-TeQr:;k- :xhaja pod 'em imenorr!
od novem iyol oaije po
ot)cmik.J3 odborov SZ3L
Ptuj m Ormoi, —	zavoa
vi lednik-, Ptu.i. OdgOTor-
nd uroc^jiac: Anton BaumarL —
Ur^iriištvo mi uprava: Ptuj, He-
roja Lacka 2. — Telefon 156. Sfcev.
tekočega račima: NB 524-3-72. —
Tiska tisfcaima Mariborskega ti-
ska, Maribor. — Rc^opisov ne
\Tačamo. — Celoletna naročnina
20 ND, za kiOEemstvo 40 ND.
ŠT. 18	PTUJ, 6. maja 1966 CENA: 0,40 ND, 40 SD	Lelnlk XIX
SKLEPI ZA NADALJNJE
DELO ZK V OBČINI PTUJ
Občinski komite ZKS Ptuj je
12. aprila 1966 na razširjeni seji
otiravnaviU razvoj gospodarfclva
in družbenih služb v letu 1965
ter nekatera vprašanja našega
družbeno ekonomskega sistema.
l'oleg članov komiteja so se
seje udeležili nekateri predstav-
niki delovnih organizacij s pod-
ročja gospodarstva in družbenih
služb ter nekateri sekretarji
osnovnih organizacij ZKS. Seji
jc prisostvoval tudi Tine REM-
SKAR, član CK ZKS in predsed-
nik republiškega zbora skupSči-
ne SR Slovenije.
Seja občinskega komiteja ZKS
je bila sklicana z namenom da
bi se dogovorili, kako bomo iz-
1 vajali sklepe in stališča lil. ple-
' numa CK ZK.l in IV. plenuma
CK ZKS v naši občini. Brez te-
( raeljitega poznavanja situacije
v občini pri tem delu gotovo ne
bi mogli biti uspešni, saj mora
biti delo Zveze komimistov od-
^ visno od konkretnih razmer in
njim prilagojeno. Stanje v obči-
ni pa je končno tudi odraz pri-
zadevanj ali premajhne aktiv-
4 nosti komunistov.
Na seji sta člana komiteja
Franc TOMANiC in Milan
KRAJNIK poročala o rezultatih
gospodarjenja v preteklem letu
in o predvidenih rešitvah neka-
terih sistemskih vprašanj (raz-
širjena reprodukcija, devizni in
bančni sistem, režim cen, zu-
nanja trgovina itd.). V živahni
in obširni razpravi so bili nato
posamezni sistemski problemi
in aktualne naioge v občini še
podrobneje osvetljeni.
Glede na poročilo in razpraA'o
\t sekretariat občinskega komi-
teja ZKS Ptuj osvojil sledeče
silepe za nadaljnje delo Zveze
komunistov v občini:
1.
Eden izmed glavnih vzrokov
za nestabilna gospodarska giba-
nja v preteklih letih je bila pre-
tirana investicijska potrošnja.
Zaradi tega imajo komunisti
dolžnost zastaviti ves svoj l'oli-
tični vpliv za to, da investicij-
sko potrošnjo vskladimo z real-
nimi možnostmi vsega našega
gospodarstva in vsake delovne
organizacije posebej. Ob tem je
treba še nadalje zagotavljati, da
se bodo sredstva vlagala v skla-
du s potrebami intenzivnejšega
gospodarjenja, torej predvsem v
modernizacijo obstoječih zmog-
ljivosti in v kompletiranje kapa-
citet, ne pa v novogradnje.
S tem bomo nadaljevali pozi-
tivne tendence iz preteklega le-
la, ko so se investicijska sred-
stva. formirana iz dohodka go-
spodarskih organizacij v naSi
občini, odvajala pretežno za mo-
dernizacijo obstoječih kapacitet
in le v manjši meri za gradbene
objekte. Investicijska potrošnja
v naši občini je bila sicer lani
za okrog "00 milijonov ali 11
večja kot v let^ 1964, vendar je
bila za 18 "/o izpod plana.
Prav tako je treba še nadalje
vztrajati na večjih vlaganjih v
cbratna sredstva, kar je že pri-
šlo do izraza v gospodarskih or-
^'anizacijah naše občine, pri de-
litvi dohodka v preteklem letu.
Poleg tega je treba upoštevati,
tla vlaganje v banke, zaradi za-
Roiovljenega obrestovanja, tudi
nrfdstavlja rentabilno naložbo,
nb(>nem pa daje trdnejšo podla-
go 7/a najemanje kratkoročnih in
rlolgoročnih kreditov.
II.
Na sedanji stopnji družbeno
»"Konomskesa razvoja posta.ia za
tleiovne organizacije, zlasti na
Področju gospodarstva, preuče-
van le možnosti za medsebojno
poslovno sodelovanje ekoncm-
'^ka nujnost. Brez poslovnega so-
delovanja med podjetji si ne
moremo zamisliti modernizaci-
ie.. prehoda na velikoserijsko
nroizvodnjo.	specializacije.
zmanjšanja fiksnih stroškov itd.
Te ekonomske nujnosti se mo-
rajo zavedali predvsem komu-
nisti znotraj posameznih delov-
nih kolektivov, ker izkušnje iz
preteklosti učijo, da integracije,
ki so bile vsiljene delovnim or-
ganizacijam, niso dale dobrih
rezultatov. Integracijski procesi
morajo torej nastajati iz eko-
nomskih potreb posameznih de-
lovnih organizacij; komunisti pa
morajo takšne potrebe pravo-
časno zaznati in dajati iniciati-
vo za razprave in odločitve o
njih. V ptujski občini smo doslej
na tem področju premalo dose- ,
gli, čeprav so možnosti za sode-
lovanje v gradbeništvu, trgovi-
ni, kovinsko predelovalni indu-
striji itd.
Oblike poslovnega sodelova-
nja so lahko najrazličnejše. Po-
slovnega sodelovanja si ne sme-
mo tolmačiti samo kot pravno
in fizično integracijo. Zlasti ko-
munisti morajo preprečevati tak«
; Sne integracijske procese, ki du-
šijo samoupravne interese in
pravice.
III.
Ukrepi gospodarske reforme
obsegajo tudi decentralizacijo,
sredstev. Načelo, da morajo de- j
lovni kolektivi postati resnični
in izključni nosilci razširjene re-
produkcije — je s tem dobilo'
svoj materialni temelj. Z reali-
zacijo tega načela bomo dosegli
rentabilnost naložb, ker je prav j
to v interesu vseh delovnih or- i
ganizacij in vsakega delovnega
človeka, ter zagotoviti odgovor-
nost delovne organizacije za od-
ločitve v vseh fazah vlagan j. Ob
takšnem sistemu mora pozitiv-
ne in negativne posledice inve-
sticijskih odločitev nositi delov-
na organizacija sama.
Efektnosti vlaganj ni mogoče
doseči brez določene koncentra-
cije sredstev. Zato mora biti de-
centralizacija izhodišče za novo,
ekonomsko pogojeno centraliza-
cijo v okviru samoupravnega si-
stema. Vodilo te centralizacije
pa mora biti izključno interes
delovnih kolektivov, ne pa vpliv
izvengospodarskih faktorjev.
Komunisti morajo s svojo aktiv-
nostjo ddprinašati k dosledne-
mu spoštovanju vseh naštetih
principov in zlasti k temu, da bo
samostojnost in odgovornost de-
lovnih kolektivov glede razšir-
jene reprodukcije prišli čim po-
polneje do izraza. Prav komuni-
sti pa morajo biti obenem tudi
pobudniki združevanja sredstev
na samoupravni podlagi. Samo
s takšnim združevanjem sred-
stev bomo lahko zagotovili uspe-
šnejše zadovoljevanje družbenih
potreb na področju gospodar-
stva in izvengrospodarskih de-
javnosti, kar je še posebej ak-
tualno v ptujski občini.
Komunisti se morajo zavedati,
da v ekonomskem sistemu pred-
stavlja ključno vprašanje prav
razširjena reprodukcija. Načela
o razširjeni reprodukciji z VIII.
kongresa ZKJ in IV. plenarna
CK ZKS bomo lahko popolno-
ma uresničili šele v daljšem ča-
su, ko bodo natančneje rešena
tudi ostala sistemska vpraša-
nja; zlasti devizni in bančni si-
stem, režim cen in zunanje-tr-
govinska vprašanja. Kljub te-
mu, da ta sistemska vprašanja
še niso dokončno urejena, se
aktivnost članov ZK ne sme
zmanjšati, ampak mora biti
usmerjena v to, da v danih po-
gojih dosežemo čim boljše re-
zultate v gospodarjenju.
IV.
V letošnjem letu je treba v
delovnih organizacijah paziti še
posebej na skladno rast zapo-
slovanja. osebnega dohodka in
delovne storilnosti. Zmanjšanje
družbenih obveznosti je v pre-
teklem letu prispevalo precej-
šen delež k formiranju dohodka
delovnih organizacij, medtem ko
mora v letu 1966 povečanje do-
hodka sloneti predvsem na po-
večanju produktivnosti in ren-
tabilnosti.
Večina gospodarskih panog
naše občine v letu 1965 ni do-
segla planirane proizvodnje po
fizičnem obsegu; nekatere pa-
noge so še celo pod ravnijo iz
leta 1964 (npr. kmetijstvo za
5«/b), kljub temu, da je stopnja
produktivnosti narasla za 8 V«,
ob 1,9 ®/e povečanju števila za-
poslenih v gospodarst\Ti. Pri
tem so se nominalni osebni do-
hodki v gaspodarstvu povečali
za 33,8 •/«, realni osebni dohodek
za 38,9 ®/® in v negospodarstvu
pa le za 2 •/«. Zaradi tega se mo-
rajo člani ZK zavzemati za na-
daljnje izpopolnjevanje sistema
nagrajevanja po delu in za zvi-
ševanje življenjskega standarda,
toda ne na račun skladov ali z
uravnilovko, kar bi zapustilo
negativne ekonomske posledice,
ampak s hitrejšim zviševanjem
produktivnosti in z izboljševa-
njem ekonomičnosti proizvodnje.
Tako bomo tudi pripomogli k
uskladitvi odnosov med proiz-
vodnjo in potrošnjo, s tem pa k
stabilizaciji trga, kar je v inte-
resu vseh delovnih organizacij.
Vse te naloge morajo komuni-
sti izvajati ob nadaljnji krepitvi
samoupravnega sistema; zlasti
še ob spoštovanju neposrednega
odločanja delovnih ljudi o obli-
kovanju in delitvi dohodka v
delovnih enotah, kar mora biti
zagotovljeno s statuti in pravil-
niki delovnih organizacij.
V.
Zaostritev pogojev gospodar-
jenja se bo nujno odrazila v
družbenih službah, zlasti v tem,
da bo potrebno v večji meri
uskladiti potrošnjo na tem pod-
jročju z rastjo naše ekonomske
'moči. Takšna uskladitev bo ne-
dvomno v prid uspešnejšemu in
kvalitetnejšemu razvoju teh
služb, katerih materialno osno-
vo je treba okrepiti, vendar v
skladu z njihovim pomenom in
(Nadaljevanje na 2. strani)
Matija Ratek izvoljen za delegata na 6. kongresu
SZDL Jugoslavije
v petek, 29. aprila, popoldne
je bila v Ormožu občinska kon-
ferenca SZDL, katere so se po-
leg povabljenih delegatov ude-
ležili tudi zvezni poslanec ter
član ZO SZDL ZORAN POLIC,
republiški poslanec JOŽE
TRAMŠEK, sekretar občinske-
ga komiteja ZK Ormož DRAGO
PINTARIC, predsednik občin-
ske skupščine FRANC NOVAK,
predsednik občinskega sindikal-
nega sveta ALOJZ BALAZiC in
drugi.
Delovni predsednik in pred-
sednik Občinskega odbora
SZDL Ormož VLADO OZBOLT
je ob pričetku konference odprl
obravnavo aktualnih problemov
kmetijstva v občini, l^r je bila
poglavitna točka dnevnega reda.
Kmetijstvo je najpomembnej-
ša gospodarska panoga v občini
Ormož. V ustvarjenem družbe-
nem proizvodu je zastop>ano z
71 ®/o. »Z rezultati, ki so jih v
zadnjih letih v kmetijstvu do-
segli, ne moremo in ne smemo
biti zadovoljni,« je v svojem re-
feratu na konferenci med osta-
lim povedal MATIJA RATEK,
direktor KZ »KOMBINAT-JE-
RUZALEM« Ormož. Kmetijska
proizvodnja je zaostala za sploš-
nim gospodarskim razvojem in
potrebe po kmeifcijskih prijdolkih
so večje od zmogljivosti. To je
tudi razumljivo, saj kmetijstvo
še ni dovolj tehnično opremlje-
no, organizacija dela še ni po-
vsem izpopolnjena, kooperacij-
sko sodelovanje med kmetom' in
zadrugo bo treba razširiti in po-
globiti, dosedanja vlaganja v
kmetijstvo so bila nedovoljna
in drugo. Gospodarska reforma
je v naše gospodarstvo prinesla
spremembe in je povzročila v
manj razvitih konruinah ali v
komunah v razvoju precej te-
žav.
Občina Ormož sodi med manj
razvite komune v Sloveniji in
zato Je odvisna delovna sila po-
seben problem. Kje za^Hti
nekvalificirano delovno silo in
kako jim zagotoviti osnovne
življenjske pogoje? Vsakdo ima
pravico do dela, ksr človeku za-
gotavlja ustav«, V občini je pri-
bližno 17®/« odviSne delovne si-
le in ta procent se bo še pove-
čal z uvajanjem večje in po-
polnejše mehanizacije v kme-
tijstvu. V občini ni pomembnej-
še industrije razen tovarne »Jo-
že Kerenčičf, ki se sicer hitro
širi in povečuje bruto proizvod
in proizvodne zmogljivosti, toda
tega problema ne bo rešila.
Vprašanje ostane, ali naj bo
vedno manj razvita komuna re-
zervoar delovne sile za mesta in
industrijske centre? Kje dobiti
sredstva za usposabljanje od-
visne nekvalificirane delovne
sile? Taka in j^obna vpraša-
nja so se vsiljevala številnim
navzočim delegatom občins^ke
konference. Odvisna delovna si-
la je v občina precejšen politič-
ni problem, ki ga bo treba re-
ševati v okviru republike. To se
sicer že rešuje z odhajanjem
ljudi na delo v tujino, toda v
občini ni posebnega zanimanja
za to. Morda bi bilo prav izko-
ristiti vse notranje rezerve ko-
operacije med kmetom in za-
drugo in s tem kmečkim lju-
dem omogočiti dodatno zaposli-
tev.
Zadruga že vrsto let uspešno
sodeluje z zasebnimi kmetoval-
ci. Sodeluje v pitanju goveje
živine in prašičev, v reji perut-
nine in v rastlinski proizvodnji.
V razpravo je posegel zvezni
poslanec ZORAN POLIC. Med
ostalim je povedal, da nas go-
spodarska reforma postavlja v
jasnejšo situacijo in da so njeni
uspehi vidni. Zaradi hitarega do-
sedanjega razvoja smo prišli v
težave. Odprli smo pot naši pro-
izvodnji na svetovno tržišče ia
zato jo moramo izravnati s sve-
tovno. Namen našega gospodar-
stva je, da tudi kmetijske pri-
delke izvažamo in da pocenimo
proizvodne stroške v kmeti3Št^ra.
To bo moč doseči z uvajanjem
popolnejše mehanizacije in s se-
rijsko proizvodnjo. Nadalje je
zvezni poslanec govoril o uve-
ljavljanju delovnega človeka v
samoupravljanju, o znižanju ca-
rine kmetijskih strojev, o pre-
vedbi stalnih delavcev v sezon-
ske, nakazal je smer reševanja
vprašanja odvisne delovne sile
in odgovoril je na vprašanja ne-
katerih diskutantov. Omenil je,
da kooperacija ni samo zato, da
zemljo združujemo in obdeluje-
mo, temveč da omogočimo za-
sebnim kmetovalcem večjo
kmetijsko proi2:vodnjo, da jim
nudimo strokovno pomoč, agro-
tehnična in agrokemična sred-
stva. Ni prav, da uvažamo sta-
ro in dotrajano kmetijsko me-
hanizacijo iz sosednje Avstrije.
Ta mehanizacija je zastarela in
so stroški vzdrževanja mnogo
večji, kot daje koristi.
FRANC NOVAK, predsednik
Občinske skupščine Ormož: ob-
čina Ormož sodi med najmanj
razvite komune v Sloveniji. Ta
nerazvitost se še po gospodar-
skih ukrepih močneje odraža.
To je tudi povsem razumljivo,
saj sta ormoška industrija in
kmetijstvo v razvoju.
Nadalje je predsednik občine
govoril o obremenjevanju z dav-
ščinami v občini in jih primer-
jal z nekaterimi drugimi komu-
nami v Sloveniji. V občini Or-
mož so trije proizvodni okoliši
in Kmetovalci prvega proizvod-
nega okoliša plačajo 4lV« dav-
ka od katastrskega dohodka po
hektarju, v občini Ljubljana-
Siška pa le 23V«; v drugem in
tretjem proizvodnem okolišu v
občini Ormož 32 in 22*/t, v pri-
merjalni občini pa 19 in 7 »/o.
V občini Ormož kmetovalci
tretjega proizvodnega okoliša
plačujejo tako visok davek kot
kmetovalci prvega proizvodnega
okoliša občine Ljubljana-Ši-
ška. Tudi v vseh ostalih komu-
nah je davek od zemljišč mno-
go nižji kot v občini Ormož.
Po predsednikovem mnenju
republika ni pravilno dotirala
komunam, saj je bila občina Or-
mož deležna praiuddh sredstev.
Nekatere razvitejiše komune (Pi-
ran, Litija in druge) so prejele
izdatoejše dotacije od republi-
ke, čeprav so prebivailci teh
dveh občin obremenjeni z mini-
malnkni dajatvamL
V razširjeno zdravstveno za-
varovanje zasebnih kmetoval-
cev je bilo tr^a plačati lani
(Nadaljeosaije na 2« strani)
NAROČNIKE
IN BRALCE
našega lista prosimo, da
sprejmejo z razumeva-
njem današnjo številko s
samo štirimi stranmi.
Glede na praznike ni bi-
lo mogoče zagotoviti nor-
malnega obsega številke.
Pnhodnie številke bodo
obsegale zopet — kot na-
\ctuiiu — 6 strani.
Uredništvo
Predsednik Tito na prijateljskem obisku v ZAR
POT POLITIKE NEVEZANOSTI
v ponedeljek ob peti uri pojvoldne i>o krajevnem času jo pri-
spel predsednik Tito s svojim spremstvom na šolski ladji GaJcb
v .Aleksandrijo na prijateljski obisk zar. Visoke jugoslovanski'
goste je na svečano okrašenem pristanišču in ob številnem občin-
stvu sprejel sam predsednik zar Naser in jim zaželel dobrodošlico.
Takoj naslednjega dne dopoldne so se pričeli uradni razgovori.
Kakor poročajo, je prvega
dne predsednik Tito prikazal
mednarodni položaj, naslednje-
ga dne pa je o njem spregovo-
ril predsednik Naser, Pri tem
so prišli do izraza enaki pogledi
na najvažnejša mednarodna
vprašanja.
Ni zgolj naključje, da je eno
najpomembnejših vprašanj, ki,
jih obravnavata visoka državni-
ka, povezano s pomenom, vlo-
go in možnostmi nevezane poli-
tike v okviru trenutnega med-
narodnega položaja.
Predsednik Tito in predsed-
nik Naser sta o tem govorila tu-
di v pozdravnih govorih in
zdravicah. Med drugim sta ome-
nila, da se nevezana politika in
aktivna miroljubna koeksisten-
ca nista rodili preprosto zaradi
blokovske delitve sveta in hla-
dne vojne, temveč da sta še v
večji meri podoba naprednih
gibanj in nujnega zgodovinske-
ga procesa osamosvojitve vseh
narodov, ki žele enakopravnost
doma in zunaj svojih meja.
Velike spremembe, ki jih do-
življamo zadnja leta v blokov-
skih tvorbah, so ponekod rodile
domnevo, da je aktivna koeksi-
stenca v vsakdanjem življenju
z razslojevanjem blokovskih
tvorb odvečna. Tako se jc zgo-
dilo, da smo v nekaterih še ne-
davno neodvisnih deželah doži-
veli notranje prevrate, ki se jih
lahko vesele le neokolonialistič-
ne sile. Ti podatki so na drugi
strani spet rodili sum, da je ne-
vezana politika preveč pasivna
in da je zato treba ponovno
proučiti njena načela in pred-
vsem njene praktične prijemu.
Očitno je, da so nevezane de-
žele, posebno ob 19. zasedanju
generalne skupščine, ki se ie
morala tako rekoč raziti zaradi
znane »finančne krize«, pokaza-
le premalo spodbude in domi-
selnosti. Vendar so to svojo pa-
sivnost že očitno popravile na
20. jubilejnem zasedanju, ki je
sprejelo več zelo korisinili
sklepov. To pomeni, da /amisli
nevezanosti niso zamrle, tem-
več se kvečjemu za določen čas
pasiviziralc. Zato pomenijo raz-
govori predsednikov ZAR m
SFRJ novo spodbudo za učin
kovitejše delovanje nevezanegj
sveta.
Bloki izgubljajo svoj pomen
in svojo ost. Toda ker dežele,
ki grade svojo politiko na ne-
vezanosti, ne predstavljajo no-
benega bloka, temveč samo
močno moralno silo enakih na-
zorov, je tudi nevezanost še na-
prej velikega pomena za med-
narodni razvoj. Bistvo te politi-
ke je ohranitev miru in neod-
visnosti, boj proti kolonializmu
in neokolonializmu, enakoprav-
Dost v meddržavnih odnosih in
priznanje ter spoštovanje ob-
stoječih razlik ideološke in dru-
ge narave v sodobnem svetu.
Delovanje nevezanega sveta
je toliko nujnejše v času, ko
svetu še grozijo vojne nevarno-
sti. To velja še posebno ob tre-
nutni vietnamski krizi. Neveza-
ni svet mora pred mednarodni-
mi forumi in v dvostranskih
stikih prepričati prizadete, da v
oboroženem spopadu ni rešitev.
Prvomajski prazniki po svetu so
minili v dokaz različnem ozračju.
Medtem ko so proslave prvomaj-
skih dni v socialističnih deželah
slavili kot dokaz notranjih uspe-
hov, so drugod, posebno v Latin-
ski Ameripi, sprevodi delavcev za-
htevali še neustvarjene osnovne
pravice, med drugim višje mezde
in primernejše delovne pogoje.
Lepo število pred nedavnim
osvobojenih dežel je letošnji prvi
maj praznovalo kot svoj nacional-
ni pra:?nik. Seveda ni samo na-
ključje, da so imele vse prvomaj-
ske proslave širom sveta pečat že-
lja po miru in mednarodnem so-
delovanju. Prvi maj postaja vse
bolj praznik mednarodne solidar-
nosti miroljubnih in naprednih.
To velja še posebej za dežele, ki
grade socializem. Prav tako ga
preveva želja za dostojno življenje
delovnega človeka v miru in med-
sebojnem razumevanju.
Na zborovanjih in v sprevodih
širom sveta so obsodili vojno v
Vietnamu. V Moskvi so na veliki
paradi pokazali tudi nove dosežke
raketne tehnike v opozorilo more-
bitnemu agresorju in še posebej
vse glasnejšemu nemškemu revan-
šizmu in militari^miJ. Peking in
Tirana pa sta v svojem bojevitem
tonu pozvala k »novi, revolucio-
narni in resnično marksistični po-
ti«, katere jedro bi predstavljali
njihovi partiji.
Prvega maja je doletela prija-
teljsko Bolgarijo velika nesreča.
Zaradi dolgotrajnega dežja je vo-
da prebila jez na prečiščevalnem
bazenu pri svinčeno cinkarniški
notaciji tovarne Mir pri vasi Zgo-
rigrad. Toda je porušila 153 stano-
vanj in stavb v mestu Vrač. Pri
tem je 96 ljudi našlo smrt.
Prejšnji torek pa je močan po-
tres prizadejal glavno mesto uzbe-
ške SSR Taškent. Podrtih je mno-
go stavb, šol, uradnih prostorov.
Resno sta bili poškodovani tudi
dve tovarni. Na srečo je nezgoda
terjala le štiri mrtve, zato pa kar
150 ranjenih. Življenje v mestu so
kmalu normalizirali.
PODPREDSEDNIK KP INDONEZIJE
LUKMAN UBIT
Indonezijski dnevnik Amperai
piše, da je odred divizije Siliivang
našel prvega podpredsednika KF
Indonezije, ki se je skrival žo od
NOVA EKSPLOZIJA V ZDA
Ameriška komisija za atomsko
energijo je sporočila, da so ZT)A
izvedle včeraj na poligonu v Nc-
vadi novo podzemsko jedrsko eks-
plozijo z manjšo močjo. Moč eks-
plozije je vr' -—''r, r^-^čJ dvajsH
tisoč ton TNT.
. oktobra lani, takoj po neuspe-
lem državnem udant, Lukmana
so našli v vili nekega adravnika
kitajskega porekla v predmestju
Džakarte.
Dnevnik Ampei'a zatrjuje, da se
JO Lukman skušaj as orožjem upre-
ti aretaciji, potem pa je skušal
[Mvbegniti, vendar so ga med bc-
srom ubili. Lukman jo bil namest-
iiiik šefa KP Indonezije Aidita, za
katerega so sporočili, da so ga ubi-
li 23. decembra lani na> srednji
lavi.
G O Š N J A K V BUDIMPEŠTI
Državni sekretar za narodno
obrambo in namestnik vrhovne-
ga poveljnika oboroženih siL ar-
madni general Ivjjn Gošnjak je
prispel včeraj na čelu jugoslo-
vanske vojaške delegacije v Ku-
dimpešto na obisk madžarski
ljudski armadi. S tem vrača
obisk grelegacije madžarske ar-
made, ki jc lansko jesen obiskala
Jugoslavijo.
Takoj po prihodu v Budimpešto
so general Gošnjak in člani de-
legacije položili venec na trgu ju-
nakov Potem je general Gošnjak
obiskal madžarskega obrambnega
ministra Lajoša Czinegeja.
V krajši izjavi za madžarsko
televizijo je general Gošnjak iz-
razil zadovoljstvo, ker se mu po-
nuja priložnost, da se bo sezna-
nil z življenjem in delom madžar-
ske armade in z rezultati izgrad-
nje socializma, ki jih je dosegel
madžarski narod v minulih dveh
desetletjih. Med devetdnevnim
obiskom bodo člani delegacije
JLA obiskali več vojaških enot,
ogledali pa si bodo tudi nokaj
podjetij in ustanov v Budimpešti
in v notranjosti dežele.
Db V. tednu medobčinskega sodelo-
vanja občin čakovec, Ormož, Ptuj in Va-
roždin od 15. do 22. ma]a 1966, želimo
/sem lirirediteijem mnogo uspehov, ude-
ležencem pa mnogo razvedrila in prijetnih
vtisov.	Uredništvo in uprava
stran 2
TEDNIK — petek, 6. maja 1966
Stran 2
Ze prlhodnie leto 5 milijonov kg
piščancev iz nove iiiavnice
• Trgovsko podjetje »Perutnina« Ptuj je v izgradnji nove
klavnice za perutnino že tako daleč, da bodo začeli že z mon-
tažo najmodernejših strojev in iiH|)rav, ki so že na kraju sa-
mem, ker jih je nabavila iz Anglije od firme Gordon Jonson
in ustrezajo najsodobnejšim klavniškim zahtevam. Kapaciteta
ptujske klavnice bo 2.000 komadov na uro, odnosno okrog 5
milijonov kilogramov na leto v 1 izmeni.
Novo klavnico je začela >Pe-
rutnina« graditi že leta 1964.
2e takrat kapacitete stare klav-
nice niso več zadoščale, saj je
iirostorno tako omejena, da v
njej ni kazalo montirati novih
strojev in naprav, to tem manj,
ker je v sredini mesta. Lokaci-
ja nove klavnice je vezana na
bližino perutninske farme na
Bregu, kjer je možnost kanali-
zacije v Dravo, vodovod je na
razpolago in ker je klavnica
odmaknjena od stanovanjskega
centra Ptuja. Lahko je dostop-
na, ker je ob asfaltirani cesti
Ptuj—Zagreb.
Kapaciteta nove klavnice
ustreza kapaciteti farme nesnic
na Selah, ki bo dala že koncem
letošnjega leta nad 6 milijonov
valilnih jajc, odnosno okrog 5
milijonov enodnevnih piščan-
cev za pitanje. Približno polo-
vica piščancev bo v pitanju na
lastni farmi, drnga polovica pa
v kooperaciji. Ta obojna koli-
čina bo zadoščala za domači
trg, ker presega povpraševanje
vsaj dvakrat sedanjo proizvod-
njo. Vsekakor pa bo poleg za-
dovoljevanja domačega trga
mogoče nekaj tudi izvažati.
Velike potrebe po perutnin-
sikem mesu narekujejo jjodjetju,
da bo moralo pK>večati tudi va-
lilnico, ki bo sposobna dati na-
mesto sedanjih 3 milijonov pi-
ščancev potem 10 milijonov, ko-
likor bo potrebno za celotno iz-
koriščenost klavnice v nasled-
njih letih, da bodo klavniške ka-
pacitete zasedene z dvema iz-
menama.
Klavnica ima veliko dvorano,
kjer bodo montirani stroji, ki
bodo obratovali po najmodernej-
ših tehn. postopkih. Pri dose-
danjem delu opravljajo čišče-
nje 4 stroji, pri novem postopku
pa bo opravljal čiščenje 1 sam
stroj. Poleg tega je bilo jKvtreb-
no še ročno dočiščevanje, kajr v
bodoče ne bo več potrebno, ker
bo opravil ta stroj celotno, torej
tudi dokončno čiščenje. Pri či-
ščenju poteA ne bo več potreb-
na -rlelovna sila, razen 1 človek
za nadzor. Delovna sila bo po-
trebna le pri čiščenju notranjo-
sti, ker bo izvzeta celotna dro-
bovina in očiščena, tako da bo
dobil potrošnik piščanca že pri-
pravljenega za pečenje, kar do-
slej ni bilo mogoče. Drobovina
bo ostala potrošniku; z njo go-
spodinje ne l)odo miele opravka,
ker bo očiščena ponovno vlože-
na v duplino piščanca. Stroji za
čiščenje piščancev in za paki-
ranje so sinhronizirani, da se
odvija celotni proces dela tako
hitro, da je od zakola do zapa-
kiranja 2.000 piščancev potrebna
le 1 ura. Iz dvorane, kjer bo pa-
kiranje, bodo odpremljeni pi-
ščanci v hladilnico, ki je v na-
daljevanju klavnice in sprejema
250 ton piščancev. Hladilnica je
specialno urejena za hlajenje,
siaj ima vgrajen tunel za globo-
ko zmrzovanje na minus 40 ®C
in celice za normalno hlajenje.
Ob hladilnici je ram pa, da bo
iz nje lahko nakladati zaboje s
piščanci na hladilne kamione za
razvoz kupcem.
Poskusno bo začela nova klav-
nica obratovati v drugi polovici
letošnjega leta. Gradbeno pod-
jetje >Ingrad< Celje, ki je gra-
dilo celotni objekt, zgotavlja se-
daj gradbena dela, medtem ko
je prevzelo montažo vodovoda
in elektrike ter toplovodnih na-
>rav podjetje >Elektrokovinar«
^tuj. Montažo strojev pa bodo
opravili monterji angleškega do-
bavitelja strojev, ker je monta-
ža vračunana v ceni strojev.
>Elektrokovinar« prevzeta dela
že opravlja.
Tako bo dobila skupnost ob-
čine Ptuj letos še en pomemben
gospodarski objekt, vr^len v ce-
loti, vštevši stroje in naprave,
nekaj nad 1 milijardo 200 mili-
jonov starih dinarjev; iz sred-
stev jH>djetja vsaj 500 milijonov
dinarjev, ostalo pa iz bančnih
sredstev.
Podjetje >Perutnina< je pove-
čalo v zadnjih 6 letih sposobnost
proskrbovanja domačega trga s
perutninskim mesom daleč nad
kapacitete, ki jih je imelo pred
tremi leti, ko je zalagalo trg le
z okrog 400 tonami. Letos bo
dala potrošniku prek 2.500 ton,
naslednje leto že okrog 5000 ton
perutninskega mesa. S tem si je
Ptuj pridobil pomembno vlogo
v perutninsiki proizvodnji, po
kateri slovi že od nekdaj kljub
občasnim prekinitvam, zlasti
med vojno in nekaj let po vojni.
V. J.
Nova perutninska klavnica s hladilnicami na Bregu v izgradnji
Izreden krvodajalski
jubilej
v torek, 3. maja je imela kr-
vodajalska akcija v Hajdini pri
Ptuju izredno svečan pomen:
Med 42. proetovoljnimi krvo-
dajalci je darovala kri JEZA
Marija iz Hajdice in to s t o t i č.
V krvodajalsko kartoteko
Ptujske transfuzijske postaje je
vpisana takoj ob njeni ustano-
vitvi 5. januarja 1957 in je od
takrat do sedaj darovala kri 30-
krat, pred tem časom pa se je
odzvala klim bolnišnice 70-krat.
Prvič je darovala kri bolne-
mu daljnemu sorodniku, ko se
njegovi bližnji svojci niso mogli
odločiti za to humano dejanje.
Kmalu zatem se je prijavila
mariborski bolnišnici kot krvo-
dajalka, vendar so jo od tam na-
potili nazaj v ptujsko, češ da je
potrebna tudi tukaj. Krvodajal-
ka pripada namreč krvni skupi-
ni »O«, ki je takrat veljala še za
univerzalno, da je lahko dala
svojo kri vsem bolnikom vseh
krvnih skupin.
Kmalu zatem jo je ptujska
bolnišnica poklicala k naslednje-
mu bolniku, ki mu je s svojo
krvjo pomagala. Tako je dajala
kri naprej, večkrat letno, kadar«
koli je mogla. Pomagala je otro-
kom, jx>rodnicam, ponesrečen-
cem ... Klicali so jo ponoči, po-
dnevi, ob vsakem letnem času.
Odzivala se je, nikoli ni odklo-
nila.
Skraja so ji kri odvzemali di-
rektno, kar v operacijski sobi.
Spominja se, da je ležala belo
oblečena ob bolniku, v luči-
ogledalusje gledala bolnika, vi-
dela. kako se njena kri pretaka
v žilo neznanega, njena edina
želja fc taikirat bila, da bi poma-
Kasneje, ob ustanovitvi ptuj-
ske transfuzijske postaje, je pri-
hajala organizirano v skupini s
krvodajalci svojega terena, ved-
no tiha, skromna, kadarkoli je
mogla — do '5-krat letno in to
skozi leta. Zatrjuje, da se ni ni-
koli po odvzemu krvi slabo po-
čutila, četudi je, če je bila po-
treba. dala pol litra krvi. Zatr-
juje, da jo je to krepilo in ji po-
magalo ohraniti zdravje. ^
Tov. Jezova je dobra žena,
vendar ji življenje ni bilo lah-
ko: gospodinjstvo, malo zemlje,
mož je bil le nekaj let v službi,
nato invalidsko upokojen —
umrl ji je lani. Ostala je sama,
brez otrok. Lastnih m imela,
vendar ni bila doslej nikoli
osamljena. Zredila in vzgojila je
namreč šest tujih otrok, še-stega
je celo posvojila. K« al je tudi
ta ustanovil lasten dom, živi od
spominov —• in teh ni malo.
Poznam jo že skoraj dps*»t le^
vedno je enaka, zdrava, le da j
noge ne služijo reč kot v rnU
dosti. In to je edino, na kar s«
pntožuie. Premišljam, če se i
svoji skromnosti zaveda. kak<
bogato je živela doslej. Ljube,
zen do otrok je znala uveljaviti
dosti je žrtvovala zanje, razda
jaU se je njim in bolnikom — m
to vsa SToja najlepša let«. Sto.
krat je želela pomagati s svoje
krvjo, neštetim je rešila življe.
nje, neštetim je pomagala rlc
zdravja.	'
In skromen šopek, besede ^
zahvalo je vse, kar smo ji dalj
za ves njen globoko človečanski
odnos. Njeno skromno, vendar
neizrekljivo bogato življenje je
zgled vsem. V imenu bolniko'*
in v svojem imenu ji želim ^e
mnogo zdravih, zadovoljnih leti
Jožica dr. Vrečko
Bolnišnica Ptuj
Motarist pad kolesi
avtomobila
24. aprila t. L ob 18.15 se je v
Ormožu zgodila huda promema
nesreča. Motorist Anton VtiČar
se je pripeljal iz Ljutomera in
je na križišču zavil proti Sredi-
šču, za njim pa je pripeljal oseb-
ni atvtomobil MB 184-95, ki ga je
vozil Anton Praprotniik. Ko ga
je ta začel prehLtevaiti, je zadel
v motorista in ga odrinil na otok
v križišču. Ob padcu sta moto-
rist in motorno kolo obležala
pod kolesi avtomobila. Motorist
je huje poškodovan in se zdravi,
v ptujski bolnašnicL Pri nesre-
či je nastala tudi večja material-
na šteoda.
KONČANO FLUOROGRA-
FIRANJE NA ORMOŠKEM
OBMOČJU
v ponedeljek, 25. april« t. 1.. je
bilo končano 8-dnevno fluorogr«.
firanje v občini Ormož. Delali sta
2 fluorografski ekipi. Ena ekipa
je dnevno slikala do 660 ljudi.
V vsaki ekipi sta bila po 2 za'
poslena. Tehnično pomoč je nu»
dil ormoški dispanzer.
Približno 8 dni pred fluoro-
grafsko akcijo je sleherni občaa
nad 25 let starosti prejel vabilo,
iz katerega je bil razviden čas in
kraj fluorografiranja. Na kraj flu-
orografiranja se je ekipa pripe«
Ijala s posebnim avtobusom, v
katerem so tehnične naprave in
rentgen. Pred elikanjem se j«
bilo treba prijaviti posebni komi-
siji, ki je opravila administrativ,
no delo.
Prva ekipa je slikala približno
5000, druga pa 8000 Ijtjdi. Ekipi
sta vsak drugi dan pošiljali film«
na Golnik, kjer jih razvijajo ia
pošilijajo ustreznim zdravstvenim
domovom.
Tehnično osebje obeh ekip J«
bilo zadovoljno z dobro organi"
zirano fluorografsko akcijo na
olMjiočju občine. Udeležba je bila
zelo dobra, kar kaže, da so pre-
bivalci v celoti razumeli pomen
in važnost akcije.
D. r.
Svinja fiovzročila
prometno nesrečo
Jože BenJko sd je poškodoval
avtomobil 12. ajpanla t. 1. v
višču prt Velika Nedelji. Ko s«
je peljal iz Ptuja prati Ormežu,
je v vasi Trgor^če pritekla na
cesto evmja. Vozila nd mogel ta-
ko hitro ustaviti, zato je sunJl
svinjo po cestišču. Na avtomo-
bilu je bilo za več deset tisoč sta-
rih dinarjev škode.
Niso redki primeiri, da so do-
mače žifvaii povzročitelji pro-
metnih nesreč. Opaža se, da ne-
kateri kmetovailci ne pazijo do-
volj na ftvino ob cestah, večkrat
pa tudd dopuščaj©, da se krave,
svinje in tudi kx!mji porostio Sipre-
ha j a jo po njih.
Gosoodarskl razvoj občine Ormož
Povečanje produktivnosti dela
in zmanjšanje strosliov
proizvodnje - poglavitni
nalogi kolektivov
Za ceno možnosti razvoja go-
spodarstva in ostalih dejavnosti
v občimi Ormož za leto 196G je
izhodišče doseženo stanje in
ekonomska zmogljivost občine
v letu 1965. V občini Ormož je
bilo lani gospodarjenje izredno
težavno, zaradi sprememb, ki so
nastopile z gospodaTsko reformo
in zaradi neugodnih vremenskih
razmer. Materialna osnova za
razvoj ormoškega gospodarstva
je šibka.
Neskladnost v družbeno eko-
nomskem razvoju je posledica
dosedanjega načina gospodarje-
nja in to postavlja delovne skup-
nosti v občini v zahtevnejše po-
goje- Letos bo treba še več sto-
riti kot lani za uresničitev ciljev
gospKKlarske reforme, zlasti v
tem, da se odpravijo razne ne-
skladnosti.
Gospodarske dejavnosti se uk-
varjajo s težavami, saj marsika-
teri proizvodnji še vedno občut-
no primanjkuje surovin in
ustreznega materiala. Gradbena
podjetja nimajo dovolj dela zara_
di spremenjene investicijske po-
litike in ukrepov v stanovanjski
gradnjL Rast proizvodnje, me-
njave in potrošnje je odvisna še
od mnogih odprtih vprašanj v
gospodarskem sistemu in zato ni
računati na matnejši porast
novoustvarjene vrednosti ter na
večjo akumulacijo. Z odpravo
osnovah nesorazmerij v sistemu
delitve dohodka bodo ta raznaer-
ja letos ugodnejša. Na osnovi
predvidenega porasta celotnega
dohodka in narodnega dohodka
bi naj znašalo razmerje 42:58 •/©
v korist delovnih orgasnizacij.
Tako bodo delovne organizacije
dobile za 7 ®/o več sredstev.
V novih pogojih delitve, kjer
se sredstva družbeno političnih
skupnosti zmanjšujejo, odpade
tudi odgovornost za ekonomski
položaj izključno na delovne
organizacije, uspehi pa bodo od-
visni od prizadevanj delovnih
kolektivov. Povečevati bo treba
produktivnost dela in zmanjšati
proizvodne stroške in stroške po-
slovanja.
Predvideva se, da se bo pove-
čal letos narodni dohodek v ob-
čini od lani približno za 9 do
10 odst. Na prebivalca bo odpad-
lo letos v občini 2365 novih di-
narjev narodnega dohodka m bo
zaradi predvidenega znižanja
števila prebivalcev v občini v
IX)večanju p>o maksimalni va-
rianti. Čeprav se bo povečal na-
rodni dohodek na prebivalca, bo
ekonomska zmogljivost občine v
primerjavi z drugimi regijami
še v znatnem zaostajanju.
Splošni pogoji za doseganje
družbenega proizvoda in narod-
nega dohodka so predvsem od-
visni od uspehov kmetijstva in
industrije, saj sta ti dve panogi
v strukturi občinskega gospodar-
stva primarnega značaja. Od
normalnih pogojev gospodarje-
nja teh dejavnosti bo odvisen ce-
lotni nadaljnji razvoj občin.ske-
ga gospodarstva. Nujno je, da ti
dve gospodarski organizaciji ak-
tivirata vse svoje sile in rezerve
v boljši organizaciji dela, da po-
večata produktivnost dela, p«
potrebi proizvodno sodeluj et>a in
drugo.
Proces, ki se je pričel s preho-
dom od ekstenzb/nega gosTX)dar-
jenja na intenzivno, bo tudi le-
tos povzročil precej težav. To se
nanaša predvsem glede zaposlo-
vanja odvečne delovne sile. Za-
ostreni pogoji bodo omejevali
dodatno zaposlovanje. V gospo-
darskih deja\'Tiostih bo moč za-
posliti v indiistriji le 2,5 ®/n de-
lovne sile, v ostalih panogah pa
se bo letos zmanjšalo število za-
poslenih za 2 do 3 '/o.
Letos je v občini 2180 stalno
zajposlenih, od tega 1794 v gospo-
darstvu, 386 pa v negospodar-
skih dejavnostih. V gospodarstvu
je letos 53 manj zaposlenih kot
lani.
Odvečna delovna sila na ob-
nrw>čju občine je predvsem kme-
čka mladina brez tisirezne šol-
ske izobrazbe in kvalifikacij.
Analiza kaže, da je piribližno
2500 ljudi v občini brez zaposlit-
ve. V letu 1966 se predvideva,
da bo osaiovno šolo končalo 240
učencev. Od teh bo približno
dve tretjini otrok iskalo primer-
na učna mesta ali pa se bo šolalo
v srednjih šolah.
V občini Ormož ni izgledov za
odpiranje novih delovnih mest,
zato bo mladina odhajala v večje
industrijs;ke centre in v kraje,
kjer bo dobila ustrezno zaposli-
tev.
Delovne organizacije bi mora-
le ob uvajanju nov»ih organdiza-
cijskih ukrepov na osnovi dolgo-
ročnih proizvodnih programov
odločnejše reševati vprašanje
strokovnih programov kadrov,
saj sta v novih pogojih gospodar-
jenja uspešnost poslovanja in
večja produktivnost predvsem
odvisna od strokovnih kadrov.
Nekatera delovna mesta zaseda-
jo ljudje brez uEtrezne izobrazbe
in ne kažejo za to, da bi ei jo
pridobili, nikakršnega razume-
vanja.
Ob predvidenem porastu druž-
benega proizvoda za 11 do 12 ®/o
v družbenem sektorju in zmanj-
šanju delavne sile za 2 do 3 "/o
je pričakovati, da se bo povečala
produktivnost dela za 12 do 13 ®/o.
Lani se je zmanjšala investi-
cijska potrošnja napram letu
1964 za 6,430.320 novih dinarjev
in je znašala 8,418.900 novih di-
narjev.
Problematične so investicije v
družbenem sektorju kmetijstva,
ker sredsltva 2,500.000 novih di-
narjev še niso na razpolago, ki
bi bila potrebna za dokončanje
načetih investicijskih vlaganj.
V prejšnjih letih so bila ude-
ležena za financiranje kmetij-
skih in drugih objektov pred-
vsem nelastna sredstva, letošnje
stanje pa kaže delno povečanje
sredstev delovnih organizacij, ki
bodo v skupnih planiranih inve-
sticijah udeležene s 16 «/o, lani
pa je bilo to razmerje za 4 ®/a
manjše-
Največja vlaganja so predvi-
dena v kmetijstvu za dokončanje
vinske kleti, za obnovo vinogra-
dov in sadovnjakov ter za nakup
kmetijske mehanizacije. Precej
sredstev bo vloženih tudi v go-
zdarstvu za obnovo novih gozd-
nih nasadov in <^emo ter za do-
končanje gradnje popolne osem-
letke v Središču.
Odločilna usmeritev v pogledu
razvoja industrijske proizvodnje
daje letos ugodna predvidevanja.
Skupna industrijska proizved-
nja se bo povsčala v primerjavi
2 lanskim letom za 44,9 •/», pred-
vsem na račun novih industrij-
skih kapacitet in popolnejšega
izkoriščanja obstoječih naprav.
Največji porast industrijske pro-
izvodnje se predvideva v kovin-
ski in plastični proizvodnji, pri-
bližno za 88 '/». Na povečanje bo
predvsem vplival novi obrat no-
žev, ki bo po predvidevanjih že
v tekočem letu ustvaril za
1,417.800 novih dinarjev bruto
produkta, oziroma 17 •/« celotne
planiraiie proizvodnje.
V tovarni »Jože Kerenčič* v
Ormožu bodo tudi med ostalim
znatno p^ečali izdelovanje pla-
stičnih izdelkov na specialnem
stroju. Zmogljivost stroja bodo
popolnoma izkoristili in predvi-
devajo, da bodo izdelali za
2,000 000 novih dinarjev plastič-
nih izdelkov.
Proizvodnja v ostalih indu-
strijskih panogah bo glede fizič-
nega obsega proizvodnje naza-
dovala- M^jši porast proizviod-
nje se p>redvideva le v lesno pre-
delovalnem obratu Marles, obrat
žaga Ormož za 35 •/«. v obratu
Droga v Središča ra 13 •/«. v te-
žavah pa je Oljarna v Središču,
ki nima surovin za normalno
proizvodnjo.
Tudi v proizvodnji opečnib
enot se pi^videva padec koli-
činske proizvodnje za 3,6 •/•- Do
znižanja bo prišlo zaradi večjega
poudarka pri kakiovosti izdelan«
opeke.
Predvideva se, da bo porasla
produktivnost dela za 41 •/«, de-
lovna »Ha za 2,5 •/•. firičnd obse«
proizvodnje pa za 44,9
D. R.
SKLEPI ZA NADALJNJE DELO ZK
V OBČINI PTUJ
(NADAUEVAN]£ S 1. STRANI)
vlogo V naši družbi ter skladno
z njihovo uspešnostjo pri izva-
janju nalog.
Akcija komunistov na tem
področju mora biti poleg tega
usmerjena tako, da bo dodelje-
vanje sredstev na osnovi delov-
nih programov čim dosledneje
uveljavljeno in da bo v čimvečji
možni meri prišlo do izraza so-
delovanje med posameznimi za-
vodi s področja družbenih služb
in gospodarskimi organizacijami
ter povezanost teh zavodov z
interesi in potrebami občanov
in celotne družbe.
V posameznih zavodih s pod-
ročja družbenih služb morajo
komunisti nadaljevati s priza-
devanji za krepitev samouprav-
ljanja, delitve po delu ter za
uveljavljanje gospodarske re-
forme v smislu teh sklepov in
stališč višjih forumov Zveze ko-
munistov.
VI.
Zveza komunistov v ptujski
občini bo lahko uspešno izvedla
vse naloge, ki izhajajo iz teh
sklepov in iz sklepov CK ZK.J
in CK ZKS, le tedaj, če bomo
okrepili odgovornost in discipli-
niranost vsakega posameznega
komunista. Ce hočemo uveljav-
ljati vlogo Zveze komunistov v
naši družbi moramo obraču-
nati z vsemi nesocialistionimi
pojavi pri posameznih komuni-
stih, jih klicati zaradi negativnih
teženj in postopkov na odgovor-
nost ter jih ob hujših kršitvah
statuta in prog^rama ZKJ ter
sklepov partijskih forumov iz-
kUučiti iz naših vrst.
Naslednji pogoj za uspešnost
našega dela je idejna in akcijska
enotnost komunistov. Ta se mo-
ra odražati v vztrajni borbi za
dosledno uresničevanje vseh na-
ših sklepov in stališč, zlasti še
stališč v zvezi z gospodarsko re-
formo. Naloga osnovnih orga-
nizacij in občinskega komiteja
ZKS je. da stalno spremljajo iz-
vajanje sprejetih sklepov.
VII.
Pri svojem političnem delu
morajo komunisti in osnovne
organizacije ZKS pokazati več
samostojnosti in iniciativnosti
kot doslej. Aktivno morajo po-
segati v borbo mnenj in tako pri-
spevati k formiranju politike in
k sprejemanju odločitev. Zaradi
tega je potrebno povečati napo-
re za idejnopolitično usposab-
ljanje članov ZK. saj ^e lahko le
vsestransko družbeno razgledan
komunist uspešen pri svojem po-
litičnem delovanju.
Iniciativnost komunistov in
osnovnih organizacij ZKS se mo-
ra pokazati tudi pri izvajanju
sprejetih stališč višjih partijskih
forumov. Zato je naloga 0srx0v-
nih organizacij ZKS, da te skle-
pe in sklepe višjih organov ZK
dopolnijo in konkretizira.io glede
na svoje delovno področje in za-
gotovijo njihovo realizacijo.
Občinski komite ZKS Ftuj
Politični sekretar
Branko BRACKO
Kam z odvisno delovno silo?
(NADAL3EVAM3E S 1. STRANI)
8,9 "/o, za letos pa 16®/o od kata-
strskega dohodka. Poleg tega pa
je še dodatna obremenitev 2000
starih dinarjev po gospodarstvu.
Ze lani je l|(Jo zdravstveno za-
varovanje zasebnih kmetovalcev
aktivno v občini Ormož in pri
letošnji 16-odstotni obremenitvi
je v letošnjem prvem četrtletju
ostalo 13 milijonov starih di-
narjev suficita. Ne bi bilo prav,
da bi se ta sredstva prelivala
iz manj razvitih komun v raz-
vitejše.
DRAGO PINTARIC, sekretar
občinskega komiteja ZK Or-
mož: Od vrha navzdol bi bilo
treba odpraviti nepotrebno ad-
ministracijo, ki zbira razne
nepotrebne statistične podatke
in povprečja. V občini je pereč
problem mladina. Ta po dokon-
čani osnovni šoli nima dovolj
učnih mest in mnogi izmed njih
tudi ne materialnih pogojev za
šolanje.
MATIJA RATEK je bil izvo-
ljen za delegata za 6. kongres
SZDL Jugoslavije.
Po temeljiti in vsestranski di-
skusiji navzočih so bili sprejeti
nasl^nji sklepi: zaustaviti bc
treba investicijsko potrošnjo za-
radi notranje stabiliazcije, in-
tenziviranje proizvodnje in pri-
lagajanja novim pogojem go-
spodarjenja. Zavzemati se je
treba 'za kreditiranje sadjarske
proizvodnje na pripravljenih
zemljiških kompleksih in za do-
končanje obnov vinogradov.
Nadaljnji nakup zemljišč je po-
treben v neposredni bližini go-
veje farme v Središču. Maksi-
malno in racionalno je treba iz-
koriščati strojni park in neneh-
no skrbeti za izpopolnjevanje
mehanizacije. Kooperacija naj
sloni na poslovnih odnosih. Po-
litika obremenjevanja zasebne-
ga kmetijstva mora stimulirati
k večji proizvodnji in ne sme
presegati el^nomsikih možnosti.
Zakon o kmečkem zavarovanju
je destimulativen in predstav-
lja dodatno obremenitev za za-
sebne kmetovalce.
Z raznimi oblikami koopera-
cije, s strokovno pomočjo, z izo-
braževanjem in z ustrezno
davčno politiko bo treba omo-
gočiti modernizacijo In mehani-
zacijo zasebnega kmetijstva.
Povečati bo treba vpliv zadruž-
nikov v sistemu samoupravlja-
aja.
stran 1
TEDNIK — P^tek, 6. maja 1966
Stran 3
Po Odpravi
vizumov
Odprava vizumov je poživila
j^jski promet med Jugoslavijo
'L Avstnio. Vedno več motornih
Jvozil z avstrijsko registracijo
rvidimo na ptujskih ulicah,
ipred hotelom jih je včasih več
.ijot domačih, med njimi tudi
Jdobni avtobusi. Zlasti z avtobu-
!ci nas obiščejo tisti Avstrijci,
jjj nimajo lastnih vozil, med
,njimi so delovni ljudje iz to-
(varn. obrtniki in tudi kmetje,
.j^nogi imajo pri nas sorodnike
ijn znance in so v našem mestu
ge kdaj bili, mnogi prihajajo
pj-vič. Nekateri so zelo rado-
vedni. V inozemstvu in tudi pri
josedih so posebno prva leta
pO vojni, netočno in zlonamer-
no pisali o naši deželi. Nekate-
ri listi tudi še sedaj niso popol-
noma prenehali s »senzacijami«
o Jugoslaviji: »Pa pojdimo gle-
dat, kako je pri sosedu, se bo-
nio sami prepričali,« pravijo
taki, ki potujejc^ k nam prvič.
Razdalja med Gradcem npr.
ter Mariborom in Ptujem je
skoraj za polovico krajša kakor
med tema mestoma in Ljublja-
no. Gradčan se, kadar je lepo
vreme, ne bo težko odločil, da
bo napravil .nedeljski izlet v
Ptuj, kjer bo po kratki vožnji,
brez nadležnih formalnosti na
meji, obedoval v enem naših
'gostišč ali na Borlu ali kjerkoli
v okolici. Cene naših gostinskih
uslug so zanj še vedno nižje ka-
kor v njeg«vi domovini, zato
rad pride in se večinoma zado-
voljen vrača. Neko nedeljo sem
opazoval skupino avstrijskih iz-
letnikov, ki so obiskali naše me-
sto. Bili so člani svojega sindi-
kata, nekaj takega. Delavci s
svojimi ženami in drugimi dru-
žinskimi člani. Najprej so si
ogledali kulturno zgodovinsko
zbirko na gradu. Vodnica je
obiskovalcem, med katerimi so
bili tudi Slovenci, najprej v slo-
venščini nato pa v gladki nem-
ščini razlagala umetnine teh
zbirk. Avstrijci so z zanima-
njem ogledovali dragoceno po-
hištvo, gobeline, lestence, potem
etnografski oddelek s haloško
kuhinjo in kuharico ter druge
etnografske predmete iz ptuj-
ske okolice in seveda tudi ku-
rente. Ob pogledu na te grozlji-
ve like so se sproščeno nasme-
jali. Nazadnje jih je vodnica
popeljala še v oddelek NOB. V
nasprotju z neko skupino, ki je
to zbirko obiskala pred leti, in
se je ob pogledu na dokumente
naše narodnoosvobodilne voj-
ne, rekel bi, demonstrativno
umaknila iz teh sob, si je naša
skupina prizadeto in z razume-
vanjem ogledala zbirko.
Z gradu so se vrnili v mesto,
se ustavljali pred trgovskimi iz-
ložbami, primerjali naše cene
s svojimi. Po mestu grede so se
ustavili pred proštijsko cerkvi-
jo, kjer je bila ravno enajsta
maša. Morda so doma kdaj sli-
šali, da pri nas cerkve spremi-
njamo v kino dvorane ali jih
celo podiramo. Stopili so v cer-
kev. Mašnik je opravljal mašo
po spremenjeni liturgiji, obr-
njen proti vernikom, in v do-
mačem jeziku, kar je dovolil
zadnji cerkveni koncil. »Tudi
pri nas bi bilo lahko tako,« je
pripomnil eden od obiskoval-
cev, »saj latinščine tudi mi ne
razumemo.«
Za kosilo so se porazdelili v
dve skupini, ker jih kot nepri-
javljene ne bi moglo sprejeti le
eno gostišče. Z obedom in ceno
so bili zadovoljni. Nazadnje so
naročili nekateri še črno kavo.
Ni jih motilo, ko je rekla nata-
karica v svoji pomanjkljivi
nemščini »ajne švarce kafč«, saj
je to nadomestila z dobro po-
strežbo in prikupnim nasto-
pom.
V pogovoru je eden od Av-
strijcev vprašal, zakaj tudi Slo
venci v večjem številu ne ob-
iskujemo Avstrije. Pripomnil
sem, da bo prišlo tudi do tega,
vendar naši ljudje za sedaj ra-
je obiskujejo Avstrijo bolj iz
praktičnih nagibov ali pa kot
sezonski delavci, da si tam kaj
nakupijo ali prislužijo. Naši
časniki so zadnji čas polni ogla-
sov avstrijskih trgovskih pod-
jetij, ki ponujajo kmetijske
(Konec na 4. strani)
PIONIRSKA TRIBUNA
Ob spominu na brateca
ptičke so veselo skakljale po
drevju ter se veselile cvetočega
maja. V tem mesecu smo otroci
zelo veseli, ker je narava najlep-
ša. Tudi moj brat se je majskih
dni vedno veselil.
Lani v začetku maja je začeJ
tožiti, da ga bolijo noge. Oče ga
je peljal k zdravniku, toda do-
mov se je vrnil žalosten in po-
trt brez dragega Frančeka. Pove-
dal je, da ga je moral pustiti v
bolnišnici. Tri dni zaiporedoma sta
ga oče in mati obiskala in počutU
se je vedno slabše. Ko pa je oče
četrti dan šel k njemu, mu je
'zdravnik povedal žatostno vest.
Je Franček .ximrl. Jasz-sem tega
odšla v šolo ter tam pridno
sodelovala pri pouku. Nenadoma
je nekdo potrkal na vrata. Bil je
pitmonoša, ki je prinesel brzojav-
ko, da je Franček umrl. V obupu
sem zapustila razred, ter hitro
odšla proti domu. Kako sem pri-
Sla domov, še sedaj ne vem.
Skoraj nisem mogla stopiti v hi-
lo, ker mi je nekaj težilo srce
ia hrcvmilo noge. S težavo sem
povedala mami in sestr'i, da je
bratec umrl. Vsi smo jt>kali in ga
klicali, ker smo mislili, da mora
{e (priti iiv domov. Toda žal ni
prišel živ, temveč so ga čez nekaj
ur pripeljali mrtvega. Spet smo
f« klicali, vendar Franček ni več
vstal. Dva dni je ležal na mrtva-
škem odru med nami. 21. maja
pa so ga štirje fantje dvignili ter
odnesili iz rojstne hiše. Težki so
bili trenutki, ko so dvignili po-
krov krste in brata zakrili. Ta-
krat smo vedeli, da ga ne bomo
nikoli več videli. S težkimi kora-
ki smo ga spremljali na pokopa-
lišče, kjer so ga položili v hladen
grob. Zadnjič smo se še poslovili
od njega. V slovo so mu tudi nje-
govi šolski tovariši povedali ne-
kaj poslovilnih besed.
Franček je v grobu, spomin ^a
njega pa bomo vedno ohranili.
Mnogo prehitro se mu je pretr-
gala nit njegovega kratkega živ-
ljenja, star je b'il šele 14 let.
Markež Emica
uč, 6 raz. os. šole
Trnovska vas
Moj psiček
Večkrat sem šla k svoji prija-
' teljici na obisk, saj sva že prvi
dan najinega zbližanja sklenili
prijateljstvo.
Moja prijateljica je imela
majhnega psička. Ime mu je bilo
Luksi. Imela sem ga zelo rada. Ko
so se prijateljičini starši priselili
k nam na Polenšak, so psička
Luksija prodali v sosednjo vas.
Njegovi novi gospodarji niso ta-
ko lepo ravnali z njim kot jaz in
njegovi prejšnji lastniki. Ker mu
niso dajali dovolj hrane, je več-
krat prišel nazaj k meni in k na-
šim sosedom. Pozneje se je tako
navadil, da je vsak dan prihajal
k nam na Polenšak. Njegov go-
spodar je prebival namreč v so-
sednji vasi. Z veseljem sem ga
hranila in ga božala po majhni
glavici.
Nekega dne ni bilo več Luksi-
ja na sprehod. Kako pust in ža-
losten je bil zame ta dan! V upa-
nju, da ga bom našla, sem ga ves
dan iskala okrog hiše in po vasi.
Ker ga nisem našla, se nisem
mogla dolgo potolažiti, saj sem
ga imela neizmerno rada.'Moja
žalost je bila še večja in nepo-
pisna, ko sem pozneje zvedela,
da so mojega Luksija ustrelili.
Matilda Štehih,
5. b razred
osnovna šola Polenšak
25 let vstaje
2e 25 let je ža nami, odkar so
fašisti napadli našo državo. Na-
padalci so sklenili Jugoslavijo za
vedno uničiti. Toda to jim ni
uspelo. Naši zavedni ljudje so se
z vsemi silami uprli sovražniku.
Kralj pa je s svojimi prijatelji
sedel v letalo in se odpeljal v
Anglijo. Ni se več zanimal za
Jugoslavijo. Ko je ljudstvo osta-
lo brez voditelja, je postala vo-
diteljica naših narodov KPJ. 27.
aprila je bila organizirana v Lju-
bljani OF. V Ptuju je ustanovil
OF Jože Lacko. KP je dala na-
vodilo, kako je treba zbirati orož-
je in municijo in se pripravljati
na boj proti okupatorjem. V Ju-
goslaviji je bilo ljudem zelo hu-
do, ker so jim fašisti požigali nji-
hove domove. Najhujše brato-
morno klanje je bilo v nekaterih
delih Bosne in Hercegovine. Fa-
šisti so ob železniških progah
skopali bunkerje, v katerih so
bile noč in dan sovražne posad-
ke. Če so Nemci kje opazili par-
tizane, so jih postreljali ali pa
odgnali v taborišča. Nekateri lju-
dje so v taboriščih umirali od
lakote.
Takrat je bilo življenje naših
ljudi, predvsem partizanov, zelo
skromno in revno. Zime s snež-
nimi zameti so bile za vse parti-
zane marsikje zelo težke. Mnogo
ljudi je tudi žrtvovalo življenje
za nas, da lahko mi danes bolje
in lepše živimo v svobodni do-
movini.
Vojna se'je končala leta 1945.
Od tistega časa imamo napredno
in svobodno življenje. Po vojni
smo si spet zgradili nove mosto-
ve, ceste, železniške proge, to-
varne, hiše itd. Vojne si ne želi-
mo in upamo, da je ne bomo ni-
koli doživeli.
Ljudmila Vogrlnčič,
> učenka 6. raz. osn. šole
Trnovska vas
Pisma uredništvu
ZAKAJ TAKŠNO RAVNA-
NJE S CESTNO PROMET-
NIMI ZNAKI?
Pred nekaj dnevi sva se s pri-
jat&tjem peljala iz Ptuja skozi
Dornavo v Moikanjce. Med vož-
njo sva se zaradi drdranja avto-
mobila po makadamski cesti le
malo pogovarjala. Ogledovala sva
si polja in prizadevne kmetoval-
ce, ki se pripravljajo na spomla-
dansko setev. Ženica je tu in tam
na njivi skrbno brala mlado spo-
mladansko travo za prašiče, zajce
in morda tudi za govejo živino.
Kmetovalci so vozili hlevski gnoj
na njive. Prišla sva na križišče v
Dornavi, zavila v desno in kma-
lu je fiček obstal za železniškim
prelazom v Moškanjcih.
Šofer je sunkovito ustavil. Iz-
stopila sva in si ogledala najprej
rumeno, nato rdečo, približno 3 m
dolgo desko, ki sta ležali na ce-
stišču. Na prvi tabli je bil okrogli
cestno prometni znak, ki je voz-
nike opozarjal, da je promet zaprt
za vsa vozila, na drugi deski pa
je bil pričvrščen zlomljen cestno
prometni znak.
Vprašala sva se, zakaj sta de-
ski z znaki vrženi po cestišču.
Morda je poškodovana in nepre-
vozna cesta ali pa so to storili
razposajeni škodoželjneži. Presta-
vila sva deski v desni obcestni
jarek in nadaljevala pot. Cesta ni
bila poškodovana in se sprašuje-
va. zakaj sta deski s cestno pro-
metnimi znaki ležali ob železni-
škem prelazu v Moškanjcih. Ni bi-
lo videti, da bi kje v bližini po-
pravljali cesto, zato sta bili nepo-
trebni in v rtegodovanje šoferjem.
Kaj le mislijo v cestnem podjet-
ju o takem neodgovornem ravna-
nju s cestno prometnimi znaki na
javnih cestah? Razumeti moramo
šoferje, ki so pozorni na take
stvari, ker so cestno prometni
znaki predpis za slehernega upo-
rabnika naših cest.
TJ in FS, Ptuj
Zasebna gostišča
Jugoslavija naj bi postala ena
naj privlačnejših turističnih de-
žel. Za to ima vse pogoje. O na-
šem turizmu zadnja leta mnogo
pišejo in razpravljajo. Kako .se
ho ta turizem nadalje razvijal,
je pač največ odvisno od našega
gostinstva. Tu bo treba še veli-
ko dela in truda. Pravijo, da je
tudi turizem industrija, toda ta
industrija naj bi ne bila meha-
nična in usmerjena le v to, kako
se turist počuti, ko nas obišče.
Taka industrija ne bi dolgo
uspevala, Turisft išče za dneve,
ki .so mu na voljo za njegov do. ■
pust, in oddih, udobnost, razv/^
drilo in ne nazadnje tudi do-
mačnost. Je to domačnost, če
pride gost ali celo tuj turist v
nepometen lokal, kjer so na na-
miznih. prtih pepelniki, prena-
polnjeni z ogorki, kjer glasbena
.skrinja neprestano igra vsiljive
popevke, kjer se od jutra do ve-
čera zbira pri točilmci gruča
ljudi, ki pijejo .tvoje pelinkov-
ce, mešanice in brizgance, nata-
karica pa na vprašanje, kaj bi
se dalo dobiti, zmeraj našteva
le: kisla juha, gglaž. vampi, jetr-
ca? Pred kratkim je gost. Slove-
nec. vprašal, če bi mu lahko
skuhali ajdove žgance. Seveda
jih ni dobil, ker so take in po-
dobne želje za naša gostišča za
enkrat res malo nenavadne. Gost
se je natakarici hudomušno na-
smehnil in naročil nekaj'druge-
ga. vendar: ali se ni oh tem ma-
lo, zamislil? Nič slabega o naših
ptujskih gostincih! Naše nata-
karice so zlasti ob tako imeno-
vanih konicah prezaposlene in
se jim čudim, aa ie zmagujejo
svoje delo. Po svojih močeh se
trudijo, da bi zadovoljile goste.
Če se gost kljub prizadevnosti
strežnega osebja v gostilni ne
počuti najboljše, ni vedno krivo
osebje.
V zvezi z gostinstvom bi rad
povedal nekaj misli o stvari, ki
o njej zadnji čas večkrat pišejo,
t. j. o zasebnih gostilnah. V De-
lu z dne 29. aprila t. L je čla-
nek z naslovom >Ne postavlja-
mo stolov na mize*. Zasebni go-
stilničar na Ajševici pri Novi
Gorici je odprl z novim letom z
lastnimi tremi milijoni in s po-
močjo občine (osem milijonov
starih dinarjev) gostišče. Ta in-
vesticija bi veljala po pisanju
poročevalca družbeni sektor naj-
manj 40 milijonov. Ali se ne bi
spet zamislili ob ugotovitvi, da
je imel ta zasebni gostilničar ie
prve dni ob novem letu, ko je
odprl gostilno s peterico zapo-
slenih uslužb., tri in pol mi-
lijona prometa, medtem ko je
imel hotel Park v Novi Gorici z
nad 60 zaposlenimi le enkrat
več prometa, t. j. sedem milijo-
nov?
Ptuj kot slikovito ter zlasti v
zgodovinskem in folklornem ozi-
ru nadvse zanimivo mesto ima
kakor malokateri drug kraj vse
pogoje, da ho uspešno razvijal
turizem. Pri tem bi lahko imelo
zasebno gostinstvo pomembno
vlogo. Tudi pri nas naj ne
bi ^postavljali stolov na mize«.
Delovni čas prej omenjenega go-
stilničarja je, kakor je povedal,
neomejen. Dokler imamo goste,
delamo, če treba, vso noč, je re-
kel, Tudi v socialistični deželi,
kakor je naša Jugoslavija, smo
račeli zmeraj bolj pomagati po-
štenim in sposobnim zasebni-
kom. To nikakor ni v nasprot-
ju s perspektivami našega druž-
benega razvoja.
V Ptuju imamo le eno zaseb-
no gostišče, v ostalih krajih ob-
čine pa bi jih naštel na prstih
ene roke. Ali ne bi naša občin-,
ska skupščina bolj podprla po-
bude za zasebno dejavnost na
tem polju in posredovala s kre-
diti in posojili, kjer je potreba?
Potrebe pa so velike, zlasti v od-
ročnih, hribovitih krajih. Tako
privatno gostišče, ki naj hi mu
vila priključena še mahi špece-
rijska prodajalna, hi koristilo
ne le tujim gostom, ki si žele z
malimi stroški ogledati tudi
manj znane, skrite lepote naše
občine, temveč tudi domačinom,
ki imajo daleč do komunikacij.
V. K.
Kdaj bo zgrajena elek-
trična napeljava na Otok
pri Veliki Nedelji?
Prijazna Velika Nedelja je
znana iz zgodovine in si jo mi-
moidoči radi ogledajo. Velikone-
deljski štiristolpni grad je pra-
va zgodovinska znamenitost te-
ga kraja. Je star približno 700
let.
Pri Veliki Nedelji so pred leti
poskušali razvijati turizem na
Otoku, predvsem v vročih po-
letnih dneh. Na Otoku je lese-
na lovska hiša, ki so jo zgradili
približno pred 30 leti za potrebe
lovcev, sedaj pa je postala pri-
jazen kotiček domačih turistov.
V lepih poletnih večerih posede-
jo obiskovalci okrog lovskega
doma, se osvežijo z alkoholnimi
ali brezalkoholnimi pijačami in
se tudi zavrtijo ob zvokih vesele
glasbe.
Skoraj vsako leto na Otoku
pri Veliki Nedelji letujejo mla-
dinci iz Ormoža in razna dru-
štva pripravijo nekaj zabav.
Največ težav je v tem, da na
Otoku ni električne napeljave,
zato gostje neredko predčasno
odhajajo. Poseben problem po-
vzroča to strežnemu osebju, ki
nima možnosti gostom pravočas-
no postreči. Slišala sem, da na-
meravajo Ormožani graditi elek-
trično napeljavo na Otok in mi-
slim. da bi morali s tem čim-
prej pričeti, saj se je že pričela
turistična sezona.
M. C., Cvetkovci
Težko delo zahteva
kalorično hrano
januarja, februarja ter marca in
aprila 2 tečaja z namenom, da bi
se naučila dekleta iz te vasi pri-
pravljati iz domačih pridelkov in
kupljenih živil kalorične in okus-
ne jestvine, kar Je predpogoj za
zdravje celotnih družin, zlasti pa
otrok.
Strokovna dela na tečaju je vo-
dila tov. Kovačičeva iz Gerečje
vasi. V 6 tednih se je vsaka sku-
pina s po 24 in 14 dekleti dobro
seznanila s kriteriji za sestavlja-
nje jedilnikov po kalorični vred-
nosti posameznih jedil in se je
tudi naučila pripravljati jedi, ki
jih v tem delu Dravskega polja
najbolj cenijo.
Ko so se dobro privadile so-
dobnemu kuhanju, so povabile
na zakusko svoje starše, ki so
bili veseli uspeha tako kratkega
in skrbno pripravljenega tečaja.
Dekleta so se tov. Kovačičevi
lepo zahvalile za^ ves trud in
skrb s tečajem, tov. Kavačiče-
va pa je pohvalila dekleta, da so
hodile tako 'vztrajno in polno-
številno na tečaj in da so pridno
sledile njenim navodilom in pri-
poročilom.
To skupno delo deklet je vse
tako ohrabrilo, da so se dogovo-
rile v jesen pripraviti vse za
»domačo gostijo«, na kateri bo-
do jedli vse specialitete, ki jih
pripravljajo ob gostijah izkušene
kuharice. Tako bi rade dokazale
vrednost takih tečajev tudi ti-
stim dekletom in mlajšim gospo-
dinjam. ki se še doslej za tečaj
niso mogle odločiti.
V. J.
Odlomki iz življenja heroja
VI
Kratka vsebina dosedanjih
objav: Dušan Kveder je pre-
živel v Ptuju otroška in di-
jaška leta. V osmi gimnaziji
je stopil v Komunistično
partijo. V jeseni 1933 se je
vpisal na tehnično fakulteto
v Zagrebu. Ko je prišel do-
mov na novoletne počitnice,
je sodeloval v napisni in tro-
silni akciji ptujskih komuni-
stov.
Naši znanci so raztresali le-
^e v Ptuju in okoliških va-
s^h, na Sp. Bregu, Turnišču,
Krčevini pri Ptuju, Štukih,
^estnem vrhu. Grajeni, Borov-
cih in Dornavi.
V Ptuju je policija odkrila
■naslednjega dne pet velikih
Znakov KP. Vse je odstranila.
^ na gradu je znak, ki ga je
■napisal Dušan, ostal skrit poli-
cijskim očem, ker je stena z
^akom obrnjena tako. da se
prihajajoči nanjo ne ozrejo. saj
visoko nad stopnicami. Zato
^ je ta znak ohranil v obrisih,
danes. Rdeča barva je sča-
potemnela, sedaj pa že
^Medela, razpadajoči omet na
pajski fasadi pa je načel že
^^di ta znak.
Policija je našla naslednjega
še 56 raztresenih letakov,
ni nobeden ohranjen > po-
licijskih arhivih in tudi drugod
sa doslej še nismo našlL
In kaj piše o tej akciji še Du-
šan? Da sva narisala več me-
trov visok srp in kladivo na
ptujski grad, da sva narisala te
znake še na poslopje žandarme-
rije v Prešernovi uilici in na
kapucinski samostan na Ljuto-
merski cesti, V Dušanovem
spominu je bila ohranjena več-
ja slika znaka, kakor ga je v
resnici narisal, saj znak ne me-
ri več kakor tričetrt metra.
Dušan piše dalje: »Zandarji
so mrzlično iskali storilce, tega
protidržavnega dejanja in čez
teden dni so res aretirali vso
našo celico — dvanajst komu-
nistov. Mene so aretirali že na
poti iz Ptuja v Zagreb, ko sem
se ustavil pri stricu v Celju.
V Ptuju so nas med' zasliševa-
nji strpno pretepali, potem pa
so nas odpeljali v ljubljansko
jetnišnico.«
Policija je najprej prijela
ekonoma Frančeka Kojca. To je
bilo že 6. januarja 1934, za
njim pa takoj dijaka Mirka
Centriha. Med 6. in 12. januar-
jem so zaprli še dijake Ivana
Potrča, Antona Znidariča, Ru-
dija lica. Marka Kuharja, Jo-
žeta Kogeja in Petra Kureča.
Aretirali so še trgovskega po-
močnika Jožeta Vnuka in ko-
vača Ivana Spolenjaka, ki je
bil tedaj star že 33 let.
I V Inibl^^in^kih zaporih so raz-
meaiLili zapornike po samicah.
Dušan je bil v celici poleg Brat-
kove, da sta se lahko pogovar-
jala z udarci po steni. Dušan je
pravil, da to niso bili pravi
morsejevi zmaki, ker jih nista
znala. Ob neki priložnosti, ko
sta se v jetnišnici srečala, sta
se z Bratkom zmenila, da bo-
sta udarjala tako, da bo vsaka
črka po abecednem redu dobila
zraven še en udarec, tako je
imela črka A en udarec, B dva
udarca, C tri itd.
Razgovori s takimi znaki so
bili zamudni, vendar .so omo-
gočili s pisanjem števila udar-
cev na papir, da sta se marsi-
kaj domenila, kar je bilo pri
zasliševanju koristno.
Razpravo proti ptujskim ko-
munistom je okrožno sodišče v
Ljubljani združilo z razpravo
proti ljubljanski skupini areti-
ranih komunistov v »obravnavo
proti Izaku Feuerbergu in to-
varišem zaradi 1. člena zakona
o zaščiiti javne varnosti in re-
da v državi«. Proces je obrav-
naval 31 komunističnih osum-
ljencev.
Policija je z aretacijo ptujskih
komunistov, januarja 1934, za-
dala močan udarec mladinske-
mu gibanju v domačem okolišu,
saj so bili razkriti vsi najagil-
nejši mladi komunisti. V pro-
cesu so zajeli skupine, ki med
seboj niso bile povezane. Izak
Feuerberg, po katerem se je ve«
proces imenoval, je bil 23-leten
študent medicine s Poljske. Sta-
noval je v Mostah pri Ljubljani.
Prijeli so ga, ko je dunajska po-
licija odkrila na Dunaju komu-
nistično tiskarno, ki je tiskala
»Proleter« za Jugoslavijo. Ti-
Sfkama se je bavila tudi s pona-
rejanjem potnih listov za komu-
niste. Feurberg je bil posredno
povezan s tiskamo. V zvezi z
njim so odkrili še druge komu-
niste.
Na procesu so razkrili, da so
se pridružili julija 1933 prvim
komunistom na ptujski gimna-
ziji Bratku, Kvedru, Znidariču
in Centrihu še dijaki Kurež,
Kuhar in Ilec, trgovski pomoč-
nik Vniuk in ekonom Kojc.
Julija 1933 se je skupini ko-
munistov pridružil še Jože Ko-
gej, ki je tedaj prišel iz pomor-
ske vojaške šole za strojnike. V
jeseni se je vpisal spet v ptuj-
sko gimnazijo, ki jo je pred ne-
kaj leti zapustil, ko se je vpi-
sal v pomorsko šolo, da bi prej
prišel do kruha. Z Dušanom sta
bila velikokrat skupaj, ker sta
stanovala v isti hišL
Bratko, ki je odšel okoli 18.
oktobra v Ljubljano študirat
pravo, se je vpisal na univerzi
v akademsko društvo Triglav.
Seznanil se je z nekaterimi ko-
munisti na ljubljanski univerzi.
V Ptuj je poslal noveftibra ko-
munistično literaturo.
TXišana in druge zaprte Ptuj-
čane so sodniki spraševali za
zvezo z dr. Potrčem in dr. Zge-
čem. Vsi so zanikali, da bi tako
zvezo imeli. Ohranjeni sodni ak-
ti pričajo, da je hotel Dušan
prepričati sodnike, kako krivič-
ni so, ko sodijo komuniste, bor-
ce za pravičnejši družbeni red.
Dušan piše v svojih spominih
o sodbi leta 1934: »Okrožno so-
dišče v Ljubljani nas je julija
1934 sodilo pK> zakonu o zaščiti
države. Dobil sem pet mesecev
strogega zapora. Iz ječe sem se
vrnil bolan in močno izčrpan.
Zato sem tisto leto opustil štu-
dij in ostal doma v Ptuju, kjer
me je brezplačno zdravil naš
simpatizer dr. Brumen. Naša
partijska organizacija, ki jo je
vodil dr. Jože Potrč, se je kma-
lu spet okrepila.«
Dušanove tovariše, zaprte z
njim v ljubljanskih sodnih za-
porih, so kaznovali z zapornimi
kaznimi od pet do petnajst me-
secev, le Ivana Sp>olenjaka so
obsodili na tri in pol leta za-
pora,
PO ZAPORU
Spominjam se srečanja z Du-
šanom po vrnitvi iz zaipora prve
dni julija. Bil je bled, upadel,
shujšan. Oč^a beločnica je bi-
la rumene barve, kar je izda-
jalo njegovo bolezen. Z napo-
rom je premagoval bolezen.
Večkrat ga je mučila vrtogla-
vost in slabost. Tedaj je prsteno
bled obsedel na klopi v. parku
v kolodvorski aleji. Vendar smo
ga večkrat pozdravili mladi ko-
palci pri Mlakarjevih na Viča--
vi. Plavali smo tudi na otok
sredi dravske strugš, kjer smo
balinali, in se že proti mraku
vračali na obalo in v prijetnem
hladu po Vičavski poti ob šu-
meči Dravi in nato po poti za
gradom proti domu.
Na teh poteh proti domu smo
govorili vedno o isti temi, o re-
voluciji, ki bo zmagala, kakor
je Dušan predvideval, čez nekaj
let, morda čez pet, najkasneje
čez deset ali petnajst.
Nekajkrat sva v tistih počit-
nicah obiskala z Dušanom dr.
Potrča v Janežovcih v njegovi
mali hiši, kjer je imel tri pro-
store, ordinacijo, čakalnico in
spalnico. Povabil nas je v spal-
nico, ki je bila obenem dnevna
soba. Pogovarjali smo se o sve-
tovnem političnem položaju, o
političnem položaju doma, o
nalogah komunistov.
Dušan je imel s Potrčem več-
krat tudi tajen razgovor. Tedaj
sem zapustila sobo in odšla v
ordinacijo. Kadar so prišli pa-
cienti, sva z Dušanom počakala
nanj, da je paciente odpraviL
Dušan je Potrča zelo cenil. O
tem priča tudi pismo, ki ga je
napisal dr. Potrču ob niegovi
60-letnici leta 1963.
(Dalje prihodnjič)
R. V,
4	T F D X! K — pc(rk. 6. maja l%fi	.	Sfron
Na podlagi Odloka o urejajiju mestnega zcniljišoa v ob- j
čini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, it. 1 i čr.:
16. 4. 1965) razpisuje Stanovanjsko Tx>djetie Ptu]
II. JAVIMI i
MATEČAJ
za oddajo mestnega zemljišča v uporabo za gradnjo 7 vrsi,
nih enonads'tropnah individualnih hiš na območju ožjega
gradbenega okoliša Ptuj.
I.	Predmet natečaja je mestno zemljišče, in sicer v
Ptuju, zahodno od Panonske ulice, k. o. Ptuj, parcele št.
184/2, 184/3, 184/4, 184/5, 184/6, 184/7 in 300/3.
II.	Izklicna cena prispevka investitorjev k stroškom
za urejanje mestnega zemljišča po tem natečaju znaša
5000 N dinarjev.
III.	Pogoji natečaja:
a)	Natečaj je pismen in se ga lahko udeležijo vse fi-
zične in pravne osebe.
b)	Interesenti lahko gradijo le enonadstropne vrstne
hiše, kot so določene po urbanističnem projektu mesta
Ptuja. (Osnutek projekta za te vrstne hiše je na vpogled
pri referentu za gradnje skupščine občine Ptuj.)
c)	Ponudnik lahko v eni ponudbi navede š^druge par-
cele za naslednje v primeru, da bi njegova ponudba za
prvo izbrano ne bila najugodnejša.
d)	Rok za plačilo prispevka investitorjev k stroškom
za urejanje mestnega zemljišča je treba plačati 50"/« od
ponudbenega zneska ob podpisu pogodbe, ostali znesek
pa 30. aprila 1967.
e)	Ponudniki morajo k pismeni ponudbi priložiti po-
trdilo o varščini 500 N dinarjev, plačanih na žiro račun
št. 524-620-1-2861 »Prispevek investitorjev k stroškom za
urejanje mestnega zemljišča«. Varščina se najugodnej-
šemu ponudniku obračuna-vračuna v znesek, ki ga plača
za prispevek investitorjev, preostalim ponudnikom pa se
vrne.
f)	Za najugodnejšega ponudnika se smatra tisti, ki po-
nudi najvišji znesek oziroma prispevel^ investitorjev in
ga plača v najkrajšem času-roku. Ce je več ponudb za
enak znesek, se upošteva vrstni red dospelih ponudb.
g)	Najugodnejši ponudniki morajo začeti graditi v letu
1966 in gradnjo končati v 3 letih, to je do konca leta 1969.
h)	Ce investitor ne prične oziroma ne konča gradnje
v roku, navedenem pod točko g), izgubi pravico do na-
daljnje uporabe mestnega zemljišča za gradnjo. V tem
primeru se mu plačani prispevek vrne, varščina pa se
zadrži.
i)	Cena za 1 m- mestnega zemljišča je 2 N din, kate-
ra je treba plačati takoj ob sklenitvi pogodbe.
IV.	Obveznosti stanovanjskega podjetja:
Stanovanjsko podjetje se obvezuje, da bo iz prispevka
investitorjev k stroškom za urejanje mestnega zemljišča
najkasneje do konca gradnje, vendar največ do višine
vplačanega prispevka, komunalno uredilo na natečaju od-
dano zemljišče, in to:
—	uredilo premoženjsko-pravna razmerja z bivšimi
lastniki,
—	uredilo dovx)zne poti.
V.	ROK:
Udeleženci natečaja morajo vložiti ali poslati pismene
ponudbe na naslov: STANOVANJSKO PODJETJE PTUJ,
najkasneje do 30. maja 1966 v zapečatenih ovitkih z vid-
no oznako »II. javni natečaj«.
Udeleženci natečaja bodo o izidu pismeno obveščeni,
vendar najpozneje do 15. junija 1966.
Razpisna komisija za ij^vedbo II. javnega natečaja ne
bo upoštevala ponudb:
a)	brez predpisane oznake,
b)	brez potrdila o vplačani varščini,
C) v katerih ne bo naveden točen znesek ponudbe in
d) vložene ponudbe po 30. maju 1966.
Ptuj, dne 5. maja 1966
STANOVANJSKO PODJETJE
PTUJ
SPOMLADANSKI KROS
v nedeljo, 24. aprila t L. je or-
ganizirala občinska zveza za te-
lesno kulturo, oraroma komisija za
atletiko občinsko prvenstvo v kro-
su v Ptuju. Proga je potekala v
Ljudskem vrtu in bila zaradi dež-
ja prejšnjega dne precej težavna.
Sodelovalo je skupaj 420 tekmo-
valce;, od katerih so razen manj-
ših izjem pritekli vsi v cilj. Mlaj-
ši pionirji in pionirke so tekli 300
m, starejši pionirji in pionirke
400 m. mladinke 500 m, mladinci
pa 600 m. članice 800 m, člani pa
1000 m. Sodelovale so srednje in
osnovne šole iz Ptuja, Iz Domave.
Markovec, Cirkulan, Vidma, Haj-
dine in Kidričevega, Partizan Ki-
dričevo in Markovci ter pripadni-
ki JLA iz Ptuja.
Rezultati posameznikov:
mlajši pionirji: 1. Milošič, Ki-
dričevo, 2. Gajzer. Markovci, 3.
Silak. Hajdina;
mlajše pionirke: 1. Emeršič,
Markovci, 2. Novak, Kidričevo, 3.
Kolarič, Markovci;
starejši pionirji: 1. Kostanjevec,
2. Šešerko, oba šola T. ZnidarSi-
ča Ptuj, 3. Kovačec, Domava;
starejše pionirke: 1. Brodnjak,
2. Tetičkovič, 3. Milošič, vse ia
Cirkulan;
mladinci: 1. Meznarič, Kidriče-
vo, 2. Majerič, vaj, šola Ptuj, 3.
Resman, Markovci;
mladinke: 1. Ferš, AS, Ptuj, 2.
Gajzer, Kidričevo, 3. Petrovič,
ESS Ptuj;
članice: 1. Kovačič, 2. Strelec,
3. Maroh, vse iz Markove^^^
člani: 1. Smilkovič, JLA Ptuj, 2.
Meznarič, Kidričevo, 3. Sukič,
JLA, Ptuj.
Plasma ekip:
mlajši pionirji: 1. Markovci 287
točk, 2. T. Znidaršič, Ptuj 261, 3.
Kidričevo 288;
mlajše pionirke: 1. Markovri I.
252 točk. 2. Markovci P. 187, 3.
Markovci II 18C;
starejši pionirji: 1. T. Znidaršič,
Ptuj 342 točk, 2. HajtMna I. 267,
3. F. Oaojnik, Ptuj 256;
starejše pionirke: 1. Cirkulane
323 točk. 2. Markovci I. 271, 'č. F.
Osojmk, Ptuj I. 236;
mladinci: 1. Markovci 25 točk;
mladinke: 1. ESŠ, Ptuj 42 točk,
2. trgovska šola Ptuj 23,
članice: 1. Markovci 15 točk;
člani: 1. JLA Ptuj I. 43 točk. 2.
JLA Ptuj II. 15.
Organizacija tekmovanja ni bi-
la najboljša, ker organizator ni
ocenil dobro udeležbe, ki je bila
zelo številna. Največja vsekakor
iz Markovec, katerih tekmovalcev
je bilo čez 100. Vendar je prire-
ditev na splošno uspela in poka-
zala. da si mladina tekmovanj
želi in jih je treba le organizirati.
Več skrbi za red in snaao v Ormožu
Za lepši zunanji videz mesta bi
morali skrbeti vsi prebivalci, ne
pi samo Stanovanjsko-komunal-
no podjetje Ormož. Predvsem bi
morali vzdrževati čistočo pred
zgradbami, v katerih stanujejo.
Povsod pa sedaj ni tako. Neka-
tere fasade, dvorišča, hodniki ni-
so dovolj čisti in ne dovolj ure-
jeni. Na zelene pasove pred ne-
katerimi bloki so naložena drva,
ponekod smetišče zavzema petino
dvorišča, prebivalci sušijo peri-
lo ob javnih cestah in ulicah in
podobno. Za olepšavo mesta bi
se moral zavzemati sleherni sta-
novalec.
Vprašanje ostane, kaj delajo
hišni sveti? Naloga hišnih svetov
je, da te slabosti energično od-
pravljajo in tako po svoje vpli-
vajo na hitrejši razvoj turizma v
občini. Čistoča in urejenost me-
sta ita osnovna pogoja za razvoj
turizma. Na Kolodvorski cesti v
Ormožu se podira betonirana
ograja, nasproti pošte v Poštni
ulici je razdejana zidana ograja,
na dvorišču je kup smeti, ki
ob toplih dneh leglo nalezljivih
bolezni. Poleg je prvi blok, ki je
sicer delno okrašen s cveticami,
nekatere fasade so lepo urejene,
druge pa ne. Na zelenem pasu
pred blokom je skladovnica drv
in desk. Zakaj ta drva in kratke
deske pred blokom, ali ni v klet-
nih prostorih bloka dovolj pro-
stora za drva in kaj menijo o tem
hišni svet in stanovalci tega blo-
ka?
To so vprašanja, ki zanimajo
bežnega obiskovalca mesta, pred-
vsem pa tistega, ki želi, da bi se
Ormožu hitreje razvijal turi-
zem, da bi se olepšalo mesto in
da bi vanj pritegnili domače in
tuje turiste. V Vrazovi ulici je
med zgradbo Občinskega sindi-
kalnega sveta in Zeleznino velik
nered. To zemljišče bi bilo treba
zravnati in navoziti gramoz in
bi tod lahko bila avtobusna po-
staja.
Tudi na dvorišču bloka na
Ptujski cesti ni vse v redu. Kup
smeti raste, okolica ni urejena in
drugo Tega ni samo ob navede-
nih zgradbah, temveč dovolj po-
vsod. Ne gre za očitke, temveč
za odpravljanje pomanjkljivosti,
ki razvoju turizma zelo škoduje-
jo.
Danes in jutri
Kino Gorišnicg
8. maja t 1. angleški film ZALIV TIGROV;
Kino Ormož
7. in 8. maja t. 1. ameriški film OSAMLJENI SO HRABRI:
11. maja t. 1. francoski (oinemascoDe) film SEDEM SMRT-
NIH GREHOV;
Kino Ptuj
6.	in 7. IftSrja 1.1. ameriški barvni (vistavisLon) film GUS AR;
10. maja t. 1. poljski barvni film PISANE NOGAVICE; 11.
in 12. maja t. L jugoslovanski film INŠPEKTOR; 12. maja
t. 1. ob 19.30 špansko-brazdilski barvni (cinemascope) film
SAMBA.
Kino Središče
7.	in 8. maja t. 1. aj-neriški barvni (cinemascope) film BAT-
TERFIELD 8
Kino Tomaž pri Ormožu
8.	maja t 1. nemški film NA SVIDENJE, FRANCKA!
LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA
CAS OD 8. DO 13. MAJA 1966
Zadnji krajec bo v četrtek, 12. maja, ob 12.19. Napo-
ved vremena: v drugi polovici tedna se bo vreme poslab-
šalo in ohladilo.
Alojz Cestnik
Iz Maišperka
Graditev enodružinsicih
lilš v razmahu
Na vznožju majšperškega hri-
ba so zgradili delavci tovarne
volnenih izdelkov Majšperk in
bivše Strojilke devet enodružin-
skih stanovanjskih hiš, sedaj pa
je razdeljenih na tem vznožju še;
13 stavbišč, ki.jih bodo pozidali;
zaposleni iz Volnenke in drugi j
uslužbenci.	;
Tovarna volnenih izdelkov da-'
]e svojim zaposlenim dolgoročno'
posojilo, ki znaša okrog 1 rriili-i
jona dinarjev na 15-letno odpla-|
čevanje, ostala sredstva pa spra- I
vijo skupa.rsami graditelji. j
Večinoma so to manjše eno-1
družinske hiše z nujnimi prosto-
ri. Nekaj hiš je zidanih, neka--
pa tudi zbitih iz ilovice, odvisno,
pač od finančnih možnosti gra- j
ditelja. Nekatere hiše imajo last-
ni vodovod, ker še vprašanje:
kanalizacije in vodovoda za to
naselje ni urejeno. Preskrba z
vodo je problem za celotni Maj-
šperk. kar se rešuje že več let I
slcupno z vprašanjem vode za
Ptuj, Maribor in tudi za Maj-
šperk.	I
Objekte Strojilke
prevzema Volnenka I
v torek, 26. aprila 1966, so bili
na razgovorih v Majšperku v to-
varni volnenih izdelkov iz Ptuja
predsednica občinske skupščine
Lojzka Stropnikova, podpred-
sednik Vladimir Vrečko in na-
čelnik Anton Purg v zvezi z ob-
jekti bivše Strojilke, ki jih je že
prevzela Volnenka. in k! bi jih
še na.) prevzela.	}
Prejšnje proizvodne zgradbe
bo Volnenka porabila za skla-
diščne prostore, da bo mogoče v
objektih Volnenke razširiti pro-
izvodne prostore. Tudi grad je
bil v upravi Strojilke. V njem so
prostori za otroški vrtec in za
stanovanja. Kdo bo v bodoče
skrbel za te prostore, bo v krat-
kem urejeno.
Polovici članov delav-
skega sveta potekel
mandat
29, aprila 1966 so bile v
Volnenki volitve polovice čla-
nov delavskega sveta, ki jim po-
teče dvoletni mandat.
Tako bo dobil delavski svet 11
novih članov. Na predvolilnem
7hnrii ifi hilrv nr>trioniVi 1B Iran-
didatov, od tega polovica kandi-
datinj, večina kandidatov je iz
proizvodnje, le dva sta iz osta-
lih služb.
Tudi na predvolilnem zboru je ,
bil v razpravi najvažnejši pro-f
blem podjetja, preskrba s suro-!
vinami, ki jih dobiva Volnenka!
; iz uvoza. Ob težavah s surovina-!
; mi je vprašanje izpolnjevanja
i pogodbenih obveznosti in toza-r
j devne škode se kolektiv dobro
i zaveda.	!
I Novi del delavskega sveta bo'
^ pomagal ostalim članom nositi v!
I mandatni dobi veliko odgovor- i
j nost, ki pa tudi doslej ni bila
manjša, saj so v zvezi s proiz-'
j vodnjo vedno vprašanja, ki jih
sama uprava ne more rešiti. .
Poroke: Cedomir Teodorovič,
Cidričevo 13, in Viktorija Sirec,
Cidričevo 15; Alojz Stater, La-
^ajnci 36, in Alojzija Petek, Tru-
)arjeva 6; Rodoljub Grujič, Ki-
Iričevo 13, in flozalija Bezjak,
Kidričevo 13; Anton Bohi, Gra-
enščak 51, in Ana Bezjak, Budi-
la 66 a; Antona Tkalec, Kidriče-
-o 13. ,in Ivanka Zadnik, Kidri-
:evo 22; Stanislav Zupanič, Tr-
lovec 5, in Ana Toplovec, Nji-
^erce 40; Franc Ceh, Podvinci 73,
n Marija Terbuc, Kicar 82; Mar-
in Mohinski, Pacinje 36, in Ro-
mali j a Terbuc, Kicar 82; Alojz
5ori, Sp. Velovlak 47, in Ana
Svenšek, Kicar 54; Martin Le-
lart, Kotnikova 8 a, Ljubljana, in
Roža Horvat, Skorbe 33; Peter
Kukovec, Orešje 12, in Ana Bel-
jak, Vičavska pot 23; Marjan
Munda, Obrež 13, in Marija Še-
šerko, Nova vas 46 pri Ptuju.
laii oglasi
Prodam košnjo 3 voz sena in 2 voz
otave. Horvat, Zagi-ehška 54.'a.
V najem vzamem majhen lokal
za mirno obrt, po možnosti v
strogem, centru. Naslov v upravi.
Košnjo sena prodam. Petrovič,
Krčevina pri Ptuju 2 (Panora-
ma).
Prodam šilaviii stroj in razno rab-
ljeno pohištvo. Bohak, Na tratah
14. Ptuj.
rojstva, poroke in smrti na območju matičnega
urada ptuj
Rodile so: Neža Kodrič, Nova
'as 45 — Heleno; Marija Miko,
Jrabe 29 — Katico; Rozalija Vr-
jančič, Muretinci 3 — dečka;
Kristina Vaupotič, Mala vas 20
—	Dragico; Ivica Fajfar, Vel.
Brebrovnik 41 — Hildo; Marija
^oren, Sedlašek 119 — Marjana;
Blanka Kutnjak, Kidričevo 13 —
sfatalijo; Anica Hrnčič, Loper-
;ice 16 — Marjetko; Ana Cuček,
Drbetinci 65 — Ivico; Miloš Ve-
lelko, Kidričevo 80 — Miloša;
Vlarija Bevk, Lasigovci 8 — de-
dico; Antonija Kaučič, Boleh-
lečice 2 — Branka; Alojzija
Dgrinc, Skorba 45 — dečka; Dra-
gica Vrbnjak, Kidričevo 3 — Ro-
nana; Marija Vohlgemut, Kicar
19 — Milana; Olga Rodež, Virje
!0 — Marjana; Elizabeta Gra-i
)rovec, Paradiž 80 — dečka; Ana |
flihtarič, Markovci 37 — dekli-
:o; Antonija Fištrovič, Železne
iveri 3, Ljutomer — Igora; Ma-
tilda Kurnik, Nova vas 10 — de-
slico; Angela Cuš, Rogoznica 67
—	deklico; Marija Cvetko, Bra-
tislavci 26 — Alojzijo; Marija
Hameršak, Janežovski vrh 49 —
Milana; Ana Belci, Presika 7,
Ljutomer — Olgo; Angela Krnc,
Razlagova 1, Maribor — deklico;
Emilija Vaupotič, Noršinci 29,
Ljutomer — dečka; Matilda Bez-
jak, Bukovci 164 — dečka; Ma-
rija Vidovič, Rače 30 — dečka;
Marta Novak, Vodranci 15 — Li-
Ijano; Elizabeta Vidovič, Zagreb-
ška 84 b — Ivana; Angela Ogrinc,
Prešernova 4 — Jelko; Marija
Mlakar, Kungota 13 — Metko;
Marica Zaje, Njiverce 38 — Si-
mona; Antonija Purg, Mostečno
11 — Darinko; Roza Vaupotič,
Sedlašek 97 — Franca; Otilija
v^cu, opuiujči it — iviarjano;
Ljudmila Lubej, Sveča 46 — Bri-
gito; Marija Sijanec, Žihlava 2,
Ljutomer — Branka; Francka Ke-
kec, Bukovci 42 — Matjaža; Ma-
rt j a Križanec, Sestrže 25 — Jan-
ka; Katarina Horvat, Juršinci 20
—	Marjetico; Terezija Krajnc,
Strmec 14 — Vero; Veronika Or-
lač, Repišče 4 — Janeza; Angela
Perlač, Ločki vrh 1 — dečka;
Marija Skela, Jurovci 8 — Bri-
gito; Martina Zadravec, Ptujska
23, Ormož — Ivana; Ana Sku-
hala, Tomaž 10 — Mirka; Eliza-
beta Lah, Strmec 7 -- Alojza,
Angelo; Jožefa Hedžet, Žerovinci
25, Ljutomer — Dragico; Gertru-
da Bogdanovič, Cvetkov trg 2 —
Aleksandro; Darinka Kancler,
Sp. Hajdina 112 — dečka; Matil-
da Šmigoc, Vel. Varnica 20 —
dečka; Marija Belšak, Veliki vrh
88 — Ireno; Marta Rižnar, Obrež
98 — Lidijo; Anica Belec, Ka-
menščak 50, Ljutomer — dekli-
co; Marija Hren, Zrinjski trg 2
—	Slavico; Ivana Kropeč, Pod-
leže 120 — Petra; Rozalija Ku-
kovec, Tibolci 2 — Rajka; Jožefa
Bohinec, Plešivca 12 — Zdenko;
Magdalena Žerak, Kidričevo 34
—	Antona; Ana Tetičkovič, Bre-
zo vec 16 — dečka; Štefanija Go-
dec, Kungota 14 — Jožefa.
Umrli so: Marija Topolovec,
Zagrebška 12, roj. 1919, umrla
I 21. 4. 1966; Mirko Krojs, Prešer-
inova 14, roj. 1890, umrl 27. 4.
1966; Jakob Kovačič, Lešnica 24,
'roj. 1927, umrl 29. 4. 1966; Drago
Knez, Levajnci 22, roj. 1923, umrl
3. 5. 1966, Bara Kolačko, Rijeka
109, roj. 1888, umrla 1. 5. 1966.
(MADAUEVANIE S 3. STRANI)
Stroje, pralne stroje, hladilnike,
avtomobile itd. V mnogih teh
oglasov je pnpomba »govorimo
slovenski« ali »pišete nam lah-
ko v slovenščini«. Kšeft je pač
kšeft. Gradec je bil za stare Av-
strije glavno deželno mesto tu-
di za naše »Spodnje Štajerce«.
Bil je in je še univerzitetno
mesto, kjer se je izšolalo mno-
go naših ljudi. Gradec pa tudi
druga avstrijska mesta imajo
še danes slovenske kolonije.
I Slovenski govore ali vsaj razu-
mejo tudi nekateri trgovci, saj
nam že njihovi priimki, npr. v
Gradcu Pristovnik, Gaber, Ko-
ren, Pogatschnigg, pričajo, da
so bili njihovi predniki prise-
ljenci slovenskega rodu.
Vidimo, da je že prvi mesec
po odpravi vizumov prinesel
sprostitev togilw^dnosov med
prebivalci sosednjih držav. Ti
odnosi pa naj se še bolj spro-
stijo, razširijo in poglobijo.
I	V. K.