267. številka.
Ljubljana, v četrtek 20. novembra 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse ieto^25"K za poi leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22gK, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatva naročnine se ne ozira. — ZaQoznanila plačaj« se od Btiris topne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, 6e se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnlštvu naj se^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Koroške zadeve.
li.
Kaj sedaj? Tako vprašujeta v očigled poraza »Slovenec« in »Karnt-ner Ztg.» in oba sta jedina v tem, da je treba dobre politične organizacije in delovanja.
Glede delovanja je »Slovenec« še nekaj več povedal, kakor »Kiirntner Ztg.« V pismu, ki ga je »rodoljuben duhovnik« pisal Podgorcu — bržčas je Podgorc to pismo sam pisal — se čita tudi nasvet, da naj se družba sv. Mohorja postavi v političen boj.
S tem predlogom se nikakor ne moremo sprijazniti. Družba sv. Mohorja mora ostati izven političnih bojev. Družba ima kulturne namene in naj ostane tem svojim namenom zvesta. Na kulturnem pojju lahko veliko stori, kar bo trajnejše vrednosti, kakor če bi s svojim denarjem podpirala politična prizadevanja.
Klerikalci Podgorčeve vrste bi pač radi videli, da bi družba sv. Mohorja bila za slovenske klerikalce to, kar je celovškega škofa tiskarna 8v. Jožefa za nemške klerikalce. Toda Jožefova tiskarna je bila ustanovljena v politični namen, Mohorjeva družba pa ne. Škofa stane njegova tiskarna vsako leto 20000 kron, vsaj škof pravi tako. Škof je namreč hotel zaradi davka utajiti ta dohodek in ko ga je pristojna oblast glede te svote prijela, je izjavil, da zato teh 20.000 kron ni postavil med dohodke, ker jih daruje vsako leto tiskarni sv. Jožefa v pokritje deficita.
Družba sv. Mohorja pa nima nikogar, ki bi ji kaj dal, če bi prišla v zadrego in zato mora pametno varčevati. Če bi Mohorjeva družba s svojim denarjem začela pospeševati klerikalno politiko Podgorčeve klike, katera politika niti narodna ni, bi bila kmalu zapletena v boju in
izgubila bi mnogo članov, tako da bi prav lahko prišla v največjo nevarnost in bi lahko propadla. Če bi »Mohorjeva družba« n. pr. priskočila na pomoč Pod-gorčevi zadrugi v Sinčivesi, bi njeni tisočaki šli kmalu rakom žvižgat. Denar »družbe sv.Mohorja« je last vsega naroda, je namenjen za kulturne svrhe, in zato protestujemo z vso odločnostjo že danes, da bi se »družba sv. Mohorja« kakorkoli politično angažirala.
Če se hoče spoznati vsa frivolnost »Slovenčevega« nasveta glede porabe sredstev »družbe sv. Mohorja« za politične namene klerikalizma, se mora upoštevati še drug »Slovencev« nasvet, naj se namreč koroški slovenski duhovniki uprežejo v delo, denarnega davka pa naj se jim nikar ne naklada. Agitirali in pridigovali bi že, zlasti proti svobodni šoli, plačali pa nič, dasi nimajo nikakih narodnih bremen.
Tu se spozna pravega klerikalca. Le nič dati, le nič plačati, je njegovo na čelo, rajši naj izkrvavi »družba sv. M o h o r j a«.
Tako je pri klerikalcih vedno. V tem, ko moramo posvetnjaki nositi velikanska narodna bremena in še stroške za politično delo — ne plačajo klerikalci nikjer nič, nego le molzejo različne naprave, ustanovljene za ljudstvo. Pri nas molzejo gospodarsko organizacijo, na Koroškem pa bi se radi spravili nad »Mohorjevo družbo«.
„Več luči!"
(Iz  učiteljskih krogov.) III.
Članek v štev. 251 »Slovenca« pod firmo »Slovenski liberalci in učitelji« nam pa glasno pove, kam so merili in kam še merijo vsi oni sladkobesedni članki, ki jih je pričel objavljati  »Slovenec« v naj-
novejšem času iz peres »naprednih« učiteljev.
Odkrito povemo, da nam ni prav nič žal za take »napredne« učitelje, ki se zatekajo pod okrilje onega istega glasila one stranke, ki ima na svojem praporu vžgan izrek: »Sedanja šola je prokletstvo za ljudstvo«. Naj le še bolj množe ono »ogromno število« zavednih »katoliških« učiteljev, s katerimi se »Slovenec« vedno in vedno bahari, a v istini je to število tako ogromno, da niti odbora ljubljanske »Slomškarije«, še manj pa »mnogih« podružnic sestaviti ne morejo.
članek pogreva oni zgodovinski fakt, ki je postal uprav epohalen za vse slov. učiteljstvo in za vso slov. politiko, ko je krenilo slov. učiteljstvo na pot pravega napredka ter stopilo v oni tir, kjer se na haja svetovno ljudsko učiteljstvo v svoji ogromni večini ter razvilo prapor pravega liberalizma. In glavni zbor »Zaveze« v Gorici ne gre iz spomina »Slovenčevi« kliki. O tem koraku, ki ga je storilo ravno slovensko učiteljstvo na onem zboru v Gorici, pač ne bodemo več pisali, ker to smo dovolj razjasnili v onih člankih, ko smo pognali veleučenega »Slovenca« v kozji rog povodom znane kontraverze o »duhovnih učiteljskih vajah«. Takrat je »Slovenec« javno priznal — dne 17. okt. 1899. — da ne more dalje polemizovati.
Smešna pa je »Slovenčeva« bahanja v članku, objavljenem v štev. 251, ko piše: »Ali začetkom jih je bilo malo, ki so se ločili od nove politiške »tovarišije«. Proti-liberalna zveza učiteljstva raste, se razvija in pridobiva vedno več pristašev. Ali še nekaj lahko povemo »Tovarišu« in njegovim patronom, da je še mnogo takih v njega vrstah, ki iz zasebnih vzrokov stoje le formalno v vrstah »Zaveze«, ker se s svojim izstopom nočejo izpostavljati izbruhom strašnih napadov in strahovanju (!!)
Sicer je to jako dobra tolažba, a žal,
da le na papirju. In »Slovenčevci« imajo prav kratko misel, menda še krajšo kakor so njih lasje, kajti vsaj je že pisal dne 2. januvarja t 1. v poročilu o občnem zboru »Slomškove zvezea, da je bilo kršč. učiteljstvo zastopano v »častnem«, »mnogobrojnom« številu, da je bila dvorana »Kat. doma« »natlačeno polna« učiteljstva. In v takem superlativu gre dalje in dalje. A v istini je to »mnogobrojno število« tako minimalno, da niti odborov ne morejo sestaviti iz samih učiteljev, ker vlada v vrstah prava afričanska suša. Gospodje, stopite na dan s suhimi številkami, potem bodemo verjeli, drugače pa ne!
In igra »va banque« naj le igrata dr. Žitnik in oni učitelj na Notranjskem, katerega izigrava »Slovenec« v svoj dokaz. Ravno taka je z ono ljubeznijo, ki jo kaže »Slovenčeva« stranka pri vsaki priliki, ravno tako tudi tu, češ, da zamore slovensko učiteljstvo pričakovati moralične podpore v dosego zboljšanja svojega gmotnega stanja tudi od njegove stranke. Pojdite no! Kdor to verjame, je zrel za »Studenec«. Kaj li ne ve »Slovenec«, da je že letos pisal, da »katoliška stranka« ne more iz taktnih ozirov biti za gmotno dobro podprto učiteljstvo, ker le tako učiteljstvo bi kmalu zatemnelo dobro rejene dušne pastirje po deželi? In ali je bilo treba letos razbiti deželni zbor, ako imate res tako »veliko« srce za slovensko učiteljstvo? Vsaj bi prišlo tu v poštev le ono »ogromno«, »častno«, »naraščujoče«, »napredujoče«, »lepo« število »krščansko mislečega učiteljstva« iz »vseh« strani slovenske domovine, ki tvorijo »Slomškovo zvezo« v poštev. In teh par liberalnih učiteljev, kar nas je še na Kranjskem, bi se tudi lahko usmilili, vsaj je naš Odrešenik v svoji neskončni dobroti in ljubezni učil, da ljubite svoje »sovražnike«. A vi, kakor nositelji te ideje, pa profanujete ta krasni nauk, seveda kakor pravi njegovi namestniki.
LISTEK.
Praška pisma.
Letos češko gledališče nekako nima sreče. Francoska salonska drama, »Figu-rantka« od Francoisa de Curela, s katero se je nova sezona pričela, se ni dopala niti publiki, kateri je bila brez francoske pikanterije in duhovitih lascivnih vicev predolgočasna, — niti kritiki, ki je vajena na globoke in pretresujoče norske in ruske drame in ne zna in neče ceniti francoske konvencijalne politure resnih in tragičnih konfliktov. — Gospa Charlotta Wiehe, ta po. vsi Evropi toli hvaljena in oboževana spojevina danskega in francoskega temperamenta, je na praškem odru temeljito pogorela. Čehi nimajo smisla za deseto muzo novomodnega Leberbrettla, katere interpretka je ta koketna, proračunjena virtuozka Wiehe, ki zna tako hladnokrvno računati z efekti in delati svetsko reklamo iz svojih enodnevnih vspehov. Odšla je brez slave iz zlate, inače proti tujini — a še dansko-francoski! — tako galantne Prage.
Še prej se je poslovila od »Narodnega divadla«, mlada, a priljubljena umetnica, Marija Hilbertova, ki je bila poleg nedosežne Kvapilove jedna prvih sil češke pozornice. Tudi Ljubljančanje se je morda
še spominjajo, saj je na slovenskem gle dališču začela svojo karijero. Njen talent se je krasno razvijal, osobito v modernih dramah je bila njena igra vzorna, polna iskrenosti, odkritosrčnega čuvstvovanja, tople in prisrčne poezije. Odhaja v mirno luko srečnega zakona ali publika bridko čuti njeno izgubo.
Dajali so »Malomeščane« od Maksima Gorkega. Žalostna povest, polna obupa, breznadeje in težke tuge. Boj dveh generacij, stare in mlade. Ali ne silni, kipri boj zdravih, samozavestnih ljudij, samo nizko, malenkostno medsebojno grizenje in uničevanje. Nesreča, ljubezen, skrbi in slabost jih tepejo in gonobe in vsi propadajo žalostno in pusto. Talenti se ničijo, ker ne morejo svojo moč in silo upotre-biti, s pestmi bi rušili, kar bi jim prišlo na pot, proti velikemu bi se borili, pogumni in samozavestni, malenkosti pa jih ubijajo, ker jih ne vidijo, ker jih ne čutijo, ker se jim ne znajo umikati in ogibati. Pa pijejo, — zakaj v vinu je pozabljenje in rusko ljudstvo ljubi pijance . . . Občinstvo je odhajalo v težkih mislih ali pa ipak udiv-ljeno nad tem Rusom, ki zna s tako brezobzirno, jako, a vendar mehko roko dir-niti v srce, udivljeno nad temi svojimi umetniki igralci, ki znajo v tem »zlatem domu nad Veltavo« igrati pravo življenje, smejati resničen smeh, jokati resnične solze Vojan, Mošna, Šmaha, Vavra in gospe Krapilova in Habnerjeva, ki se vsi
odlikujejo s svojo realistično, globoko in skladno igro.
Češka nova drama »Zavrat« (v glavi se zvrti) od Vaclava Hladika, se je osobito od resne kritike sprejela zelo hladno. Vsa snov je opičenje francoskih dram, na češko prevedeni odmev pariškega življenja. Glavni junak je eden tistih, v zadnjih letih tako mnogoštevilnih francoskih zakonskih mož, ki ubijajo svoje neverne žene, prepričani o svoji sveti pravici, prepričani o svoji nedolžnosti. Imajo pikantno preteklost, ljubkujejo tudi še v zakonu s temperamentnimi damami, s nakrat po-j greše ljubezen svojih žen, katero so sami s svojo apatijo, s svojo nezvestobo ubili in uničili. Umirili so se, pridobili si lepo socialno stališče, čast in ugled poštene družbe, slava se jim ponuja, — delo, resnično delo jim daje zadovoljstvo in ponos,
— ali hoče se jim tudi zakonske idile, zakonske ljubezni. In tega jim žena ne more dati, umrla so čustva v njenem srcu in prav nič več ne gori tam za nje. Oni pa hočejo to izsiliti, zakaj pravico imajo: ti si moja žena in dolžnost tvoja je, da me ljubiš! — Žena pa išče druge sreče, in ko je pripravljena, da odide v novo življenje za možem, katerega ljubi, pride mož domov in jo ustreli. — In če ima srečo, — in kdaj je nima? — ga porotniki, — francoski porotniki, zakaj duh, ki preveva to novo češko dramo, ni češki,
— lepo mirno in s sočutjem oproste ....
Tak je junak Hladikove drame. Dru. gače pa je po poklicu advokat in zagovarja ravno takega francoskega, zakonskega moža, ki je svojo ženo iz »prevelike ljubezni« ustrelil in ki je po francoski navadi tudi oproščen. Njegova žena je nemirna narava s karikirano-umetniškimi aspiracijami, ki je svojega moža nekdaj vroče ljubila, a to ljubezen prebolela, ko je videla svoj »oboževani idejal« v objemu druge. Zaljubi se v umetnika, slavnega slikarja, ki jo je že prej ljubil in ravno zaradi te ljubezni odšel v tujino in tam postal slaven. In dalje se vrši vse po programu . . . Hana, žena tega francoskega advokata dra. Volny-ja, pade v zadnjem činu, od moževe kroglje zadeta, mrtva na tla.
Igralo se je jako dobro, osobito gospa Kvapilova v ulogi dobre Marije, Hanine sestre, ki skrivaj ljubi svojega svaka in skuša s svojo dobroto in plemenitostjo vse pomiriti, uzadovoljiti, osrečiti, — je bila mila in na vrhuncu svoje umetnosti. Enako dobri so bili Jan Vavra, kakor glavni junak, Isa Gregrova, kakor njegova žena. Jakub Seifert v ulogi slikarja in Ka-rol Mušek, kakor žurnalist, ki je pa včasih preveč karikiral. — Hvaliti je tudi lepo inscenacijo, — salon, iz katerega je prekrasen pogled na Hradčane; — vsak predmet je bil na svojem mestu in je pričal o finem umetniškem ukusu režiserja Jaro-slava Kvapila. X.
•
Navedli bi lahko še mnogo, mnogo vzgledov, kako ljubi mednarodni klerika-lizem — in »Slovenec« je vendar glavni nositelj klerikalnih idej na Slovenskem — ravno učiteljstvo in šolstvo — a tu bi prišli predaleč in bil bi le »bob ob steno«. Kdor vidi malo dalje, kakor zaslepljeni »napredni učitelji« »Slovenčeve« baze — ve, kako skrbe gmotno za svojo učiteljstvo ravno one dežele, kjer dominuje črni učiteljski prijatelj.
Končno se pa slovensko napredno učiteljstvo najtopleje zahvaljuje za vso ono ljubezen, ki jo je »Slovenec« ravno kar raznesel v svojh imenovanih treh člankih in jo še izkazuje v nadaljnih člankih, kajti »Bog nas varuj takih prijateljev, sovražnikov se ubranimo že sami«.
»In te čudne šolske razmere v Ljubljani, te kriče po kritiki«. In če nas »Slovenec« izzove, govorili bodemo, da bo pomnil on in njegova stranka — kajti segli bodemo tudi preko »samostanskih zidov«
Napreden učitelj" pravega napredka.
W JLJ ubijam i. 20. novembra. Državni zbor.
Pred včerajšnjo sejo so imeli skoraj vsi klubi posvetovanje, kar znači resnobo položaja. Tudi Korber je imel neprestano konference s plivnimi načelniki klubov. Posvetoval se je s poslanci: P rade, Funke in Biirnreither. Dnevni red so izpolnile debate o dovolitvi državnih podpor po elementarnih nezgodah prizadetim krajem. Ministrski predsednik je predložil zbornici tozadevni zakonski načrt, vsled katerega bi se naj dovolilo 3 9 milijonov kron za podpore in brezobrestna posojila posameznikom, okrajem in zastopom. Poročal je posl. Steiner ter predlagal, naj se odstopijo vsi nujni predlogi in prošnje za podpore vladi, da jih čimpreje reši. Govoril je tudi Korber ter toplo pripo ročal, da se zbornica zavzame za rešitev te zadeve. Potem sta govorila posl. baron Morsey in Wagner za prizadete okraje na Sred. Štajerskem ter je zadnji govornik povdarjal, da je določena svota mnogo premajhna, kajti 39 milijonov K komaj zadošča za podpore Sred. Štajerju. Govorili so k predmetu še: Hruby, Bian-kini. Reiohstadter, Jarosuli, Kubr, Klofač, Pacher in Hueber. Minist-ski predsednik je odgovoril na več interpelacij. Poljedelski minister je odgovoril na interpelacijo poslanca G r a t z-hoferja glede gospodarske zadruge v Sinčivasi na Koroškem. Posl. Eisen-kolb je vložil nujni predlog za znižanje davka od poslopij. Danes j9 sopet seja.
Zopet novo ministrstvo na Srbskem.
V par mesecih tretje ministrstvo, to je signatura položaja na Srbskem. Ko ja nedavno odstopilo Vuićevo ministrstvo, spravljalo se je vzroke v zvezo z napetostjo napram Rusiji, ker ni bila srbska kraljeva dvojica povabljena na obljubljeni sprejem na ruskem dvoru. Tačas se je že bila poverila sestava novega ministrstva Zinzar-Markoviću, ki slovi za neiz prosnega nasprotnika ruske politike. Toda kralj si je vendar kar črez noč premislil ter poklical V e 1 i m i r o v i ć a. Ta je bil pravcati »enodnevni kalif«, kajti koj v prvi seji skupščine se je pokazalo, da to ministrstvo ne uživa zaupanja strank. Večina je zahtevala vladno izjavo. Vlada je isto podala neizpremenjeno, kakršna je veljala v Vuićevem kabinetu, to je, vlada se je izrekla, da hoče vladati popolnoma v smislu radikalno-napredne večine v skupštini. Ko se je nato glasovalo za vladni program, odobrilo je istega 53 poslancev, a proti je glasovalo 44 poslancev. Absentiralo pa se je 33 poslancevi t. j. skoraj vsi člani Pasićeve skupine-Ker bi bilo izmed 33 absentirancev se izreklo za vlado kvečjemu 9 poslancev, bilo bi skupno glasov za vlado 62, a nasprotnih 68. S tem se je pokazalo, da sedanja vlada nima zaupanja. Zato so se takoj po glasovanju podali vsi ministri h kralju ter mu podali demisijo. Isto mnenje je izrekel kralju tudi predsednik skupštine« P o po v i ć. Kralj je sprejel demisijo ter poveril sestavo novega ministrstva Zin-zar Markoviću. Položaj v Srbiji se smatra za zelo kritičnega, kajti Markovi-ćeva vlada pomeni naravnost vojaško
diktaturo. Posledica bo najprva, da se razpusti skupština na nedoločen čas. Kralj Aleksander baje hoče napraviti poskus in uvesti absolutistično vlado, opiraje se na
armado.
Najnovejše politične vesti.
Državni zbor ne bo imel prihod nji teden sej, da dobi vlada časa, sanirati z voditelji strank parlamentarni položaj. Tako poroča »Politika. — Parlamentarni položaj na Ogrskem je tudi skrajno kritičen, tako da namerava vlada državni zbor razpustiti, ako Be ne dobi večina za vojno predlogo in civilno listo.
— Med r u m u n s k i m kraljem in ruskim carjem so se menjavale ob priliki obiska rumunskega kral|a na Bolgarskem zelo prisrčne brzojavke. — Kitajska vojna odškodnina. Ameriška ko misiia je določila odškodnino 1383.000 dolarjev. — Obisk francoskega pred sednika Loubeta v Rimu bo veljal najprej kralju, potem šele papežu, ako ga bo sploh hotel potem papež sprejeti. — Ukradeni diplomatični dokumenti. Pri umoru dveh nemških mornarjev v Atenah je bil iz ladje »Lorelev« ukraden železni zaboj, v katerem so bili diplomatični dokumenti nemškega posla nika v Carigradu. —»S lovanska zvez a«' »Slovanski centrum« in »Hrvatsko-slovenski klub« sta se preosnovala v »Slovansko zvezo«. — Za odpravo paragrafa 14. bo vložil v današnji seji poslanec Choc predlog v imenu čeških strank. — Bivši transvalski državni tajnik dr. Reitz je priobčil članek, v katerem pravi, da mirovna pogodba ne veže njegovih rojakov, ker so jo podpisali, ko se jim je nastavil takorekoč nož na grlo. — Princ Filip Koburški prote-stuje proti temu, da je belgijski kralj podaril svoje gradove in posestva narodu, češ, da ima za svojo soprogo, ki je hči belgijskega kralja, plačati ogromne dolgove.
— Za izvanredno sklicanje tirolskega deželnega z b o r a se poganjajo z vlado italijanski poslanci Tirolske. Deželni zbor naj bi uredil plače ljudskim učiteljem, ki groze sicer s stavko. — Irski poslanec Dussi, ki je baje hotel provzročiti zaroto zoper Angleško, je bil obsojen v trimesečno ječo. — Za italijanske šole izven 11 a 1 i j e hoče minister Prinetti porabiti 400.000 lir preostanka državnega proračuna. — Za razdelitev dobička rudarskih podjetij med delavce je podal v francoski zbornici poslanec Roche nujni predlog. Predlog se je sprejel. — Ustaja v Si-a m u. Prebivalstvo severnega Siama seje vzdignilo zoper vlado ter ima vplivne voditelje.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Cerkev s© je vedno, kakor v razne posvetne zad<ve, vtikala tudi v gospodarske reči. Pri nas so klerikalci prav na tem polju razvili obširno, a jako nesrečno delavnost. Upali so, da z gospo darsko organizacijo zatro vse, kar je ne klerikalnega, a sedaj že uvidevajo, da so s to organizacijo spletli vrv, na katero bodo organizatorji sami obešeni.
Ni naš namen, baviti se s to organizacijo. Ta nam je dala le povod, da nekoliko pojasnimo stališče katoliške cer kve glede gospodarskih zadev. Iz tega pojasnila bo razvidno, da je cerkev tekom časa v tem oziru neštevilnokrat pre-menila svoje etično stališče. Dandanes so cerkveni krogi prišli popolnoma na stališče Rothschildovo, na stališče naj brezobzirnejšega kapitalizma.
Ne bomo se mudili pri starem veku. Važnejši je srednji vek, na čigar drugo polovico je Aristoteles tako vplival, da se moramo še danes boriti z njegovimi nazori.
Srednjeveški pisatelji, ki so se bavili z narodnogospodarskimi zadevami, so bili v prvi vrsti moralni filozofi. Njih stališče, s katerega so presojali gospodarske zadeve, je bilo v naprej določeno, kajti pri presojanju gospodarskih vprašanj so se držali cerkvenih naukov o tem, kako bodi svet urejen. Posledica tega je bilo in moralo biti, skoro bi rekli, sovraštvo proti naravnemu stališču človeka napram imetju, kakor tudi proti gonilni sili vsega delovanja ter dosledno proti vsemu na-daljnemu razvoju narodnega gospodarstva.
Kdo bi se temu čudil, saj je narodno gospodarstvo veda, ki se bavi z najbolj posvetno stvarjo, s preiskovanjem tistih pogojev, od katerih je odvisno pomnože-vanje pozemskega imetja in njega raz
delitev, evangelija pa svare ljudi, naj ne hrepene po posvetnem imetju in cerkveni očetje so ta evangeljski nauk razvili do zadnjih konsekvenc. Danes se zanj seveda nihče več ne meni, danes zbira papež milijarde.
Med tem, ko smatrajo vsi moderni nacionalni ekonomi človeka kot bitje, čigar delovanje vodi hrepenenje po imetju, je pisal sv. Hi Jeronim: Dives autem iniquus aut iniqui haeres. On in drugi cerkveni očetje niso priznavali zasebne posesti kot uredbo, veljavno po njim toli priljubljenem naturnem pravu. Naraven se jim je zdel samo komunizem, zasebno posest pa so smatrali kot posledico smrtnega greha, kot potrebno zlo. Rekli pa so, da, kar ima kdo več, kakor potrebuje, to ni njegova last, to je dolžan razdeliti med reveže. Papeži in škofje imajo danes neštete milijone, ne dajo pa nič.
Dosledno temu stališču so tudi z veliko zgovornostjo oznanjevali boj trgovstvu. Smatrali so trgovino kot greh, kot predstavnika cerkveno obsojenega hrepenenja po dobičku in imetju. Sv. Krizostom je zahteval, da naj se izobči iz cerkve vsak kristijan, ki se bavi s kupčijo, in Leon Veliki je le silno težko priznal, da je mogoče kupce vanje, ki ni že na sebi goljufija in hudodelstvo.
To stališče katoliške cerkve je bilo popolnoma novo in v neposrednem nasprotju z rimskim pravom, ki je tedaj obče vladalo, in v nasprotju tudi s stoiško filozofijo, ki je v rimskem pravu prihajala do vedno večiega pomena.
Stoiška filozofija je učila, da ideal razumnega življenja je naravno življenje. Odobravala je hrepenenje po bogastvu, ker bogastvo olajšuje pošteno življenje, siromaštvo pa je otežuje. Učila je, da to, kar je pri posamezniku naravi primerno in pametno, to je tudi pri vseh ljudeh skupaj, in da posameznik, ako se ravna po zakonih nature, že s tem vpliva tudi v korist celote. Individualno hrepenenje po dobičku ne nasprotuje temu, kar mora veljati kot aequum et bonum, nasprotno, aequitas zahteva svobodo za razvoj egoizma v gospodarskem življenju. Jurista Pomponij in Paulus sta celo učila, da ima pri kupovanju in prodajanju vsakdo naravno pravico, kupiti kako stvar za manjšo ceno, nego je stvar v resnici vredna, in zopet kako stvar za višjo ceno prodati, nego je dotična svar v resnici vredna, da sme torej vsakdo pri kupovanju in prodajanju postopati, kakor hoče.
Cerkveni očetje pa so se pri presojanju, kdaj je kupčija poštena in kdaj nepoštena, držali nauka o pravični ceni. Kot pravično so smatrati le, če so se zamenjale stvari, katerih produkcijski stroški so bili jednako visoki, a grešno je bilo za kako stvar manj dati ali več vzeti, nego je stvar veljala. Konsekvenca tega je bila, da se je jemanje obresti prepovedalo kot oderuštvo, češ, če se jemljejo obresti, se več nazaj dobi, nego se je dalo. Danes jemljejo cerkveni gospodje obresti, kolikor le morejo.
Taki nauki, taki ideali so veljali do tja v 13. stoletje. A kakšen je bil vspeh ? Ali so ti ideali, ki so veljali stolet|a v teoriji, prišli tudi v praktičnem življenju do veljave? Cerkev je bila sicer vsega-mogočna, a teh naukov ni mogla spraviti v veljavo, ker so ti nauki nasprotovali človeški naturi in vsem pogojem gospodarskega življenja. Cerkveni učitelji se jih sami niso držali.
Kar se tiče zasebnega imetja, je svobodno razpolaganje imetelja z istim postajalo vedno več|e. Cerkev sama je v praksi dajala najslabše izglede. Izročena so jej bila velika imetja prav zaradi njenega, zgoraj označenega nauka o imetju in njega porabi, a kako je svoje lastne nauke izpolnjevala, se vidi v tem, kako je propadio oskrbovanje siromakov. Cerkev je bila rečena imetja dobila v na men, da skrbi za siromake; zbrala je ogromna imetja, a jih odtujila njih na menu, jih sama zase pridržala Odrekanju posvetnemu imetju, temu temeljnemu nauku starega kristijanstva, se je cerkev s tem popolnoma izneverila. Nekaj časa so se tega nauka držali še redovi, a tudi pri njih je prišel ta ideal kaj hitro ob vsako veljavo. Zavladala je v cerkvi »praktična« smer in njej so služili komentarji k Aristotelovi etiki in politiki, zlasti komentarji Tomaža Akvin-skega.
Aristotelov vpliv pokazal se je naj prej v tem, da je cerkev spremenila svoje načelno stališče glede zasebnega imetja. Ostala je sicer, pa le navidezno, pri vo dilnem  nazoru cerkvenih  očetov, a ga začela  drugače   tolmačiti,   češ:  ako uče cerkveni očetje, da je po naravnem pravu vse imetje skupno, ne pomeni to, da naravno pravo prepoveduje zasebno imetje, ampak le, da se razdelitev imetja ne godi po naravnem, nego po pozitivnem pravu. Zasebna last, je sedaj učila cerkev, ni na sprotna naravnemu pravu,  ampak jo je človeški razum naravnemu  pravu dodal.
Ta bistvena prememba v cerkvenih naukih se zopet najbolje zrcali v cerkvenem stališču napram trgovini.
Se objednem s sv. Tomažem je ži vel  dominikanski   general  Rajmond de
Pennaforte, ki je vse brez izjeme p r o -klel, ki kupujejo vrednote, da bi jih potem dražje prodajali. Sv. Tomaž ni stal na tem stališču nego se je trudil, da med cerkvenimi nauki in med prakso življenja doseže kompromis. Učil je, da trgovina ima na sebi madež, ta namreč, da hrepeni po dobičku, ali to hrepenenje ni sramotno in grešno, če ima dober namen. Ako hrepeni trgovec po dobičku zaradi dobička, je po nauku sv. Tomaža nepošten, ako pa se poganja za dobiček, da preživlja svojo rodbino, ako je dobiček plačilo za njegovo delo, potem ne dela grešno ali nečastno.
To je globokosezajoča prememba v cerkvenih naukih in očitno zatajenje komunističnih naukov Kristusovih in prvih cerkvenih očetov; s to premembo je bilo cerkvi omogočeno pripoznati vsled razvoja gospodarskih razmer nastalo stanje kot pravično in pošteno. Cerkev je svoj prvotni nauk o pravični ceni tako raz vila, da je naposled prišla do pripoznanja, da je sploh vsak dobiček dovoljen, tudi krivični dobiček.
Sholastiki so v cerkveni nauk o pravični ceni vpeljali naslednji dve novotariji:
Slej kakor prej je veljala kot pravična cena kake reči ona, ki je znašala toliko, kolikor proizvajalni izdatki in kar je delavec potreboval za življenje. Kaj pa pomeni v srednjem veku to, »kar potrebuje delavec za življenjea? Cerkveni očetje so stali na stališču, da so vsi ljudje jednaki. V srednjem veku pa ni vladala taka jednakost, ampak razdelitev po stanovih in za vsak stan je veljalo drugo pravo. To stanovsko pravo je določalo, kako sme pripadnik dotičnega stanu živeti in s tem je bilo že tudi določeno, kaj potrebuje za življenje, koliko sme vzeti dobička, da ta velja kot pravičen. Odvisno je bilo torej le od stanu, koliko sme kdo dobička delati. Kak beneški nobile, kak Strozzi ali Medici, je smel jemati tudi 10 00 odstotne obresti in cerkev je z ozi-rom na njegov stan pripoznala, da je ta dobiček pravičen. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20 novembra.
— nSlovanska zveza". Šuster-šičev »slovanski centrum« in pa »Hrvatsko slovenski« klub sta se že poleti for-melno združila v jeden klub. Tedaj se je reklo, da se ta združitev na jesen popolnoma izvrši in da bo na jesen voljen predsednik. Združitev se je — kakor poročajo listi — res izvršila in si je novi klub izbral ime »Slovanska zvez a«. Kdaj bodo predsednika volili, je še velika tajnost; najbrže nikoli, ker se dr. Žlindra ne bo dal odstraniti. To smo zabeležili le po svoji kroničarski dolžnosti, ker je sicer stvar popolnoma brez pomena.
— Z dunajske živinozdrav-niške šole. Kakor znano, zahtevali so slušatelji od rektorja odgovor, jeli jim dovoli zborovati v šoli, ali ne. Ponedeljek popoldne pa je rektor Bayer slušateljem odgovoril, da ne da vojni minister za nobeno ceno dvorane v šolskih prostorih in jim poleg tega še prepove sploh vsako shajanje v šoli, ker bi to smatral za demonstracijo. Naučni minister pa je samo dal dobre nauke, s katerimi je dijake opozoril na disciplinarne postave, češ, da on ne more sicer ničesar ukreniti, ker je poslopje last vojaškega ministrstva. Rektor je končno še z lepimi besedami dijaštvu povedal, da stoji cel bataljon vojakov pripravljen na to, da jih vrže iz šole, ako bi količkaj hoteli demonstrirati. Nekaj tacega se je namreč pred šestimi leti tudi že zgodilo. Akademiki so na to prav mirno odšli in sklenili, nič več iti v šolo; saj jim so ministrstva z izjavami naravnost rekla, da so gostje na vojaškem inštitutu in da sedaj, ko nočejo pripoznati vojaškega ministra za svojega hišnega gospodarja, nimajo v njem nič več iskati. To se seveda pravi, visokošolce na cesto vreči! Na dunajski živinozdravniški šoli — ki je poleg lvovske edina v državi — študira že itak samo 64 civilnih slušateljev. Ako pa država še tem noče dati šolskih prostorov, potem sploh ne vemo, kaj misli! Visokošolci so se takoj obrnili z deputacijami do vseh parlamentarnih strank. Obljubile so jim velike pomoči. Poslanec N o w a k je že stavil nujni predlog za reformo živinozdravniške visoke šole. Včeraj je tudi slušateljstvo vložilo peticije na učno in na notranje ministrstvo ter na parlament. V petek večer prirede v Resurzi shod, na katerega so vabili tudi slovenske poslance in slovenske akademike. Od slovenskih živinozdrav
nikov pa že itak pričakujejo, da, če se že osebno ne udeleže njihovega shoda, istega vsaj moralno podpirajo!
— Za ,,Tukaj" — 5 dni zapora. V domobranski vojašnici se je danes vršil naknadni kontrolni shod. Rezervist N. S se je v naglici oglasil s »tukaj« mesto s »hier«. Mož je koj pomoto popravil in se opravičil, a pomagalo mu ni nič. Dobil je takoj pet dni po ostrenega zapora in bil tudi takoj s pa truljo odgnan v zapor. Resnici na ljubo se mora povedati, da je dotični častnik rezerviste prej opozoril, da se morajo nemški javiti. Brez dvoma je ta častnik ravnal po dobljenem ukazu, saj se s tisto krutostjo, kakor pri nas, postopa tudi drugod. Vojaški krogi so lahko prepričani, da si narodi tako ravnanje dobro zapomnijo.
— Repertoire slovenskega gledališča. Danes, v četrtek se upri zori po daljšem premoru velika Smetanova opera »Dali bora. Občinstvo opozarjamo na sledeče: Po I. dejanju (Pred kraljevskim sodiščem) je večji premor. Drugo dejanje ima tri izpremembe: 1. Pred gostilno na Mali strani v Pragi. 2. Pred stolpom jetnišnice. 3. V ječi. Med temi izpremembami ni nobenega premora in igra godba dalje. Občinstvo ostani torej na svojih prostorih. Tretje dejanje ima dve izpremembi: 1. Pred sodbo. 2. Pred praškim gradom. Tudi v tem dejanju ni nič premora in igra godba ves čas dalje.
— Naslovno ulogo Daliborja poje gospod Vlček, Milado ga. Hanuš-Svobodova Juto gdč. Prochazkova, Beneša gosp. Aschenbrenner.
— Glasbena Matica". Prvi koncert v novi sezoni bo dne 3. decembra v veliki dvorani »Narodnega doma«. Proizvajal se bo Kirchfeldnerjev »Zlatorog«. Slavna društva se prosijo, da blagovolijo ta dan vpoštevati pri prireditvah veselic.
— Poročil se je danes trgovec gosp. Ivan Grič ar z gospodično Gabrijelo L u kan c p 1. Savenburg, hčerko gosp. podpolkovnika Lukanca pl. Savenburga. Iskreno čestitamo!
— V Št. Vidu nad Ljubljano so obhajali preteklo soboto 15. t. m. stoletnico Andrej Bitenčevega rojstva. Kakor znano je zapustil A. Bitenc za št. vidsko šolo lep kapital 80 tisočakov, katerega obresti naj se porabijo za njen razvoj. Pričakovati je bilo torej, da bo elavnost stoletnice tudi primerna veliki dobroti. A bila je jako ponižna slavnost Peta maša in »libera« na grobu, potem pa par pesnic v šoli in pa kratka govora župnika in nadučitelja, to je bilo vso. No
— pa upajno, da bodo Št. Viščani vsaj spominsko ploščo vzidali v A. Bitenčev dom tja na spomlad in da se bodo takrat izkazali, da niso samo potrebni, ampak tudi vredni takega velikega dobrotnika!
— Kletarski tečaji. Kakor vsako leto, priredi podpisani tekom letošnje zime tri kletarske tečaje pri državni vzorni kleti v Rudolfovem. Vsak tečaj bode trajal tri dni in se v tem času vsak vinogradnik lahko priuči teoretično in praktično vsemu, kar mu je v umnem kletarstvu treba znati. Za oddaljene revne vinogradnike, ki se hočejo enega teh tečajev vdeležiti, dovolilo je c. kr. poljedelsko ministrstvo podpore od 10 do 15 kron. Prvi tečaj se vrši koncem meseca decembra, drugi meseca januvarja in tretji fubruvarja meseca. Kdor se misli enega teh treh tečajev vdeležiti, naznani naj to do 15. decembra t. 1. c. kr. vinarskemu nadzorstvu v Rudolfovem in pove naj, katerega meseca bi se najraje tečaja vde-ležil. Ako pa kdo namerava v ta namen dobiti državno podporo, priloži naj spričevalo občinskega urada,  da je ubožen.
— Bohuslav S k a 1 i c k ^, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko v Rudolfovem.
— Občinske volitve v Gradcu. Iz Gradca se nam poroča: Jutri bo tu velik boj. Jutri bo namreč ožja volitev za občinski svet med socialnimi demokrati in med nemškimi nacionalci. V tretjem razredu imajo socialni demokratje mnogo pristašev. Pri volitvi dne 18. t. m. je samo jeden kandidat prodrl (nemški nacionalecj vsi drugi pridejo v ožjo volitev. Volilcev je 4670, a volit jih je prišlo 2801. Za jutrišnjo volitev delajo tako so cialni demokratje kakor nemški nacionalci, kolikor se le da. Udeležba bo vse-kako velika, a izid je jako negotov. So-
cialni demokratje imajo pač delavce na svoji strani, ne pa tudi malih obrtnikov, ki imajo v III. razredu največ glasov, čuje se, da bodo klerikalci — kaj prida jih itak ni — glasovali za nemške nacio-nalce.
— Kompetentna   sodba o okrajni bolniški blagajni v Trstu.
Gosp. dr. Mihael Depangher v Trstu je razposlal okrožnico, v kateri pripoveduje, da mora, kakor bivši zdravnik okrajne bolniške blagajne, v interesu členov te blagajne razkriti svetu: »Da je okrajna bolniška blagajna v Trstu zakrivila nečloveške in nezakonite čine nasproti svojim členom, oškodovaje jih celo v njih gmotnih interesih s tem, da jim »ni« izročila dolžnih, določenih bolniških podpor pod pretvezami, ki se morajo kvalificirati kakor kršenja naj -e 1 e m e n ta r n e j š i h p r i n c i p o v p o š t e-nosti in pravice, razven, ako bi jih iz največje obzirnosti in oportunitete hoteli kazati kakor naturelno deco več ali manje avtentične ignorance « —
— Iz Gornjih Ponikev pri Trebnjem se nam poroča: Zadušila se je 18letna Marija Radelj, posestnikova hčer iz D oljnih Ponikev pri Trebnjem. V sredo 19. novembra krog 10. ure zvečer je šla spat v svojo sobo in ker jo je pričelo nepričakovano mraziti, postavila si je brez vedenja staršev železno peč v spalno [sobo in nanesla v isto žrjavice. Zjutraj dne 20. novembra krog 4. ure jo gre mati poklicat, da bi ustala, kliče a zaman, hči je ležala že zadušena. Poklicani zdravnik ni mogel nič več pomagati, konštatiral je le smrt. V sobi sta bili tudi dve grlici zadušeni.
— Svojo ženo umoril. Maribor ski porotniki so obsodili 31letnega posestnika Franca Lenartiča iz Rihta r ovce v, ki je svojo ženo zaklal, dasi je bil ž njo poročen šele poldrugo leto, v 8 mesečno ječo. Umoriti je hotel tudi otroka, če bi ga ne bil sosed v zadnjem trenotku zgrabil.
— Panorama. Zdi se, da ljubljansko občinstvo upošteva plemeniti namen panorame ter jo poseča z vedno naraščajočim zanimanjem in veseljem. Ravnateljstvo panorame pa tudi voli samo izbrane serije, in tatedenski Turin in Milan se častno druži k uspelim prejšnjim serijam. Serija je krasna, in kdor le more, naj si ogleda bisera italijanskih mest. Čuje se, da bo ravnateljstvo panorame okoli božiča razstavilo Vatikan in največjo cerkev na svetu, cerkev sv. Petra tik Vatikana, za kar bomo istemu prav hvaležni.
— Letošnja zima je nas nena doma hitro obiskala. Tudi v Ljubljani si manejo ljudje roke, a ne radosti, marveč mrazu in skrbij, kako bo, če bo tako do aprila. Poglaviten vzrok mrazu je zrak, v kojem je čisto malo vodnih par, katere pa oster severovzhodni veter napravlja še redkejše.
— Ogenj. Včeraj zvečer okoli pol 8. ure je začelo goreti v Vidalijevi hiši v Prešernovih ulicah. Ogenj je nastal vsled tega, ker se je v dimniku uzidan tram unel in tlel naprej do podstrešja, kjar so se unele na tramu naložene reči in začele goreti. Požarna bramba, ki je prišla pod poveljstvom svojega stotnika g. Stricelna na lice mesta, je ogenj pogasila. Nevarnost je bila velika, ker je v podstrešju spravljenega več blaga in zabojev. Škode je okoli 200 K. Posestnik Franc Vidali je bil zavarovan za 6000 K.
— Tatvina v Kolodvorskih ulicah. Frančiška Kastelic, služkinja na Sapu in Frančiška Mavric iz Kozane, prenočevali sta danes ponoči z neko brezposelno služkinjo v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah, kjer jima je slednja ukradla obleko in nekaj denarja in je nato po begnila. Tatica je stanovala v gostilni pod nepravim imenom.
— Nagloma umrla je včeraj po-poludne Antonija Lebnova, stanujoča na Karolinški zemlji št. 10. Našli so jo mrtvo na stranišču v Mačkovi gostilni v Kroja-jaških ulicah. Policijski zdravnik dr. Illner je konštatiral, da je Lebnova umrla za srčno kapjo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— Perilo lovili so včeraj popo-ludne po Ljubljanici ob Bregu in ob Sv. Jakoba nabrežju. Perilo je bilo padlo v vodo služkinji Heleni Leberjevi na Valva-
zorjevem trgu, ko je vzdignila posodo s perilom na glavo. Nekaj komadov perila je voda odnesla in je izginilo v vodi.
— Pijanec v cerkvi. Včeraj zvečer je prišel v frančiškansko cerkev delavec Rajmund Novak in je tam v svoji pijanosti nadlegoval ljudi, zabavljal in preklinjal. Poklicali so policaja, da ga je odstranil. Med potjo na magistrat je pijanček trikrat padel.
— Tatvina v realki. Dijaku Feliksu Šuflaju je bila dne 17. t. m. v telovadnici na realki iz zaklenjenega predala ukradena sreberna žepna ura z verižico vred, vredna 32 K.
— Najdene reči.  V bližini skladišča na južnem kolodvoru sta bili včeraj najdeni dve  konjski odeji. — Na Dolenj ski cesti je našel sodni olicijal I. J. dve vreči moke.
— Izgubljene reči. Na Vodnikovem trgu je izgubila posestnioa I. B. iz Spodnje Šiške rumeno usnjato denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 kron in nekaj drobiža.
— Priloga. Današnjemu listu pri loženo je priporočilo g. Jerneja B a ho v ca, trgovca s papirjem v Ljubljani,  sv. Petra cesta 2 in Resljeva cesta 7.
* Najnovejše novice. Huda zima je zavladala po severnem Nemškem. Na cesti v Hamburg je zmrznilo pet oseb. — Močne potresne sunke so imeli v noči 18. t. m. v So-lunju. Potres je napravil mnogo škode. — Volga je zamiznila. V Odesi imajo 10° mraza. — Zopet milijonska defravdacija. Velika lesna trgovina v Weilenu na Nemškem je vstavila plačevanja. Ravnatelj je poneveril okoli 7 milijonov mark. — 10 delavcev je pod-sulo v neki kleti v pruskem mestu Wechbachu. Pet delavcev so izvlekli mrt vih. — Smodnišnica se je razletela v Kairu. Ubitih je 18 oseb. — Spre-rezanim vratom so našli v Zagrebu v njenem stanovanju gospo Kešer. Mo rilca še niso zasledili. — Veliko igralnico ustanovi neka angleška družba na otoku Korfu. Družba bo plačevala občini na leto 1,410.000 drahem odškodnine — Trpinčenje vojakov v Italiji. V mestecu Varesi je poročnik Rocca zapo vedal rekrutom, da morajo leteti za nje govim biciklom v krogu po vežbališču. Podil je rekrute tako dolgo, da so vsi onesveščeni popadali ter so jih morali prepeljati v bolnišnico-
* Vseučiliščnik — samomorilec. Filolog Rudolf Milota si je v Pragi z britvijo prerezal vrat. Vzrok — skrajna revščina.
* Milijonska defravdacija v Pragi. »Vlagatelji naj popuste 20°/, svo jih vlog, sicer se napove neizogibni kon-kurz, in potem ne dobijo še 20% svojih vlog nazaj«, s takim nožem se žuga zdaj nesrečnim žrtvam svetovaclavske posojil niče. — O tem, kaj sodijo katoliški duhovniki o tatvini v svetovaclavski posojilnici in o klerikalcih, piše »Bil^ Prapor«, list katoliške moderne inteligence v 21. številki: A d v ocem »Svatovaclavska založna«. Kaj me je v celi tej gnusni aferi najbolj bolestno zadelo, je bil klerikalni tisk. — Dvoje je možno — ali so o vsem tem vedeli uredniki »Katoliških Listov«, ki so edini klerikalni dnevnik češki — ali niso vedeli. Če je prvo res, potem je lopovstvo, da so molčali. Ako je drugo res — potem je to grozna časnikarska nemarnost, naravnost rečem: časnikarska nezmožnost, sedeti celih 20 let tik hleva in ne vohati smradu iz njega. Tisk ima biti javna vest stranke, ima biti vsevedoč vsaj v lastni stranki — in »Katoličke Listy« so imeli Drozda takorekoč pred nosom — in niso videli, niso vohali ni česar, prav ničesar, še teden pred izbruhom ne — kakšno grozno spričevalo duševne revščine! To je stvar, ki se malo-dane ni pripetila dozdaj še nobeni žurna-listični stranki! — Radi enega se psu-jejo sedaj vsi — za Drozda prejema sedaj vse duhovništvo udarce, kakor bi bili med njim sami defravdanti. Vsi katoliški listi po pravici očitajo drugim listom to generalizacijo. Toda, niso katoliški listi tega sami krivi, ako oni z največjim, ne-tajenim, hinavskim veseljem generalizirajo najmanjši škandalček, ki se naključi pri kaki drugi stranki?
Društva.
— »Splošno slovensko žensko društvo" priredi v nedeljo ob 7. zvečer v »Mestnem domu« svoje drugo javno predavanje. Predava g. dr. Viktor M ur ni k.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" vabi gospode člane k sestanku, ki bo v nedeljo dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Ker je razgovarjati o jako važnih društvenih zadevah, prosimo gospode člane, da se tega sestanka v obilem številu udeleže. Pri tej priliki razdelili bomo tudi društvene legitimacije.
— Podružnica pekovskih delavcev na Kranjskem ima dne 27.
t. m. ob 3 uri popoludne v gostilni »pri Kroni« v Gradišču ustanovni shod.
— Strelski klub ,,Deteljica"
vabi svoje p. n. člane in prijatelje na tekmovalni strelski večer v soboto dne 22 novembra v gostilni »pri Deteljici« Fiorijanske ulice št. 24, ob 8. uri zvečer. — Za tekmovanje je pripravljenih več lepih dobitkov.
— Bralno društvo ,,Lipa" v Slapu pri Vipavi ima svoj III. redni občni zbor dne 23 t. m. ob 4. uri popoludne v društveni sobi.
— Mariborska čitalnica priredi dne 23 t. m. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« glediško predstavo. Vpri-zori se »Deseti brat«.
— Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, 23. t. m. ob 3 uri popoludne po običajnem vsporedu v prostorih hotela »Avstrija« v Šoštanju.
— Čitalnica v Konjicah ima svoj letošnji občni zbor dne 29 novembra ob 8. uri zvečer v lastnih prostorih po običajnem vsporedu.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj 20. novembra Poslanska zbornica razpravlja danes o zakonu glede terminske kupčije na žitni borzi. Vsenemec I r o je strastno napadal poljedelskega ministra Giovanellija in sekcijskega šefa Becka. Ko je minister začel govoriti, so ga Vsenemci insultirali. Govorila sta še Fiedler in Anton Steiner, na kar je bil sklenjen konec debate. Generalna govornika sta Peschka in Heinrich. Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj 20 novembra. Ministrski predsednik Korber upa še vedno, da se mu posreči, skovati kompromis med Čehi in Nemci in nadaljuje tozadevna svoja prizadevanja. Danes imajo nemške stranke v tej stvari skupno posvetovanje. V klubu nemških nacionalcev je dr. Derschatta povedal, da bo parlament še do božiča zboroval. Večina kluba se je izrekla za nadaljevanje poskusov, poraz-umeti se z Nemci.
Praga 20. novembra. Škof v Kraljevem gradcu, Brynych. vodja bojevitega klerikalizma na Češkem, je davi umrl Rojen je bil leta 1846, škof je postal leta 1889.
Budimpešta 20. novembra. V po-poslaoski zbornici se razpravlja danes o aferi poslanca Nessija. Prišlo je do burnih prizorov. 01ay je ostro napadel častne sode. Domobranski m:-nister Fejervary je med tem govr-rom zaklicali Častnik naj respektira svojo čast, če ne, je prav, da ga častni sod izbacne iz armade. Opozicija je zahtevala, naj predsednik pokliče ministra k redu, a predsednik tega ni storil. Posl Nessi je vsled omenjene izjave pozval ministra Fejer varyj a na dvoboj, češ, da ga je z rečenim klicem razžalil. Fejervary je dvoboj odklonil, češ, da ni nikogar imenoval in torej tudi nikomur ni dolžan dati zadoščenja.
Beligrad 20. novembra. Novo ministrstvo je že prevzelo vlado. Pričakuje se, da v kratkem razpusti skupščino, čuje se pa tudi, da namerava premeniti ustavo.
London 20. novembra. Jutri se razveljavi vojno stanje v Južni Afriki.
Izjava.*)
Ker »Slovenec« v svojih člankih »Več luči« mene in kolego gosp. Rezka imenoma navaja med onimi, ki se jim je z zadnjimi imenovanji baje godila krivica, pisec včerajšnjega članka pa nas naravnost v drugi osebi apostrofira, jemljem ta napad v povod za izjavo, da so dotična imenovanja — po mojih mislih — formalno povsem pravilna.
Neprevidni svet pa, kam naj se obrnemo, ako sami ne znamo napraviti pritožbe, za svojo osebo brez vse nepotrebne ponižnosti odklanjam, ker sem že davno z izvirnimi pedagogiškimi sestavki in tudi sicer dokazal, da sem slovenskega spisja vsaj toliko zmožen, kakor meni samo iz zadnjih dveh člankov znani pisatelj, in so že razni gospodje drobtinice, ki so padle z moje mize, pobrali ter jih pod svojo firmo za lastno blago prodajali.
Ljubljana, 20. novembra 1902.
_ Ivan Bele.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 20. novembra 1909.
S«apni državni dolg v notah   .... ICO 95
Skupni državni dolg v srebra .... 10065
Avstrijska zlata renta....... 120 60
Avstrijska kronska renta 4%  .... 100 —
Ogrska zlata renta 4°/0 ...... 120 50
Ogrska kronska renta 4°/0   ....        97 55 Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1P58
Kiaditne delnice........ 662 50
London viata   ... .... 239 07*',
NemBki državm bankovci za 100 mark 11690
20 mark   . . s..... ... 23-45
20 frankov...........19*07
uaiijansRi bankovci.   ... 9510
fi kr. cekini...... . 11-33
Žitne cene v Budimpešti
dne 20. novembra 1902 Termin.
PBfcnica za april.....za 50 kg K   7 65
RS „ april.......50 „ .6 65
Koruza   „ maj.....„ 60 „ „ 679
«;vos      ., april.......60 a „ 636
Efektiv. Mirne, nespremenjeno.
Darila.
Izkaz darov   Dijaški kuhinji v Kranju" od
21. avg.  do 20. nov. 1902. — Polovica prebitka predstave, ki jo je priredila 21 8 1902 Dodbreška mladina na korist dijaSki kuhinji in Ciril Metodovi družbi 64 K, mesto venca na grob pokojnega prvoboritelja tržaških Slovencev Iv. Nabergoja, kamnogoriška družba K. P, V. Z. 14 K, zgubljena krona na Sv. Joštu 1 K, Mihael Ropret (podjetje g. pl. Cecconi) z Boh. Bistrice (radi smrti svoje matere) po uprav. „Gorenjca" 16 K, notar Ant. Šlamberger 24 K, „Sperrsechserl" pri stricu 1 K, za dober namen 1 K, dr. Valentin Krisper v Ljubljani 5 K, Mart. Narobe, župnik v Zapogah 20 K, . Spersechserl" pri  stricu 60 h, Gilbert Fuchs v Kokri 20 K, nadučitelj Fr. Luznar na Primskovem 6 K 60 h. Janez Teran, župnik v Ljubnem 4 K, V. Aljančič, župnik  na Dobravi 5 K, P. Majdič, pos. valjič. mlina, Jarše Mengeš 20 K, Mart. Poč", župnik v Komendi 4 K, Fr. Rajčevič, župnik v Grahovem pri Cirknici 35 K, Ksav. Okornovec, župnik v Dražgošah 5 K, Feri 2 K, notar Niko Lenček   v Škofjiloki 5 K, dr. Ant. Arko, okrožni zdravnik v Škofjiloki  10 K, dr. Kar. Zakrajšek, prak. zpravnik istotam 5 K, Ferd. Bežek, sodn. ćdj. 5 K, in učitelj Bog. Krenner 5 K, oba v Škofjiloki, prof. kolegij za oktober 10 K, c. k. okr. sodnik Fr. Pogačnik v Kranju 20 K, „Sperrsechserl" pri stricu 3 K. Viljem Polak v Tržiču 30 K, Jan. Škerjanc, župnik v Vremah 10 K, Balt. Bartol, župnik v pok. na Sp. Brniku 5 K, županstvo Breznica 20 K, baron Leon Bailon 20 K, župnik Jem. Ramoveš v Poljanah 40 K, župnik Jakob Strupi na Goričici 5 K žnpanstvo Škofjaloka 20 K, praostanek za zvezke 20 h, županstvo Križe pri Tržiču 8 K, Jan. Pfajfar, provizor Javorje 10 K, po dr. V. Štempiharju -kazenska pravda: Pavlič-Šajovic" 20 K, Matija Bobnar, posestnik in župan v Lahovičah 1 K 12 h, Matej Seržen, Skaručina 2 K, Franc Krek, župnik na Vranji peči 10 K, Jos. Kerčon, župnik, v Predosljah 5 K, slovo na Gašteju 10 K, Fr. Košmelj v Železnikih 4 K, županstvo Kovor 10 K, N. iz M. 40 K, železniški adj. J. Hofmann 2 K, prof. kolegij za november 14 K, župan Jan. Molj v Vogljah 10 K, gospa Emilija Žolgar v Celju 20 K, najdena 2 h, J. Rebol o priliki srečne kupčije „nove pošte" po notarju Ant. Šlambergerju  10 K, „vspeh predavanja pri Puščavniku" 10 K, Ivan Soukup, župnik v Stari Oselici 5 K, Štefan Rojnik, c. kr. rač. oficijal v Gradcu 4 K.
V imenu podpirancev se odbor najtopleje zahvaljuje za poslane darove in prispevke ter prosi i nadaljnih izdatnih podpor.
Najboljša hrana za zdrave in na
želodčnem črevesu v'r*J bolne ■ otroke.
Proti zoboboiu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
MBleiuanB usma ta zobna «oto
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust. 1 stekleniea z navodom 1 H..
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici.
== Edina zaloga. -
Zaloga vseh. preizkušenih zdravil, mede c. mil, m diciualnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgicnih obvez, svežih mineralnih
VOd i. t. d.. (519-38'
Deželna lekarna Milana Lenstek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
r-oleg novozgrajenega Fran Joželovega jubil. mostu.
Akutno katarično obolenje sapnika
Rogaška
vspehom leči
slatina „Styria"-vrelec.
Umrli so v Ljubljani:
V deielni bolnici;
Dne 16. novembra: Marija Meden, poseat-
nikova hCi, 4 leta, zgorel je. — Ivan Zdravje, so-dar, 47 let, pijanska blaznost. — Fran Nekovar,
klepar. 57 let, pijan&čina. — Alojzij Berti, metlar, 35 let, vnetje osrčja.
Dne 17. novembra: Albina Bedenk, krojačeva žena, 26 let, jetika.
V vojaški bolnici:
Dne 21. oktobra: Ludovik Lichtenegger , c. k r. pešec, 21 let. Pljučnica.
Mateorologično poročilo.
VUina nad morjem £08-9 m. Srednji tračni tlak 7R6-0 mm.
Caa opazovanja
Stanje barometra
v mm.
Vetrovi
Nebo
19.
20
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
742 6
741 2
739 8
— 48
— 66
— 44
p. m.8vzh.
brezvetr.
al. jjvzh.
oblačno
oblačno sneg
Srednja včerajšnja temperatura —4*7°, nor-mala: 28°.
Komi in učenec
prvi novinec, drugi ne pod 14 let star, sprejmeta se v trgovino mešanega blaga
J. Razbor&ek-a (sseo-a)
Šmartnem f»■-■ M,I«i|i.
Ces. kr. avstrijski £fc državne že'eznlce
I! r n D   -Vei'ne «to:--uuaai »nemoč.
-Wv^ntu«fSebeocl,raDa
irSfSfg&gS*
. c y,  i - e i r > 'x i o-    v ^ '    i»l ;i 7
Zenitna ponudba
Mlad Slovenec, star 27 let, iz ugledne rodbine, posestnik moderno urejenega umetniškega ateljeja z jako dobrimi okol-nostmi, želi si v zakon zdrave, dobro vzgojeno gospodično v starosti od 19—28 let, z najmanj 10.000 gld. gotovine.
Gospodična, ki se želi toj resnomisleči ponudbi približati, blagovoli naj pogoje s priloženo fotografijo poslati pod ,,R. 754" upravništvu »Slov. Nar.« 2720-5
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1302. leta. Odhod ii Ljubljane jož. kol. Proga č«x Trbiž Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Frausenafeste, Inomost, Monakovo, Ljuboo čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Kleio-Reining v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj o&obni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljuboo, Dunaj, čez Selzthal v Solnograu, Inomost, fiez Amsletten na Dajuaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne o&obni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ofc '6. ari 56 m popoldne osobuj vlat v Trbiž, Beljak, Celovec, Franseusfeate, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru. Inomost Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, čez Kleiu Geifiing v Steyr, Line, Bndejevice, Plze«, Marijine vare, d'eb Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Dunaj čez Aiostettou. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak » Tr biž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. tTrst-Monakovo direktni vozovi 1, in II. razreda.) — Prcgs V Novo mesto in v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 7. ar i7 u stutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje ob i. ari 5 m popoludne istotako, oo 7 ari 8 m avečer v Novomesto, Kočevje. Prmott v Ljubljane juž. kol. Prog* 11 i: Ob b. ari 26 m zjutraj osobni vlak z Duaaja čez Amstettec, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr Isl, Aussee, Ljo> bi.u Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razredaj. — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari J i> m dopoludne o&obui vlak z Dunaja čez Ams^etten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vate. Ueb, Marijiue vare, Pizea, bude jevne, Soino^rad, Line, Steyr Pariz, Oenevo, Curib, bregenc, liicmo&t, Zeli ob jezero, Lend-Uastein Ljubno Celovec, Si. Mohor. Pontabel. — Ob 4. ari 44 m -poiudiii osobni vlak a Dunaja L,ai.ua, Selzinala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Framsuusie:.ta, Pen tabla — Ob i*, ari 5i m zvečer osobui »lak * Duusja, Ljubna, beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda — i* Novagfc meata ln Kooevja. Obodih vlaki: Ob b. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m ot s. uii do m svecer istotako. — i» Ljubljane drž. kol v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 2tf ic iju'.raj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer in ob 10 uri 25 m, poslednji vlak le ob nedeljaii in praznikih in samo v ontooru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Surailu Mešani vlaki: Ob o. uri 4D m zjutraj, ob Li. uri 6 a dopoiudne, ob B. uri Iv m aveter in ob y ari 55 u. zvečer, poslednji vlak le uD ueacijou m p^aiii:kin in samo v okfobr'.- (i)
	
	"n
*	C
t*	£L
	
C	3«
C	
	M
	
>«A	
	
	*
c v "
° b
t| SI
.o
-1 a
:B -5 tO
•g
2* K-a
o -5 ^« k o 5» s?
r: -o
t)
C •*->
C
t) CA
o
Zahtevajte
v prodajalnah, v kavarnah in v gostilnah
-W-      oxig-Iia.a-l3ni.ili. steklenicah.. wv
Izognite se nakupa
manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma!
Esence so zdravje škodljive.
"""'^^""'"''"The Nectar of Jamaioa.
Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke :
A. A. Baker & Co, London E. C.
Ta marka je v vseh kulturnih.državah na svetu postavno varovana.
V I.|"l>l|itni    ge dobiva pri Anton Sl.nulu (2555-15)
Ustanovljeno 1870.
Ustanovljeno 1870.
Perilo
za gospode, dame in otroke
(lastni izdelki)
priporoča v nedosežni izberi renomirana
12670—4)
trgovina $ perilom Q
JVtestni trg 8.   Q   J# [J8f|]8|]f|   l^estni trg 8. ^1
ZalagatelJ perila vee častniških zavodov. ^ntflk. I
eri se izgotavlja v najkrajšem času. — Natančno delo in znano dober kroj. m.^a^a^
Soba s kuhinjo g
so   da takoj  xr najem.
Vpraša se od 2—6 ure popoludne na Dunajski cesti št. 31, pritličje, desna vrata.
omoč
ni* specerist, slovenščine in nemščine zmožen, želi takoj Službo premen iti. 2869 - 2)
Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar«.
bleka, koci, stari komisni čevlji s podplati_________
na debelo, tudi na 6 mesecev, se po jako nizki ceni dobivajo pri (2^77—1)
Bj. fressbnrger & Sohn Dunaj, XX. 1, tovarna \\ altzen.
Komptoirist
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme se takoj v tukajšnji trgovini.
Ponudbe pod „komptoirist" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2874—1)
0
»Triglav*
Poskusite
J. Klauer-jev
naravni i*aHtlInslai likei«?
Ogreva in oživlja želodec in telo.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (415-230)
Edini založnik In Imetnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani. Vsak petek
i gostilni „pri zlati ribi"
sveže
morske ribe.
Z vele8postovanjem
:E3o:z;:ncLSi:n.
(2738—3) gostilničar.
skladni koledar*
za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke       (2390—9)
Ivana Bonača v Ljubljani.
Cena je *>zlic okusni izdelavi zelo nizka, * a m o ?0 vin. s posto '*<> vin. več.
Znesek naj se blagovoli v znamkah ali po nakaznici naprej vposlati.
Prekupci dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik.
Trgovci porabijo istega lahko kot novoletno darilo in se brezplačno utisne njihova firma
ftiST Da ne bude, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim g. naročnike, da se čim preje oglase, ker se bode na take v prvi i vrsti pri razpošiljatvi oziralo. ~££JU
V življenju ne bo već! 400 kom. za samo I gld. 80 kr.
1 prekrasno pozlaCena, natančno idoča an-ker-ura s sekundnim kazalcem, gre 36 ur, s triletnim jamstvom, 1 prima usnjat port-mone, 1 lep moSki prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 ff žepni nož, 1 prsna igla z imitiranim dragu^om, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, 1 žepno tcaletno zrcalce, 5 mičnih šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko smeha, 1 pat. niklasti tintnik, 25 elegantnih dopisnih predmetov, 1 elegantna pariška broža za dame, 1 par boutonov z imit. briljanti (srebrni kavlji), prav dobro ponarejenimi, 1 mičeu album s 36 slikami, in k temu še 300 raznih predmetov za domačo in navadno rabo, gratis. Teh mičnih 400 predmetov z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja proti poštnemu povzetju le 1 §rld. *0 kr. Le kratek čas se dobiva pri (2876;
dunajski Crand-filijalki
Alex. Jungerwirth
v Kr ako vil št. L 2.
Opomba: Za neugajajoče se vrne denar.
fedajat«l| in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavi ar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
0653
61