m kortait dolav. oko«o W*o<v. DWiv. cl oo •pravli«nl do voogo kor product ro|o.
Thlo popor io dovotod to tho Intorooto of tKo working claoa. Work-oro oro oniitlod lo oil whot thoy produoo.
Ste v. (No.) 334.
UWH M hoo»4-«U< QWUM, UM. I, iwi »t IM ..fr^	_ ' .... ^	,„.
OkMMo IU mmémt ib* ill Ominu «f lUreh »rd <m QfflOO! 4001 W. 31. Stf., CklMfl, Hi.
'Delavci vseh dežela, združite se!
paziti:!
no Alovllko vokUp»|u-kl o« noKolo polo« va-Soga naslova. prilopl|o-nogo opodololl . _ _ _ v no ovitku. Ako (JdO) to étovllko
toda| vam o prlhodn|o étovllko noéogo Ilota po t «¿o narodni na. Proolmo. ponovi to |o takoj.
Chicago, 111.,3. februarja «February) 1914.
Leto (Vol.) IX.
BfEKHTK A NSKE ZMZ&NJAVE.
Predsednik Wilson je zadnji tedeu v konferenci s senatnim odsekom za zunanje zadeve izrazil željo, da bi dovolil Carrsuzi-nim rebeloin svoboden import o-rožja in strejjiva iz Zedinjenih držav. Ta korak bo Wilaon najbrž tudi storil Ko je Huerta slišal za ta aklep Wilaona, je dejal, da to pomeni oficijelno priznanje pun-tarske Carranzine vlade in da če se to zgodi, bo on (Huerta) takoj iznočil potni list poslaniškemu namestniku naše vlade 0'Sbaug-hessneyu. Ravno tako je Huerta zanikal vse zadnje vesti o »vojen odatopn začasnega uredsedni-stva v prid Francisco de la Barre ali koga drugega, ki bi zadovoljil Wilsona. Rekel je, da ostane predsednik tako dolgo dokler ga Meksikanci sami ne preženejo in morda da bo predsednik dalj Časa kakor pa Wilson.
Wilson je sedaj mnenja, da Carranza je še najboljši mož za pomirjenje Meksike in zato mu hoče iti na roke, da čim prej strmoglavi Huerto. Skrbelo ga je le, da ne bi general Villa prehitel Carranzo in si osvojil predsedni-štvu»; zadni pa je izjavil 28. jan. v Juarezu, da še niti ne misli na kai takega, da prizna avojo nezmožnost za državniške nosle, ker mu manjka potrebne izobrazbe in da se smatra edinole za dobrega vojskovodja in nič drugega. Dalje je rekel Villa, da je Carranza njegov najboljši prijatelj in zato se bori, da bo zadnji predaed-nik Meksike. Villa se je mudil l pet dni v Juarezu, kjer je imel seji; «tanek z raznimi ameriškimi posestniki rudnikov v Chihu&hua. UStavil jim je pogoje, pod katerimi Itomorejn odpreti delo v«rudmkih, co namreč plačajo deset odstotkov vsega dobička konstituciona-listični vladi. Operatorji bodo najbrž sprejeli pogoje. Ta teden prične Villa svoj vojni pohod na Torreon.
Mednarodni položaj med Zedi-njenimi državami in oatalimi velesilami glede zmešnjav v Meksi-ki je nespremenjen. Nekaj poročajo. da Japonska intrigira v prid Huerte in da Anglija je že sita Wilsonorega čakanja, toda o kakih resnih komplikacijah ni glasu.
Moyer za združitev
Drugi teden premogarake konvencije v ludianapolisu so bila še važnejša vprašanja na dnevnem redu. 26. jan. je posetil konvencijo Chaa. H. Mioycr, predsednik zapadne rudarske aveze in v svojem govoru urgiral delgate, da izvolijo odbor, ki ae-naj snide z zastopniki W. F. of M. v avrho združitve premtogarske organizacije z rudarsko v eno veliko uinjo vseh podzemeljskih delavcev.
"Naš boj v rudnikih Michiga-na je enak vašemu boju v Colora-du", rekel je Moyer. "In če vi iz« gubite coloradako bitko, prizadeti bodo silnto tudi rudarji v omenjeni državi."*
Daije je Moyer predočil položaj v bakrenem okrožju in končno obžaloval, da se ekaekutivni odbor Ameriean Federation of La-Ucir tako zanikerno obnaša glede razpisa posebnega asesmenta v pomoč michrganskim štrajkarjem. Rekel je tudi, da bo kriv Gompers in njegovi pristaši, če se noneare-jči stavka v Michiganu, toda on upa. da do i>oraza ne bo prišlo.
Konvencija je nato braojavno I pozvala Gomperaa, da pride osebno tja in se zagovarja glede tega, kar je povedal Mover. In , Gomoers je res prišel 29. jan. in govoril dol* goMor. Tajil je, da ne mara eksekdtiva A. F. of L. pomagati štrajkarjem, temveč — rekel je — ne more pomagati.
Oompers — pijanec?
DELAVSKE VESTI
—	Slovenske alammdkarce v Chicagi, ki so organizirane, so zadnji teden zastrajkale v Frank-linovi tovarni. Slovenke podpirajte jib! Čuvajte se akebstva v do-tični tovarni dokler je »trajk!
—	Važno za premogarje! 'V Zeigler, 111., so slabe delavske razmere. Premalo dela in preveč delavcev. Ravno tako v Avery, la. V Rock Springs, Wyto., so rovi prenapolnjeni in z delom gr*> počasi. V rovu No. 2. Central Coal & Coke Co. delajo le tri do štiri dni v tednu. V Iirowerju, Okla., je veliko premogarjev brez dela. Ravnotako v Cainesville, Mo., Mt, 01 ¿ve, Bentjon, Buckner in Lad d. 111., ter v Reliance, Wyo, Premogarji, čuvajte se teh krajev.
—	Delavska atrairnka na Angleškem je na 14. letni konferenci v Londonu 28. t. m. ostro obsodils tirsnske persekucije strajkarjev v južni Afriki. Konferenca je sprejela resolucijo, v kateri zahteva vladno preiskavo položaja v južni Afriki in lodpoklic lords (Hadstoncja, gonralnega guver-nerja tamkaj.
' — Pomožni fond za miehigans-ke štrajkarjf, katerega prispevajo delavci in delrvake organizacije izven W. F. of M., znaša 26. t. m. $149.841.42. Toliko so namreč klavci prispevali do tega dne. bdstk. za vzdrievsnje stavke v HUtoiganu znašajo okrog $30.000
Veliko senzacijo je vzbudil med delegati Duncan McDonald, taj nik-blagajnik premogarake orgs-nizacije v Illinoisu, ko je v petek v pričo Gompersa povedal, da je zadnji pijanec. Rekel je, da je videl Gompersa ob času zadnje zbors A. F. of L. v Sesttle, ko je bil "slsvno pijsn" v hotelu in rszgrsjal z drugimi vred pri pivu in žganju pozno v noč. Gompers je srdito z*anikal obdolžitev Mc-Donalda in dejal, da ni bil še nikdar pijan, pač pa da le zmerno pije. Dalje je Gompers zahteval, da naj McDonald pride s temi obdolžit vami na prihodnjo konvencijo A. F. of L., kjer bo lahko on imel priliko zagovarjati se. Ka kor je bilo videti, ni imel Gompers med zbranimi premogarji nobenih simpatij, med tem ko je vse ploskalo McDonaldu.
e
Moyer je na kratko odgovoril Gompersu glede pomožnega asesmenta za raichiganske štrajkarje, da dva centa na člana bi ne bila zapodila nobene unije iz federaci je. Gompers je namreč prej izjavil, da izvanredni asesment bi mogoče naletel na odpor pri unijah če bi ga bila razpisala eksekutiva A. F. of L. Namesto tega je pa eHekutiva apelirala za prosto-voljne»doneske. Moyer je odgovoril, da dotični apel iz eksekutive A. F. of L. je prinesel štrajkar jem le 43,716 in 20 tisoč dolarjev od tega zneska so prispevali premogarji.
Na priporočilo Moyera za združitev je konvencija sklenila, da se voli posebni odbor, ki delal na ti stvari in rezultat pojde na splošno glasovanje.
Pri razpravi o novi mezdni lestvici je bilo prečitanih več sto priporočil od krajevnih unij. Veliko unij je za štrajk s 1. aprilom, ko potečejo pogodbe v mnogih krajih med premogarji in operatorji, dočim hočejo druge unije, da bi se nadaljevalo z delom dokler bodo pogajanja v tiru. Odseku za mezdno lestvico so predložene zahteve za deset centov zvišanja pri toni 30 proč. zvišanja pri "mrtvem delu," šest urno delo, pet dni dela v tednu in več drugih pobolj-škov.
Delavstvo je zmagalo!
Kongresna preiskava se vrli v Michiganu. Organizirano delavstvo sirom Amerike je prisililo kongres, da je dovolil preiskavo stavke. Odvisno je ssdaj od preiskovalcev, kai bodo delali. Druge vesti iz bakrenega okrožja
KT>OR SE NT PORAVNAL ZAOHTA LE NAROČNTNK, NAJ TO 8TORT TA KO.T, KER 8E IffTT flTCER V KRAT KEM TT8TAVT LT8T. ©akall bomo •smo tlita, ki m javijo, naj m jim Ust« na vstavi! Posor na to!
Washington, D. C. — Zadnji torek je reprezentativna zbornica sprejela resolucijo za preiskavo uiicihgaiiake in ooloradske atavke. Resolucija, katero je predložil kongresu i k Keating iz C'olorada, je bila spreieta s 151 glasovi proti 15. Preiskavo bo vodil zbornični odsek z a rudarstivo in sicer l>oeta setavljena dva inxiodaeka, ki |M>jdeta istočasno na lice mesta v Michigan in Colorado. Po-dodsek v Coloradu ima preiskati countije Las Aiiimaa. ltuerfano, Fremont, (¿rand Routt, Houlder in Weld; pododsek iv Michiganu bo pa preiakal countije Houghton, Keweenaw in Ontonagon. Preiskava se prične prvi teden v februarju. Resolucija daje preiskovalnima pododtt^koma moč klicati priče, ki morajo pričati pod prisego in dalje ima moč zahtevati knjige in listine v pogled. Dalje nalaga resolucija, da mora preiskava dognati v otndi državah :
1)	Dali je bila pošta zlorabljena in kdo je zakrivil zlorabo?
2)	Dali so bili kršeni naselniški zakoni iu kdo jih je kršil!
3)	Dali so bili državljani aretirani in toženi protiustavnim po tonit
4)	Dali olistoje kakšne proti-postavne pogodbe ali zveze <v svr ho kontrole produkcije, prodaje ali tranaportacije bakra ali pre mr*?a f
5)	Dali je bilo tH>slano orožje »j^aj/e^ivo v štrajkarske kraje z namenom izključiti rudniški produkt iz konkurenčnih trgov meddržavni trgovini t
6)	Dali obstoji peonaža (prisilno delo) ozirvvma dali je kedaj obstala. '
7)	Ako ae dokaže ena ali druga krivda, kakor gori omenjeno, kaj je povzročilo to krivdo ali krivde?
Debata glede resolucije je bila kratka. Kongresnik Keating je kxpiaal razmere v Coloradu doka zujoč, da so ustavne pravice državljanov tamkaj pogaiene in da je potreben radium publicite-te, ki naj ozdravi tega raka. Nato je kongresnik McDonald iz Mich igana izjavil, da so si bakrene družbe prisvojile policijsko silo države Michigan in da je prišel čas, ko je zvezna preiskava neobhodno potrebna, kajti državne oblasti nečejo ali pa ne morejo preprečiti nered.
Prva glava "obžaluje".
Prva glava med carji bakra v Michiganu, .Xuincy A. Shaw predsednik Calumet & Hecla Co., "silno obžaluje", da se je kongres tako daleč spozabil in ugodil socialistom in delavskim organizacijam, ki s» zahtevale preiskavo. Po njegovem mnenju bo preiskava "podaljšala" štrajk.
Michiganski. guverner Ferris pravi, da preiskava ni nič drugega kot politični teater. Njega namreč silno jezi, da ni ostalo le pri njegovi "preiskavi".
Kdo bol preiskaval.
Washington. D. C., 30. jan. — Stavko v Michiganu bodo najbrž preiskovali sledeči člani odseka za rudarstvo: Tavlor iz Colorada, Casey iz Pennsylvanije, Ilam-Iin iz Missouri. Switzer iz Ohio in Howell iz Utah. V Colorado pa pojdejo: Foster iz Illinoisa, Byr-nes iz So. Carolinc, Taylor iz Ar-kansasa. Austin iz Tcnnesscce in ^rmtherland iz W. Virginije. V obeh pododsckiih so po večini de-mokrstje.
Tajni zvezni detektivi so že v Michiganu, kjer zbirajo evidenco z« preiskovalce.
Moyer pred sodižčem.
Calumet, Mich. 30. jan. — V nondeljek 2. feb. bo okrožno ritdišče v Houghtonu zaslišalo 47 obtožencev izmed strajkarjev, katere je vzela na piko velika porota. Poaebni tožitelj Nicholla je bil neprijetno iznenaden, ko je dobil glas od odvetnika Ililtona v Denverju, kateri zastopa W. F. of M., da bodlo Moyer in ostali obtoženi člani eksekutive rudarske unije prišli prostovoljno in pravočasno pred sodišče. Magna-tje bakra bi namreč radi razneali novico, da se Moyer in ostali ne upajo «v državo Michigan in da jih bo treba s silo dobiti. In sedaj je pa račun prekrižan!
Odvetniki obtožencev zahtevajo ml sodišča, da zavrže obtožbe na temeljn nepostavnega izbiranja velikih porotnikov, vsled nedovoljene navzočnosti guvernerja Ferrisa in generalnega pravd-nika Fellowsa ter treh stenogra-flov in valed imenovanja posebnega tožitelja. dasiravno pravdnik Lucas ni zaposlen z drugim delom. Sodišče se naravno ne ozira na to zahtevo. Velika b&kro-trustna norota je končala svoje slavno delo v četrtek ne da bi koga (obtožila radi napada na Mo-yerja in radi njegovega nasilnega izgona iz Hancocka dne 26. decembra m. 1. Ravno tako ni porota nikogar obtožila radi umora treh skabov v Painesdale. Ali ni to zna&JnoT Porotniki se izgio-varjajo, da ne morejo" dobiti zadostnih dokazov za prvi niti drugi slučaj. Seveda ne! te bi bili štrajkarji krivci, imeli bi bossje-porotniki cele koše "dokazov", teda za morilce med kapitalistično gospodo pa ni dokazov! Kje so ustavne pravice?
Zadnje dni ao bili ubiti trije skebi v rudnikih. 32 «kebov v Quincy rudniku je zadnji pon-deljek pustilo delo. Ravnotako se je naveličalo skebstva 16 mož v rovu Isle Rknale. Isti dan se je okroir 25 akebov do krvi steplo v Ilancoeku pred Scott hotelom. Zakaj, nihče noče povedati. Zadnji četrtek je oodšerif Harris 'našel' peklenski stroj blizo rudnika v Ahmeeku. Vsled te "najdbe" je bilo silnega krika iv kapitalističnih cunjah, toda nihče izmed kapitalističnih hlapcev pa moče povedati, kdo je posadil dotični stroj, kdo ga je namreč nastavil po vzgledu pinkertoncev v Coloradu! Delavcem ni treba dosti
povpraševati. Čemu tizens Alliance"!
je pa
Ci-
Zarota velikih trgovcev.
Sodružica Winnie E. Branstet-ter v Chicagi, katera ima v oskrbi nonKfižni »klad za štrajkarske o-troke, ie 22. jan. nakupila pri tvrdki John V. Farwell & Co. »v tem mestu 85 parov otroških čevljev, 80 tncatov spodnje obleke 180 dekliških kril in sto de-klinkilh jopic v «vrho, da tvrdka odpošlje omenjeno blagio v Calumet, MSich., kjer se ims razdeliti brezplačno med štrajkarje. Imenovana tvrdka prodaje samo na debelo in kupčija je bila sklenjena pod pogojem, da se nakupije-no blago ne bo prodajalo na dnob-no, kar je sodružica Branstetter izrecno zajamčila. Zadnja je za blago plačala znesek $765.^6. Toda 26. jan. je Branstetterjeva, ki je mislila, da je blago že na poti v Calumet, dobila telefon od tvrdke, da blago ne ba odp»eela-no. Takoj ie šla osebno v glaivno pisarno tvrdke in tam je izvedela, da .ie agent omenjene tvrdke v Calumetu preprečil poÄiljatev s tem. da je obvestil tvrdko v Chicagi. da se trgovci v Calumetu in
Houstonu protivijo temu koraku. Trgovci v bakrenem okrožju so namreč zagrozili agentu tvrdke John V. Farwell & Co., da bodo odrekli ivaa nadaljna naročila, ako bo tvrdka poslala le en saui kos blaga za štrajkarje. Vfcled tega je tvrdka izjavila ao<iružici Brandatetter, da nakupljenega blaga za štrajkarje ne more od-ooalati, ker noče riskirati izgube $25.000 v naročilih od ealumet-skih trgovceev.
Vsak komentar je nepotreben. Lopovstvo trgovcev presega vse meje. ft družica Brandstetter se je naravno obrnila na druge tvrdke, ki niso materialno navezane na trgovske cigane iv bakrenem okrožju v toliki meri kakor o-menjena tvrdka.
V pomoč štrajkarjem.
Ijsnsing, Mich., 29. jan. — Michigan Federation of Labor, katera zboruje tukaj, je po sviojih zastopnikih sklenila razpisati posebni asesment za štrajkajoče rudarje v Copper Country. • Asesment je naložen na vse strokovne unije in zneoek bo znašal od 5 do 50 centov z ozirom _na zaslužek imsamcziiih unionist o v.
Preiskava lastninskih pravic glede rudnikov.
Washington, D. C. —Eksekutiva American Federation of Labor je izvolila posebni komitej, kateri ima preiskati lastninske pravice zemljišč v Michiganu, kjer se nahaja bakrena ruda. Komitej ims dovoljen vstop v kongresno knjižnico in v generalni zemljiški urad v Washingtons kjer bo pregledal tozadevne listine in zapiake. Vlada je namreč v posesti mnogih do-kazov, da dotična zemljišča, katera sedaj izkoriščajo Calumet & Hecla Co. in druge družbe, niao bila nikdar prepisana na prešnje in sedanje lastnike in da ima vlada se vedno pravico, da jih potom sodnega procesa povrne nazaj ljudstvu. Kadar bo ta preiskava končana, tedaj bo komitej apeliral na kongres in na predsednika Wilsons, da začne s sodnim procesom proti carjem bakra. Vkongresu bo stavljena predloga za vladno lastništvo bakrenih rudnikov kakor je že senator Ke-nyon iz Iowe predlagal, da vlada prevzame premogokope v West Virginiji v svojo posest.
Ogromna zemljišča z bogatimi bakrenimi žilami — okrog 60.000 akrov v obsegu — v severnem polotoku Michiganaa so bila pred 1. 1865 lastnina zvezne vlade, torej ljudska last. Tedaj je neka družba naprosila vlado, da sme porabiti del tistih zemljišč zase p Oil pogojem, da preskrbi ivladi kanal pri takozvanem Portage Lake. Tega kanala pa ni družba nikdar izvršila, pač pa se polastila zemljišč na kar so se potem organizirale razne rudniške družbe in pričele s kopanjem bakra. Izvršena je bila brez dvoma velikanska tatvina ljudske lastnine. In ali nimajo danes delavci prav, ko zahtevajo, da se u-k rad en a lastnina povrne ljudstvu nazaj!
Pisma strajkarjev.
Dodgeville, Mich., 29. jan. — Nastopili smo sedmi mesec našega trdega boja. a kapitalisti z vsemi svojimi inilioni še niso zlomili naših moči niti jih ne bodo. Med nami triada sloga: vsi za e-nega, eden za vse je naš klic v prilog naših pravičnih zahtev. Naša zmaga je vsak dan ^ bližje. Kompanije so že tepene, da je kaj.» Skebje beže. Tukaj na Isle Royale je pred par dnevi zapustilo 22 skebov delo in ravno tako beže skebje iz sosednih rudnikov. Pa saj jim ni zameriti, kajti nesreče — ki jih povzroča nerodnost in neizkušenost skebov — ae množijo z vsakim dnevom, tako da tudi naše domače grinte spreieta strah. V bližnjem
(Nsdsljcvsnje ns 6. strsni.)
DEMOKRATKA PROSPERITY TA.
—V Bostonu so odprli dve hiii za brezplačno deljenje juhe med brezposelne delavce.
—	M*»d tisoči brezposelnih v Chicagi je ttidi okrog 1000 krojaških delavcev in večina teh je navezanih na oficijelno dobrodelnost, katera jih vsak dan enkrat nasiti s pobarvano gorko vodo, ki ji zaradi lepšega pravijo "ju-lia".
—	Parne žsge in papirnice v Michiganu so znižale plače za deset odatotkov.
—	Nekaj čez tisoč brezpoaelnih v San Franciscu je dobilo začasno delo od zvezne vlade, katera gradi tamkaj razna poalopja ¿a bližajočo s«' razstavo.
—	V Jacksonu, Tenn., je sodišče obsodilo iv dolg zapor dva fantička, ki sta -t- lačna — ukradla pol funta svinjskih jeter v mesnici.
—	V Portlandu, Oreg., je mesto zaplcslilo par sto delavcev v kamnolomu, kjer tolčejo kamenje. Prišlo je par tisoč delavcev, ki so se do krvi potepli za kladiva.
—	V Topeka, Kana., je neki pogodbenik iskal potom časopisa dva delavca. Ob označeni uri se je ps loglasilo štirideset mož. ...
SOCIALISTIČNE VESTI.
—	Pri občinskih volitvah v Kristijani ji na Švedskem ao socialisti dobili največ glasov in izvolili 43 mestnih svetovalcev, kar jim je dalo večino v mestnem zboru.
—	Senator Ashurst je zadnje tedne osebno prejel 4000 telegramov zahtevajočih vladno preiskavo michiganakega štrajka. Telegrami ao prišli večidel od socialističnih organizacij.
—	Mednarodni socialiatični biro v Brualu, Belgija, je ta mesec izdelal program za bodoči mednarodni kongrea, kateri se prične 23. avgusta 1914 na Dunaju. Važnejši referati so razdeljeni sledeče: R. McDonald iz Anglije in Molkenbuhr iz Nemčije: brezposelnost; Webb iz Nemčije, Bauer iz Avstrije in dr. Justo iz Argentine: draginja; Vandervelde iz Belgije in Wurm iz Nemčije: alkoholizem ;- De Prc8euse iz Francije: ruske ječe itd.
—	Pred kratkim je bila debata v Springfieldll. Mass., med katoliškim židoin Davidom Goldstei-nom in socialistom George Speia-som radi enakih načel socializma in krščanstva. Gnoimoviti aplavz, katerega je žel koncem debate »odrug Speiss, je bil dokaz, da je Goldstein temljito pogorel.
—	Pomožni sklad za štrajkarske otroke, ki je v rokah ženskega socialističnega oddelka, je od 28. decembra m. 1. pa do danes narasel na $3030.83. Ploleg tega je socialistična organizacija v St. Louisu nabrala $702.75 za pogrebne stroške božičnih žrtev v Calumetu. Mich.
—	Stranka v Canadi lepo napreduj^. Glasovi so pri zadnjih volitvah (1913) narasli na 17.071: pred desetimi leti je bilo v celi Canadi le 3507 glasov. V British Columbiji so socialisti najmočnejši.
BREZPOSELNOST NA DUNAJU.
Tz Dunaja poročajo o veliki brezposelnosti in bedi med delavci. Pol miliona delavcev je brez dela samo v prestolnem mestu Avstrije. Gospodarska kriza, katera je nastala po balkanski vojni in po lanskih vojnih pripravah Avstrije pritiska bolj in bolj in posledica je silno naraščajoča beda med avstrijskimi proletarski-mi narodi.
Pred par tedni je 10,000 bezpo-selnih delavcev demonstriralo pred državno zbornico in mestno hišo na Dunaju ter zahtevalo dela in kruha.
.
IZ NASELBIN.
ButU, Mont.
Ceuj. urednik roletarca: —
IVosim nekoliko prostora v našem IVoletarcu za kratek dopis.
_Kakor posnamem iz raznih
pisov, se povsod t »o deželi slabo dela. Pri nas ae glede dela še ne moremo priložiti; dela ae »talno. ltrezjKM*e.luih pa ne mauijka; teh je vsak dan od tri do ¿tiri «to pred rudniki. To je menda pripisati vuaiiji breapoaeinosti.
Ali ui res čudna uredba T Delav-ei spravljajo na kup miljone, pa morajo beračiti za delo, in se klanjati t isti ni, ki jih vsak dan izkoriščajo. Kako dolgo bo še to trpelo? — Oui govor je pač lahak. Tako dolgo, dokler se delavstvo ne zave in p stavi svojo voljo v drugo smer — v smer gospodarske in politične emancipacije. — Mnogo jih je, ki pravijo: (ah kaj, saj tako nič ne pomaga; delati moraš pa trpeti, ker je tako usojeno, da so bogati in revni. Prija telj, kje je to zapisano, kje »o tiste postave, ki določajo, da mora imeti Brown fabrike, Nemainič pa kramp in lopato? Nikjer! Praviš, tla tako ne !>oš dočakal sadu, če bi prav kaj oral in sadil. Ali ni to nezmisel ! Če bi naši predniki ne sadili drevja in ne sejali, bi morali poginiti vsi nasledniki; ne imeli bi sadja, ne potov, ne hiš, ne druzih življenskih pripomočkov, ki omogočujeo naš razvoj, našo |M>i>olnitev. Vse je odvisno o<l prvotnega dela, ndkar je človek zapustil kanibalstvo. Natura sama ob sebi ne daje za modenne-ga človeka brez kulturnih pripomočkov dovolj sredstov za njegov obstoj. Treba je delati za sedanjost in bodoč «oat. Vsakega od nas veže sveta dolžnost, da se briga za bodočnost svojo in svojcev! Zato pa je dolžnost vseh delavcev, da se brigajo za svoj položaj, da se bojujejo proti vsemu, kar jim vtegne škoditi na poti napredka. Sem spada seveda tudi cerkveno vprašanje — vprašanje kleri-kalizma. ki ima baš pri našem narodu glede napredka še precej uplivov. l>ohra primera zato daje sedaj Calumet, Mich., kjer nosi Klopčič polieajsko zveizdo.
Vseh dvlaveev dolžnost je, da ae organizirajo gospodarsko in politično ki tako združeni razvijajo načrte za osvojitev gospodarskih pripomočkov, ki so predpogoj človeške sreče in blagostanja.
Pozdrav, vsem zavednim delavcem !
Fred. Wider.
oseb, ki nbo zdrave, če ni zdraž-
barije in prepira. Vse hočejo uue-ti po svoji glavi, kakor da je dvorana kakšen klobuk, katerega «mejo pokrit le dotičniki, Če so drugi rojaki drugačnega prepričanja — Če hnajo drugačne možgane, potem takoj obljubujejo, da bodo dotičnike pometali ven. Član ali nečlan jiodjetja. na to se ne gleda. Najbolje so se pa obnesli ti gospodje pred par meseci, ko so prepodili socialiste, ki «o nameravali prirediti shod. Med člani socialističnega kluba so tudi delničarji Slovenskega doma, na katere «e niti malo ni »hiralo. Radoveden sem, kaj pravzaprav imajo t» gospodje proti socialistom? Ali je «ocialističmi klub komu kaj dolžan? — Ali ni to otročje, če se na tak način iznaša nad socialisti v Ameriki in tO v mestu, kjer je ivendar dvoran na izbero? Mi smo bili mnenja, da smo kot Slov On c i opravičeni najprvo vpri šati za slovensko dvorano. Časti-lakomni nervozni gospodje! Ce mislite, da Vam bo kdo izkazeval čast, se proklelo motite. Zato š<
Poročati imam ueksj o prospcri- lika med pnvim iu drugim je ss- dičem kokos. Seveda je bila ta teti, k> j« zadela našo uuselbino. mo v tem, ds na« eni izkoriščajo pojedina s hudičem le pretveza Tukajšnja Pittsburgti Coal Co direktno — fizičnim pobom, dru#i za lahkoverno Kuharjem Kuharje pred čssoni ustanovila nekak pa skozi duševno plst. Rezultat jeva je obljiibila ciganki še 20 K, Šen denarn zavod, nekakino hra-|jc pa enoinistl: oboje vodi v du- če prež*«*e hudiča. Na «vet večer —M» še v no in fizično isižnost.	j* prišla ciganka po to nagrado,
Ali je kaj čudnega, če se j« za- a KuHiarjovi so jo privezali na čelo delavstvo zavedati in si mizo in na to je prišel orožnik, ki ustvarja gozdarske in pol it ič- je aretiral slepsrsko ciganko. O ne organizacije? Prav nič čud- goljufana gonpodiiija Kuharjev» nega m to. Delavce i ma popolno j e iz|>ovedaJa kwt priča, da je res pravico, da si sam |»omaga iz verjela, da "mat rajo eo»>eriiicc'' «vu.ji ga bednega položaja, zato njeno kravo in da je verjela tu-ima možgane. Precej velik ko- Lji bajko o velikem hudiču. 44Soc" rak za svoje pravic« je ¿e naredi-1 je pa prepustila Kuharjeva cigani lo delavstvo, da ai izboljša svoje ki, če prežene hudiča. Na vprašan stanje, a ne še dovolj, da zavlada je predsednikovo, kako da je njegova pravica. Vse preveč je kljub temu, da je vse verjela ci-ie delavcev, ki poznajo svojih in- ganki, to privezala in malais po itères«v iu podpirajo ravuto tisto, orožnike,p rsvi Kuharjeva: "Gle| kar jim je v jnigubo.	M(arega hudiča ««mu bila * veli-
Delavei,-čitajmo Proletarca in kih skrbeli. Nisem imela miru in Socialistične knjige in potem namUl« sem k izjKrvedi. Kaplan mi je ne bo teško «poznati zmote, ki se dejal, da ni v hlevu ne eopmie, nanašaje na naše interese.	„e hudiča, ampak, da ima krava
Naprej, v «logi je moč — v ne-1 "kvaterne muhe", (!) Ciganka slogi poraz!	. I
Martin Pod pečati.
nilnico in posojilnico, kamor so delavci nosili hraniti svoje gnoše. Pred kratkem so f>a nenadoma ta
zavod zaprli in koiupanijs je za-eno tudi zaprla rove, tako da sedaj delajo komaj en dan v tednu. Lahko si sedaj mislite kakšno razočarajo vlada med tukajšnjimi delavci, posebno tistimi,- ki imajo kaj opravka z »omenjeno posojilnico in hranilnico.
Pa IkrIo rekli eni: kapitalisti so krivi vsega tega. Je že res to, da so krivi v prvi vrsti kapitalisti, ampak tudi delavei sami so sokrivci. zlasti tisti, ki se ne brigajo za svoje razmere. Delavec morda čuti da je pod pritiskom teške roke kapitalizma, ali to htoče pozabiti, morda potlačiti, ker je slišal iz ust kat. duhovnika, da mora bi-tr ponižen iu udan svojemu gospodarju. Morda v notrajno«ti rebelira. proklinja kapitaliste in njegove zaveznike, toda omamljen je duševno in zaU> ne mora na dan z uporom.
Delavei bi se morali bolje zanimati za svoje delavsko časopisje
za sedaj zamolčim fmena ilotični- in knjige, za politično in gosj>o-
kov. Če ImhIo gospodje pa še Jta.i rogovilili, pridem pa kar z imeni na dan iti jim tako posvetim, da
da reko organizacijo. V tem ozi-ru se je zadnja leta sicer precej I storilo, toda ne še dovolj. — Tu-
še morda navsezadnje le kaj vžge {\\ |,rj nas smo pred dobrim letom
v «jih zaribanih glavah. Jugoslovanski socialistični klub ima ravno iste pravice do ekzistence kakor vsako drugfo politično ali pa podporno društvo. V klubu so sa
ustanovili socialistični klub, ki je začetkom kazal lep napredek. Toila ljudje so nestrpni, mislijo da pride vse kar čez noč, in nekaj tacih je klub zapustilo. I/e — ti
mi znacajni in izkušeni možje ne vedo, da je treba za predruga-Vsak član dobro premisli, kaj g<Mčenje sedanjega družabnega reda vori. Če pa gospodje z otročjem mnogo trdega dela in zopet dela. obnašanjem mislijo, da »o v klu- Tudi skala se ne razbije z enim bu sami frdamatni ljudje, pa naj niahljejem.
ne hodijo vanj, saj nikogar ne si-1	io(>nw*.no omenim še, da i-
limo naj pride, če sam ne vidi mano tUikaj <Jruitva SSPZ in SD potrebe zato. Če bi kateri govor- L;1 pp ki kažejo še precej lep na-
Tonopah, Nev.
Dragi uretluik:—
Oprostite mi. ker se nisem že preje spomnil na Proletarca. Bil sem v hribih in sem se vrnil šele 16. t. m. Priloženo najdete mo-ney order za $2.00 v poravnanje dolga. Proletarea ne pustim nikdar. ker je v resnici naš delavski list in ktot tak vreden vse delavske podpore. Žal, da je tukaj tako malo naših delavcev.
V državi Novada je stopil pred kratkem v moč zakon, ki zabra-njuje vsakemu "formainu" vpo-sliti evropejca. Ako "forinan" ta zakon krši. zapade pod $100— 500 globe in šest mesecev zapora. V raznih podjetjih tod tokoli je zaposljenih nad 1000 Slovanov, ki niso ameriški državljani in sedaj «o vat rahli, da pride naokoli dr-
nik priporočal hudodelstvo, tatvino ali kaj podobnega, potem imaš motrda pravico odvzeti dvorano, drugače pa ne. Mi nimamo nič proti temu, če hoče kdo kaj darovati za cerkev, zahtevamo pa isto
svobodo za i na«. Po čenuHorej to-1 {)ft novih naro<-.njkov. liko obrekovanja napram socialističnemu klubu? Saj vendar nismo v Gabrju p» d Gorjanci, ampak v enem ameriškem velemestu, I ^enjeni K(KirUgt kjer kapitalizem najhujše izkorišča svoje žrtve.
Nehajte torej z otročarijami, sicer bom primoran govoriti kar z imeni iz obličja v obličje. Socialisti po celem svetu nimamo nič skrivnrfitnega. Kdor vidi »v socialistih in socializmu
predek. Od teh društev je šlo tudi nekaj stotakov v žrelo hranilnice omenjene kompanije.
Koneeno jnizdravljam vse na-prednoinisleee in zavedne delavce širom Amerike! Tebi vrli list
Opa zicn-u lee. Lloydell, Pa.
IVosim natisnite sledeše:-rKcr se društvo "Zavedni Slovenec" št. 4 SDPZ. zaveda, da je treba podpirati v boju se nahajajoče so-brate v Michiganu in C^oloradi, so tukajšnje podporne or/anizacije
. I na svojih sejali sklenile, da prire-bovbov je d€ <Jne 7 februarja t. ] 0b 6. uri samo znak. da «e v zadnjin letih ^^ veHko ^^ Na ^bavn ni brigal za njegov razvoj k. mi- bodo ^	^
mogre.le rcceno, v zadnji letih . ^ ki bi (V1tegniU imeti ni bil majhen.	1
Konecno pozdravljam vse so-druge in (napredno mi«leče delavce sirom Amérike!
Član soeial. kluba, št. 131.
Wasson, 111.
Dragi urednik Proletarca: —
Kakor čitam iz (Joipisov, so nastopili za delo malo «labejši časi. Tudi pri nas ni bogvekaj z delom. I*ri na« je takozvani tempe-renc okrožje in je pijača prejm-vwlana. Vendar se ječmonovea
kašen pre<lmet, da ga lahko pogrešajo, naj ga prineaejec seboj. Vstopnina je 50c za moške, dame ne plačajo vstopnine. Pivo prosto. — Za obilen obisk se priporočajo podporne organizacije v Llo.vdell.
Glede dela se tukaj še ne moremo pritožiti. Dela se vsak dan, zaslužek pa ni l»ogvekaj. Edina naša tolažba in boljše upanje v bodf.V-nost je naša Unija, katero smo si prilnirili že leta 1905. To
je vzrok, da ne morejo kapitalisti vedno dobi. Ker ne izdajajo do- ]>OMM.tat¡ z nanii> kHkor. ,u radi,
voJjenja za prodajo pijač, mesto nima dovoljnih-dohodkov in <la na<lomestijo to gmotno zgubo, so se brihtne glavice v City Hall dogovorile, da tio nadomeste na drug rnačin. Sezi<lali so ječo in I
žavini inšpektor, ki bo posko.Šj, nastavili ntrogega Mxlnika. tako.i
kakor se to čuje drugod. Kjer koli pometajo kapitalisti z delavci je saino znak delavske nesloge, delavskega nezdruženja.
Socialističen pi<*wirav!
Anton Grbee.
je bi-la lobsojena na šest t In o v strogega zapora in na povrnitev 10 K in obeh petelmov. — Th razprava zopet kaže, v kakšni srednjeveški temi se tava naše ljudstvo in da je ramo duhovništvo, ki
ZAPISNIK
konference sa združenje naprednih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki.
TRETJA SEJA. Bret •»predsednik Železu i kar otvori
Preide »e na dnevni red.
Canonsburg, Pa.
Sod rug urednik: -—
Dne 19. januarja j** v tukajšnji bližnji naselbini Houston zatisnil| drfj ljudstvo v temi. za vedno oči nad vse priljubljen rojak in sohrat Ivan Vehovee Vzrok smrti je bil prehlad. Pokojni je bil več let zaposlen v Midlandt rovu štev. 1., Pittsburgh •Coal Got. Opravljal je zidarska dela. Pred par mesci je pa dotična kompanija zaprla rov in s tem iz-prla injega in njegovih siHleml80'0-
otrok, nakar je bil primoran iska- (''itft Ke imien* sborsvalsev. NavsoM ti si tlela v bližini Sygana. To<la VMI
ž.- po par lednih je prišel domov. ('lt» zapiinik,	nekoliko
ker se je prehladil. Moral je v po-1l*>Pr*vJ" «P'«j«0«-
stelj, katere ni več zapustil. Po
greh ixikiojnika je b>l 21. januar-l Hrttt Kon,lH nc	da hi bile
ja. Pogreba so «e udeležili dmšt, kHk" itranke- Vsak za8to,>nik ima llt	r. ,,	Igotovo pravico izraziti avoje inuenie
vo ' Jutranja Zora , «tev. 29.,
■ .	»i	L..	I Brat Sare povdarja, da ho tu j{oto
katerga clan je bil in društvo Or-1 ,	.. .	, • ,
» * i • »	i. Ivo dve stroji, kterih vnaka priporoia
iler of Owls m več njegovih oseb-1	, 4 '	. . .. .
..	. J	Isvoj nairt. To pa vendar m oic oapac
tuih prijateljev in znancev. \ «a-1 a yDame w del>ata K,ede tiskanja
ko teh dveh društev je poklonilo 7JII,ilinika v katero pojejo bratje
JKikojniku krasen venec.	Konda, Mladi?, Verderbar, Hra*t, Po-
Pokojnik je bil naprwlnega mi-|tokar, Oodiua, Tro^t.
Šljeilja in dela V rn za našo stvar. I xa predlog brata Sitter ja se »klene,
V njeni izgubi delavstivo iskrene-l.ia »e zapisnik takoj odda v tinkamo
ga SA<boje\1uika, ki «<» lli nikdar h'fllan Svobo<le Co.potem pa »e odda
vstrašil vstopiti na piano z načeli, uredništvu "Glasila"
katere je za«topal.	8e doPisi
Iknli mu lahka gruda! — Brat-1 DruStvo "Sloga", St. 16 S. N. P. J.
je, tako padajo drug za drugim I v Milwaukee, Wis., priporoča složno
naši tovariši in za čas na« to UŽa- delovaaj« in ieli konferenci najboljši
lo«ri; toda ko vidimo pred «ebs>U»peh. l»teKa smisla je tudi dopis br.
še toliko dela, ki ga imamo izvr-l Fr»nkl1 Prinw4lim	^
šiti. se vsa žalost izlije v eno sa-. f,	^ U] ^ravlja zbo
m* harmonijo — v harmonijo de-1 alcef upajfH, najlepSi UHpeh danaS
vize, ki vsebuje in no«l rojstvo I ^ ^„rovanja. V istem smislu se
svobode, jednakosti in bratstva! I gin,,! tudi dopis br. Fr. tTdoviia. « lana
Bratje, odkriino s*1 žrtvam šn poj- ht. 44 C. s. B. P. .T. v Chicagi, 111., in
dillio naprej!	I Skupnih slovenskih društev v Black
Socialistični pozdrav vsem za-l l>i»«>°nd, \vH*h. lMbliino istega smi
vednim delavcem !
John Koklič.
sla je tudi dopis društva "Nada", št 102 S. N. P. J. v Chicagi, UI. V dopisu društva "V boj do zmage", št. 82 S S. P. Z. v Gilbert, Minn., se protestira — Zanimiva razprava pred o-|i,roti r>tovi« faktorjem, ki so baje krožnim sodiščem v Novem mestu nH,protui 7d™ž'njux\in *eli zb1orova/ju
mnogo vspeha. Precita se pozdrav dru
Iz Novega mesta nam poročajo:
št v a "Zveza", št. 36 8. X. P. J. v
kdo od teh je možen angleškega jezika v pisavi in govoru. V splošnem se lahko reče, da je komaj 8% takih ki znajo eno in drugo. Neprijetne jnisledice ie vsekakor pričakovati. Vsled tega svarim vse, ki niso državljani ali ki ne znajo angleški, naj ne gredo v Nevado. Illy rudokop je odslovil 25% takih delavcev.
Vaš za boljše dni delavca.
W. P. Štefane.
Pittaburgh, Pa
Cenjeni urednik: —
Pred kratkem sem čital v Pro-lctareu dopis, v katerem je poro-čarao, da so otVorili rojaki v Ročk Springsn svoj «kupen dom. To je lepo in hvale vredno; da bi bili le vedno «napredni in v tem edini. Sloga je lepa reč. Pri nas v Pitts-burghu je žal ni. Tudi pri nas se je preti par leti odprl večji slmv. dom, da bo na razpolago vsem našim inštitiicijam, ki si jih narod ustanavlja na poti potreb — napredka sploh. Na krmilu tega podjetja je pa par zagrizenih
da vsacega zašije za najmanjši	Black Diamond, Wash.
prestopek. Obsojenec mora iti ali	Cenjeni urednik Proletarca :— v ječo ali pa plačati mastno globo. [>a ne bo kdo mislil, da je pri
Tako sedaj pridno zasledujejo kr-	nas raj za delavce poročam, da
šitelje postave in jih zapirajo ter	Pn rov pri nas že ne dela en teden,
ClevHand, O. se vzamejo z odobravanjem nn znanje Brat Šare predlaga, da se ias zboro vanj« v toliko spremeni, da se zafne zborovati šele ob pol 9. uri dopoldan mesto ob 8. udi, kot je bilo sklenjeno preje, ker mnogo zborovalcev stanuje
kolektajo odkupnino. Prva dva jetnika «ta bila Slovenca, kar je
ostala dva pa le poča«i gibi jet a. Kdor je bil namenjen v ta kraj.
provzročilo precej smeha in tu- naj kar to namero opusti. Časa
di aplavz »ni izostal.
Tako rešujejo politikarji
da-
imamo torej dovolj, da premišljujemo svojo usodo in pot, katera
našnje javne morale družabne nas popelje iz nje. Pa tudi prime-
pnobleme. Delavec, kdaj se boš zbudil in uvide-1, kako brijejo nor-
re iz raznih krajev nas uči, da se moramo zdramiti, zapustiti
ca s tebe? Čitaj in podpiraj de- spanje pravičnega, ki nam samo
lavsko časopisje, da bos, ko pridejo zopet volitve naokoli, volil svoje kandidate, ne pa da boš vi-
škoduje. Na vseh straneh je vzgledov : štrajki, gospodarske krize, brezposeljniost in polni ma-
del kandidate v sodčku pive, ka-	ga zini našega produkta. Mesto
tero so ti svojeČasno morda kupi-	da bi uživali ko smo izgotovili
li, potem pa zato zaprli, keT so te	vsegn v obilici, moramo pa stra-
tako naučili.	dati, samo da ne trpi sveti kapita-
Soeialističini pozdrav!	listični profit.
Član S. D. P. Z. in amer, dr-žarvljan.
Marianna, Pa.
Cenjeni sodrug urednik!
Prosim natisnite v našem pri-Ijubljeneem listu nokaj vrstic.
Po drugi strani pa vidimo da tisti, ki so se nadjali ime namestnika onega, ki je hodil bios in brorc doma. igrajo v roke tistim, ki nas izkoriščajo. V jedru iz koriščanja se le-tj prav nič razločujejo od kapitalistov. Raz-
V7 petefk je bila pred tukajšnjim wjilopk
okrožnim sodiščem zelo zanimiva	pozdrav v vertih od dru
razprava proti ciganki Josipini Ltva ,,lllinoiB.% 47 a N. r< j. Do Grilovi. Ciganka je bila obtožena. Lin g Geo Broi^a, gl. tajnika J. S. K daje osleparila Terezijo Kuharje- j. tp]i konferenci najboljšega vspeha vo za deset krom s pretvezo, da v dopisu društva "Trdnjava", št ozdravi kravo, ki jo baje "niatra-lio s. N. P. .). *e priporoma zboroval jo eoprnic.e". Ciganka (irilova je Irem, da naj storijo vse mogoče, da se stara 110. let in pristojna v &t. [Čimprej vresniči splošna želja ljudstva Lainpret pri Zagorju od ceiljskega posebno še Rockspringskih Slovencev okrajnega glavai-stiva ima dovo- r>alje se prečita resoluci.ia dr. "Dela ljenjc. da nastopa kot muzikan-	st- 17 s 8- p z Aurora
tinja in pevka. Ona, cigan Braj- Minn" tPr vearae Mttiaoj€
i*» • • . -i * •	____ | Nasveti br. Fnletiča iz Olev
<lw in injen triletni otrok so pre-1
nočevali preti Božičem pri Kuhar-jevih na Stojanskem vrnu. Ker je isto noč zboleia Kuharjevim krava in sta gos|Hxlar in gos|*<xlinja dejala ciganki, da napade bolezen v«ake kvatre enkrat, kar povzro-1t(,r ne morejo biti tako zgodaj čijo coprnice, je Grilova dejala. v zborovala i dvorani, da se "pamajo" copernice Z molit-1 Brat Atefanič protipredlaga, da se vijo in mašami. Naročila je Ku- ostane pri starem, iiarjevim, naj molita križev pot Sprejet predlog br. ftarca. na pokopališču in sicer pred T*>1-| prat Mladi« meni, da »e naj ne bi nočjo. Kliharjcva nista hotela te-1 pošiljala v javnost dva načrta, ampak gn Storiti, ker sta se bala. zato samo jeden, če bi se mogla konferenca sta dala ciganki 6 K za molitov kiedlnlti za enega na pokopališču in za maše. Denar-1 Ttrat Aarc povdarja, da z dvemi na ja seveda ni oddala za maše, tem-1 Ml bo šele olajšana združitev več je izjavila pred sodiščem, dal Brat fttefanič govori v istem smislu bi bilo to neumno iin da so neum- Tro!,t mpnj» (]n hl ** i* dveh ni ljudje, ki še verujejo v takr ni/ličnih načrtov vzelo najboljše in ta
stvari. Čez nekaj časa je prišla ""'rt	na "T>loSn: ^—vanje
ciganka zopet v him in gospodin- ^	" »«9*
. ' . , j • ., , I vornikom, meni pa, da bo mogel to ja jej je povedala, rta je videla ! tofiH ^ pripravljal
nI odbor. Ako
v hlevu ' sajn . ( iganka ji je od- kai(,ri T.boroval(,c kakih ?oin,nil govorila, da ie "šajn" znamenje. ^^ državnih zakonov, lahko pokliče da Čuva velik star hudič "soc".!»™ jednotinega odvetnika, da nam raz-01»encm se je pomiudila ciganka,J tolmnči. Nasvet se vzame naznanje. da prežene hudiča in dvigno'soc',j Brat Konda želi zvedeti, kaka bi zakar ie bilo treba žrtvovati zo- bila ta srednja pot, po kateri naj trre pet nekaj za maše. Kuharjeva jc.i «1» pridemo do združitve, je dala iznova 4 K in dva peteli-l Brat Verderbsr meni, da toarednfo na. Ciganka ie namreč dejala Ku pot ho zamogei najti šele pripravljalni harjevi, da bo jedla z velikim bu- °<lbor.
Predlog br. Zabrlca m flasi: Delavstvo, o ¿i roma članstvo, uaj vstopi v aameravano novo organizacijo z vse- i „u pritikliiiaiui in obvsssMtsii.
Brat BeuKo, gi. tajnik H. S P. Z., meni, da pri S. S. P. J. pride primeroma mauj premoženja na iKiaamezne-ga člana, kot pri S. P. Z.f ker ao člani H. K. P. J- »tarejši, obveitaoat» napram nj»m 1* viije. Naj bi torej ne gledalo na kak« finaneijelne ali sta
rostne razlike.
Brat Potokar meui, uaj bi se ta stvar enkrat vendar pustila na »tran; pozve-tujmo se o načrtu, ker bo kočnu itak temu odločevalo splošno glasovanje. Brat Konda priporoča, naj bi se o saki točki posebej razpravljalo, lirat Hitter meui, da predlog (*t. 1) brata Verderbarja ni bil v zapisniku dobro raztolmačen.
Brat Štefani* pojasnjuje za društvo sv. Bar)»are, da je tam inotkih članov le okoli 4000. Drugo %o ženske iu otroci zavarovani le za sinrtnino.
Brat Miklaučič tolmači predlog br. Verderbarja.
Brat Aarc povdarja, da člani s. N. \ J. in s. s. P. Z. lM»do Ali prav goto vo skupaj, če ne ua ta pa na drugi na-in, posebno sedaj, ko bodetno imeli razrede.
Brata Konda in Sitter želita, da se debata o temu zaključi.
Brat Mladič povdarja, da 9. S. P. Z. se ne priklopi, ainpak želi združitve, ter priporoča, naj bi se razpravljalo o predlogih združitve št. (1 in št. 2) br. Mladiča iu Verderbarja.
Brat Verderbar meni, da ne moremo govoriti samo o financah, ne da bi se ozirali ua druge stvari. Moramo pomisliti, da so člani zavarovani za* različne avote, eni za višje, eni za nižje -svote, ker eni so le pri eni organizaciji, drugi pa pri dveh ali treh.
Brat Benko meni, da se iu ne dela za združitev, ampak nekako vttak za ■vojo organizacijo. Misli, da nikakor ni mogoče, da se ktera druga organizacija priklopila S. N. P. J., kakor ne more biti govora, da bi se S. N. P. J. priklopila na pr. k S. S. P. Z. Govoriti se mora le o združitvi, v novo organiza-cijo.
Brat ftarc pojasnuje, da bi ne bilo umestno, da bi se dalo tudi teh 11 tisoč članov, ki so sedaj pri S. N. P. .1., ie enkrat zdravniško preiskati, ker bi to preveč stalo. Bolje .je, da ostane denar v blagajni in imajo od njega koristi tudi drugi člani, ki se pridružijo.
Brat Verderbar predlaga, da se jk>-kliče odvetnika, da nam da pojasnila glede državnih zakonov v zadevi združenja organizacij.
Gr. Trošt govori v istem smislu. K stvari govorita se brata Konda in Po-tokar.
Brat Sitter proti predlaga, da bi ae na^ef udvAnik, ki ae bavi samo z za-deavi podp. organizacij, a šele potem.
ko bomo imeli več točk za razrešiti. Ni pa vredno, da bi ga klicali za vsa ko posamezno točko.
T*redlog br. Verderbarja sprejet in se sklene odvetnika takoj poklicati. .
Brat Atefanič želi, da bi se sedaj posvetovali o točkah, glede katerih moramo imeti nasvete odvetnika.
Brat Mladič meni, da se moramo najprej informirati, kako bi bilo radi ta-kozvanega " transferiranja ", rabimo li nova zdravniška spičevala, če se kam priklopimo, in kako bo s člani, ki so že nad 60 let stari.
V debato posežejo bratje Konda. Atefančič, Hrast in Sitter. Br. Železni-kar pojasnuje br. fttefandiču, da ako se bo z dve tretjinsko večino članov potom splošnega glasovanja odločila ta ime S. N. P. .T., potem ni potreba nove "inkorporacije, pač pa v nasprotnem slučaju.
Br. Sitter jfojasnuje, kaj določa drž. zakon o j|flfcovanjn in transferiranju.
Brat Potokar meni, da bi ne bilo prav siliti članstvo za kako stvar, pač pa naj se članstvo pouči, da je to v njegovo korist in nasprotovanja ne bo.
Brat Verderbar poroča, da odvetnika ne bo danes, pač pa pride jutri dopoldne.
Brat Goršek poroča, da je splošna želja vseli društev v državi Kansas, naj bi se vsa pridružila k S. N. P. J., kar potrdi br. Atefančič.
Brat Verderbar predlaga, da se ta debata zaključi do jutri zjutraj, ko pride» odvetnik. Za zda j pa vzamemo v pretres lestvico.
Brat Aarc želi, naj bi se izrazil za stopnik društva sv. Barbare br. Pod-vašnik, kakšnega mnenje je on, ki o-menjeno društvo zastopa proti združitvi.
Brat Podvašnik povdarja, da mu razprava o združitvi ugaja in da je r.a svojo osebo za združitev, istotako je tudi večina članov društva sv. Barbare zato, večina gl. odbora pa je proti.
Predlog br. Verderbarja se sprejme.
Brat Mladič povprašuje, v kateri državi naj se inkorporira bodoča organizacija v slučaju, da pride do združenja.
JBrat Konda meni, da naj se ostane do skupne konvencije v državi 1111-nois, ker brez skupne konvencije tega ne moremo rešiti.
Govori tudi br. Miviančlč.
Brat Atefančič predlaga, da ostane sedež nove organizacije v Chicago, 111
Brat Miklančič priporoča Pittsburg Pa.
Sestra Birk pa Cleveland, O., ker je to največja slovenska naselbina in Ima
PBOLBTABBC
s
advertisement
SLOV. DELAVSKA			3	#	PODPORNA ZVEZA	
0	ttaaoU—	a dM M. •*(••« itua.			litó*	im
Sedet: Conemauflh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predaadaik: FRAN PAVLOVGlC, bo* 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOEKO, B. F. D. 3, bo* 91|a, Wo.t Newtoa, Pn. Umik; ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Coaamaugh, Pn. Pomotai tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 180, Export, Pa. Blagajnik- JQ8IP ŽELE, «108 St. Clair Art., Cleveland, Obio. Pomotai blafajnik: JOS1P MARINČI0, 353« E. 80 St., Clevtlaad, Otto.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDBIH, bos 528, Conemaugh, Pn.
NADZORNIKI:
VILJEM 8ITTEK, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pn. FRAN TOMAIIC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleiton, 8ta., box 73. NIKOLAJ POVdE, 3. nndz., 1 Craib «t., Numrey H iff. N. 8. Pittaburg, Pn.
POROTNIKI:
IVAN QORAEK, I. porotnik, Weat Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZLI KARLI NO KR, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 8«.
VRHOVNI ZDRAVNIK. aF. J. Kern, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
GLAVNI URAD v hiši At. 4« Main Htreet, Conemaugh, Pn.
POMOiNI ODBOR.
Dremelj Jožef, box 275, Conemaugh, Pa. Gačnik Ivan, k. F. D. 3, box 54, Johnstown, Pa. /»man Fran«, box 5M, Conemaugh, Pa. Klinar Martiu, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 23S, Soth Fork, Pa. Oabrenja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa.
Delegatje /a združtveni sestanek dne 14 januarja 1914.
Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa.
Rebolj Ivan, Glencoe, Ohio.
fttefan Zabrie, bo* 227, Garrett, Pa.
Birk Zofija, «029 Class eve.; Cleveland, Ohio.
Cradno ,<iia»ilo: PROLETAKKC, 214« Blue Island Ave., Chicago, 111.
Ceajeaa društva, oziroma njih uradniki, so uljudno protoni, pošiljati vse dopise in dennr, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ee pošilja glasom pravil, edino potoni Poitnih; Ezpresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opaxijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, nnj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnrka, da se v prihodnje popravi.
1*2 društev «padajočih k organizacijam, ki so tu zastopane. Vplivalo bi tudi jnko ii godno na naraščaj na pralnega elementa v Clevelandu.
V d ««bat o posežejo br. Verderbar, Trošt in Potokar.
Brat Verderbar predlaga načrt, da če ne združimo, naj (»stane inkorporaci-ja v državi Illinois do ksupne konvencije, |»otem pa naj »e. premesti, ako konvencijit tako določi.
Brat Sitter predlaga, da naj se na tej konfereuci aominiru nekaj držav za prihodnje sedeže korporaeije, odlogi pa naj splošno glasovanje.
sprejet predlog, oni roma načrt brata Verderbarja.
Brat Sitter prijavi pri/.iv manjšine o stavljenem predlogu.
Brat Konda želi, da bi se med debate ne stavile predlogov, ampak šele po debati.
* Brat Mladič želi, da se odloči, ne li voli pripravljalni oitber m li ne.
•Brat Konda stavi predlog, da se debatira lest vir i. Sprejeto.
Brat Verderbar poroča, da akoro vse države zahtevajo lestvico National Fraternal Congress. Država Illinois še ne zahteva te lestvice, nli »ko hočemo poslovati v državah, ki imenovano lest v len zahtevajo, moramo jo pni »prejeti. Stari člani bodo pri tej lestvici jako prizadeti. Pri|»oroča, naj bi
*e vj»eljali smrtninski razredi sledeče: 9150.00, $«00.00, $1000.00 in 1500.00.
Predsednik Železnikar zaključi sejo ob 12 uri opoldne.
ČETRTA SE»? A.
Predsednik Železni kar otvori sejo ob 2. uri popoldne, čita se imenik zboro-valcev. Navzači so vsi.
Sledi ¿¡tanje zapisnika, ki se z ne kterimi popravki .sprejme.
Prečita se vabilo "Jagoel. Soc. kluba št. 1 in dr. "Francisco Ferrer', št. 131 8. N. P. J. na prijateljski sestnnek, dne 20. jan. v F. Hook upov i dvorani. Stavljen in- sprejet predlog, da se va bilo vzame na znnnje in se po možnosti vdeleži sestanka.
Brnt Pogorelee predlog», naj bi se poslal brzojavni pozdrav od tu z.bra ni h zastopnikov slov. |>odp. organizacij na konvencijo od United Mine Workers of America, ki ae vrši v Indiannpolls, Ind. Predlog sprejet soglasno.
Pozdrav »e glasi:
Chicago, III. Convention of the United Mine
Worker« of America, Indianapolis, Ind. Sirs and Brothers:—
We, the representative« of six different Slovenic Fraternal Organizations, representing over thirty thousand meml»ers. assembled in Unity Conference in Chicago. Til., send you fraternal greetings, wishing you every aus-cess in all your undertaking for the betterment of the eonditinos of the working class, on the industrial field.
For the Conference:
Martin Železni kar. Chairman.
A. J. Terbovec, Secretary.
Besedo dobi l»r. Benko, ki je mnenja, naj se da ¿lanom pri eni združeni organizaciji prilika zavarovati se za tako visoko posmrtnino, koliko rnnša ista zdaj, ko so zavarovani pri več razliČ-nih organizacijah. Glede starih članov je mnenja, da bi se jim ¿c mogoče vsaj nekoliko olajšali prispevki.
Brat Konda priporoča smrtnine $230, $500, $1000 in 2000.
Brat Verderbar meni, da bi bilo težko dobiti dovoljno število članov, ki bi s*« hoteli zavarovati za $2000, ker 1m» (mi bodoči lestvici jako mnogo pla čevnli /ji t»k visok razred.
Brat Sitter poroča, da H. D. P. Z želi, naj bi se določila smrtnina za ♦ loo, $2--»0. $500 in $1000, v potrebi tudi $2000. On za svojo osebo pri poro ča ta razred.
Brut Verderbar meni, da $100 smrt ni ne je premalo za dostojen pogreb po nekterih krajih, pač p« bi zadostovalo $ 150. Poroča, da se pri 8. N. P. J. čla ni, ki za puste svoje smrtnino Jednoti ker nimajo («»rodnikov in taki gotovo ne žele visoke smrtnine.
Brat Benko meni, da bi bila umestna razdelitev smrtnine po načinu, kot ga je priporočal brat Konda.
Brat Železni k ar meni, da bi bila naj cišja smrtnina dovolj $150.00.
Brat Konda izjavlja, da je le iz tega vzroka za |>o«mrtnino do $2000.00, ker obstojajo že danes slov. jednote, ki svoje člane zavarujejo tako visoko in ker ni nemogoče, da se v slučaju zdru žit ve pridruži jo tudi jednote, ki danes niso tu zastopane. Lahko se pa določi da se mora priglasiti gotovo število ¿la nov za $2000, predno se ta razred uve •javi.
Brat Atefančič meni, da bi se za tako visoko usmrtnino oglasili le stari člani.
Brat Ivanšfk želi v tem ozirn pojasnila.
Brat Žele/.nikar pojasni v zadovoljstvo.
Brat Fritz .je za visoko smrtnino v interesu otroke oziroma naraščanja.
Brat Šare meni, da bi bilo umesno, če bi se članom dala prilika zvišati vsmrtalao n. pr. v času dveh mesecev, starost pa bi se vzela srednja.
Brat Mikiaučič želi vsmrtnino $150, $5O0, $1000 iu $1500.
Brat Konda stavi predlog za 5 raz redov, kar se sprejme.
Blfot Mikiaučič predlaga za nnjnižji razred $150.00.
Brat Konda prot¡predlaga $250.00.
Brat Oantar -davi posr. predlog za $100.00.
Sprejet predlog br. Miklaučiča.
Drugi razred: Predlog br. Aarca za $rtoo. Prot i pred log br. Hrasta za $500.
Predlog br. Sarca psrejet.
Priziv manjšine, ki želi za 2. rnzred $."»00 smrtnine, *e vzame na znanje.
Tretji razred: Na predlog br. Ska-biea se sklene, da znaša smrtnina za ta razred $1000.
Četrti razred: Na predlog br. Šarca se določi smrtnina četrtega razreda na $1500.00.
Peti razred: Nn predlog br. Ivanše-ka se določi smrtninn petega rnzredn na $2000.00.
<"ltonje pisem. Društvo "Slovenski Prijatelj", št. 171 S. N. P. J. iz Ma-rianna. Pa., želi konferenci najboljši uajieh in pozdravlja zborovalce. V istem smislu pisano je tudi pismo brata Paulenich Iz Sharon, Pa. Se vzame na znanje.
Vname se debata, do katere svote in do katere starosti se sprejemajo ¿lani v višji razred.
Brat Sare je mnenja, naj bi se sprejel vsak ¿lan do 45. leta do najvišjega
razreda, zato bi se moral določiti pa gotov termin, n. pr. «0 ali 90 dni.
Brat Verderbar je mnenja, da bi se plačevanje asesuientov uredilo tako, da bi se vzelo nekako aredajo pot, to j« nekako sredino med datumom, ko je élan pristopil v prvo orgauizacijo ia onim, ko je priatopii v drugo in tretjo Debatirajo še br. Sitter, Stefančič ia Fritz.
Brat Konda meni, da ¿lanu, ki je zdaj n. pr. zavarovan za $1«00, ae bo morala izdati pri združitvi nova polic« za $1«00, ker sicer smo v protislovju s državnimi zakoni. V istem smislu govori tudi br. Miklau¿l¿,
iBrnt Konda povdarja, da kake srednje poti pri starosti ne smemo vzeti, ker to je v protislovju z zakoni.
Brat Verderbar meni, če nam zakon te srednje (»oti ne dovoli, potem nam ne preostaja druzeg», kot da se vpo> števa datum vstopa v prvo organizacijo, ali pa datuHi vstopa v zadnjo in potem urediti starostno lestvico.
Brat Sare je mnenja, da bi bil hud udare«- za člane, če bi moral star član plačevati jm» starostni lestvici novega člana. Povdarja, če se v stanovi nova organizacijo, l>o nas vse smatrala drža va za nove člane in bomo kot taki morali tudi plačevati. Ne vstanovljajmo torej nove organizacije, ampak se pridružimo kteri obstoječi.
Brat Železni kar določi 10 minut odmora.
Po odmoru se nadaljuje debata o lestvici, v katero |»osežejo br. Aleš, •šare, Hrast, Sitter, Konda in Železni-kar.
Brat Hrast predlaga, da se debata o
starostni lestvici odloži do jutri, in se odvetnika vpraša, kaj določajo državni zakoni v zadevi plačevanja tozadevnih asesmentov. Sprejeto.
Brat Mikiaučič želi, da bi se dala članom starim od 4.*»—«0 prilika se zavarovati za $150 smrtnine in $1 bol niške (»odpore dnevno.
Brat Verderbar meni, da naj bi bila najvišja starost, s ktero se more pristopiti k organizaciji 50 let in sicer le za $150.00 smrtnine in $1 bolniške podpore dnevno.
Brat Stefančič stavi predlog, da se deliata zaključi. Sprejeto.
Brat Verderbar predlaga, da bi se pri združeni organizaciji na novo n« sprejemali člani nad petdeset let stari in sicer od 45—50 leta le za $150.00 smrtnine in $1.00 bolniške podpore dnevno. Sprejeto.
Na dnevni red pride točka o bolniški podpori. Br. Mikiaučič meni, da bi bilo najbolje, da bi ne bila visokost bolniš ke podpore odvisna od viskosti smrt nine, ampak ta dva sklada naj bi biia popolnoma neodvisna med seboj. Govo re še Sitter, Verderbar, Atefančič, Sare »n Benko.
Brat Hrast predlaga, da se debata o tem zaključi. Sprejeto.
Brat Sittar predlaga, da naj bo visokost bolniške podpore popolnoma ne odvisna od visokosti smrtnine. Nikdo pa se ne more zavarovati samo za smrtnino ali samo za bolniško podporo. Sprejeto.
Vname se debata o viskosti bolniške podpore po razredih. (Jovore br. Konda, Troét, Mikiaučič, Sare.
Brat Mikiaučič predlaga, naj se bol niška podpora določi na $1.00, $2.00 ali $3.09 dnevno, po razredih.
Brat Stefančič predlaga, da se deba ta zaključi. Sprejeto.
Predlog br. Miklaučiča sprejet.
Preide se v debato, s kterim dnem rt« j se začne splačevati bolniško pod poVo.
Brat Verderbar meni, da za bolezen do enega tedna, naj bi se ne splačala nikaka bolniška podpora, ampak še le za bolezen nad en teden.
Brat Sittar poroča, da pri nekterih organizacijah se je izkazalo za dobro, kjer se bolniška podpora ne zadržuje predolgo.
Brat Trošt poroča, kako imajo v tem oziru razne zavarovalne (Insuran ce) družbe. V debato posežejo Se br. Aare, Hrast, Stefančič, Goršek in Ver derbar. Na predlog br. Ooršeka se debata zaključi.
Brat Goršek stavi predlog, da se l»odpora splača po petih dneh. Kdor ni bolan vsaj 5 dni, ne dobi no4n>ne podpore.
Brat Pogorelee stavi protipredl<»g, da se za 5 dni ne plača nobene podpore, kdor pa je bolan vsaj 10 dni, naj mu teče podpora, začevši s šestim dnevom.
dtrat Verderbar stnvi (»osredovalni predlog, da se za manj kot 14 dni bo lezni ne plača nobene ¡»odpore, Kdor pa je bolan 14 dni ali veČ, dobi pod po ro od prvega dne.
Sprejet je bil predlog br. Ooršeka.
Preide se v razpravo, za kake bo lezni s«, naj bi izplačalo bolniško pod pofo takoj od prvega dne. Brat Verderbar meni, da o tem bi morali slišati prej zdravniški nasvet. V debato posežejo br. Ooršek, Mikiaučič, Atefančič in Konda.
Brat predsednik zaključi sejo ob še sti uri zvečer.
peta seja.
Predsednik železnikar otvori sejo oto pol deveti uri zjutraj. Čita se imenik zorovalcev. Navzoči vsi.
Nato se čita zapisnik, ki se sprejme.
Prečitajo se resolucije od br. Oerie ka, od br. Sarca in br. Zabriča.
Brat Mladič predlaga, da ae resolucije od lože na poznejši ¿as.
Brat Hrast protipredlagn, da se re-
solucije vzamejo na znanje i a priobčijo v zapisniku, v razpravo pa pridejo po zuejc. Sprejeto.
Resolucija br. Aarca se 41asi: Nova združena podporna organizacija naj izdaja svoj liat in aicer tednik v obliki ta smeri sedanjega "Olasila" S. N. P. J. Razlagi:
1.	Ker je lasten list potreben v ob rainbo organizacije in se gn mora ta ko urejevati, kakor sklene organizaci, ja, ki ga lastuje.
2.	Krr spada Časopisje med najboljšo agitatorično sredstvo vsake organi zaclje.
3.	Ker Ne je pri 8. N. P. J. praktič no dokazalo, da je list, ako ga izdaja orgauizacijo, velike važnoati za celo iragnizacijo in najboljše sredstvo v boju z nasprotniki.
' 4. Ker so do sedaj Molekovo resolu
cijo osvojile fctiri podporne organizacije, ki so zastopane na tej konferenci.
Iniciativa ln referendum.
Večina te konference izreka, da se pirobčijo vsi predlogi, o katerih bo odločilo splošno glasovanje, najmanj tri mesece pred splošnim glasovanjem.
Razlogi:
1.	Da imajo člani dosti časa, da raz-pavljajo o vseh predlogih javno v li stih, ki se oddajo na splošuo glasovanje.
2.	Da imajo ponamezna društva dosti časa, da izdelajo avoje predloge za splošno glasovanje in dobe (»odporu od desetih različnih društev iz desetih raznih držav, da se odda njih predloge s predlogi in resolucijami, te konference, na splošno glasovanje.
Sare.
Resolucija br. Zazrica:
Kako naj ae združimo.
Večina tega zbora izreka, da naj se vse podporne organizacije, ki se hočejo združiti v eni pod|>orni organizaciji, razpuste, izvzemši S. N. P. J. in se naj tako po razpustitvi pridružijo 8. N. P. J.
Razlogi:
1.	K*r je zakonito zdruižtev le na ta način mogoča.
2.	Ker ni nobenega, ki bi jamčil, da je premoženje jednot in zvez varno naloženo, ako bi se hkrati razpustile vse organizacije in bi ne bilo že ustanovljene |K>dporne organizacije, kateri lahko razpuAčene organizacije izroče svoje premoženje.
3.	Ker bi nastala največja zmešnjava, ako bi se vse organizacije hkrati razpustile in bi ne bilo nobene organizacije, ki hi skrbela za izplačevanje bolniških podpor, ¡»ogrebnih stroškov in posntrtnin.
4.	Ker .je logično, da ostane v Živ Ijenju tista organizacija, ki je naj večja po premoženju in članstvu, dokler s« združitev zakonitim potom po-(»olnoa» ne izvrši.
5.	Ker se lahko po izvršeni združitvi izreče članstvo potom splošnega glaso vanja, ako naj obdrži združena pod porna organizacija ime S. N. P. J. ali se ji da pa drugo ime.
rt. Ker se mora f»o izvršeni združitvi vršiti konvencija, na kateri bodo dele gatje in delegatinje osvojile pravila nove združene organizacije.
7. Ker nam načelna izjava in spre jete resolucije na konvenciji S. N. P. J. jamčijo, da nova združena organiza cija ne more kreniti na staro nazadnjaško pot, ki je kriva, da imamo da nes toliko podpornih organizacij.
Ti razlogi so odločili, da *e je veči na t« konference izrekla, da naj se združitev organizacij izvrši tem po tom, ker je to edina prava in zakonita pto.
Iz tega vzroka priporoča večina te konference, da naj jo člani vseh priza detih organizacij osvoje,
8t. Zabric.
Resolucija predložena od br. Ooršeka
Kako naj se splošno glasuje.
1.	Rok za splošno glasovanje naj traja dva meseca.
2.	Vsaka glasovnica naj bo indivi dualaa.
3.	Vsak član ali članica, ki je gla soval ali glasovala naj se svojim last nim podpisom potrdi svojo glasovnico.
4.	Na glasovnici naj bodo vai pred logi večine in manjšine, ako je manjši nn zahtevala tako.
5.	Tajnik ali tajnica društva naj na posebni lictini označi koliko jih je gla sovalo za eden ali drug predlog, poleg naj pa naj se rezultat glasovanja da v zapisnik.
rt. Tajnik ali tajnica naj vse glasov niee odpošlje odboru, ki bo imel pra vico šteti glasove glasovnice takih članov in članic, ki ne znajo pisati, naj potrdita dva člana a svojim podpisom da je na glasovnici iražena želja čla na ali članica.
R. Ako se o enem in istem predlogu glasuje dvakrat, to je za predlog veči ne in manjšine, je glas r.a dotični pred log neveljaven. .
p. Splošnega glasovanja se morajo pri vsa ki pod|Nirni organizaciji vdele *iti dve tretjini, ker tako zahteva r.a kon.	Ooršek.
Sklene se nato, da se pozove v dvorano odvetnika, radi raznih pojasnil, ktere rabim« v zadevi združitve, kot je bik» sklenjeno že na tretji seji.
Odvetaik -poda različna pojasnila. Brat Verderbar pojasnjuje, da odvetnik meni, da zdrušenje, > mogoče brez zdravniške preiskave in se morajo sprejeti tudi člani stari nad «0 let.
Glede vstanovitve nove organizacije je mneuja, da bi vsi ¿lani, ki bi hoteli vstopiti v višji razred pri prih. «druže nI organizaciji, morali vplačevati ata rostnl prispevek računan od tistega latnmo naprej, ko no smrtnino zvilali, seveda le za povišek posmrtnine.
K razpravi ae oglasijo bratje Sare, Sitter, Verderbar, Mladič, Stefančič in Hrast.
Brat Stefančič želi zvedeti, ali bodo mogli posamezni * člani ali manjšina članov, ki ni za »družiteev delati ka ke zadržke ali aitnasti glede blaganje.
Brat Sitter ineiy, da maujiina lahko drži blagajno nazaj, ako na posebni ae ji sklene priklopiti se kaki drugi *e obstoječi organizaeiji.
Brat Verderbar pojasnjuje, da načrt za združitev organizacij moral bi biti predložen državnemu komisarju, ako ga ta odobri in ga ¡»otrdi dve tretjin ska večina članov, potem šele bo združenje veljavno. Priporoča.da bi se izvolil prej ko mogoče pripravljalni od bor in vodil delo naprej, ker konferenca je prišla do zadržkov, kterih ne more prekoračiti. Želi, naj bi se opustila misel na novo organizacijo, ker ¡mtetn bi morali vsi člani pristopiti, kot novi; čez «0 let stari člani pa bi bili sploh ven vržeeni; k stvari govori še br. Sitter, Sare, Mikiaučič, Štefan čič.
Brat Mladič ne veruje vsega odvet ni kom, njegov načrt naj obstane, dokler ga državni komisar ne ovrže. Izvoli naj se pripravljalni odbor, ki naj se informira o tozadevnih državnih za konih in na podlagi teh sestavi načrt za združenje. K stvari govore br. Šare, Sitter, Trošt.
Brat Aare želi, da dotične organizacije predložijo natančno statistiko premoženja in članstva.
Brat Sitter meni, da Članstvo ne bo glasovalo za dražji načrt, ampak vedno za cenejšega, Brat Stefančič želi, da naj bi se še danees če mogoče sestavil nekak provizorični načrt za združitev Se predno se voli pripravljani odbor.
Brat Konda predlaga, da se debata zaključi. Sprejeto.
Na dnevni red pride volitev pripravljalnega odbora. Brat Konda poroča za S. N. P. J. naj bi vsaka {»osamezna organizacija izvolila sama zase člane pripravljalnega odbora, tu naj bi se le določilo kako število zastopnikov naj vsaka organizacija izvoli v pripravljalni odbor.
Brat Potokar meni, da je to nemogoče.
(lovore se br. Trošt, Atefančič in Mladič.
Brat Verderbar meni, naj vsaka organizacija takoj tukaj izvoli pripravljalni odbor, kterega pa ima pravico odpoklicati in z drugim nadomestiti, ako ni ž njim zadovoljna.
Brat Konda stavi predlog, da se de bata zaključi in preide na dnevni red.l
Brat Aare predlaga naj se iz članov konference voli pripravljalni odbor. Vsaka organizacija ima pravico odpo klicati in nadomestiti z drugim svoje ga zastopnika ako ni zadovaljna z na konferenci izvoljenim. Za vsako posamezno organizacijo naj se r^vna po Ste vilu članstva. I*redlog brata Aarca sprejet.
Vname se debata koliko zastopnikov v tem pripravljalnem odboru, naj ima vsaka posamezna organizacija.
Na predlog brata Sitterja ae debata zaključi. Brat Konda predlaga, naj iina S. N. P. J. v pripravljalnem odbo ru dva člana, vsaka druga prizadeta or ganizacija, ki ima manj članov kot 8.1 N. P. J. pa po enega. Predlog sprejet.
Brat Mladič predlaga, da ae akupna konferenca zahvali društvu "Franeisco Ferrer" št. 131 8. N. P. J. In Jugosl Soc. Klubu št. 1 za prirejen banket. Sprejato.
Brat Železnikar zaključi sejo ob 12 uri dopoldne.
Šesta seja.
Predaednik Železnikar otvori sejo ob 2. uri popoldne. Čita se imenik zboro valcev. Navzoči vsi.
Nato se Čita zapisnik, ki se z nekte rimi dodatki sprejme.
Brat tajnik poroča, da je preejel od govor na v kongrees poslano resolucijo. Se vzame na znanje.
Brat Ooršek predlaga, da bi se dru štvu "Francisco Ferrer" št. 131 8. N P. J. in Jug. soc. klubu št. 1 zahvalilo pismeno. Sprejeto.
Sledi čitanje dopisov.
Prečita se pismo društva št. 3fl 8. 8. P. Z. v Springfield, 111. s kterim se že li zborovanju najlepši uspeh. Ište vsebine je pismo dr. Studenček št, 105 8. N. P. J. iz Indianapolis, Ind. in dr. "Leo Tolstoj" Št. 205 8. N. P. J. v New Duluth, Minn. Mnogo uspeha konferenci želi tudi dopis rojakov Vidrih, Kavčič, Baudek, Ooitiša in Kocjan iz Conemaugh, Pa.
Dalje pozdrav dr. "Amarnica" it. 24 8. N. P. J. v Jenny Lind. Ark.
Na dnevni red pride volitev pri pravljalnega odbora.
Brat Verderbar predlaga, da naj pripravljalni odbor dela v soglasju z gl. odbori vseh prizadetih organizacij. Pripravljalnemu odboru, naj bo dovoljen vatop v vse glavne urade o menjenih organizacij in sme zahtevati vse potrebne podatke Iz glavnih um dov društev, ki so za združitev. Pred log aprejet..
Nato se debatirn o poslovanju pripravljalnega odbora. V razpravo posežejo br. Verderbar, Mladič, Sitter.
Krat Kare meni naj bi ae pripravljalnemu odboru naročilo, da ta kar največ mogiM-e pouči članatvo, |»otom čaao-pisja, to je glasil vaeh |N»sameznih organizacij. Brat Konda pripominja, «ia ta odbor ne bi smel sklicati skupne konvejtcije, dokler niso vse (»odrobue predpriprave gotove. Razpravlja se glede števila delegatov za bodočo skupno konvencijo.
Brat Mladič predlaga, da naj do prihodnje kouvencije veljaj«» glede de legatov ista pravila, kakor jih ima zdaj vsaka organizacija zase. Sprejeto. Glede plač Člauom pripravljalnega odbora meni br. Konda, da bi vsaka organizacija preskrbela za svojega zastopnika'primerno plačo.
Brat Sare predlaga, da predaednik pripravljalnega odbora dobi v slučaju nezdružitve plačo poravnano proporci-jelno iz blagujn vseh prizadetih orga nizacij.a Plača naj bi se nakazala vaak meaee. Sprejeto.
Volitev pripravljalnega odbora. Brat Mlndič predlaga, da se kandidate nominira, voli pa tajno in sicer od vaeh.
Brat Hrast protipredlagn, naj vsaka organizacija voli zase. Predlog br. Mladiča sprejet.
'Brat Zavertuik povdarja, da dr. '' Franci aro Ferrer" ne želi za banket nikake odškodnine, istotako tudi ne Jug. Soc. klub št. 1, ter da se naj v to svrho nakolektaua svota pošlje rajše za štrajkarje, kar se sprejme. I>enar se izroči br. Zavertniku.
Za S. N. P. J. imenujejo se sledeči kandidati za v pripravljalni odbor: br. Verderbar, Znvertnik in Hrast. Br. Verderbar izjavlja da nikakor ne more sprejeti kandidature radi slabega zdravja in pa ker je preveč 'zajiosljen.
Br. Zavertnik in Hrast izvoljena soglasno.
Za 8. S. P. Z. nomiuiran br. Konda in izvoljen soglasno.
Za 8. D. P. Z. n«» min i ran in soglasno izvoljen br. Sitter.
Za dr. sv. Barbare prvotno nobeden zastopnikov neče ¡»revzeti nominacije, Br. Stefančič prvotno odkloni nominacijo iz razloga, ker je tu tudi br. Pod-vašnik, ki je o>b enein čl. gl. odbora dr, sv. Barbare. Da društvo ne ostane brez zastopnika v pripravljalnem odboru, pozneje sprejmeta nominacijo oba re-prezentanta dr. sv. Barbare, to je br. a Stefančič in PodvaAnik*. Izvoljen je bil br. Atefančič.
Za S. D. P. in P. D. nominiran in so-glasctio izvoljen br. Mostar.
Za A. S. B. P. D. nominiran in soglasno izvoljen br. Ooršek.
Kandidatom zn predsedniško mesto v pripravljalnem odobril so nominirani brat Sitter, Hrast iti Atefančič. Izvoljen je brat Sitter.
Na vrsto pride točka raznoterosti.
. 11
Na to zavedno vprašanje poroča br.
Mostar, da pri S. I>. P. in P. D. se plača $100.00 smrtnine, onemoglim Članom $12.00 penzije na mesec, vdovam po $4.00 mesečno, vdovam z otroci pa $8.00. V debato o penziji posežejo br. Zavertnik, Verderbar, flantar, Sitteer in Potokar. 1
Na predlog brata Aarca se debata za-ključi.
Brat Mladij/predlaga, ^aj ne nn^i pri¿ujo¿¡ma zastopnikoma S. D. P. in P. D. da naj se v vseh ozirih o>brne S. D. P. in P. D. na pripravljalni odbor, daairavno ne veruje, da bi pri prihodnji združeni organizaciji bilo kaj s pen-xijo.
Brat Šare stavi predlog, da se celo zadevo 8. D. P. in P. D. odloži do prihodnje konvencije. Sprejet predlog br. Mladi¿a.
Brat Konda vprašaje, koliko iztisov oziroma brošurie zapisnika «e naroči. Brat Pogorelee meni, da ne bi bilo treba dati tiskati tega zapisnika v brošuri cah, ker gn bodo v celoti prinesli itak trije ali štirje listi če ne Se več.
Brat Verderbar predlaga, da se brošure zapisnika ne dajo tiskati, ker ga bodo itnk listi prinesli.
Brat Aare prot i pred Ing», da se naj natisne toliko brošurie zapisnika kolikor je krajevnih društev (tosameznih, tu prizadetih organizacij. Sprejme se predlog br. Verderbarja.
Brat Hrnst želi, da bi se začrtala pripravljalnemu odboru nekaka pot po ketri naj |H»sluje.
Na predlog br. Mlndičn se sklene da se cela stvar pripusti pripravljalnemu odboru.
Zadeva glede slov. zavetišča, se na predlog br. Atefančiča odloži do prihodnje konvencije.
Brat Mladič vprašuje, kako bo z združitvijo (»osameznih krajevnih dru štev. Brnt Konda meni, da bi tudi o tej stvari naredil pripravljalni odbor potrebni načrt, sicer se bo itak morala cela zadeva predložiti prihodnji skupni konvenciji.
Brat Verderbar želi naj se zaključi, da pripravljalni odbor sestavi tudi pravila, ter jih predloži »rihodnji skupni konvenciji. Br. T^št povprašuje, kako > z izključenimi ¿lani. Br. Za vertnik je proti vsakemu izklj^enju. člane ki kaj zakrivijo, n^ se kaznuje na drug način. Tudi o tej zadevi se bo moralo razpravljati Se na skupni konvenciji.
Brat Železnikar zaključi sejo in za sedanje sploh s primernim govorom ob iesti uri zvečer. Nnto se zapisnik pre ¿Ita in sprejme.
Zofka Birk.	A. J. Terbovec,
zapisnikarea,	zapisnikar,
Martin fcalMnlkar. predsednik.
r it *H< K T A K £ C
PROLETAREC
LIST ZA INTISISK Dkl.A V SKfcG A
Ljuusrv«. IZHAJA VSAKI TOMEL.
—— Lastnik i« udijuiilji ——
<J*|talataaska dolarska tiskotna družba ? Chicago. Iliiaait.
Naročnin»: Za Am*.ri.»o $2.10 ta celo leto. $1.00 za pol k-ta. Za Evropo 92.60 za celo leto, $1.*6 »a pol W>U.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bival iS i a je poleg novega namaniti tu Ji stari naslov.
C.U.IU >U>«M1M MiulMiii« JVML — Mci*l|»ti<M i««m v AavtlU. —
Vie pritotbe glede nerednega poiHjanja liata in drugih nerednoeti, je poiiljati
predaedniku druibe IV Podlipcu. 503® W. 25. PI Cicwo, IU.
proletarian
Owm4 mhJ pobli*KMi mry Tu**4*y by
South. Slavic Workmoa'i Pubitkinf Company
_C«ica|a, Wisaia.
Subscription rates: United Statea and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half ▼ear. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:■ .;■
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
«00« W. 91. STREET. CHICAGO ILLINOIS.
Telephone: L AWN DA LE 9677
. pijanec posebne vrste. Videl sem že msrsikaterega pijanska. To je pijanec, do katerega ima človek neke posebne vrste spoštovanje, ker se za izgubljenim in razdejanim življenjem skriva srce pret rešujoča usoda . . . Hm, hm. ... Stavbinaki delavci, ki zahajajo sem, in ki so vsi socialisti, pov-darjajo vedno, da meščanska druž bs lsže, ako pravi, da je .revščina posledica pijančevanja. Vprav narobe je. V največ slučsjih povzroči revščina, da človek postane pijanec. Na tem mora biti nekaj resnice. Vsaj pijanci, katere sem spoznal, odkar opravljam krč-marsko obrt, večinoma to potrdijo . . . Vsak je imel zgodovino revščine in bede za seboj, ki se je doigrala, predno je prijel za steklenico ... In pri ubogemu Gai-parju? ... so mends socialisti zadeli v črno . . . Vbogi siromak! Hm. Kaj neki hoče Miha Opeka, s tem, da moram s tem siromakom rsvnsti po posebnem receptu. O-peka je zelo inteligenten delavec in zna več kot drugi delavci,... no, gotovo ima vzroke za to. Ker vsaki dan plača precej glažkov za starega Gašperja, je meni tudi všeč. Mogoče, da še kaj izvem. —
ŽRTVE KAPITALIZMA.
Drama iz proletarskega življenja. Spisal Rihard Koppel, predelana za Slovence.
OSEBE:
Janez Dobrotoč, gostilničar. Metka, njegova soproga. Jože. njen osemletni sin. Pavei izžemač, preje tovarnar
zdaj stavbinski podjetnik. Stari Gašper, pijanec, Miha Opeka ) Jože Garač ) zidarji Tone Priden )
Lenka, soprogs Mihe Opeke.
Ana Gornikova.
Policaj.
Stavbinski delsvci, otroci. Drama se vrši v novem predmestju industrijalnega mesta. Čas sedanji.
Scenerija.
(Navadno opremljena gostilna. Na levi pivo in vinotoč, steklenice, čaše itd. Spredaj mize in stoli na levo in desno. Na mizi od spredaj narezan hlebec in velik nci.)
Tretji prizor.
Dobrotoč in Jože
Jože: (Priteče spehan iz šole). Oče, oče! V Vodnikovi ulici sem videl starega Gašperja. Pomislite oče, pijan je, strašno pijan!
Dobrotoč: (Prime Jožeta za u-šesa). Kaj praviš malopridneži Pijan je! Kdot- k meni zahaja, ni pijan, temveč le pregloboko pogleda v glažek. Zapomni si to, zdaj pa izvrši svojo šolsko nalogo.
Jože: Da, da oče. (Odide).
Četrti prizor.
Dobrotoč.
Dobrotoč: Ob tej uri je pijan? Tedaj mu je nekdo dal denar, ali je pa našel usmiljeno dušo. Dobro ! . . . Potem prihranim svoje i žganje in postavim pijanost starega Gašperja na račun Opeke!
Peti prizor.
Dobrotoč, Opeka, Garač in Priden. Zadnji trije vstopijo skupaj.
Opeka: Dober dan gospod Dobrotoč.
Garač: strupi jač.
Dober dan gspud za
ne da bi dosegel svoj cilj, gs je pa pravica poslsla za šest let v je* čo. Njegovega otroka — deklico so oddali v sirotišnico, ko je mati izvršila samomor, katero je zapeljal ta lopov. To dekle, ko je prišla is sirotišnice, so brezsrčni ljud je suvali semintje, dokler se ni o možils. O očetu ni izvedela druze-ga, da se klsti po deželi, odkar je zapustil ječo in da je popolnoma propadel . . . Ljubi tovariši! Ta nesrečnež je pa oče moje žene l... Vidite prijatelji, dasi stari GaSper ni v nobenem stiku s tem resničnim dogodkom, vendsr vidim ns njegovem čelu vklesano njegovo lastno usodo. Zato skušam na nesrečnežu popraviti, kar je meščanska družba zagrešila na očetu moje soproge. Gašper biva dva meseca tukaj. Kaj ga je sem privedlo, ne vemo, ker stsri nerad govori. Zdi se mi, da mi zaupa. Zato sem se odločil, da sem mu tukaj preskrbel streho. Ako bi mu naenkrat odtegnil žganje, bi ga u-moril; zato ga moramo nadzorovati pri vživanju žganja. Do sedaj se je stari obnašal dobro in pil je le tukaj! Hudo mi je pri srcu, da je danes prelomil svojo obljubo. (Vstane). No, prijatelji sedaj razumete moje obnašanje.
Garač in Priden: (Vstaneta in sežeta Opeki v roko.) Razumeva te!
Opeka: Garač, prosim te, da pripelješ Gašperja domov.
Garač: Nič se ne boj, starega bom varno privlekel v tole mok.ro luko. Kje se vendar ziblje in gu-gljet
Opeka: Nekje v Vodnikovi ulici.
Garač: Bcne, benc, kakor pravi Tal ijan v Trstu. (Obrne se proti krčmarju). Gospod tajni nebeški pomočnik za suha grla, Se en glažek janežovca s puško. (Garač pije. Opeka in Priden šepetata). Ah. kako greje! Za tega bo dal Opeka, ker bom starega pripeljal notri. (Odide).
Šesti prizor.
Gornikova, drugi, brez Garača.
Gornikova: (Drži steklenico v roki, stopi k vinotoku in govori hitro kakor klepetulja). Dober dan želim gospod Dobrotoč. Dajte mi pol litra rdečega. Moj ata-ri pravi, da je žejen, denarja pa
Prvi prizor.
Dobrotoč dela za vino in pivoto- Dobrotoč: Dober dan gospodje, čem; Metka briše mize.	Garač in priden sta danes zelo
Dobrotoč: (Gleda na uro). No, dovtipna . . . Kaj pa želite, stara kako je pa v kuhinji z jed- Garač: Janežovca z rumom, jo? Kmalu bo napočil delopust... Priden: Plemenita šnopsarska No, saj veš, da so naši stavbinski duSica nal0<v,i tudi zame te vr9te delavci precej lačni, ko odlože o- 8tniP
rod je iz rok in ne čakajo radi dol- Opeka: Pridružim se svojim go. Do sedaj so to naši edini gost- cenjenima predgovornikoma. (Vsi je v tem okraju. Čakati bova mo- 8e smejo).
rala Se nekaj časa, da bova govo- Dobrotoč: (Natoči žganje.) No,
Priden: Bog daj gspud jerušov nima, da bi kupil kaj boljšega ... tajni svetnik.	Pa dobro merite, je rekel. Zadnjič
ste slabo merili, je rekel. On ved-
rila, da nama dobro gre. No, kako je z jedjo!
Metka: Pazi, da bodo stekleni-Čice z žganjem tudi polne. Po njih
tako, tako gospodje. Kako je to, da ste danes že pred delopustom tukaj t
Garač: štirideset delavcev je
bodo segli najprvo. Delavska gr-1 moralo prej nehati, ker ni bilo la so vedno suha in suha grla no- materiala. Kamenje in opeko do-čejo čakati. Brigaj se za pijačo bimo Se,e iutri- — (Porine svojo in ne vtikaj se v kuhinjo, ker je!<v'afi»c° naprej). Se en glsžek,... vse v redu. Nsši gostje bodo imeli kako pogreje! Le natoči ga prija-dobro postrežbo ... Le čakaj zni "tric vseh šnopsarjev. malo, da pogledam v kuhinjo in Priden: Meni tudi. ne brigaj se zame. (Odide na Opeka: Tudi mene ne pozabi, levo).	Dobrotoč: (Natoči čašice). No,
Dragi prizor.	. 1 K°sP°d Opeka, kaj sem že hotel
Dobrotoč: Slaba je, slaba. Ako bi ne gradili toliko novih poslopij, kar mi daje opoldne in zvečer lep skupiček, bi lahko poginili la-
reči. Moj fantič je ravnokar prišel iz šole in povedal, da je stari Gašper pijan.
Opeka: (Resno). Kaj pravite!
kote in žeje, dasiravno je moja S,al° nas mno^° truda; da smo
stara izvrstna kuharica in imam lepo zalogo steklenic z žganjem in polne sode piva in vina . . . Sam sebi moram tudi nekaj kupiti. (Nalije čašico žganja in izpije). Pošteni ljudje, a? Tako teče po grlu kakor olje. Ali kaj takega se dobi le pri poštenemu Dobrotoču, ki je krčmsr stare korenine, ki ne krsti svojih pijač . . . Tn ta Dobrotoč sem jaz! (Se potrka po pr- hče
starega Gašperja pripravili do te ga, da se je napil le tukaj, da smo ga tako obvarovali pred zasmehovanjem mladine na ulici.
Dobrotoč: Mogoče je naSel de
no natančno meri. je rekel. Prav natančno ve, koliko čas drži pol j litra . . . Ali veste kaj novega? Mojo Maričko, to je moja hči . . . prav lepo dekle ... je stavbinski podjetnik povabil za jutrajšni večer v gledališče. Nagovoril jo je danes zjutraj, ko je šla mimo stav bišča. Kakašna čast za mojo hčerko .. . Gospod stavbinski podjetnik sicer ni mlad, pa vendar lep mož. Ah, kako se moja Marič-ka veseli, še bolj pa jaz. Mogoče je še oženi? Gospod Dobrotoč, potem lahko svoj stari jeruš pridrži-te zase, potem bomo pili le Šampanjca. No, kakSna čast in sreea za nas . . . revne ljudi!
Opeka: (Sarkastično.) Seveda velika čast. Pazite, da ne bodete nekega dne pred besedo čast postavili črki "ne". Štiri mesece že gradimo tukaj in prvič je prišel gledat, gospod Tzžemač, kakn napreduje delo na stavbiSčih. Prifiel je iz inozemstva, pa že hoče postaviti čast v hiSo revnih ljudi. To izgleda zelo sumljivo. Mati Gornikova svetoval bi vam rad, da ne dovolite Marički oditi s tem finim gospodom v gledališko komedijo; mogoče se spremeni v življensko tragedijo 1 To ne bi bilo prvič.
Gornikova: Ah. kaj Vi zelenec,
nar, ali pa naletel na dobrosrčno nevoščljivi ste (Zunaj se čuje ro duSico	PjihAJAJOK " korakov).
Garač: Kmalu bo gotovo privo-|	Sedmi prizor,
zil v to le varno luko . . . Pusti ga. naj pije. Njega ne ozdravi ni-
Sploh ne razumem, da se
sih, gre k oknu in gleda na prosto.) Hm, hm. Kako poslopja rastejo iz tal! Pred petimi, Šestimi
toliko brigaS za tega starčka, ko si sam revež.
Priden: Tudi jaz tega ne razu-
tedni je bila Se gola puščava. Zdaj mem.
je pa izrastlo že do dvajset hiš Kskšne čudeže delsta danes človeški um in delsvska pridnost; Ali nsjčudnejSe je, (poksže s prstom proti poslopjem), ds stvarniki teh čudežev prebivsjo v zatohlih luknjah, da od svoje pridnosti in srag nimajo dmzega kot bomo in mi-zerno življenje. (Se umakne od okna). Kje je danes vendar stari GaSper? Točno pride ob treh k napajališču. Zdaj bo pa kmalu itl-ri . . . Hm! . . . Čuden Človek — pijanec? Da, ali kskšen pijanec ..
Opeka: (Smehljaje.) Tovariši! Razumem, da sem ^koliko sme-Sen v ulogi poboljševalca in da sem jih radi tega Že dobil pod nos. (Resno.) Na tem, kar me vleče k starcu je nekaj več, kakor da ga želim le poboljšati. Pa sedimo, ko bom pripovedoval. (Vsi sedejo irt Opeka nadaljnje po kratkem molku.) Znana mi je povest o človeku, katerega je bogat lopov opeharil za njegovo zakonsko srečo. Ko se je hotel maščevati nad tem brezvestnim lopovom — seveda,
Prejšni, Garač, stari GaSper in Lenka. (Ko vstopita Garač in stari Gašper, silijo za njima delavci in otroci, večina pa ostane zunaj pri odprtih vratih in proč od po-zorišča. Lenka s košarico v roki stoji spredaj. Metka pride iz kuhinje v sobo.)
Garač: (Vodi opotekajočega starega Gašparja k mizi na desno.) Tako bratec, zdaj vpogni kolena in sedi.
Opeka: (Pristopi.) Oče GaSper, ali tako držite svojo besedo?
Gašper: Fsnt, jmsti me. Dsnes sem videl strshove. Leta in leta sem ga iskal, da bi ga s svojimi odrvenelimi roksmi zadavil. Ko sem ga našel, pa nisem mogel izvršiti svojega načrta. Primanjkovalo mi je poguma ... In vidiš
fant, v svojem žepu sem našel ie
nekaj fickov, s katerimi sem sii hotel kupiti pogum . . . da se ma Ščujem nad strahom, ki sem k« iskal toliko časa, ki je bil tako blizo mene, pa ga vendar nisem mogel doseči ... Ne glejte vame tako milosrdno! Nisem pijan, ka kor Vi mislite. Občutek nezmož nosti tudi človeka strežne . . vendar sem ga našel, našel, pa je izven mojega maščevanja! (Polu glasno zase). Moral bi imeti pomoč, ali tisti, ki bi mi lahko pomagali, ne bodo hoteli. Kaj Vi veste o mojem starem bolu, kaj vi čutite o moji stari bolečini? Moje gorje ni njih gorje. — (Glasno.) Vendar pa čutim, da je konec bli zo — tako ali tako — on ali jaz Strah Jt» tu in meril bom z njim svoje propadajoče moči! (Divje). Kje je strah? Pripeljite ga sem, da iztrgam dušo iz njegovega pro kletega telesa!
Opeka: Oče Gašper, o katerem strahu pa govorite?
Gašper: O strahu, ki mori vaše žene in hčere; o strahu brutalne sile, ki Vas tepta z nogami, ki si da po vsakem zločinu od podkup ljivih sodnikov venčati glavo j vencem svetosti."
Opeka: Kakšen strah pa je to, ki ste ga videli vprav tukaj?
Gašper: Hodi okrog kot pofiten meščan. Sedi ob nedeljah v cerkvi, kjer moli Boga, ker greši; član je moralnjh društev in skru-ni revnih ljudi žene in hčere; sedi v zboru ljudske vlade in tepta ljudstvo v prah. To je človeški jastreb pokrit s perjem goloba. To je v človeka spremenjena brutalnost! — Ali kaj Vam je mar moj osebni strah."Sam bom poravnal račun z njim! — Dajte mi piti, zame je nevarno, ako sem trezen.
Opeka: (Postavi steklenico Tn čašo pred starčka, ki si nalije in pije.) Tako je prav, stari. Pijte in ležite potem spat.
Gašper: (Kakor da bi se bil prebudil iz sna). Spati? Kdo naj upi, ko tavajo pošasti okoli? (Bolj tiho.) Kdor spi, ta sanja . . . Nekoč sem spal in sanjal. (Mehko.) Bile so krasne sladke sanje; sanje mirne sreče in tihega zadovoljstva. Bile so sanje, v katerih sem bil kralj ... majhen kralj, ki je vladal nad kraljestvom družinske sreče. (Vstane.) Ali bile so le sanje in sanje lažejo. (Razburjeno.) Sanje lažejo, trdim jaz. Spoznal sem laž. ko sem se prebudil, v njeni celi grdi nagoti. Ah, to strašno prebujenje! Nisem bil več kralj v srečnem kraljestvu, bil sem izobčenec, norec, kateremu so ukradli njegovo srečo, njegovo kraljevsko dostojanstvo, katerega so izgnali v puščavo neskončnega gorja! (Prične plakati in se zgru d i na mizo). Ah, ako bi mogel Se enkrat sanjati ... se enkrat krasno sanjati.
i
Osmi prizor.
izžemač in drugi.
Izžemač: (Ostane v ozadju). Ali je zidar Opeka tu?
Opeka: (Stopi bliže.) Tukaj sem gospod stavbinski podjetnik. Kaj želite?
Izžemač: Ker nadzorujete delo na stavbiSču Stev. 10, sem Vam hotel povedati, da jutri zjutraj se ne more delati, ker bodo kamenje pripeljali še le ob eni popoldne. Opeka: Dobro, gospod Tzžemač! Gašper: (Vstane pri prvih besedah Tzžemača in ga srepo gleda.) Ljudje poglejte pošast! Varujte se njegovega strupenega izdiha. (Proti Tzžernaču). Ti lopov, vendar si se vrnil iz tujega sveta, da dobiš plačilo od mene. Dolgo sem Te iskal in teško sem Te našel. Potrpežljivo sem prežal nate, ker sem vedel, da moraš priti semkaj radi hiš, ki jih gradiš. Sedaj Te imam ... Ti zver! . . . Plačal Te bom, kar si mi storil! (Hoče planiti na Tzžemača. sli Opeka in Priden ga primeta.)
Izžemač: Kaj pa hoče stari pijanec od mene? Kdo je ta norec?
Dobrotoč: (Poluglasno.) Ako je norec, tedaj njegova norost več pomeni, kakor pamet nekaterih ljudi. (Glasno proti Tzžernaču.) To je stari GaSper.
Izžemač: Ne poznam starega GaSperja. Storite dobro delo in izročite starčka policiji, da ga odpravi tje, kamor spada — v norišnico.
Gašper: Ti ne poznafi starega Gašperja? — No, seveds, Ti ga ne moreS poznati pod tem imenom, mogoče se spominjsš mladega —
--čakaj, ime Ti bom zašepetal
v uho. (S silo se iztrga iz rok in
zagrabi krušni nož na mizi in skoči proti Izžemaču. Izžemač hitro potegne samokres ln ustreli Gašperja sredi pota. Gašper smrtno zadet, prime z levo roko na prsi se opoteče, Opeka ga prest rože in počaai izpusti na tla.)
Gašper: Hvala — moj fant^— zdaj je proč vse. Lopov — je vršil svoje delo. — Ne —on ne zna stsrega Gašperja. — Zdaj na; pa izve — moje pravo ime. — Vi tudi. — Ime mrtveca — ne more
—	oskruniti — imena — svojega otroka. (Z ginljivim glasom.) Rs di svojega — otroka — sem za molčal — svoje prvo ime — da me ni mogel najti moj otrok — dasi sem vedel — da me išče. — Ka; —» naj bi pa storila — s hudodel cem — postal bi zanjo le breme
—	ljudje — bi kazali s prstom
zanjo---(Pokaže s prstom
na Izžemača.). Ta lopov je uničil moje — krasne sanje — uničil mojo ženo — pognal jo — v samomor; — bil je moj delodajalec — bili so slabi časi — brezposelnost je bila velika, beda še večja, — grozil je, — da me vrže na cesto, ako moja žena----naša hčerka — je bila stara — eno leto — moja žena je imela strah — pred
revščino---iz ljubezni do
svojega deteta---se je žrtvovala ---zgodila se je nesreča. ---Vprašajte lopova,
ako pozna — Janeza Ogljarja. (Izžemač, ki do sedaj posluša s temnim čelom, se zgane.) -*--•
Lenka: (Zakriči, poklekne po-eg starega Gašperja in zaplaka.) Janez Ogljar? Ti, ti si moj vbogi oče. Jaz sem Tvoja Lenčka, Tvoje dete. (Objame Gašperja in pla-k H.)
Gašper: (Se dvigne z zadnjimi močmi, tišči Lenko od sebe in ji gleda v obraz.) Da, da, Ti si — to so njene ljubeznjive oči, (jo po >oža po glavi) — to so njeni mehki lasje (potegne jo k sebi in po-jubi na čelo.) No, sedaj rad — umrjem. Omahne nazaj na ljudi,
ki kleče krog njega.) * Vendar imam — še lepe sanje — ki jih lom — vzel s sabo. — Srečno — dobri in preprosti ljudje, ki ste mi izkazali — le dobrote. (Prott enki.) Dete — ne plakaj, jaz - lahko umrjem. Vem — (Poda roko Opeki.) dasi v — dobrih rokah. — Opeka — čuvaj — moje dete — pred takimi jastrebi — kot je tale.--Temno — postaja --pred očmi---ali
prihaja noč?---Spati hočem
----spati — in — sanjati.
---Dovolite--mi--
počivati---jaz hočem--
—--(Izdihne. Lenka položi glavo počasi na tla, mu zatisne oči in plaka. Vsi stopijo bliže izvzem-ši Izžemača in se odkrijejo).
Da, starček, govaril si resnico.
Tvoje dete je v dobrih, rokah. Čuval je bom, dokler bo kaplja krvi v meni. (Skupini.) Prijatelji in sodrugil To je svečan trenotek. Bežimo si v roke prek togs umorjenega proletarca in obnovila prisego, da ne bomo mirovali, d* kler ne striuoglsvimo tega prokla» tega sistema, dokler ne bo za v*> dno konec brutalni vladi kapita» lizma. (Vsi sežejo v roke prek mrliča.) Naše geslo naj bo vedno in vsikdar: Doli s kapitalizmom T Vsi: Doli s kapitalizmom!
(Zagrinjalo pade.)
beležke;
Henry Ford, znani "dober" kapitalist Dvetroitu, je naredil lansko leto 29 milionov dolarjev dobička. Po njegovem načrtu <lobili bodo delavci 10 milionov v piovi-šanih mezdah, a njemu le še ostane 19 milionov dolarjev. To doka-zuje, da bi delavci v njegovih tovarnah laJhko imeli $10 dnevno in še bi Fordu ostalo kakih 10 mili-ornoiv letnega dobička.
Amerika je ailno bogata na herzpoaelnih delavcih.
Neki pogrebnik v Kansasu ima sledeči oglas: "Zakaj plačate $75 za krato, ko vam pa jaz prodam ravno tako dobro za $25? Poskusite in se prepričajte!"
Siromaki bi lahkim izhajali brez bogatinov, med tem ko bogatini ne morejo brez airomakov. Ali zadnji tega ne vedo, zato pa je siromašnih.
Na Japonskem učijo otroke pisati z obema rokama. V Ameriki učijo '(rtroke delavcev delati z obema rokama, a otroke kapitalistov >a grabiti z obema rokama.
Guverner države Maryland pra vi, da so draginjo zakrivili avtomobili. Delavcem torej ne pre-oat a je drugo kot da prodajo vsak svoj avtioanobil in vse bo dobro!
Deveti prizor.
Policaj in drugi.
Policaj: Tu je nekdo streljal. Kaj se je zgodilo? (Zagleda Gašparja). Tu je mrtev človek. (Se ozre.) No, kaj je?
Izžemač: (Ne da bi se ganil.) Ustrelil sem človeka v silobranu, ker me je napadel z velikim nožem. Odvedite me na policijo, da se izvrše tam potrebne formalnosti. Jaz sem stavbinski podjetnik Izžemač.
Policaj: Seveda, gospod Tzžemač. (Proti skupini.) Kdo je lastnih te gostilne? (Proti Dobroto-ču, ko pokaže nase.) Vi ste odgovorni, da se nikdo ne dotakne mrliča, da gosposka dožene vsa dejstva na licu mesta. (Odide z Tzže-mačem.)
Deseti prizor.
Gašper: (Požuga s pestjo za njim.) Le pojdita, pojdita, dože-nite dejstva, kskor Vam drago pri sodnijski komediji, da se temu lopovu ne bo skrivil las na glavi. Mi smo že dognali dejstva in izrekamo našo sodbo: človeško življenje, ki je bilo pred nami uničeno, ima na vesti kapitalistični družabni red, zato naj bo obsojen, da so strmoglavi. (Proti Gornikovi, ki se je med tem vsedla na mizo na levo in podpira glavo z roko. Potrka ji lahko na ramo.) Mati Gornikova, bili s*e priča tragediji, o kateri sem Vam preje govoril. Ali bodete dovolili, da pojde Vaša hčerka z Tzžemačem v gledališče — v komedijo?
Gornikova: (Strese glavo, pokrije oči s predpasnikom, gre počasi s povešeno glavo iz sobe in še enkrat pogleda skupino.
Opeka: (Gleda zanjo.) Vboga žena je dobila dober nauk. (Po-
V Nemčiji je bil neki vojaški eastnik postavljen pred vdjno sodišče radi poakušenga napada z
orožjem na ljudi. Izgovarjal ae
je, da je mislil, da je vojak nad civilnim zakonom. Revež je najbrž mislil, da je v — Calumetu, Mich.!
V aoeialrotioini družbi ne bo problema brezposelnoati. Ravno tako ne bo problema, kaj bomo jedli, h čim «e greli in v kaj «e bomo oblačili.
Ne godrnjaj, revež! Mogoče si lačen, ali počakaj! O prihodnjem božiču priredili bod** "good fellow«" zopet dobro kosilo zate!
Kapitalisti na Irak eni so najeli katoliške dnhovne, da so preprečili odhod štrajkarjakih otrok v domovanja drugih delavcev, ki «o «e ponudili, da otroke predramijo za časa stavke. V Caluimetu so pa kapitalisti ravno to preprečili s tem, da so otroke štrajkarjev enostavno — pomorili!
Histerični Janez v Jolietu je kapitalist v — lažeh! Dokaz: podpisi celega glavnega odbora Kranjsko-alovenske katoliške je-dnote. »Slava!
Listnica.
Večkrat pridejo pritožbe od ene ali druge strani radi nerednega dostavljanja lista. Povedali smo že na tem mestu, na i zastopniki in naročniki vedno pazijo, da pravilno zapišejo ulico, hišno številko, box številko in mesto. — Pridejo tudi take pritožbe: "Kaj je s pošiljanjem liata. List sem plačal, pa ga ne dobim že tri mesece" ... Tri mesece je čakal, predno .je pisal, da ne dobi lista. Zakaj »e ne poroča take zadeve takoj? Upravnik nima opraviti samo /« eno naselbina. ampak a stoterimi — in poleg tega tudi a tisočerimi naročniki. Kako naj torej ve, če se mu ne sporoči, kdo ne prejemlje redno lista. Upravnik je zato tu. da »vrši svoj po«el. da popravi in u-ravna pomKvte, ki pridejo pri pošiljat vi, toda dolžnost prizadetih je, da mu nerednosti aporoče. Kjer je mnogo dela. lahko naatanejo
pomote, treba je aamo, da se p»o-tem dvigne Lenko, jo pritisne kjmote takoj popravijo. Pozor to-sebi in žalostno gleda na mrliča.) rej!
I
PROLBTAEEC
CELOLETNI EA6UN PROLBTAECA
od 1. J ml do 31. doc. 1913.
l>OHOl>KI
Preuoa U lota 1912........'. ,#l,M4.<k)
Naro*ui»a.................4,071.2«
Oflaai . . . ..................1,011.57
Obv«sua nota ...
Majuiiko izdaja 1013..................191.05
Koledarji 1013 ............................32u.iJi>
Tiakovin«____1.............f	13141
Knjige in broture......................U7.«4
Naročilo v " bundlik .	113.M'
Tiskovni fond ____...V......	30S.M
Klub «tov. 1..................................216.8«
Erjavec fond ..............................154.80
Podpora za Miehigan»ke Itraj-
karje..........................413.15
Podpora za Colorado a ke itraj
karjo........................................36.07
Podpora za itrajk v Patterao-
nu, N. J...,............................1.23
Podpora ta fttrajk v Little
..............................................6.30
Podpora za itrajk v W. Vir
giaiji................................2.25
Ayitatori£en fond tilov. mc. J.
8. zi ............. .........5.00
Agitatoritea fond za poiiljanje literature met Micnigau-ake
itrajkarje............................110.97
Zavetišče....................................16.20
Ste no ve«*....................................11.25
J. Brituiek ..................................1.00
Olumne fond ................................1.00
Stranka v starem kraju............1.40
F. J ul i um .....................9.00
Naročnina za tuj« liate in
knjig«....................................7.60
J. B. Mibelich.........................6.25
Obraiun P. Podboja....................8.45
Kredit...........................27.20
Poitniua....................................13.27
Hazno..........................................1.76
Vožnje atroik« za Minneaoto..	20.00
Kliieji........................................3.00
Podpora listu ..............................11.6."
Darilo Obreat
45.00 6.73
8kupni dohodki ...........$8,007.64
IZDATKI.
Tiskarni..................$3,704.46
Plaie .... ...................................1,556.60
Provizija na naročnini..............460.37
Provizija na oglasih..............0 122.76
Provizija na knjigah..................4.78
Honorar i . . . ..............................75.00
Second class mail........................200.02
Poitnina....................................135.01
Stanarina . . .............................37.00
Kliieji........................................55.83
Naročnina za liate........i..	4.50
Izmena ¿«kov ..........................4.80
Uradne potrebWine (typewriter, stoli in pisalna miza)..	06.0M
Razno..........................................3.50
Premog in plin............................8.72
TeLegram in telefon...................4.24
Vožnje in dnevnice....................44.55
Selitev :....................5.25
Del. Tiak. družbi za koledarje	211.10
Stroški pri koledarju................4.08
Kar farea .......................1.60
Davki..........................................1.00
Za knjig« Mati..................35.50
Knjige........................................1.00
Expres........................................7.30
Kredit........................................44.59
Klub Štev. 1..................................216.86
Obračun P. Podboja 1012 in
1013.............................22.91
Narožaina za tuje liste in
knjige...................7.60
Vožnje stroške za Minnesoto. .	20.00
Glumar fond ................................-50
Podpora za itrajk v Patterao-
nu, N. J....................................1.25
Podpora za itraj v Little Palis,
N J............................................0.30
F. Julius .................... 0.M
Zavetišče..................................10.20
Steno .......................................12.14
J. B. Mihelieh..............................6.25
West. Fed. of Miners..................200.00
Erjavec e/o Matko....................100.00
Za literaturo za Michigaaake
itrajkarje..............................110.0:
Skupni izdatki ............$7,664.37
Skupni dohodki......$8,007.64
Skupni izdatki....... 7,664.37
V blagajni dne 31.
decembra 1013 ..$1,333.27
IMETEK.
Poitne marke ...............$ 10.00
V blagajni dne 31. dec. 1013.. 1,333;27
Oprava in pohištvo.........
Tiskovine................
Rakuni za ovlase............
Računi zaatSpnikov ........
80.00 5.00 261.31 »vis
Računi za knjige.
Razni računi .........
Knjige in broiure v zalogi Naročnina..............
4.60
6.52 540.02 536.12
Skupaj..................$2,833.42
DOLG.
Slovenski sekciji J. S. Z. za
knjige . . %................$ 332.00
Slovenski sekciii J. S. Z. za
agitatoričen fond ......... 5.00
Ju gosi. soc. klubu štev. 1 za
knjige«.................. 24.33
204 prodanih delnic po $10.00. 2,040.00 Obveznosti napram naročnikom 1,320.08 Narodni tiskarni za tisk za me
sec december 1013......... .'103.00
Tiskovni fond ............... 303.84
Erjavec fond................ 54.60
Michigan itrajk fond........ 213.15
Colorado itrajk fond......... • 36.07
Razni fondi ................. 2.75
Razni dolgovi ............... 16,88
Skupaj..................$4,750.70
Imetek............$2,833.42
Dolg.............. 4,750.70
Primanjkljaj . . . ..$1,017.28
Dne 30. dec. 1913 je bilo 1861 plača nih naročnikov, 1606 neplačanih naročnin, 51 zamen, 30 za oglase, 4 soc. organizacijam, 735 za michiganske itraj kirje, 70 S. D. P. Z. Skupaj 4, 456 iz-tiaov lista se je potrebovalo ilne 30. dec. 1013.
Denar na banki American State
Bank, check acc...........$ «75.21
Denar na banki Kaspar State
Bank, sav. acc............. 431.62
Denar na banki American State
Bank, sav. acc............. 229.21
Denar na roki upravitelja.... 87.23 Denar na roki blagajnika..... 10.00
,	$1,433.27
Nevrnen check od F. Matko.. 100.00
the aseouuta of Proletarec from Jau. 1, 1913, up to Dec. 31, 1013, and that tne above statement of the accounts is a correct one to my beat knowledge and belief according to the evidence submitted in ti» busbies» books of Pro lrtar«e.
Joseph Zavertnik, Jr.
Ilwor* to and subscribed before me, tki« 24th day of Janiatry 1914 in the City of Clicago, County of Cook, State of Illinois.
Fraak Krxe, Notary Public.
— Eni naročniki ao diobili po-zivniee. naj , poravnajo zaostalo naroeino, mod tem ao pa ie poravnali in aodaj ae hudujejo, zakaj se jih ti rja. Kdor je naročnino poravnal, naj ae vsled tega poziva ne vznemirja, ainpak naj ka snia" tra slučajno nastalega, ker sta se ptoaiiv in money order križala. I*ri tolrkrh naročnikih drugače ni mogoče. Kdor je list plačal, pa zapazi da ni premenjena Številka na njegovem naalovu, naj to takoj poroča upravništvu.
eeooooeeooeeeeooooeMeooo
StranKja
teeeooeeeeeeeeeeoeeeoaeo»'*
Tiskovni fond.
Zadnji izkaz st. 333 .....$329.29
John Vukonič...........25
J. Turk................50
Prank Razem...........25
Skupaj do 31. jan.....$33029
Fond xa Mich, itrajkarje.
Zadnji izkaz št. 333 .....$262.91
Ant. Pechar........... 5.00
Skupaj do 31. jan. 1914 $267.91
Agit. fond za poiiljanje Proletarea mich. štrajkarjem.
Jugoal. soc. klub st. 1, Chicago .................$10.00
700 izstisov štev. 334 ..... 7.00
Primanjkljaj 27. jan......78.32
Skupaj...............$85.32
Današnje pokritje.......10.00
Primanjkljaj dne 3. feb.....$75.32
$1,333.27
Joseph Zavertnik, Jr., auditor.
I, Joseph Zavertnik, Jr., a resident of No. 2821 So. Crawford Ave., City of Chicago, State of Illinoia, do solemnly affirm that I have carefully examined
Youngstown, Ohio.
Poziv na konferenčni sestanek
ki se vrši dne 8. februarja t. 1. ob 1. uri popoldne na 1403 E. 55. Street, Cleveland, Ohio.
t
V«e organizacije, ki še niso naznanile svoj vatop v konferenco, so poživljajo, da to ob tej priliki store in vpoštjrjo na to konferenco svojega tajnika. Na dnevnem redu »o zelo važne stvari in je vsled tega je prisotnost vaeh tajnikov jugoslov. social isti ¿nih organizacij v državi Ohio, nujna!
Jo«. Seotok, tajnik konference, 58 Sycamore Str.
Chisholm, Minn.
Naznanje 1
( lanom jugosl. socialističnega u-d rušenja št. 22 v Chisholm, Minn., naznanjam, da se vrši dne 8. februarja ob 8 uri zvečer seja kluba, in sicer v Fr. Medvedovi dvorani (up stairs.)
Sodrugi. vdele/.ite se vsi, do zadnjega te važne seje. Na dnevnem redu je mnogo važnih točk. Povabite na sejo tudi svoje znance in prijatelje. Te dni smo bili aopet na delu in zbrali za podjiore štrajkujočih rudarjev v Mi»higanu $163.60. Svota je že odposlana Ernst Milimi, blagajniku W. F. M.
S pozdravom, M. Maurin, taj.
Pitsburgh, Pa.
Jugosl. Hoe. klub, štev. 131. je za leto 1914 izvalil »ledeči odbor:
Tajnik: Blaž Novak, 6568 Rowan Ave. E. E.
Organizator: Frank H rova t, 5160 Natrona Alley.
Blagajnik: Frank Alié, 7040 Hermitage St. E. E.
Knjižničar: Joe Varo ga.
Delegatom v county cimmit4.ee: Bartol Fiorcntin in Ant. Horvat.
Mesečne od boro ve seje se v bodoče obdržujejo v poljaki dvorani št e»v. 4.') 14 Plummer St.
Prihodnja seja se vrši dne 8. febr. t. 1. ob 9. uri zjutraj.
Vsak zavedni delavec ve, da o-stanemo tlačani kapitalizma, dokler mu pustimo vladati nad nami. Ve i>a tudi, da zamore privesti vladni preobrat v korist delavstva — le delavstvo. I>a pa zamore to izve«ti, fte mora politično orga nizirati. In kdor to ve, je njegova prva dolžnost postati elan Social iat Party. Zdaj imamo v naši naselbini dva odseka J. S. Z. V Alegheny diatriktu hrvatski odsek in v Pittsburgh strani — slovenski. S tem je dana najlepša
prilika vsakemu itosameznemu rojaku v naselbini, postati član
soc. zvete.
Torej rojaki v okolišu, vsi v na-Se vmte za socialni preobrat. Za klub štev. 131,
Blaž Novak, tajnik.
PRAVICA.
Kdo naj razlaga pravico za delavca? Ali delavec sam, ali kapi tal iat !
Kako si kapitalist razlaga delavske pravice, nam dokazuje Michigan ita Colorado. Kdo naj torej dožene, kaj je delavska pravica t Delavec sam!
Socialisti pravimo, da delavec proizvaja vse bogastvo in da vsled tega bogastvo po pravici pri|iada delavcu. Kapitalist pa pravi, da to ni res; on trdi, da bogastvo proiizvajajo kapitalisti s svojimi možgani in 8 Bvojo veliko zmožnostjo. Socialisti odgovarjamo: ilokaiite nam, da samo eden kapitalist proizvaja svoje bogast vo s svojimi i možgani aH rokami in mi sc takoj umaknemo s pozo-rišea razrcdUnega boja.
Lastnina sama na sebi ne proizvaja ničesar. Človek je lahko lastnik vseh ameriških zJatili rud-nikx.iv, toda če ninia drugih ljudi — delavcev — da bi mu kopali rudo, jo čistili in postavili na trg, njegova lastnina je brez dobička im lahko umrje revež. Edinole delo, aktuelno delo, ročno ali duševno delo proiavaja bogastvo. Kapitalist (k*bi bogastvo potoni lastnine proizvajalnih sredstev, potom lastnine politične sile (vlade) iu potom lastnine trgov, kainor je delavec prisiljen, da postavi «ia prodaj svojo edino last — delovno nilo, katero mora pmdajati l>od pogoji kakoršne mu že narekuje lastnik orodja iu ma&ine-rij. Lastnina torej ne proizvaja ničesar, pač pa leoosvaja, kar delavci proizvajajo.
Socialisti pravimo, da delavci imajo pravioo do proizvoda vsak po »vojih delih. Kapitalisti pa nimajo pravice <^o proizvoda. Imajo pravico kot proizvajalci, če dejan ski proizvajajo, ne pa kot osvajalci kakor dandanes delajo. Vsak človek mera biti proizvajalec v enem ali drugem ožini — proizvajalec porabnih in koristnih atvari — in klet ima pravico do polne družabne vrednosti svojega dela, do «izobrazbe in 'ved rila na račun družbe in do Častne pokojnine kadar je prestar, poškodovan ali preslab za delo.
Večjih pravic, kot so te. bi de smel imeti nihče, to sc pravi, da pravica enega bi ne smela biti krivica drugemu. Enake pravice vaem in tedaj ne bo delavec nič več kot kapitalist in kapitalist nič več kot delavee.
TERORIZEM V JUŽNI AFRIKI
Iz Londona poročajo, da so v jušni Afriki — kjer je pred par tedni ponesrečil generalni štrajk — nastali žalostni časi za delavce. General Botha, kateri čaru je •v imenu britanske vlade, je-ukazal zadnji teden deportirati deset najaktivnejših delavskih voditeljev na Angleško. Veliko število delavcev je v ječah radi ''veleiz-daje". Londonsko časopisje ostro obsicja početje gen. Bothe in ga primerja s Paulom Knigerjem, kateri je s sličnim terorizmom povzročil bursko vojno. Angleška vlada sc boji, da bo Botha izzval nevarni upor v tamoSnjih britanskih kolonijah.
4 MORO AN JE BIL ROPAR"! PRAVI SENATOR.
Senator Lane iz Oregona je zadnjo soboto v senatni zbornici silno obdelava) umrlega denarnega carja J. Pierpont Morgana, ko se jc vršila debata radi nameravane preiskave jeklarskega tmsta. Lane je rekel:
"Pred kratkim je umrl največji finančnik v deleži, kateri je oropal New Haven železnico. Pomislite na reveže, vdove in sirote v novi Angliji, ki jih je Morgan o-kradel za milione in milione dolarjev! In kljub temu gorostas-nemu zločinu ie pokojni Morgan hinavsko gicivoril o "umivanju svojih grehov v dragoceni krvi odresenika"! Z eno roko je kradel, 7. drugo pa brenkal na harfo hinavsko pesem kesanja. Sveti Peter jra je brez dvoma čakal na pragu paradiža z veliko hatino v roki in ga oplahnil kakior se je spodobilo I"
Kapitalistični aenatorji ao kar strmeli in vsled tega govora je nastala v zbornici velitka rabuka.
COXEY ARMY ."
Cleveland, O. — Stari "general" Jakob S. Coxey iz Maaaillo-na, kateri je pred dvajsetimi leti ob času demokraške goapodarSke kri««' pod predsednikom Cleve-landotu vodil velikansko armado brozjuoselnih delavcev v Waahing-ton, bo letos 1. maja praznoval 20 letnico tega svojega pohoda z zopetnim pohodom na čelu brezposelnih v Washington. "Prvega maja'' — dejal je te dni — "1*> dvajset let, odkar je "Coxey Army" prikorakala v Washington iu tetfa dne boui zopet v Washington u a 500.000 možmi brez dela, čimveč jih pride tem boljše. Poka/ati moramo vladi, da je ¿e čas. da kaj stori za delavske mase."
ZAKAJ RASTE SOCIALIZEM.
"Fabrika za izdelovanje socializma dela s polno paro v West Virginiji, Michiganu in v Colo»ra-du. Zakon se mora s|K)štVvati, toda imajo li vojaki pravico vzeti zakon v svoje roke t. "Mati" Jones je slaba in stara ženica. 'Mogoče ima hud jezik, toda ona ni Še nikdar skrahirala banke, oropala železnice, podkupila sodnika, korupirala zakonodajo niti ni osleparila volilcev s kupovanjem glasov. Da, njen jezik je o-ster, toda njene roke so čiste. Čemu je potem zaprta V — FWt Worth (Texss) Record..
Za vladno lastništvo telefona in telegrafa.
Glavni po&tar Burleaon v Wash-ingtonu je 31. jan. predk*žil senatu svoj načrt za vladno lastništvo telefonskih in telegrafskih zvez. Po njegovem načrtu bi vlada kupila vse telefonske in telegrafske zveze v Zedinjenih državah za 250 milionov dolarjev proti vladnim obveznicam in jih združila s poštnim sistemom. Burleson nagla-aa, da je naša republika edina velesila na svetu, ki še dopušča telegraf in telefon privatnim interesom, kar je vsekakor sramota, tfaj bo senat storil, se ne ve.
Pozdravljen sneg ...
Za dno soboto smo dobili v Chi-cajp debel sneg, kateri je za par ur blokiral cestni promet. 10.000 brezposelnih je dobilo delo. Kidali so aneg za $2.25 dnevno in gotovo želeli, da bi snežilo kar naprej... želja ae ni izpolnila; delali so le dva dni.
NEKAJ NAVODIL ZA NAŠE ZASTOPNIKE.
Da bo sodelovanje med zastopniki in upravništvom Proletarea popolnejšo in točnejie, priobčuje mo sledeča navodila, po katerih naj se ravnajo vsi oenj. zastopniki pri pošiljanju naročnine ali dopi-aov:
L Vsa poročila za v list naj bodo pisana na eni strani, in če je lo mogoče — s črnilom.
2.	Zastopniki, katerim je potek-la pobotna knjižica, ali da jo sploh ie niso prejeli, naj to nemu doma naznanijo upravnižtvu.
3.	Pri pošiljatvi naročnine, je treba navesti vedno točen naročnikov naslov, kakor Bx št., ali hii. štev., ulico in mesto in državo.
4.	Pri spremembah je treba poleg novega javiti tudi stari naslov.
5.	Vsi denarni izkazi za katerikoli fonde, kakor tudi oglase ali dopise, ki ne dospejo v upravništ-vo do sobote popoldne, ne pridejo v prihodnjo — torkovo izdajo, ampak prvo izdajo za le-to, iz-vzemši, če je pismo poslano po "Special Delivery."
Upravništvo.
SODRUGI 1
Vsak socialist bo moral naročiti "PROLETARCA", kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je pr va naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točpo plačati naročnino za "PROLE TARČA", ker le na ta način se zamore osignrati napredek našo mu listu, ter ga povzdigniti v dnev nik. Delavci na krov 1
JAKO VAŽNO VPRAftANJS? "Ali sem ie poslal zaostalo naročnino sa "Proletarea"? lene! —
ROJAKI V MESTU IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Ako iivite izven Chicage, pilite po na! cenik za dobro vino in žganje, nai
TAC D17 D H.T /k Dn 1903 BLUE ISLAND AVENUE. JUS« DLK1i/\Kll9 (DEPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
■¡■■■■■BBBHHHM^HBaiH^^^HHBmiHHHHIHHHBBB -«-
H4M9 Btae Uland Avcbdc, Chicago. IU.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša poeebnoet so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
»»»»»•••♦»»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦♦»♦♦♦•■»•♦♦•»♦•»»•»»••••♦•oe
t^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F\ KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
<
Cenike prejmete zastonj.	Vae delo garantirano.
FOTOGRAFIJE
- najfinejftega dela, najsi bo ienitovanjske. društvene ali d rutinska, vedno dobro m okusno isdsluje
IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Island A ve., med 18. In 16. ul., Chicago. Z vsakim tncitoa slik dan« krissa darila.	Talafaa: Caaal 2111.
Mich. štrajk.
(Nadaljevanje • prve strani.)
rudniku Baltic je zadnjo soboto ubilo dva finaka izdajalca in poleg teh je za dobil teške telesne iwskodh«» tudi slovenski akeb Mike Lasič To ti je adaj plačilo, nesramni izdajalec, ki ai šel v skebatvfc* kljub temu, da imaš 15 do 20 tisočakov, kakor ae babaš. Ali ti je bilo treba »kebatif Ali ai bil tako potreben judeievih gro-šev, ko hi tako bogat t Ali rea nisi imel kaj jesti f ftkebal ai zato, ker si hotel nam štrajkarjem nagajati in pomagati kapitaliatom, da uničijo stavko in zdaj ai plačan. Njegov brat Jos. Lašič tudi ni mogel gledati avojih tisočakov, da se ne hi nekaj časa množili in postal je skeb. Le počakaj, izdajalec, mogoče se hoš tudi ti še kesal!
Rev. Rili ter iz Atlantiea plaču je vožujo akel>om. Nič boljši ni slovenski duhoven Režek, kateri pase irske ovce v IlnugttvtoniL Režek nima drugega dela kakor da zabavlja čez štrajkarje. Dne 30. julija m. ]. uhh je Režek obiskal v zaporih, kamor so nas brez povo-pa stla«'ili oboroženi hlapci kapitalizma in pozdravil nas je s temi lepimi besedami: "Magarci, što ste učinili?" Mislil je namreč, da smo vsi Hrvatje. Odgovoril sem. da nismo nič stiorili in da smo zaprti zato, ker amo na straj-ku. Nato me vpraša koliko naa je Slovencev in odgovoril aem: 4v*. Takoj drugi dan je dal v angleški časopis, da sva dva "Au-strijanea" v zapom. Ali ni duhoven Režek lep, izobražen rojak? Potemtakem je tudi on "Austrijanee" če smo mi! Taki so naši dragi "višji" rojaki! Tn pa učitelji 'ljubezni do bližnjega'! Sram jih bilo!
Pozdrav vsem štrajkarjem, vam akeb je in pa duhovni a la Režek. ki vam je, dolar bog — pa prezir in zaničevanje!
S t raj k ar.
ZA ŽEZLO IN KRONO.
Sofija. 5. janaurja.
Radoslavov je zopet imenovan za ministrskega predsednika. Njegova stranka nima večine v sobranju. kljub temu si ear Ferdinand ni znal pomagati druga-•oe, kakor da inu je vnovič izročil vodstvo političnih noslov. Radoslavov. ki ni pričakoval nič drugega. ker ni eu treaotek resno
mislil nia demiaijo, j*» «prejel po- ♦ vlade.
«iv iu upa, da se mu vladanje posredi.
Z ozirom na razmerje strank v sobranju se zdi to nemogoče. Število vseh poelanoov je 204; od teh jih ima vladna stranka le 95. Tako se normaiuo seveda ne more vladati. Zato je odprla vlada ie pred sestankom «ohranja veliko trgovino in iskala podpore pri opozicionaluih atrankah, tudi pri socialistih. Tukaj je dobila takoj jasen odgovor; obe socialistični stranki «ta kategorično odklonili vsako paktiranje. Tudi kmečka aveza trdi, <ia je trkala vlada zaman na njena vrata. Ce j eto oopolnoiua rcrtiiično, pokaže pa šele bodočnost. Nikakor namreč noéejw utihniti glasovi, da so kmečki poslanci obljubili Ra- ( dosiavovu ua tihem nekakšno dobrohotno nevtralnost, tako da ga pač ne bodo podpirali, pa tudi tie ovirali.
je na tem kaj resnice, tedaj je načrt ministrskeega predaedni-ka razumljiv. Predaednistvio v sobranju je» vlada dobila, ker se
/a to volitev ni posrečila zveza o-pozicionalnih strank. Zdaj gre ministrstvu za to, če se bo moglo Iržati «nekoliko tednov nad vodo. Največja nevarnost iuu gnozi iv začetku. Rešiti bo treba nekatere manjše predloge, posebno pa proračun. A ko ostane opozici ja opozicionalna, ne dobi vlada ve-čine za proračun in je izgubljenia. Potem Jalhko Kadoslaviv še enkrat denrisrnnira. jm» ne za šalo, Ferdinand pa naj tedaj gleda, kako pride iz zagate, f'e |>a poma-trajo kmečki poslanci, bodisi da gle8ujejo, tedaj jo vlada za enkrat rešena; potem ae od god i sobranje. v osvojenih krajih ae pa čimprej razpišejo volitve.
Tam upa vla<la na kakšnih dvajset mandatov, a katerimi bi <k>bila v sobranju «večino. Mogoče. da se vjema ta račun. Pridobljeni kraji so bili doslej pod turško upravo. Četudi je Turčija dobila ustavo, »e vendar on-dotno prebivalstvo nikakor ni privadilo ustavnemu življenju, ker ga niso mladkxtnrki politično prav nič vzgajali, ampak so le nadomestili Abdul Hamidov absolutizem z absolutizmom svoje stranke. Naše politične in parlamentarne razmere so temu prebivalstvu, ki je tudi narodnostno zelo pomešano, poi>olfnk ma tuje. V kratkem času, odkar pripada Bolgarski, se med njim ni moglo razviti novo strankino življenje. Kakor so ga pod Turčijo miado-turki gonili voditvam, tako se 1h> sedaj dalo gnati od bolgarske
Za o|M>zicijo bi bilo torej vprašanje, če zna izrabiti m, lan jo dobo. proden pride vlada do «a-
i k*. A ko dobi iz onih krajev večino, je lourupeija rešena. Zdaj jo je še mogoče pozvati na <xlgo« vornost; a ko se zamudi ta čas, tedaj si ne oddahne le Radoalavov, ampak se bolj Ferdinand. Zakaj tedaj lahko i>otlači proce»* proti Ge&ivtu. Savovu in tovarišem, ki bi bili obenem procesi zoper kralja. In tedaj «me upati Ferdinand. da se bo (nadaljevala politika. katero je vpeljal na Dunaju, ko se je objemal z avstrijskim grofom Berchtoldom.
Vendar pa so vai ti upi slabo u-temeljeni. V najboljšem slučaju se reši ta politika za nekaj ča *a. Veliki socialistični uspehi zadnjih volitev niso bili slučajni. On so pravi izraz ljudskega mišljenja ('e bi ae danes vblitve IKMiovile, bi bile socialistične zmage še večje. Klic "Dol z monarhijo Živela republika!" ki je v sobranju zadonel iz socialističnih vrst, je našel »cdmev po i\«ei deželi. Ferdinand sam dobro slu/ti, da igra za krono in že zik* Zato išče i>odpore v tujini. Kakor jo je tnekdaj iskal pri pe-terburSkem carju, tako berači zdaj zanjo pri Berchtoldu. Ali kadar zapiha jruidski vihar, ga ne reši nobena tujina.
OJ, ALBANIJA
Medtem, ko princ Wied, od grofa Berchtolda priporočeni in od velesil v božjem imenu pot rje ni kandidat, za preetod albanske kneževine še vedno čaka, kaj da bo l njegovim osemdeset mil jonskim posojilom, brez katerega ne nese svojega življenja v Valono, so arnavtska plemena pokazala Evropi osle, pa so si izbrali svojega posebnega kneza. Da bi dežela, ki je p»o veliki večini maho-hum lanska, dobila krščanskega kneza, je za islanmko-ai'navtski ponos prehudo. fJospodje Albanci imajo radi Avstrijo, imajo radi Italijo, kadar jim dajeta denarja, njih princev j>a nočejo jemali kristijanom. ampak si že rajši izj>oaodijo kneza iz Carigrada. Nemara so Amavti nekaj zamudili. Ce hočejo na vsak na-čio mohainedanca na svojem tronu, bi bili lahko 'vprašali gospoda Wieda, če ne bi nemara on prestopil na prerokovo vero. Kaj se vse ne stori za krono! Koliko ver «e je že zamenjalo za tatoo ee-no! In velesilsm bi bili Škipetari prihranili sitnost. Posebno pa «v bi bili »pravili našega ljubega
grofa Jierchtolda v zadrego. Za-kaj princ Wied je bil pravzaprav njegov pretendent, iu če mu odmaknejo v Valoni stolček izpod previšujega sedala, je Mani i ran •naš grof. iu kadar ima on bla mažo, takrat plačajo avatrijak namili. I*ni M|Uo mobilizirali zaradi Kkadra zoper Orno goro Kaj bo Me, če pojde vsa Albanija rakom žvižgat? Nam jt. Hi,.er rv sceno, naj bo albanski knez Peter ali Pavel, naj bo mohamedan-ske katoliške ali pravoslavne ve re ali pa vseh treh «kupaj tudi vemo, tla ae bo trkljal avstrijski denar tjadol, pa naj katerekoli visokost v V a lomi nastavlja malho. Amjmk po lierchtoldOvih blamažah ne hrepenimo, dokler amo namesto njega sami udarjeni njimi.
FERDINANDOVE SKRBI.
Ljubljana. 12. januarja.
Bolgarski ministrski predsed Radoslavov je bij v aobranju
o no-
advbrtihemhnt
mik Kadoslavov je bij pozvan, naj j»oda pottčilo trauji in zunanji |xvl i tik i in naj potem vpraša sobranje, če zaupa vladi, ali če ne zaupa Radosla-vov je obljubil, da stori to danes. Medtem se je premislil. Poročal je "carju" Ferdinandu in nato so sklicali kronski «vet, ki se je načekma izrekel za to, da se raz pusti sobranje. Radoslaivov je torej načeloma priznal, da nima v aobranju večine in da njegovo ministrstvo ne more inormalno vladati. Namesto <la bi se po parlamentarnih načelih sam poslovil. razpušča nabran je in hoče apelirati na ljudstvo.
Ta hip. ko to pišemo, je nemara sobranje že razpuščeno. Kronski svet je namreč izrekel, da je izvršitev njegovega sklepa odvisna od današnje seje zbornice. To ie pač tako razumeti: Ako s*' opozicija ustraši, pa se vsaj en del vzdrži glasovanja, tako da 'dobi «vlada zaupnico, tedaj bo parlamentu prizanešeno; ako pa ostane opozicija dosledna in iz-zreče Radoslavovn '¡ue/.airpnico. razženejo «'branje.
Kadoslavov
Avstr. Slovensko		• Bol. Pod. Mtvo
U«tMOTl¿MM If. jMUV*rfe Hit !		UkorpMinM M. fokravarja IMS v 4rU»( S ■■—a
Sedet: Frontenac, (Uns.
GLAVNI URADNIKI:
PredstHluik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Minorai, Kans. Po<lpreds. : JOHN (IORŠEK, Box 211, W. Mineral. Ksna. Tajnik: JOHN ČfiRNE, Box 4, Breesy UUl, Mulberr>, Ka Blagajnik : FRANK STARČIČ.Boz 245., Mulberrv. K«.» Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38. Frontenac. K asa.
NADZORNIKI: PONURAC JURÔE, Box 557, W. Minsral, MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac,
ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa, FRANK 8TIICIN, Box226, Jenny Liud, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomoini odbor : «
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vai dopisi se naj blagovolijs pošiljati, gl. Ujnikn Vee denarne poiiljatve pa gl. blagajniku.
»omoč kmečke stranke, mu uie bi bil i teba obupavati. Pinlal bi )il svoje |H>ročilo in mirno čakal na glasovanje o zaupnici. Oe ts» cmečka stranka ni <lala ujeti, te-laj mu je sevenla nezaupnica gotova.
Ali kaj naj vlad« doseže z novimi volitvami? Meseca decembra je imela še nekoliko uapetia, ker si prebivalstvo mi bilo popolnoma na jasnem o položaju. Ka-kor |>ov*Gd, tako je tudi na Bolgarskem dosti volilcev, ki glasujejo na tisto stran, kjer mislijo, <la bo zmaga. Volitve so tudi tem ljudem pokazale, da nima Kadoslavov zaalom I ie med prehitra lat vom in zato je pri novih volitvah pričakovati le pomnožitev
nima večine
P
o-
ročali smo že, da je poizkušal svojo srečo pri raznih opozicionalnih strankah, in ko mu je povsod iz-prtileteiio, se je ustavil pri kmečki zvezi. Javno je a|>eliral na njen patriotizem,' potajnipm pa je poizkušal s korupcijo. Z<laj prihaja na dan, da ie hotel njene člane naravnost podkupiti, če že ne tako, da glasujejo proti njej.
Zdi se. da ta špekulacija ni l-mela uspeha. Kajti če hi si bil Kadoslavov zagotovil indirektum
Tri mesečni računi Avstrijsko-Slovenskega Bolniško Podpornega Društva v Frontenac, Kans.
OD 30. SEPTEMBRA DO 3t. DECEMBRA 1913.
dohodki
sraj drcfttva
D
Frootenae, Kan«......1
Ckicopee, Kans.......2
Newburg, Kana......3
Mineral, Kaas........4
Wair, Kaas..........5
Yale, Kans..........*
Curanville. Kant.....7
Fleming, Kans.......8
Kadley, Kans........9
Jennv Lind, Ark.....10
Breezy Hill, Kans. ..11
Cherokee, Kans......12
Adaroson, Okla.......13
Maynard, Okio.......14
Pittaburg. Kans......15
Franklin, Kans.......16
Ceirsay, iowa........17
Winter Quarters, Utah. 18 Ulaek Piamond, Wa«h.l9
^av, Minn...........20
Witt, 111.............21
Huntington, Ark.....22
Pleasant Valley, Pa...23
V.to»-niaa
—.—j ♦
4!00i 3.00
1.00
9.00
1.00 ioo
4.001
-.—I
3.00
nina
Z«ni>ki
Jl
S.»H>;
4.»t0j 8.001 7.25| 3.001 TML
421
os.ooj
122.501 43s.iml| 420.00 150.00 147.50 105.00
MS.T8 258.75 301.25 WI.00 148.75 106.25 61.25 297.50 106.25 149.00 207 50 227.50 57.50 43.75 66.25
'>1 ♦
6S.MM 14.50 9.25 59.25 44.75 23.50 19.75 9.00 24.25 30.25 38.00 11.00 5.00
h.75 11.501 36.50; 11.25
6.50 6.00
3í50
i.50 .75
Kdifta. Riuni
pnt pwki jd»h'«t.
_
Pl^mi I dol* I
Skupni dohodki
4H.00 11.50 15.00 62.25 57.00 18.50 18.75 13.00
s&ao
44.25 itt 19.50, 14.00
a^rs
34.00 14.00 19,00
27.50 31.00 7.50 7.«m) 4.00
—i e
15.» KI
3.001 .50;
izdatki
lipMtiw aairtnini'
RohlMkr podpur*
30 f	—f
3.15)	—.—i
—.—	5.50
jil	—
z-zt
531.75 136.50 150.75 5s3.00 521.75 192.00 1s6.00 127.00-257.50 .130.50 443.50 1 OS.25 179.25 133.00 78.50 371.30 134.651 188.00 II 245.10'! 266.50 75.75 55.25 78.001!
Haul
iadatki
Sknpai Iadatki
Ponían o na
rostra lo
.»00.00 $	202.50		$ 562.50)
—.—i	15.(81	.67	15.67
—.— '	146.00	.26	146.26
262.25	308.30	.75	571.50
150.00	624.00	.53	f74.tt
—,—	122.00	1.15	123.15
" —.—!	100.50		110.15
—.—:	31.5o	.45	31.95 j
—.—;	104.181	.59	104.5u
—.—-1	280.00	.35	280.33
-.— :	405.00	—.—	405.00
—.—	93.(81	.15	93.15
1(1(1.oo	75.50	.50	176.00
190.45	55.00	.43	245.8*
* j	27.(81	.30	27.30
	293.00	2.03	295.03
—.—	18.(m)	,.51	18.31)
—.—1	111.00	.55	111.55
——-	167.0«	.55	I07J3
	163.(81	.79	163.79! ,__i
—,—	42.00	.25	42.25
—.—j	' i i	1.181	1.18
od«.upr. dopLbal. l'on, r
* ——.—!
I Sí
120.83 32.24 273.501 104.221 112.75 75.85j 95.05 152.91 13.65 74.75 62.8ft* lo.t.ooj 77.57 51.201 76.27 116.14 72.95 128.05 106.711 75.75, 27.501 t6.s:
27.2.;
—.-1 .25 174.50j —.—j
i —. :
30.00h— 36.25 — 47.75j —.— —.— .25
.*:'.*<i - .-4.(mi1	;
14.50! —.-
Stavilo Slonov
il?»! 26 35 120 38 ;
40
41 2H 54 70 95 24, 42j 29 161 HI 2S 37
|!#7ij5| $4,305.00; #434.251 $535.751 18.55*'$ 9.00j $5.373.ho j $1^002.70 $3,452.50, $12.64 ~$4,4>»7.ht *'j.h69j1 $42«,65 $4.im>
65t 17; 14
20J
Števil« êlanir
Sil
20 12 77 20 as
27 12 32 41 50
14 7
12
15 4m 15
9 •rt
6 3 1
1091
541
DOHODKI CENTRALNE UPRAVE.
Ootovine dne 30. sept. 1913..........................
Krajevna dmAtva (»onlala.....................
Posojeni denar vrnjen.................................
Obresti od posojenega denarja.......................
$1,784.43 . 2,.309.81 60.00 6.(NI
Hkupaj
$4.220.24
IZDATKI OETNRALNE UPRAVE.
Smrtnina za Mary F.rr.no*nik, ¿laniea dr. Ät. 1..................$ 300.00
Smrtnina za (»eorg Jnrkoviek, flan druS. *t. 14..........!!!!!...	19o]45
Pogreba i stroški za Frank Matelko, ?lan dru*. *t. 4........ ..........(\2.2Z
Pogrebni stroaki za Francisko Schuberger, članica drui. *t. 5............150.00
Pogrebni «troAki za Mary Ava ¡g«.r, rlauien drufi. At. 4................loo.oo
Pogrebni stroAki za Koaalijo Jeglif, članica drni. At. 13....................100.00
Pogrebni stroAki za Ana Revo, ölanirn druA. At. 4....... ..............100.00
Za konvencija stroAke.......................................... 1,058.22
Pritnankljaj bolniAkih pod(>or.............................!....,.	428!6.:.
Meje gl. odbora................................................................................................46.AO
Tiskovine........................................................37."»
PoAtninia...................................................
Plaia uradnikov ............................................................................................114.04»
Dnevnic in vo*nih stroAkov................................................................16.6o
DruAtveno glasilo Proletarec.....................60.0O
Totbeni stroAki ..............................................................................................36.9o
RAZDELNIK SKUPNEGA PREMOŽENJA.
(iotovine v blagajni.....................................
Posojilo na mortgage...................................
Posojilo na note........................................
DraAtveai znaki in ka|»r4................................
Mkupno |>remotenje dne 31. i|t'<-. 1913 ...............
ZASTAVNI FOND.
Mi In n«'» 30. dept. 1913... DruAtvo ¿t. 16 poslala.., !>ruAtvo it. 11 poslala...
DruAtvo Ht. 8 |>o»lala____
Hruitvo At. 6 poslala ...
Hkupaj........
$1,444.18 615.00 1,571.10 10.95
$3.642.23
/
.$20.20 . 3.00 . 8.00 . 1.10 . 3.30
$35.60
IZDATKI.
Skupaj
$2.776.06
MARTIN OBERiAN, (1. predsednik.
PONORAC JUMCHK
DSevniee in voini stroAki /astavanoAe Stanje blagajne dne 31. de« 1913.
$16.80 $18.80
john Cerne, gl. tajnik.
Glav»! nadaornikit MARTIN KATZMANN
FRANK STARCHICH, gl. blagajnik.
ANTON KOTZMAN
opozicionalnih glasov. posebno tudi socialistična h.
To ve Radoslavov. to ve najhr-že tudi Ferdinaiul. I/, te zagate si lic.veta pomagati na predrzsn način. Zadnje volitve so se izvršile po novem volilnem redu na |hx||agi proporčnega «itenia. Vlada pa baje uiiali razpisati volitve po starem, soveda rnulaj ne-veljaMoeni zakonu, ki ne pozna proporca. Tako. lipa Kadoslavov vendar z iocitno nezakonitostjo in najhrže s pomočjo denarja doseči uspeli, O tem namenu je bilo slikati takoj, ko ko bile volitve dovršene in se je pokazalo, da je ostala vlada brez večine. Takrat pa Kadoslavov še ni imel dovolj pogum« za tak protiuwtav«m ckH|>e-riinent in tudi Ferdinan«! ineuda ni zaupal poslc<!ieani. Z«laj teče ministrskemu predaedniku voda v grlo. pa se poizkuša rešiti kakor pravi draperado.
Ali hujše skrbi kakor njega tarejo Ferdinanda. Ce nima vlada večine, bi bilo za kralja najenostavnejše. da hi sprejel njeno de-misijo. Toda če o<lpusti Radosla-vova. teilaj ne ve, komu naj sploh izroči vlado, in če bi se kdo našel, ki bi v teh razmerah sestavil kabinet, ne bi mogel in ne bi smel voditi one politike, katero želi Ferdinand. Ne le Kadoslavov, ampak tudi — Hcrtchtold je brez večine v Imlgarskem m-hranju. In Ferdinand je — BerchtoUlov eksponent.
Opozicije je zahtevala ekspoze o notranji politiki — to se tiče v prvi vrsti vlade; in zahtevala je ekspoze o zunanji politiki — to se tiče nara\ir»ost Ferdinanda. Ako dobi nezaupnico ministrski predsednik, jo dobi tudi kralj. Ta nezaupnica hi glasno in jasno jh>-trdila klic. ki je pri otvoriti sobranja zadonel z socialističnih vrst: Dol z monarhijo! Živela' republika !
V sobranju nima Ferdinand u-panja. Torej se zanaša na nm-o volitve. Ali to je resnično politika obupa. Holgari niso narod prekipevajočega temperamenta. Toda zadnje velja pregovor: Božji mlini meljejo počasi, ampak za-nesljivto. Ko je Bolgare zadela nepopisna nesreča po krivi vlade in kralja, bi bila v marsikateri drugi deželi izbruhnila nepremišljena, iz strasti porojena revolucija. Bolgari -pa so videli sovražnika pred durini, in so odgo-lili obračun. Pokopali ga «niso.
Oficielno so iz Sofije tajili vsako zaroto, vsak upor. vsako resno nezadovoljnost. Zanesljive vesti pa slikajo položaj «vse
drugače, kakor f>odkupljena peresa. Treba se je spomniti, da IMgari ie niso hoteli niarširati proti Srbom, da so žene, katerih možjt. so bili pod zastavami, uprizarjale prave revolte, da so bile med «'ustniki protimonarhične zarote, katerih voodar ni bilo mogoče |K>poli$oma zamolčati. In rezultat volitev je potrdil splošno opozicioiiaino, protimonarhič-no razpoloženje (»<» deželi.
Za Ferdinanda je položaj kočljiv, <la ne more hiti bolj. Sedanje mu je nasprotni«, nove volitve |m> veljavnem volilnem redu po-množe «Kpozieijo, nove volitve s poteptanjern zakona pa so nemara še nevarnejše. Ferdinand ne bi bil prvi vladar, katerega hi se Bolgari i znebil i; in |mvo<la imajo več, «|a ga potujejo čez mejo. nego so ga imeli, ko so dali sk vo Batenbergu. To sluti Ferdinand. in zato ga more težke skrbi.
KAPITALISTI PROTI FORDU.
Kapitalisti sirom Amerike, zlasti oni v Detroitu, Mich., ki ae poleg Henry Forda pečajo z izdelovanjem avtomobilov, napovedali so Fordu križarsko vojno radi tega, ker se je ta predrznil na svojo lastno pest zvišati plačo na minium pet dolarjev dnevno svojim delavcem. Kapitalisti so sklenili organizirati splosni bojkot Fordovim izdelkom in ga na ta način gospodarsko uničiti. Ford je v očeh ostalih kapitalistov izdajalec kapitalističnega razreda in "nevaren sanjač", ki bi rad "razvadil" delavce in zmanjšal sveti profit! In to je zločin! Kapitalisti so najeli J. K. Turnera, notorienega glavarja profesionel-nih fitrajkolomcev, kateri ima svoj stan v Olcvelandu, da organizira sistematični bojkot proti Fordu. Turner se je mudil v soboto v Chicagi in je konferiral z raznimi velikimi glavami na čelu ' big husinessa". Kapitalisti pravijo, da minimalna plaoa, kakors-no je omislil Ford, pomeni veliko nevarnost (sure!) za "big business". Po njihovem mnenju ai delavec s tako plačo prične domiš-ljevati, da je nekaj več (!) in vsled tega postane nekoristen. See! Delavec je torej le takrat koristen kadar ponižno liže čevlje kapitalistom in nikdar ne vpraša po kakem poboljsku. Tak delavec je "all right"! Zraven pa ne sme misliti, da je človek, temveč verjeti mora, da je mrtva klada od zibelke do groba, ki je samo zato na svetu, da kapitalist preša iz njega kri in mozeg.
Delavci, v socialistične vrste! Pokažite kapitalistom, da ste ljudje !
S0DRU0II
V«ak socialist W moral naroèL ti "PROLETARCA," kajti list «-vi samo od svojih naročnikov
V«ak socialist W monl iirit| "PROLETARCA", kajti to J prva naloga nais stranke.
Vsak socialist bi moral točne
Íí^na Í1.*r*,lin0 ** "PROLE TARCA," ker 1$ na ta način se
«wnore osifuraU napredek naae-
»wu liitn
Poročila o prodanih delnicah J.D.T.D.
P|M>u tbf request of the atorkhoMer» of Jugoslovanska IMavska Tiskovin» Družba assemble«! at the annual stockholders meeting Jna. 18, 1914 at Avers A*. 4 JrttIt Str., <'hie*go, 111., 1 have uzaaiined the stock certificate book aad foaad that ouly the follow iug are booa fide stockholder* of the said corporation and that tbeir stock certificates are fully paid end uoa assessable: mock cert. No.	No. of ahai^
H I, Mloveuska eekcija J. Z................................. 31
.1(1 shares as (»eyiueut for the Monthly paper Proletarec i 1 Donated by Jos. Je«'uteujak, paid Nov. I, 11M>7 $10.00.
B 2, Jugoslov. socialist, klub it. 4 ..................................I
4'aah payment July I*, I SON $10.00.
B 2», Jugoslov. socialist, klub it. I ............................ 0
Cash payments: April 5th ISMiH $50.00, Nov. 1, 1907 «10.00.
H 4, Jugoal. soe. klui> Proletarka, Trustee Jugoal aoc. kl. it. 1 .. 2 Cash payment July 24th 190H $--'0.00.
H J, Jak Anitfek........................................... 3
Cash payments: Jan. 12, 190» »10.00, April 2Htli 1908 $10.00, Nov. 36th 1908 $10.00.
H ti, Pran k Podlipee........................................ 4
Cash payments: Nov. 1st 1907 #10.00, April 15th 1908 $20.00, Nov. 11th 1908 $ 10.00.
B 7, Prank Pet rich........................................ 2
Cash payment: Dee. llth 1907 $10.00, April 15th 1908 $10.00
B 8, John Mtouich . . . . ...................................... 2
Cash payments: Peb. 4th 1908 $10.00, April 23rd 1908 $10.00.
B 9, Joe Pav lovi id......................................... 1
Cash j »ay me n t May 5th 1908 $10.00,
B 10, Prank Pavlovii* ....................................... 1
Cash payment Dec. ttth 1907 $10,00.
B 11, MaryJeaik............................................ 1
Cash payment April 15th 1908 $10.00.
B 12, Ignatz Žlemberger...............................:'..... 1
Cash payment Dec. 0th 1907 $10.00.
B 13, Jos. Bratkovich . . ..................................... 1
Cash payment Nov. 17th 1907 $10.00.
B 14, Jos. Zavertnik star...................................... 1
Cash payment Oct. 8th J908 $10.00.
B 15, Mihael Podboj . . . ..................................... 1
Cash payaMBt May 5th 1908 $10.00.
B 1«, Prank Podboj ........1................................. 2
Cash payments: Dec. 3rd 1907 $10.00, May 18th 1908 $10.00.
4 11 17, Valentin Potisek ....................................... 1
Cash payment Nov. 15tb 1907 $10.00.
B 18, Htefau Zabrrt.......................................... 1
Cash payment Dec. 6th 1907 $10.00.
B 19, John Bukovec......................................... 1
Cash payment Nov. 2«th 1908 $10.00.
B 20, Math T use k........................................... 1
Cash payment Nov. 30th 1907 $10.1)0.
B 21, Prank Janeiii.......................................... 1
Cash payment June 4th 1910 $10.00.
B 22, John Olavif.............................„v........... 1
Cash payment Dec. 0th 1907 $10.00
B 223, Mat Stihauner.............. ............................ 1
Cash payment Nov. 32rd 1907 $10.00.
B 24, Prank Krie............................................ 2
Cash payment July 16th 1908 $20.00.
B 25, Joe Jereb ............................................. 2
Cash payments: Peb. 16th 1908 $10.00, April 21st 1910 $10.00.
B 26, 1 zidor Htraufe......................................... 1
'Cash payment Jan. 23rd 1908 $10.00.
-B 27, John Petrich . . ......................................... 1
Cash payment Nov. 23rd 1908 $10.00.
B 28, Ant. .lelovcaii.......................................... 1
Carftt payment May 15th 1908 $10.00.
B. 29, Jos. Duruač ........................^................... 1
Cash pay meat Nov. 30th 1907 $10.00.
„B 30, Jugofl. Hoe. klub itev. 2 ................................. 1
Cash payment Dee. 6th 1907 $10.00.
B 31, Josip .lesih.............................................. 1
Cash payment Nov. 22nd 1907 $10.00.
B 32, And. Poravne.......................................... 1
Cash payment Nov. 10th 1908 $10.00.
B 33, J Of. Hoc. klub Ste v. 1 .................................... 2
{¡ash payments: Dec. 3rd 1910 $10.00, 1908 $10.00.
B 34, Jug. Hoc. klub itev. 5 .................................... 8
Cash payments: Nov. 1st 1907 $50.00, Dee. 5th 1907 $10.00, Aug. 26th 1908 $20.00.
' B 35, Jug. Hoc. klub St. 7, Trustee .Tug. 8oc. klub St. 1 ............ 1
Cash payment Dec. 17th 1910 $10.00.
B 36, Jo». More.........................'...,................ 1
Cash payment Nov. 1st 1907 $10.00.
B 37, John Molek........................................... 2
Cash payment Jan. 23rd 1908 $10.00 for one share, stockholders assembled Dec. 17th, 1910, acknowledged that the <*or]k)ration owed to him $10 on wages of 190m and that they be paid by a stock certificate; it was issued Dec. 28th. 1910.
B 38, Jugoslov. Hoc. klub it. 1.................................. 5
Cash payment of $50.00 made during 1911 from vnrions entertainments during the Year.
B 39. Jugoslov. Socialist, klub št. 37 ............................ 1
Cash payment Jan. 2nd 1912 $10.00.
B 40. Slovenska sekcija Jagod, socialist, zveze..................100
Cash payment Oct. 5th 1912 $1000.00.
Additional 11 shares have been partial paid for and they have not been Issued to the ]>erson on account of not having met all the conditions required by the said corporation.
I, Jos. ZaVernik Jr., a re«ident of No. 2821 Ho. Crawford Ave., City of Chicago, State of Illinois, do solomnly affirm that I have carefully exnmined the stock certificate books and the accounts of stockholders of said stock certificates and that the above statement of bona fide stockholder is correct one to »ay be*t knowledge ar.d brlirf according to evidence submitfed in the books of the corporation.
Joseph Zavertnik Jr.
Sworn to and subscribed i>f*fore me this 24 day of January 1914 in the City of Chicago, County of Cook, State of Illinois,
Prank Krze.
Notary Public.
P. S. — Dd 250 delnic J. D. T. D. ima slovenska sekcija 131 deležev, jugoslov. soc. klubi ?7 in privatne osebe 40 deležev. Slov. sekcija in klubi J. p. Z. ima,)o torej 63.2% deležev, privatne osebe pa le 16%.
SOLNCE JETNIKOV.
Maksim Gorkij.
(Dalje.)
Samo . . . Se dolgo, ko je od-fila, se prijetno razgovarjamo o njej — govorimo eno in isto, kar smo govorili včeraj in že prej, ker je ona in mi in vse okolo nas prav takftno, kakorino je bilo včeraj in prej . . . Prav hudo in mučno je, ako človek živi in se okolo njega nič ne izpremeni, in če mu to ne ubije dufie, tedaj mu postaja, čim dalje živi, nepremičnost njegove okolice tem mučnejfla ... O ženskah smo goKorili vodmo tako, da je bilo nam samim včasih zoprno poslušati nafio robate, nesramne kvante. Tn to je tudi razumljivo,1 zakaj ženske, katere smo poznali,
niso bile vredne drugačnih besed. Ali o Tanji nismo govorili nikoli grdo; nihče od nas se ni upal, da bi se je dotaknil le z roko in nikdar ni slifcala iz naSih ust sirove besede. Mogoče je bilo to zaradi tega, ker ni nikdar dolgo ostajala pri nas ; hitro se je prikazala pred naSimi očmi, kakor zvezda* ki pa de z neba, in je hitro izginila. Ali morda zato, ker je bila majhna in lep«, in lepota vzbuja tudi v sirovih ljudeh spofitovanje. Tn Se za-
pazil, nas, ki smo Živeli v kleti nihče, Čeprav je živelo v hiii vse polno ljudi, lu končno — gotovo to je bilo glavno — vsi sino jo smatrali za nekaj, kar je takor« koč brezdvoinuo naše, za neka kar je tskorekoč živelo le vslec naiih prest; za dolžnost smo imeli ds smo ji dajali vroče preste in to je bila naša vsakdanja žrtev, ki smo jo prifiasali našemu idolu, to nsm je bilo skoraj uvet obred in vsak dan je poatajala vez me< njo in nami tctmej&a. Kazen prest smo dajali Tanji tudi dobre svete — naj ne topleje oblači, naj ne le ti tako hitro po stopnicah, naj ne nosi toliko drv naenkrat. Smehlja je je poslušala naše nasvete, smehom jc odgovarjala nanje in nikdar nas ni slušala, a to nas je žaloMtilo: saj hiiio hoteli le poka zati, da imamo skrb zanjo.
Večkrat je prišla k nam m kako prošnjo; prosila nas je naprimer naj odpremo težka vrata v klet naj sekamo drva — z veseljem da, naravnost z velikim ponosom smo storili vse to za njo in vse drugo, kar je le želela.
Ko pa jo je eden od nas prosil naj mu zakrpa edino srajco, ki jo je imel, je odgovorila, zaničljivo pihajoč zrak skozi nos: •
4'Se tega se manjka! Kako bi mogla jaz! ..."
Zelo smo se smejali temu čudne mu čuku — in nihče od nas je ni nič več prosil. Ljubili smo jo — s tem je vse povedano. Človek ve dno prenaša svojo ljubezen na ko ga, čeprav s tem včasih koga tla či, včasih oblati, lehko življenje bližnjega s svojo ljubeznijo ^ za struplja, ker ljubeč sam, ne spo štuje ljubljenega. Morali smo lju biti Tanjo, ker nismo imeli niko gar druzega, da bi ga ljubili.
Semintja je začel kdo od nas soditi:
"Zakaj tako zelo razvajamo de klet Kaj pa je na njej? Ah T Če mu se toliko ukvarjamo z njot" Onega, ki je tako govoril, smo odpravili kratkomalo in robato — potrebovali smo nekaj, kar smo zsmogli ljubiti: našli smo to in ljubili, ali to, kar smo mi, šestin dvajsetorica, ljubili, je moralo o stati za vsakega izmed nas neomajna svetinja in vsak, kdor je drugače čutil, je bil — na* sovražnik. Morda niti ljubili nismo tega, kar je bilo dobro, ali saj nas je šestindvajset, in zato smo za htevali, da je vsakdo častil, kar nam je' bilo drago.
Naša ljubezen ni nič manj tež ka od našega sovraštva ... in morda ravno zato zatrjujejo neka teri ponosni ljudje, da je sovraštvo bolj laskavo od naše ljubezni ... Ali če je res tako, zakaj ne bežo od nas?
ITI.
Razen pekarne za preste je imel naš mojster ^udi pekarno za žem-lje; bila je v isti hiši in le stena jo je ločila od naše votline; ali peki — bili so štirje — so se nas ogibali in niso prihajali v našo delavnico, ker so se smatrali za boljše od nas. Prezirljivo so se nam smejali, če smo se srečali na dvorišču; tudi mi jih nismo obi skavali; nam je mojster prepovc-<lal, da bi hodili v njihovo delavnico, ker se je bal, da ne bi kradli maslenih žemelj. Nismo marali pekov, ker smo jih zavidali: njihovo delo je bilo lažje od našega, dobivali so več, kakor mi, jedli so boljše, delali ho v veliki, svetli delavnici in vsi so bili tako čisti, zdravi, sploh — popolno nasprotje od nas. Mi smo bili tako rumeni in sicer: trije od nas so bili sifili-stični, nekateri so bili garjevi, e den je bil od trganja popolnoma sključen. Oni so imeli ob praznikih in v času, ko so bili prosti, suknjiče in škripajoče čevlje, dva sto imela harmonike in vsi so hodili v mestni park na izprehod —'mi pa smo imeli na sebi raztrgane cunje, coklje ali pa čevlje iz bičja. nas niso pustili polioaji v mestni park — kako bi torej ljubili peke?
(Konec prihodnjič.
Ali si je že vaša organizacija naročila 100 iztisov "Socialistične knjižnice", katere bodete razdelili med nezavedne tovariše
^^	, na prihodnji veselici. — Ako tega
raditega-čeprav nas je naše pri-1 |e ni>te itorili, skrbite, da se to silno delo napravilo tope vole, smo' ostali le ljudje in nismo mogli ži
veti, kakor drugi ljudje tudi ne. da ne bi nekaj častili, najsibo že kar hoče. BoljSega od nje nismo
Dolfnost vsakega socialista je podpirati svoje časopisje. Agit! rajte sa "Proletarca". Pridobite
imeli in nihče razen nje nas ni o- mu n0ve naročnike
Pljučne bolezni
je ime naše male knjižice, katera je ovita okoli vsake steklenice, v katere je
Severov Balzam za pljuča -
(Seven's Balsam for Lungs)
Opisuje razna oboljenia, kakor kašelj, vnetje sapnika, prehlad, hripavost, oslovski kašelj in druge bolezni, pri katerih se je izkazalo to zdravilo zanesljivo in izborno. Knjižico pošljamo tudi zastonj na zahtevanje. Cena zdravila je 26 in 50 centov.
SPVPrnVA i Sladkorno odvajalo Tin i i v Prijatno za otroke I \D - I.AA ( Dobro tudi za odraale
10
Cena in 25c
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte aamo Severova. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od naa.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Vse v list spadajoče oglase,
naročila za tiskovine, objave, dopise itd, naj se pošlje direktno nam, ne pa glavnemu tajniku, ki ima s tem samo nepotrebne sitnosti!
Ur. in upr.
Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža" 1830 S. Cen-tre avs.; srbskih sodrugov pa: "Narodni Glas", 2318 Cljbourn Ave., Chicago. Prvi stane $2, dru gi pa $1 za celo leto.
Ali ste zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina?
Za vsak slučaj poravnajte takoj, da se Vam ne vstavi lista. -
Dober nasvet.
Hrez d vtosna lalvko daste dober nasvet možu, ki je «hnjnal, ki nima apetita, ki ne spi dobro in ki zjutraj truden vstane. Nasvetuj-te mu, kaj naj naredi, da se ogne tem ueprilikain. Vprašanje je, če daatf lahko sami sebi dober nasvet in živite po njem. Dvomimo. l>a vsm pomagamo, vam avetuje-nioj fra rabite Trinerjevo ameriška grenko vino, ki ima v takih slufcajih vedno zazeljen uspeh. Prežene iz prebavljalnih organov vedno preostanke hrane, ki tam gnjijejo, da dobro »panje in dober anetit. Po lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333—1339 So. Ashland Ave. Chicago. 111. Revmatične bolečine hitro prenehajo po rabi Trinerje-vega linimenta.
V COLORADI JE ŠTRAJK PREMOOARJEV! PROÖ OD COLORADE t.
Stara navad« je zdraviti rev-mstizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju ie treba na to paziti.
(Adv.)
Naselnička družba "Ilirija".
Naznanjamo vsem onim. ki se winimajo za farme, da smo pre-vzlei večji del sveta v Lincoln County v bližini industrijalnega mesta Merrill, kakor tudi po nekaterih drugih krajih Wisconsina in sicer naravnost od lastnikov. Za to nam je mogoče isto po izredno nizkih cenah prodajati, kakor tudi pod lahkimi pogoji. Zemlja je povsod rodovitna in leži blizu železnic in mest. Cene akru so od
2 do 18 dol. Pišite po pojasnila.
Iliiria Colozation Co. 908 Michigan Ave. Sheboygan, Wis.
Advert.
Posledice zanemarjenega • pre-b!ajenja pozna vsak. Pravočasno Irgnjenje s krepkim linimentom pa kali uniči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je torej dober linimeot. Že leta sem se je Dr. Richterjev "Pain Kx-peller" i z k» zal, da je kot tak izboren. Sredstvo se lahko kupi sleherni lekarni v Ameriki za 25 centov steklenica. Človeku pa je treba biti pozornemu, da dobi •aravega z varstveno znamko s sidrom.	(Adv.)
Delavci na Aorori, Mina., ia tisti, kateri pridete na Auroro, ne pozabite posetiti K ovale v "Saloon" kjer vam bode so dr. Movlan postregel a hladno ia svežo pijano in naijakimi •modkami.
Delavci, podpirajte svoje organizirane tovariie.
AHA KOVAČ, Maln ulica,	Anrora,
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik ga netraaje boleanl in raaecelnlk. izdravaiika preiakava bretplažae—pis teti je le adravila 1924 Bine Talsj* Ave., Chicago. Ureduje od 1 de 3 pe pel.; ed T de • arežer. izven Ckieeg« «veti bolniki aaj piieje «lovenako
ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Oanal 4134
2348 Blue Tslnad Ave.
Chicago, 111.
«JOS. A. FISHER
__ Buffet
▼sakevretae viae, Mirti, Lil
Izvratai propter sa ekreptüe. S7SS W. 96th SV,	C!ücag\
Tel. Lawndaie ITS1
m
SLOVENSKISALOON
LOUIS BEWITZ.
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo ulju d no sprejet.
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gTamofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A J. TERBOVEC & 00. P .0. Box 25, Denver, Colo.
joe polovich
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela sbleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, St. Lonis, Mo.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t Chicag«, Ik
veije aaiefo ar, rento«, preta ta dragik drmfotfa. IerTfciJe M popravila v tej etreki ps

E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, 1X1 je največja čee k oslov enaka delavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po počti moj veliki cenik, ki ga Vam poSljem — popolnoma zastonj.
BELL PHONE 131S-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAvNl NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Buller SI. Plllsbi»rgh. Pa.
Za $1 se lahko vsak ki zna čita-ti angleški naroči za celo leto. U. M. W Journal, uradno glasilo
organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista stA tednika in se jih naroči pri sodr. T. Sušnarju, tajniku J. S. Z. 111 N. Market st., Chicago,
ni.
carl strover
Attorney at Law
Zistipa s« risk sstfiiiik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
8t. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom ps svoj saloom, vsem skupaj pa vss.
IG. KllSLJAN
229 lat Av*. MILWAUKEE, WIB
M. J OVANOVI OH 84 — 6th Str. Milsrankss, Wis PRODAJA ftIFKARTZ.
Pošilja denar po polti in brsojav
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAftKO — SLOVIM SKO — SRBSKA AGENCIJA
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
aodovlce, mineralne vode io raznih neopojofh pijač.
1887 So. risk St. Tel. Canal 14M
SALOON
z biljardom ii kegljiičea
Poleg saloon a dvorana za druitvene <	aeje, veaelioe itd.
John StražlAar
611 Market St.. Waakefaa. III. p*om it. Ml.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE CENK.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, viie zastonj, kabine tretjiga raz ¿red a na parni k u
Sledeči pamiki odplujejo ob 3 u/1 popoldan iz New Yorka:
Zrn rae informacije se okrnita na ¿lavne sastepeike
PHELPS BROS. & C0.
8u'l Act's. 2 WishlRgtoR St., In Yiit.
ali pa na druge uradne zastopnik« v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCU POZO Iti
SALOON
s modernim kefljtttes
tal» pave
MARTIN POTOKAR,
1625 8«. Centre Ave.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 4M 6MID ATE., KENOSHA, VIS
Telefon 1199
Mi Ai
, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldns in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8936.
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo ss dovaža na dom.
G. Mamčllovlch A Co.,
331 Oreeve St., Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
VVažno uprasanjcf
jQ Q mi opravi
ftqtoü« m »»jc*n#je
i
Konzularne
Kater
vojaške Altf/W Hanovar at
2 adrv«

HKOL.ETA.BEC
Katoliška cerkev in socializem.
8pl*al Frank Bohn. - Prevel M.
Rev. Father Klauser v Morgantownu, W. Va., je rekel v odprtem pismu, katero je bilo obelodanjeno v časopisju:
"Vi (socialisti) hočete revolucijo. Pa jo imejte. Sprejeli Vas bomo s pripravljenimi puškami. Ako nas 15 milionov ameriških katoličanov ne more odstreliti glave 117.984 socialistom, potem nismo vredni, da živimo."
V teh besedsh se mords zrcali ekstremnost protisocialističnega fanatika, vendar pa imamo od raznih strani dokaze, da katoliška cerkev na komando papeža nasprotuje socializmu na celi črti. Papežova enciklika proti socializmu je bila prvič izdana L 1878. Od tistega časa katoliška duhovščina ne govori o socializmu drugače, kakor v nasprotujočem duhu.
Spričo tega dejstva, da cerkev javno napa- -da socializem, pa socialistična stranka še vedno zavzema stališče hladne neresistence. Stranka odgovarja reprezentantom rimske cerkve le toliko, kolikor je potrebno, da sempatje razgali kako laž glede aocializma. Drugače pa socialistična stranka do danes še ni storila koraka, da bi šla v boj proti katoliški cerkvi, kakor to delajo razne druge organizacije, ki razkrinkujejo in pobijajo taktiko in cilje Rima.	'
Delo socialistične stranke je omejeno le na politično in ekonomsko polje. Na teh poljih se stranka bori v mejah ustave in zakonov. Politične stranke so priznane po zakonu, a kljub temu hoče katoliška cerkev odtegniti te pravice in uničiti celo gibanje..
Papeževa enciklika in socializem.
Leta 1878 je papež Leon XIII. izdal znano encikliko, iz katere izvira opozicija katoliške cerkve proti socializmu. Ta enciklika se imenuje "Socializem, komunizem in nihilizem". Izšla je ta enciklika ravno tisti čas, ko je cesarska vlada v Nemčiji sprejela znane brutalne zakone proti socialistom in to znači oficijelno združenje papeža in hierarhije s kralji, cesarji in s kapitalisti, . ter napoved vojne delavskemu razredu. Sledeči odstavek iz omenjene enciklike pokazuje, kako je papež Leon XIII. slikal socialiste:
"....Oni (socialisti) napadajo pravo lastnine, katero je sankcionirano po prirodnem zakonu in pod pretvezo, da hočejo zadostiti potrebam vseh, napenjajo vse sile, da bi vzeli in dali sploš-noati vse, kar so si pridobili posamezniki s pomočjo zakonite dednosti, z duševnim ali ročnim delom ali z varčnostjo... To svoje gorostasno stališče oznanjajo na javnih shodih in širijo potom knjig ,ter časopisja . . . Oznanjajo celo, da visokost in moč vlade ne iivira od Boga, temveč iz ljudatva in da se ljudstva lshko Upre zakonom, kateri so sprejeti proti ljudski volji. Odtod prihaja uporno mišljenje napram visokim vladam in godi se celo, da uporni podaniki, napojeni s takim mišljenjem, dvigajo svoje brezbožne roke proti glavam držav. .
Socialistično gibanje v Ameriki j^ organizirano v regularni narodni politični stranki. Se-stoji v večini iz ameriških državljanov in apelu je na ameriško ljudstvo pri vsakih municipalnih, državnih in narodnih volitvah za preustroj zakonov. Tn to politično stranko napada bogata in mogočna hierarhija v Zedinjenih državah na komando iz Italije (papež). Nazadnje se pa še dobijo reprezentantje ravno te hierahije, ki obsojajo socialistično strsnko kot "neameriško".
Kako si naj razlagamo to delo hierarhije! Odgovor najdemo ne samo v celi zgodovini katoliške cerkve, temveč Se poseboj v drugi encikliki papeža Leona XTII.z naslovom " Katoličanstvo * Zedinjenih državah", ki je izšla 6. januarja 1895. V tej encikliki beremo sledeče značilne besede:
"____Bilo bi zelo napačno delati sklepe, da
je tip najbolj zaželjenega stališča cerkve v Ameriki . . . Cerkev v Ameriki bi rodila več sadu, ako bi poleg svobode uživala prijateljstvo zakonov in patronanco javnih oblasti..."
S temi besedami je jasno povedano, kaj hoče hierashija v Zedinjenih državah in da papež zapoveduje, da mora cerkev doseči tisto moč, da bo lahko uživala "prijateljstvo zakonov in patronanco javnih oblasti."
Eniciklika zametu je ustavo Zedinjenih držav.
S tem, da katoliška cerkev napada socializem na eni in išče nadzorstvo nad vlado na drugi strani, zapušča sfero vere in prehaja na politično polje. Cerkev s svojo avtokratično silo, ki jo vporablja nad zvestimi pristaši ,ruši demokratična načela, vtika se v volilno svobodo in gazi pravice ameriškega ljudstva, ki se samo vlada in ne mara, da bi mu zapovedovala kaka tuje-zemska sila. Vsak ameriški državljan bi moral biti proti temu.
Preberite še enkrat gori navedeni odstavek iz enciklike proti socializmu, kjer papež Leon XIII. napada temeljna načela demokratične vlade in kjer trdi, da ljudstvo ne sme vladati, temveč le visoki vladadji po milosti boga. Potem pa berite sledeči uvod iz ustave Zedinjenih držav in primerjajte:
"Jli, ljudstvo Zedinjenih driav, v svrho, <Ia sestavimo bolj perfektno unijo, ustanovimo pravico, zagotovimo domači mir, podpremo obrambo ljudi, povzdignemo splošno blagostanje in da zavarujemo svobodo nam in našim potomcem, narekujemo sledečo ustavo za Zedinjene države ameriške."
Ali pojmite razliko! Vsaka nadaljns beseda o značilnosti tega kontrasta T>i bila odveč. Katoliška hierarhija, katera trdi, da je lojalna vladi Zedinjenih držsv, se tepe ssmo seboj, sli ps
igra vlogo tenko zakritega jezuitiziua. Noben ameriški državljan ne more odobravsti enedelik papeža Leona XIII. in obenem biti dober alue-riiki državljan, zsgovsrjajoč načelo absolutne ločitve cerkve od države.
Amerika ne bo dopustila katoliškega vmešavanja v politiko in vlado.
Thomas Jefferson je ustsnovil demokratško stranko. Nekoč je rekel: "Želim, da se na mojem nagrobnem kamnu omenijo tri stvsri -Spisal
je rszglaŠenje neodvisnosti, ustanovil vseučilišče v Virginiji in izposlovsl ločitev cerkve od drŽsve v Virginiji.' " lisnes pa vlada rimo-katoliŠka mašina največjo državo in največje mesto v uniji
_Tammany Hall — ki ma demokraško bandero
na jadrniku svoje roparske ladje.
Razlika med starini barbarizmom in moderno civilizacijo obstoji v revoluciji, katera se izraža v ločitvi cerkve od držsv. Kstoliška cerkev je bila brez dvoma koristna in potrebna vladam v štirinajstem stoletju. Ali čimbolj je ljudstvo civilizirano, tembolj stremi po 'civilnih in političnih pravicah, ki morajo biti neodvisne od duhov-ništva in verskih tvorb. Razvita misel postane svobodna misel. To nam najbolj jssno ilustruje razlika med Francijo in Španijo in razlika med Zedinjenemi drŽavami in Meksiko. Civilizacija ni dosegla Španske v osemnajstem stoletju, med tem ko je revolucionirala Francijo in osvobodila Francoze izpod jarma absolutne monarhije in iz pod fevdalizma, kateri je v glavnem slonel na tirsnski oblasti katoliške* hierarhije.
Protestiramo, da bi morali ponovno vojevati verske boje 16 in 18 stoletja.
Ta boj ,ako se pravočaano ne konča, ima lahko zle posledice za umstveno in socialno življenje Amerike. Le trdnost in neomahljivost v našem stališču nas lahko reši katastrofe. Katoliška cerkev mora pustiti politiko ns miru. Socialistična stranka pa apeluje na vse katoliške delavce, da gledajo in pomagajo nekatoličanom, da se zgodi tako.
V svojem stališču napram katoliški cerkvi je socialistična stranka pokazala, ds se zna dobro kontrolirati, vršeč svoj politični boj in ne zmeneč se za napade od strani cerkve, vsled česar si je pridobila rešpekt po celi republiki. Stranka ne bo nikdar iskala duševnih procesov in argumentov, ki so že davno mrtvi. In kakor zahteva stranka, da mora krvavo orožje militarizma iz orožarnic v muzeje, ravnotako zahteva, da mora tudi verska nestrpnost, jezuitsko intrigiranje in vsa mizerija, katera izvira iz verskih konfliktov, iti pod zemljo, kamor spada in ostati tam globoko pokopana.
Socialisti, katoličani in javne šole.
Socialistična stranka zavzema svoje stališče na temelju onih svobodščin, ki so že davno priznane v fled i njenih državah. To so: svoboda tiska, svoboda govora, svoboda javne izobrazbe, volilna svoboda in vlada večine. Temeljni kamen vseh teh pa je svoboda javne izobraze za vse.
Stranka vrši svoje politično delo s tremi smotri na vidiku. Prvič hoče porabiti politično moč v delavske koristi v bojih na industrijelnem po-lju; na ta način bo stranka pomagala do zmage v štrajkih. Drugič hoče stranka povzdigniti javno zdravstvo in razviti sredstva v splošno izboljšanje socialnega življenja, kadar dobi svoje mesto v vladi. Tretjič je socialistična stranka edina stranka, ki razume in vidi veliko potrebo in važnost javnih šol. In ravno ns tem polju, na polju javne izobrazbe, bo konflikt socialistične stranke in katoliške cerkve večji, kakor kje drugje.
Ako bi katoliška cerkev držala svoje prste proč od javnih Sol, socialistična stranka se ne bi nikdar zmenila za njo. Ako hočejo katoličani imeti svoje privatne šole za svojo deco, saj jim tega nihče ne brani. Socialisti ne advokatiramo prisilne državne izobrazbe za vse otroke. Toda cerkev je že od začetka silno napadala naš sistem javnega šolstva in napada ga še danes v celoti. To je nekaj že tako znanega, da ni treba, da bi iskali dokaze za to v katoliških cerkvah in časopisju. Javne šole so se pa razvile in napredujejo kljub vsemu nasprotovanju in oviranju od strani rimske cerkve.
Socialistično naziranje javne izobrazbe.
Naše javno šolstvo je direkten produkt demokratičnega duha in namena. Prva polovica devetnajstega stoletja je bila priča največjega demokratičnega vresničenja tedanje dobe in to vres-ničenje je bilo v Ameriki. Prosto naseljevanje na "homesteadih" ali brezplačnih zemljiščih v za-padnih državah je dalo prvo podlago splošnemu in svobodnemu javnemu šolstvu. Socialna moč vzbujenega medznega delavstva v vzhodnih državah je bila druga podlaga. Oba omenjena ljudska sloja — zemljiški naseljenci in mezdni delavci — sta zahtevala javno Šolsko izobrazbo za svojo mladino in sicer iz dveh razlogov: prvič, da se vzgoji inteligentna masa državljanov-volil-cev in drugič, da dobe otroci farmerjev in mezdnih delavcev ravno tisto priliko do izobrazbe, kakor otroci imovitejSih slojev.
Z naraščanjem socialnih potreb in stremljenja posameznikov se je naSc javno šolstvo zelo razvilo. Poleg nižjih Sol so bile ustanovljene nor-malke, visoke šole in v mnogih državah tudi vse-učeliSča. V mnogih mestih storjen je tudi zelo vspelen začetek socializiranja javnih šol. Delavec je dobil svoje večerne šole in v mnogih delavskih okrožjih služijo Šolska poslopja kot družabna središča. V večjih mestih so okrog Sol prosta igra-lišča za otroke. In v tesni zvezi s šolami naraSča-jo tudi javne knjižice kot velik faktor svobodne izobrazbe. Sistem javnega Šolstva v Zedinjenih državah je z vsemi svojimi napakami poleg delavskega gibanja najbolj upapolna ustanova za bodočo družbo v republiki.
(Slijedi.)
vodiBke johance
še ne bo kmalu konec, in sicer po zaslugi pobožnega' "Slovenca", ki se še vedno trudi, da bi zvalil vea grehe 4e na glavo obsojene žcimkc, kakor da se je porodila žeuialna misel mučeiiiške krvavitve z živalsko krvjo res kar v nje nilh možganih in kakor da niso i-moli žegnani gospodje pri tem res uitič opraviti. Ne prihaja uam ua misel, da bi pavšalno aumuičili duhovnike; saj so bili tudi med njimi nekateri, ki niso verjeli v čudež, pa so smatrali vso reč za sleparijo. Da pa ao. drugi, in meti njimi škof Jeglič, pnotežira-li JohančiiM) početje in se delaJi kakor da vrjamejo v njpno svetost vm njen čudež, je neojK)roče-na resnica, kakor je tudi vloga nadškofa Stadlerja v tej stvari zanimiva. Škof Jeglič je bil v aferi naravnost prizadet. On je l>oslal Johanoo ivodiškemu župniku, on uin jo je prijMiročil, on je kazal, da verjame v njen krvavi pot. Preiskati jo je pač dal. Ampak da je škofija 'najprimernejši prostor za tako preiskavo, bo težko verjel kdo razun škofa in onih, ki morajo misliti kakor on. Slišali smo, da sta jo preiskala dr. ^olšak in dr. Ušeničnik. Še ni-cdar pa nismo slišali, da ima Cše-ničnik medicinski doktorat. Kljub temu ni dobil škof od svojih izvedencev tistega mnenja, ki bi ga bil potreboval za potrditev svojih izrekov. Oba doktorja sta baje loonaČfla Johanco za bolnico; za te pa je prostor v bolnišnici, ne pa v ivodiškem farovžu. lecimo pa, da je škof resnično erjel; tedaj nastane vprašanje, kaj vse je sploh mogoče v škofiji, <i ima tako praznovernega člove-c «na čelu! Naposled je bila Jo-tančina umetnost vendar precej [»ovršna. S pomočjo sedanje teh-ike »e dajo izvrševati vse drugačni čudeži; če je "čudodelec" nekoliko podkovan v kemiji, preseneča lahko laika a pojavi, a se mora- gledalcu kar zaivrteti glavi. In če se je dal škof za »eljati od Johančimiih sleparij, kako lahko in kako rad bi se dal zapeljati šele od čudovitejših čudežev!... Da je med našim ljudstvom ivse polno babjeverstva, je stara reč. Sledovi najatarejšega poganstva še žive med nami in so zelo močni, krščanstvo pa je e prevlaka. Saj so kraji, kjer še zdaj verjamejo, da znajo fajmo-, štri tooo delati in uganjati druge copnoije. Sveta dolžnost du-tiovništva bi bila. da porabijo vpliv, katerega ima res veliko med ljudstvom, za razširjenje proavete in za premaganje tega mračnjaštva, ki škoduje razumu in pospešuje gmotno izkoriščanje. >uhovništvo. ki ima na čelu ško-A Jegliča, pa ne more izpolnjevati te naloge. Zakaj če škof sam protežira mračmijaštvo, ga njegovi duhovniki ne morejo odprav-jati.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTO'
Kasparjeve Državne Bank«
|r na)ceae)e ti salbolj slgurss.
Naia parobrodna poekrrnica j« največja na Zapsdu In ima vae najbolj*« oceanske črta (linije). Sifkarte prodajamo po ko m ps nI |»klli cenah.
pošiljamo denar v vsk dele sveta, ceneje kot poŠta
K as par Driavna Banka kupu|c In prodala In samcn|u|e denar vaeh driav
•veta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplača u K6 $1, bi iz odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daie 8% obresti. - Slovenci poatre* i eni v slovenskem |ezlku. - Banka ima |6, <18,821.66 premoženja
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ava.,
CHICAGO ILLINOIS
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Cklcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
jan karel,
PSBDSEDN1K.
j. f. Ste pin a
BLAGAJNIK
Nate podjetje je ped aadsoretvom "Clearing House" tikaikik toaak, torej je denar popolnoma sigurno naloien. Ta banka prevzem* tadi eie ge poitne hranilnice Zdr. driav. Z v rtu je tudi denarni promet 8. N. P. J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v soboto ie banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 18 ure dopoldne.
Denar vloien ▼ naio banko nosi tri procente. Bodite uvejereni, da Je prt nas denar naloien varno m dobičkanomo.
I Edini slovenski pogrebnik jj
MARTIN BARETINČIČ
»4 BROAD STREET	TEL. 147S	JOHNSTOWN. PA.
Conemaugh Deposlt Bank
~~——~~~~~~~~~~~~~————jjjj^—
54 MAIN STR.	CONEMAUGI, PIL
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. -:-
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER^ blagajnik.
"NASl ZAPISKI". Kdor se hočs podučiti, kaj js so socializem in kaj socialisti hočejo, U naj se naroči na Naše Zapiske' katera revija se odlikuje po svo jih originalnih in interesantnih člankih.
"Naši Zapiski" so edina iloven ska znanstveno socialistična revi Ja, ter jih ureduje sodrug dr. H Turna, odvetnik v Gorici.
'Naši Zapiski" izhajajo meseč no v obliki leposlovnega lista (ma arazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zsipiskov", ulica Treh Kraljev, itev, 16, Oorica, Primor sko. An stri j a
RADA BI ZVEDELA
za svojo sestrično Jozefo Sotlar, doma iz Jablance, občina Bostanj ua Dolenjakem. Pred par leti je l>ilg nekje v Chicagi, 111. Sedaj rte vem kje «e nahaja in Če je se sa ma ali omoiena. Prosim cenjene rojake, če kdo ve kaj o njej da mi javi njen naslov, ali pa če se nama oglasi. Helena Orehovec,
8107 Marble Ave., 3x	Cleveland, O
Veliki Slovensko-Angleški Tol mač, obaega slov.-angl. slovnico nafcgovore, pisma in navodilo ka ko pootAti državljan poleg največjega slov.-angl in angl. slov slovarja. Knjiga je nujno potreb no vsim onim, kf se res želijo nfc učiti angleščine. Cena v platnu trdo vesana: (430 stirani) je $2.. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 146. St., New York, N. Y, dišite po cenik knjig.
5 pristnih pija*, in to ao:
Kranjski Brtnjevec, Slivovlc, Troplnovec, Grenko Vino in Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira igane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Piiite po eenik.
A. HORVVAT,
600 N. Chlcago, St., Joliet, HL
ZAVAROVALNINA.
r
TR1NERS
BiTTIR-WlME
Tftiwta«w»
HOgKEVIHO
*'*■•»] ft	M
Vsak pameten Človek skufta potom zavarovalnine obvarovati svojo drmiiao pred nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Beveda njegova dolžnost je, da podaljia svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori s tem, da vzdržuje svoj prebavni sistem v vedno dobrem činu-jočein redu. Ko hitro opazi Slab tek Kolcanje x Teikof o v ielodcu Kosmat jezik Zaprtje
Bolečine v črevth Bolečine v krilu Zapeke
Naglo slabost naj takoj rabi
Trlner|evo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta r.eliAf'ina priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoč, ker ista iz-čisti popolnoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavljeno hrano.
Ista bo tudi ojačila bolne kraje v čre-vih in jih ojačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postranske poinoPi. Ista bo odstranila nagib za zaprtje in odstranila vse posledice.
Rabite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni simptom in s tem se bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo: Naravni apetit, telesno moč, čil ost duha Palo vam bo tudi ljubezen do iiv-ljenja. zdravo polt, «talno zdravje, kjerkoli mogoče.
Trinerlevo ameriško zdravilno grenko vino.
V lekarnah.	Ne sprejemajte ponaredkov.
JOS. TRINER
llvaževalec In Izvatelavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Cbkago, DL