5. številka. Ljubljana, v petek 8. jannvarja 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter ve\ja po posti prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 35 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano 8 pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežel« toliko več kolikor znaša poštoina. — Na naroCbe brez istodobne vpošiijatve naroCaine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petitvrste po 11 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce sd trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah 6t. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Pravi ljudski glas. V zadnji seji občinskega odbora občine Bloke je župan gospod Ivan M o d i o predlagal, naj občinski odbor obsodi obstrukcijo klerikalne stranke v deželnem zboru. V svojem govoru je naglašal, da so poilanci "katoliško - narodne stranke zakrivili, da deželni zbor v preteklem zasedanju ni delov«), kar je v veliko škodo kmetskim interesom. To ve dobro tudi katoliško narodna stranka. Da bi kmete v tem oziru premotila in jim prikrila svojo krivdo, prireja sedaj vsepovsodi volilne shode, kjer slepari ljudstvo, da je napredna stranka zakrivil*^ da deželni zbor ni deloval, kar pa ni resnica. Klerikalni poslanci so ▼ letošnjem zasedanju deželnega zbora začeli obstruirati, ker jim deželnozbor-ska večina ni dovolila kar preko glave take volilne reforme, kal or so jo zahtevali, to je splošne in enake volilna pravice. V smislu te zahteve bi dobili hlapci in drugi posli, kakor tudi taki, ki ne plačujejo nobenega davka enako volilno pravico, kakor kmetje posestniki, kar pa nikakor ne more biti v interesu samostojnega kmetskega stanu. Nato je župan Medic še omenil, da sta vsi deželi, zlasti pa kmetu škodljivo obitrukcijo z vsemi močmi podpirala tudi notranjska poslanca dr. Krek in Drobnič in s tem zakrivila, ča trpi Notranjfka, za katere koristi in proapeh bi morala skrbeti, toliko škode. Z ozirom na to bi bilo umestno, da bi občinski odbor na Blokah imenovanima po Blancema, zlasti pa posl. Drobniču, ki je obenem odbornik bioške občine, izrekel nezaupnico in jih s tem prisili!, da poležita svoje mandate, ako imata Še kaj čuta za čast in poštenje. Zanimivo je, da je bil pri ti seji navzoč p o s 1 a n • c D r o b n i č in da si ni upal med govorom gosp-župana Modica črhniti niti besedice. Šele ko je g. župan končal, se je Drobnič prav klavrno jel zagovarjati, čtš da je bil prisiljen prevzeti mandat in da je ponujal celo 200 gld., da bi mu ne naložili težavnega poslanskega posla. Silno veselost so provzročile Drobnice ve besede, da je prepričan, d« je od Boga s a m e g a i z-bran za poslanca, ker je bil izvoljen proti svoji volji. Nato je občinski zastop po te-meljitem razgovoru sklenil to-le resolucijo: >Občinski odbor na Blokah obsoja obstrukcijo katoliško-narodne stranke, oziroma kmetskih poslancev v deželnem zboru in poživlja deželnega poslane«, g. F r. Drobnič«, ki je kot občinski svetovalec pričujoč pri današnji seji, da deluje pri svojih to var iii h-poslancih katoliško-narodne stranke, da opuste obstrukcijo pri prihodnjem zasedanju deželnega zbora, ako bode sploh še sklican, da bo mogel deželni zbor zopet redno delovati in da se naj parlamentarnim potom volilna reforma razširi v tem smislu, da se pomnoži število kmetskih poslancev, a da se ne da volilna pravica kmetiškim delavcem in po-slom ter onim, ki ne plačujejo nikakih direktnih davkov, in da ima v skupini velepo-sestva pravico voliti vsakdo, ki plačuje 200 K zemljiškega in hišnega davka, najsi je vpisan v deželno desko ali ne«. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta in si niti poslanec Drobnič ni upal glasovati zo p e r njo! Poraz posl. Barvinskega, podpredsednika Šusteršičevega kluba. Lvov, 5. januvarja. V takozva nem »Slovanskem centru", katerega je zvaril prosluli dr. Šusteršič, igra v- liko vlogo tudi takozvani »malo ruski« poslanec Barvinski, katerega se predstavlja kot reprezentanta ce- LISTEK. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Prvi del. V. Vzlic reformam cesarja Jožefa II, vzlic svobodomiselnemu delovanju cesarjevega prijatelja, ljubljanskega škofa Hsrbersteina, in vzlic francoski revoluciji je bilo ljubljansko prebivalstvo za časa prve francoske invazije še močno prepojeno s klerikal nim duhom. Zlasti nižji stanovi so bili popolnoma v duhovniških rokah in le sreča je bila, da so duhovniki z malimi izjemami bili precej liberalnega mišljenja in zlasti nasprotni redovnikom in redovnicam. Ko se je raznesla po Ljubljani vest, da je iz uršulinskega samo-Btana pobegnila neka redovnica, je završelo po celem mestu. Od ust do ust je šla ta vest, vsak je nekaj dodal, in naposled so se raznašale s takimi strahovitimi posamičnostmi okičene govorice, da je za uršulinski samostan zavladala resna nevarnost. Česar niso dosegle ne cerkvenopoli-tične reforme cesarja Jožefa II, ne Bloveči proti papežu in redovništvu naperjeni pastirski list škofa Herber steina, to je prouzročil ubeg preproste uršulinke. V Ljubljani je zavela ostra protiklerikalna sapa. Ljudje so se začeli zbirati pred ur šulinskim in pred kapucinskim samostanom in nastopali tako grozeče, da je moral general Viktor oba samostana zastražiti z vojaštvom. Simpatije vsega mesta so bile na strani redovnice Ljudmile Venutti in najodiičnejše ljubljanske dame so prišle na stanovanje gospodične Suzane plem. Schmutzenhaus, da se seznanijo z Ljudmilo in čujejo iz njenih ust, kaj se ji je primerilo v samostanu. Konrad se je s toliko večjo vnemo zavzel za Ljudmilo, ker je lepo dekle napravilo nanj največji utis. Bila je vitke, elegantne postave. Obraz je bil majhen, oči pa velike, žareče in nekako tajinstvene. Kadar je svoje poglede uprl« v Konrada, je bilo v njih čitati nekaj skrivnostnega, prav kakor bi ta drobna biedoiična lega ruskega naseljenja v Galiciji. Barvinski sam Bi domišljuje, da je edini zastopnik in zaupnik vsega ruskega narod« in pred leti se je kot tak udeležil oelo nekega veli kega političnega shoda v Ljubljani, dasi je bil v to najmanj poklican. Ta poslaneo je priredil 28. deo. v Brodeh volilni shod, da bi poročal o svojem delovanju v državnem zboru. Na tem shodu se je jasno pokazalo, koliko velja v ruskem narodu ta steber »Slovanskega centra« in kakšen ugled uživa ta parlamentarni klub v ruski javnosti. Takoj sprva, ko je jel Barvinski govoriti, se je pojavil silen vihar in Tolilei so odločno zahtevali, da naj položi svoj mandat, ker ta mandat mu ni poveril ruski narod, ampak okrajni glavarji, žandar j i in Židi. Ogorčeni voliloi so vsi vprek razkačeno klicali: Proč z Barvinskim, sramota vladnemu li-zunu! Vlastelin Ćernjak je od Barvinskega kategorično zahteval odgo vora, čemu ne pristopi v parlamentu ruskemu klubu, marveč se raje »vlači po tujem klubu« (»Slovanski centru m«), ki je skrpana stvar brea ugleda, veljave in moči. Barvinskemu se je nato soglasno izrekla nezaupnioa in volilci so ga jeli obmetavati z jajci, da je pobegnil z govorniškega odra za kulise. Iz tega položaja so ga rešili — žandarji. Opomba uredništva: Lepa družba je zbrana v »lepem klubu« dr. ŠusteršiČa. Eni so zastopniki vladnih žandarjev in Židov, drugi pa fajmoštrov in kaplanov, a vendar pravijo vsi, da so — ljudski zastopniki! In edini so ti »ljudski« zastopniki! B?rks bi rad Čehom vrgel vrv okrog vratu, Barvinski je lakaj ministrskega predsednika Korberja, Šusteršič pa dela opozicijo! Rusi o avstrijskih delegacijah. Moskva, 7. januvarja. Dnevnik »Rus« je priobčil nedavno zanimiv članek o avstro-ogrskih delegacijah. oseba skrivala na dnu svoje duše nekaj posebnega. Tudi Damjanova Mara je s svojo materjo prišla obiskat Ljudmilo, a na Maro ni ubegla redovnica napravila dobrega utiša. — Njen pogled mi ne ugaja, je rekla deklioa svoji materi. Nekaj nestalnega ima v svojih očeh. Ce govori, se mi nehote" vsili mnenje, da ne govori tako, kakor misli. Toda gospa Damjanova ni bila tega mnenja in gospodična Suzana plem. Schmutzenhaus je bila globoko užaljena, ko je izvedela, kako sodbo je izrekla Mara. In s podvojeno zgo vornostjo je povzdigovala in slavila svojo varovanko, zlasti napram Konradu. Duhovščina se je močno trudila, da pomiri razburjeno prebivalstvo. Po oerkvah se je oznanjalo, da je vse neresnično, kar se govori po mestu in da is samostana sploh ni pobegnila nobena redovnica. Ob enem pa so se duhovniki tudi trudili, da bi dobili Ljudmilo v svojo oblast in lazili okoli francoskih ge neralov, naj jim Ljudmilo izroče. Toda trudili so se šaman, kajti Med drugim tudi piše: »Voditelji usode avstro ogrske države ne upoštevajo, da bi dobri odnošaji med Avstro O^rako in Rusijo ne bili mogoči, ako hi javno mnenje habsbur ške države predstavljali zgolj oni elementi, katere toliko protežira tradicionalni dunajski centralizem. Na Dunaju pozabljajo, da se ima Avstrija zahvaliti s mo slovanskemu časopisju, s katerim edino računa javno mnenje v Rusiji, da se ne pripisuje prevelike važnosti nemško-avstrijekim, Rusiji sovražnim časopisom. Kdo pa je sploh naučil avstrijske poslance — med katerimi je teliko nemških šovinistov — mirno poslušati Rusom in Slovanom prijazne govore, ako ne slovanssi in zlasti češki poslanci? Avstrijski politiki žanjejo sedaj z veseljem vse ono, kar so vse-jali prav tisti Slovani, ki se sedaj dolže, da stavijo nenasitne zahteve. Ne mislijo pa na to, da bodo ti elementi v bodočnosti še zelo porabljivi in da bodo morda pri njih iskali še rešitve, kadar bo napočil za Avstro-Ogrsko dan ob računa z dejansko nenasitnimi nemškimi zahtevami. Dr. Rezek izvoljen. Praga, 7. januvarja. Pri današnji deŽelnozborski dopolnilni vo-litvi za mestne okraje Nemški Brod-Polna-Humpolec je bil bivši minister dr. Rezek kot miadočeški kandidat izvoljen s 663 glasovi. Vseh oddanih glasov je bilo 953, protikandidat Vene Klofač jih je dobil 282 Dr. Josip Smodlaka odložil svoj mandat. Zader, 6 januvarja. Deželni poslaneo dr. Jo3ip Smodlaka, ki je bil voljen tudi v deželni odbor, je sedaj tudi odložil svoj mandat. Dr. Smodlaka je bil eden najuglednejših članov dalmatinskega deželnega zbora in navdušen zagovornik slovanske vzajemnosti. Kot tak je bil vrlo idealen politik in ker si njegove ideje niso mogle priboriti nobene veljave prehitel j h je bil Konrad Podobnik, katerega je podpiral Viktor. Vojni zapovednik francosko armade je končno izreke), da se sploh neče vtikati v to zadevo, ker je bilo v Ljubnu sklenjeno med Francijo in med Avstrijo premirje in ker prevzetno v kratkem zopet avstrijski organi javno oblast na Kranjskem. Vsi, katerim se je Liuim la smilila, so prišli sedaj do spoznanja, da mora ubegla redovnica zapustiti Ljubljano, še predno se vrnejo Avstrijci, ker ti bi Ljudmilo gotovo prisilili, da se vrne v samostan. Tega se je Ljudmil t silno bala, ve-doč, da bi jo v samostanu zadela strašna kazen Sicer je hotel Konrad Se enkrat poskusiti svojo srečo prt generalu Bonapartu samem, ali Ljudmila ni hotela tako dolgo čakati, zlasti ker ni bilo skoro nič upanja na uspeh. Konrad je vsied tega zbral pri znanih rodovinah večjo svoto d -narja, da omogoči Ljudmili odhod iz Ljubljane. Ljudmila se je odločila, da po|de v Milan. Ta je bil sedaj francoski in se ji tam ni bilo ničesar bati. Tudi Konrad je bil s tem v krogu političnih prijateljev, je odložil mandat in pretrgal vsako vez s klubom stranke prava. Dalmatinski dež odborniki odlagajo svoje mandate. Zader, 7. januvarja. Razen dr. Smodlaka je odložil tudi deŽ. odbornik dr. RuŽević svoj mandat v dež. zboru in odboru. Tudt tretji dež. odbornik župan Anton Radić je resigniral na svoje odborniško mesto. Kaj je pravzaprav vzrok, da dalmatinski dež. odborniki zaporedoma odlagajo svoje mandate, doslej ni znano in jih dalmatinski listi tudi ne navajajo. Najverjetneje je, da so motivi, ki so dovedli imenovane od bornike k temu koraku, politične □trave. Preskrbovanje armade. Dunaj, 7 januvarja. Danes se je zbral v poslopju vojnega ministr stva k prvi seji pododsek avstrijske delegacije za armadno preskrbovanje. Del. Kaiser je zastopal želje in pritožbe kmet'jskih zadrug Delegat dr Stranskv je razpravljal o dobavi črevljev in drugih predmetov iz usnja ter zahteval, naj se sedanja kvota 25% polagoma zviša na 50% za črevljarske zadruge. Dobava se mora naznaniti najpozneje do 15. decembra vsakega leta. Pogodbe z zadrugami naj se sklenejo na tri leta. Iz ogrskega državnega zbora Budimpešta, 7. jan. Zbornica je prišla k podrobni debati o določitvi rekrutnega kontingenta. Posl. Rakovszky je predlagal, naj se tozadevna razprava toliko časa ustavi, dokler ne bo brambovski minister v številkah navedel, koliko ogrskih državljanov rojenih leta 1882, 1881. in 18S0. je od marca do konca decembra 1903 prostovoljno vstopilo v skupno armado ali v deželno bratnbo. Posl. Lovaszv je zahteval, naj se dado zbornici zanesljivi izkazi, koliko vojakov služi v Bosni in Hercegovini iz Ogrske in koliko iz Avstrije. Splošno se namreč govori, da se vojna uprava glede Bcjsne in Her- zadovoljen, kajti nameraval je svoje študije nadaljevati v Padovi in je upai, da bo od tam lahko večkrat skočil v Milan, vsaj toliko, da bo Ljudmilo zdaj in zdaj videl in mogel preživeti ž njo nekaj ur. Njegovo srce je hrepenelo po tem, ker je l.ubil Ljudm lo z vso strastjo in z vsem ognjem dvajsetletnega mladeniča In da je tudi Ljudmila ljubila Konrada, to so mu razodevali njeni pogledi. Tisti dan, ko se je Napoleon Bonaparte pripeljal v Ljubljano, je zapustila to mesto Ljudmila. Konrad, ki je Ljudmilo spremil do Vrhnike, bi se bil ž njo rad peljal naprej, kar do Milana, a okolščine so mu to branile. Konrad in Ljudmila sta bila sama v poštnem vozu in ko sta se na Vrhniki ločila, sta z vročimi po-ljubi potrdila spotoma sklenjeno ljubavno razmerje in si prisegla zvestobo. Ko se je Konrad vrnil v Ljubljano, je bilo vse mesto pokonci. Vse je tiščalo na Mestni trg in pred škofijo, ker je vsakdo hotel videti slavnega zmagovaloa v tolikih bit- eegovine ravna po obratni kvoti ter daje Ogrska 70*/f vojaštva, Avstrija pa 30% doČim služi Bosna-Hercego-vina praviaprav edinole avstrijskim interesom (?). Ioterpelant je vprašal ministra, šakaj se niso ogrski polki nadomestili s takimi polki, ki so že spopolnjeni s novinci (avstrijskimi) Obema govornikoma je stvarno odgovarjal brambovški minister N y i r i. Kriza na Srbskem. Belgrad, 7 jan Sprememba v kraljevi adjutantun je provzročila ■ploino krizo. V častniških »rcgih ao pozdravili s posebnim tadoščenjem odstranitev Koštica in Antića kot glavnih zarotnikov. Na dvoru zavladajo najbrže v najkrajšem času normalne razmere. Odstopivli adjutan«je in ordonančni častniki nastopno daljši dopust. Pravosodni minister Niko-lić je demisioniral terodpo t o val v inozemstvo. Tudi vo j ni minister je odstopil, to pa zato, ker ni hotel potrditi novoimenova-nega kraljevega adjutanta, na Dunaju živečega zeta bivšega s.bskega mi nistra, Petroviča. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 7. januvarja. Avstrijski podpolkovnik grof Saiis je že dospel sem, dočim pride italijan ski general Deg eor gi s šele potem, ko dobi pogodbo — Sarafov je mnenja, da Degeorgis ne doseže ni kakih vspebov, ker mora slušati avstro ogrske in ruske ukaze in ker vstaia znova napoči, predno se za vrši organizacija orožmštva. Vatikanska nestrpnost Rim 7. tanuvarja Vatikan je naznanil v Pariz, da p -pei ne sprejme nobenega vladarja, ki je gost v Kvi-rinalu. Tedaj tudi Loubeta ne sprejme papež povodom njegovega potovanja v Rim. Rusko-japonska vojna ? Lo n d o n , 7. januvarja. Na vztoku ao domačini in tujci mnenja, da dovoli Rusija preje vse, kakor se spusti v vojsko, ker bi vsled pomankljivih (?) priprav bil poraz (?) gotov. Reka, 7 januvarja. Japonska je dala tukajšnji tovarni za torpedovke večja naročila ter je japonski odposlanec, ki prevzame naročeno, že na potu. London, 7. januvarja. Ruski odgovorna japonsko noto ni napravil na Japonskem zadovoljivega vtisa. Odgovor je sicer miroljuben, vendar pa odločen, posebne glede Koreje. Rusija izjavlja, da se iz Mandžurije in Koreje ne umakne pred nobenimi grožnjami. Bero lin, 7. januvarja Tukajšnji biro potrjuje vest, da je vojna pravzaprav ž e n a p o č i 1 a, ker so se že pripetili manjši spopadi med ruskimi in japonskimi vojaki. J a ponska je že na potu, da zasede Korejo. V vojaških krogih smatrajo, da je vojno stanje že nastopijo. kan, generala Bonaparta. Ta je bil skoro skrivaj prišel v Ljubljano in se nastanil v škofiji. Vojni zapoved nik je Bonapartu na čast priredil velik obed, na kateri so bili poleg generalov in višjih častnikov povab ljeni tudi po dva nižja častnika vsake vrste, dva podčastnika in dva na vadna vojaka, da se tako pokaže demokratični značaj francoske armade. To je Ljubljančanom silno imponiralo. Med obedom v škofiji je stalo pred hišo vse črno domačega prebivalstva in francoskih vojakov ne strpno pričakuje, če se Bonaparte prikaže. A minole so ure in nihče •e ni prikazal. Zdaj so se pripeljale pred škofijo tri ekvipaže, v katerih se je pripeljalo odposlanstvo mest nega zastopa, da se pokloni Bonapartu. Zbrana množica je pozdravila odposlanstvo b hrupnimi »Vivat« klici. V istem trenotku ko je od po aianatvo vstopilo v škofijo, se je v prvem nadstropju odprlo okno in se je na njem prikazal bled voščen obrai. In is tisoč grl francoskih vojakov je sagrmel klic: Vive la t6 publique! Vive le gćnćral Bonaparte! I New York, 6. januvarja. Tu kajšnji japonski konzul je izjavil, da pričakuje s vsakim dnem brzojavko, s katero se mu naznani proglašena vojna. Japonski ministri so že skrajno nestrpni vsled zavlačevanja. London 7. deoembra. Admiral ruske mornarice v Bizerti je dobil ukaz, vestno paziti na gibanje dveh novih japonskih kriŽark v Ženovi. Križarka »Avrora« čaka v Pireju, »Dimitrij Donskoj« pa v zalivu Suda na obvestilo, da sta japonski ladji zapustili ženovsko pristanišče, in od-plujeta potem v Port-Said, da tamkaj zastavita pot japonskim križarkam. Bojna Udja »Oaljabija« pa ostane s še ostalo mornarico na straži v Bizerti. Ako bi pa japonski križarki odpluti skozi gibraltarsko morsko ožino, jih bo ruska mornarica za .le dovala v atlantsko morje, kjer že na Japonce prežita dve ruski križarki baltske mornarice. Japonska name rava novi križarki iz Ženove odpo slati še pred formalno napovedjo vojske, da bosta že iz sredozemskega morja odpluli, predno se bo pričela vojska. V tem slučaju bi se Japonci preskrbeli s premogom v Adenu in računajo s tem, da bi Angleži zašle-dujočim ruskim ladjam ne dali kuriva. To je pa samo za slučaj, ako Japonska še lahko za nekaj dni odloži vojno. Ako bi se pa vojna ž«« preje začela, bodo Japonci poskušali uteči preko atlantskega oceana in se s premogom z ložiti v Jamaiki Nemčija na Kitajskem London, 7. januvarja. Prebivalstvo kitajske pokrajine T o n k i n g se pripravlja na spojitev z Nemčijo, Med prebivalstvo se namreč delijo bronaste kolajne, na katerih je cesar Viljem vpodobljen kot bojni bog. „Merkur" (Konec; Podpirali so društveno delovanje radovoljno tukajšnji dnevniki: „Slov. Narod", „Slovenec" in »Laibacber Zei-tang", katerim se zahvali. (Živahno odobravanje.) Nadalje poroča tajnik, da Šteje društvo, stopivši v svojo četrto društveno leto, 449 članov in sicer 1 ustanovnika 385 rednih in 63 podpornih članov. Društvo je dajalo tudi pojasnila v v obrtnih zadevah, juridična vprašanja pa je rešil gospod dr. Windischer, za kar se mu je zbor zahvalil. Končno omenja tajnik, da čaka društvo v prihodnjem letu še veliko in trdega dela ker mora popolnoma odgovarjati vsem zahtevam takajšnih razmer. Treba se je toraj še popolniti z delovanjem po vzora zagrebškega društva „Merkur". S tem je končal tajnik g. Golob svoje poročilo, katero je občni zbor vzel z živahnim in dolgotrajnim ploskanjem na znanje. Iz poročila blagajnika je posneti, da je imelo društvo v preteklem letu 8967 K 32 h dohodkov ter 7375 K 79 h izdatkov; torej čistega prebitka 1591 K 63 h. Stanje društvene blagajne je bilo koncem leta, če se prišteje še prebitek z leta 1902. 1800 K 63 h. Nato poroča g. Zupančič, da je društvo v preteklem letu v 114 slučajih v sicer z vspehom v 64 slučajih posredovala. V imenu preglednikov računov poroča g. Novak, da sta preglednika račune pregledala in našla v vzornem redu ter predlaga, da se da blagajniku in voditelju posredovalnega odseka ab-solutorij. Gospod Sajovic pa predlaga dodatno k temu predlogu, da se da blagajniku, tajniku in celemu odboru absolatorij, kar se je zgodilo ob živahnem pritrjevanju in ploskanju* Za tem se vrši volitev odbora. G. Sajovic predlaga, da se izvoli za društvenega predsednika dosedanji pred sednik, ces. svetnik g. Ivan M u r n i k, za I. podpredsednika g. Alojzij Lil leg ter za II. podpredsednika g. Ig. Kes s-ler, dalje za predsednika društvenega razsodišča g. dr. Triller. Predlog je bil ob živahnem odobravanju soglasno sprejet, na kar se je vršila volitev od bora po listkih. Glede zopetnega izdajanja trgovskega lista poroča g. Sajovic, ki utemeljuje potrebo društvenega glasila posebno sedaj, ko društvo vsestransko lepo napreduje ter razvije program bodočega lista pod imenom „Slov. trgovski vestnik". Podrobneje o programu lista, ki bo zastopal interese slovenskega trgovstva, zasledoval razvoj slovenske veletrgovine in industrije, bomo še spregovorili. Omeniti nam je le, da so posegli v tozadevno debato gg. Meglic', Kuder in Drčar, na kar je bil predlog gosp. Sajovica soglasno* sprejet Pri slučajnostih predlaga g. Meglic, da bi društvo ustanovilo v poučne namene malo hranilnico, ki pa naj bi ne bila konkurenca drugim hranilnicam. Na predlog g. Goloba se izroči zadeva prihodnjemu odboru, ki naj o stvari razpravlja ter potrebno ukrene. Dalje se sklene na predlog gosp. Goloba, naprositi davčno administracijo, da bi v bodoče vabila v zadevah napovedi itd. trgovce in sotrudnike na ta način, da se imajo tekom 7 dni pri administraciji zglasiti ker trgovec oziroma nastavljenec nima vsakokrat Časa, ne da bi trpela trgovina škode, se enakim vabilom, ki se glasi na gotovo uro ali dan, odzvati. Za tem poroča v imenu škrutina-torjev g. Kostevc o vspehu volitve. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: a) iz vrste samostojnih trgovcev : J e b a Č i n Ivan, J e r a n Leopold, Kavčič Edmund, Kostevc Ivan in P e r d a n Josip; b) iz vrste sotrudnikov gg.: B a 1 z e r Oton, D r Č a r Josip, K h a m Fran, Magdič Pavel, Po d lesnik Ivan, Sajovic Ferdo, Škerbinec Silvester, Schaffer Oroslav, Vidic Alojzij, Zupančič Ivan; c) iz vrste podpornih članov pa gg.: dr. M n r n i k Viktor, dr. Windischer Fran in Golob Fran; za revizorja pa sta bila izvoljena gg. Leopold Legat in Alojzij Novak. Izvolitev se sprejme z odobravanjem na znanje. Nato prečita g. podpredsednik brzojavko, ki je došla od nekega Člana in ker je bil dnevni red končan in se nihče ni več oglasil k besedi, zaključil ob l/2Q. uri zvečer občni zbor. Dnevne vesti. V Liubliani, 8. januvarja. — Osebne vesti. Konoeptni praktikant pri deželni vladi v Ce l< vou g. dr. Josip FerjanČič je premeščen k okrajnemu glavarstvu v St. Vid, vladni konciptst gosp. dr. Leo g. Petrin v Št Vidu pa k dež. vladi v Celovec. — Nedeljski pora« na starem strelišču še vedno ne da mirovati »Slovencu«. Na vse pretege se trudi, da bi javnosti prikril, da se je klerikalna stranka s svojim »veli kanskim« ljudskim shodom v Ljub ljani nesmrtno blamirala. Razumemo prav dobro, da klerikaloe silno boli, da nimajo v Ljubljani nikake za slombe. O tem so se pač na svojem zadnjem ljudskem shodu prav lahko temeljito prepričali. Kako je preje »Slovenec« bobnal, da bo Krek-Šu steršičev shod v Ljubljani nekaj uprav velikanskega, na katerem se bo raz vila v vsej svoji ogromni moči vsa klerikalna ljubljanska armada, da se bo pred njo kar tresla in trepetala napredna Ljubljana. Ko smo pa zrli v nedeljo na udeležence klerikalnega shoda, smo se glasno smejali tem »Slovenčevim« tiradam. Pred tako klerikalno armado pač napredne Ljubljane ne bo nikdar strah! Številne oigararice in maloštevilni pristaši Mojškerca in Čateža pač ne morejo biti nevarni napredni misli v Ljubljani. Kaj pomaga kvantiteta klerikal nega materijala, ko pa stoji kvaliteta njegova gl< boko pod ničlo! In to se je na shodu jasno pokazalo. Po »Slovenčevem« zatrdilu je bilo na nedeljskem shodu 3000 oseb in med temi samo okoli 50 socialnih demo kratov in naprednjakov. Ako se se daj vpošteva, da je to malo številce socialistov in naprednjakov razbilo in razgnalo shod 2950 klerikalcev, da je pred njimi v divjem begu pobral svoja kopita oeli klerikalni štab, je s tem pač dovolj označena kakovost krščansko socialnih zborovaloev. O, »Slovenec« napisal si si sam slabo spričevalo! — Z največjo zgovornostjo pa taji »Slovenec« fakt, da sta se dr. Šusterš č in dr. Krek ob začetku zborovanja prav ponižno plazila okrog Linharta, ne da bi mogel navesti le sence kakega protidckaza. Mi nismo slepi in ne gluhi — »Slovenec« bi si sioer to želel, to mu verjamemo — in smo s vso pazljivostjo motrili dogodke na odru pri nedeljskem shodu. Zato lahko s popolno gotovostjo zatrjujemo, da sta SusterŠiČ in Krek, ko je Linhart zahteval besede in so njegovi pristaši jeli ropotati in pretiti, da razbijejo shod, prav ponižno pregovarjala Linharta, da se naj zadovolji, da dobi besedo po končanem dnevnem redu in sta mu za ta slučaj s častno besedo zagoto- vila svobodo govora. Linhart j i m a j e i e l na 1 i m a n i o e, in samo temu slučaju se imajo klerikalci zahvaljevati, da sta sploh mogla govoriti Krek in Susteršič! Drugače bi jo morala že preje pobrisati s shoda, čeprav »Slovenec« kliče vse svetnike na po mod, da bi mu pomsgali dokazovati, da klerikalna dioskura nista bežala pred delavstvom. Mi pa pravimo, da je njiju sramotni beg dokazan že s samim dejstvom, da Susteršič in Krek svečano izjavljata, da se bojita priti v nedeljo na shod, na katerega sta bila prav uljudno povabljena, tistega delavstva pred katerim baje nista bežal ! — Kaj so klerikalci, ednosno uslužbenec »Gospodarske zveze« z rdečimi brkami in z zabuhlim obrazom — najsi se potem že zove kakorkoli — hoteli doseči, ne moremo vedeti. Vsekakor je verjetno, da je dotičnik mislil doseči ono, kar smo mi zadnjič omenili. Sicer pa bi »Slo vencu« svetovali, da bi odgovarjal na kardinalne točke našega poročila, ne pa se lovil za imeni! — Pobožne želje klerikalne „Reichspost". Imenovani list poroča, da kranjski deželni predsednik baron Hein v kratkem odstopi. Nasledoval ga bo ali dvorni svetnik grof Schaffgotsch ali pa dvorni svetnik 1'ioj. — i,Novi List", ki izhaja na Reki, je začel v feljtonu priobčevati hrvatski prevod povesti dr. Ivana Tavčarja, »Anton Gledjević«. — Repertoir slovenskega gledališče. Jutri, v soboto se igra prvič Ivana Cankarja drama v 3 dejanjih »Kralj na Betajnovi«. Drama je izšla že pred dvema letoma v tisku v založbi L. Schwent-nerja ter se je o njej že toliko pisalo, da je občinstvu znana. Dejanje se vrši v malem trgu, kjer je despot in avtokr t čestihlepni, bre.-.obzirni, brezsrčni fabrikant Kantor, »kralj« vse Betajnove. Kantorja sovraži vse, a tudi vse se ga boji, saj izrablja vsa sredstva — sleparstvo, podkupovanje ter celo umor in uboj — da doseza svoje namene in da se dviga vedno višje po leBtvi socialnega ugleda. Tudi poslaneo hoče biti in to postane s pomočjo Župnika Du hovita moderna drama socialne ten dence je v svojem razvoju velezani-miva, polna eftktnih prizorov in markantno narisanih tipov. — V torek se poje sploh prvič Mandi-ćeva opera »P e t e r S v a č i cV Li breito je zajeto iz tragične zgodovine Hrvatske 1. 1102, ko se je vršil krvavi boj med izdanim hrvatskim kraljem Svačicem in zmagovitim ogrskim kraljem Kolomanom v Primorju. Naslovno vlogo poje gosp. Orželski. Opera se sijajno opremi. Soliste poučuje sam g. skladatelj. — Slovensko gledališče. SmoČi )e bila četrta repriza opere »Onjegin«. Prestava je bila dobra, gledališče pa tudi dobro obiskano. — „Glasbena Matica". Ker je gospod koncertni vodja M. H u bad z včerajšnjim dnem zopet prt čel s svojim delovanjem in pričel s poukom na glasbeni šoli, opozarjajo se učenci so lope tj a, harmonije, kontrapunkta in glasbene zgodovine, ki žele na novo vstopiti alt učenje teh predmetov nadaljevati, da se v prihod njih dneh zglasiio v pisarni »Glasbene Matic««. Naznanja se posebej Še vsem učencem in opozarjajo se vsi, kateri se žele kedaj v višji glas beno teoretiški stroki harmonije, kontrapunkta in kompozicije dobro iz obrasiti, da se v prihodnjem tednu otvori in zopet prične nov dveletni te'aj nauka v harmoniji in generalnem basu, drugoletniki tega predmeta bodo nauk nadaljevali in v letošnjem Šolskem letu dokončali. Zglasujejo se učenci labko vsak dan od 4—5 ure popoldne — Splošno slovensko žensko društvo priredi v nedeljo dne 10 t. m ob 8. uri zvečer zopet javno predavanje v dvorani »Mestnega doma«. Predaval bode g dr Triller in sicer »O pravici do dela«. Oseba predavatelja jamči, da bode to predavanje velezanimivo. Saj se gre za socijalno vprašanje, ki je zla sti v naših časih velikega pomena, kajti prenehalo je, biti zgol socijolo-gičen problem, nego sili človeško družbo na dejanjsko uresničenje t« praviee. »Splošnemu slovenskemu Ženskemu društvu«, ki s tako vnemo in vztrajnostjo dela za izobrazbo slovenskega prebivalstva potom jav nih predavaš), gre pač vse priznanje Želeti je, da bi bilo zlssti nedeljsko predavanje dr. Trillerja kar najbolje obiskano. — Predavanje prof. Su-herja. N« povabilo o. kr. mest nega Šolskega sveta je predaval uči teljiščni profesor gosp. Suher dn« 7. t. m. v telovadnici 1 mestne šole 0 risanju po najnovejših me tod a h. Predavanja se je udeležilo vse mestno učiteljstvo s svojim gosp nadzornikom, veliko učiteljstva ii okolioe ljubljanske, več profesorjev tukajšnjega učiteljišča in oba deželni nadzornika Predavanje je bilo zelo zanimivo ter so vsi poslušalci pazn j sledili premišljenim in temeljito proučenim besedam gosp. predavatelja kateri je dokazal, da natančno pozna posamezne metode risarskega pouka. Krasne risbe, katere |e razstavil in razobesil g. predavatelj po dvomi. so btle priča in dokaz, kako im g. profesor vzbujati v svojih pojeu cib ljubezen do risanja. In to ni n ' čudnega. G. profesor |e takoj pri na stopu svoje aluŽDe uvedel na učite Ijišču risanje po naravi in po spo minu. Izvrstni vspehi, katere doseza g. profesor, so dokaz, da je pravo zadel s svojo metodo in da st sme ljubljansko učiteljišče čestitati na tako izvrstnem in praktičnem risarskem učitelju Viharno ploskanje po končanem predavanju je pričalo, da je predavanje vsem poslušalcem ujf« al > Na predl»g okr. šolskega nad zormkii g A. Maierja bo g proda valeij objavil svoje predavanje v kakem strokovnem listu. Zaleti b: bilo, da bi mestni šolski svet večkrat pri redil taka poučna predavanja. — Veselica I. hrvatskega drutVvja „Kola", ki se je trš.ia v sred* zvečer v Puntg*mi>ki pi varni, je bila vrlo dobro obiskana Vse točke so se izvajale povsem povoljno. S posebno pohvalo je nam omeniti tsmburaškega zbora, ki je svojo n»logo docela č»stno reši. Najbolj pa 83 uga|ale s fiaim ću sivom in z umetniško dovršenostjo prednašane deklamacije g L Dra* gutinov:ćs, člana slov. drame, ki so bile delom* resne, deloma humori stične vsebine in ki so občinstvu izredno ugajale. S to prireditvijo je mlado društvo pokazalo svojo živ Ijensko moč in želeti je le, da bi se 1 v bodoče v tej smeri raivijslo. — Pri zadnji vinski polt u gn j i v tukajšnji deželni vinazi kleti, ki se je vršna v torek zvečer, je bilo, kakor navadno, prav mno-r odličnega občinstva vseh stanov in krogov Občinstvo, zlasti ljubljansko, kaže vedno večje zanimanje za to podjetje tembol|, ker je prepričano, da ni ustanovljeno iz dobičkolovstva, marveč edino le z namenjm, pokazati širšim krogom kakšna vina d. Kranjska pridela in premore Ker pridni obiskovalci že dobro vedo ločni vina iz raznih krajev ter tud: oeniti posamezne vrste po n|ibovi vrednosti, je tudi poprašrvanje po teh vinih vedno večje. — Radi nabave nekaj novih vzorcev bo pri bodnja pokušnja v drugi polovici tega meseca. — Čitalnica, ki je naročena samo na en list. b Gornjega grada se nam piše: Tu ob stoji že 25 let ,, Čitalnica". Svoje dni, ko so sedeli v njenem odbora delavni in za stvar navdušeni možje, se je krepko razvijala in je bila središče vsega družabnega življenja. V „Čital niči" ni doslej nikdar še vladal ozko srčni nazadnjaški duh. Spominjamo se še, kako odločno so čitalniŠki odborniki zavrnili dekana Dovnika, ko je predla gal, da naj Čitalnica opusti „Slovenski Narod". Pokojni notar Fischer povedal je temu celota toliko gorkih, da je kar zbežal iz „Čitalnice* in ni od tiste dobe nikdar prestopil čitalniškega praga. 1-prav je bilo tako, ni v aj nikdo v društvu delal — zgage! Letos je prišel k nam kaplan Krenner, ki je gladek kakor jegulja. Pristopil je tudi „Čitalnici" in se je kazal vseskozi za koncilijaut nega,da seje končno vtihotapil v Čitalniski odbor. To je prvi odbornik-duhovnik, odkar je tehant Dovnik sfrčal iz dru Štva. Svoje rožičke je pokazal takoj pri prvi seji, ko je predlagal, da se naj „ Čitalnica" naroČi samo na eden list, to je „Slovenca" in pred vsem opusti „Slovenski Narod-. In ta njegov predlog je obveljal s pomočjo zdravnika dr. Vilimeka in Jos. Kranjca star. Dr Vili mek se hoče v privatnem življenju izigravati za svobodomiselnega češkega radikalca, časti Husa, v javnosti se p* plazi po golih kolenih pred popi in si misli na ta način pridobiti naklonjenost duhovščine in s tem povišati Število svojih pacijentov. Ah je to značajno '• Nerazumljivo je nam tudi postopanje g. Krajnca, ki je bil kot dolgoletui predsednik doslej vedno na svojem mestu. Ali se je tudi on na stare dui zaljubil t lepe oči kaplana Krennerja in dolgopetega Dicente?! AH ga morda vodijo oziri do Škofa Bonaventure? To bi bilo pač neumestno, saj vendar on lahko pritiska na Škofa, ne pa škof na njega, saj sta si vendar v — „sorodu"!" Nadejamo se sicer, da bo občni zbor ta veliko politično nezrelost dokazujući sklep — ovrgel. Ako se pa to ne zgodi, si pa naj nradniki in napredni učitelji in tržani osnujejo svoj bralni klub, kjer jim ne bo treba lizati rok mleČnozobemu kaplanČku! — Potrjene volitve v ljutomerski okrajni zastop* C«-carje potrdil izvolitev Ivana K u-kovea za načelnika in dr. Drag. Chloupka za njegovega namest nka v ljutomerskem okrajnem za stopu Od Sv. Bolfenka pri Sredincu. Pri občnem zboru slovenskega bralnega društva »Lipa« pri Sv. Bolfanfeu blizu Središč«, se je dne 3. jsnuvariH 1 I enoglasno iz volil sledeči odbor: Franjo Zabavnik, predsednik; Franjo ŠoŠta riČ, podpredsednik; Božidar H le bec, tajnih; Davorin Šenveter, bl»g*jničar; Milovan S p r a ar e r , knjižničar in pevovodja; Brnest Slane, Jute Zadraveo, Ivan Temažič in Peter P u klavec odborniki D uStvu je pristopilo takoj prvi d»n 40 udov. Kdor še ni pristopil, naj to fem*lu stori, da se potrebno uredi. Bralnemu društvu »Lž je pr šel v ječo in začela se je pre iskava. Pred sodiščem pa ie sijajno dokazal svojo nedolžnost Proti dru žbi je pite to vložil tožbo z* mo ralno in fizično odškodnino v znesku 20000 dolarjev. Družba pa ni hotela plačati, dokler ni tožencev zastopnik dal zarubiti celi tovorni vlak na kolodvoru. Stroja se seveda ne sme zarubiti. ker opravlja mednarrdno službo. Seveda je sedaj druiba rajše dala 20.000 dol. kot pa eeh vlak. * Koliko zaslužijo „naravni Čudeži". V Londonu živi 6 letni deček ki tehta 80 kg ter meri preko prs 44 p- dij. Pri tem je deček tako močan, da s lahkoto vzdiga odrasle ljudi. D >seda| so ga kazali v predmestnih cirkusih ter je dobival na teden 200 K. ravnokar pa na ie engsževal »H ppodrom« sa 800 K na teden Ot*<>k potemtakem doniva na leto 40000 K — več kot marši kateri minister, pa mu ni treba ne delati ne misliti. Drugi čudež, ki ga hodijo Londoneant gledat, ja opiea šimpaus, ki ji je ime »Konzul« •Konzul« je ie mlada opici, visoka 3 Čevlie, a popolno dorasla bo me rila 5l/i čevljev. Ta pametna žival se obnaša kakor človek: obeduje pri mizi z nožem in vilicami, si priveze servijeto okoli vratu in zopet odveze, prime lično kosarec, pije ter tudi trči z gosti, se snažno obriše z ruto; po obedu puši »motke, igra glasovir, pozneje se pelje na biciklu, zvečer pa bodi redno spat. Sama se ras pravi ter gre ponosno pod odejo kakor človek. Svojemu gospodarju donaŠa na teden nad 1000 K Knežie plače dobivata tudi »Natan brez rok« in Jules Keler, ki je brez nog Prvi z nogami p še, igra, lupi jabolka itd., drugi pa teka in plele po rokah. * Streže j i umorili umobolnoga« V Ulaznici v To ur* u so strežniki po neprevidnosti umorih nekega blaznega bolnika. Blaznež ni bil nevaren, a ker je nekega strežnika nadlegoval, ko je isti ravno pismo pisal, ga je hotel vtakniti v prisilni jopič. Blaznik se je seveda upiral, nakar je prihitelo Še več strežnikov, ki so mu zavili ruto okoli vratu, da bi ga premagali. Pri tem pa so premočno vlekli za konca rute, in ko se je blaznež v jopiču umiril, je bil tudi že mrtev. * Pomanjkanje lesa v bodočnosti. Dandanes si tehnika pri zadeva, napravljati is lesu vsakojake reči, ki se nam zde dragocenejše nego lesu, n. pr. papir, blago za obleko, tlak, sladkor, žganje itd. Toda neki francoski ekonom prorokuje, da pride čas, ko se bo svet trudil, da napravi iz papirja, kamenja in žganja — les V svoji statistiki obenem dokazuje da že dandane* 215 milijonov Bvro pejcev, ki so v trgovini in industriji najmogočnejši narodi, ne morejo več svojih potreb glede lesu sami prikri vati. Sploh ima le še sedem dežel preostajanje lesu: Avstro Odrska, Nor veš k a, Švedska, Finska, Rusija, Zedi-njene države in Kanada. Pri izvozu lesu pridejo t poštev le še Kanada Finska in Švedska, pa tudi te dežele ne bodo dolero imele lesu za izvoz, ako se bodo gozdovi po dosedanjem načinu iztrebljevali Omenjeni pisatel| prorokuje Že čez 50 let sploš o po-mankanje lesu. Taso kmalu se to najbrže ne zgodi, a zgodi se sigurna; kajti vedno več gozdov se pretvarj v njive in travnike, na novo pa «e gozdovi sploh ne sasajajo. Glede kur jave bo les nadomestoval premog, pri gradbah na Železo. * Ponesrečena vljudnost. V pariškem gledališča „Gymnase" go igrali te dni znano antisemitsko igro „Retour de Jeruzalem". Vsi prostori so bili oddani, ko je prišel zvečer neki gospod z dežele k blagajni. Le neki najemnik bi oddal svojo ložo z dvema sedežema, seveda za drago odškodnino. Tujec se je odločil za ložo ter povabil k sebi povsem mu tujega gospoda, ki je za njim prišel k blagajni, pa ni seveda dobil prostora. Med prvim in drugim dejanjem je šlo vse gladko, koncem tretjega dejanja pa je hipoma nastal vihar v omenjeni loži. Taja gospoda sta se zgrabila za lase ter sta se med vpivjem obdelavala s pestmi. Povabljeni sosed je bil namreč Žid ter ni pusti-svojemu dobrotniku ploskati zasmelio vanja Židov na odru; drugi kot autiseh mit pa si tudi ni pustil jemati takio predpravic, in nastal je boj, ki se bo nadaljeval še pri sodišču. * S čim sa je vera reiila. Te dni je umrl v Budimpešti bivši in-žener Jos. M o lnar, ki je celo svoje življenje deloval na to, da spravi človeško družbo na etični temelj. V Ameriki si je napravil veliko premoženje ter se zvezal z bogatim odvetnikom Wolzerjem, ki sta ustanovila ob Misou-riju novo mesto „Liberal". Novo mesto naj bi postalo zavetišče vseh, ki so se odrekli vsaki pozitivni veri. Razvila sta obširno reklamo in kmalu se je zbralo iz vseh delov sveta zadostno število brezvercev. Brezveretvo se je začelo tako širiti, da so ameriški pobožnjaki ustanovili tik „pohujšljivega44 mesta novo mesto, ki naj bi delovalo za pozitivno vero. Izdajali so se v ta namen časopisi in brošure, prirejale se pobožne veselice itd, a vse bi ne bilo zvabilo k njim brezvercev iz mesta „Liberal", ako bi ne bili pobožni meščani dovolili brezplačno točenje opojnih pijač. V mestu „Liberal" se namreč niso smele točiti opojne pijače. Zaradi pijače so začeli brezverci zahajati med verske apostole in mesto je propadlo. * Samomor zaradi so-učenca. Iz Donave so potegnili te dni truplo 11 letnega Jos. Otta, učenca dunajske meščanske Šole. Ottu se je neki součenec, ki ni imel krajcarjev, da bi si kupil barve, tako smilil, da je vzel nekemu premožnemu součeneu brv za 12 krajcarjev ter jih dal revežu. Tako je tudi delal sv. Krišpin, ki pa je vendar prišel v nebesa. Ottu pa se je usmiljenost slabo plačala, Ravnatelj je zvedel za njegov „zločin", ga pred vsemi učenci oštel ter ma zagrozil še z izključen jem. To se sicer ni zgodilo, pač pa ja dobil Ott slab red is obnašanja, kar gaje tako užalostilo, da je skočil v Donavo. * Hov pariški obioaj. Kakor so se dosedaj s posebnimi listi naznanjale zaroke, poroke, krsti itd., naznanjajo aristokratični pariški krogi najnovejši čas tudi — ločitve. Prvi je ta običaj upcljal neki P. Dawis, ki je sporočil na posebni karti svojemu znancu: „P. D. ima čast vam naznaniti, da se je sodba z dne 12. oktobra 1903, s katero se loči od M. Lujize £., izrekla njemu v prid." Znanec je takoj odgovoril: „Najodkritosrčnejše čestitke!" In od ta čas se novotarija širi po Parizu. Književnost — Kažieot po Ljubljani. Ker je prav v novem letu veliko pre-memb, je prišel v Ljubljano zastopnik zaiožarne „Goriška tiskarna" A. Gabr-šček, ki se predstavi v društvih, denarnih in drugih zavodih, v uradih, pri trgovcih in obrtnikih, da poizve morebitne premembe ali pomanjkljivosti, tako, da bo „ Kažipot" povsem točna, in jasna slika najnovejšega časa. — Zastopnik ima pravico, sprejemati tudi naročila, oglase in plačila, na kar opozarjamo vse prizadete kroge. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 8 januvarja. Ministrski predsednik Korber je danes obiskal tukajšnje deželno sodišče in je prisostvoval neki por otoi obravnavi in nekaterim drugim obravnavam Značilen je njegov izrek, da imajo sodniki manje sobe, kakor so celice kaznjencev. Dunaj 8. januvarja. Nemški listi poročajo, da so v češkem deželnem zboru izvolili poseben nemški odsek, ki bo potem meseca junija formuliral svoje spravne predloge. Sofija 8. januvarja Ruski poslanik je imel izredno dolgo posvetovanje z ministrom zunanjih del. V političnih krogih se pripisuje tej konferenci velik političen pomen Carigrad 8. januvarja. Vlada razglaša, da pripravljajo maca donski komiteji za spomlad še večjo revolucijo, kakor je bila lanska. Neki rgrski agitator je neki že vtihotapil 500 pušk v Macedmijo. Dunaj 8 januvarja. ,Frem-denbiatt" p >roča, da je japonska vlada v tovarni za torpede na Reki naročila veliko rnn 2-co torpedov in da je že na potu japonski odposlanec, ki jih prevzame Petro grad 8. januvarja. Vsebina ruskega odgovora na japonsko noto še vedno ni znana, ker varuje vlada najstrožjo tajnost, ali oficijozno se namigava, da je ruski odgovor za Japonsko nepovoljan. London 8. januvarja Banka v Kobe-u in Osaki so svoje gotovine poslale v H nkong in ¥ Sanghaj, ker se boje, da bi jih Japonci v slučaju vojne konfiscirali London 8 januvarja ,Daily Telegraph" poroča iz Washing-tona, daje ameriško vojno ministrstvo dobilo uradno obvestilo, da je Japonska že odposlala 35 000 mož t Korejo, iz česar izhaja, da ja napoved vojne vsak hip pričakovati. Potrjena ta vest še ni. London 8 januvarja. Japonski trgovci so naročili svojim zastopnikom v Mandžuriji, naj odpravijo svoje rodovine na Kitajsko ali pa domov. leteorologiino poročilo. mm mmA m aeavj umi. a* mmutmš tU a tih mm i Cm opaao-1 vanja Suni* barometra v nun. K *i Vvtrovi Babe 7 a sv. 748 3 - 15 al jvaaod ii i, nas 8 7. aj. a. pop 741s atst — 1» 05 si. svshod si. aavaS oblačna Srednja vasrajanja Ucapsratoia: - 17«, orma*: —S-7*. ftse .vinav 84 sva* t #S <»•* Borzna poročila Ljubljanvka .tftraditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 8 januvarja 1904 Blalosbeul papirji. fflL*/i majeva renta . . . S94/0 srebrna renta . . . S% avstr. kronska renta . i7c %i zlata „ i \ o ogrska kronska N IVo n zlata „ . $■/■ posojilo dežele K?&vjs\$ IViVi posojilo mosta Spijcta iViVi Zadra t VA» bos.-herc. Sel. pos. 19*JS F/a ceftka dez. banka k. o. ■Ve „ . s. ii _ _* o-«Vs7i svesti pia. gal. d. hip. b. iV-7- peSt. kozn. k. o. 2 10°/. pr..... 4*/i°/o zast. pis. Inneret. hr. deSelne hranilnico AViVo Bast. pis. ogr. hip. b. 4V9°/. obl. ogr. lokalne ?e- bznice d, dr. . . • čaSJsa ind. baolcs prior. Trst^Poroc* lok. 8M „ dolenjskih Ssioznic iuS. sel. kup. Vi */ Jt/ o/ * I /0 ti Sredice- .žko jo ieta 1S54 I. 1 1880" i'i£8kti .... seml].krod. I oraibijs n n. „ cereke hip. banke „ srbske a fra. 100*— ,j turske . . . fiasilika srečke . . Kreditne a ■ * Inomoske s * • Krakovske ■ • • Ljubljanske 8 . . avstr. ni d. kri8 . . Ogr. u n ■ Rudolfove 3 ■ • S&icburSks a , . . Dunajske kom, » . . . Delnice Jožno železnice • . . Državne železnice. . r . Avstro-ograke bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske • s Zivnostenske a Premogokop v Mostu (Brite: Alpinake montan .... PraSke želez, ukL dr . . £ttma-Maranyi..... Trboveljske prem. družbo , Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . vatnta Denar 100«5 100 65 100 6ft 12045 98 95 119—! 100—1 100- —I 100 — 101- — 100*— 10C*— 101 75 107-10T- 100 50 100' — 100'— 100*25 98 50 99 50 304-100 65 180 -184 85 257 -163 -29150 286 — 866 — 92 -131 — 19 10 465 -81-79 -70 -52 75 2d60 63 77-497 83-50 669- 1586 672 — 762-Ž55 25 679 -425 76 1918- -486-383'-451 -155 — Blago 100 85 100 85 10085 12065 89 15 119 20 " 100 75 100 — 100"— 102 — 10070 100 60 102 25 107-90 102- 101 50 100 90 ior— 101 25 100 50 3C6 -10165 190-— 186 85 260 ~ 166 — 297 — 2^0 — 27150 94 50 132 — 2010 475 — 86-83 — 74 — 53 75 27 60 68-82-507 — 184-50 670-— 592*-673 — 763 — 255 75 685 -42675 923 -488'-388 -555-f6- 1133 19 05 2344 2394 11712 95 20 25250 4*84 1137 19-07 23 52 24 02 11735 86*49 5 — 0. kr. cekin..... 20 franki . • c . >■ • 80 marko »•••*• Sovereigns..... Marko...... . Laski bankovci, . . . Sablji....... Dolarji ....... Žitne cen« v Budimpešti, dne 8 januvarja I9T4. Tsrmitn. Pšenica za april . .. za 50 kg K 7*76 „ , okt. 1903 . . n 50 p „ 771 Rž „ april ... „ BO , , 529 Oves „ maj , • . „ 50 . M 557 Ei>ttt*Vt Nespremenjeno- I Britko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati oziroma stara mati. teta in tašča, gospa Marjeta Rozman roj. Bukovec danes ob 1. uri popoldan, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki, mučni bolezni v 84. letu Bvoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v sredo 6. t. m. ob pol 4. ari popoldne na tukajšnem pokopališču. Sv. mase zaduSnice se bodo brale v Četrtek 7. t. m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi. Predraga ranjka se priporoča v pobožen spomin in molitev. 71 Trebnje, 4. januarja 1904. Žalujoči ostali sorodniki. Zahvala. Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naše ljube matere, oziroma stare matere in tašče, gospe Alojzije Demscher roj. Klaus in za mnogobrojno spremstvo izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in enancem svojo prisrčno zahvalo. Posebno pa preč. du-hovfičini. g. županu in poveljniku prostovoljne požarne brambe in društvu požarne brambe, kakor tudi bralnemu društvu, katera sta njih častnega člana korporativno spremila k grobu, in pevskemu društvu pod vodstvom g. nadučitelja Solnca za ganljive žalostmke. Končno pa tudi sploh vsem, ki so izrazili na ta ali oni način sožalje. 69 Železniki, 4. januarja 1904. Žalujoči ostali. veš$ notarskega dela in zanesljiv, se sprejme za Ljubljano« Ponudbe s svedočbami sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. 61—2 Važno za lastnike konj. Znatni vspeh, ki so ga dosegle izvrstne kvalitete trdnih konjskih plaht za go3podarstvo _ pri p. n. kmetovalcih, ekonomih, graščakih itd. in za kar sem doj bil na stotine zahvalnih pisem, mi je povod, da ponudim tudi letos nastopne izvrstne plahte, debele, gorke in jako trdne: A rjave konjske plahte z rdeČerumenimi bordurami 130X185, komad K 4—. B gospodarske konjske plahte, izvrstne kvalitete, 145x190, komad K 5—. C Double volnate graščinske plahte 150x200, komad K 750. Razpošiljanje po povzetju: ITI. K| VOKAKIV, II um »J. IX., K«»i-a-&-aist§e V t*. 3. ^3382—3) Vabilo plesni veselici katera se vrši v nedeljo, 10. januvarja in nadalje vsako nedeljo v predpustu ob 4. uri popoldne v gostilni „pri Majarončku" Vodmat| Stara pot st. I. Vstopnina prosta. Tamkaj se dobe raznovrstna in pristna vina9 domača šunka in druga mrzla in jrorka Jedila po nizki ceni. K obilni udeležbi vabi 73-1 Jernej Jelenič, gostilničar. leieriiilie m»ai v Ljutljani — Fogačarjev trg, Fotbplastični umetni zavod I. vrste. V soboto, 9. januvarja 1904 zadnji dan razstava : Potovanje iz Mehike v Teksas Od nedelje, 10. januarja 1904 do sobote, 16. januarja 1904: Velezanimivo potovanje po Črni gori. BafcJtt:d2-t:.S Mednarodna panorama kaže potovanja v naravni resničnosti ter zgodovinske in patriotiske dogodke In pripetljaje v čarobni fotoplastitki in perspektivi. Ta panorama je blis odlikovana na vseh razstavah ^BJBJ fn je najcenejši, naj-i*% r«tnejm! in nsjprlljubljenejši Ijud-Nki Izobraževalni zavod na «%elu. Več milijonov interesentov fzasleduje po premnogih nieiitih vsak teden menjajoče se predstave. Serija 40 vin. 6 serij 2 K. Otroci 20 vin. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Vsak dan — tudi on nedeljah In |» in x iti Ik lli — odprto od O. do 19. ure dopoldne In od 9. do O. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem ;65) ravnateljstvo. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Is^od ia Trinoga rada. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čea Klein-Reifling v Steyr, v L*nc na Dunaj via Amstetten — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amscetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Bejjak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare-Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr}, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo 'direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. koi. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Isl, Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Ldnc, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Norega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. tiri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri rj m dopoludne, ob 6. uri 10 in in ob 9. uri oo m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 rt ANDU0P060N" (IznaJdllclJ P« Hcrriiiaiui, Zgornja Pol*kava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče RredHlvo r*» ro*t Ium, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, tki zabrani izpadanje la» In odMtraul pra-Ituje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli laBJe pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice it 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. (»lavna zaloga In razpošiljate v w IJ ii I* IJ »nI pri gospodu Vaso PetričiN. Vzalojrl imata tudi gg. V. pl. Trn lioexy, A, lianr, K. Sarlt v IJubijani in g. A. KmiiI v Hranfu. Dobiva se tudi v Hi o t eni nieMtu % lekarni pri „Angelju". Preprodajalci popust. 12-2 Tr izurjen v vseh strokah trpovin>, samostojen delavec, z dobrimi ref ren-cami iftče službe. 15-3 B!*gohotn« ponudbe pod ,,Po-močnik" na upravništvo ,S1. Naroda'. Pride n mesarski pomočnik tudi oženjen, vešč slovenskega in nemškega jezika, z malo kavcijo, dobi zagotovljeno efcmstenco na deželi. Kje? pove upravništvo „»Slovenskega Naroda". 29-4 Resracija „Perles". Danes 8. jaguarja čo KONCERT .zagrebškega pevskega = društva „SLAVEN". Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Itfove, lahko 53-2 n n i so po ceni na prodaj pri H. 6e&novar-ju iolen|ska i««-Mtu &*. S. Osebe vsakega stanu iabko vsak dan 20-30 K zanesljivo in brez rizika zaslužijo z nekim vim sistemom. Vprašanja na a ADCDPCD B»««lsiipewl«, » I DLllULn Joii<»r»rlnK 1«. g Poskusite Varstvena zuamka. Ogreva in oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: liker TI r-1 Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. 6- EDMUND KAVCIC, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Naznanilo. CJost i I na M La uere i se čez zimo opusti in s 1. aprilom zopet otvori. Dotlej se išče spretna gostilničarka na račun s priindrno kavcijo Natančneje se poizve pri Karol Lenče»tuy posestniku in vinskem trgovcu na Lawerci. 44—2 Naznanjam, da sem otvoril svojo ->* NOTARSKO PISARNO dne 6. januarja t. I, v Čudnovi hiši ========== Sodnijske ulice št. 6 (kjer je preje uradoval notar dr. BEŽEK.) w ALEKSANDER HUDO¥ERNIK c kr. notar. 9 bsbb Ml Tovarna za kruh in pecivo jfl * Kantz v Ljubljani * 9 priporoča (3445-5) pravi rženi kruh mešan in mi. ™ Bofooat in dobri okus priii« oivata temu ;/.di*Ku pri znanje vs^a obcinstvn. Na mednarodni razstavi za živila v Bordeaiuu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Predaja se v hlebih in struc \h po 40 n '20 vinarjev. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6 zvečer. II Dvanajst podružnic in prodajalnic. Hi£ie:;iski transport ni \ozovi za kruh iu pecivo. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. ■ Akcijski kapital K I.OOO.OOO" H u 11 nje In prodsjs vse vr&te rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjavi la ekskomptufe Daje predujma na vrednostna papirje, izžrebane vrednostne papirje in Za,-va.x-vxj9 srečk« proti vnovčoje zapale kupone. kurznl Izgrubl. Vinkulujo in devlnkuluje vojaške ženitninske kavcije. ObjT K^koiupl i u luk Mimo uitiui«*. ~\J4 0LJT Bonu« uhtvcIIb. ■aaaaaaaaaaBHaaaaaBBs^aaaaaaaBsi aaaaaai aaaaaa Podružnica v SPLJETU. lleiinriae vlocr M|irejenitt v tekočem računu ali na važne knjižice proti ugodnim obreatim. Vložeui denar obrestuj© od dne vloge do ine vzdigaj. jy— 2 Promet s čeki In nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r. Ivan Tavcai. Lastnina in tisk »Narodno tiskarne*. C38B EZ