teto XXIV., St 86 jpravniìrvo. i|ut>l|l|ana PDccmiieva obča t - IeJeloo H. 51-25. 51-26 podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta fi izxiiuiac osto parte a iglast e halije in inozemstvo UFI a. MIlANC_ (L.cuai ai L|ubl|anskc pokra ime oa poèta» čekovnem za vodo it 17.749, za ostale kraje Icaiiie Servino Conta. Con Posi. No 11-3118 PatigdiHbi bsi l'wiiit Ljubljana, sobota 1$. aprila I944 Preis — Cena L— L Izhaja vsak dan raze d ponedeljka. Uredništvo : Ljubljana — Puccinijeva ulica St. fr-Telefon Št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Wieder 91 USA-Terrorflugzeuge abgeschossen Hartnäckige Kample auf der Krim — Weiterer deutscher Boden-gewinn bei Jassy — Neues Vordringen deutscher Kräfte bei Delatyn und Stanislau \us dem Führerhauptquartier, 34. April. i>NB. D eis Oberkopimando der Wehrmacht -ibt bekannt: Auf der Krim leisten deutsche und ruma-che Truppen im Raum von Feodosia und imferopol den mit schnellen Verbänden -sil Panzern nachstossenden Sowjets hart-■ ckigen Widerstand. Sicherungsfahrzeuge r Kriegsmarine schössen über Feodosia .vi sowjetische Bomber ab. Am unteren Dnjestr schob sich der Geg-mit starken Kräften an unsere neuen - .t'llnngen heran lind versuchte an mehre-1 Stellen den FlussübPrgang zu erzwin-n. übergesetzte sowjetische Kampf grup-,i wurden im Gegenangriff vernichtet, •ige feindliche Brückenköpfe abgeriegelt, rdwestlich Jassy gewannen deutsche nnd manische Truppen weiter Boden, zer-ii'ugen feindliche Kräfte und brachten befangene ein. Im Raum von Delatyn und östlich Stanl-in drangen deutsche und ungarische :;>pen unter Abwehr feindlicher Angriffe rh gestern weiter vor. Dabei hat sich das i gerregiment 228 unter Führung von i-rst Sieber besonders ausgezeichnet, i sehen dem mittleren Dnjestr und dem i weiter erbittert umkämpften Tarnopol ! scheiterten zahlreiche feindliche Angriffe. Beiderseits Brody wurden die Sowjets nach Osten zurückgeworfen. Südlich Pleskau nahmen die Sowjets ihre Durchbruchsversuche mit nen herangeführten Verbänden wieder auf. Sie wurden überall abgewiesen und zum Teil in der Bereitstellung durch unsere Artillerie zerschlagen. Aus Italien werden keine besonderen Ereignisse gemeldet. Nordamerikanische Bomber griffen am 13. April Orte in ungarischen Ranm sowie Ziele in Süddeutschland an. Besonders im Kaum von Budapest und in den Stadtgebieten von Augsburg nnd Schweinfurt entstanden Schäden und Verluste nnter der Bevölkerung. In heftigen Luftkämpfen und durch Flakartillerie wurden 91 feindliche Flugzeuge, darunter 74 viermotorige Bomber, vernichtet. Einige britische Flugzeuge warfen In der letzten Nacht Bomben im Raum von Berlin und in Westdeutschland. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge griffen wiederum Ziele im Stadtgebiet von London an. „življenje teže dalje" Članek dr. Göbbelsa v listu »Das Reich« rvrlin, 13. apr. »življenje teče dalje« je -lov članka, ki ga je napisal minister dr. •ebbels v najnovejši številki tednika »Das ich«. V njem opisuje najprej nazorno ••ìjenje in napore prebivalstva v nemškem stu, ki je izpostavljeno angloameriškim rorističnim napadom. V strahotah letal-■ vojne, pripominja minister, pa se rodi ■nost, ki jo sicer v življenju le izjemoma ?namo v vsej njeni globočini in obsežni: čednost skupne solidarnosti. Sovraž-kov letalski teror je visoka šola skupnega duha. Ako misli sovražnik, da je >nem izmed mest, kjer slavi njegov leciti teror svoje orgije, zavrl življenje, m se moti. Vsi prebivalci najdejo zopet . iznimi načini zvezo z vsakdanjim voj-življenjem. Ako bi sešteli vse trplje-ki se je zrušilo nanje v bombnih nočeh, m bi lahko s tem napolnili celo knjiž-• toda kljub temu teče življenje dalje, /lobokem spoštovanju stojimo pred to • - niči ji vo himno življenja in nezlomljivo vijenjsko voljo nemškega velemestnega rebivalstva. Tu je življenjska moč nem-•rega naroda prav tako trdno zasidrana, 1-akor je v nemškem kmetu. Nikjer ni v porušen'h mestih mogoče opaziti kakega naka obupa ali panike Prebivalstvo ni nobenega mesta zapustilo. Ako padajo ? ombe, trepeče marsikatero srce, tega no-■ no zanikati, toda življenjski ritem sto-■očev potegne tudi omahljivce in slabiče °dno znova s seboj. V dramatskih doživ-h letalske vojne piše nemško civilno živalstvo tiho junaško pesem, ki bo šla roda v rod kot pravo narodno izročilo. -:o ne bi nemško pokolenje v tej vojni rilo rde drugega kakor to, bi moralo že -adi tega priti v nesmrtnost. Glede tega rašanja se Nemcem ni treba spuščati v •ore s svojimi sovražniki, ker manjka dnjim vsako razumevanje. Oni uganjajo letalsko vojno pač zgolj iz terorističnih namenov in so popolnoma slepi za dejstvo, da jih tak način boja ne bo nikdar pripeljal k zaželenemu cilju. Zato tudi ne bodo spoznali, da s tem nemški narod prej združujejo, kakor pa, da bi ga razdrobili. Treba jih bo prepričati z drastičnimi sredstvi, da letalska vojna trajno ni zanje niti ne tvar-no in niti ne moralno ugodna zadeva. To je danes šele deloma predmet debate, toda ne bo dolgo trajalo, ko bodo prepričevalna sredstva za to trditev, v katerih uporabo nasprotniki Nemce naravnost silijo, zelo prepričljiva. Predvsem bo moral britanski narod potem pokazati, da je tudi v petem letu vojne enako vztrajen kakor nemški. Nemci imajo najtežji del tega načina vojne za seboj, Anglija pa še pred seboj. V razvalinah in v zidovju bombardiranih nemških mest teče življenje dalje. Nemci stoje trdno na svojih nogah in ne kažejo niti najmanjšega namena, da bi padli na kolena. Ako objokujejo svoje mrtve v naročju zemlje, se dviga pred njihovimi očmi privid bodočega Reicha, za katerega so si morali naprtiti te težke žrtve. Vsi Nemci morajo jamčiti, da ne bo nobena žrtev zaman. Narod, ki je doprinesel v obrambo svojega življenja in svoje časti toliko žrtev, nikakor ne more poginiti, öim dalje čakajo Nemci na veliko uro odrešenja in čim dalje se morajo zanj boriti in delati, tem večja bo nekoč zmaga, ki jo bodo dosegli. Ako teče življenje dalje celo v ostankih zidov nemških razbitih mest, potem dokazuje to dejstvo življenjsko moč naroda, ki je pripravljen prestati tudi najhujše, da bi na ta način ohranil svojo svobodo. Njej pa bodo Nemci tudi v viharjih te vojne služili zvesto in neomajno ter ji bodo sledili kakor dobri zvezdi, ki sije v temni noči in kaže pot novemu dnevu. m Etnaitnel doživlja usodo vseh izdajalcev Bivši kralj je izigral svoje pravice in mora odstopiti ženeva, 13. apr. Iz Reuterjevih komen- j rjih o odstopu Viktorja Emanuela se sno vidi, da je bivši kralj pod močnim rskovskim pritiskom. Reuter sramežlji-o opozarja na to dejstvo, ko pravi, da je io imenovanje Umberta za »italijanske-s regenta« posledica zahtev italijanske oziciie«, naj Viktor Emanuel odstopi. Isto priča drugi Reuterjev komentar, ki roda o posvetovanjih strankarske jun-na katerih so govorniki vseh strank matrali kot popolnoma samo po sebi •mevno. da je za »vstop demokratskih sil v vlado- potrebno, da vlada najprej formalno odstopi. Najtrdovratnejša skupina so tako zvani »akcijonisti«, ki se novi po-itični smeri, ki so jo pcdžgalS komunisti, zelo sumljvo upirajo. ončno nam priča tudi neka Sforzina va, katere sile so vrgle Viktorja Ema-.la s sedla. Sforza, ki je po svojem prihodu v južno Italijo stalno napadal kraljevo rodbino, je odgovoril Reuterjevemu dopisniku na vprašanje, kakšna je prva reakcija Emanuelovega koraka, da je za kralja pač predstavljala bolečo odpoved. Italija bo nekega dne spoznala, »da je končno storil svojo dolžnost«. Viktor Emanuel doživlja torej isto, kar so izkusili pred njim že ostali izdajalci njegovega kova. Spomniti se moramo le Oarlana, Pucheuja in druge ter v zadnjem asu Girauda, ki so jih po končanem izdajstvu njihovi gospodarji pahnili v pu-'•avo, v kolikor jim niso, kakor Pucheuja, 'lamenili še slabše usode. Italijanski kralj dob va sedaj zahvalo od družine Churchilla in Roosevelta, ki se znebi svojih pomočnikov, čim izvrše svojo nalogo. Da bo Viktor Emanuel dobil to brco, je bilo gotovo že prvega dne, ko je svoje ljudstvo izročil sovražnikom Italije. Način, s katerim skuša bivši kralj utemeljiti svoj odstop, pač ne more izpreme-niti dejstev ter nam poizkus reševanja rronarlvje s pomočjo imenovanja bivšega prestolonaslednika za »italijanskega regenta« dokazuje v polni meri nemoč in pomilovanja vreden položaj te izdajalske klike savojske redbine, ki propada zaradi svojega lastnega izdajstva. Med tem postaja v južni Italiji pot za boljševizem prosta in ni dvoma, da bo Moskva izkoristila priliko za nadaljnje prodiranje. Baiali« prodajalec duš Stockholm, 13. apr. »Aftonbladet« poroča iz Neaplja, da je Badoglio predlagal zaveznikom, naj porabijo italijanske čete, ki so internirane v Indiji, za boj proti Japoncem. Neki Badoglijev zastopnik je glede na to izjavil, da želi Badoglio, da bi zavezniki trenutno italijansko mednarodno pravno stanje »sobojujoče« države izpreme-nili v stanje »omejenega zaveznika«. Ako bi zavezniki na to pristali, bi prestolonaslednik Umberto prevzel poveljstvo nad temi četami. Antonesca po bojišču Bukarešta, 13. apr. »Maršal Antonescu je zagotovil Romunom, da bo Moldavija na vsak način hranjena«, se končuje uradna izjava o potovanju maršala po bojišču. Izjava pravi: 10-, 11. in 12. aprila je obiskal maršal Antonescu romunske čete v severni Moldaviji. Pri vseh oddelkih in poveljni-štvih je naletel na neumorno navdušenje in izpolnjevanje dolžnosti, zaupanje v predstojnike ter na nad vse pričakovanje visoko moralo in zelo dober vojaški položaj. Vojaške in civilne oblasti, ki se zavedajo svojega težkega poslanstva, so deležne polnega zaupanja prebivalstva, ki izpolnjuje svoje dolžnosti ter s pravico upa v zmago pravičnosti romunske stvari. Dežela lahko z zaupanjem gleda v junaško romunsko armado, ki se junaško bori ter stoji neomajno na zemlji druge romunske Molda-vije. Bukarešta, 13. apr. Uradno poročilo, ki je naperjeno predvsem proti napadom sovražne propagande, pravi: Kljub junaškim besedam maršala v njegovem dnevnem povelju armadi, ki razodevajo ves ponos, s katerim se upiramo nevarnosti, nadaljuje propaganda sovražnikov neprestano svojo brezuspešno klevetnlsko kampanjo proti našim vojakom. Izjava pravi, da ima ta propaganda prav sedaj izredno smešen učinek, ko vendar povsod lahko opazimo zagrizeni odpor junaških romunskih čet in ko morajo celo na sovjetski strani priznati, da postaja napredovanje na smiselneje hranjenem romunskem bojišču počasneje. In prav ta bolj smiselna obramba je očitna posledica skupnih romunsko-nemških naporov, ki jih prevevata medsebojna lojalnost in nerazdružljivo tovarištvo v orožju. Izjava se nato bavi s sovražnimi vestmi, ki nasprotujejo same sebi, in ki trdijo enkrat, da so nemške čete zasedle Romunijo, drugič pa, da je Nemčija prepustila Romunijo svoji usodi. P^lcaz čmevne modi Bukarešta. 13. apr. Znanj rumunski zgodovinar in politik profesor Jurij Bratlanu podčrtuje danes v svojem članku v >Cu-rentulu« zgledno obnašanje, ki ga je pokazalo bukareštansko prebivalstvo ob teroristični napadom, ter zakliučuje, da vodstvo države na tej osnovi lahko z zaupanjem in energijo gradi naprei. Med morilskim žvižganjem bomb so se zopet pokazale prave čednosti, ki so bile skrite pod tanko prevleko lahkomiselnosti. Bukareštansko prebivalstvo, ki je bilo v teh dneh tako grozov to in nepravično prizadeto, je kljub nevarnostim in razrušeniem pokazalo tako duhovno moč, da mu je dejansko v čast. čiščanje sta Madžarskem Budimpešta, 13. apr. V uvodniku »Füg-getlensega« piše njegov glavni urednik, da bo treba po brezobwni rešitvi židovskega vprašanja izvesti tudi popolno čiščenje na notranjem bojišču, židovski plačanci, prostozidarji in polizani salonski boljševiki morajo izginiti. Madžari morajo ustvariti enotno bojišče, na katerem ne bo nikakih frakcij. Pred končnim bojem si morajo vsi dobro misleči Madžari podati roke, kajti le na ta način bodo lahko dosegli končno zmago. Razmišljanja angleškega generala ženeva, 14. apr. Najtežje v vojni ni reševati problemov, temveč vedeti, kakšne probleme je treba rešiti, piše angleški bri-gadni general Anstey v »Daily Sketchu«. Koliko je resnice v tem, se je pokazalo pri dosedanjih angloameriških operacijah. Tako so se zavezniki pri Nettunu Izkrcali in pričakovali takojšen najostrejši odpor Nemcev, vendar se ni nič takšnega pripetilo, temveč so bili Nemci zbrali svoje čete komaj okoli 10 milj v notranjščini. Torej so se v samem problemu že vnaprej vračunali. Zatemnitev od 21. do 5. Zopet 91 severnoameriških terorističnih letal sestreljenih Trdovratni boji na Krimu — Nadaljnje nemške osvojitve ozemlja pri Jasi ju — Novo napredovanje nemških sli pri Delation in Stanislavova Führerjev glavni stan, 14. aprila. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na Krimu se nemške in rumunske čete na področju Feodozije in Simferopola trdovratno upirajo sovjetskim četam, ki pritiskajo za njimi z brzimi oddelki in z oklopniki. Zaščitne ladje vojne mornarice so sestrelile nad Feodozijo 3 sovjetske bombnike. Ob spodnjem Dnjestru se je nasprotnik z močnimi silami pririni) k našim novim postojankam ter poizkušal na več kiajh izsiliti prehod preko reke. Sovjetske bojne skupine, ki so prekoračile reko, so bile v protinapadu uničene, nekaj sovražnikovih predmostij pa zajezenih. Severnozapadno od Jasija so si nemške in ru-m"nske f razbile sovražne sile In dovedle ujetnike. Na področju Delatina in vzhodno od Stanislavova so tudi včeraj nemške in madžarske čete prodrle dalje ob obrambi sovražnikovih napadov. Pri tem se je posebno odlikoval 228. lovski polk pod poveljstvom polkovnika Sieberja. Med srednjim Dnjeprcm in Tarnopoom, za katerega se še dalje vodi ogorčena borba, so se izjalovili številni sovražnikovi napadi. Na obeh straneh Brodov so bile sovjetske čete vržene nazaj proti vzhodu. Južno od Pskova so sovjetske čete z na novo dovedenimi oddelki obnovi ie svoje pozkuse predora. Bile so povsod odbite in jih je deleraa v izhodiščnih postojankah rarbilo naše topništvo. Iz Ita'i je ne javljajo o nobenih posebnih dogrodk h. Dne 13. aprila so severnoameriški bomb niki napadli kraje na madžarskem področju ter cilje v južni Nemčiji. Posebno ; na področju Budimpešte in v mestnih področjih Ar.gsburga in Schweinfurta je nastala škoda in izgube med prebivalstvom. V srditih letalskih bojih in s protiletalskim topništvom je bilo uničenih 91 sovražnikovih letal, med njimi 74 štirimo-tornh bombnikov. V pretekli noči je nekaj angleških letal vrglo bombe na področje Berlina in na zapadno Nemčijo. Nemška brza bojna letala so napadla zopet cilje na mestnem področju Londona. Ruminss&o vojno perseli® Bukarešta, 14. apr. Vrhovno poveljništvo romunske vojske je objavilo 13. aprila: Na Krimu so v teku težki boji s sovražnikom, ki sledi z uklopniskimi silami premikom nemško-romunskih čet. V odseku Ti ras pola so naše čete zavzele postojanke na desnem obrežju Dnjestra. V srednji Be-sarabiji ni bilo nobenih posebnih dogodkov. V odseku Jasi-Targul Frumos so nemško-romunski oddelki nadaljevali čiščenje osvojenega ozemlja in prizadeli sovražniku nove izgube. Vsi protinapadi, ki so jih sovjetske čete izvedle v tem odseku, so bili odbiti. V zadnjem tednu je bilo v Besara-biji in Moldaviji uničenih 140 sovražnikovih oklopnikov. Finsko vojiso poročila Helsinki, 13. apr. Finsko vojno poročilo javlja, da je vladalo na Aunuški ožini živahno izvidr.iško delovanje." Helsinki, 14. apr. Današnje vojno poročilo se glasi: Na obeh suhozemskih bojiščih izvidniško delovanje. V letalski bitki pri Rukajaerviju so naši lovci s&trelili sovražnikovo lovsko letalo. Težki obrambni in napadalni boji na Jugu vzhodnega bojišča Angloameriški boj za petrolej Hinavska izjava ameriškega mornariškega ministra Ženeva, 13. apr. Boj za arabski petrolej, ki se je razvil v hudo konkurenčno tekmo med severnoameriškim in angleškim kapitalom ie «ecKi postal posebno napet, ker smatra ameriška vlada koristi ameriških petrolejskih družb za lastne interese. Sedaj se bo razvil politični boi med Washingtonom in Londonom. O poteku spora je objavil ameriški mor nariški minister Knox v finančnem odboru reprezentančne zbornice obširne podrobnosti. Dejal je, da so ameriške petro-lejske družbe v Arabiji zaprosile za vladno pomoč, ker se boje, da bi Angleži prevzeli njihove koncesije Arabska vlada je namreč prosila Angleže za finančno pomoč in ti so ji že dali pomembne vsote. Nato sta ameriški družbi (Standard Oil of California in Texas Oil Company) smatrali, da je položaj nevaren. Obrnili sta se na ameriško vlado in jo zaprosili, naj zavaruje ameriška petrolejska nahajališča, ki obsegajo nad 20 miijonov sodov petroleja. Vojaško poveljništvo je to pobudo odobrilo, vendar so se pogajanja razbila, ker je hotela vlada s 50°/« sodelovati pri podjetju in zaradi drugih zahtev Petrolejski strokovnjaki so bili namreč vznemirjeni zaradi nameravane vladne udeležbe pri petrolejskih poslih ter so izvajali na obe petrolejski družbi precejšen pritisk, vendar je kasneje zopet prišlo do pogajanj in sicer glede gradnje petrolej-skega voda od Perzijskega zaliva do Sredozemskega morja, s pomočjo katerega bi postal ta petrolej hitro dosegljiv in bi zmanjšal izčrpavanje ameriških petrolejskih zalog. Končno je bil dosežen sporazum, da bo vlada vzela za 25 let petrolejski vod od Perujskega zalva v Sredozemsko morie v zakup, "akar bo brez oo^eb-nih nadaljnjh stroškov po*tn]a n->«ov lastnik. Pod temi pogoji so dražbe obliu-büe. da bodo dobavile Zedinjenim drža- vam milijardo sodov petroleja po ceni, ki bo za 25°/» nižja kakor splošna trdna cena. Knox je zaključil svoje poročilo z opozorilom. da so sklenili iti v Arabijo, da bi zaščitili tamkajšnje ogromne ameriške koncesije. V Washingtonu menijo, da se v primeru, ako bo emeriška vlada pokazala, da je na tem mestu dejansko zainteresirana. ne bo nihče več upal tjakaj siliti ali ji odvzemati njenih koncesij. Ko je neki član finančnega odbora reprezentančne zbornice vprašal Knoxa, ali se britanska vlada zanima za petrolejski vod. je Knox odgovoril le kot zasebnik. Borba za arabski petrolej kaže. kakšno je v rean ci toliko poveličevano »sodelovanje* v zavezniškem taboru. Po konku-renčnsm boju angleških in severnoameriških kapitalistov sd merita sedaj Anglija 'n Amerika svojo medsebojno politično moč Pri tem si je lahko misliti, kakšen bo konec te preizkušnje V prvem kolu je Anglija že izgubila, ker ni mogla preprečiti vmešavanja ameriškega kapitala na ozemljih Prednjega vzhoda, ki je doslej veljal za izključno angleško domeno. Poleg tega nam priča angicameriški boj o tem, kaj bi se odigralo, ako bi prišle sovražne sile v Evropo. Pričelo bi se divje tekmovanje za vsak rudnik in za vsako tovarno Ta boj sovražnih kapitalističnih klik pa bi se vršil na hrbtih zasužnjenih narodov ki bi bili pri tem obsojeni v najgrenkejšo brezposelnost lakoto in bedo. Vigo, 13. apr. Ameriški mornariški minister Knox je zahteval milijon dolarjev za raziskovalna dela za pridobivanje petroleja na Aljaski. Izjavil je. da obsegajo šk^ -"-lop-e na Aljask- ozemlje, k" Je tako veliko kakor polovica Kallfor^re in v katerem je nekaj »ugodnih« geoloških i tvorb. ' Berlin, 14. apr. Nadaljnji boji so se razvili 12. aprila le na jugu vzhodnega bojišča, dočim je v srednjem odseku ostalo šs nadalje mirno in so morali težko prizadete sovjetske čete pri Pskovu ter južnovzhodno od Ostrova najprej na novo razmestiti, preden jih bodo utegnili uporabiti za nadaljnje sunke. Z naraščajočo srditostjo je napadel sovražnik znova ua Krimu oba sovjetska napadalna klina, ki so ju zabili z Nogajske stepe v severni del Krima in razširili onstran Gnilega morja kakor pahljači proti jugu. Glavm sunki so bih ponovno na področju velikih železniških prog. Od Džankeja so pritisnili boljševiki proti jugovzhodu in jugozapadu na nemške in rumunske zaščitne črte, ki so postale hrbtenica težkih obrambnih bojev in silovitih protisunkov. Tudi sovražna napadalna skupina, ki je prodirala od vzhoda, si je osvojila nekaj ozemlja. Nemške sile, ki so se umaknile s Kerča, so nud le žilav odpor in so odbile sovražnika, ki je pritiskal za njimi na ožino Ak-Monaj. Odločilno v teh premikih pa je dejstvo, da sovražniku navzlic osvojitvi ozemlja nI uspelo razbiti nemških čet ali pa jih uničiti oziron.a zajeti. Nemške čete, ki so se doslej borile v Transn.striji, so prekoračile pod zaščito topništva Dnjester in so se na zapadni obali utrdile za nov odpor. Med Dnjestrom in Prutom so napadli boljševiki pri Orgejevcu brezuspešno v moči bataljona in polka, dočim je nemški sunek vzhodno od Pruta do-vedei do zboljšanja postojank. Med Prutom in Seretom so naše čet e po odbitju močnega sovražnikovega pritisunka severnozapadno od Jasija očistile skupno z rumun-skimi oddelki ozemlje, ki so ga v zadujih dneh zopet osvojili na področju ceste Jasi— Frumos in zavarovale svoje ozemeljske pridobile z zavzetjem nekaj nadaljnjih krajev. Močnejši boljševiški premiki čet na tem področju so bili cilj srditih napadov nemških bojnih letal. Dalje severno so se boljševiki pritipali v vzhodni Bukovini bližje nemškim oddelkom, ki varujejo predgorje Karpatov. Nemški protiukrepi so vodili do krajevno omejenih bojev, v katerih so nemške čete v obrambi in napadu dosegle svoje cilje. Tudi ob spodnjem toku Dnjestra so bile uspešne akcije nemških in zavezniških ooj-nih skupin. Vzhodno od Stanislavova so zavzele nemške edinice neko višinsko ozemlje in razbile že pripravljen sovjetski bataljon. Nemški oddelki so si severno od Dnjestra priborili nadaljnje ozemlje, s čemer so bile zveze s silami, ki stoje ob Strypi, bistveno razš rjene in zboljšane. V Tarnopolu je napadel sovražnik opoldne po močni topniški pripravi nemško še vedno se junaško borečo posadko, osredotočeno s pehoto, oklopniškimi oddelki in četami minometalcev. Sovjetske čete, ki so vdrle od severa in zapada, so bile zajezene, vendar pa je boljševikom uspelo v južnem dolu mesta prodreti skozi neko luknjo. Med ostanki popolnoma porušenega mesta, ki po večini gore, se boji nadaljujejo z največjo zagrizenostjo. Južnovzhodno in zapadno od Brodov ter pri Kovelju so si nemške čete osvojüe nadaljnje ozemlje. Pri obrambi nekega napada boljševiških bombnikov na Pečengo so nemški lovci sestrelili v letalskih bojih 12 sovjetskih letal. 2 nadaljnji pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Skupno je Izgubil sovražnik v zadnjih 24 urah 26 letal. Letalski spopadi .Berlin, 13. apr. V zgodnjih dopoldanskih urah 13. aprila so prileteli severnoameriški bombniški oddelki z lovskim spremstvom nad Južnozapadno nemško ozemlje. Oddelki nemške protiletalske obrambe so se s sovražnikovimi bombniki spopadli takoj ob preletu nemške meje. Razvili so se hudi letalski boji. O večjih bitkah javljajo s področja okrog Frankfurta ob Meni. Berlin, 13. apr. Dne 13. aprila opoldne je prUetelo več severnoameriških bombnikov nad madžarsko ozemlje. Severno od Blatnega jezera je prišlo do hudih in obsežnih letalskih bojev s silami nemške protiletalske obrambe. Več napadalcev je strmoglavilo. ženeva, 13. apr. švicarski radio je objavil v četrtek, da je bila v pretekli noči ponovno kršena nevtralnost švicarskega ozračja. Žrtve letalskega napa C a sa Lille Pariz, 14. apr. število žrtev anglo-ame-riškega letalskega napada na Lille se je še dokaj zvišalo. V četrtek so javili, da je büo 53i mrtvih in 450 hudo ranjenih. Pri pogrebu nekaterih žrtev je govoril lillski kardinal. Okrajni prefekt Carles je govoril zastopnikom tiska o opustošenjih, ki jih je bil izzval napad Nikoli še ni nobeno francosko mesto tako hudo trpelo. Lille ni bil celo ob pričetku te vojne tako močno razrušen. Bofi v južni Italiji Berlin, 13. apr. Na južnoitalijanskem bojišču so nemški grenadirji v sredo odbili več močnejših naskakovalnih čet ter privedli ujetnike. Lastni naskakovalni oddelki so vdrli v sovražnikove bojne postojanke in zadali nasprotniku velike izgube. Poleg tega so pognali v zrak bunkerje, skupine hiš, ki jih je zasedel sovražnik, ter težak protiletalski top. Nemško topništvo je porušilo neki poutonski most in prekinilo nasprotnikov oskrbovalni promet. Na nettunskem predmostju je dan kljub ojačenemu sovražnikovemu motilnemu ognju potekel brez posebnih dogodkov. Več sunkov sovražnikovih izvidniških in naska-kovalnih čet pri pokopališču Carano, na področju Cisterne in pri trgu Piave je ostalo brez uspeha. Nemški naskakovalni oddelki so uničili več bunkerjev in zadali sovražniku izgube. Nemške daljnostrelne baterije so nadaljevale obstreljevanje Anzija in Nettuna ter sovražnikova skladišča ma-terijala. Pri obstreljevanju ladijske skupine so zadele v polno neki prevozni parnik. Tudi nemška bojna letala so uspešno posegla v boj in so uničila skladišča streliva severnozapadno od Anzija. Berlin, 13. apr. V bližini Brittolija na italijanskem bojišču je nedavno nemški topniški častnik, ki je splezal na skoraj 2000 metrov visoko goro, odkril tamkaj sumljive sledove v snegu, čeprav je imel le enega spremljevalca, se je odločil, da bo zadevo raziskal. Kmalu sta naletela na popolnoma zasneženo kočo, v kateri je bilo pet mož. Bili so ameriški vojaki, ki so se vdali. Pri vračanju sta šla Nemca mimo neke druge koče, iz katere sta začula angleške besede. Preiskala sta jo in dobila v njej devet angloameriških vojnih ujetnikov, ki so ušli v času Badoglijeve vlade. Skupno sta častnik in njegov spremljevalec pripeljala v dolino 12 ujetnikov. Berlin, 13. apr. Oddelki nemških bojnih letal so 12. aprila v opoldanskih urah prileteli z lovskim spremstvom nad nettunsko predmostje, kjer so bombardirali veliko pe-trolejsko skladišče severno od Anzija. Letalci so opazili osem velikih in številne manjše požare. Lahko se smatra, da je bilo vse skladišče uničeno. V noči na dan 13. aprila so nemška bojna letala z dobrim uspehom napadla oskrbovalna skladišča Angloameričanov na nettunskem predmostju. Giraud razočaran Beni, 13. okt. »Exchange« javlja iz Al-žira, da zatrjujejo v krogih najbližjih Gi-raudovih prijateljev, da je general spoznal brezupnoet borbe proti alžirskemu odboru. Zato je naznačll. da se namerava umakniti v zasebno življenje. . prezident bo govoril! V teh težkih časih, ko gre naši domovini za biti ali ne biti, je naloga slehernega zavednega in poštenega Slovcnca, da zbere vse svoje zdrave moči in sile in se uvrsti v veliko množico tistih, Id delajo iz ljubezni do naroda in do svete siovenske zemlje za srečnejšo in lepše bodočnost nas vseh. Vsak izmed nas se mora zavedati, da od posameznika prav tako kakor od narodnega občestva zavisi naše življenje ali naša smrt. Vsak Slovence danes odgovarja za svoja dejanja pred Bogom in zgodovino. Tisti, ki so spoznali resnico v vsej njeni prozorni jasnosti, pa imajo še posebno dolžnor t: posvetiti vse svoje delo in vse svoje življenje razširjanju resnice in njeni dokončni zmagi med našim ljudstvom. Pri tem svojem delu pa se moramo za- NajznačUnejše znamenje naše politične nezrelosti je nedvomno nihanje med raznimi političnimi skrajnostmi, že v preteklosti smo zaradi njega često žrtvovali gvoje najbolj življenjske narodne interese. Marsikdo je pričakoval, da nas bodo docela izmodrile vsaj izkušnje, ki si jih bomo nabrr li sredi ove svetovne vojne vihre, saj ie ta malim narodom že v naprej nakazovala potrebo čim večje treznosti in hladnega realizma za ohranitev golega življenja Razvoj nam doslej teh pričakovanj ni Otrdi 1. J>c redno se mnegi lovijo 2a utvarami in prividi, ki nimajo s hladnim motrenjem dogodkov v interesu narodne skupnosti nič skupnega. Se vedno marsikdaj pogrešamo v svojih mislih in dejanjih tisti zdravi čut za mero in vago, ki bi nam lahko v vsakem, še tako težkem trenutku našega življenja pomaga! pri pravilnem vrednotenju dogodkov, kakor to zahtevajo naši interesi. V verigi stalnih nihanj med skrajnostmi sta dva primera posebno značilna V dobi, ko se je OF pri nas šele razvijala in je bilo treba z agitacijo pridobivati zanjo čim več pristašev, so komunistični agitatorji na vsak ugovor, da si Slovenci sami pomagati ne moremo in da bi bilo zato bolj modro, če bi se skušali čim bolj obvarovati pred . lepotrebnimi žrtvami, odgovarjali, da si vsak narod sam kuje svojo usodo in da je zato naša dolžnost, da se tudi mi »izkažemo«. Ni važno, so prišepetavali, kaj se v svetu dogaja. Zunanji dogodki ne bodo mogli spremeniti odločitve slovenskega naroda. Takrat je tudi nastala ona nesrečna krilatica, da »žrtve morajo biti«. V znamenju takšne agitacije se je OF v začetku trudila, da bi pridobila čim več naših rojakov za svoje zamisli. Tedaj je bila posebno v modi fraza o potrebi »domače revolucije« in vse. kar je OF pri nas počenjala, so njeni agitatorji skušali prikazati kot domačo nujnost, ki je neodvisna od zunanjih vplivov. Ko pa je narod spregledal komunistično igro v zàkulisju OF in se proti samovoljnim dejanjem, ki niso imela z »osvoboditvijo« prav nobenega opravka, postavil po robu in s tem manifestiral drugačno voljo kakor jo je hotela s svojo agitacijo ustvariti OF, tedaj so komunistčni agitatorji takoj spremenili svojo taktiko. Medtem. ko so prej trdili, da je »vse odvisno cd nas samih« in da »volje slovenskega narc-da ne bo mogla spremeniti nobena zunanja sila« — ker bi se ji sicer »postavili po robu v imenu samoodločbe slovenskega naroda« —, so se v svoji agitaciji takoj oprijeli nasprotne skrajnosti, čim so se znašli pred c-r^anizirano protikomunistično akcijo, za katero niso stali samo posamezniki. temveč strnjene ljudske množice, ki so komunističnim zločinom na naših tleh hotele napraviti konec. Tega so se komunisti ustrašili. Zato so se takoj oprijeli ugovorov, ki so jim jih prej servirali trezni ljudje iz drugačnih razlogov. Sedaj so začeli oni samo zatrjevati, da je spričo velikega dogajanja v svetu »vsa volja našega naroda brez pomena«, kj.jti svoje usode da si itak ne bomo sami kovali, temveč nam jo bodo po svoje prikrojili zunanji čini tei ji. Vprašanje zase je seveda, kako vedati, da bomo uspeli le tedaj, če se bomo borili in delovali kot en mož, v strnjenih vrstah pod vodstvom prezidenta generala Bupnika. Vsi zavedni Slovenci, bodisi pod orožjem ali na drugih mestih, smo vsak na svoj način slovenski vojaki, borci za rešitev slovenskega naroda. V nedeljo ob 10. dopoldne se zberemo vsi v veliki unionski dvorani, da bomo slišali besede gospoda prezidenta, ki nam bo povedal, teko napreduje naša borba in nam dal smernice ter navodi-a za bodočnost. Nihče, kdor danes čuti s slovenskim narodom, kdor se prišteva k njegovi zdravi večini, naj ne izostane! Pride naj poslušat našega prvega borca za rešitev in vstajenje naroda! skrajnostmi f so si te »zunanje činitelje« oo svojih že-! ljah predstavljali. Po zdravi pameti bi vsakdo pričakoval, da bodo takšna spoznanja privedla gozdne tolovaje vsaj do opustitve njihovih grozodejstev in zločinov, saj so vendar vsa ta »revolucionarna« dejanja nasproti »razvoju zunanjih dogodkov« brez pomena. Toda preveč bi zahtevali cd njih, če bi pričakovali tako doslednost. V svojem neodgovornem in zločinskem početiu, ki ne pozna nobene mere in vage, nihajo samo med obema skrajno-stimu in se v svoji zmedeni agi+aciji poslužujejo zdaj te, zdaj one. kakor jim to najbolje kaže, ne da bi se zavedali, kolikšno nezrelost s tem odkriva io. Da je pri tem njih želja mat. vseh njihovih pogledov v svet, je po sebi razumljivo. Kaj je torej res: Ali je vse v tej vojni vihri odvisno samo od nas samih, kakor so to komunisti trdili še do pred kratkim, ali pa sino tudi mi odvisni le od zunanjih dogodkov in njihovega vpliva na naš položaj, kakc-r so začeli učiti kasnej€? Po našem mnenju je resnica nekje med obema tema skrajnosti ma. Samo iskanje te resnice nani lahko odkrije tudi našo politično zrelost, ki se mora odražati samo v treznem presojanju dogodkov, upoštevanju stvarnosti doma in zunaj, veri vase in zvestobi samim sebi, predvsem pa v usmerjanju narodnih stremljenj v skladu z občim razvojem okoli nas in uresničevanjem narodnih zahtev v skladu z zmožnostmi, ki nam jih splošni razvoj nudi. Politično zrel narod uveljavlja svoje zahteve vselej le v skladu z resničnimi možnostmi. pri čemer pomena svojega lastnega neposrednega vpliva na potek dogodkov niti ne podcenjuje, niti ne precenjuje. N''č ni »samo od nas odvisno«, kakor ni nič odvisno »samo od zunanjih činiteljev«. To je enostransko gledanje, ki malemu narodu samo škodi. Tudi mi smo kovači svoje usode, vendar le v toliko, v kolikor je od nas samih odvi-no, ali se po svoji odločitvi želimo vskladiti z občim razvojem; od zunanjih činiteljev pa smo spet toliko odvisni, kolikor moramo zaradi resničnega zavarovanja svojih narodnih interesov navzven upoštevati tudi vse dogajanje izven nas. Realistično narodno hotenje torej ne more biti v nasprotju z zunanjim dogajanjem, kakor ne more noben zunanji čini-telj, v kolkor je realističen, nikdar mimo resničnega hotenja posameznih narodov. To je obče veljavna resnica, ki nam jo potrjuje tudi zgodovina. Vse drugo je le nezdravo in nezrelo nihanje med skrajnostmi. ki se slej ali prej izkaže narodu škodljivo. Kolikor bolj bo zato naš narod svojo usodo sam koval (in kuje si jo sedaj predvsem s svojim odločnim odklanjanjem zanj pogubnega komunizma), pri tem kovanju pa obenem ne bo prezrl zunanjih okoliščin, ki jih mora v svoji trezni presoji imeti pred očmi, toliko bolj zreli bodo njegovi pogledi, tem varnejša njegova bodočnost in tem popolnejše zavarovanje njegovih narodnih interesov. Tudi za narod velja kar je Stritar zapisal o človeku: »Srce brez glave dela zmešnjave. Glava brez srca tudi ne velja. Srce in glava, ta je prava!« A. S- »Tudi vriskali so v bnnkerfift!« Kfisinsàticno poročilo o ponesrečenem poskusu tolovajskega napada na dm&b^ansks postojanko v Ribnici Med komunističnim gradivom, ki je bilo zaplenjeno pri eni zadnjih očiščevalnih akcij na Dolenjskem, so našli tudi komunistično »uradno poročilo« o ponesrečenem poskusu tolovajskega napada na Ribnico v zadnjem tednu marca. Poročilo je sestavil »reporter VIII. brigade«, sopod-pisal pa »brigadni« politkomisar. Iz njega odseva bolj prepričljivo, kakor bi to mogel opisati kateri koli protikomunlst, kako visok borbeni duh preveva domobrance in kako se ob njem razbijajo vsi komunistični napadi, pa naj so izvedeni še s tako premočjo. Poročilo se glasi takole: »štab VITI. SNOTJB — Propagandni odsek — Položaj. 29. m. 1944. Dne 26. t. m. so biß dopoldne v brigadi dolgi sestanki brigadnega komandnega kadra, kmalu popoldne pa se je isti podal med bataljone. Nekaj bo. Toda kje in kdaj, je bila zaenkrat še tajna. Po razporeditvi komandantov bataljonov in iz pogovorov, ki jih je bilo mogoče mimogrede ujeti, ni bilo težko uganiti, da nameravamo napasti sovražno postojanko v Ribnici. Takoj po sončnem zahodu, ko je začelo zmrzovati blato, sta krenila I. in II. bataljon s štabom brigade v dolgi koloni po eden proti Ribnici. Med potjo smo čuii streljanje naših topov, ki so iskali elemente za nočno obstreljevanje. Bilo je že popolnoma temno, ko smo se približali sovražni postojanki in jo v polkrogu obkolili. V največji tišini smo čakali topovskega ognja, ki je imel nalogo porušiti sovražne bunkarje in nam odpreti pot v postojanke. Kmalu so topovi začeli obstreljevati. To se je ponavljalo več ko pol ure, toda posameznih majhnih utrdb, ki jih je bilo mnogo in ki »o se le malo videle iz nad zemlje, topništvo s polurnim rušenjem ni moglo pokončati, kar je imelo za posledico, da niso mogli uspeti juriši, ki sta jih vršila naša bataljona. Prikovani na tla smo v hudem mrazu čakali konca topniškega ognja, komaj 100 m proč ocl bunkerjev. Bombasi so bili pripravljeni, da bodo vdrli proti bunkar-jem in jih zasedli. Povelje za juriš je padlo, bombasi so se pognali naprej in se po najhujšem sovražnem ognju približevali, Toda 30 m pred: bunkarji jih je za- držala bodeča žica, katere niso mogli nikakor prekoračiti. Morali so se umaknit« za hlode in stene gnojišč, od koder so se med medsebojnim ognjem razgovarjall s sovražniki. Komisar 3. čete jäh je pozival, naj se vendar vdajo. In bunkerjev »o posmehljivo odgovarjali, predbaeivajoč nam najrazličnejša pomanjkanja, kakor pomanjkanje cigaret In olja za strojnice. Tudi vriskali so v bunkarjih. Ponovno v juriš! je bilo povelje. Bom-baši niso premišljevali o nevarnostih, ki so jih čakale pri ponovnem podvigu, šli so naprej z voljo, da dosežejo uspeh. Toda bili so odbiti. Vrnjli so se na izhodno točko, kjer so drgetaje od mraza ponovno napravili juriš. Bilo je to ob štirih zjutraj, ko je bilo že precej jasno, da ne bomo mogli prodreti utrdb, sestavljenih iz desetih povezanih bunkerjev, ki so imeli toliko municije, da so sipali ogenj vso noč. Vendar smo šli še v zadnji juriš, ki pa je tiudi propadel. Potem smo se umaknili, ker se je začelo daniti.« * Tako torej pravi poročilo komunističnega »brigadnega reporter ja«, ki je gotovo skušal dogodke prikazati v čim bolj ugodni luči za »tolovajsko vojsko«. A tudi njegovo poročilo jasno kaže, da so komunisti doživeli hud poraz. Akcija proti domobranski postojanki v Ribnici je bila zamišljena v večjem obsegu, saj sta sodelovala pri njej kar dva tolovajska »bataljona« in jo je vodil sam »brigadni štab«. Na razpolago so imeli celo badoljevske topove, a kljub temu so se V3i komunistični napadi kla-verno zrušili pred odločno obrambo domobranske posadke, tako da tolovaji mso mogli zavzeti niti enega bunkarja. še bolj značilno je v poročilu nthntom Socialna pomoč Iz pisarne odbora za »Socialno pomoč« smo prejeli: Truden Aleksander je daroval v počastitev spomina blagopokojne gospe Schiffer za Socialno pomoč 500 lir. Za informacije glede »Socialne pomoči« kličite: 47-57! Prostori »Soc:alne pomoči« so na Gosposvetski cesti 2/1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod ,Socialna pomoč', ček. račun 16.580«! Obvestila Slovenskega Rdečega križa Paketi za Dachau. Ker se intemiranci preseljujejo iz Dachaua drugam, ne sprejemamo do nadaljnjega paketov za to taborišče. Kdor je v četrtek 13. t. m. oddal paket za Dachau, naj pride čim prej ponj. Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: gg Verovšek Jurij, veletrgo-vec z železnino, 300 lir, namestu velikonočnih čestitk prijateljem in znancem; Kunstelj Tone 300 lir namestu venca na grob blagopokojne gg. Milene Todor--vič-Rekar; Mr. R. Sušnik. lekarnar, 200 Ur namestu cvetja na krsto blagopokojnega sod. nadsvetnika v p. Leopolda žužka. Vsem prisrčna hvala! Nakaznice za kuri va za &£n*acfiistva Pokrajinski gospodarski svet je zaključil razdelitev nakaznic f kurivo za kurilno dobo 1944/45 trgovcem s kurivom. Glavarji domačinstev nr> pozivajo, da dvignejo nakaznice za svoja domačinstva pri trgovcu, pri katerem so bili vložili prijavo za nakazilo kuriva, in sicer najkasneje do vključno četrtka 20. aprila. Nakaznice, kj fio 20. aprila ne bodo dvignjene, zanadejo. Domačinstva, ki so oddala nepopolne ali sumljive prijavnice, prejrr.eio nakaznice šele petem, ko bodo vse potrebno porrvedbe in ugotovitve zaključene. Pri prevzemu nakaznic je predložiti trgovcu pAt^Ho o r 'fini prijavi ?n osebno izkay.nl-o glavarja dojrtačfnstva. Ker se kontingent in ^ovoz premoga in drv od meseca do meseca izpreminia. se na mesečnih or': -ezldh -,:=i-aznie količina premoga jn drv nI mogla vnaprej označiti, temveč se bo od meseca do meseca objavljala v časopisju. Taksa za celoletno nakaznico za domačinstva si unin A znaša 5 lir, za nakaznico skupin B 7 lir in za nakaznico skupin C 8 lir ter se plača trgovcu ob prevzemu nakaznice. Opozarjajo sc vs? potrošniki, da »e VSi stroga kontrola in se bodo v primeru, če je kdo podal zn to in isto stanovanje pri iqve pri raznih trgovcih n*»ka-n?oe razveljavile in zadeva ,>rijaviln wd šču. Obdaja pr^vroat'vs V smislu nareibe šefa pokrajinske uprave Vin. št. 115??'2 z dne 17. marca 1914 (Služ. l'»st št. 39 20 ex 1944) se morajo oddat! dne 18. aprila 1944 od 14 do 16. ure pnevmatike (plašč: in zračnic?» velikosti 500 X 16 (ter manjše ali večje, če od istega avtomobila). Pri oddaji je treba navesti navesti evidenčno (LB) šte vilko prizadetega motornega vozila. Oddajo se pnevmat ke tudi od vozil, ki so bila osigurana (rezervirana — »sichergestellt«) po viš. SS. in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp. Kraj oddaje: Javna skladišča, Ljubljana C rii Metodova (bivša Tyràev'a) štev. 33. skladišče 10. Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili slični pezivi. Boljševiške m-etede so sstale nespremenjene Lvov, 13. apr. V teh dneh so sovjetske čete prvič po letu 1941 zopet zasedle nekatere galicijske okraje, v katerih bivajo Poljaki. Zadnje nemške protiakcije, ki so vrgle boljševike nazaj, so ustvarile možnost za pridobitev zanimivega gradiva o njihovem obnašanju in postopanju s poljskim in ukrajinskim prebivalstvom. O vsem tem poroča sedaj poljski tisk v generalni guberniji. Razmerje boljševikov do Poljakov, ki se ga v Galiciji še dobro spominjajo lz let 1939—1941, se ni prav nič izpremenilo. Očividci so izpovedali, da so se že pričele številne nove deportacije poljskih rodbin v notranjost Sovjetske zveze. Boljševiki so posebno divji proti duhovnikom. Iz vseh delov vzhodnogalicijskega obrobnega področja javljajo o primerih zverinskih sovjetskih zločinov nad življenji in imovino duhovnikov. Po vzorcu galicijske zasedbe iz 1. 1939 so boljševiki takoj po svojem prihodu pričeli obsežne prisilne deportacije poljskih rodbin v notranjost Sovjetske zveze. Iz okraja Toporova so v nekaj dneh odpeljali na prisilno delo v Sibirijo 50 rodbin, bili pa so zgolj otroci, žene in možje nad 60 let starosti, ker so može od 15 do 60 let takoj poklicali v vojaško službo. Nadalje so boljševiki na naravnost nepojmljiv način izropali prebivalstvo v zasedenih pokrajinah. Ne glede na kakršne koli pomisleke so pobrali ljudem vse, celo čevlje in obleko s telesa. Zlasti so se vojaki rdeče armade zanimali za zimske obleke, predvsem kožuhe in podložena oblačila. Tudi ženske so morale oddati svoje zimske plašče in podobne stvari. Vse žito je bilo skupno z zalogami, ki so si jih napravili kmetje za pomladansko obdelavo polja, takoj zaplenjeno. Boljševiki so kmetom vzeli živino in jo oddali v takoj osnovane kolhoze. V vasi Huciska pri Brodih so se ob prihodu rdečearmejcev v vas razlegali pol ure bolestni kriki nesrečnih žrtev boljševizma ter v nebo vpijoče jokanje njihovih žena in otrok. Boljševiki so baje izjavili, da bodo s Poljaki že še obračunali. Zaklonišča morajo biti prvenstveno v kletnih prostorih, kjer Je največja varnost zlasti tud! proti zračnemu pritisku Le kjer to ni mogoče. Je treba kot zasilno zaklonišče urediti prostore nad zemljo. Nikaka varnost pa seveda ni podana v vežah ali pritličnih prostorih, če niso kot zaklonišče prirejena in zavarovan»_ priznanje o vedrem razpoloženju domobranskih borcev, ki so na komunistične pozive k predaji odgovarjali samo s posmehom in fantovskim vriskanjem še bolj učinkovito pa nato s puškami in strojnicami. Kronika tolovajskega »osvobojeva-nja« je morala tako zabeležiti nov poraz. Ribnica pa je v njej dobila àe eno črno Mnenje iievtralocv o Hullavih zahtevah Bera, 13. apr. Glavni urednik »Basier Nachrichten« se bavi z »opozorilom«, ki ga je Hull naslovil nevtralcem, in piše: Rdeča nit, ki se vleče skozi vsa izvajanja severnoameriškega zunanjega ministra, predstavlja nauk, naj se nevtralnost ravna po konjunkturi, oziroma, da mora tako sploh biti. Dokler so nasprotniki Zedinjenih držav lahko resno ogražali nevtralce, jim je bilo marsikaj dovoljeno, danes pa so se razmere izpremenile. Cordell Hull dopušča nevtralcem presenetljivo mnogo za dobo, ko so bili —.po njegovem mnenju — ogroženi, saj vključuje v svoje toleriranje celo dopustitev nemškega vohunskega delovanja. Tozadevno je »bolj nevtralen kakor najbolj korektni nevtralci«, ki zasledujejo vohunstvo tujih sil na svojem ozemlju ne glede na to, ali ga izvajajo v prid trenutno nevarni ali manj nevarni stranki; kajti vohunstvo v škodo kake bojujoče se države krši mednarodno pravo. Nevtralci — govorimo vedno o poštenih nevtralcih — imajo namreč glede svojih odnosov do bojujočlh se sil tudi svojo »rdečo nit«, in to je prav mednarodno pravo. Amsterdam, 13. apr. Reuter javlja iz Carigrada. da sta britanska in ame.iška vlada poslali Turčiji skupno noto o turškem trgovinskem prometu z Nemčijo in z deželami, ki jih je zrsedla os. Eržkone vsebuje nota zahtevo, naj Turčija ustavi svoje trgovinske oppose z osjo. Carigrad, 14. apr. Hullov govor, piše »Džumburijet«, ni napravil pri nevtralcih j dobrega vtisa, saj ves govor izzveneva v prikrito grožnjo. Ideja o pravu, neodvisnosti in suverenosti narodov, ki jo sedaj omenja angloameriški tisk, ni v skladu niti z Rooseveltovimi izjavami o tako zvanih »Sti-j rih svoboščinah«, niti s statutom atlantske 1 listine, pač pa smo nasprotno pred zavezniškim pritiskom, ki grozi z blokado vseh držav, ki ne bodo prekinile trgovskega prometa z Nemčijo. Takšen postopek pa nasprotuje vsem načelom mednarodnega prava. Kriza grške begunske „vlade" Stockholm, 13. apr. Bivši grški kralj Jurij je prispel v Kairo. Zaradi krize v svoji begunski »vladi« je imel številne posvete. Kosi«« stavke v angleških premogovnik' h Stockholm, 12. apr. Po večtedenski stavki, ki je povzročila težko škodo v angleškem gospodarstvu, je v torek več'na york-shirskih premogovnikov pričela zopet obratovati. Računajo, da bo v sredo vse de-lavetvo že delalo. Uničevanje tolovajev Ferl;n, 12. apr. Kljub viharjem :n pomladanskim poplavam so> nemške in zavezniške čete uspešno nadaljevale uničevanje komunističnih tolp na zapadnem Balkanu. Sovražn k je na področju ene same armade v enem dnevu zgubil 392 padlih, 200 ujetnikov in nad 300 ranjencev, óete so v boju zaplenile en gorski top, kakih sto pušk. več strojnic, številne konje, opremo oskrb vaine komore in mnogo sanitetnega materija! a. BerMn, 12. apr. Komunistične tolpe so po zkušale v iužni Črni gori napasti razne kraje ob važni ce?;ti, nemške čete pa so jih skupno z domačini črnogorskimi oddelki odb'le. Tolovaji so med prazniki izgub li 132 padlih. VnffItelfa upsrasffcov v San Salvsiloru ustreljena Madrid, 13. apr. »EFE« javlja iz San Salvadora. da sta bila voditelja uporniškega gibanja proti vladi general Alfonso Marroquin in polkovnik Tito Calvo ustreljena. Navzlic navidezno vzpostavljenemu miru je predsednik odredil obsedno stanje v vsem Šan Salvadoru. Zahteve Stalinovega „pat?ijarha" Reuterjcva agenc'ja je objavila članek tako imenovanega moskovskega »patrijarha« Serge-ja. ki je spisal napad na papeža pod naslovom: »Ali je papež Kristov namestnik na zemlj'?« Članek silovito napada papeža in dokazuje, da ne sme biti nobenega posredovalca med Kristom in cerkvijo. Serjej zahteva naj se vse cerkve zedin jo, in sicer ne pod kakim Kri-stovim namestnikom, marveč pod predsednikom svetovnega koncila škofov. Patrijarh po milosti Stalina je pri tem samo pozabil dostaviti, da b; se v takem primeru morali odpravit; krščanski simboli ter nadomest tj s sovjetsko zvezdo, kajti taka nova »cerkev« bi bila popolnoma odvisna od Kremlja ter bi dobivala navodila naravnost od kominteme. Kolovrate v roke! Pri obnovi naših opustošenih in obubožan h krajev sta obleka ln perilo zelo važno poglavje. Treba bo poseči prve čase zopet po domačem predivu in tkivu. Volno domačih ovac bo treba doma predelati, da se bo dobila trpežna preja za pletenje raznih pletenin, predvsem delovnih jop in zimskih nogavic. Zato naj povsod po deželi goje čim več ovac. Tudi staro tvorivo je uporabno. Stare nogavice je treba dcbio oprati, sparati in pregre-dešati, pa se dob" zopet material za prejo. Celo staro sukno se premeša in lahko predela z drugim materialom za uporabno prejo. Za mešanje se lahko uporablja tudi umetno predivo, ki je sicer manj trpežno, pa vendar zelo dobro uporabno. Za predelavo materiala služita dve pripravi, gredeše in kolovrat. Svoj čas je vse predlo po dežel: in po mestih in domači tkalci so imeli vedno dosti dela. Kasneje se je pa razvila tekstilna indi.3trija do takšnih mej, da je bil omogočen nakup tkanin tudi najrevnejšim. Danes je to nemogoče in bo tudi Se po vojni precej časa onemogočeno redno delo tekstilnih tovarn. Zato mora vsakdo gledati, da si pomaga kakor ve in zna. da se obleče. Da seznanimo naše žene ln dekleta s tem koristnim delom, Je dana zdaj možnost pouka vsem, ki se zanimajo za to, na Zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Dolenjska cesta 23. Tam se vr» pouk v predenju in predelavi raznega materiala ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih dopoldne od 8.—12. ure. Na razpolago so novi kolovrati m vse druge priprave. Dana je tudi možnost zaposlitve po dovoljno doseženi spretnosti predenja. Prijave sprejema uprava zavoda dnevno od 10.—12. Gospodarstvo Rastoča samooskrba Belgije Poleg Švice, ki je v teku sedanje vojne povečala skupno obdelano površino od 180 tisoč na 350.000 ha, beleži v Evropi Belgija podobne uspehe v prizadevanju, doseči čim večjo samooskrbo v pogledu živil. Pred sedanjo vojno je Belg ja pridelala krušnega žita le za dvo- do trimesečno oskrbo prebivalstva, vse ostalo žito je morala uvažati iz prekomorskih dežel. V še večji meri je bila navezana na uvoz krmilnega žita. Od leta 1940. pa je Belgija navezana zgolj na lastno proizvodnjo in na uvoz iz ostalih evropskih dežel, ker je uvoz iz prekomorskih dežel onemogočen. Z nemško pomočjo in pod nemškim vodstvom se je v teh vojnih letih kmetijska proizvodnja v izrednem obsegu povečala, in to navzlic temu, da je Belgija najbolj gosto naseljena dežela Evrope in da je imela že pred vojno le malo neobdelane zemlje. Prizadevanja za povečanje kmetijske proizvodnje so šla v dveh smereh. Na eni strani je uspelo občutno povečati obdelano površino, na drugi strani pa so bili doseženi znatni uspehi pri intenziviranju proizvodnje. Površina posevkov krušnega ž ta je znašala leta 1940. komaj 270.000 ha. naslednje leto se je dvignila na 314.000 ha. leta 1942. na 344 000 ha in lani na 374.000 ha. Ker se je povečal tudi hektarski donos bo Belgija v letu 1943-44 lahko krila z lastno proizvodnjo 10-mesečno potrošnjo krušnega žita. Uvoz žita, ki je znašal pred vojno >krog 16 m li.iona ton, ge je že leta 1942 zmanjšal na 110.000 ton. lani pa je nadalje nazadoval. Od leta 1940. je potrošnja moke in kruha v Belgiji racionirana. Povečana proizvodnja je pred mescci omogočila zvišanje dnevnega obroka, kruha od 150 na 250 gr. Tudi ostala kmetijska pro vodnja se je bistveno dvignila. S krom pironi no^aiena površina, ki je znašala leta ">940 77.000 ha, ;e lani narasla na 115 000 ha. Krmilnega žita pred vojno Belgija skoro ni pr delovala, lani pa je znašala samo z jermenom pocejana povrs'na 77.000 ha (nr. sproti 31.000 ha pred dvema letoma). Tudi oljaric Belgija pred vojno ni pridelovala, lani pa so v Belgiji pridobili iz doma pridelanih oljnih semen že 24.000 ton olja. Pridelovanje oljaric bodo po nač-tu povečali in bo letos površina posevkov oljaric dosegla 50.000 ha. Povečano prid 'ovanje oljaric je vrhu tega zboljšalo rezerve krme za belgijsko živ norejo. kajti oljne pogače so prvovrstno močno krmilo za živino, v—e jzouannrzoaovkBFSKPBFSKPZFSKK GOSPOTiARSFiF VFSTI = Stanje nemške Reichsbanke. Izkaz nemške Reichsbanke z dne 31. marca t. i. zaznamuje povečanje portfelja menic, čekov in zakladnih menic na 40.38 m lijarde mark (lani ob koncu marca 27.87), pri istočasnem povečanju obtoka bankovcev na 33.80 milijarde mark (24.7 milijarde). = Italijanska dobro imetja v Allsauiji. Albanski listi poročajo, da so v teku pogajanja za oprostitev italijanskih dobro-imetij pri Albanski narodni banki. Oprostitev teh dobroimetij, ki znašajo okrog PO milijonov albanskih frankov, je seveda tesno povezana z enakim deblokiranjer. albanskih dobroimetij v Italiji. Nadalje poročajo iz Tirane, da je albanski gosp -darski minister predložil zakonski načrt o zopetni vzpostavitvi Državne agrarne banke. Ta zavod je leta 1939. po italijanski zasedbi prevzel italijanski zavod Danca di Napoli. Po zakonskem načrtu bo mora zavod Banca di Napoli izročiti vse premoženje Državne agrarne banke z vsem čistim dobičkom, ki je bil zabeležen od leta 1939. Obnovljena Državna agrarna banka bo imela izključno pravico dajanja posojil kmetom. = Novci iz kositra na Japonskem. Odkar je Japonska zasedla Nizozemsko Indijo, Malajo in Birmo, kjer se pridobiva največji del svetovne proizvodnje kositra, je zlasti v Zedinjenih državah m Veliki Britaniji nastopilo občutno pomanjkanje kositra. Zato pa ima sedaj Japonska na razpolago več kositra kakor ga potreo.ije. V tem pogledu je značilen sklep japonskega finančnega ministrstva, po katerem bodo v bodoče kovali drobiž po 1, 5 in 10 senov iz kositra, ki mu bodo dodali le nekaj bakra, da bo zlitina trša. Doslej so izdelovali te novce iz aluminija, ki pa je danes nujno potreben za industrijo letal. Dva rodbinska jubileja Zlato poroko praznujeta danes, 15. t. m., znana in priljubljena zakonca s Poljanske ceste št. 48, hišni posestnik in strojevodja v pok. Ivan Grum in žena Marijana. K lepemu jubileju jskreno častitamo in želimo, da bi uživala še mnogo zdravja *n sreče v krogu svojih hčera in sinov, vnukinj in vnukov, pa tudi v veselje in korist svojim bližnjim. * * * Polstoletnico rojstva obhaja na današnjo soboto znani vrtnarski mojster in posestnik Ivan Bizovičar v ljubljanskem Trnovem. Z velikim strokovnim znanjem Sn neumorno marljivostjo si je pridobil sloves izvrstnega vrtnarja tako med svojimi stanovskimi tovariši kakor tudi med ostalim občinstvom. V svetovni vojni je bil pri Gorici težko ranjen in je postal invalid, kar pa ga pri njegovem vestnem delu prav nič ne ovira. Jubilant je tudi dober in navdušen pevec in zato v vsaki družbi dobrodošel gost. Je član trnovskega cerkvenega pevskega zbora, agilno pa se je udejstvoval tud; v bivši Zvezi bojevnikov iz svetovne vojne. Ob njegovem življenjskem jubileju, ki ga obhaja ob strani zgledne življenjske družice, svoje žene, mu iskreno čestitajo vsi njegovi prijatelji in znanci, pevci ln bivši bojevniki z najtoplejšimi željami, da bi mu bilo naklonjenih še mnogo desetletij zdravja in zadovoljstva. Ob vsakem alarma vzemite s seboj ▼ zaklonišče prtljago in potrebščine, ki jib boste v resnem primera ootrebovali. Pri tem boste tudi lahko ugotovili, ali je sploh za vse ljudi, opremo in prtljago v zaklonišču zadosti prostora, zraka, vode, sedežev, ležišč itd. Kronika * General Falk je umri. V Berlinu je umrl 88 letni general Adalbert von Falk, ki se je v prvi svetovni vojni odlikoval v bitki pri Tannenbergu. Pokojnik je bil svoj čas nadzornik vseh nemških vojnih zavodov. * Smrt junaškega letalskega stOtniKa. Po sestrelitvi 108 sovražnih letal je padel v zračnem boju stotnik nemške vojske Emil B tsch, ki je bil od začetka vojne proti Sovjetski zvezi na vzhodnem bojišču, kjer je neštetokrat dokazal svojo žilavost. Po smrti je Führer odlikoval Bitscha z viteškim križcem železnega križa. * Rumunsko odlikovanje prof. Sauer-brucha. Znanemu nemškemu kirurgu prof. Sauerbruchu je podelil rumunski kralj Mihael odlikovanje kraljice Marije I. razreda za srečno izvršeni posežek na njem. * Najdena knjižnica. Slovita grška zo-simejska knj žnica, ki je veljala zadnja leta za izgubljeno, je bila zdaj odkrita v Janini. Knjižnica obsega 6000 zvezkov ter so jo našli v neki kleti na robu Janine, kjer je vlaga napravila velikansko škodo na knjigah in rokopisih. * Eno leto medicmske fakultete v So-lunu. Na univerzi v Solunu so pred kratkim obhajali prvo obletnico ustanovitve medicinske fakultete. * Novi policijski ravnatelj v Sofiji. Dimitrij Tokolov, dosedanji poveljnik sofijskega okrožja, je bil imenovan za novega policijskega ravnatelja v Sofiji. Njegovo dosedanje mesto ja zasedel dosedanji prefekt Sofije Kctzarov. * Nove cene za časopisje na Grškem. V nemških listih beremo, da ze bila zvi-šama cena za posamezen izvod grških dnevnikov na 15.000 drahem. Med najlepše slovenske romane spada gotovo Juičičev Deseii bret z Vavpo-iič&Ami ilustracijami. ki ga ni mogoče več kupiti. Nič pa ne bo zaostaja! za tem Jurčičev -orrMn Cvet in s ad, ki spada med najbolj zrela megcn>a dela. Tega prireja Zimska vorr.cč kot knjižno darilo za svojo ljudsko in bibliofilsko tombolo. Knjiga bo tiskana le v toliko ii-vodih. kolikor jih bo treba za knjižne nagrade. Ilustriral jo bo mojster akad. slikar S. Š an t e l To bo zelo iskana knjižna redkost. Ljubitelji knjig jn Jurčičevi častilci, h so ■deli pjhiteti ob pisateljevi rojstni stoletnici na njegov dom pa jim dogodki tega niso do-•usiili. se bodo našemu velikemu mojstru ■esede oddolžili teko. da bodo z nakupom iombolskih tablic omogočili ponovno izdajo romana. h LfiiMfaste u— Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce ga. Rezika Slavikova. Za njo žalujejo soprog dr. Matija in številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo pokoj-nico spremili v soboto ob 15.30 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminula je gdč. Danica škafar-jeva, hčerka u; ,edne škafarjeve družine z Rimske ceste. Za njo žalujejo starši, sestri in brat. Pogreb blage rajnke bo v nedeljo ob 16.30 iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V častitljivi Ftarosti 80 let je umrla ga. Fanika Ga-^perinova. Na zadnji poti jo bodo spremili v soboto ob 16 iz kapele sv. Andreja na :;alah na pokopališče k Sv. Križu. — Nenadno je preminul v 67. letu starosti in-pektor finančne kontrole v pokoju g. An-on Muc. Zapustil je soprogo Avrelijo, roj. Roš, hčerko Božo, por. Koser, sinove Du-ana, Miloša in Cirila ter številno drugo sorodstvo. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Dvanajsti tečaj za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskem napadu se nrične v ponedeljek, 17. aprila od 17.30 do 9. Predavanja bodo v sejni dvorani mestnega poglavarstva, dohod poleg prodajalne mestne elektrarne. K tečaju naj pridejo vse za hišno zaščito prijavljene gospe in gospodične, ki so se prijavile do 10. aprila. One udeleženke tega tečaja, ki bi bile po 7.30 še zaposlene, naj prosijo svoje delodajalce, da jim omogočijo za te dni prihod k predavanjem o pravem času. Predavanja se prično točno ob določeni uri. u— Praktični tečaji o prvi pomoči za pomočnice za hišno prvo pomoč, ki so že KULTURNI PREGLED Drama je proslavila pisatelja dr, Ivana Preglja V četrtek zvečer so Dramo napolnili števil-D' častilci žlahtne pripovedne in pesniške umetnosti dr. Ivana Preglja, da prisostvujejo uprzoritvi njegove žalne igre »Azazel«, s katero je Drama počastila pisateljevo šestdeset-letnico. Prišli so zastopniki oblasti in nekaterih kulturnih naprav, toda bolj ko vse drugo je zalegla udeležba tistih, ki niso predstavljali nič drugega ko sebe in svoj iskreni odnos do Pregljevega dela: od tod je iz parterja ;n posebej še z dijaškega stojišča za don e la salva aplavza in ni ponehala toliko časa, dokler se slavljenec ni pokazal pred zastor. Da je dobil lov or je v venec z narodnimi trak!, se razume ob sebi; poleg tega še neko darilo, kakršno ni bilo nikdar predaleč od liter ature; a največ je veljala spontanost ovacij in zlasti še tista hvaležna pozornost s katero je največji del občinstva spremljal podobe Pregljeve tako poetične in motivno bogate drame o strastni 1 juhe zri izdajalskega Jude iz Keriota do spo-korjene grešnice Marije Magdalene ali. kakor jo imenujejo s v dramski obliki —. k-' pa je zato no'na vzv -šenega občutja v propasti temnih demoničn:h sil in v zmagi duševne lepote Nato ie z besedami najboljšega po-znava'ca Pregljevega dela dr Tineta Debel jaka karakter'ziral pie m eni tost dragocenost n pomembnost Pregljeve umetn'ške tvornosti tud; na dramatskem področju Podrobneje je govoril Debevec o Pregljevem :zvirnem jeziku in ie nasnrot1 tistim, ki govore o izumetničenem jeziku avtorja »Azazela« poudarjal »neko neukrotljivo življenjsko strast« tega j zika »v njem je neka prvobitna bruhajoča, prelestna :n ne samo silovita, temveč včasih tudi naravnost nasilna moč. ki te omamlja in ki je v tej obrzdanosti v našem slovstvenem izrazu, vsaj doslej, prav gotovo še nimamo enake« Ravnatelj Drame je zakliuč;l svojo pomembno besedo o Pregljevi umetnosti 6 pisateljevim stavkom o umetnikih »Zdrav ko Zemlja in dobr ko Luč« Govor je vzbudi' upravičeno pozornost m odobravanje Uprizoritev, ki jo je zrežiral M;lan Skr b i n š e k ki v kateri nastopa več k0 30 oseb je po uporabljenih sredstvih in njih učinku eno najpomembnejših odrskih dejanj v tej sezoni. Veličastnosti se pridružuje kot enako- padla ln dobila notranje poškodbe 60 letna posetnica Marija Novakova z Iga; 63 letna gospodinja Štefanija Gergoletova iz Ljubljane se je pri padcu poškodovala na glavi; desnico si je zlomil pri padcu 7 letni sin železničarja Miroslav Skubic iz Ljubljane; dveletna hčerka natakarja Ljubica Povše-tova je padla in si zlomila desno nogo; 9 letnemu sinu zidarja Josipu Reparju z Rudnika pa je padla na glavo opeka. u— Kurjača za stabilni parni kotel nujno potrebuje mestni vodovod ter naj se Interesenti zglase v II. nadstropju v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10 med 8. In 9. uro. Z Gorenjskega Zabavna predstav» v Kranju. V Kranju so imeli te dni prireditev veselega značaja, na kateri je izvajala razne plese plesna skupina Šivana, nastopala je pa tudi komičarka Gurga Sauerjeva s partnerjem Tiborjem Gogotzkim, groteskni komJk Laube in Marion Stanglova, ki je zapela nekaj izbranih pesmi. Prireditev v Tržiču. V novi kinematografski dvorani v Tržiču je priredila organizacija Moč po radosti, varjetejski večer s pestrim sporedom, ki je poslušalce zelo zadovoljil. . Iz koroške sodne službe. Za sodnega svetnika v Velikovcu je bil imenovan doktor Oton Dežman iz Celovca. Rojstva ln smrti v Preddvoru. Meseca marca so zabeležili v Preddvoru pri Kranju 8 rojstev. Narodilo se je 5 dečkov ln 3 deklice. V istem času so umrle štiri osebe. V prvem četrtletju letošnjega leta se je narodilo v Preddvoru 16 otrok, umrlo pa je 26 oseb. Nesreča v gozdu. Vojak Anton Arnež lz Preddvora pri Kranju je prišel nedavno domov na dopust ter se je podal v gozd sekat. drva. Pri pod ranju dreves pa se je ponesrečil ter so ga morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico. Nesreča pod plugom. Pri oranju na polju je prišel pod plug 59 letni dninar Peter Vidrih iz Celovca. Plug je nesrečniku odtrgal nogo, tako da so ga morali prenesti v bolnišnico. S štajerskega Smrt mariborskega rojaka na Dunaju. Na neki dunajski kliniki je umrl na velikonočno nedeljo po daljšem trpljenju obratni vodja dunajske pl narne generalni direktor ing. Ernst Schcbert. Pokojnik se je narodil leta 1893 v Mariboru ter štud ral v Gradcu elektrotehniko, strojno inženjer-stvo in narodno gospodarstvo. V svetovni vojni se je boril na ruskem, srbskem in italijanskem boj šču. Nekaj časa je bil asistent na tehnični visoki šoli v Berlinu, potem je dobil namestitev pri štajerski elektrarni, pozneje je bü imenovan za ravnatelja elektrarne v Gradcu, nato je odšel predavat o elektrk: na montanistično visoko šolo v Leoben. meseca marca 1940 pa je prevzei vodstvo plinarne na Dunaju. Odlikovanja. Desetar Adolf Hauptmann iz Trb:velj in desetar Karel Pirnat iz Zagorja sta bila odlikovana z železnim križcem 2. razreda Nesreče ln nezgode. 34 letni železničar Otmar Obran iz Maribora je prišel med odbijače vagona, ki so mu zmečkali želodec. — Pri streljanju z možnarji se je poškodoval na očeh 15 letni Konrad Roškar. — S kolesa je padel ter se poškodoval na nogi, na desnem očesu in na hrbtu 58 letni Desat zapovedi 3 vedente v{ »iT L. Ohranite mir in red! 2. Vsak naj bo pripravljen, da pomaga drugim. S. Kajenje je prepovedano. 4. Vedno je treba imeti obzir do mater z majhnimi otroki, do starejših in bolehnlh oseb. 5. živali ne smeš jemati v zaklonišče. 6. Otroške vozičke pustite zunaj zaklonišča! 7. Vsakdo naj una pripravljeno žepni svetilko. 8. Ne pozabite zaklonišfne prtljage. S). Odredbam rediteljske službe s« mor» vsakdo brezpogojno pokoriti. Kdor se zoper-stavlja, bo zapoden iz zaklonišča, oziroma kaznovan. 10. Pravilno vedenje vsakega posamezni ta varuje občestvo pred škodo. Pesek za gašenje za pr.mer »etalsk'ga napada vzemite brezplačno Iz de|m>mj ob cestah. Te deponije so označene z napisom »Požarni pesek« vreden deležnik poezija- ki jo stopnjujejo zanimive scenografske reš:tve arh VI Gaj ška. glasbeni vložki skladatelja M Tornea n kostumi J. Vilfanove Prvenstveno na znotraj obrnjeno dogajanje, razdeljeno v pet slik, se razvija v močno pitoreskem okvru n vrsta zborno zrežiranih prizorov pridružuje razpletu osredn;es*a konflikta nenavadne zdai akustične zdaj r.ntične ojaèeva'ne 'n osvetlie va'ne učinke Najsi je 'fira v tej u-rzortvi matno »krai<"ana -n prirejena — k temu -ta nrinomorf'a dramaturg pro* Moder -n režiser M Skrbinšek — se ie zlr.čen-i Hfca Pregljevih pr snodob in burne?-' nesn čkega jezika prenesla v lirizem odr-k'h priborov in razpoloženj, med katerimi >e predn'3'Ma peta slika in zzvene'a v nresun'iiv fina'e v zrna go Mriamine nebeške ljubezni naH zemeljsko strasti- nronadle^a !uda-''daja'ca P'sitelj-i dr Preglja je med drugim obiskala v loži deoutacija častilcev z domačega Tol-nrna kakor sc mu pesebnr živahno nlo-kal: številni Primorci k vidijo v njem vel'kega epika svoje rod-e zemlie Prav tak so ga pozdravljal- rojak izpod Karavank kier je dr Pregelj do'go žive' in *psa' mno^a svoi« dela med n;im tud »Azazeb« 14 =tev!k? dramske 'zdaje »Gleda! :kega 'ista« ie posvečena Pre-'lju nrina;a noleg De-bevčevega »Pozdrava dr Ivanu Preglju« prof Modra é'anek »Dr Ivan Pregeli analitik duha« in Skrbinškove režiser-ke opombe ter številne ilustracije. M. Kogejeva in I. Franci v »> Carmen <• Iz razgovora z Milo Kogejevo in Ivanom Franclom Kakoi znano, sta b ia a M. la Kogejeva m g. Ivan Franci tri s~z ne ina zagrebškega N r dn""' Hod - i rlhodnjlh dneh bosta gostovala v glavnih vlogah v Bizetovi operi » Carmen«, v partijah, a katerimi sta že pred nekaj sezonami podala tehtne dokaze svojih umetniških potenc. Julij Kuder lz Maribora. — 12 letni Franc Kurbus je padel in si zlomil desno nogo. — 57 letnega Franca Robiča lz Račja je podrla krava ter ga osuvala po zgornjem životu. — Pri streljanju z možnarjem si je poškodoval levo roko 31 letni Franc Be-loglavec. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Iz Trsta Prijave oseb iz zasedenih pokrajin. V smislu objave tržaške prefekture se morajo vse osebe, rojene v pokrajinah, zasedenih po sovražniku, ki so začasno zaposlene v Trstu ali ki so bile priseljene v Trst, javiti v preselitvenem uradu v Manzoni je vi ulici kjer morajo sporočiti svoje osebne podatke z navedbo sedanjega stanovanja. 1004)00 lir za trZlSke Žrtve bombnega napada. Prefekt trfaàke pokrajine je nakazal prefektovemu komisarju v Tižiču znesek 100.000 Ur v prid ooetoam, ki so bile prizadete zaradi sovražnih bombnih napadov na Tržič. Poletni izpita na trzasicem vseučilišču. Rektorat tržaškega vseučilišča objavlja, da je treba v času do 30. aprila predložiti prijavo za pciagsanje izpitov v poletnem roku akademskega leta 1943/44. Zadevne prošnje sprejema tajništvo tržaškega vseučilišča. Prošnje za rigoroee je vložiti do 25. maja. Cerkvena glasba na Montaci. Na velikonočno nedeljo so Izvajali med slovesnim cerkvenim opravilom v kapucinski cerkvi na Montuci pod vodstvom orgelskega mojstra Jožefa Herlopa izbrane skladbe cerkvenega značaja. Sodelovali so lirični so-pranistka Conceta Furlani Fonda, dramska sopranistka Neda Manlič in violinitska Marjeta Coglievina. Gasilec žrtev karam boia dveh avtokar-jev. 51 letni gasilec Olivij Zamperlo iz Prezljeve ulice 9 je bil na potu k osrednji ribarnici. Ko je pridrvel mimo avtokar tvrdke Drloli, je Zamperlo zaprosil šoferja, naj ga pusti na vozilo. Gasilec pa nI prisedel k šoferju, temveč je ostal na stopnišču. V Mazzinijevi ulici v viš ni ulice Sv Lazarja pa. je za vozil avtokar v drugo vozilo, ki se je pojavilo izza vogala. Pri karambolu je priletel nesrečni gasilec na tla in obležal z zlomljeno levo nogo ln občutnimi poškedbami na glavi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Nesreča na Proseku. 18 letni delavec Sad:n Coen ki stanuje na Goldonijevem trgu v Trstu, je šel na delo na Prošek. Med vožnjo je padel z voza in si zlomil levo nogo. Ponesrečenega delavca so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se zdravijo tudi 48 letni mehanik Romeo Oorjan iz Istrske ulice 16, ki mu je kovinski drobec ranil desno oko, nadalje 41 letn Josip Stelko, ki je padel pri Bujah z avtokarja in si zlomil levo ključnico, ter 53 letna Roža Zelko iz Cr;spl1eve ul ce 3, k! ee je ranila v nekem obratu v Broletu na lev ci. Iz Gorice Ponesrečenci. 16 letni pekovski pomočnik S. žbogar, ki stanuje na Placuti, je priletel s kolesom v zid. Obležal je s številnimi poškodbami po vsem telesu — 40 letna gospa A. se je peljala na kolesu po Korzu. V bližini gledališke kavarne jo je povozil neki motociklist. Povoženka ima precejšnje poškodbe. — 75 letni Josip Kartan iz Gorice je bil zaposlen v gozdu, kjer mu je desna noga zmrznila. Zatekel se je v goriško bolnišnico in so mu morali amputirati levo nogo. — 68 letni inž. Hermenegild Manzini si je porezal levico. — Levico si je poškodoval 10 letni A. Campa iz štandreža. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. Nasilen ln nadležen je bil 34 letni Božidar Cona. ko se je vračal z vlakom v Gorico. Med vožnjo je zaradi vinjenosti postal tako siten, da so nazadnje morali intervenirati organi javnega reda, ki so ga spravili v zapore, kjer si je preko noči lahko ohladil svojo vročo krt. Ovaden je bil pristojni sodni oblasti zaradi nasilnega vedenja. Obsojen, ker je kradel vojiški oves. V lanskem decembru so naJli v stanovanju 60!etnega Alojzija Draščka iz Gorice, sta. nu.očega v Svetcg rski ulici 37, razne predmete, ki so prioalaii v: jaški upi avi. Med drugim so našli tudi vrečo ovsa, o katerem je dejfJ. da ga je zbral s pometanjem na nekem dvorišču, kjer so se bili utaborili vojaki. Pri zas'iàevaniu je Drašček priznail, da je prodal dve vreči ovsa (150 kg) po 2.50 lir l:g, razen tega je px>daJ ojnico vojaškega voza gostilničarju Francu Cube ju. Pred goriškim sj'.iščem je tli Drašček obsojen na 2 meseca zapora in 500 lir globe. N°še ol~čln.ctvc bo brez Ivoma zan:'m"lo izvedeti kaj o njunem zagrebškem delovanju Ga. Kogejeva p. ìpoveduje o svojem delu in pokaže izrezKe kritik iz raznih časopisov. Prvi nastop v Zagrebu je bila Amneris v »Aidi«. »Hrvatski Narod« je pisal o nastopu tole: »... Zelo zanimiva je bila Mila K gejevr kot Amneris. Nenavadno lepi in močni ajt, zelo izrazit in gibek ter izrazite :g:a!ske spccobnosti so poleg impresivne pojave omogočili umetnici krasno za.' k ž no, zelo po luhovljeno in fino podano kie -e jo « Isti časopis pišs o Francia, ki je pel Radamesa: »... O lepi barvi, moči in proiemoati tega tenorja je bil govor že o priPV« n-f"g^vesra ^ostovanjp k~t Cavaradoss! v Puccinijevi »Tosci«. Vloga Ra'.?- es ;e o j o go. a ja njegovim glasovom sposobnostim — gost je imrl še več prilike razviti sijaj in moč svojega glasu ...« Poeeven u psh ki ga je deležna le msJokrtera pevka, je dosegla Kogejeva kot Amneris v prizoru v ječi, kjer ji je ploskaj peleg eib'inrtva zagreški orkester z diri-- »'o+o*!^^, na čelu. Ga. Kogejeva je pela: Azuceno (»Tru- goleto«), Erdo (»Rensko zlato«), Suzuki (»Butterfly«), čarovnico (»Janko ln Metka«), Evdoksijo (»Plamen«), Ameli jo (»Ples v Maskah«), Lavro v (»Giocondi«), Mary (»Zakleti Holandec«). Tudi ocene teh vlog so prinesle ge. Ko-gejevi mnoga ln lepa priznanja zagrebške kritike. Pred oihodom v Ljubljano je pela Kogejeva Lavro v »Giocondi«. O njej je napisal kritik Mlinarič. da razpolaga s pevske tehniko in obsegom glasu, ki jo usrw»*hHata za vse vloge njene stroke. np«*«'»".?» v Zagrebu tudi na ram'»' irò-"«"*'* e1 oval a je med rfrueim tudi « RatPdr<»H In G,«sv«>n'>m zavodu kier dalall Mozartovo »Krö-ntma smesse*. Izreden uspeh je doživela skupno s tremi protagcciistl zagrebške Open: V. Nožiničevo, J. Goeüöem ia R, Beleiniea KOLF.DAR; Sobota, 15. aprila: Helena. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Nenavadni dvoboj. Kino Sloga; Ura slabosti. Kino Union: Ljubosumnost. DEŽURNE LEKARNE: Danes: Dr. Kmet, Ciril-Metoda. Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4. Mr. Ustar, šenlenburgova uL 7. DRŽAVNO GLEDALIŠČE drama: Sobota, 15. aprila, ob 18: Razbi« vrč. Red Sobota. Nedelja, 16. aprila, ob 18: Azazel. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Heinrich von Kleist: »Razbiti vrč«. Vsebina igre je na moč preprosta: zgodba o sodniku, ki je svoj lastni tožnik. Pri njem iščejo pravice zaradi vrča, ki ga je razbil on sam, kot se po dolgem, veselem prerekanju izkaže. Osebe: Walter, sodni svetnik — VI. Skrbinšek; Adam, vaški sodnik — Cesar; pisar — Peček; Marta — P. Juvanova; Eva, njena hči — V. Ju-vanova; Vid, kmet — Korošec; Rupreht, njegov sin — Nakerst; Brigita — Kraljeva; služabnik — Verdonik; Liza, dekla — Pugljeva; Meta, dekla — Verdonikova; birič — Pfeifer. Režiser: prof. O. šest. Scena: ing. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. opera: Sobota, 15. aprila, ob 18: Baletni večer. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Nedelja, 16. aprila, ob 14.30: Princeska In zmàj. Mladinska opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ob 18: Travata. Izven. Gostovanje so-pranistke Zlate Gjungjenčeve. Cene od 40 lir navzdol. »Baletni večer« obsega 3 točke. Na glasbo J. Gregorca komičen balet v enem dejanju »Na terasi«; solo plešejo: I. Kir-bosova k. g. kot rokavičarica, Japljeva, prodajalka cvetja, šušteršičeva — zapeljivka, Pogačar — Perujčan, Kirbos — baron, Pollk — oficir. Druga točka je bajeslovni balet iz grške mitologije »Ik»rus« ra ritem tolkal (enò dejanje); solista: Kirbos — Ikarus, Hiti — Dedal. Tretja točka večera je pantominvčen balet na glasbo W. A. Mozarta »Mandarin«. Plešejo: Bravničarjeva — Chung-Yang, Kirbos — kitajski mladenič, Pogačar — mandarin, Remškarjeva — metuljček, Polik — poslanik, Hiti in šema — njegova spremljevalca Koreografija večera je Kir-bosova. Dirigent: A. Neffat. Scena: A. Gerlovičeva. Načrti kostumov: J. Vilfanova. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve v Verdijevi »Traviati«. Po daljšem premoru bo gostovala sopranistka Zlata Gjungjenčeva v eni izmed svojih najpopularnejš h partij kot Violetta Valéry. Občinstvo bo gotovo z veseljem pozdravilo to priljubljeno umetnico na našem ociru. Njena partnerja bosta D. Čuden v partiji Alfreda in Janko kot Germont. Ostala zasedba bo običajna. Uprizoritev opere »Carmen« z gostoma MSlo Kogejevo in Ivanom Franclom, ki bi se morala vršiti v nedeljo 16. t. nu, je preloženo na prihodnji teden. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA« 15. APRILA 7.00—7.10: Nemška poročila. 7.10 do 9.00; Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: porcčiia v slovenščini. 9.00—9.10: Nemška poročila. 9.10—8 20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.C0—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Porcčiia v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Veseli zvoki za premor. 14.00 do 14.10: Nemška poročila. 14.10—15.00: Pozlravi iz domovine; Radijski orkester in kc-mo. ni zbor, vodi D. M. šijanec. 17.00 do 17.15: Nemška poročila in poročila v slovenščini. 17.15—18.00: Drobni napevi. 18.15 do 19.00: Gospodinjska ura; Žena in protiletalska zaščita. 19.00—19.30: Fantje na vasi. 19.30—19.45. Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Športni pregled. 20.00—20.15: Nemška poročila. 20.15—22.00: Večer Ivtana Cankarja (Ob 251etnici nejgove smrti). Sodelujejo člani Naro: nega gledališča v Ljubljani in Radijski orkester ter komorni zbor; vodi D. iL šijanec. 22.00—22.10: Nemška poročila. 22.10—23.00; Ziaij se pa začne. županom, ki so gostovali v Bukarešti v Verdijevi operi »Ples v maskah« in »Aidä«. Razen tega sta pela Kogejeva in Zupan tudi v bukareštaaiskem radiju. Tik preden je odšla g. Kogejeva v Ljubljano, se je pripravljala v Zagrebu za nastop v »Carmen«. Plodove tega študija bo občinstvo lahko ocenilo v njenem ljubljanskem nastopu. Po treh sezonah njene odsotnosti iz Ljubljane bo gledališko občinstvo posvetilo posebno pozornost ponovnemu nastopu naše nekdanje priljubljene altistke. Zainji Franclov nastop v Ljubljani, ko je imel peti »Trubadurja« za vse abonmaje, pa mu je to žal preprečila bolezen, se je končal s tem, da nam je ostal ta naš tenorist pevsko na dolgu. Zaradi dovolj nevarne gnojitve v grlu se je moral podvreči operaciji mandljev in je trenutno kot re-konvalescent na bolezenskem dopustu. Njegovo zdravje je na najboljši poti k popolnemu okrevanju in kakor kažejo skušnje, je odstranitev mandljev še pripomogla k lepoti ln moči njegovega glasu. Vendar pa je pevski organ še vedno zelo občutljiv in podvržen vsaki najmanjši indispozicijL Po drugi strani pa je razumljivo, da delaven pevec stremi za čimprejšnjim oderskim udejstvovanjem. Tako bo tvegal Franci kot don José svoj prvi pevski nastop kot rekonvalescent, da bo preizkusi, kako mu služi glas po operaciji. Občinstvo, ki je videlo Franclov pevski vzpon do nosilca repertoarja, bo gotovo z zanimanj am prisostvovalo njegovemu zopetnemu nastopu. Kogejeva in Franci, naša slovenska pevca, ki sta s svojim nastopom v Zagrebu stopila v krog tamošnjlb protagonistov, sta z vso dostojnostjo reprezentiram slovensko umetniško potence v hrvaškem gledališču, ki stavlja po svoji dolgoletni tra^ dici ji in kulturi Gemati zahteve na svoje člane; zato ju bomo s tem večjim veseljem pozdravili zopet na deskah, katerim se imata zahvViti, da .«ta se povspela do take višine. Mafia SU SPORT Rekordi, ki f Ih nihče ne prizna Ce kdo doseže kakršen koli rekord, gre njegovo ime od ust do ust, od lista do lista in kmalu ve ves svet zanj. Toda mnogo je tudi rekordov in rekorderjev, o katerih nihče ne govori in jih nihče ne prizna, pa je vendar vredno, da vsaj tu in tam slišimo o njih. Na primer ... V nekem majhnem mestecu Italije živi 78-letni poštni sel — Caradozzola je menda njegovo pravo ime — ki je opravljal svojo službo nič manj kakor 53 let in je v tem času prehodil — okroglo vzeto — celih 20.000 km. Kakor koli je prinesel pismo v hišo, je pred vrati zaigral na piščal in po njej so tega muzikaličnega poštarja poznali in ljubili daleč naokrog. Svojo dolgoletno službo je dobesedno prehodil, saj bi v eni smeri preromal malone polovico dolžine ekvatorja. Široki javnosti neznan je ostal tudi — denimo — mladi Hamburžan Hans Förster, ki je s svojo ženo v majhni jahti (7.20 m js bila dolga in samo 2.20 m široka ta lupinica) prejadral po 1. 1934 nič manj kakor 210.000 morskih milj. Najprej ga je pot vedla do Afrike, odkoder je v 28 dnevih prebrodil Atlantski ocean in se usidral v Braziliji. Veselje nad uspehom je imel dvojno, saj se mu je tamkaj rodil tudi sinček, tako da so iz Južne Amerike Försterjevi potovali dalje v troje. Obiskali so še Severno Ameriko m se nató spet srečno vrnili v Evropo. Tudi rekorderji, ki jih nihče ne prizna. Drug čudak take vrste je bil Argenti-nec Gaucho Soule, ki si je poleti 1. 1936 vlepel v glavo, da mora prijahati v Severno Ameriko. Podrobnosti niso znane, vemo pa toliko, da je načrt res tudi izvedel; prejahal je vsega 16.500 milj ali 27.000 km. Kar pom;slite na to razdaljo, pa recite, da ta jezdec ni bil vztrajen kakor vsak maratonec. In vendar nihče ne ve zanj in nihče ne beleži njegovega rekorda. Železno voljo in neugonobljivo veselje do sporta je pokazal neki švicarski knjigovez Roger Tschumi, ki ga je v mladih letih doletela tako huda nesreča, da je imel pohabljeni desno nogo in desno roko, pozneje pa so mu morali nogo celo odrezati nad kolenom. Kljub temu ni hotel ostati med pohabljenci Kolesariti in plavati se je priučil mimogrede, potem pa je začel pohajati tudi v planine. Izdelati ä je dal z železom okovane opore, s katerimi je med potjo navkreber pomagal zdravima udoma. Ko je zapadel sneg, ga je potegnilo tudi na smuko. Tudi pri smučanju si je pomagal s posebnimi pomožnimi pripravami in dosegel neverjetno spretnost v izvajanju raznih likov. Da celo v smuk se je spustil brez strahu... Tudi on je bil tihi rekorder, ki je dosegel rekorde samo v svoje zadovoljtvo. s— Deseta obletnica velike skakalnice v Planici. Letos 24. marca je minilo deset let, odkar je bila izročena svojemu namenu velika smučarska skakalnica v Planici. Dotlej je veljal Sigmund Ruud z 81 m dolgim skokom iz leta 1931 v Davosu za svetovnega prvaka v skakanju. Pri otvoritvi planiške skakalnice je dosegel Norvežan Eirger Ruud nov rekord s tem, da je dosegel daljavo 96 m, leta 1941. pa je skočil Gehring 118 m daleč. Obvestila sfsorfcsikotn! ŽŠK Hermes (upravni odbor in odbor za pripravo 251etn'ice). Pozivam vse odbornike upravnega odbora, kakor vse odbornike. izvoljene na zadnjem občnem zboru. da se zanesljivo udeleže seje upravnega odbora in pripravljalnega odbora za izvedbo 251etnice, ki bo v nedeljo. 16. t. m. ob 9 v klubskih prostorih na stadionu v šiški. Udeležba vseh nujno potrebna! — Predsednik. s— ŽŠK Hermes ( nogometni odsek). Pozivam vse igralce prvega ln rezervnega moštva, da se zanesljivo udeleže v ne:leljo, dne 16. t. m. treninga na dva gola na našem igrišču v Šiški. Načelnik. s— SK Moste (ŠD Iztok). Vse aktivne člane in odbornike naprošam, da pridejo zanesljivo na važen sestanek, ki bo drevi ob 19 v gostilni Lovšin v Gradišču. Oblak zasotovo! — Načelnik. Sašits prve znanilce 9 Kako prijetno je človeku, ko zazre, še preden se je zima poslovila, na domači mizi ali na mizah svojih znancev in prijateljev vrb ne šibice z nežno sivimi kožuh astimi mačicami. Vrba je med prvimi, ki nam pravi: Zima se poslavlja, pomlad prihaja v deželo z vsem svojim razkošjem. Kdo bi se teh prvih znanilcev pomladi ne veselil! Mačice pa ne razvesele le našega očesa, ampak tudi naše male pridne živalce, naše čebele, če le sonce toplejše posije, krožijo okrog mačic roji teh sončnih tičic, da poberejo iz njih moko, ki jo potrebujejo za kruhek svojih nebcgljenč-kov. A za posladek se včasih najde na MALI OGLASI Kdor išče službo plača za vsako oesedi L —.30. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos aa te oglase Je L 7.—. - Za ženitve ui dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase I« —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova all ällro L 3.—. Najmanjši tznoe aa te oglase Je L 10.—. Službo dobi DEKLICO za varstvo petletnega otrok« za popoldanske ure iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8543-la STALNO SLU2BO DOBIJO: ena gospodinjska pomočnica, ena po6trežnica, en. hlapec h konjem. Plača dobra, vsa oskrba v hiši. Domobranska 7. 8501-la FRIZER. POMOČNICO zanesljivo, stalno in dobro moč. sprejme proti dobri plači takoj ali po dogovoru. Kirinič Ludvik, Jernejeva ul. 1. 8611-la KROJ. POMOČNIK in vajenec se sprejmeta. Krojaški salon »Modu». Ljubljana. Resi J e va 8. 8600-la POSTREŽNICO pošteno in snožno. mlajšo, dnevno od 9. do 4. ure popoldne s kosilom sprejmem takoj. Naslov v ogl odd. Jutra. 8583-la KROJ. POMOČNIKA za velike komade in vajenca sprejme Križnj. škof j a 6. 8683-la GOSPODIČNO k sedemletnemu otroku Za popoldne, iščem. Naslov v ogl. odd Jutra. 8677-la 2 NATAKARJA plačilnega in jelonošo, mlajši nj^či, sprejme hotel »Bellevue«. 8557-la POŠTENO DEKLE za vsa dela, iščem. Hrana in plača dobra. Go-stilna »Na Pečic za. ljub. 8539-la PRIDNO KUHARICO sprejme dobra družina. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8662-la GOSP. POMOČNICA samostojna. poštena, išče 4-članska družina. Naslov v ogl. odd »Ju tra«. 8650-la GOSP. POMOČNICO samostojno in pošteno, išče 4-članska druž:na. Pluča dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8633-la BR1V. POMOČNIKA mlajšega, spretnega, sprejme takoj ali po dogovoru v stolno službo Kliš Franc. Prečna 4 8625-la DEKLE pridno in pošteno, za kuhinjska in hišna drla se sprejme takoj. Gostilna Klemenčič, Krekov trg 11. 8624-la POSTREŽNICO za nekajkrat tedensko, dopoldne ali popoldne, iščem. Jesenkova 4. priti, levo. 8620-1« Prodam PEGE IN LISAJ Vam zaneslj ivo odstrtn. Alba krema — Drogenja Kane Zidovsk« ulica 1. 8459-6 MIŠI. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska 1. 8458-6 POŠILJKA KORENJA rdečega, za krmo. Je pripela. Dobite ga pri tvrdki E. Cerar, na, Pogačarjev Ljublja-trg 1. 8599-6 KLAVIR prodam. Rožna dolina V/26. 8592-6 NAHRBTNIKA dva. velika, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 8718-6 GAMAŠE moške, usnjene in pla-šček za 3-letno deklico naprodaj Naslov v osi. odd. Jutra. 8720-6 cvetju tudi kaka kaplja medečine. Nehote pa oplode čebele pri nabiranju cvetnega prahu tudi dotično cvetje, ker prenašajo prah z moškega na ženski cvet. Ni čuda, da so se v poslednjem času začeli za čebele zelo zavzemati tudi poljedelci in sadjarji. Za čebelarja pa so rastline, ki dajejo čebelam cvetni prah, še posebno važne, zTasti one, ki cveto v zgodnji pomladi, kakor je prav vrba. Slovensko čebelarsko društvo je ustanovilo zaradi tega na Barju drevesnico za gojenje vrb. Svojim članom jih oddaja brezplačno, a rade volje j h odda vsakomur, ki jih hoče nasaditi na svojem vrtu ali zemljišču. Vrba se lahko vzgoji v lepotičen grmiček. Kdor ima kjer koli kak kotiček na svojem vrtu, naj si jo zasadi. Raste pa v vsaki zemlji brez posebne nege. Lepo je videti grmiček spomladi, ko so šibice od vrha do tal polne svetlcsivih kožuhastih mačic in ko kroži krog njih roj marljivih čebel. Zlasti je priporočati saditev zaradi tega, ker je prodaja na tujem svetu narezanih šibi c prepovedana. Kdor jih pa ima sam, ta vsako pomlad lahko krasi svojo mizo s to prvo znanlko pomladi. Iz Hrvatske Zborovanje hrvatskih srednješolskih profesorjev. V Zagrebu so se pred dnevi sestali srednješolski profesorji s področja vse države. Obiskali so tudi grobove očeta pravaskega gibanja dr. Ante Starčeviča in Stjepana Radiča. Na obe gomili so položili spominske vence. Dubrovniški arhiv na Hrvatskem. Z Dunaja se je vrnilo v Zagreb odposlanstvo, ki se je na Dunaju pogajalo za izročitev arhiva nekianje dubrovniéke republike hrvatski vladi. Prvi hrvatski zvočni film »LislnsUi«. Hrvatska filmska produkcija se ni zadovoljila zgolj s snemanjem zvočnih tednikov in kulturnih filmov, temveč je že leta 1942 pričela s snemanjem filma »Lisinski«, ki je doživel svojo krstno predstavo na velikonočno nedeljo v Zagrebu. Film obravnava življenjsko pot komponista prve hrvatske opere Vatroslava Lisinskega. Le-teaa so njegovi prijatelji, ki so verjeli v njegovo poslanstvo, potegnili za malo trenutkov velikega uspeha iz zatohlosti njegove delovne sobe. Toda kmalu je kot žrtev političnih intrig, oziroma bolje rečeno kot žrtev svojega narodnega mišljenja in ustvarjanja, moral brez prijateljev in zapuščen pasti v staro ozračje ter prehitro končati svoje bedno življenje. Film sam je krasno fotografiran in dobro igran. Glavne vloge so odigrali zagrebški državni igralci Glasbo k filmu je zložil skladatelj Boris Papan-dopulo. MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo, v dobrem stanju, prodam. Ogled od 1. do 3. ure Bleiweisova 18. levo. pritličje. 8726-6 ŠPORTNI ČEVLJI ženski, rujavi. ét. 37 do 38, z nizko peto, zelo dobro ohranjeni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8685-6 STENICE s ščurke, podgane zanesljivo uniči zavod za po-končevanje mrčesa in golazni Zor Adolf, Tavčarjeva ul 4/III. levo 8588-6 TEHTNICO decimalno, 500 kg. ter balančno 10 kg. prodem. Naslov v ogl. odd Jutra. 8694-6 MOŠKI OBLEKI dvuje, v rujavi barvi, predvojno blago, popol-nomo novi, proda Križaj, Skofja 6. 8634 6 BLAGO za d-tr.eki kostim, črne barve in f«ntovski suk-njič ln en nahrbtnik., predam. Krakovski nasip 26. pritličje, levo. 8681 6 RADIO nov, 5-cevni. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8675-6 KUHALNIK na plin, še nerabljen, a dvema gorilcema, prodam Noslov v ogl. odd. Jutra. 8674-6 TRICIKELJ nosilnost do 200 kg, po ugodni ceni proda Mehanik Ambrož, Tyràevu 71. 8715-6 VRTALNI STROJ na ročni pogon in na stojalu, naprodaj. Ogled Mehanična delavnica. Rimsko c. 19 (dvorišče). 8545-6 BLAGO za zimsko moško obleko, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 8333-6 ČEVLJE ŠT. 43 prodam. Rožna dolina, cesta VII. št. 13/1. 8569-6 GNOJ ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8659 6 VOLNENO BLAGO za meško športno obleko ali površnik, prodam. Ogled od 12. do 3. ure. R;h.irj«va l/II. 8657-6 ŠPORTNA OBLEKA iz predvojnega blaga zn 14 letnega dečka in goj-zerce št. 41, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 8641-6 USNJENO AKTOVKO ter violino, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8638-6 RADIO popolnoma nov, zna-rke »Geloso«, S-sevni, magično oko. 4 valovne dolžine, za razvajenega poslušalca, prodam. »Beži-grd«, Podmiiščakon 25 pp. 8615-6 KINO-APARAT snimalni, 16 mm. ugodno naprodaj. Bleiweisova 48. pritličje drsno. 8716-6 MOŠKO KOLO zelo dobro ohranjeno, ugodno proda mehanik Ambrož, Tyrševa c 71. 8714-6 KARFIJOLA špinača, se dobi pri Gospodarski zvezi, Bleiwei- I sova 29 8712-6 CVETAČO in šp^načo dobrte na ! stari mesarski stojn c ; ob M'hrovi hiši. Vodnikov trg. sril-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. v brezhibnem stanju, prodam. Nova trgovina, Dunajska cesta 36. nasproti Gospodarske zveze. 8671-6 RADIO »Blaupunkt« 1939, 6-cev-nl. brezhiben, v najboljšem stanju. prodam. Ogled v nedeljo dop. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8710-6 NJIVO in TRAVNIK dam v najem 5 minut od kolodvora D. M. v Polju. Pojasnila od 8. do 10. in 13. do 15. ure prt Rizbon-šek, Lepadvoreka 20 8667 17 ZA OTVORITEV prvorazrednega modernega salona, vzamem v najen pod najboljšimi plačilnimi pogoji lepe sončne prostore v strožjem središču mesta, ki bi obenem služili za stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«. 8517-17 PARCELO kupim na periferiji mestu N.islov na ogl. odd Jutra. 8679-20 Sob eiste SOBO z 2 posteljam« v jugo-zapadnem delu mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čim hitreje«. 8610-23a SOBO z vhodom s stopnišča, iščem za takoj ali pozneje. Cena postranska stvar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pla-čvm zelo dobro.« 8691-23.1 SOBICO majhno, opremljeno, išče gospodična, ki Je ves dan odsotna. Ponudbe na osi. odd Jutra pod »Sobica«. 8695-23a SOBICO pn prosto ali sobo s po-sebn m vhodom iščem. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Točen«. 8613-23a 2-SOB STANOVANJE s souporabo kuhanje in kopalnice iščem Sem poročen m brez otrok ter ves dan odsoten Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Inženjer« 7813-21» STANOVANJE dvosobno iščem Plačam Za poi Icttì naprej najemnino. Ponudbe na ogl. odd. Ju ura pod »Dvosobno«. 8732-21 a STANOVANJE dvosobno, mode no. s pritikllnami. iščem kjer koli v strožjem centru mesta. Pkiiam dobro. Ponudbe na ogl. odd. J utra pod - »Usl uga «. 8518 21a CEMENT 10—20 vreč. kupim takoj. Naslov v ok'. odd. Jutra. 8578-7 i ra ilča Za rejo do 50 Kg težke ga. kupim. Naslov v osi Odd. Jutra. 8696-7 nSTT KINO MATICA * Telefon 22-41 Lepa m slavna HANA VITOVA ter simpatični ERNST v. KLIPSTEIN v veliki ljubezenski drami NENAVADNI DVOBOJ Film čustev in lepote! Ciganska glasba in ples! Predstave dnevno ob 16. in 19. uri. KINO SLOGA Telefon 27-30 Vesela in zabavna pustolovščina mladega zakonskega parčka v Bavaria-filmu URA SLABOSTI V glavnih vlogah: Hannelore Schroth, Paul Richter, Fritz Odemar, Josef Eichheiin Predstave ob 15., 17. in 19. uri, v nedeljo še ob 10.30. KINO ONION Telefon ;2-H Ljubosumen ženin povzroča svoji zvesti nevesti neštevilne nevšečnosti v veliko veselje svojega prav tako ljubosumnega okolja LJUBOSUMNOST V glavnih vlogah: Carola Höhn, Hans Nielsen, Werner Fuetterer i. t. d. Predstave ob 16. in 19.15 uri STARB URB zapestne. žepne ln budilke. samo prav dobro ohranjene, kupim Janko Jazbec. Miklošičeva 12 J—384—7 VKKCE prazne cementne m sli-čne papirnate kupuje PETRONAFTA, Cirli-Me todova (Tyrševa) št. 35; J-380 < ZNAMKE, kompletno zbirko ali posa mezne partije, tudi preko morske, razen pokrajinskih kupim. Ponudbe na oglas odd Jutra pod »Zmmice« 7148-7 KOLESA moška in damska, rabljena. kupim. Plačam najvišjo dnevno ceno Nova trgovina, Dunaj ska 36 nasproti Gospo darske zveze. 8676 7 ŠIVALNE STROJE rabljene, kupujem. Plačam najvišjo dnevno ceno. Nova trgovino Dunajska 36. nasproti gospodarske zveze. 8673-7 PISALNE STROJE rabljene, razne elektromotorje in druge tehniške predmi te, kupujerao. Nov« trgovina, Dunajska 36. nasproti Gospodarske zveze. 8672-7 KNJIGE v r-.znih Jezikih, znanstvene, medicinske in tehnične, novejšega časa. časopise in tudi cele knjižnice kupuje. st l"o fc— m.» mn vin*r(— 3«.mber?, Miklošičeva 16. KUPIMO: Kl«ng-Kommentar B. G. B. Pleteršnik, Slovensko-nem. slovar. LJublj- Zvon 1832-1901. 1911, 1916. Kronika VI, čas. za zgod. in narodopisje XXVHI 1933. Illyrisches Blatt vse letnike, Carln-thin letnik I. in tudi kompletno serijo, Car-niolia 1838 letnik L. Mitt. d. Musealv. v. Kruin, 1891, 1894. 1895. 1896. Mitt. d. Krain. küsten. Forstvereins vse letnike. Knjigarna Kle:n-movr &. Bamberg, Miklošičeva 16. 8561-7 ZNAMKE celotne zbirke ali poe., mezne. boljše serije, tu dl prekomorške. kupim — razen pokrajinskih -Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro« pod šifro »Boljše« <844 7 MANOMETER za kisik za 150 atm. pritiska, kupim. Tehnl čna pisarna. Rimsk« c. 13. 8546 7 OVČJO VOLNO kupuje stalno vsako množ no »Jugovolna«, Ciril Metodova 41, nasproti Sv. Krištof« 8570-7 KAMNITO MIZO okroglo ali štirioglito iz naravnega ali umetnega kamna, kupim. Sporočite ceno in naslov n« ogl. odd. Jutra pod »Vrtna miza«. 8658-7 KNJIGE slovenske . in novejše nemške ter revije in časopise kupuje knjigarna Žužek, ptisaza uebot č-mka. 8709 7 Sobo odda PRAZNO SOBO preprosto, z» shrambo pohštva ali solidni osebi oddam. Naslov v ogl odd Jutra. 8602-23 Razno Hironuntinja MARIJA Vam točno označi Vašo življenjsko pot. Sprejema od 10.—12 ter od 14.—17 Ob nedeljch od 10.—12 Novi trg l/I. 8423-37 DENARNICO i rdečo, z nekaj gotovine, sem našla n» otroškar. ! igrišču. Naslov v ogl. 'odd. Jutra 8582 37 DRU2AENICA-CO iščem v zelo debro vpeljano pletilstvo r.:dl povečanja obrti. Ponudbe n(i ogl. odd. Jutra p d »Pletilstvo«. 8473-37 ARABSKA KNJIGA je bila pozabljena na ograji hiše Parmova št. 40 Ker Je knjiga izposojena prosim najditelja, da Jo vrne na naslov Aleksander Elsner, Parmov« 39/11. 8601-37 DENARNICO sem zgubil 11. aprila od 18 do 19. ure od Za-lazn ka do lekarne za Ljubljanico, čez Sv. Jakoba most, Cojzova cest«. Tehnična šola do Tržaške ure Rimska cesta naz-j, Napoleonov trg z vsebino 70 lir. moia tobačna karta »Ma-rolt Janko. Dolenjska cesta 30« trafika »Zupančič Fro neka« in ena neizrabljena tobačna karta iz dežele, nezn.mo ime ki jo moram vrniti lastniku na deželo. Karti sta za najditelja brez vrednosti szm pa sem kadilec, zato m> naj )ih vrne Dolenjski kolodvor, denar pa naj obdrž:. 8685-37 ZIDARJE IN DELAVCE ZA STALNO DELO V LJUBLJANI išče STAVBNA DRUŽBA D. D., Dunajska c. 17 RABLJENI STROJI naprodaj : 2 motorja 45 in 55 KS z generatorjem na oglje — venecijanka; Kleparski stroj (Sickenmaschine); Poljske tračnice. Vprašati pri: ILERŠIČ, komisijska trgovina strojev LJUBLJANA — Rimska c. 13 Nenadoma nas je zapustil v 67. letu starosti naš predobri, plemeniti, nepozabni papa, soprog, dedek, tast, brat, svak, stric, nečak in bratranec, gospod MUC ANTON INŠPEKTOR FIN. KONTROLE V POKOJU Sv. maša zadušn:ca se bo darovala v torek 18. aprila t. 1. ob. 8. uri v Križankah. SŠg Metlika, Ljubljana, Dubrovnik, dne 13. aprila 1944. žalujoči: AVRELIJA roj. ROS, soproga; BOŽA, pnroé. KOSER, DUŠAN, MILOŠ, CIRIL, otroci: ALBERT KOSER, zet; KATARINA roj. DEKOVIČ in MARIJA roj. LOV-RIC, snahi; SONJA, ANDI, MAJDA, BOJAN, vnuki ter ostalo sorodstvo t Sporočamo tužno vest, da je v 80. letu starosti sklenila svoje pridne roke k večnemu počitku naša skrbna, srčno dobra, zlata mamica, stara mama in tašča, gospa Pogreb bo v ?oboto, dne 15. t. m. ob 4. uri }>op. z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. aprila 1944. jtasmjiši rubini : Gašperia m Sajavic ' -i r*1 mgzmmzmmm ee5 >i23 ; ' - m Zapustila nas je naša preblaga soproga, sestra, svakinja, teta in stara teta, gospa SLAVE; RE2!KA Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 15. t. m. ob ur! z Zal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. aprila 1944. Globoko žalujoči: Dr. MATIJA, soprog; MARIJA REICH, sestra; EDO TAVČAR, dr. KAROL SLA VIK, svaka ; JO-SIPINA LEVC, svakinja in ostalo sorodstvo Sporočamo tužno vest, da je preminila naša ljubljena Danica Škafar 1 Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 16. aprila 1944. ob pol 5. uri pop. z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. aprila 1944. FRANC in TOSIPEVA ŠKAFAR, starši; BOŽENA in ZLATA, sestri; ZVONO, brat. M I •c-v. ,. ■.'.> /f, iv«»;-« s'è«»! j; A. E. Weirauch: 28 Tu je jel Jožef jecljati, popravljati in olepševati, dokler se mu ni nazadnje serena povsem zmešala. Toda Inge je vedela dovolj, ni ji ga bilo treba dalj muc ti. Vrlemu Jožefu se je očjtno v srce smilila, in najbrže mu je bila dosti bolj po duši kakor »ona druga«. Le pomagalo ji je to prebito malo. Imela je svoj odgovor od Maria, čeprav ga ni imela, in ta odgovor ni pomenil: »čakaj me« — ampak pomenil je: »Idi, spravi se, izgini in me ne nadleguj.« Spričo tega je bilo majhne važnosti, da ji je Jožef izkazoval svoje pokroviteljstvo in podvojeno pozornost. V zraku, ki ga je sopla, in v vseh rečeh svoje okolice je čutila, da jo obdaja nekakšna nema sovražnost, molčeče, nestrpno vprašanje: Kaj si še vedno tu? Se ne misliš umakniti? Boš mar čakala, da te vržejo iz hiše? Čas:h se je hotelo nekaj v nji upreti: pravico imam, saj sem poročena! A takih skušnjav se je s hladnim posmehom sama otresala. Poročena! Ker je bil ubogi fant v napadu obupa zapisal svoje ime pod uradno listino! Da je bila dovolj pametna in neseb:čna, bi mu bila sama ubranila. Pa ji je bilo kar po godu. in vsekako je bila dobila več, nego je dala: izpolnitev svoje ljubezni, pravljično lepo potovanje, nekaj mesecev blišča in razkošja, obleke, lišp, kožuh ... čast, da je njegova žena ... in vse to za kaj? Za nekaj ur, ki mu jih je olepšala... ne, samo olajšala mu jih je. Za tistih nekaj ur, ko je iskal pozabe, našel pa le kratko, nepopolno omamo. Ne, nima pravice. Niti senčice pravice ne. Edino, do česar ima prav co, je: vzeti s seboj toliko njegovih daril, da se bo lahko prvi čas držala nad vodo. Mesece, za katere je s svojo zakonsko dogodivščino prikrajšala študij, ji mora nadomestiti. To se ji je zdelo po treznem premisleku pošteno in neoporečno. S temi mislimi si je kar najbolj redno in skrbno pripravila kovčeg in povedala Jožefu, da misli iti za nekaj tednov na oddih ... kamor koli, na kmete, k morju ... morda v kakšno kopališče, morda v kak sanatorij. če najde kraj, kjer jo bo mikalo ostati, pošlje Jožefu glas, kakopak Malce čudno se ji je zdelo, ko jo je prosil za to, kakor za nekaj samoumevnega. Ni si mogla zamisliti, da bi še kdaj tako naneslo, da bi ji imel kaj sporočiti. V duši se je od njega dokončno poslovila, žal ji je bilo, da ga ne bo nikoli več videla, a zadnji čas je bila preživela že vse druge, težje stvari, in vrhu tega je bila prepričana, da je sluga prevejan komedijant '.n se bo vkljub vsemu oddahnil ko mu vendar že pokaže hrbet, tako da bo mogla »ona« vkorakati v hišo. Do Jožefa je imela samo eno prošnjo — nujno sporočilo za Maria. Kar kol bi se zgodilo in v kakršen koli namen b'i jo kdo iskal — nikar naj se nihče ne ohrača do njenega očeta. Starega moža je tr^ba za vsako ceno ohraniti v niegovi blažen dobri veri. Gospod pi. Holvay ima zastran nje pravico, da dela, kar ga je volja, ona mu nič ne zameri; če bi se pa dotaknil sreče in zdravja starega Garewsa ne bo imel ne na tem ne na onem svetu miru pred njenim maščevanjem. To je rekla povsem m'rno, ko je zapirala ključavnico na kovčegu; toda njena notranjščina je žarela, tolikanj, da je videla odsev na Jcžefovem prepadenem obrazu. In tedaj se je nasmehnila in ga z izpremenienim glasom poprosila, naj ji stopi po taksi. Inge se s svojimi kovčegi ni peljala na železniško postajo. Nezmerno, goreče je hrepenela po gozdih in travnikih, po žitnih poljih in sinjih vednih gladinah, po čistem zraku in globoki tišini. Toda po eni strani si tega ni mogla privoščiti, morala je ukreniti kar koli, da si zagotovi vsakdanji kruh čeprav ji voda ta mah še ni tekla v grlo; treba si je bilo poiskati učitelja za nadaljnje učenje in morda tudi nekaj učencev, da jim bo za mzko učnlno vte-pala začetne poime v glave Seveda si prihodnosti ni b la tako zamislila, a kaj ko je prihodnost zmerom drugačna, ne taka, kot si jo človek naprej naslika. Poglavitna je bila zdaj gotovost, da bo imela dela preko glave. To je bilo drugo, kar ji je branilo iti na kmete; hrepenela je po tišini in bala se je je. Kadar je mislila na lepoto prti po travnikih, na kmečki vrt. poln pisanih dalij, na žuborečo vodico v gozdni soteski, na razgled z višine po širni pokrajini, je čutila še nekaj drugega kakor to tiho, bolestno skeleče ko-prnenje. Vedela je, da tam zunaj, v samotni prirodi. preži nanjo neizmerna, neznosna bol, nàred. da jo zaskoči, bol. ki se ji je ves čas upirala in jo oberoč držala od sebe. Trgala jo je, jo mesarila in ranila — toda premagala je še ni. Ležati nekje na travniku, na soncu in vetru, in zdajci pomisliti, kako bi lahko bilo in kaj so ji obljubili... ne, ne. ne! Vsaka umazana meblirana soba v zadnjem krilu najemniške kasarne je boljša od tega. če bo dovolj odurna, se ji vsaj ne bo treba bati, da bi hodil Mario strašit k nji! Ob takih mislih so ji nozdrvi podrgetavale kakor v pritajenem porogljivem smehu, in njene oči so dobivale čuden, trd in mrzel blesk. Dokler ae je mogla norčevati iz sebe in svoje usode, toliko časa je še kar nekako šlo. Samo nikar ne postati mehka, ne sentimentalna ne namakati mahovitih tal z bridkimi solzami, ne obiemati hrapave skorje dreves .. tega človek ne dela, če je spodoben in doma iz Severne Nemčije; in kdor noče priti v nevarnost, da bi se mu tako zgodilo, je v zatohli dvoriščni sobici z nepravimi kelim-s.timi zavesami in paradno zofo na sedem zrcal prekrasno spravljen. Med stebrički na omari, na vratcih ogradka pri zofi. povsod, kjer je količkaj mogoče, najdeš prilepljen košček zrcalnega stekla, pred katerim si, če je treba, lahko pokažeš jezik, kadar začutiš, da se ti od bolečine pači obraz To je skoraj enako koristno kakor prstne vaje. Kajti tudi prstne vaje so nekaj izvrstnega. Saj bi tudi lahko spustila lok. naj se izdivja na strunah, jn se zarila v bolestno slo sladko ihtečih glasov. A tega hvala Bogu ne more storiti, ker so ji v mesecih lenarjenja prsti okrepeneli in ker nima daru, da bi znala preslišati, kar ni čisto. Tehn ka, ljuba Inge, tehnika — to je tista gosta kaša okrog glasbene Indije Komandije. ki se moraš prejesti skoz; njo, čeprav misliš, da te bo zadušila! Res ti bodo leteli pečeni golobje v usta, kadar boš tam; ali zid iz prosene kaše je strahovito trpinčenje, bodeče žica bi oila v primeri z njim dobrota, in nič čudnega ni, da se jih večina ali sredi poti premisli ali pa klavrno obtiči.. da jim sili kaša skozi ušesa in nosnice in se rade volje odpovedo pravljičn deželi z vsemi njenimi dobrot t mi vred. Schriftleiter * Crejnje: Davorin Ravljen. — Für da» Konsortium »Jutro« als Verlas Äa konzorcij ».Jutra u< i i «• • »i-lja stank» vtr»m «Nur-..«,,., rtokitrn» * U.« als Druckstelle »Narodno tiskarno d. A« kot tfabarorja: Fn» Jena. — Fttr dea Inseratenteil verantwortlich . Za Inceratiti oddelek odgovarjat Ljaboatr Volčič *