Zli. Miki.
V umnim, i sredo, 16. septembra 1908.
XII leto.
<■*»!* vsot 6*n irtčer izračuni? aedelle Is n<wn!te> tfr velja bo potu prelaman m* avatia t|iim deftsle aa vse leto 25 K, ca pol leta 13 K, ea četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 ta. Za Ljute i'»eno s pošiljanjem na dom za vse leto H Rs m po! leta 12 K, m četrt lata 6 K, sa s a metan $ K Kdsr hodi sam ponj, plaća mi vse leto 22 K, aa poi ie** 1 i Ki, aa letrl leta h K 50 h, aa en mesec i K 90 h. — Za Vesnoigo celo lato 28 K« Za vsa droge detele in Amerike *** lato »0 K £ Na naročbo brea istedekea v*«&$*t*a »aročnins sa na oaira. - i* raaaaUia ne plačuje od peteroatopna petu-mtt po 14 h, če ae oananila tlaka enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Oepisi naj se lavoia trankovatL — lekeeiftl sa aa mišjo. - IrtaMttti« ta fisjrmfittv« fe v Knaflovto aSea* iu\    UpravnUtvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
fta*ft&tti»* £teirftOu» po 19 1. Bmravntttva telefon it 85. 1
$jr*riiB$#fcv» totalom it. Š*»
Msrn en to!
(izviren dopis)
Plevi je, Sandžak, Novi i> a z a r , 12. septembra.
Na Balkanu se približujemo usodnim dogodkom. Pri normalnem razvoju stvari se sieer v bližnji bodočnosti ni bati komplikacij, a kakor je znano, je tukaj normalen razvoj nekaj povsem nepoznanega. Zato ne moremo nič znati, kaj prinese jutrišnji dan. Ozračje je napolnjeno z elektrieiteto in vsak liip lahko začne grmeti in treskati, tako. da hode pretreslo celo Evropo. Mladoturki žele sieer miru, katerega potrebujejo za ure jen je notranjih razmer svoje države, ali dogodilo bi se prav lahko, da dogodki prebite Mladoturke in njih namere. Tudi letošnja revolucija sama je Mladoturke prehitela. Tako jih utegnejo prehiteti tudi dogodki v najbližnji bodočnosti.
Gre se radi Bosne in Hercegovine. Nezadovoljnost v zasedenili pokrajinah je dosegla svoj vrhunec s proglašenjem ustave v Turčiji. Narodi Turške so zreli za ustavo, a prebivalstvo Bosne in Hercegovine ne! Avstrijska uprava v Bosni in Her-egovini nahaja se danes v pasti, iz katere v resnici ne ve izhoda. Da je dovolila deželi pred 10 leti ustavo, da si je prizadevala ugoditi narodu, ter željam izraženim po narodnih zastopnikih, razpolagala bi danes gotovo z večino v deželi. A tako vidimo, kako trosi vlada v Bosni in Hercegovini desetkrat toliko za orožni-štvo, kakor za ljudsko šolstvo, kako tujci eksploatiraj o bogastva gozdov, odnašajo iz dežele ves dobiček, med tem ko domačini dostikrat lakoto trpe, vidimo germanizacijo in protekcijo na vseh koncih in krajih. Med tem ko polagajo vstaši — komiteji — v Macedoniji in Stari Srbiji svoje orožje, med tem ko ori od enega do drugega konca otomanske imperije živio narod, živela svoboda, živela enakost, živelo bratstvo, med tem ko zapuščajo tuji orožniški častniki Macedonijo, kjer jih ni več potreba: zamore Avstrija vzdrževati v Bosni in Hercegovini mir in red le s pomočjo tisočev orožniških bodal in cele armade. In dočim so puščeni v Turčiji na svobodo tudi najhujši zločinci, zdihujejo v Bosni in Hercegovini najboljši in najinteligent-nejši deželni sinovi v ječi, ker se slučajno ne ujemajo s sistemom, vladajočim danes v omenjenih pokrajinah.
Kot avstrijski patrijotje, kot Slovenci, ki žele v svojem narodnem
interesu močno in silno, toda slovansko Avstrijo, vprašamo: Kam jadramo' Ali more, ali sme iti tako dalje? Ali sme Avstrija nastaviti vso svojo bodočnost na Balkanu na eno samo karto: Na silo?
Ako se bodo razvijale stvari v sedanji smeri, je gotovo, da pride v kratkem do konfederacije balkanskih držav, katere naloga bode v prvi vrsti, iztisniti Avstrijo z Balkana za vedno. In j ko pride do vojne med Avstrijo in balkansko konfederacijo
— kar je takorekoč neizogibno — bi šanse Avstrije nikakor ne bile tako ugodne, kakor se zdi na prvi hip. Prebivalstvo Bosne   in Hercegovine
— pravoslavno in mohamedansko — bi vstalo kakor en mož proti Avstriji, a Arnavti in drugi narodi Turčije komaj čakajo, da se jim da prilika, znesti se nad »švaboni«, z eno besedo rečeno: Avstrija se ne bi imela boriti samo proti vojski konfederiranih držav, ampak proti vsem narodom balkanskega polotoka. A ne smemo pozabiti, da se teh črnovojnikov ne bode smelo primerjati z zapadnimi črnovojniki, ki skazujejo svojo hrabrost le nad polnimi čašami. Ne smemo pozabiti, da so ti ljudje, ki so s puško v roki takorekoč zrasli, ki so v večni borbi z elementi narave, utrjeni za vse .mogoče strapace. Treba se nam je spomniti samo na leto 1878., kjer je ena sama peščica vsta-šev dala avstrijski vojski toliko posla, pa nam bode jasno, kaj se pravi vojevati se z balkanskimi narodi.
S tem sicer nikakor ne mislimo reči, da bi bila avstrijska vojska gotovo premagana, a prav tako ni gotovo, da bi izšla Avstrija iz take vojne kot zmagovalka. V slučaju, da bi bila avstrijska vojska premagana, izgubila bi Avstrija vse, dočim bi ji velesile gotovo ne dovolile, da se okoristi od nepotrebne zmage. Prišlo bi do kakega novega kongresa, na katerem bi imela Avstrija na svoji strani da ali ne Nemčijo, a proti sebi vse druge velesile. Avstrija bi bila tam, kjer je bila pred vojno, sovraštvo balkanskih narodov proti njej bi se povečalo, a doma bi imela na tisoče invalidov, pohabljencev, vdov in sirot. In za tako ceno naj bi Avstrija nadaljevala svojo dosedanjo balkansko in osobito bosansko politiko?
Enajsta ura je že davno odbila, in skrajni čas je. da se krene z bosansko politiko v druge tire. da se reši, kar s«' sploh še da rešiti.
Ali ni sramota za Avstrijo, da ima v svoji upravi edino evropsko deželo,  kjer  vlada absolutistiški si-
stem? In ali ni še večja sramota za Avstrijo, da gleda prebivalstvo Bosne in Hercegovine danes v Turčijo kot svojo rešiteljico?
Dne 2. decembra t. 1. bo praznoval vladar Fran Josip 601etnico svojega vladanja. Ali ne bi bila to najlepša prilika, da se pomilosti vse po-litiške hudodelce? S tem bi bil napravljen zlat most za sporazum ljenje s Srbi in mohamedani. Ako je bilo mogoče, da so v Turčiji spustili na svobodo na tisoče prostih hudodelcev, ne da bi bila s tem v nevarnosti javni red in varnost, se vendar tudi Avstrija ne bode bala par politikov in žurnalistov?! Ako so dotičniki kaj zakrivili, je bilo zakonu zadoščeno z obsodbo, a zdaj naj sledi milost.
Časi, ko je bilo mogoče vladati nad narodi z brutalno silo, so minili za vedno. Tudi Avstrija si okupiranih pokrajin, ne bo mogla trajno ohraniti s pomočjo orožniških bodal in s policijskimi sredstvi.
Poudarjamo še enkrat: Enajsta ura je že davno odbila in zato kličemo avstrijskim državnikom kot me-mento:
Krenite, dokler je še čas, na druga pota in ne pozabite, da si zamore pridobiti Avstrija prebivalstvo Bosne in Hercegovine zase le v sporazumu z narodom, a nikdar proti narodu- _ —e.
XXIII slovna skupština družne sv. Cirila in Metoda v Ptuju.
(Konec.)
Nato je poročal blagajnik notar Hudovernik tole:
Slavna velika skupščina!
Kakor izkazuje tiskani račun, imela je družba sv. Cirila in Metoda leta 1907. dohodkov 95.151 K 3 vin., potroškov pa 76.160 K 67 vin. in je znašal prebitek koncem leta 1907. 18.990 K 36 vin., kateri se je prenesel na novi račun za leto 1908. Ker je prebitek iz leta 1906. znašal 9306 kron 79 vin., znaša tedaj čisti prebitek iz leta 1907. 9683 K 58 vin.
Podružnice so v zadnjem letu začele krepkeje delovati; dohodki podružnic so znašali namreč 1. 1907. 36.106 K 55 vin., dočim so znašali oni leta 1906. 22.458 K 37 vin., kar pomeni 13.648 K 18 vin. več nego leta 1906.
Od podružnic jih je delovalo 103, od   katerih odpade na Kranjsko 49,
Štajersko 32, Koroško 7, Goriško 9, Trst in okolico 5, Istro 1, skupaj 103.
Glede delovanja posameznih podružnic naj pripomnim sledeče:
Na Kranjskem je bila najbolj delavna šentpeterska podružnica, ki je izkazala 1072 K dohodkov.
Na Štajerskem moška podružnica v Mariboru z dohodki v znesku 1127 K 90 vin.
Na Koroškem celovška z dohodki v znesku 102 K.
Na Goriškem ženska podružnica v Ajdovščini z dohodki znašajočinii 389 K 87 vin.
V Trstu tržaška moška, ki je izkazala znesek 11.125 K 35 vin., in ženska, ki je izkazala 4052 K 94 vin. dohodkov.
Prvenstvo med vsemi ima tedaj tržaška moška podružnica, ki naj bo sijajen zgied narodne požrtvovalnosti vsem drugim podružnicam!
Darila in prispevki občinskih zastoj>ov, denarnih zavodov in slovenskih društev so znašali 4382 K 87 vin. To nam je dokaz, da vedo te korporacije ceniti in uvaževati delovanje naše družbe.
Slovenski časniki so nabrali za našo družbo 6563 K 70 vin., od katerih je »Slovenski Narod« sam nabral vsoto 5232 K 40 vin.
Narodnega kolka se je spečalo za 4966 K 23 vin., tedaj za dobrih 500 kron več, nego leta 1906. Za družbine razglednice smo prejeli 3279 K 3 vin., tedaj za prilično 1800 kron več nego leta 1906.
Največ dohodkov so nam doiie-sle vžigalice, namreč 6000 K.
Na novo vpeljani računski listki so se dobro obnesli. Četudi so prišli šele meseca novembra v promet, do-nesli so nam dohodkov 855 K 76 vin. Će bodo slovenski gostilničarji in kava rnarji segli po njih, pričakovati nam je iz razprodaje teh listkov trajen dohodek, za letošnje leto pa do 5000 kron.
Družbeni nabiralniki so nam dali 1318 K 56 vin. dohodkov, četudi se je jelo slovensko občinstvo za nje šele meseca oktobra naprej intenzivneje zanimati.
Razni plemeniti rodoljubi tudi na smrtni postelji niso pozabili naše šolske družbe. Iz volil smo dobili 3275 K 93 vin.
Potroški za šole so znašali 49.850 K.
Iz položenega računa bodete posneli, da znaša čista imovina koncem leta 1907: 192.842 K 2 vin. in da se je tedaj z ozirom na leto 1906. pomnožila za: 23.154 K 38 vin. Dejstvo je tedaj, da je družba v preteklem le-
tu tudi v gmotnem oziru napredovala!
Ce pregledate, častiti skupšči-narji, proračun za bodoče leto, posneli bodete, da bodo znašale potrebščine približno do 137.060 K, dočim imamo pokritja le 100.580 K in da znaša tedaj primanjkljaj  36.480 K.
Družba je namreč svesta si svoje naloge nastavila za ustanovitev novih šol in za podporo šolam znesek 50.000 K. Velike so tedaj žrtve, katere pričakujemo od vas, pa mi zidamo na slovensko rodoljubje in na zanimanje za našo družbo, ki raste hvala Bogu, od dne do dne. In to slovensko rodoljubje, upajmo, nas ne bode zapustilo v našem rodoljubnem delovanju.
Naporno delo čaka našo družbo v bodoče, kajti naš politični nasprotnik preži od vseh strani na nas ter nam hoče ugrabiti našo deco in jo pridobiti zase, dobro vedoč, da se uresničijo vse njegove nakane, ako nam odtuji našo mladino!
Boriti se nam je na eni strani proti nemškemu Schulvereinu, na drugi strani pa proti laški Legi na-zionale!
Ako se pa hočemo zavedati nevarnosti, katera preti naši narodnosti, moramo motriti predvsem delovanje naših nasprotnikov!
Nemški Schulverein je ustanovil v prvih petih mesecih letošnjega leta 100 novih podružnic, od katerih odpade na Štajersko 5, na Koroško 7 in na Kranjsko 5.
Na Štajerskem je otvori! nemški šolski vrtec v Ljutomeru, južno od Maribora Ležeča občina Teženj sezidala bo z njegovo pomočjo novo šolo, za katero je daroval Schulverein 10.000 kron. Novi nemški šoli v Slovenski Bistrici je daroval za učila in upravo 3000 kron, dovolil je izdatne podpore za stavbo nemške šole v Šent Lenartu in na Sladki gori (Sussenberg) pri Cmureku. Samo meseca decembra 1. 1. in meseca .januarja t. 1. je izdal za vzdrževanje šol v Sevnici, Rogatcu, Šoštanju in Velenju 19.500 kron. Končno je nemški Schulverein lansko leto ustanovil tudi svojo dvorazrednico v Hrastniku, za katero se je, kakor poroča »Der getreue Eckart«, prijavilo 55' < slovensko šolo obiskujočih otrok.
Za stavbo nove nemške šole V Šent Lenartu v Slovenskih goricah je založilo omenjeno društvo polovico stavbnih stroškov, to je 30.000 K.
Xa Kranjskem bode začetkom tega šolskega leta otvoril nemško 6o-lo v Tržiču. V to svrho je najel pet
LISTEK.
Hov umetniški portret Primoža Trubarja.
Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani je za priliko letošnjega slavja štiristolet-niee Trubarjevega rojstva dalo napraviti poseben, umetniški, barven i portret Primoža Trubarja v velikosti 45 X 30 cm in ga razprodaja za neprimerno nizko ceno po 3 K komad. — Po en izvod je razstavljen v izložbi /Aarodne knjigarne«,in v oknu Cešarkove trafike.
Slika, ki je umetniški posnetek Iv. Groharjeve oljnate slike, lasti arhivarja g. A. Aškerca, je sad moderne reprodukcijske tehnike in zasluži temveč pozornosti, ker je prvi resui-čno umetniški posnetek oljnate slike, izvršen mehaničnim, natančneje rečeno fotomehaničnim potom.
Lansko jesen je bila v ljubljanskem deželnem muzeju Rudolfinfun razstava posnetkov, mehaničnim potom napravljenih po oljnatih, akva-relnih, pastelnih -likali, po risbah s peresom, s kredo, s svinčnikom, po rezih in izjedenkah itd. itd. in videli smo, da je tudi že domača, avstrijska reprodukcijska   tehnika (umetniška
spretnost napravljati dovršene posnetke) razvita tako visoko, da bodo njeni produkti v kratkem mogli in morali izpodriniti vso ono z našega sedanjega stališča čisto ničvredno robo, ki se kot posnetek znanolepih slik šopiri po domačih prodajalnah. Zdaj je iznajdljivi duh iznašel način, po katerem more za neverjetno majhno ceno po katerikoli sliki izgo-toviti barvasti ali nebarvasti posnetek tako natančno, da celo iz male daljave niti ne moreš razločiti, je-li imaš pred seboj originalno sliko ali res samo posnetek. Ni samo, da teko na posnetka vse linije brez najmanjšega pogreška natančno tako kakor na originalu, tudi najneznatnejša barvena lisa, najfinejša nijanca je na posnetku na pristojnem svojem mestu nameščena s toliko točnostjo, da je čisto izključeno, da bi na posnetku bilo opažati tistih netočnosti v kritju barv, ko sega ta ali ona barva preko svojega pristojnega mesta in kazi izraz vse slike. Natančnost te reprodukcijske tehnike gre celo tako daleč, da spoznaš na posnetku, ki je vendar s strojem natisnjen na papir, vsak potegijaj čopiča na originalu, vsako brazdico, ki so jo čopičevi brki zaoral i v barvo, križišča nitij v platnu, hrapavost papirja, na katerega je naslikan izvirnik itd. itd.
Naš Trubarjev portret je reproduciran potom barvne avtotipije.
Barvna avtotipija je reprodukcijski proces, ki ga je pred nekako 30 leti izumil Meiselbach v Monako-vem, ki pa so £a odtlej izpopolnjevali tako, da se sme reči, da je večja popolnost jedva mogoča.
Bistvo tega procesa je naslednje:
Slika, ki jo hočemo reproducirati, se fotografira. Med fotografično ploščo in predmet, ki ga fotografiramo, položimo kot medvložek takozvani Raster ali zrničasto ploščo (Korn-platte), ki je z vidnimi črtami pre-mrežena tako, da je vsa plošča razdeljena v same majčkene kvadrate. Vsled tega je negativ razdeljen v same majhne kvadrate, ki so po intenziteti svojega krajevnega barvnega tona temnejši ali svetlejši. Pred seboj imamo torej same temnejše in svetlejše pikice. Te prenesemo na tiskarsko kovinasto ploščo potom raz-jedanja z razjedljivo vodo. Kovina-sta plošča se nam ]>o tem procesu kaže razjedeno tako, da sestaja iz zgolj točk, ki so primerjane s ploščinim nivojem višje ali nižje: čim svitlej-ša je dotična točka, tem višja je in ko prevlečemo to ploščo z barvo, v kateri hočemo tiskati, bode na mestih, kjer so točke višje, tanjša iglast barve, nego na onih, kjer so globlje, vsled česar bode tudi na odtisku na tistem mestu, kamor pritisne manj barve, temeljna barva podlage, na katero tiskamo, krepkeje »skozi vda-
rila«, nego na tistih, ki pride nanje več barve, ki jih torej ta večja množica barve krije vse krepkeje, morda celo docela.
Umeje se, da moremo Raster porabiti tudi tako, da ga šele ob razvijanju že obsvetljene plošče položimo med fotografično ploščo in ploščo, na katero kopiramo.
Istotako se umeje, da moremo negativ prenesti tudi na litografični kamen.
Kar smo povedal] dosedaj, pa bi nam dalo posnetek v samo eni barvi; pravzaprav v dveh: kajti imamo barvo podloge (1), na katero kopiramo, barvo torej, ki »vdarja skozi« drugo (2), od nas potom tiska na podlogo naneseno barvo.
Če pa hočemo večbarvni posnetek, je proces naslednji:
Kakor znano, more vsaka folo-grafična plošča sprejeti samo ene vrste barvo, to pa v raznih intenzitetah.
Vse barve mavrice (več jih ni) pa se zlagajo iz treh temeljnih barv; iz rumene, modre in rdeče. Belo in črno sploh nista samostojni barvi, Kakor pač zmešamo medseboj dvoje ali troje temeljnih barv v tem ali onem medsebojnem razmerju, dobimo ostale prehodne barve.
To dvoje dejstev nam pa je tudi že pokazalo pot, kako dobiti reprodukcijo v poljubnem   številu barv:
kolikor temeljnih barv hočemo, toliko posebnih foto&rafičnih plošč moramo napraviti: za vsako temeljno barvo svojo. Ce kopiramo rdečo ploščo, se bodo na posnetku poznala samo tista barvna mesta, ki jih tvori rdeča barva, če modro, samo tista, ki jih tvori modra itd. Torej bodemo zapored na isto podlogo kopirali vse tri temeljnobnrvne plošče in tako na podlogi združili vse tri temeljne barve.
Umetnost pa je v tem, da prena-šalec na krajih, kjer so prehodne, torej iz temeljnih barv zložene barve, nanese primerno množico te in ono komplet u joče se barve, da zadene pravi ton.
Ta mehaniški način reproduci-ranja je najboljši porok, da je posnetek vesten in do skrajne možnosti natančen.
Portreta samega ne bodem opisoval. Omenil bi le, da je Grohar Trubarjevo postavo nekako bolj razvlekel, da ni tako čokata, kakor se nam kaže običajno. S tem pa je le pridobila na svoji jeklenosti. M*ir-kantne poteze Trubarjevega obraza so izvršene verno po portretu, ki ga imamo od Trubarja iz leta 1578., ko je bil v 71 letu. Slika se priporoča sama in ne potrebuje reklame.
velikih prostorov za dobo treh let ter bode že letos otvorii dva razreda! Nadalje je sklenil staviti nemške šole v Štalah in Lažeh na Kočevskem, svojo nemško šolo v Šiški, katero so sedaj prekrstili v Schdnau in katera je dobila pravico javnosti, bo primerno razširil. V Ljubljani, v srcu slovenskega ozemlja, je ustanovil zavetišče za nemške dijake.
Od treh strani skušajo naši nasprotniki pridobiti si Kranjsko. Eno postojanko imajo že na Jesenicah, kjer že vzdržujejo svojo nemško šolo, v Tržiču so si napravili drugo postojanko in opravičen je klic, da je Gorenjska v nevarnosti! Da pa hočejo tudi v Lažeh, v novomeškem okraju napraviti nemško šolo, je dokaz, da hočejo tudi tu prodirati! In kaj naj rečem o Koroški ? Lansko leto so otvorili nemški šolski vrtec v nemških Borovljah. Za ta vrtec so nabrali doslej 12.509 K in so k stavbi med drugimi prispevali nemški Schulverein 4000 kron, društvo Siid-raark pa 2000 kron. Ustanovil bode na novo in sezidal otročji vrtec v Železni Kaplji, dovolil pa je znatne denarne podpore za šole v Spodnjem Dravogradu v Voherku (Hannburg) pri Velikovcu, Kotmarji vesi, Ribnici in za celovško okolico. Doslej je nemški Schulverein za Koroško izdal 300.000 kron, na osem krajev na južnem Koroškem pa daroval do 1000 knjig. In vendar niso še Nemci zadovoljni s svojimi uspehi na Koroškem! Na zadnjem občnem zboru so poročali, da nekatere občine, katerim so dovolili stavbene podpore, niso hotele obesiti spominskih plošč, ki naj spominjajo, da jim je Schulverein prispeval k stavbi. Sedaj so se lotili Rožne doline. Da bodo opozorili svoje somišljenike na to krasno našo zemljo, izdali bodo narodni kolek, ki bo donašal slike iz teh krajev.
V Gorici so nakupili stavišče za nemško šolo, za katero so izdali 30.000 kron. v Skednju pri Trstu pa že vzdržujejo svojo nemško šolo.
To naj bode le splošna slika o delovanju nemškega Sehulvereina v naših pokrajinah. Nemški most, ki naj se gradi do Adrije, ni po tem delovanju nobena utopija več in naša stvar« bodi, preprečiti, da ta nemški most ne bode po naši lepi slovenski zemlji nikdar zgrajen!
Da more nemški Schulverein tako delovati, zahvaliti se mu je v prvi meri zavednim svojim rojakom. Vsi Nemci, brez razlike stanu in političnega mišljenja so edini, kadar je treba nastopiti in propagovati nemštvo, ker se v tem hipu čutijo samo Nemce. (Klici: Pa pri nas .M
Zato je pa tudi nemški Schulverein preteklo leto dosegel višek svojih dohodkov, namreč 636.473 K 35 vin., in sicer za 134.655 K 10 vin. več nego leta 1906.: izdal pa je za šole 368.252 K 79 vin. Kako deluje, naj vam bo dokaz, da je izdal na stroških potovalnih učiteljev 11.064 K proti 6241 K leta 1906. in na tako-zvanem »\Yerbeauslagenkonto« kron 17.685, dočim so ti potroški znašali leta 1906. samo 791 K 20 vin., tedaj okroglih 11.000 K več, nego 1. 1906.!
Še na nekaj se vas dovoljujem opozarjati, častiti skupščinarji! Na Nemškem eksistuje nemško božično drevesce: »Reichsdeutsches Wei-nachtsbaumchen«, kateremu je naloga o Božiču obdarovati ubožno nemško deco na jezikovnih mejah v Avstriji in na Ogrskem. To društvo je nabralo lansko leto 5909 kron; od teh se je razdelilo na Kranjskem in Primorskem 334 mark, na Koroškem 300 mark in na južnem Štajerskem 600 mark. Da so bili teh daril na Vi slovenski otroci deležni, ki napolnjujejo schulvereinske šole, o tem ne dvomimo. Vidite, tako so celo Nemci iz rajha zanimajo za nas.
»Lega nazionale« je imela leta 1907. samo na Primorskem dohodkov 159.715 K, potroškov pa 134.147 K, njena imovina pa znaša 746.562 K: samo narodnega kolka je prodala za 15.000 K.
V izgled, kako je treba narodnost čuvati, naj nam bodo Čehi. Ustfedni matica školska je izkazala na svojem letošnjem občnem zboru dohodkov 784.238 K 50 vin., z volili in ustanovami vred pa čez en milijon kron. Njen proračun za prihodnje leto izkazuje en milijon kron potrebščin, od katerih pa je s članarino pokrit le znesek 142.823 K. Češka šolska družba plačuje samo na obrestih od posojil, katera je prejšnja leta najela za šolske namene, na leto 32.000 K. V očigled temu, da ustanavlja nemški Schulverein na naši zemlji nove šole ter podpira ponera-čevalnice in nemško misleče učitelje, treba bode od naše strani odločnega odpora zoper raznarodenje naše dece. Naša družba bo morala tedaj ustanavljati nove otročje vrtce in nove šole v vseh takih krajih, ki so v narodni nevarnosti, v drugo pa podpirati take šole, ki se še krepko branijo proti tujemu navalu. V ta namen v proračun postavljeni znesek 50.000 kron utegne komaj zadostovati. V drugo pa je nujno potreba, da nasta-
vi  družba za posamezne slovenske
dežele potovalne učitelje. Dober potovalni učitelj je neprimernega pomena za naše stremljenje. Potovalnemu učitelju bodi naloga, nadzorovati obstoječe podružnice, zbujati zaspane in ustanavljati nove v krajih, kjer potreba nanese, zaeno pa z dobro premišljenimi govori bodriti in navduševati ljudstvo, katerega se je že lotila narodna letargija, katero se le še malo zaveda svoje narodnosti in katero se že potaplja v nemškem morju. Njegova naloga pa bode tudi vestno zasledovati gibanje in delovanje naših nasprotnikov ter poročati družbenemu vodstvu, kje da bi bilo potrebno ustanoviti nov zavod ali že obstoječo šolo gmotno podpreti.
Za vse to pa treba mimo energičnega in doslednega narodnega delovanja v prvi meri denarja, denarja in zopet denarja. In treba bode novih in izdatnih narodnih žrtev. Pa vse to se bode saj deloma doseglo, ako se vsi Slovenci zavedamo svoje dolžnosti napram edinemu slovenskemu obrambnemu društvu, napram družbi sv. Cirila in Metoda.
Vsak zaveden Slovenec bi moral biti član družbe sv. Cirila in Metoda.
Splošno nemško telovadno društvo v Gradcu je sprejelo pri občnem zboru dne 5. svečana t. 1. v svoja pravila dostavek, da mora vsak izvršujoči član biti član vsaj enemu nemškemu obrambnemu društvu. Slovenski Sokoli, posnemajte jih in skrbite za to, da bo vsak Sokol član naše družbe! Slovenci, spominjajte se pri vsaki priliki naše družbe! Segajte pridno po blagu, ki se razprodaje v korist naše družbe? kolekujte vse svoje dopise z narodnim kolkom! Skrbite za to, da naš nabiralnik ne manjka v nobeni slovenski gostilni ali kavarni in polnite ga, kadar ste dobre volje! Zahtevajte v vsaki gostilni in kavarni naše računske listke! Kjer se vas shaja po več Slovencev, ki morete pogrešati po krono na mesec, žrtvujte jo za družbo kot narodni davek, kateri naj bi se odslej pobiral po vseh večjih krajih, kjer žive Slovenci. Slovenci, podpirajte »Slovenski branik«, ki brani in čuva našo zemljo! Kakor so poročali svoj čas nemški listi, prevzeli so graški nemški burši v svojo oskrbo Št. IIj na Štajerskem in okolico.
Slovenski akademiki, ki čutite živo ljubezen za svoj narod, pojdite in storite ravno tako ter prevzemite v svojo oskrbo to ali ono postojanko našo, kateri preti narodni pogin!
Ko se je jel širiti stari poganski Rim, molil je avgur spričo zbranega rimskega naroda: »ut dii res Roma-nas augerent!« Ko pa je bil Rim na vrhuncu svoje moči in slave, ko je bil takorekoč gospodar vsemu svetu, molil je avgur na veliko presenečenje naroda: »ut dii res Roma nas in-columes servarent!« In tudi vse naše stremljenje gre na to, ut dii res Slo-venicas incolumes servarent, da se naj nam naša zemlja ohrani v našem sedanjem obsegu! Kar je našega in kar nam je ostalo v teku stoletij, to hočemo varovati kot bunčico v očesu, ljubiti z vso dušo in negovati, kakor neguje ljubeča mati svojega prvorojenca. Naš milodoneči jezik, v katerem je z nami govorila naša mati, ko nas je stiskala na svoje ljubeče grudi, nam bodi najdražji zaklad, katerega hočemo zapustiti neoskrunjenega še poznim rodovom!
Na krov tedaj vsi, ki ste edini v ljubezni do svojega materinega jezika in ki se zavedate, da je naša s\ e-ta dolžnost čuvati in ohraniti lepo našo domovino! (Viharno dolgotrajno odobravanj«-1.
Bilanca in proračun sta bila soglasno in brez ugovora odobrena.
Izmed nadzornikov ni bil navzoč nihče. Nadzornik dr. R a v n ii-h a r je poslal pismo, v katerem poudarja vzoren red v blagajni in knjigovodstvu ter predlaga absolu-torij blagajniku in zahvalo pisarni za vzorno vodstvo. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Volitve.
Prvomestnik S e n e k o v i č je naznanil, da izstopijo letos po pravilih iz odbora sledeči štirje gg.: prost Gregor Einspieler, notar Luka Sve-tec, nadučitelj Crnagoj, odvetnik dr. Novak. Zadnji je izjavil, da zaradi bolezni ne more več sprejeti izvolitve. V nadzorništvu so bili doslej gg. odvetnik dr. Majaron, šentpeterski župnik Pavlic, komercijalni svetnik Povše in dr. Ravnikar. Od teh se je Pavlic odpovedal funkciji takoj po izvolitvi (iz znanih vzrokov!), komercijalni svetnik Povše pa je izjavil, da ne sprejme zopetne izvolitve. (Veliko začudenje). V razsodištvu so bili doslej gg.: kanonik Kalan, cesarski svetnik Savnik, odvetnik dr. Triller, sodni svetnik Vedernjak in odvetnik dr. Tekavčič. Od teh je izjavil kanonik Kalan, da ne sprejme zopetne izvolitve!
Doslej se je volil prvomestnik vsako leto na novo. Vodstvo je pa mnenja, da, ker po pravilih izstopi vsako  leto  tretjina  odbornikov, je
prvomestnik izvoljen na tri leta. Odbor sestoji iz 12 članov, med te je vštet tudi prvomestnik.
Vodstvu družbe je župnik R a -ž u n iz Št. Jakoba na Koroškem stavil pismen predlog, naj dela na to, da se glede volitev doseže sporazum. Vodstvo prepušča to glavni skupščini, naj sama odloči, kdo pride v odbor.
Po prekinjenju za par minut je stavil dr. Žerjav predlog, naj se voli z vzklikom, kar se je sprejelo soglasno, nakar so bili izvoljeni v odbor gg.: Gregor Einspieler, prost v Tinjah, Luka S v e t e c , notar v Litiji, Franc Crnagoj, nadučitelj v Ljubljani., dr. Ernest D e -r e a n i , zdravnik v Gorici; v raz-sodništvo gg. R a ž u n , župnik v Št. Jakobu na Koroškem, cesarski svetnik Karel Š a v n i k v Kranju, odvetnik dr. Triller v Ljubljani, Jakob K o g e j , notar v Ložu in dr. Tekavčič, odvetnik v Ljubljani; v nadzorstvo gg.: dr. Ilešič, profesor v Ljubljani, dr. Majaron, odvetnik v Ljubljani, Ivan S c h e i -n i g g , vladni svetnik v Celovcu, dr. M ii 1 1 e r , odvetnik v Celovcu in dr. Ravnihar, odvetnik v Ljubljani.
Prvomestnik je konštatiral, da so se volitve izvršile sporazumno z vsemi volilci.
Slučajnosti.
Učitelj V r a b 1 z Vranskega je želel, naj se prispevki iz kakega kraja smatrajo kot delo podružnic, naj bi se trgovcem pri prodaji družbenih razglednic dajal večji popust, naj se uvedejo tudi družbene žveplenke poleg vžigalic, kajti priprosto ljudstvo kupi rajši škatljico žveplenk, ki jih rabi trikrat dalje kot škatljico vžigalic. Družbeno poslovanje naj se začne s šolskim letom.
Prvomestnik je obljubil, da se bodo vsi nasveti vzeli v pretres.
Blagajnik notar H udo verni k je naznanil, da je tekom skupščine došlo družbi 1750 K od plesa tržaške mladine (viharno odobravanje), 1600 K je aviziranih od jadranske banke (burno ploskanje), 600 K kot čisti dobiček jubilejne slavnosti trboveljskih narod, društev, je izročila »slovenska mati« ga. Dimniko-va (navdušeni živio-klici) ter še več manjših zneskov od raznih rodoljubov širom slovenske domovine, tako da znašajo skupni prejemki tekom skupščine čez 4000 kron. .(Ploskanje in odobravanje).
Prvomestnik S e n e k o v i č se je spominjal veselice »Izza kongresa«, ki še ni oft* omenjena in ki sta jo priredili šenklavško - frančiškanska in šentjakobsko - trnovska ženski podružnici v Ljubljani. Nesla je družbi nad 4000 K.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je imel prvomestnik S e n e k o -v i č zaključne besede. Zahvalil se je I »tujski čitalnici za prepustitev prostora za zborovanje, pripravljalnemu odboru za sestavo sporeda in pre-skrbitev prostorov. Najsrčnejšo zahvalo je izrekel vsem skupščinarjem za udeležbo. Podane lepe nasveie bo odbor uvaževal. Naj napreduje požrtvovalnost v našem narodu, potem bo družba lažje vršila svojo vzvišeno nalogo. Posebno naše narodne dame naj nete požrtvovalnost in navdušenost za družbo med narodom! Naj vsi skupščinarji, ko se bodo vrnili na svoje domove, z navdušenostjo delajo za vzpodbudo naroda in snujejo povsod podružnice. To bo najboljši odgovor na barabstva, ki so se nam dogodila v Ptuju!
Ko je izrekel nadučitelj Jakob Zebre zahvalo vodstvu, kar so skupščinarji sprejeli z viharnim odobravanjem, je zaključil prvomestnik skupščino ob 21/-e popoldne.
Obed in ljudska veselica.
V spodnjih prostorih »Narodnega doma« je bil nato skupen obed, na vrtu se je pa razvila kmalu ljudska veselica. Prodajale so se tam jest vine in pijače, stregle so pa mnogobrojnim gostom ptujske Slovenke. Ljubke gospodične so prodajale tudi razen drobiž, kakor cvetlice, razglednice itd. Godba iz Središča je kaj pridno in dobro svirala med veselico.
Deželni zbori.
Gradec, 15. septembra. Deželni zbor je takoj po otvoritvi začel razpravljati o dnevnem redu, in sicer najprej o raznih regulacijah rek. — Poslanci dr. P loj, Jurtela in K o č e v a r so stavili predloge za regulacijo Drave. Poslanec R o b i č je zahteval podporo vsled suše prizadetemu prebivalstvu. Posl. dr. H r a -s o v e c se je pritožil na deželni odbor, ker se je slovenskemu planinskemu društvu odrekla podpora. — Socialno-demokratična poslanca R e-sel in dr. Sehacherl sta predlagala glede spremembe deželnega reda, naj se predloži že sedanjemu zasedanju tako spremenjeni deželni red, da se deželnemu zboru zajamči vsako leto vsaj desettedensko zasedanje, ki sme biti kvečjemu v dveh
obrokih, a glavno zasedanje mora biti v jeseni, da reši deželni zbor pravočasno vsakoletni proračun. Nadalje morajo biti v deželnem redu natančno določene dolžnosti in pravice deželnega odbora. — Končno sta predlagala ista poslanca, naj deželni odbor protestira pri vladi, oziroma pri železniškem ministrstvu proti na-daljnemu zviševanju tarif pri Južni železnici. — Poslanec dr. Janko-v i e je interpeliral zaradi napačnega tolmačenja slovenščine v deželni blaznici v Feldhofu. — Jutri je zopet seja.
Celovec, 15. septembra. Tudi koroški deželni zbor se je bavil v prvi seji večinoma le z regulacijami rek in hudournikov in z izsuševali jem močvirja pri Blatogradu.
Praga, 15. septembra. V otvoritvenem govoru je namestnik poudarjal, da more biti delovanje deželnega zbora blagonosno le tedaj, ako ga preveva duh miru. Vlada stoji nepremično na stališču nepristranosti in pravičnosti ter ne bo opustila nobene prilike, da bi ne posredovala pomirjevalno v jezikovnem ozi-ru. Poslanec dr. K r a m a f predloži deželnemu zboru predlog, naj se izvoli komisija 27 članov, ki naj izdela poklonstveno adreso povodom cesarjevega jubileja. V adreso se morajo sprejeti tudi politične, gospodarske in kulturne zahteve češkega naroda.
Ker so se nemške stranke v češkem deželnem zboru združile v skupno zvezo, nameravajo se tudi češki klubi združiti v enoten klub.
Demisija bana Raucha?
Zagreb, 15. septembra. Koalicijski časopisi naznanjajo, da je Rauch pri zadnji avdijenci v Budimpešti moral podati demisijo in da bo kmalu imenovan general Grivi-č i č za vojaškega komisarja na Hrvaškem. Da Rauch ni prodrl s svojimi predlogi v Budimpešti, dokazu je to, da nekateri madžarski časopisi naznanjajo, da je madžarska vlada proti Ruchovi vladi sklenila sklicati hrvaški sabor.
Nova volitev srbskega patrijarha.
Karlovci, 15. septembra. Danes se je zbral zopet srbski cerkveni kongres, da voli novega patrijarha, ker cesar ni potrdil izvolitve škofa Zmejanoviča. Volitve bodo trajale najbrže več dni. Radikalna srbska stranka je imela včeraj cel dan konference zaradi volitev. Odposlala se je deputacija k ogrskemu trgovinskemu ministru, da mu obrazloži pogoje, pod katerimi bi bila radikalna stranka voljna se izogniti odkritemu konfliktu z vlado. — Kongres je otvorii škof N i k o 1 i č. Škofa Zme-janovič in Letič se nista kongresa udeležila.
Odločitev o vojaških vprašanjih na Ogrskem.
B u d i m p e š t a, 15. septembra. Vsa politična javnost z napetostjo pričakuje sklepov v Vesprimu. Tam se bodo namreč povodom vojaških manevrov vršile konference med cesarjem, prestolonaslednikom in vojnim ministrom zaradi vojaških zadev.
Bolgarsko-turški konflikt.
Sofija, 15. septembra. Vest, da bolgarski diplomatični zastopnik Gešov ni bil spoznan za enakovrednega z ostalimi diplomatičnimi zastopniki povodom slavnostnega obeda pri ministru zunanjih del, je zbudila v bolgarski javnosti veliko razburjenje ter se splošno smatra za razžalitev kneževine. Vsi časopisi razpravljajo o dogodku.
Carigrad, 15. septembra. Mladoturški krogi si prizadevajo, da bi se konflikt z Bolgarijo poravnal ter se dalo bolgarskemu diplomat ič-nemu agentu zadoščenje.
Dunaj, 15. septembra. Av-stro-ogrski veleposlanik v Carigradu, grof Pallavicini, je posredoval pri turški vladi, naj se vabi po dosedanjem običaju k ofieialnim priredbam bolgarski agent z drugimi diplomatičnimi zastopniki vred.
Ruska vlada proti kadetom.
Petrograd, 15. septembra. Vlada je pozvala profesorje moskovskega vseučilišča, naj izstopijo iz stranke kadetov. Ker tega niso hoteli storiti, jih je vlada pozvala, naj zapuste državne službe. Obenem jim je vlada ustavila plače do 1. decembra.
Dogodki na Turškem.
P 1 e v 1 j e , 15. septembra. Iz privatnega pisma posnamemo, da je pri Mladoturkih nepriljubljeni turški poveljnik v Plevi ju Sulejman Haki paša, ki ga je morala pred nedavnim časom še čuvati naša posadka v Plevi j u pred napadi Mladotur-kov, bil te dni pozvan v turški senat v Carigrad, kamor je te dni odpotoval preko Sarajeva. Naš poveljnik general major pl. Rhemen in pa tur-
ški general in še drugi dostojanstveniki so ga spremili do sandžaške meje. — Zaradi nepriljubljenosti tega paše je pred nedavnim časom tekla muselmanska kri v Plevi j u — in se je bilo bati hudih nasledkov, a nastop naših vojakov je vdušil nevarnost v kaleh!
Carigrad, 15. septembra. V Kurdistanu se širi punt ter se vrst* neprestano boji. Nomadi so pognali iz Kemaha turško vojaško posadko. Častniki in vojaki, ki so rodom Kurdi, se bratijo s puntarji ter nočejo priznati ustave.
Egipčani se bude.
Pariz, 15. septembra. V Ženevi so imeli včeraj delegatje v Evropi živečih Egipčanov shod ter so sklenili brzojavno protestirati pri angleškem ministrstvu zunanjih del proti okupaciji Egipta ter zahtevati, naj se Anglija takoj umakne iz Egipta. V drugi brzojavki je shod prosil kediva, naj da Egiptu ustavo.
Ljubljanski občinski svet.
V Ljubljani, 15. sept.
Predsedoval je župan Iv. Hri-b a r, ki je naznanil, da je v Gradcu umrl velik dobrotnik Ljubljane
upokojeni gimnazijski profesor g. dr. Kajetan D i 111. Pokojnik, ki je dosegel 77 let, je bil rodom Ljubljančan, in dasi je preživel skoraj celo svoje življenje izven domovine, vendar ni pozabil svojega rojstnega mesta, temuč je zapustil ljubljanskemu mestu veliko vsoto 35.000 K. V znak sožalja za velikim dobrotnikom so s.' občinski svetniki vzdignili s sedežev. Župan je povedal, da je šel magistratu i ravnatelj V o n č ina k pogrebu zastopat mestno občino.
Zahvala slovanskih časnikarjev.
Župan je prečital prisrčno zahvalo odbora zveze slovanskih časnikarskih društev za ljubeznivi sprejem in bratsko gostoljubnost v Ljub ljani povodom VIII. časnikarskemu kongresa.
Zahvala   »Zveze slovenskih zadrug«.
Imenovana zveza je poslala zahvalo za naklonjeno ji subvencijo v znesku 300 K, da priredi strokovni tečaj za pletarstvo.
5001etnica Cernovic.
Dne 20. t. m. obhaja prestolnica Bukovine 5001etnico, odkar ima mestne pravice. Sklenilo se je, da se ob tej priliki odpošlje občinskemu svetu v Cernovice brzojavna čestitka.
Za slovenski šolski pouk.
»Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani« je poslalo občinskemu svetu prošnjo, v kateri je rečeno, da se je pri vpisovanju n« broj okoliških učencev in učenk odklonilo od sprejema v slovenske mestne ljudske šole. Večina staršev je nato svoje otroke vpisala v nemške mestne šole, kjer so jih baje z ve-seljem sprejeli. Zato prosijo, naj šolarji slovenskih staršev ne odklanjajo na ljubljanskih slovenskih mestnih ljudskih šolah, z ozirom na dejstvo, da starši potem vpišejo svoje otroke v nemške mestne šob', kjer se deca odtuji svojemu slovenskemu jeziku in svoji narodnosti. — Zupan je odgovarjal, da je dal poizvedovati na mestnih nemških šolah ter izvedel, da se je na teh šolah tudi letos kakor vsa leta postopalo strogo po obstoječih predpisih, kakor na slovenskih mestnih ljudskih šolah ter ni bil noben okolisčanski otrok sprejet. Omenjena prošnja potemtakem temelji na popolnoma napačnih pre-misah. S tem, da se ne sprejema v mestne ljudske šole otrok izven Ljubljane, se hoče okoličanske občine prisiliti, da si ustanavljajo svoje šole (Odobravanje). — Občinski svetnik Dimnik je pojasnil, da se je lani vsled sklepa občinskega sveta izje moma sprejemalo na 1. deški mestni ljudski šoli nekaj otrok iz Most, toda letos se to ni moglo več zgoditi, ker se je za prve razrede prijavilo nad 7") otrok iz mesta. Župan je opetovano naglnšnl. da ni bojazni, da hi se odklonjeni okoliški otroci sprejeli na nemških mestnih ljudskih šolali-Protest proti barabskim napadom v Ptuju.
Občinski svetnik dr. O r a ž e n se je oglasil za nujni predlog, ki ga je utemeljeval nekako sledeče: Mi Slovenci nimamo svojih visokih in srednjih šol, niti zadosti ljudskih šol nam ne da mačehovska vlada. Menda ni v Avstriji drugega naroda, ki bi se mu kratile te najprimitivnejše državljanske pravice. Da ohranimo v obmejnih krajih vsaj nekaj svojih otrok svojemu narodu, ustanovila ee je naša vse hvale vredna in marljivo delujoča šolska družba sv. Cirila i a Metoda. Letos je šla ta naša obrambna šolska družba (v vseh svojih zavodih nima niti enega neslovenskega otroka!) zborovat v Ptuj, ki je mesto   na  slovenskih   tleh z izključno
(Dalje v prilogi.)
Priloga „Slovensfcemn Jiarodn" ftt. 214, dne 16. septembra 1908.
slovensko okolico. Pri tej priliki se je pokazala nemška kultura v vsem svojem sijaju (viharni »fej«-klici). Ta kultura se je dokumentirala s palicami, kamni in gnilimi jajci. Nemška fakinaža, niti pred poslanci, pred legitimnimi zastopniki slovenskega naroda ni imela respekta, temuč jih je z drugimi udeleženci vred tolovajsko napadla. Poslanci so brez uspeha intervenirali. Nobena oblast se ni brigala za nje. Policija ni branila napadenih, temuč je ščitila tolovajske napadalce. Govornik želi, naj bi se ogorčenje, ki je vsled tega prevzelo vse slovenske sloje, ne poza bih), temuč bi se naj strnilo v mogočno politično - gospodarsko organizacijo. (Viharno pritrjevanje). V vseh takozvanih nemških mestih na Slovenskem, bi bili oholi tujci takoj tihi in pohlevni, ako bi Slovenci dosledno izvajali geslo »Svoji k svojim« po zgledu vrlih goriških Slovencev. Govornik je predlagal sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
Slavni občinski svet skleni: Občinski svet stolnega mesta Ljubljane protestira ogorčeno proti sirovim napadom na mirne Slovence ob priliki skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju in poživlja gospoda župana, da sporoči to ogorčenje ministru za notranje zadeve in da vloži jrrotest proti temu, da c. kr. državne oblasti v Ptuju niso storile nikakega koraka v obrambo Slovencev.
Sprejem v domovinsko zvezo.
O tozadevnih prošnjah je poročal magistratni svetnik dr. Z a r -n i k. — Za sprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske se je vložilo 137 takih prošenj, ki so izpolnile vse zakonite pogoje ter jih ni mogoče odkloniti. Vsem tem prošnjam se je ugodilo. 26 prošenj se je odklonilo, ker prosilci niso zadostili določbam novega domovinskega zakona. Nekaterim prosilcem se je zagotovil sprejem, ko si pridobe avstrijsko državljanstvo. Zastopnik Fischer iz Ogrske se sprejme v občinsko zvezo proti taksi 200 K.
Oddaja vode Spodnji Šiški iz mestnega vodovoda.
Poročevalec občinski svetnik P 1 a n t a n. Kakor znano, se je svo-ječasno sklenila pogodba med mestno občino in vodovodno zadrugo v Šiški zaradi oddaje vode za Spodnjo Šiško iz mestnega vodovoda. To pogodbo je treba izpopolniti. Poročevalec je prečital tozadevno poročilo upravit el j stva mestnega vodovoda. Upravitelj stvo je mnenja, da vodovodne cevi s sedanjimi črepalnieami ne zadostujejo za Šiško, temuč bi bilo treba naprave v zajemalnici v Klečali razširiti. K že znanim pogojem je poročal župan, da država in dežela obetate subvencijo Šiški le s pogojem, ako se napravi v Šiški dovolj javnih vodnjakov in hidrantov. Potem pa se je bati, da bodo ljudje rajši jemali vodo iz javnih vodnjakov, za kar jim ne bo treba plačevati vodarine. To bi se reklo šišensko občino brezplačno preskrbovati z vodo. — Odsek se strinja s temi županovimi nazori ter uvideva potrebo velike previdnosti pri sklepanju pogodbe. Zato je odsek predlagal k pogodbi še nad al j ne tri točke, da namreč občina Spodnje Šiške prevzame, subsidi j arno jamstvo za vodovodno zadrugo, da se bodo pristojbine točno plačevale mestni občini tudi za slučaj, da se vodovodna zadruga razide. Glede upeljavanja vodovoda v hiše se mora skleniti notarski akt med vodovodno zadrugo v Spodnji Šiški in mestno občino. Vse stroške pogodbe mora prevzeti vodovodna zadruga. Vsi ti predlogi so bili sprejeti en bloc soglasno.
Pogodba s poštno in brzojavno upravo glede polaganja telefonskih kab-ljev po mestnem svetu.
Poročevalec občinski svetnik Plantan. — Tudi načrt te pogodbe obsega več točk. Mestni magistrat nima nič proti temu, ako se kabl j i polagajo po takih krajih mesta, kjer ne motijo prometa ter ne kazijo lepote. Vsako razkopavanje mestnega Sveta se mora 24 ur poprej naznaniti magistratu. Pri tem je treba paziti, da se obstoječe podzemske naprave fle poškodujejo. Za vse poškodbe jamči poštna in brzojavna uprava. Ako bi mestna občina cesto preložila, mora tudi poštna in brzojavna aprava preložiti svoj kabelj na svoje stroške. Mestna občina pa ni odgovorna za poškodbe pri prekopavanju in prelaganju cest. Ta pogodba ^ sklene na 5 let, ako se v zadnjem fetti obstoječe pogodbe ne prekliče. Stroške pogodbe plača poštna in br-Zojavna uprava. Vse točke pogodbe 50 bile sprejete en bloc. Poškodba po psih v mestni klavnici.
Raznašalec »Slovenskega Naroda«, Josip Štor, je prišel nekoč po-JJ°t*i na dvorišče mestne klavnice, ^asi mu je moralo biti znano, da sta ^aoei na dvorišču izpuščena dva P^a. Psa sta ga napadla in ranila, .oškodovanec je zahteval znatno od-*°dnino. Dasi mestna občina ne mo-priznavati   zase   nikake krivde,
vendar se iz humanitete poškodovancu ponudi enkratna odškodnina 120 kron. (Poročevalec občinski svetuik dr. Triller).
Znižanje službene dobe pri mestni policiji.
Poročevalec občinski svetnik dr. Triller. Z ozirom na cesarjev vladarski jubilej je župan predlagal, naj se službena doba pri mestni policiji zniža od 40 na 30 let z veljavo z 2. decembrom 1908, in sicer tako, da bi bili te dobrote deležni vsi policaji, ki dosežejo z omenjenim dnem 30. leto definitivnega službovanja. Ker pa večina policajev služi po 10 let provizorno, je predlagal k temu personalni in pravni odsek, naj se določijo le 3 leta za provizorno službovanje, tako da postane vsak policaj, ki je 2. decembra 1908 že služil 3 leta, definitiven, ne glede na to, ali je kako definitivno mesto izpraznjeno ali ne. Predlog je bil sprejet. Pogodba z najemnikom »fiviearije«.
Poročevalec občinski svetnik dr. O r a ž e n. Svoječasno je sklenil občinski svet, da se naj z najemnikom »Švicarije« Iv. Kendo sklene notarska pogodba. Vsled županovega dopisa se opusti določba, da bi se morala ta pogodba potrditi z notarskim pismom.
Šolske zadeve.
Ravnateljstvu mestnega dekliškega liceja se je dovolil naknadni kredit 360 K za izdajo šolskega letnega poročila. (Poročevalec občinski svetnik Mali v).
Društvu »Mladika«, ki zdržuje internat za dekliški licej in dvoraz-redno dekliško šolo, se je dovolila letna podpora 1000 K, počenši z letom 1909. (Poročevalec prejšnji).
Računi o porabi dotacij na mestnih ljudskih šolah so se odobrili v obliki, kakor jih je odobrilo mestno knjigovodstvo. (Poročevalca občinska svetnika Dimnik in Liko-zar).
Za okrajno učiteljsko knjižnico se je zvišala dotacija na letnih 300 kron, razen tega pa se je dovolilo za nakup »Brehms Tierleben« 100 K. (Poročevalec občinski svetnik D i m-n i k).
Poučevanje perotninarstva na mestni šoli na Barju.
Na prošnjo ondotnega nadučite-lja Crnagoj a je občinski svet svoječasno dovolil napravo kokošnjaka s pogojem, da nadučitelj poučuje po dve uri na teden o perotninarstvu. Ker je taka zahteva prehuda, se spremeni, da bo pouk brez obveznosti. (Poročevalec občinski svetnik L i -kozar).
Prošnji društva »Oesterr. Flot-tenverein« za pristop in letni prispevek se ni ugodilo.
Ostale točke dnevnega reda se rešijo v jutrišnji seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16 septembra
— Slovenske potrpežljivosti naj bo konec!   Divjaški napadi na Slovence v Ptuju morajo izzvati najod-ločnejši odpor povsodi, kjer prebivajo Slovenci. Odgovor na ta divjaštva ne sme izostati,   in sicer tak,   da bo našim nemčurjem, ki žive v naši sredi in se vsled nase zaspanosti, nezavednosti in popustljivosti rede in debele od naših žuljev, prešlo za vsik-dar veselje, nastopati proti Slovencem. Kdo je najhujši sovrag nas Slovencev na naših domačih tleh 1 To so tisti nemški in nemčurski trgovci in obrtniki, ki jim dan za dnevom nosimo svoje trdo prislužene groše in ki so postali objestni in drzni   na slovenskih   tleh,   ker so se preobjedli belega našega kruha.  Kateri Slovenec, katera Slovenka bo še v bodoče nosila svoj denar ljudem,   ki samo preže na ugodno priliko, da   bi Slovenca zadavili v zahvalo   za to, da jim slovenski odjemalci polnijo žepe*?! Slovenci, zdramite se! Sezite po čarobnem sredstvu, ki bo radikalno za vselej preprečilo takšna   tolovaj -stva, kakor so se   doigrala preteklo nedeljo v Ptuju!   To čarobno sredstvo je   dosledno   izvajanje gesla: »Svoji k svojim«.   Podpirajmo konsekventno samo svoje ljudi in ne nosimo več denarja   svojim narodnim nasprotnikom, ki nas v zahvalo za to potem pri belem dnevu na cesti pobijajo! Slovenke, Slovenci, ne dajte odslej niti vinarja zaslužka Nemcu in nemčurju. To vam   veleva vaša narodna čast,   vaš   narodni ponos! Brez pardona in brezobzirno je nam treba sedaj nastopiti proti gadom, ki jih redimo na svojih prsih. Naše vodilno načelo bodi   izstradati sodrgo, dokler ne bo mehka kot vosek. Zato na delo! Rodoljubi in rodoljubkinje, organ izu j te povsodi v  Ljubljani in izven Ljubljane, posebno pa na Štajerskem naj ostrejši odpor proti nem-štvu in nemškutarstvu in   sicer na tisti strani, kjer bo   naše nemčurje najbolj bolelo in skelelo! Kje je Ahilova   peta   našega   nemčurstva, je znano. Zato obrnimo vse naše sulice proti ti edini ranljivi peti, da ugono-
bimo zmaja, ki sedaj pustoši naše slovenske zemlje.
— Z loparjem po glavi! Družba sv. Cirila in M. je bila v Ptuju krvavo tepena, ali batine je pomnožil slavni »Slovenec«! Udaril je po družbi, ki je v Ptuju nekaj slogarskega olja prelila ter znova proglasil, da za »liberalne« škrice, ki vzdržujejo s svojim denarjem Cirila in Metoda po Slovenskem, ne mara in da bode družbo tudi v bodoče pobijal. Poštenjaku bi bil »liberalni« denar že všeč, samo v družbenem odboru bi morali sedeti zgolj klerikalni kimavci, ki bi družbeni denar tratili za nune in šolske sestre, za kar se tudi sedaj pod naprednim odborom še vedno preveč trosi! Zabeležili smo v-v to v pouk našim »slogarjem«, ki so še vedno najbolj srečni, če tiče v senci kakega širokega talarja! Vrzimo že vendar enkrat v kot to raztrgano srajco, ki ji pravimo »sloga«!
— Ob tla z nevtralnostjo! Zadnja ljubljanska sinoda, kateri je predsedoval škof Anton Bonaventu-ra, je sklenila, da se morajo z ravno isto strastjo, kakor se pobijajo napredna društva, pobijati tudi tako-imenovana nevtralna društva. Prvi naskok bode veljal »Matici Slovenski«, katera se mora ali uničiti ali pa poklerikaliti. Kaj se bo zgodilo z »Glasbeno Matico«, si lahko mislimo! Prav nič ji ne bo hasnilo, da ni pela Trubarju na čast! Torej tudi na sinodi so raztrgali — slogo!
— Že zopet! Naši ljubi bratci iz Trsta ne zamude niti najmanjše prilike, da bi svojega hrbta ne odrgnili za našo Ljubljano. Tudi kongres slovanskih časnikarjev so izrabili v ta namen ter staknili, da vlada po Ljubljani povsod mrtvilo. S takimi in enakimi čenčarijami so napolnili »Edinost« ter se posadili visoko na konja, dasi nimajo pojma o žrtvah, ki jih dan za dnevom brez bahanja prenašajo ljubljanski rodoljubi! Vrag vedi, da vsak osliček, kadar hoče rigati proti Ljubljani, vselej dobi hlevček pri tržaški »Edinosti«.
— Kaj je z javnim protestom proti nemškemu divjaštvu v Ptuju? Včeraj in danes so neprestano dohajali ljudje v naše uredništvo proseč nas, da bi naj poklicane faktorje pozvali, da prirede čim naj preje javen ljudski shod, na katerem bi se razpravljalo o dogodkih v Ptuju in se posvetovalo o sredstvih, kako bi se dala slična tolovaj stva, kakor so se doigrala v Ptuju, v bodoče uspešno preprečiti. Takisto smo dobili kup pismenih izjav, v katerih se zahteva, naj se skliče javen protestni shod. Z ozirom na te izražene želje smo se informirali na kompetentnem mestu ter izvedeli, da se priredi tc dni — dan in ura še nista določena— v Ljubljani velik protestni shod proti tolovajstvom v Ptuju. Kdaj bo shod, bo pravočasno naznanjeno po časopisih, lepakih in letakih. Narodnjaki in narodnjaki nje, agitirajte že sedaj, da bo udeležba na tem shodu ogromna, impozantna!
— Veselje v kazini. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je vladalo v ponedeljek zvečer v tukajšnji kazini kanibalsko veselje, ko je došla vest o tolovajskih napadih spod-nještajerske nemčurske sodrge na Slovence v Ptuju. Posamnikom so se kar žareli obrazi, ko so čitali poročila o tolovajstvih, ki so jih zagrešili v Ptuju nemški nacionalci na mirnih Slovencih, ter dajali glasno duška svojemu zadoščenju, da so bili Slovenci napadeni in tepeni. Med najbolj glasnimi so bili seveda nemški trgovci in njihovi nadebudni sinovi. Čujemo, da se vesele nemških pobojev v Ptuju najbolj T e r d i n a na Starem trgu, K o r d i n Pred škofijo in sin železninarja N a g y a na Vodnikovem trgu. Seveda poskakuje od radosti ob vesteh iz Ptuj a tudi znani Drofenik, ki se skriva pod tvrd-kami R. Miklavc v Stritarjevih ulicah, »Pri škofu« na Pogačarjevem trgu in »Pri Miklavžu« v Medenih ulicah. Slovensko občinstvo naj primerno poplača te ljudi za njihovo kanibalsko veselje in naj jih še nadalje — podpira!
— Ogorčenje radi tolovajskega napada v Ptuju je povsod velikansko. Od raznih strani se čuje tudi mnenje, da ravnajmo po geslu: »Zob za zob«, da vrnemo Nemcem milo za drago. Za en kraj je že garantirano, da dobe nemškutarji pri prvem javnem nastopu po grbi. Ne bodete vsi tega odobravali, a našega potrpljenja mora biti enkrat konec in tudi je! Ne razburjajte, Nemci, dalje mirnega Slovenca, kajti če ga razburite do skrajnosti, — bo — počilo! In takrat — gorje!!!
— Nele tolovaji, temuč tudi tatovi in roparji so bili zbrani v dični nemški družbi v Ptuju. Gospodu dr. Žerjavu je namreč druhal vzela klobuk z glave ter mu iztrgala torbico iz rok. Ker so se roparji prepričali, da so v torbici le spisi, so jo pustili, toda s klobukom se je okoristila nemška kulturna butica. Ukradeni klobuk je bil vendar družbi sv. Cirila in Metoda na korist.  Med skupščinarji
se je namreč takoj nabralo v ta namen 48 K, ki jih je seveda dobila družba. Včeraj pa je prišla k okra-denemu dr.Žerjavu deputacija narodnih dam v imenu ljubljanskih ženskih podružnic, graške in tržaške podružnice, ki so mu slovesno izročile novi klobuk z zlatim napisom: »Spomin na Ptuj 13./9. 1908.« Obenem je ljubezniva deputacija izrekla ogorčenje nemški drhali v Ptuju, da je bil napaden vodstveni član. Šaljivo je govornica pristavila: »Klobuk se že kupi, da je le glava ostala.« — Sedaj veljaj parola: Vsi Slovenci in Slovenke, katerim se ni bilo treba boriti z nemškimi Indijanci, naj darujejo primerne svote pod geslom »za dr. Žerjavov klobuk.«
— Nemčurski   napadi  v Celju.
Danes ponoči je nemčurska sodrga v Celju napadla nekega slovenskega osmošolca ter ga pobila na tla. Ker je hotel kričati na pomoč, so mu grozili z revolverji, ako ne bo tiho. Kakor se vidi, so na Spodnjem Štajerskem v zadnjem času zavladale lepe razmere, Slovenec si že ni varen življenja. A pri nas v Ljubljani 1 Pri nas pa sinejo mlečnozobi fantalini nekaznovano po gostilnah izzivati z » w i n disehe r j i«.
— Nemški lov na slovenske otroke. Kot lovski psi za plemenito divjačino tako so se jeli poditi Nemci za slovenskimi otroci. Vse hočejo spraviti v nemško - nacijonalne sul-ferajnske šole, kjer naj se jim ubijajo šolski nauki v nerazumljivem jeziku in naj se jim vceplja sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Poziv »Prosvete«, ki je izšel v slovenskih listih, in njeni lepaki so Nemce razbesneli, da so jeli po Ljubljani in drugod po Slovenskem deliti letake med ljudi in jim dopovedovati, da je le nemščina jezik, s katerim prideš po vsem svetu in da postaneš srečen. Pri tem poudarjajo zlasti, da je večina izobraženih Slovencev pohajala nemške šole, ter hinavsko izvajajo, da slovensko izobraženstvo ne privošči otrokom slovenskih delavcev, za katerimi se posebno pehajo Nemci, nemškega pouka in njegovih lepih sadov, kakor jih uživa sama. Sofisti! Zakaj pa je slovensko razumništvo obiskovalo nemške šole? Zato ker ni imelo slovenskih! Nemščine se ne branimo kakor sploh nobenega jezika ne, hočemo pa in zahtevamo, da se naši slovenski otroci vseh stanov v šolah poučujejo v svojem materinskem jeziku. Ako zahtevajo Nemci za svoje otroke, da se poučujejo v nemščini, imamo mi isto pravico in tudi dolžnost, da zahtevamo za slovenske otroke slovenskega učnega jezika. Kaka muka je za otroka, ki ne zna jezika, pa se mora v njem učiti, o tem bi vedeli povedati premnogo zlasti starejši naši gospodje. To je trpinčenje prve vrste! Kateri slovenski starši torej res ljubijo svoje otroke in žele, da bo šolski pouk imel pri njih kaj haska in uspeha, ga bodo poslali v slovensko šolo in nikamor drugam. Narodne zavednosti res ne bo bogvekaj pridobil — za to skrbi že naš državni ustroj — a vsaj ne potujči se nam ne! Kakor hitro ga pa dobi v roke nemško - na-cijonalni učitelj ali učiteljica, je pa izgubljen za nas. Da ima pa tudi materijalno škodo, ker ne zna slovenščine, je gotovo. Ce se Nemci sami uče slovenščine iz gmotnih ozirov, je to znamenje, da je znanje slovenskega jezika neobhodno potrebno pri nas in da mora vsak, če hoče shajati ali sploh živeti, znati slovensko. O tem lahko povedo tisti nemški trgovci in obrtniki, ki žive med nami in ki vsak dan trikrat na kolenih boga hvalijo, da umejo naš jezik.
— Dobro je biti Slomškar, tako si misli dobrepoljski Jaklič. Saj pa tudi nese nekaj ta »špas«, seveda ne vsem Slomškar jem, ampak samo njemu. Kot državni poslanec vleče okroglih 7300 K, poleg tega dobi dijete za deželni zbor po 10 K na dan, za počitnice nadomestuje enega deželnega odbornika, kar tudi ni zastonj, poleg tega ima še druge stranske dohodke kot konsumar, ima lepo vilo v Dobrepolju, kot nadučitelj petraz-redne šole dobiva plačo in dopust. Njegova soproga si sama služi kruh kot učiteljica, tedaj mu tudi donaša par stotakov.Res drago je kupila klerikalna stranka »reklamo za učitelj-stvo«! Seveda se Jakliču potem prav nič ne mudi, da bi se učiteljstvu zvišale plače in se mirnodušno smeje Lampetu, ki oznanuje, da dežela ne more in ne sme zvišati plač učiteljstvu. Lampek je lahko prepričan, če bi imel vsak učitelj samo eno tretjino Jakličevih dohodkov, bi od takih umazanih ljudi, kot so klerikalni bi-sagarji, učitelj stvo niti ne sprejelo kakega izboljšanja. Radovedni smo, kakšna čuvstva navdajajo druge »Slomškarje«, če pomislijo, kako krepko je podprto katoliško mišljenje pri Jakliču! Učitelj.
— Slovenci kočevskega okraja se vedno bolj dramijo in zavedajo enakopravnosti s svojimi kočevarski-mi bratci. V tem ozim so bile jako značilne občinske volitve v Stari cer-
kvi. Rdečkarji (sudmarkovci) in čr-nuhi so se to pot sami med seboj klali. Hoteli so tudi Slovence zvabiti v ta boj in so skozi mesece vedno nanje pritiskali, s prošnjami in grožnjami. Toda zavedni Slovenci — videč, da sedaj še nemorejo priti v občinski svet — se niso hoteli puliti ni za eno ni za drugo nemško stranko, dasi bi bili mogli pri volitvi odločevati. Crna stranka, ki je napram Slovencem še vedno malo bolj pravična, kakor rdeča, bi mogla prodreti, ako bi sklenila s Slovenci kompromis ter postavila tudi slovenske kandidate. To naj si za bodoče volitve zapomnijo in slovenski volilei se ne bodo odtegovali glasovanju. Slovencem ya, ki so tako vrlo značajno postopali, kličemo: Nevstrašeno naprej!
— Kvartet moderne klerikalne struje    na   Goriškem. Klerikalna stranka  na  Goriškem  se je v zadnjem času modernizirala  v svojem delovanju in kar je še pred nedavnim časom smatrala za pohujšanje in greh, kakor društva, telovadbo, to je sedaj njeno torišče. To pa po zaslugah četvorice kranjskih klerikalcev, ki so zanesli na Goriško ves oni pristno   kranjski   brezobzirni klerikali-zeni. Ti-le štirje so: urednik Krem-žar, zdravnik dr. Brecelj, odv. kom-, dr.  Dermastja in profesor Cepuder. Svoje delovanje so si imenitno razdelili: profesor Cepuder ima dijake v evidenci, dr. Dermastja društva in telovadne odseke,   urednik Kremžar časopisje in zdravnik dr. Brecelj pa »Kmetske zveze«. Pri tem imajo pa še drug namen, da namreč sčasoma izpodrinejo   goriške klerikalne voditelje, ki so kot taki že osiveli po največ radi skrbi, katere jim prirejajo goriški   naprednjaki.    Gregorčič in Berbuč padeta mogoče prej vsled intrig in spletkarjenja nove moderne struje v klerikalni stranki, kakor pa v odkritem boju z naprednjaki. Oba čutita to, zato pa niso omenjeni novost ruj ar j i v njihovih očeh »perso-nae gratae«, pač'pa jih smatrata oba za »potrebno   zlo«.   Goriški naprednjaki si žele ta preobrat, saj so ravno ti štirje s svojim kranjsko - klerikalnim nastopom na svojih agitatorič-nih potovanjih mnogo pripomogli do tako slavne zmage narodno-napredne stranke na Goriškem pri zadnjih de-želnozborskih volitvah.
— Veselice na Goriškem. Zadnjo nedeljo so se vršile tri veselice na Goriškem, in sicer v Rupi pri Mirnu, na Gradišču in v Sv. Križu pri Ajdovščini. Na Gradišču je obhajalo tamošnje društvo svojo 251etnico, odkar je je ustanovil pesnik Gregorčič. Vse tri veselice so bile imenitno obiskane, zanimanje med ljudstvom za društveno gibanje raste od dne do dne in gotovo ne bo dolgo* trajalo in vsako društvo na Goriškem bo imelo svojo lepo urejeno knjižnico. Tudi klerikalno društvo »Zvezda« je imelo isti dan veselico. In pri tem društvu se je plesalo. V torek, dne 8. t. m. je govoril dr. Brecelj na mladeni-škem tečaju, svaril pred plesom, gnezdiščem, kjer mnogoštevilni miki razburjajo in zapeljejo spolno še nezgodno mladino. Vse prav in dobro, vpraša se le, zakaj smejo pa klerikalci plesati, naprednjakom se pa šteje v greh. Iz tega je razvidno, da klerikalci puste, naj delajo njihova društva kar hočejo, samo da ostanejo klerikalna; celo ples jim je dovoljen. Pride čas, ko se bodo klerikalci z vso vnemo oprijeli plesa kot zadnje bilke, katera bi utegnila spraviti nekaj mladine v klerikalni tabor. Nič čudnega! Prej so tudi obsojali društva in posebno pa telovadbo, sedaj sami za to delujejo, da, oni celo negujejo telovadbo žensk in ravno taki, ki so se pred kratkim časom jezili javno v cerkvi, ako so imela dekleta kratka krilca in nepokrito glavo.Vse, vse se maščuje na svetu.
— Slovensko sirotišče v Gorici. Goriški klerikalci so si pred kratkim nadeli nalogo, postaviti v Gorici slovensko sirotišče. Apelirali so glede prispevkov seveda na vso javnost, toda tisti hip so že skovali pravila, po katerih mora biti v odboru določeno število slovenskih nuncev v Gorici, tako da bodo v sirotišču gospodarji vedno le klerikalci. Letos so izrabili priliko cesarjevega jubileja za nabiranje prispevkov za slovensko sirotišče v Gorici. Nekaj napred-n j ako v jim je šlo na lim, ker menda ne poznajo določb v pravilih, da bo sirotišče domena klerikalcev. Nekaj naprednih občin je že votiralo za sirotišče precejšnje vsote. — Škandal je, da klerikalci pri humanitarnih rečeh uganjajo svojo politiko, izvabljajo pa kaj radi pri tem denar iz naprednih žepov. Napredne občine na Goriškem se morajo postaviti na to stališče: poprej naj se spremenijo pravila, potem pa damo prispevke. Drugače se bodo klerikalci čez čas bahali, da so oni postavili sirotišče v Gorici in kovali bodo iz tega političen kapital, kakor ga kujejo iz »Šolskega doma«. Kakšna je klerikalna vzgoja po sirotiščih, tudi vemo — in Goriča-nom je še v živem spominu Fridolin iz- goriškega »Alojzijevišča«. — Ka-
ko mislijo s sirotiščem v Gorici, priča dejstvo, da se je v ta namen kupljeni hiši že na široko ugnezdil razvpiti klerikalni petelin dr. Derma-stia!
— Osleparjeni romarji. Vsako leto se vrše procesije. Letos pa je posebno leto za to. Papež obhaja jubilej. To sicer ni nič posebnega, kajti papež obhaja skoraj vsako leto kak jubilej, sedaj tridesetletnico svojega škof ovan j a, sedaj dvajsetletnico svojega kardinalenja, sedaj štiridesetletnico svojega kanoui-kata, sedaj petdesetletnico svojega mašništva i t ti. Vsako tako leto priženejo naši duhovniki vse polno romarjev na božje poti: Brezje, Bled, Sveta Gora itd. Romarji, kar se nji U tiče, ne zapravijo mnogo, toda skoraj vsak da za eno sveto mašo, ker meni, da ima maša brana na svetišču Matere božje večji učinek kot v kaki drugi cerkvi. Na ta način pride na eni romarski poti na leto denarja za maše toliko skupaj, da bi teh maš ne moglo odpraviti deset frančiškanov, od katerih bi pač vsak bral vsak dan svojo mašo. Ker nimajo dovolj moči, morajo oddajati romarska svetišča denar za maše. katerih se ne more brati na svetišču, drugam, čeprav se je »kapriciral« dotičnik, ki je dal 2 K za mašo ravno na dotično svetišče Matere božje, češ, tu ima maša mnogo-več učinka, kot pa v navadni cerkvi. Vsi tisti romarji, kateri plačajo na božjih potili mašo, katera se ne bere v istem svetišču, so osleparjeni za dobrote, katere pričakujejo 01! istega svetišča. Kam pa gre denar branih in nebranih maš? Pa vendar ne v namene klerikalne stranke?!
— Goriško kolesarsko društvo je imelo v soboto zvečer svoj izvanredni občni zbor. Xa tem zborovanju je zagrozil klerikalec dr. Brecelj društvu, da izstopi in da je njegova stranka prisiljena ustanoviti posebno kolesarsko društvo na katoliški podlagi. Torej celo pri športnih društvih poznajo goriški klerikalci strankarstvo. Nekam čudno se bo sicer glasilo »Slovensko katoliško kolesarsko društvo«, toda razumljivo je, da se je lotila klerikalna stranka na Goriškem tudi tega športa, najbrže uvidevajo klerikalni voditelji, med katere prištevamo tudi dr. Bre-celjna, da ne morejo tako hitro napredovati potom »čilih« čukovskih pešcev, zato pa je treba vzeti »katoliške« kolesarje na pomoč, da bodo prej in hitreje rešili vero. Vsako društvo pa mora imeti člane, tako tudi klerikalno. Ako nima dovolj članov kako klerikalno društvo, pomagajo duhovniki kakor so že rešili na Goriškem »kat.« misleče učitelje edino le »kateheti«, da sploh zamore obstajati to društvo. Kako bo pa s »katoliškim kolesarskim društvom«, ali bodo morali tudi v tem slučaju priskočiti na pomoč duhovniki s svojimi kolesi in kolesci, katerih nimajo ali pa katera imajo preveč. Ko natančno izvemo, bomo poročali!
— Črne bukve, iz katerih bo zagovarjal gad j i pik, je iskal pred dnevi neki kmet po Gorici. Ko se mu je reklo, da treba v takem slučaju poklicati zdravnika, je dejal modrijan, da zdravniki ne znajo nič, samo iz črnih bukev se zamore zagovoriti gad j i pik. Pravil je tudi, da ima domači nune take bukve, pa da jih ne da »ven«. — Kmet je doma seveda iz vasi, kjer vlada še velika tema, katero tako skrbno čuvajo razn gospodje nunci.
— Kje je pa Litija? Prejeli smo: Sprevodnik brzovlaka, ki odhaja okolu 11. ure predpoldnem iz Ljubljane proti Dunaju, ni hotel v Litiji izklicati imena postaje v slovenskem jeziku, nego je klical samo spakedranko »Littai«. Slovenski potniki so se radi tega jezili, a nekdo je zaklical čez okno: »Kje je pa Litija*?« — V tem momentu se je tudi vlak že začel gibati, a potniki nekega vagona (sami Slovenci), so se začeli dogovarjati, da v Zagorju odločno protestirajo, ako sprevodnik ne izkliče postaje v slovenskem jeziku. Sprevodnik je za ta dogovor najbrže izvedel, ali se je pa vsled gori navedenega klica na litijski postaji spametoval in je v Zagorju izklical tudi slovensko ime postaje. Slovenski potniki so se vsled tega smejali, a eden od njih je rekel: Sprevodnik se je od Litije do Zagorja naučil slovenski. Kdo bi pričakoval tak uspeh pri zabitem Nemcu?
Namesto iti na božjo pot, je šlo več posestnikov iz Vipavske doline na Goriškem pred kratkim pod vodstvom svojega učitelja na Kranjsko, kjer so si ogledali na Gorenjskem in Dolenjskem razne kmetije. Bili so tudi na kmetijski šoli na Grmu. Videli so marsikaj in tudi naučili so se marsikaj, tako, da so se vsi zadovoljni vrnili domov. — Vsakdo, kdor le more, se poleti rad zgane za nekaj časa z doma. Kmetom je priporočati da napravijo tako, kakor omenjeni kmetje iz Vipavske doline, mesto da lazijo po božjih potih ter zapravljajo tam denar.
— Slovenske srednješolske su-plente in prof. kandidate, ki se nahajajo v Ljubljani, nujno poživljamo, da se v polnem številu udeleže sestanka, ki bo nocoj ob polu 9. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma«, Razgovoriti se je treba o vitalnem suplentskem vprašanju, ki mora biti rešeno še danes.
— Tvrdka »Pri sv. Cirilu in Metodu« v Lingarjevih ulicah, katere lastnik je Ivan Miki a ve, je narodna in se ne sme zamenjati z nem-eursko tvrdko R. Miklavc v Stritarjevih ulicah, katere lastnik je odpadnik D r o f e n i k , ki se ne more navaliti pogroma v Ptuju.
— Iz politične službe. Pravni praktikant Gustav Gol i a v Novem mestu in absolvirani pravnik Friderik De u sta pripuščena h konceptni praksi pri političnih oblastvih na Kranjskem. Deu je Nemec!
— Profesorske vesti. Profesorji na I. drž. gimnaziji v Ljubljani Alfonz P a v 1 i n , dr. Franc R i e d 1 in dr. Rudolf R o t h a u g so nameščeni na nemški gimnaziji v Ljubljani. Profesor Ivan G r a f e n a u e r je premeščen iz gimnazije v Kranju na I. drž. gimnazijo v Ljubljano.
— Iz šolske službe. Absolvirani učiteljski kandidat g. Frane J u r e -e i č je imenovan za provizoričuega učitelja v Št. Jerneju uri Krškem.
— Ali je tO prav? V nedeljo, dae 6 t. m , se je vršilo na Bledu posvetovanje, kaj naj se zgodi z darili, ki so došla županstvu na Bledu povodom požara za pogoreloe Gosp. župan je poročal, da je prišlo z onimi 5000 kronami, ki lih je v prvi sili podaril naš cesar, skupaj 21.000 kron ter predlaga, da naj se podpore iz tega denarja ne da nikomur na roke, marveč naj se naloži v hranilnici po zneskih in imenih, kolikor se bode komu prisodilo. Izplačalo se bode pa takrat, bo bodo imeli vsi pogorelci svoje nove stavbe vsaj deloma dogo tovljene. Nekdo drugi je še dostavil, da se onim pogorelcem, katerih po gorena poslopja zapadejo v regulačni načrt ter bi tamu načrta delali ovire, ne izplača prav n Česar. Ti predlogi SO obveljali. Na te — čudne — sklepe smo pcgcrelci molčali. Presenečeni smo biii in do doa duše ogorčeni, pa k«> sm • slišali, da se hoče precejšen del tega denarja porabiti v regula-oijske namene. Podpora našega ce sarja in drugih darovalcev dala se je v namenu, da se denar takoj razdeli med prizadete pogorelce, sosebno ker je zima pred durmi, in beda velika, ne pa da se nalaga v hranilnico in se potem baje porabi en del za druge namene, nego je denar bil dan, po-gorelci naj pa med tem stradajo in prezebujejo. Naša beda nima z regu lacijskim delom nič opraviti in zahtevamo, da se denar takoj razdeli, ker smo skrajno potrebni in le tako bode ustreženo tudi blagim namenom dobrotnikov, ki so nam v ljubezni do bližnjega priskočili v prvi hudi siski na pomoč, po zlatem reku: „Kdor hitro da, da dvakrat." Seveda v po možnem društvu, ki se je osnovalo takoj po požaru, sede sami rejeni go-spudje a la župnik Oblak itd., katere ni zadela nikaka nesreča. Denar se je dal za nas pogorelce in spada nam in nikomur drugemu in mi kar najodločneje zahtevamo, da si potrebno za zimo omislimo in si pripravimo vsaj streho za silo nad seboj. Zahtevamo tudi pravične in nepristranske razdelitve in točen račun, razgrnjen v županski pisarni, da ne bodemo primorani obrniti se drugam. Sramotno je dovolj, da smo morali že enkrat uporabljati silo z vlogo na o. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, od kojega pričakujemo hitre in ugodne rešitve
Več pogoreloe v.
Koncert Društvene godbe v razstavi nOtrok" se je snoči imenitno obnesel. Ideja, na ta mikaven način privabljati posetnikov in jih hočeš -nočeš dovesti do tega, da si razširijo svoje obzorje z ozirom na vzrejanje in vzgajanje otroka, je vse hvale vredna. Poset je bil nepričakovano velik, da je v vseh razstavnih pro štorih vladalo živahno vrvenje: bila je to prava redu ta vseh, ki jim je do tega, da se brez posebnega truda pouče, kako svojim miljenoem ustvariti lepše in lajše življenje in razvijanje. Vsekakor kaže takšne redute vprizarjati kolikor mogoče mnogokrat ker je njihova privlačnost tem večja, ker je splošno znano, da stoji sedanja Društvena godba na višku, kakršen je pri pro-vinoialnih godbah docela nenavaden. Morda bi za take prilike kasalo razširiti bufet, ki je snoči imel prav mnogo hvaležnih gostov.
To le zgolj reklama za trgovce — se govori o razstavi „Otrok*. Saj to ni res! Splošno- slovensko žensko društvo je zbralo in razstavilo vse te stvari, ki jih je ustvarila moderna skrb za vzrejanje in odgajanje otroka zgolj iz tega namena, da daje vsem interesentom — in interes o van i so v tej stvari vsi starši in oni, ki to hočejo postati, in vsi odgojitelji — priliko, da se natančno seznanijo e vsemi pridobitvami na tem polju in spoz-
najo njihovo uporabo, ne da bi jim bilo treba posamnoati šele zbirati in iskati pri posameznikih, ki so si takšnih varčevalnih in odgoje valnih sredstev že omislili. Razstava „Otrok" ima torej eminentno poučen namen in pomen Da se vsi ti predmeti ne dobivajo drugod nego pri trgovcih, je vendar po sebi umljivo, kar pa je za pravi nameti razstave šele drugotnega, za njeno bistvo Čisto nemerodajnega pomena. Temu poučnemu namenu se pridružuje še drug, ne manj važen namen, da pregledamo, kaj smo na odrejevalnem ia odgojevalnem polju dosegli doslej ia v kateri smeri nam je nase dosedanje pridobivanje dopolnjevati poslej Razstavi „Otrok" je torej pripisovati v gotovem zmislu epohalno poučno — kritično pomemb nost in s tega stališča jo bode naš list razmotri val tudi poslej Za danes ponovno opozarjamo nanjo in prizua-vamo, da po okusnosti in preglednosti 8VO]ega aranžmaja nadkriljuje nepregledne iu reklamuokričave dunaj ske pod istim uaslovom prirejene razstave. 'Nadrobnejša poročila slede.
Ne i goda na Ljubljanici Pretekli teden se je veslačem na Ljub ljanioi pripetila mala nezgoda, preobrnil se jim je čolnič. Ta brezpomembni dogodek ne da miru „Slo vencu", ker piše o tem tendenoijozne, dolge notice kakor bi bilo utonilo najmanj 20 ljudi Ker sta dotičnika odločna pristaša narodno napredne stranke in — Čuj nj h strašno pregreho — tudi Sokola, ki sta se pred poldne istega dne udeležila Trubarjeve slavn sti, ne more „Slovenec" prikriti svoje prav katoliške škodoželjnosti Toliko da ni neposredno izrekel svoje žalosti, da se nista v resnici potopila No, povedano mu naj bode da sta brez vsakega strahu in razburjenosti zapustila valove mrzle iu globoke Ljubljauice. Večja nevarnost bi pa bila, ako bi se kaka druga debela oseba zavalila v Ljubljanico, katea s'učaj se je tudi že zgodil, in ni izključeno, da bi se Še enkrat ne ponovd
Učiteljiščih IV. leta. ki je iz
gubil podp ro, ker se je zameril katehetu K r ž i č u , prosi rodoljubna srca, da mu preskrbe kako instrukcijo ali kakšno drugo podporo. Naslov 86 izve v uredništvu „ S L« venskega Naroda
Z*doje poplave na ljubljanskem Barju so napravile mnogo več škode, kakor se je prvGtao mislilo. Škoda se je sedaj precenila na 84.000 kron, ker so bili vsi poljski pridelki uničeni.
Shod za ustanovitev podružnice Ciril Metodove družbo za občino Vič, G ince in Rožna dolina bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob
4 pop v gostilniških prostorih gosp. Tri biča (prej pri Bobenčku) s sledečim dnevnim redom: Vpisovanje članov. Nagovor in pozdrav sklicatelja. Čitanje pravil. Volitev začasnega odbora Raznoterosti.
Vinsko trgatev priredi zbor fantov na Ginoah v pr.d bolnemu tovarišu Jožefu T ... v nedeljo, 20 septunbra v gostilniških prostorih g. J. Oblaka na Glincah št. 49. Začetek * b 3. pop.   Vstopnina 20 vio
Kakšen   bodi   organtst na
KraulS&em, spričuje inserat ki je bil te dni v „Slovencu". Na neko faro so iskali orgamsta, ki naj bi bil rokodelec in ki ima malo otrok. Mi bi pri pomni-i, naj bi naši župniki iskali put-m rokodelcev za orglanje in ne organistov, glede druge zahteve smo pa mnenja, da bo vplival zelo demoralizira j oče na kom-petente. če nočejo duhovniki, da bi imel orgaoist otroke, jih pa imel ne bo in potem bo dobil službo. Če ni pri tej zahtevi morda še kak drug namen ?
Dolenjska podružnica ,.Pro-svete' v Novem mestu priredi v soboto, 19 septembra točno ob 8. zvečer v prostorih narodne čitalnioe v Novem mestu veselico, katere čisti dobiček je namenjen dijaškemu pod-podpornemu društvu „Radogoju" v Ljubljani, četrtina pa podružnici „Pro-svete". Sodeluje salonski orkester novomeški. BuffVt.
Zrele rdeče jagode in Jagodno cvetje nam je poslal g. Z. Vrtačnik iz Podbrezja pri Pod-uartu. Vse na enem steblu. Našel je poslano naparobku gozda „Dobrovoa" pri Podbrezju. Hvala!
Med trboveljskimi veterani je
baje samo en Nemec in tega so izvolili za načelnika!! Heil 1
Čitalnica v Hrastniku zboruje v nedeljo, dne 20. t. m. ob 2. popoldne v novi društveni sobi. Pri zborovanju predava g. Al. Trstenjak iz Celja. Člani in prijatelji čitalnioe ste vabljeni k obilni udeležbi.
Trboveljski občinski odbor jo izročil zadevo glede drugega hrastai-škega zdravnika posebnemu zdravstvenemu odseku. Ker se bojimo, da bi se vse preveč ne zavleklo, prosimo nujno, naj skliče predsednik dotičnega odseka, oziroma župan g. Vodnšek sejo, da se služba zdravnika Čim naj-I prej razpiše! Zdravnika je treba v 1 Hrastniku, kar dokazuje zopet slučaj
preteklega tedna, ko je umrla žena nekega steklarja na porodu in ni bilo baje zdravnika pravočasno, ker je bil drugje zaposlen. Prosimo, le ne prepočasno. Hrast nič a nj e.
Ubogi siromaki Dekan Oaf pri Sv. Tomažu na Štajerskem je pred kratkim kupil pri žari hišo. Rad bi jo popravil, pa seveda ne na svoje stroško, ubogi siromak! Zato berači les po župniji. Da so farani pametni, bi bogatemu dekanu pokazali vrata in les o priliki raje darovali kakemu ubogemu pogorelou.
Procesije brez konca in kraja.
Na Sveto goro pri Gorici je bilo letos že polno procesij. Danes zjutraj pa je šla ger velika procesija gori ških Slovencev, pravzaprav Slovenk in Furlanov, oziroma Furlank. Navzoč je bil tudi goriški nadškof in knez dr. Sedej. — Takih procesij ne prirejajo iz verske potrebe, ampak v ta namen, da klodier na Sveti gori dobi obilo prispevkov. Nekaj odstot kov teh prispevkov mora klošter odšteti nadškofijskemu ordinarijatu v Gorici, ki jih porabi, kakor sam hoče. Klerikalna stranka na Goriškem ima v današnjih časih polno denarja v svoje namene. Odkod ga le dobi? Drug namen takih procesij je sfane-tizirati ženske. Vse strupene se vračajo domov po takih procesijah, ker gospodje nunci že znajo ubirati ob takih prilikah politične strune tako, da nahujskajo žene in dekleta proti napredni „brezverski" stranki Možje storijo najbolje tako, da sa energično postavijo proti temu, da jim nunci gonijo žene v procesijah na Sveto goro, odkoder se vračajo delat nemir in zdražbo v domači niči. — Pa ko-modni gospodje so ti gorišfci nunci. Ker niinaiO oni časa v nedeljo, so napravili procesijo pa v ponedeljek Kaj jih briga, če zapravi kmečko ljudsko en cel dan za procesijo, namesto da bi delalo; da le oni dosežejo svoje namene, pa je vse prav.
Skrajna breztaktnost. Iz Celja se nam piše dne 12. septembra t. 1 : Dobro znano je širom naše javnosti, kako nesramno znajo naši nemški Celjani beračiti v prilog njihovemu — nemštvu. V to izrabljajo vsako priliko in vprav umazano je kako tozadevno časi postopajo. — Ze dva tedna prireja ta Genijev kinematograf, ki je tudi v Ljubljani dobro znan, svoje predstave. To podjetje je včeraj 11. t. m. zvečer pri redilo predstavo v dobro „nacionalnim" društvom celjskim t. j. tistim društvom, katera očita vsikdar nastopajo napram avtohtonemu slov. prebivalstvu Celja in okolice! — če pomislimo, da so celjski in okoliški Slovenci ves čas prav pridno pose-čali priredbe Genijevega kinematografa in da sta tukajšnja slovenska lista mamo vnemala naše ljudi za obiskovanje teh priredb, potem moramo pač to postopanje Genij evo imenovati skrajno netaktno iu nas Slovence žaleče. — G. Geni ob odhodu v svojih oklicih obeta, da v kratkem, menda k leti, spet pride v Celje. Tačas Slovenoi iz Celja in okolice, pokažimo, da se ne damo za dober naš denar izrabljati v z as meh nasprotnikom! Kdor hoče naše novce, naj ima saj toliko takta, da nas nacionalno vpošteva. — Sioer pa bodemo svoječasno skrbeli za to, da se tudi priprosto naše ljudstvo tozadevno primerno — pouči
Nesreča z dinamitom. V Celju sta našla 13 in 141etna sinova ko-larja Wasserja, gimnazijeo in učence meščanske šole, navidezno prazno dinamitno patron o. Ko pa sta jo začela razbijati, se je razletela ter oba dečka hudo ranila. Mlajšemu je izteklo desno oko.
Poneverjenje. 39 letni čevljar Karel Milic iz Sežane je 2 avgusta 1906 poneveril Čevljarju V a-lentinu Cotiču 1140 K. Trdil je pozneje, da mu jih je žena vzela, kar pa ni bilo res. Pred tržaškimi porotniki je bil včeraj obsojen zaradi poneverjanja in obrekovanja na 18 mesecev tetke ječe.
Težka nesreča* Kotlarju A n-dre j u Čepku je v tržaški ladje* delnici pri Sv. Marku med delom priletel za srajco razbeljen žebelj, ki ga je silno opekel po spodnjem delu trebuha. Prenesli so ga v bolnišnico.
UbOj. V Trstu je bil Dalmatineo Dukič svoj Čas zaboden v kinematografa, da je na mestu izdihnil. Obtožen je bil uboja regnikola Andrej Giannone, katerega je pa oprostilo porotno sodišče, Češ, da ni dokazov, da je bil on morilec.
Praktičen risar. V nedeljo zvečer je prišel v neko gostilno v vežo mlad, dobro oblečen Človek, brez brk, okroglega klobuka in precej dolgih las. Govoril je nemški kot rojen Nemec in je napravil vtisk glumaca. V veži je vprašal natakarico, ga li ni kdo iskal? Ona gosta sicer ni poznala, a vendar je rekla, da ni bilo nikogar. nčez pol ure pridem nazaj in ako me kdo pride iskat, naj me počaka!" S tem se je poslovil in res je prišel v teku pol ure zopet. Zelo je bil nevoljen, da ga nihče ne čaka, a ven-
dar je s to pil v extra sobo, se v sedel pri vratih — bil je sam v sobi — ter naroČil nein Glas Bier". Ko je zahtevano dobil, je vzel iz žepa velik bel papir, po katerem jo začel risati, čez nekaj časa je zaprosil natakarico, ima li petkronski novec, ker ga rabi za risanje. Ona je takoj začela prebirati svoje zaklade ali tolarja ni imela. „Stopite morda k gospodu!" Natakarica je takoj skočila k gostilničarju, mu razložila zadevo in ta jej je dal svetlo jubilejno krono. Risarju so se oči zaiskrile in pridno jo je pre-risaval na papir. Ko je pa natakarica odšla in prišla čez nekaj časa nazaj v sobo, ni bilo ne risarja ne tolarja. Možno je, da ni mogel novca dobro posneti, pa ga je vzel kar v originalu seboj, kar je izvestno pogodil. Policija se je tudi začela za umetnika zanimati in ga pridno išče. Rada bi dognala, v koliko sta si slična jubilejni tolar in njegova nepopolna podoba na papirju, ki ga je risar pustil v gostilni.
Ljubico le hotel zastrupiti* Jožef Zajček, laborant v lekarni v Gradcu in doma iz Ptujske gore pri Ptuju, je hotel v Gradcu ljubico Sammer zastrupiti z belim arzenikom, ker se mu je zdelo, da „šmira" z drugimi. Dekleta so rešili pri življenju Pred porotniki je bil Zajček obsojen na 3 leta težke ječe.
Prvi „Kinematograf Pathe" prej Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarne „Etrope" ima od danes do vštetega petka sledeči ve-lezanimiv spored: Vsak po vrsti. (Komično). Videusa akrobati s Čevlji na koleščkih. (Po naravi posneto). Gnezdo Čarovnic. (V barvah). Drama v Sevilji. (Zaioigra). Primitivna ope-karnica (Interesantno, po naravi posneto). Skrivnostni vitez. (V barvah). Arhitektski vajenec. (Jako komično). Priporočamo.
Aretovani sta bili včeraj 381etna Marija Virantova rodom iz Želimelj in 27ietoa Marija Jekovčeva rodom iz Adergasa pri Kranju. Obe sta razuzdani lahkoživki in si ponoči iščeta „hroščev", kjer vesta, da sta bolj varni pred očesom pravice. Ker imata obe za mesto prepovedan povratek, jih bodo oddali k sodišču, po prestani kazni pa se vrneta z neprostovoljnim   spremstvom  v  svoji občini.
Tatvini- Danes ponoči je bilo v Rožui dolini Neži Orehkovi ukradenega več različnega mokrega perila. Gospe Tereziji Ruprechtovi je v petek dosedaj nek še neznan tat ukradel v Prečnih ulicah št. 6* iz odklenjenega stanovanja rjav, usnjat, Še nov etui, v katerem je bilo 6 nožev, 6 vilic in
6 žlic iz novega srebra v skupni vrednosti do 30 K.
Oddal Je pri magistratu izvošček Karel Hrastar dva dežnika, katera je včeraj neka stranka pozabila v kočiji. — Gdč. I. P. je izgubila srebrno, pozlačeno zapestnico, vredno 16 K. — Ga. Terezija Raprechtova je izgubita zlato brožo s smaragdom. — Šolska učenka Ada Elhoferjeva je našla srednjo vsoto denarja.
Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 58 Slovencev in Hrvatov, 30 Hrvatov se je odpeljalo pa v Lipnico. 15 Goričank, ki so v Krškem lupile češplje, se je povrnilo nazaj.
Pozabljena je bila molitvena knjiga pred enim tednom na južnem kolodvoru Najditelj naj jo odda na Bregu št. 2 pri Apol. MalenŠek.
Izkaz posredovalnice sloven» skena trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani V službo se sprejmejo: 3 poslovodji, 3 knjigovodji in korespondenti, 4 kontoristi,
7 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špeoerijske stroke, 4 po-močniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 2 kon-toristinji, 6 učencev. — Službe i š č e j o : 2 kontorista, 14 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 9 kontoristinj, 8 blagaj-ničark, 6 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
»Društvena godba ljubljanska11 konoertuje danes zvečer pod vodstvom g. koncertnega mojstra L Marouzzijav hotelu „Ilirija". Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri 17. t. m. od štirih do pol sedmih zvečer pod vodstvom g. koncertnega mojstra I. Marouzzijav „Švioariji". Vstop prost.
Drobne novice.
— General Stdssel je v ječi
nevarno zbolel na pljučih ter so ga prenesli v bolnišnioo.
— Zaradi podraienja piva v planinskih deželah je sprejel shod gostilničarjev in hotelirjev v Pragi zelo ostre resolucije. Podraženje je bilo popolnoma neutemeljeno, zato se   priporoča   gostilničarjem bojkot
vseh dotičnih pivovaren. Gostilničar-skim korporacijam se je naroČilo, naj takoj ovadijo državnim pravdništvom pivovarski kartel, ki'je z zvišanjem cen prestopil koalicijski zakon.
— Gesar na vojakih vajah. Včeraj je prispel oesar v glavno taborišče v Vesprimv -odkoder bo obiskoval velike vojafefce vaje.
Kolera na Ruskem. Od 10. do 14. t m. je v Petro gradu zbolelo za kolero 400 oseb, od katerih jih je umrlo 98.
— Nenavadna oporoka. V Solnogradu je umrl vpokojeni policijski svetnik Hardenrot, ki je zapustil večjo svoto socijalno demokratični stranki.
— Dva vlaka sta trčila skupaj na tirolski postaji jfeumarkt-Traniin" VI ako vodja Ibrer je bil ubit, sprevodnika Lanzl in Natzler pa sta smrtno ranjena.
— LJndoŽrcL Na reki Kongu se je potopil belgijski parnik. Pot-m'ki so se večinoma rešili, toda domačini so jih pomorili in pojedli.
— Vest o mrtvem porodu nizozemske kraljice Vi rje mi ne se
najodločneje dementuje ter je prišel urednik, ki je to vest raztrosil, v kazensko preiskavo.
Telefonska m brzojavno poročilu.
Carjevo potovanje na Zapad.
Petro grad 16. septembra. Car Nikolaj bo dva tedna ostal prihodnjo spomlad na Laškem kot gost italijanskega kralja. Iz Rima odpotuje na Angleško in Francosko, kjer obišče kralja Edvarda in predsednika Fal-lieresa.
Absolutizem na Hrvaškem.
Zagreb 16. septembra. Vlada je poslancu dr. Dušanu Pelešu prepovedala volilni shod v Dragotinji, v glinskem okraju.
Sporazumljenje med srbskfm In črno gorstim dvorom.
Petro grad 16. septembra. „Novoj e Vremja" javlja, da se je ruski vladi posrečilo sprijazniti srbski in crnogorski dvor. Kralj Peter in knez Nikola se v najkrajšem času baje se-, staneta na italijanskih tleh. *
Predsednik rpravnega sodišča. Dunaj, 16. septembra. Cesar je imenoval za I. predsednika upravnega sodišča dosedanjega 2. predsednika niarkija Baeguekenia. To mesto je bilo izprazneno izza smrti grofa Sehonborna. Bacquehem je star 60 let. Svojo karijero je pričel v Sarajevu. 1887. je bil trgovinski minister, v kabinetu TVindisekgraetzo-vem pa minister za notranja dela. Po padcu tega kabineta je bil namestnik na Štajerskem. Bacquehem je popolnoma vešč češkega jezika.
Interviev* z grofom Berchtoldom.
Praga,   16. septembra. Glasilo češke agrarne stranke »Venkov« pri občuje interview svojega urednika z avstrijskim      poslanikom grofom Berchtoldom    o    sestanku barona Aebrenthala z ruskim ministrom za zunanja dela Izvoljskim. Poslanik je naglašal, da je imel ta sestanek docela intimen značaj in da je bil njegov glavni namen ta, da utrdi prijateljstvo med Rusijo in Avstro-Ogr-sko. Xa vprašanje, da-li je   res na stalo nesoglasje med obema država ni a radi novopazarske   železnice, je poslanik to potrdil, a takoj pripomnil, da se je takoj posrečilo to nespo razumljen je razpršiti   Z ozirom na bivanje avstrijske slovanske deputacije v Petrogradu je grof Berchtold poudarjal, da se je pri tej priliki seznanil z dr. Kramarem, katerega je spoznal kot jako razumnega politika. Na vprašanje, če smatra rusko-polj-sko sporazumljenje za mogoče, je odgovoril, da se bo to sporazumljenje po njegovem mnenju dalo zelo težko doseči, zlasti zategadelj ker so takozvani stari slovanofili   na Ruskem, nasprotni novoslovanskemu gibanju, si stremi samo za   kulturnimi cilji, ločini so slovanofilom politične težnje najvišji smoter.
Za splošno volilno pravico. Brno, 1(5. septembra. Socialno-demokratska stranka je snoči priredila velik demonstracijski shod za Uvedbo splošne in enake volilne pravice v deželne zbore in občinske za-stope. Shod se je završil v najlepšem
Vojaške vaje.
Veszpriin, 16. septembra. Velike v°jaske vaje se vrše med Blatnim jedrom in Stolnim Belgradom. . Veszprim, 16. septembra. Cesar # danes prišel na manevrsko polje ob 9. dopoldne.
Veszprim, 16. septembra. Cesar Be sprejema nobenih deputacij, ker ^ hoče njegovemu bivanju na mane-^kem polju varovati docela voja-s*i karakter.
Književnost
»Narodna knjigarna« priporoča na* slednje knjige:
Novi obrtni red. Slovenska izdaja. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 vin.
Novi vinki zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec in vsak vinogradnik. Cena 70 vin., s pošto 80 vin.
Vzorna pravila za obrtne zadruge. Cena 50 vin., s pošto 60 vin.
Vzorna pravila za pomočniške zbore. Cena 30 vin., s pošto 40 vin.
Delavski red za opekarne, sestavljen po določbah zakona in ministrskih naredb. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah. Cena 50 vin., s pošto 60 vin.
Tiskovine za odvetnike in notarje. Troškovnika k 5 vin., pooblastila za civilno in kazensko zastopstvo a 5 vin., notarski akti na navadnem papirju a 5 vin., na močnem in finem dokumentnem papirju a 15 v.
Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Cena vezani knjigi 5 K, s knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 v.
Novi hitri računar. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupilu in prodaji potrebno, že zanesljivo izračun j eno. Cena vezani knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 vin.
Narodovo zdravilo. ian.u so ume ime^ rat bolesti ute&ujoče, mišice in živce krep-cujoce, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno m uspešno porablja pri trganju po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*00. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni zalaga tel j na DTJNAJI, Tuch-laaben 9. V zalegah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom   * 2 35— 13
napake diete •^.steliže
voda) k vinu, konjaku itd  je boljši „Tem-
pe lj ski vrelec", Dobiva ee pri  firmah M. Kastner  in Peter Lassnik v Ljubljani. 3075—3
Zlata svetinla
Berolln, Pariz, Rim itd.
3002—24
Naibolise kozm. čistilo za zobe
Izdelale s O. Se y dl
Stritarjeve ulice 7.
Narodnjaki! Prispevajte za Trubarjev spomenik!
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „8eydlln'-._1
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluj« najbolj«* priznana
Taio-cliii Mura
tatera  okrepčajo   lazlzće, odstranile
laske in preprečuje izpadanje las. 1 stoltleniea z navodom 1 krona.
Razpošilja ■• s obratno pošto n« manj kot dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madlc. mil, madiclnal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgišklh obvez, svažlh mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarni; Milana Leusteka
f Ljubljani, Risljm cesta It. I
poleg novozgrajenega Fran Joiefavega
lobfl. sati 16 32
Darila.
U[ ravništvu našega lista so poslali:
Za  družbo  sv. Cirila In Metoda.
G. dr   Ivan Premre v v Litiji 10 K, mesto venca na krBto svojemu prijatelju  Viktorju. — Dae 13. t m. je bilo nabrano na veselici pri Reininghansu v Sp. Šiški M 04 K.       G. Ant. Čuk,   sprevodnik v Ljubljani  1*8': K in sicer 1 K v zahvalo   g.   županu   Ivanu   Hribarja in obč. Bvetu povodom vrnitve njegovega sinčka iz Sangrada, 80 h pa je nabrala vesela družba na Zaloški cesti 13 ko je pokončala .grila". Na veselici si. r Žirovnikovega zbora   je bilo nab anih 10 32 K. — G. J Razborškek na Koroškem  b    h,  kot  preostanek  naročnine na „Mov. Narod*. — G. Otmar Skale, pravnik v Novem mesta 14 K, katere darnje mesto venca na krsto g. Vlad. 8chweigerju, stud. jur, nekaj njegovih sošolcev in znancev. — A. B. iz Ajdovščine 5 K, kot prispevek  neke kazensRe poravnate. — Udje podružnice   družbe av. Cirila in  Metoda v Cerknici 27 K, m* sto venca na krsto g nartičitelju Karlu Dermelju. — G. Fr. Fremrov v Martinjaku IU K, mesto venca prijatelju g Karlu Dermelju   — G. Ig. Pl. v Skorji Loki z 60 K, katere je nabral pri pojedini   darovanega   zajca,   prirejeni   v gostilni Jamar* ▼ Šk. Loki. —  G. Franc Štele v Kamniku  ?'tQ k, katere je nabral v veseli družbi pri županu v Lahovičah. — G. Dragotin Hude   učitelj v Logu   1< *77 K, katere je {nabrala gospica Mirni Černulc v Logu pod Mangartom.  —  Veseli izletniki iz Kostanjevice v Busečo vas o priliki trgatve 12*40 K, spomi-njajoč se družbenega zborovanja v Ptuju. — G. Fran Šerko v Cerknici 10 K,  mesto venca na krsto  umrlemu g Karlu  Dermelju.  — G.
I. Štrukelj ▼ Lukovici 10 K, nabrane v Slaparjev e m salonu v Lukovici |o priliko odhod-niee g. A Prepeluha. — Skupaj 19118 K. Srčna hvala 1 Živeli!
Ia „ucltel|skl konvikt": Cvet inteligence ia Kostanjevico na izleta v Sv. Križ zložil 14 K za par »ceglov* za učit konvikt. Živeli! Vsoto imo izročili g. J Dimniku.
Za dijaka, kojemu je M ah r odpovedal brano neimenovana podpirateljica 2 i K. Pre-arčna hvala rodoljubni gospe, ki dejansko izkazuje svojo dobrosrčnost do naše učeče se mladine. Živela!
Zahvala.
Telovadno društvo »Sokol« v Škofji Loki se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so z dejansko, oziroma gmotno požrtvovalnostjo pripomogli, da je javna telovadba, kakor tudi veselica, dne 8. kimava tako krasno uspe'a. Posebno se pa zahvaljuje si. županstvu v Skofji Loki za prepustitev prostora na Glavuem trgu, br. tel. društvu »Sokolu« v Žireh, da se je odzval povabilu v tako velkera številu, ter s sodelovanjem vrlih telovadkinj pripomogel, da je dosegla telovadba tako lep uspeh. — Dalje se zahvaljuje bratom iz Kranja, Jesenic in Železnikov za njih poset. Vsem prijateljem društva krepek »Nazdar!«
V Škofji Loki, dne 10. kimavca 1908.
Odbor.
Javna zahvala.
Po krasno uspeli slavnosti otvoritve našega Sokolskega doma, si dovoljuje podpisani odbor izreči vsem onim, ki so na ta ali na oni način pripomogli uresničiti m sel Sokolskega doma v Žireh, najiskrenejšo zahvalo. Imenoma se zahvaljuje vsem dobrotnikom za velikodušne denarne prispevke, posebno pa vrlim rodoljubnim Slovenkam g. Ani Grudnovi, g. Mariji Likarjevi z Jeličnega vrha in g. Frančiški Demšarje vi v Stari vasi za podarjeni stavbni prostor, g. Ivanu Kendu v Idriji za napravo načrtov, br. Ivanu Grudnu in br. Kajetanu vitezu pl. Premersteinu z Jeličnega vrha za deske. Slavnemu »Dramatičnemu društvu« in godbenemu orkestru >Struni« v Idriji za prireditev gledališke predstave. Bratskemu predsetstvu Slov. Sok. Zveze in vsem bratskim društvom za mnogoštevilno udeležbo. Vsem vrlim sestram, predvsem g. Marici Halterjevi, Ivanki Dolenčevi, Ivanki Kržišni-kovi in Marici Ježevi, ki so se z brezprimerno požrtvovalnostjo trudile za slavnost. Srčna zahvala pa tudi domačemu občinstvu, ki je na dan slavnosti pokazalo toliko naklonjenost naši sokolski stvari ter slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda« za prijavljenje vesti o slavnosti. Priporočevaje se slovenski javnosti V nadaljno naklonjenost ponavljamo svojo zahvalo in kličemo vsem iskreni: Na zdar! Za odbor telo v. društva Sokol v Žireh
Pavel Šile, Fran Bizjak,
t. č. starosta. t. č. tajnik.
Borzna poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v LJubljani1'.
Uradni kuni dun. borce 15. septembra 1908
»tal
3*
, majska renta • • • • :V", srebrna renta   . • » evstr. kronska
B zlata efrska kronska
9    zlata        . . posojilo dei. KfOJftlaj j      posojilo mesta vjtfj
bos.-here. feteaaato posojilo 1902 .  . . n» Mka del. banka k a>
>    .    .   i. a,
<•■.--, sast. pisma gaL det.
fcipotečne banks . .
»sat. kom.  k. o. s
so- pr......
#*V . '-ast.  pisma Itmerac.
hranilnice.....
sast pisma ogr. eentr.
<U»f. hranilnice. . . • .Kc.. z. pls. ogr. hip. ban. *<vt*/* ob f. ogr. lokalnih is-
issflic d, dr. ...
abl. češke ind. banks prior. lok. želez TraV
rN>reč ......
arler. dolenjskih tal. . H, prter. Jtrf. tel. kup. Pfjft avztr pes. za žel p. a.
SraSz*.
feečks od 1. 1860*/, . . . »    od 1. 1804 .... Uzafce.  . . zetn. kred. I
■ H ogrske kip. banka . srbsfcs k fr*. 109—
rursfce......
3*a'hka srečna .  , a
Xy*dšlne m    . . .
"KjmoJke ,    g  . g
iakovske ,     •  • •
ljubljanske m • • • 4.Vstr. rdeč. krita m • . . ^ftr. n m a • • • fTudolfove 9 ...
va^cbsnsns 9 • • • "uzttičKG kom.   „     •  • •
MUn,
jutnz železnice ..... Državne železnice .... ^^Atr.-ogrske bančne dela.. Avvtr. ki e dl me banka   . .
/, i t-no atenske 9 . . ^emogokop v Mostu (BHhs) *^?<nsKe montaa .... pr«»ike £el. ind. dr.   .  . •
??Ku*-Murinyi.....
Trboveljske prem. drnfbe , Avstr. orožne tovr. Catka sladkeras
• * • o" • «
• •••••
• •••••
• • • • • t • • • e
v
:. kr. c*ktn •X) traplri rO nsnrkn . Ikrvereians. ■^ftfts    . .
lAšZi bnakoTd • • t • e
'a^VSaamJBs
• • • •
• s e e
De:, i
9640 99 15 96 40
115 95 92 80
111 15 98-
10010 99 20
97-90 97-95 9650
10976
104 —
98-
98 25
99-
98-
99 75
99.90 98' 279 25 99 40
15240 260 50 144 50 267 264' 2405^ 103 50 186 40 20 45 47475 110 — 107 — 60*-49-26 75 6850 109-490 —
11890 693-
1752 — 641 25 743 — 23775 723'-66775
2660 -558 50 273 — 550 — 170*50
11-36 1911 23 48 23 98 117-45 9517 251 4-80
Blago
96 60 9935
96 60 11615
golil 35
99 — 101*10 100-20
9890
98- 25
97 50
110-25
105 —
99-
9925 100--
99- -100-75
99--28125 U 040
156 40 264 50 148 50 2^3-269-246 41 109-50 187-40 2245 484 75 120-117 — 69 — 53-28 75 72 — 119 — 500-
119 90 694-— 1762-— 642-25 744 -238 50 728 -66875 2670-— 559 50 276 — 554- -172-
11-4C 1914
23 52
24 02 11765
95 37 2-52 5-
žltne cene v Budimpešti.
Dne 16. septembra 1908.
Plenica na oktober .   .   . sa 50 kg K 11.34
Bi  za oktober  .... za 50 kg K 9-34
Koruza za maj 1909 . . za 50 kg K 7-35
Oves za oktober   . . . za 50 kg K 801
Efektiv.
Nespremenjeno.
Hrtnnloil&io
Vata« sad morjam SOS. Srednji »ratal tlak 78« 9
B	Cas
	opazo-
00	vanja
15.	9. zv.
16.	7. zj.
m	2. pop.
741*6
739*6 7404
131
8*8 16*7
Vetrovi
Nebe
si. jvzh. j jasno
si. svzh. del jasno sr. jzah. I oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 13*1 norm 14*9°. Padavina v 24 urah 00 mm
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateliem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Peter Spreizer
posestnik in gostilničar
v starosti 88 let, danes ob 10. uri mirno v Gospodu zaspal.
Dragi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu.
Črnomelj, 16. septembra 1908.
3310 Žalujoči ostali.
Zahvala.
3301
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so moji nepozabni in ljubljeni soprogi
Jvtariji Božič
i kazali poslednjo čast in jo spremili k večnemu počitku, se ginjeno zahvaljujem. Tudi za mnoge sožalne izjave srčna hvala.
Žiri, dne 14. septembra 1908.
Leopold Božič
nadučitelj v pok.
Dijaki
ae sprejmejo pod primernimi pogoji na hrano in stanovanje- 2913—10 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Dva lako lepa, svetlorjava
psaprepeličarla
sta naprodaj.
Kje, pove iz prijaznosti upravni-štvo „Slovenskega Naroda".     33H -1
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
:irknlarjev, pisem in drngih tiskovin oskrbi ceno v tej stroki izvešban nradnik.
Naslov   v   npravniitvn »Slov. Naroda".
Brez preklica ob vsakem vremenu!
Danes, v sredo, 16. t. m.
v hotelu JURIJA'
K0NC6RT
Ljubljanske društvene godbe
Začetek oh 8. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
JHarija Jfovak
3308
hotelirka.
SUKNA
In modno 2&84 9 Maso za obleke
priporoča firma
Karel Kociao
tvornico zo sukno
v Humpolcu
na Češkem. Tvornlike cene.     Vzorci franko.
Dijaki
ae sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano In stanovanje. 3269-3 Več se izve v Prečnih ulicah štev. 2, U. nadstr, V hiši, kjer je
kavarna nPuau.
Senozagovedinslamo
sprešano  v  bale, najboljše blago, imajo naprodaj, in sicer po 200 centov vkup £wald  a « ■» z»«-x-t 4%: C Ktettln (\eniflja).   3307 1
Avtomobil
znamka Mercedes a 4 sedeži se ugodno proda.
Kje, pove upravništvo „Sloven-skepa Naroda". 3304—1
'vaaaamaanaanaaaaanannnaaaaaaaaaaaai^
Francolse donne cours et lecons de srammalre et conoersatlon.
Sv. Petra cesta št 20, I. nadstropje. 3298 i
Sprejme se takoj
trsousKl pomočnik
spreten manufakturist pri tvrdki Jos. BoeclO V Brežicah. Vojaščine prosti imajo prednost. 3306—1
Radi opustitve trgovine se proda
vsa oprava
stelaže, tehtnice, 3 polkrlte kočije Itd.
Ve5 se poizve pri Ani Wiessel V Divači. 3299—1
Prodajalka
dobro izurjena v trgovini z mešanim blagom, vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj.
Ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošljejo na trgovino: Josip Božič v Pregradi pri Rogatcu.     3303—i
V najem se odda dobroidoča
stara trgovina
tik cerkve v prijaznem trgu ob železnici na Spodnjem Štajerskem, in sioer s 1. prosincem 1909.
Več se izve pri g. Ani Tančic, Šmarje pri Jelšah. 3234-3
Prvi kranjski
uglaševalec i*s^ klavirjev
G. F. Jurasek
£jubljana, Sv. patra casta 62 a
I. nadstropje
uglašuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in preglasuje brezplačno. 3305 1
Posestvo
aar na prodaj! -mm
V enem najlepših krajev Sp. Štajerske (letovišče) se proda pod
ugodnimi pogoji posestvo, obstoječe iz lepe hiše, gospodarskega poslopja ter krasnega sadnega vrta, v obsegu 13/4 oralov, zasajenega z rodovitnim drevjem; vse v najboljšem stanju.
Več se poizve iz prijaznosti pri tvrdki H. Suttner, LJubljana. 3119-6
Usojam se p. n. občinstvu naznanjati, da sem svojo 3297—1
la Šelenbnrgovlh ulic preložila
v Židovske ulice 3.
Obilega obiska prosi in zagotavlja vestno in najhitrejšo postrežbo s velespoštovanjem
A. Stadler.
K2
47192366
4
Lezioni italiane.
•rammatica, conversazione, lltte-ratnra. — Principio II L ottobre W annuncia đal 27 dl questo, dalle ti fino le 4 a Mirile Terezije oeata 4, pari. 3232—2
Proda se is proste roke pod ugodnimi pogoji
posestvo
v/ Malih Viiraarjih štev- 68 (ob
državni cesti). K posestvu spada vila m ograjenim vrtom in dvoriščem, sadni vrt in njiva ter nekaj travnika. Zelo ugodna lega. Pripravno za pen-zijonista
Poizvedbe v Ljubljani Dalmatinove ulice št 5, I. nadstropje na desno. 3264—2
1443—22
porbetsko
dela
prevzema ter da materijal
JOSIP PUCH
Ljubljana, Gradaške ul. 20.
Ceno!_Solidno 1
V prijaznem trgu Sevnici
se proda nova, zidana,
ha
z gospodarskim poslopjem ter lepim velikim vrtom, pripravna za gostilno, trgovino, poletno stanovanje, ali kot najemna hiša. Zdaj je prvo nadstropje oddano stalnim najemnikom. Hiša je moderno zidana. Denarja je treba le 4000 K, drugo se lahko prevzame vknjizeno.
Natančnejša pojasnila daje Matija Kozinc v Sevnici. 3258—2
h k k
k k
i
k k k
k
ti
k
m
k
i
Jlarodna
knjigarna
v Sjubljani
na ■jurfiKvem trp it. 3.
■   priporoča 1
kancelijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisesemski, ovitni in barvani papir.
O   <C> <9
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Odjemalne knjižice *JgF* Zaloga šolskih zvezkov in risank.
Zavitke za urade v vseh velikostih. * ^ *
-Velika izber-
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikoV, radirk,    kamenčkov,   tablic, gobic, črnila Itd.
$&fV6 za šole in umetnike.
— Razglednice —
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
/nbumi za slike in dopisnice,
vezane v pUš in v usnje.
-poezijske knjige. -
podobice za otroke, leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
i
Jtotesi in tintniki.
«3
i k k k k \
Ji
Vodovodi KonradLachnik,UuMlano
kOnOli3QCl]8» kOPalKke naprtraC    BecftovtDOvt nllct Slu. 4.       MM: Lacnnlk-UubUon^
Projekti in izvršitev- pri domači
specialni tvrčUri (tehn. zved. mnenja ob poverili gradbe zastoni).
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica, Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi &e vplačili.
Vsak Slan   ena po  preteka  petih let pravico do dividende.
SLAVIJH"
45—107
-  - - -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  . -Rez. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430-97 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ Taeakozl Hlovanubo-narotlno upravo.
Vsa pojasnila daje:
•eaeralnl maatop v Ljubljani, iigar pisarne bo v lastnej banenej hiši
aaUcsamJhL fttov«
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši  slovet, koder posluje.
Dovoljuje iz čiBtega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
Prodajalka
za mešano blago in moško obleko.
ki je dovršila trgovski tečaj in je tudi V  vešča v govora laškega jezika
g*e> sprejme. 3300-1
Naslov, v nprav. nSlov. Naroda".
proda se
Št. 203 v sredini Hotne
Ljubljani,  pripravna   za vsakogar. Hiša ima 4 lepa stanovauja, eno dvema sobama ter lep ograjen in s j drevjem zasajen vrt. 3185—3 I
Ve6 ravnotam i
«  • V      I Prodalo ae
■H 3 majhne hiše
^LrZ**^***   araven nahajajoča se gostilna, velik
zraven nahajajoča se gostilna, velik vrt ter stavbni prostor. 3290-2
Več se izve v gostilni ŠtSV. 22 v Spodnji Šiški
Slivovka
1296-46
tropino kranjski brinovec
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi ka-- kovosti v -
veležganjarni in rektifikarni sadja
H. ROSNER & Co.,Ljubl)ana
Sp. Šiška, poleg Koslerjeve pivovarne.
Zaznamek
tilnikih stanovom
se dobi
v uprav. Jg, naroda".
Veliko zalogo
gramofonov m plošč
tudi s slovenskimi komadi;
plošče od I&fSO
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2291 Ljubljana, S ari trg 26. n
oblastveno varovana besedna znamka, patent dobljen in V prijavljen v skoro vseh kulturnih državah. D. R. G. M.
Najboljši in najcenejši
razkuževalec zraka
s.. •'•>
Sčisti v hipu vsak slabi zrak.
Pritiska dim k tlom in uniči vse bolezenske kali.
V rabi pri najvišji gospodi, v gledališčih, varietejih, hotelih, kavarnah, restavrantih, šolab, javnih uradih, pisarnah in pri tisočih zasebnih ljudi. Reference iz vseh mogočih  krogov   so v originalu na  razpolago.   Za vsak razkuževalec   se jamči
5 let in zastonj popravlja.
K 8-12-20-35-
11 11
11
11
11
11
11
n
11
Razkuževalec zraka: I.
la M. III
IV............„ 50"—
ćsenca za razkuževalec perolin: 100 gramov X 9-- % litra X 20-- *\2 Hira X 40*-, 1 liter X. 80-—.
Za razkuževanje zadošča 10 gramov na 1 do 2 litra vode. roapekti  gratis  in franko.
Pozor na ime „Perolin".   —  Pred ponaredbami se svari.
The Min Fabrlkotion. P.Brlch, Dunaj, n. mmm 4-6
Aparati in Perolinova  esenca so pristni samo, ako so označeni s polno firmo
in besedno znamko JPEROLIN".
Naprodaj povsod, kjer ne, se obrnite naravnost na tvornico.
8261-1
34
1
Učiteljica francoščine
% državnim izpitom, teli poučevati ta  jezik,   kakor tudi   igranje na klavir.
Va£ se izve v upravnistvu „Slovenskega Naroda". 3194 6
Prodajalna
z opravo in stanovanjem
ao odda tako) v najem. — Prostor
izvrsten.
Pismene ponudbe na Fran G vek v Llnbljanl-Moato. 3302-1
ti ima skušnje in prakso v požlahtnevanju dreves in trt in se lahko izkaže z dobrimi spričevali, dobi mesto na Impolskl graščini. 3252—3 Ponudbe naj se pošiljajo na graščinsko upravo Impolce, pošta Badna.
Št. 10 497;
3237—2
Razpis.
Na porodničnem 'oddelku deželne bolnice je izpraznjena začasna sluiba
pomožne babioe
z letno renmneracijo 600 K in 20% dragirjjsko doklado.
Prosilke za to službo naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje
do 30. septembra 1908
pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v LJubljani.
Otvoritev jesenske in zimske sezone! ^ Popolnoma sortirana zaloga
= za jesensko in zimsko sezono =
In največja Izbira moške In domske obleke ter
konfet cije za> dećke in deklice. Čudovito  nizke   c- 4^nI
••Angleško skladišče oblek"
o. Bernatovič y Ljubljani, Mestni trg Jtev. 5.
in
S
svilnate, batistne. Čipkaste, volnate in iz modnega blaga,
ds.3^CLSl^I   lrlo"b"u.l2i   na,J23_OTzejše rr^.od.e
moderni pasovi, damski in otroški predpasniki,
spodnja krila, ovratniki in kravate.
Dalje priporoča svojo bogato zalogo domačega dela tudi po
meri In po najnižjih cenah
I^labljana,  Židovske  mmll«s«~   štev.  3.  2252 13
Oee. fer. avstrijska     f£     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 8đhod ti Ma»I|ane foi. ULi
5*50 ijntraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d. 3L, žčiTrst,    kr. drž. žel., Beljak čez Po-drozjco, Ceovec, Prago. 7-07 utraj. Osebni vlak v smeri: Gro-tuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9-26 pred poldne. Osebni vlak v smeri: ,csenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, "»^ago.
U'38 predpoidne.  Osebni vlak v smeri: Tržič, j« .enice, Trbiž,   Beljak  juž. žel., Gorico  dri. žel.,   Trs   drž. Sel., Beljak, (čez Pod cžčico) Celovec i-05 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-45  popoldne.   Osebni  vlak  v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak   juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec, Praga. *io sveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7*35 xve6er. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Irbii, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0**0 »»neoi. Osebni vlak v »meri: letnice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. iwu, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čea ^tirožćico).
Saaod u LJubljana dri. kolon* uri
zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 205 »»poldne. Osebni vlak v Kamni« flO zvečer. Osebni vlak v Kamnik i0'BO Mneel. Osebni vlak v Kamnik. (Same nedeljah ic praanikih.)
1. maja 1908. leta.
•obod v Lfnbllano fai. ieLs
6-56 zjutraj. Osebni vlak ia Beljak« J^ žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja.
il-22 predpoldne. Osebni vlak iz Prag«. Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožč^ e in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja,
3-0O popoldne. Osebni vlak iz Beljak; Juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (č«> Podrožčico) Oorice drž. ŽeL, Trata dri žel. Jesenic, Tržiča
6 so zvečer. Oseb. viak iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straž« Toplic, Rudolfovega, Grosuplja,
8-45 z veder. Osebni vlak iz Beljaka juf zel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Ped rožčico) Trsti dri. žel. Gorice drl iti Jesenic, Tržiča.
n-OO ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Ca lovca, Beljaka (čea Podrožčico) Trst) drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Sobo d v L|nbllaao dJriL kolodvori 6-48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 09 predpoldne. Osebni vlak iz Kamniki 6 10 zveoer. Osebni vlak iz Kamnika,
9 09 po ne oi. Osebni vlak iz Kamnika, (Sa&c
*«? aedeliah in pravnikih
(Odhodi In prihodi so označeni v arednto avropejtkeni čaiu.)
n
kr, ravnateljstvo driavDik železnic v Trstu
kT  J«« — » "i«"
iixlirx
z nekoliko posestvom. 3243—2 Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda".
Uinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600, 1200 do 3000 litrov, proda M nizki ceni  2991 7
:   FRAN CASCIO :
Selcu bura© ve ulleo atev. tt.
4>
Krasne
BLUZE
84
največja izbera v zvili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo in otročje oblekce
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIĆ
por. Bučar ŠTABI TBB M. 28.
09 visoke c. kr. vlade dovoljen
i   • v
n
01
za prikrojevanje in šivanje
oblek: 2359-2
Eme Schlehan v Ljubljani, Židovske ulice štev. 1.
Učenke se sprejemajo vsak dan.
Prodala brolev po mul
2716
Glavna zaloga .v lekarni
32
UD. pl. TrnRoczyJa o Ljubljani.
•
e
1
A «
V
25
-
m
t
Primarius
dr. U. Gregorič
L j iifc>l j ana
hronslio ustno uotta
EUODIH
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode. Cena 2 kroni.
i
9
a
m
l
#
9 »
t)
I) I
r
*
a
s
9
J
Glavna xa!oga"v lekarni
UD. pl. Trnk6czyjQ u Ljubljani.
Malinčev
SIRUP
l *. ■
lekarnarja
Piccolija
2271
u LJubljani
12
c. In kr. dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja
je izboren prirodni izdelek. Poštni zabojček s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju za 5 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in 100 kg sirupa z zavojem vred po 1 K za kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani po 1 K 50 h. V zabojih po 25 stekl. z zavojnino vred v Ljubljani po 1 K 35 h. Naročila pO povzetju.
i
«
0
Bi
t
i
a
e 1
IVlak.
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Kongresni trg it 16.
2800—11
^žbM! Ml!
Telefon štev. 262.
ž
F
9
9 9 S
9
Hidravliške stiskalnice
Zlata svetinja
Segodin 1899
Zlata svetinja Budapešta 1899 Zlata svetinja
" Po'žun 1902
Za hidrav
liške stiskalnice
za vinski in sadni most za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino, sadno v no In sadni sok
za gonitvijo na roko, s pritiskom Herkules, lesena ali železna gonitev
Mlini za sadje
in grozdje, robkaini stroji in sušilni aoa-rati za sadje.
Izdelujejo in razpošiljajo kot špecijaliteto naj no vej Se konstrukcije
Ph. Mavfarth 8c Co.
Dunaj III
2023—10
Specialna tovarna strojev za uporabo sadja.
Katalogi s podobami zastonj in poštnine prosto. — Vprašanja prosim pravočasno.
Jesen in zima 1908
i\  I^B >*   g   U V i  C   i KuflDEI
MACAZti
11' ijli
f I
■
i o
£jubljana, jVScstni trg 5
Angleško skladišče ol
Oe Beriiatovič*
JVtoška konfekcija:
Cez 2500 oblek od   .  . K 8 — naprej „   1500  površnikov in
zimskih sukenj    .   . » 12'— »
»   2000 plaščkov    .   . »   7'— » »   300 kožušnih sacco
s  krznastim  ovratn. » 16"— »
»   2000 suknenih hlač . »   3*90 »
Peška konfekcija:
Čez 1800 oblek   ...   K 390 naprej »     500 plaščkov s kapuco   .   .       .   .    »  3 90 » »    250 površnikov in
zimskih sukenj .   .   » 8'— »
V zalOffl čez 1000 velour. klobukov
in kap od K 1
Samska konfekcija:
Jesen, in zimske obleke od K 10— nap.
Jesenske in zimske jopice >
Jesenska in zimska krila » Jesenski  in zimski ran-
glani..... »
Jesens. in zimski paletoti >
Dežni plaščki s kapuco > Suknene   in delainove
bluze..... »
4-
390
6 — 8 —
7 —
39)
Dekliška konfekcija:
Velika izbira oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj.
po K 5 80 in čez 5000 klobukov •-- naprej. 3240-2
= Cjubljaita, Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
69
G
eneralni agent
ki ima v slovenskih in nemških krogih znanje in ki dobro obvlada oba jezika, M Uce za ▼cllko ie uvedeno iivljensko ln otroško zavarovalnico, kjer je zaradi ugodnih, novih uvedb in nizkih premij lahko delati Kavcije je treba 3000 K Ugodna prilika za spretne inšpektorje, ki si lahko ustanove dosmrtno služoo. — Takisto se sprejmeta S dobro uvađano tfiaiiB^ltao«*!«. — Natančne prošnje z navedbo dosedanjih uspehov, o čemer se zagotavlja najstrožja tajnost. — Ponudbe pod: „W. D. 1324" na naslov Rudolf MOIM i\, I., SeilerstStte 2. 3287 2
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825—iO
»
Zastonj in poštnine prosto naročajte I — moj novi veliki i  -1
cenik s koledarje
^ za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN -SE
Za jesensko sezono!
Krasne
okleke, površniki in razna oblačila
za gospode in dečke v velikanski iibiri.
Konfekcija J. Kane
Ljubljana, T)i>crski *r9 |t«». 3>
Lnstnl izdelki iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga
ta in iftozcmsktga blaga
za naročila po meri.
.*. Stalne, izredno nizke cene! .*.
858 - 59
ulične knjige
zn vse srednje In ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajah,
pisalne in risalne ter druge šolske potrebščine
v najboljši kakovosti in po smernik conah
priporoča
L. Schvventner
Prešernove ulice itn- 3 » Ljubljani.
3161—6
Don čeoljarsku pomočnika
dobro izurjena sprejme tako| Moko
Hanignian, Čevljarski mojster v To-
pltnab pri Novom mostu li Blokom
3309—1
m
Ob pričetku šol 3Ž36-4 —  priporočava svojo —■
velikansko zaloga oblek
$a   dečfe   in    deklice   v vseh velikostih, do najnQjih cenah.
Gričar §r JY(e;ač
Ljubljana, Prešernove ulice št- 9-
Ljubljana, Stari trg št. 13.
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalce nabavili smo osebno še različna vina mamo prva vrate, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo.
r85   39      OC«5nm«? winm«
Isabela črno .   , V2 ntr*
Furlansko črno
Teran istrski črn „ Relosko Istrski črn
Modro frankinja . „ Cviček najfinejši
Burgundec „
Teran s rasni .   . „
Vipavsko belo    • „
Istrsko belo  .   . „
Goriško rumeno . ,
Rebula prvo vrsto „
Rizling goriški   . „
Muskatelec . „
Pelinkovec (Wermonth)
n ii ii ii ii ii ■i ii ii n ii ii ti ii
0 28 0 32 0 36 040 0*44 0*44 0 60 060 0-32 0-32 0 36 0 40 0 60 0 60 0 80
Samo najfinejše posušene
Kokosom orehe
predelujejo tvornice Coros in
delajo iz njih brez vsakršne primesi v  strogo  čistih aparatih znamenito
ledilno most
za pečenje,    praženje in
kuhanje. Zahtevajte Ceres jedilno mast z velikonočnimi podobicami na ovitku. **VSa
Ralstaro|ia in Ba|večja štajerska trgovina s vinom ilco
spretnega zastopnika
= za Kranjsko ln Spodnje Štajersko. =
Ponudbe pod lfK> N« 200" na upravniStvo „Slov. Naroda". 3223—2
Šolske knjige
za ljudske in srednje šole, učiteljišče, licej, dekliško šolo, za obrtne in strokovne šole
Ima v najnovejših izdajah v zalegi
Jforodna knjigarna v tjubljam
u
mi
Naznanjam slavnemu ljubljanskemu in zunanjemu občinstvu, da prevzamem z
IO. septembrom
restavracijo G. Aurovth dedičev
v Wolfovih ulicah v Ijubljani.
Dolgoletna gostilniška praksa — bil sem med drugim tudi 10 let poslovodja restavraoije hotela pri Maliču — je^ porok za to, da bom vodil restavracijo v vsakem oziru najbolje in v popolno zadovoljstvo p. n. občinstva.
Točil bom priznano izborno Anrovo pivo in samo pristna različna vina, ki sem jih sam osebno nakupil.
Prevzamem tudi abonoment na kosilo in večerjo ter bom tudi sicer vsekdar imel na razpolago okusna topla in mrzla ledila — vso po nizkih cenah
Za o bile i obisk se priporoča
Matija Pikel
restavrater.
3195-3
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 2.
prlp»ro«a »ojo
popolno zalogo
VSOk na tukajšnjih in zunanjih učiliSčih, zlasti na o. kr. I. in II. državni gimnaziji, na o. kr. državni gimnaziji z nemškim poučnim jezikom, na o. kr. višji realki ter na o. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na mestnem dekliškem liceju in višji dekliški šoli tukaj, na zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjis
v najnovejših izdajah in po najnižjih cenah. JHIIPI—M navedenih knjig se dobivajo zastonj. 3213- 4
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke« Portland-cement najboljše vrste«
zarezane strešnike (sistem Marzola)   pe5i, štedilnike in drugi stavb, materijal
(aalprivezanje ali pribitje na lato, tong popolnoma ram proti nevihti.) r        7 190833
F. P. VIDIC 8c Komp., Ljubljana.
Izdajatelj in odreveni aredalk Baato Enataslomietu
Lastnina in tlak »Narodne tlakam«^