Velenje, 8. julija 1977 Leto XIII Številka 27 /386/ Cena 3 din Jubilej velenjskih gasilcev GPredstavi^v pf09ri"na Goreme le v Rdeči dvorani Dri- Prostovoljno gasilsko društvo Velenje—mesto slavi letos 80-ietnico delovanja — Ta jubilej bodo proslavili prihodnjo soboto s proslavo v Rdeči dvorani — Pokrovitelj proslave je tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje Velenjski rudaiji so tudi letošnji 3. julij proslavili nadvse svečano. V nedeljo dopoldne so se po paradi, v kateri je sodelovalo več sto rudarjev v svečanih oblačilih, šofegi, športniki in rudarska godba ter godba Zarja Šoštanj, zbrali na osredki proslavi na kotalkališču. Slovesnosti na kotalkališču, na kateri je s tradicionalnim skokom čez kožo skočilo v knapovski stan 54 mladih rudarjev, se je udeležil tudi častni član vedenjskega rudnika Franc Leskošek-Luka. (Več o slavju naših rudaijev pišemo na 3. strani) Člani gasilskega društva Velenje — mesto slavijo letos 80-letnico delovanja. Ta visoki jubilej, ki ga bodo združili s praznovanjem letošnjih jubilejev naše Partije in tovariša Tita, bodo proslavili v soboto, 16. julija. , Tega dne bo ob 17. uri krenil s prostora pri velenj skem kopališču sprevod, v katerem bodo STANE VOVK — ODGOVORNI UREDNIK Zbor delavcev — svet delovne organizacije Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje je na seji, kije bila 30. junija, imenoval za odgovornega urednika tednika Naš čas Staneta Vovka, ki je bil doslej vršilec dolžnosti odgovornega urednika. Odločitev za ustanovitev novih tozdov Delavci v tozdih REK Velenje bodo v prihodnjih dneh na referendumih odločali o ustanovitvi novih temeljnih organizacij združenega dela. Tako začenja več kot 6.000 članski delovni kolektiv velenj skega kombinata uresničevati vsebino zakona o združenem delu. Na rudniku lljgnita Velenje bo referendum 13. julija, rudarji pa bodo glasovali o ustauiovitvi osmih teme- !|nih organizacij združenega dela. Dva dni pozneje, 15. julija, bo referendum v šoštanjski termoelektrarni ter v temeljnih (organizacijah združenega dela elekitrostrojni obrati ter Plastike in zaščiitna sredstva. Delavci v termoelektrarni Šoštaij bodo odločali o ustanovitvi štirih tozdov, zaposleni v elek trostrojnih obratih o ustanovitvih štiirih, v plastiki in zaščitnih sredstviih pa o ustanovitvi dveh tozdov. V tozdih zunanj i obrati in avtopark bo referendum 18. julija; zaposlenii v zunanjih obratih bodo odločali o ustanovitvi treh tozdov, delavci avtoparka pa o ustanovitvi dveh tozzdov. Ustanovna konferenca koordinacijskega sveta ZS V okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje ustanavljajo koordinacijski svet Zveze sindikatov z namenom, da bi kar najbolj popolno zaživelo družbenopolitično delo V tem teednu bo še precej spremenljiva) vreme, predvsem v poppoldanskem času se bodo pojavljale krajevne nevihte. Predvidoma do 20. julija se bo konstituiral koordinacij ski odbor Zveze sindikatov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Ustanovitev koordinacijskega odbora je v skladu s prizadevanji, da bi kar najbolj popolno zaživelo družbenopolitično delo v okviru sozda Gorenje. Poseben iniciativni odbor, ki so ga sestavljali predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata, je pripravil osnutek poslovnika o organiziranosti in načelih delovanja koordinacijskega odbora ter predlog o sestavi koordinacijskega odbora in njegovega izvršnega organa ter posredoval gradivo v javno razpravo osnovnim organiza- SREČANJE NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV IN VOKALNIH SKUPIN Krajevna skupnost Plešivec, mladinska organizacija v tej krajevni skupnosti ter prosvetno društvo organizirajo v nedeljo, 17. julija na Graški gori srečanje narodnozabavnih ansamblov in vokalnih skupin. Podobno srečanje so oiganizirali že lansko leto. Želij o, da bi postala ta prireditev na Graški gori tradicionalna in da bi z 15 o počastili spomin na težke čase narodnoosvobodilnega boja. Z letošnjim srečanjem pa bodo počastili tudi letošnje jubileje tovariša Tita in Partije. , Narodno zabavni amsambli in vokalne skupine, še vedno je čas, da se prijavite in sodelujete na srečanju, ki bo 17. julija na Graški gorL , cijam sindikata. Koordinacijski odbor Zveze sindikatov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje bo sestavljalo 43 delegatov, izvršni odbor pa bo imel 11 delegatov, se pravi, da bo v izvršnem odboru predstavnik vsake delovne organizacije v sestavi sozda Gorenje. poleg gasilcev iz vseh društev v naši občini tudi predstavniki gasilskih društev sosednih občin in še nekaterih drugih krajev. Ob zvokih šoštanjske godbe Zarja bodo gasilci korakali po Šaleški cesti mimo slavnostne tribune, ki bo nasproti zgradbe skupščine občine Velenje, do Rdeče dvorane. V Rdeči dvorani se bo nato začela osrednja proslava ob njihovi 80-letnici, na kateri bodo med drugim prebrali kroniko o dolgoletnem delovanju društva. Qb tej priložnosti bo društvo prejelo tudi republišco odlikovanje za 80. jubilej. Odlikovanja bodo podelili tudi nekaterim članom društva, razglasili pa bodo tudi rezultate občinskega gasilskega tekmovanja. Po končani proslavi bo v Rdeči dvorani prosta zabava. Gorenje je v Rdeči dvorani prikazalo novosti programa za prihodnje leto - Sestanki s predstavniki prodajnih služb delovnih organizacij v okviru sozda Gorenja ter s predstavniki Go- renje v Jugoslaviji in tujini. Ta teden so bili v Velenju predstavniki prodajnih služb vseh delovnih organizacij v okviru sozda Gorenje ter predstavniki Gorenja iz Jugoslavije in tujine. V Rdeči dvorani so jim pokazali novosti programa Gorenje za leto 1978, kijih bodo poslovnim partnerjem prikazali na že tradicionalni razstavi oktobra v Velenju. Med obiskom v Velenju so predstavniki prodajnih služb in predstavniki dokončno oblikovali in sprejeli prodajne načrte Gorerj a za leto 1978. Novost razstavi izdelkov Gorenja v Rdeči dvorani je bila celovita predstavitev izdelkov, prikazana je bila, na primer, kompletna kuhinja, ne samo izdelki bele tehnike, mali gospodinjski aparati oziroma kuhinjski elementi. Brigada Oto Mader uspešno opravila nalogo 47 mladih je bilo štirinajst dni na lokalni delovni akciji v krajevni skupnosti Skale - Brigadirji več kot zadovoljivo opravili delo - Na srečanju, ki je bilo ob koncu akcije, so se krajani zahvalili mladincem brigade Oto Mader za uspešno opravljeno deio V četrtek, 30. junija, je končala delo v Skalah mladinska delovna brigada Oto Mader, ki je štirinajst dni urejala okolico vrtca, ki ga bodo v Skalah predvidoma odprli 14. avgusta letos, in pomagala pri napeljavi vodovoda. Brigado je sestavljalo 47 mladih iz velenjske gimnazije in rudarskega šolskega centra, pri delu pa so jim pomagali tudi mladinci iz Škal. „Brigada je več kot zadovoljivo opravila sprejeto obvezo," je dejal ob koncu akcije predsednik krajevne skupnosti Skale Herman Arlič, „saj krajani tega dela v času, ki je še ostal do otvoritve vrtca sami ne bi zmogli opraviti." , Kot smo razbrali iz sporočila komandanta brigade Antona Žižmonda o opravljenem delu, je povprečno delalo na delovi-ščih 40 brigadirjev, ki so opravili nekaj več kot 2.400 efektivnih delovnih ur, od tega pri urejanju vrtca nekaj več kot 1.400, pri izkopu kanala za vodovod pa okrog 1.000. Poleg tega so organizirali še dve udarniški akciji, ena četaje pomagala posipati cesto, ki pelje na lovsko kočo na Ijubeli, draga pa pri izkopu drenažnega kanala pri enem izmed domačinov. Pomoč so nudili tudi krajevni skupnosti Velenje-center levi breg, saj je celotna brigada po- magala urejati nekaj ur okolico stanovanj skih hiš, dve četi pa sta priskočili na pomoč Gaber- čanom pri urejevanju okolice doma družbenopolitičnih organizacij. Velenjski rudarji so proslavili letošnji praznik dan radarjev z novim delovnim dosežkom. V šestih mesecih letošnjega leta so nakopali 2.247.000 ton premoga ter tako presegli polletni proizvodni načrt za 17.000 ton. Povprečno pa so v prvem polletju na dan nakopali 16.127 ton lignita. Gorenje: proizvodnja večja za 38% V prvih šestih mesecih letos tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje ni povsem izpolnila zstavljenih nalog, kljub temu pa je bilo gospodarjenje znatno boljše kot v istem __\ obdobju preteklega leta _ Delovni kolektiv tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je v letošnjem prvem pol-lelju izdelal za 2 milijardi dinarjev izdelkov. V.primerjavi z lanskim prvim polleljem so v velenjskem Gorenju povečali pro- RUDARJI NAKOPALI ZE 2.247.000 TON PREMOGA izvodnjo za 38%, celotni dohodek za 62 %, produktivnost za 3 %, prodaja pa je bila večja kar za 58 %. Kljub tako ugodnim dosežkom pa niso dosegli za letos zastavljenih nalog, saj so do konca j unija dosegli le 42 % za letos predvidenega obsega proizvodnje, letni plan pro- daje so izpolnili z 39%, izvoz pa je na lanskoletni ravni. Delavski svet tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjema sprejel vrsto ukrepov, ki naj zagotovijo izpolnitev planskih nalog, določenih z delovnim načrtom za letošnje leto. Topolšica, zdravilišče b Prvi varovanci novega rehabilitacijskega oddelka, ki je v mesecu dni delovanja že pokazal svoje kvalitete, so na naše uredništvo poslali pismo naslednje vsebine. Kdo ne pozna Topolšice, starega zdravilišča med zelenimi gozdovi, v dolini, kjer teče rečica Topolšica. Do sedaj je bila tu le bolnišnica, pred kratkim pa so odprli tudi zdravilišče s termalno vodo, ki naj bi zdravila naše delovne ljudi. Ta velika pridobitev je še pomembnejša, saj je bila otvoritev v letu praznovanja jubilejev in 85. rojstnega dneva maršala Tita. V začetku so ljudje, ki jim je zdravstvena služba priporočila zdravljenje v Topolšici z nejevoljo pristali na to, ko pa so spoznali vse dobre lastnosti te ustanove so zadovoljni ostali v novo urejenem zdravilišču, likaj je izvrsten zrak in mir, ki smo ga vsi tako potrebni Dobra hrana in prijazno osebje ter ostale usluge, predvsem pa izvrstna voda v obnovljenem bazenu pa so navdušili prve paciente. Zdravilišče ima številne prednosti pred drugimi in prepričani smo, da se bo v bližnji prihodnosti obisk tako povečal, da bo sedanja kapaciteta postala premajhna. Ko bo to zdravilišče popolnoma urejeno bo velika konkurenca drugim zdraviliščem. Ljudje, ki so z uspehom izvršili sedanjo nalogo, bodo poskrbeli tudi za to, da bodo lahko vsi bolni prebivalci šaleške in zgornje savinjske doline, kakor tudi drugi, tukaj ozdraveli. Veliko zahvalo smo dolžni šefu zdravilišča dr. Križniču in njegovim zdravstvenim sodelavcem. Prvi varovanci rehabilitacijskega oddelka bolnice TOPOLŠICA S prvimi, pa vendar že kar odločnimi koraki je začel z delom nov oddelek bolnice Topolšica - rehabilitacijski oddelek. Ne, da bi obračali kolo zgodovine in sledili razvoju bolnice in zdravilišča, pa vendar ne moremo mimo dejstva, daje končno tu spet zaživela tista zdravstvena dejavnost, ki je bila kljub vsem naravnim faktorjem s katerimi se lahko pohvali le malo-katero naše zdravilišče, vrsto let zapostavljena. Dolgoletna želja nekaterih zdravstvenih delavcev in obča- nov, ki so v termalni vodi zdravilišča videli veliko vrednoto za zdravje ljudi, je delno že izpolnjeno. Prvi objekt je sprejel prav tako prve bolnike željne miru, prvobitne narave in predvsem terapije z zdravilno vodo izredno močnega vrelca v Topolšici. Objekt Toplica, v katerem ni mogoče prepoznati nekdanje Mladike, je sodobno in funkcionalno opremljen in nudi kar najboljše počutje bolnikom ter je popolnoma prilagojen za delo medicinske rehabilitacije. Prav SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH DRAVOGRAD, MOZIRJE, RADLJE OB DRAVI, RAVNE NA KOROŠKEM, SLOVENJ GRADEC IN VELENJE razpisujejo Štipendije iz združenih sredstev za Šolsko leto 1977/78 Za štipendijo iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na člana družine ne presega zajamčenega osebnega dohodka (2.162,00 din). Za otroke kmečkih staršev se upošteva 14-kratni faktor na katasterski dohodek in je tako izračunan dohodek izenačen z osebnim dohodkom. V okviru tega cenzusa imajo pri pridobitvi štipendije iz združenih sredstev prednost: a) kandidati, ki se usmerjajo v poklice, ki jih za svoje območje določijo skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma v občini kot prednostne; b) prosilci z boljšim učnim uspehom; c) prosilci, ki so po mnenju službe za poklicno usmerjanje za izbrano šolo primernejši; d) otroci iz družin v slabšem socialno-ekonomskem položaju, ki se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, predvsem, £e izhajajo iz delavskih in kmečkih družin. Kandidati morajo poskušati najprej pridobiti kadrovsko štipendijo v združenem delu, ker štipendije iz združenih sredstev ne bodo razdeljene prej, ko bodo v občini oddane vse kadrovske štipendije. Nekolkovana vloga za štipendijo (obrazec DZS 1,65) mora biti kompletna in točno izpolnjena, priložiti pa je potrebno še naslednje dokumente: -potrdilo o šolanju oz. frekventacijsko potrdilo je potrebno predložiti najkasneje do 15.9.1977; — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih; — izvod pogodbe o kadrovski štipendiji; — oz. če kadrovske štipendije niste uspeli pridobiti, potrdilo, da ste na razpisano kadrovsko štipendijo kandidirali ter izjavo, da kadrovske štipendije ne prejemate; — potrdilo o številu družinskih članov (potrjeno od krajevne skupnosti); — potrdilo o višini preživnine oz. če se ta ne izplačuje, ustrezno potrdilo socialnega skrbstva. Prijave sprejemajo na enotah Skupnosti za zaposlovanje v občinah Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, za občino Velenje pa služba za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje Velenje, Šaleška 19, najkasneje do 15. 8. 1977. Prijav, prispelih po tem roku, ne bomo upoštevali. gotovo je izrednega pomena velika funkcionalnost, na račun katere pa ni trpel estetski videz nekdanje bolniške zgradbe. Tapison po hodniku in stopnicah nudi mehkobo in daje toploto, ki jo še popestri bogata zbirka slik znanega slikarja Jožeta Horvata - Jakija, ki so bile dar novoustanovljenemu oddelku in za katere so mu delavci bolnice in bolniki nadvse hvaležni. „So pa še nekatere pomanjkljivosti", meni šef zdravilišča dr. Križnič, „vendar jih bomo skušali kar najhitreje odpraviti, sicer pa nam pacienti pomagajo in nas dobronamerno opozarjajo na napake." Bolniki s katerimi sem se pogovarjal so bili polni hvale, tako nad učinki zdravljenja, kakor tudi nad drugimi uslugami in prijaznim osebjem. Videti je, da se je kolektiv dvajsetih delavcev že popolnoma ujel pri novem delu, sicer pa so vsi med njimi že z izkušnjami, saj so bili prej zaposleni v drugih oddelkih bolnice Topolšica. Teh dvajset ljudi nudi poleg drugih tudi vse medicinske usluge od frziotera-pije, obsevanja, mehanoterapije, masaže, podvodne masaže, kopeli v termalnem bazenu in medicinske gimnastike v bazenu do individualne medicinske gimnastike. V prijetnih eno ali dvopo-stelnih sobah objekta Toplice, je vse ugodje, ki ga potrebuje obiskovalec zdravilišča. Zdravilišče je sedaj tudi že popolnoma zasedeno in je oddanih vseh 50 postelj. Trenutno so tu le pacienti iz velenjske in mozirske občine z indikacijami pod A ali B. Z OBJAVLJAMO LISTO PREDNOSTNIH POKLICEV: Kmetijci: kmetovalec kmetovalka-gospodinja poljedelec poljedelec-živinorejec poljedelec-traktorist živinorejec perutninar sadjar sadjar-vinogradnik-vinar vrtnar-povrtninar parkovni vrtnar cvetličar živinorejski tehnik Rudarji in geologi: rudarski strojnik rudarski delavec površinski kopač rudarski tehnik rudarski inženir dipl. inženir rudarstva Metalurgi: talilec v črni metalurgiji talilec v barvasti metalurgiji talilec v metalurških pečeh pražilec rude floter kalupar-livar valjavec izvlačevalec žice tegalec stiskalec površinski obdelovalec železa livarski modelar zidar industrijskih peči metalurški tehnik metalurški inženir dipl. inženir metalurgije Kovinarji: ključavničar stavbni ključavničar orodjar varilec kovač strugar rezkalec skoblar vrtalec ostrilec kalUec brusilec galvanizer indikacijami pod A so bolniki, ki imajo plačano tritedensko zdravljenje s strani skladov, z indikacijami pod B pa bolniki, za katere del sredstev prispeva delovna organizacija. Na zdravljenje v zdravilišču pa že čaka nadaljnjih 140 bolnikov. Tako zaenkrat ni možnosti za razvoj preventivne rehabilitacije, za katero pa so v Topolšici dani vsi pogoji. Ta oblika zdravstvenega varstva bo možna šele v prihodnjih letih, ko bodo dograjeni dodatni objekti. Po prvem mesecu delovanja zdravilišča že ugotavljajo izredno pozitivno delovanje vode, ki je močno biološko aktivna. Biološka aktivnost je celo višja, kot so predvidevale prej opravljene analize in raziskave, ki so jih opravili naši priznani inštituti. Akredotermalna voda s svojimi pozitivnimi lastnostmi vpliva najugodneje na postrev-matsko rehabilitacijo pri kateri je potrebna termalna voda nižje temperature ter kardiovaskular-ne bolezni in nevroze. Zato v Topolšici sprejemajo bolnike le s takimi indikacijami, vse ostale klepar industrijski klepar stavbni klepar Monterji in inštalaterji: monter ogrevalnih naprav monter klimatizacijskih naprav ' monter hladilnih naprav vodovodni inštalater konstrukcijski ključavničar monter TT linij Mehaniki in strojniki: strojni ključavničar rudarski mehanik gradbeni strojnik varilski tehnik strojni inženir strojni inž. tehnolog strojni inž. varilstva strojni inž. konstruktor strojni inž. energetik dipl. strojni inž. dipl. strojni inž. tehnolog dipl. strojni inž. konstrukter dipl. strojni inž. za proizvodnjo dipl. strojni inž. za mehanizacijo dipl. strojni inž. energetik Električaiji: elektroinštalater elektromonter elektromonter vis. omrežij električar obratovni električar rudarski električar stikalničar elektrotehnik za jaki tok inž. elektrotehnike inž. elektrotehnike-energetik inž. elektrostrojništva inž. elektrotehnik-elektronik dipl. inž. elektrotehnike dipl. inž. elektrotehnik-energetik dipl. inž. elektrostrojnik dipl. inž. elektrotehnik-elektronik Gradbeniki: zidar teracer štukater tesar železokrivilec kamnoseški delavec fasader V eni od sob na pljučnem oddelku bolnike pa zdravstvena služba pošilja v druge toplice v republiki. Seveda, vse še ni tako kot si zdravstveni delavci v novem oddelku bolnice želijo in kakor so v začetku načrtovali. Veliko dela bo še potrebno vložiti za ureditev okolice, pa tudi bazen še ni popolnoma končan, predvsem še manjka oprema. Nismo kar tako v uvodu napisali, da so bili v zdravilišču storjeni prvi a odločni koraki. Prvotna zagnanost in smelost med delavci še ni popustila. Če bodo na voljo zadostna sredstva lahko pričakujemo, da se bo ta del naše doline razvil v velik center zdravja, ki ga bodo koristili ne le naši občani, ampak bolniki iz naše širne domovine. ★ ★★ Poleg oddelka za rehabilitacijo delujeta v bolnici Topolšica tudi interni in pljučni oddelek. Pljučni oddelek je moral v zadnjih letih število postelj močno zmanjšati, zato so osebje s tega oddeika prestavili v novousta- izolater tlakovalec strojnik gradbene mehanizacije gradbeni miner gradb. tehnik za visoke gradnje gradb. tehnik za nizke gradnje gradbeni tehnik hidrotehnik gradbeni inženir dipl. inž. za nizke gradnje dipl. inž. za visoke gradnje dipl. inž. za hidrogradnje Pleskarji: soboslikar pleskar Keramiki: keramik pečar Steklarji: strojni steklar Lesaiji: mizar pohištveni mizar stavbni mizar strojni mizar modelni mizar kolar sod ar sušilec lesa inženir lesarstva dipl. inž. lesarstva Papirničaiji: izdelovalec papirja kartonažer papirniški tehnik dipl. inž. papirništva Grafiki: ročni stavec strojni stavec knjigovez Predelovalci kož in usnja: usnjar izdelovalec usnjene galanterije čevljar tapetnik usnjarski tehnik izdelovalec usnjene konfekcije Tekstilci: konfekcionar novljeni rehabilitacijski oddelek. V preteklem letu so v bolnici Topolšica obnovili zgradbo Planike. Tu so preuredili in posodobili laboratorij ter dokupili dodatno opremo in tako izboljšali in pospešili laboratorijski analize. Obnovili so tudi vsa nadstropja, sodobno opremili bolniške sobe in v Planiko preselili interni oddelek. V slabem stanju pa je še vedno oddelek za pljučne bolnike v zgradbi Smrečina. Ta objekt bodo obnovili v letošnjem letu. Do leta 1980 je glavna naloga bolnice, da razvija te tri oddelke. Pri tem bo prav gotovo najpomembnejša izgradnja novega objekta za rehabilitacijo i 120 posteljami, z vsemi odgovarjajočimi bazeni in stranskimi dejavnostmi. Do leta 1985 pa naj bi p« planu, ki ga je sprejela skupščina, preuredili stare objekte, ki so še neizrabljeni in jih preuredili za potrebe splošne bolnice z vsemi oddelki, ki so potrebni za to bolnico. Tako bi tu razvili še kirurški, ginekološki, porodni ški in otroški oddelek. konfekcijski tehnik tekstilno-kemijski tehnik Predelovalci hrane: mlekar mesar pek Komunalni in sorodni poklici: komunalni inženir Železničaiji in sorodni: prometnik Posredniki komunikacij: mehanik TT naprav IT monter Gostinci in sorodni: kuhar natakar gostinski tehnik Pedagogi: učitelj glasbe rezredni učitelj predm. uč. matematike- fizike predm. uč. glasbe predm. uč. likovne vzgoje predm. uč. strokovnih predmetov predm. uč. tehnične vzgoje-kemije predm. uč. tehnične vzgoje-frzike predm. uč. praktičnega pouka predm. uč. gospodinjstva predm. uč. telesne vzgoje vzgojitelj v domovih profesor slovenščine profesor kemije profesor fizike profesor matematike profesor strojništva profesor elektrotehnike profesor mehan. tehnologije prof. telesne vzgoje defektolog pedagoška gimnazija Poklici zdravstvenih delavcev: zdravnik zobotehnik Ostalo: tapetnik Slovesno ob rudarskem prazniku j novi izdem-. Vm\ čas na tržišču s „Storili bomo vse, da bomo z doslednim uresničevanjem dohodkovnih odnosov spodbujali delo in gospodarjenje ter ustvarili družbenoekonomsko podlago za samoupravljanje v celotni materialni in družbeni dejavnosti, je med drugim poudaril Jože Aljaž, predsednik delavskega sveta REK med slavnostnim govorom na nedeljski proslavi ob prazniku naših rudarjev Letošnji praznik rudarjev - 3. julij, ki so ga združili s praznovanjem dneva borca, so velenjski rudaiji proslavili s pomembnim delovnim dosežkom. V šestih mesecih letos so nakopali 2.247.000 ton premoga ter tako presegli polletni proizvodni načrt za 17.000 ton. ■ Sicer pa je bilo že dan pred stanovskim praznikom rudarjev v Velenju praznično razpoloženje. Na priložnostnih slovesnostih po temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti skupnih služb, so podelili priznanja in nagrade delavcem za deset, petindvajset in trideset let neprekinjenega dela na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu. Na slovesnosti v Kulturnem domu pa je v soboto popoldne direktor REK Mirko Bizjak podelil priznanja in nagrade delavcem za dvajsetletno delo na kombinatu ter ru-daijem, ki so že deset let člani rudniške reševalne čete. Med tednom so se poslovili tudi od 58 sotovarišev, ki so letos odšli v zaslužen pokoj. Ob tej priložnosti so jim med drugim poklonili spominske rudarske svetilke. V nedeljo na praznični dan so v Velenju člani rudarske godbe že navsezgodaj igrah budni-co. Ob poldevetih pa je s Titovega trga krenil po velenjskih ulicah že tradicionalni rudarski sprevod, v katerem so bili poleg rudarjev v svečanih oblačilih tudi športniki, gasilci, člani šaleške folklorne skupine in seveda rudaiji — starešine ter absolventi poklicne rudarske šole Rudarskega šolskega centra Ve- lenje. V paradi pa sta igrali rudarska godba in godba Zaija Šoštanj. Kot vsako leto so tudi v nedeljo množice Velenjčanov toplo pozdravljale udeležence parade. Nato pa so se vsi zbrali na z zastavami okrašenem ko-talkališču, kjer se je ob deveti uri začela osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku naših rudarjev. Poleg velikega števila občanov Velenja, predstavnikov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij se je slovesnosti udeležil tudi častni član Rudarsko elektroenergetskega kombinata in član sveta federacije Franc Leskošek-Luka. Med gosti so bili tudi Tone Bole, član predsedstva SR Slovenije, Emil Tomažič, podpredsednik republiškega sveta Zveza sindikatov Slovenije, Dragan Petrovič, predsednik republiškega komiteja za energetiko in Dušan Kompare, pomočnik republiškega sekretarja za delo. V slavnostnem govoru je predsednik delavskega sveta delovne organizacije REK Jože Aljaž med drugim dejal: „Ko se srečujemo od praznika do praznika, pregledujemo in ocenjujemo naše delo ter uspehe. Za preteklo obdobje lahko ugotovimo, da smo kljub hudim in težkim nesrečam, ki so nas prizadele, dosegli proizvodni načrt 4 milijone 400 tisoč ton nakopanega premoga. Tudi letošnji šestmesečni rezultati kažejo, da smo izpolnili polletni proizvodni načrt, katerega smo za celo leto načrtovali v višini 4,5 milijonov ton. Ti rezultati so resnično pokazali veliko mero družbene zavesti in prizadevanja, da zagotovimo in dajemo naš delež k zagotavljanju energetskih razmer v Sloveniji. To poudarjam še posebno zato, ker se kljub hudim nesrečam, takšnih ne pomnimo že več desetletij, saj smo v nesreči julija lani in januaija letos tragično izgubili osem naših tovarišev rudaijev in kljub težkim odkopnim razmeram zavedamo, da moramo uresničiti načrtovano proizvodnjo premoga." Zatem je Jože Aljaž poudaril, da tudi Termoelektrarna Šoštanj proizvaja iz leta v leto rekordno število kilovatnih ur električne energije in je v nenehni obratovalni pripravljenosti. Njena obratovalna pripravljenost je za 8,5 odstotkov nad zahodnoevropskim povprečjem in je lani znašala 93,5 odstotka. ILani so v Termoelektrarni proizvedli 2.586 GWh oziroma za 7,7 odstotka več kot so predvidevali. Zato pa so morali rudaiji zagotoviti 3.099.000 ton premoga. „Enako smo zadovoljni, da tudi ostale temeljne organizacije združenega dela dosegajo svoje proizvodne načrte in tako de- Dekleta so jim pripela rdeče nageljne kot znak ljubezni Jože Aljaž, predsednik delavskega sveta REK lavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata v celoti potrjujemo, da se čutimo odgovorne za lasten razvoj in da čim več prispevamo v prizadevanjih naši širši družbeni skupnosti. Zavedamo se tudi, da je naša dejavnost širšega družbenega pomena, pri čemer se čutimo odgovorne, tako za razvoj sredine v kateri živimo in delamo, kot za urejanje problemov ožjega in širšega družbenega standarda." Nato je Jože Aljaž dejal, da se kljub mnogim uspehom srečujejo tudi s številnimi proizvodnimi, razvojnimi, tehnološkimi problemi, ki so posledica tudi tržnih in težkih proizvodnih razmer. Toda mnoge težave uspešno premagujejo z razumevanjem širše družbene skupnosti, v njihovih prizadevanjih pa jih spremlja in krepi zavest, da so proizvodnja premoga in električne energije ter druge dejavnosti kombinata soliden temelj za nadaljnji razvoj materialnih proizvajalnih sil ter trdna osnova za nadaljnjo krepitev samoupravnih socialističnih odnosov. Ob koncu govora je Jože Aljaž spregovoril še o uresničevanju zakona o združenem delu na REK „Storili bomo vse," je dejal, „da bomo z doslednim uresničevanjem dohodkovnih odnosov spodbujali delo in go-spodaijenje ter ustvarili trdno družbeno ekonomsko podlago za samoupravljanje v celotni materialni proizvodnji in v družbeni dejavnosti. Ravno v tem času bijemo v rudarsko elektroenergetskem kombinatu boj za trdnejšo povezanost v vseh enotah združenega dela, za večjo storilnost in kar najboljše gospodaijenje z družbenimi sredstvi ter vzpostavljamo medsebojne dohodkovne odnose na temeljih svobodne menjave dela. Z nadaljnjim ustvarjalnim delom in prevzemanjem obveznosti ter odgovornosti ravno iz vsebine zakona o združenem delu pa bomo delavci našega kombinata prispevali tudi svoj delež k izpolnitvi nalog, ki nas čakajo pred 11. kongresom ZKJ. Ta naša zagotovila prav gotovo sodijo v okvir naših skupnih ciljev in hotenj v rasti in napredku naše doline, republike in naše Socialistične samoupravne bratske Jugoslavije." Slavnostnemu govorniku je sledil kulturni program, ki so ga izvajali Rudarska godba, moški pevski zbor Kajuh in člani šaleške folklorne skupine. S tradicionalnim skokom čez napeto kožo pa so starejši rudaiji sprejeli v knapovski stan 54 absolventov poklicne rudarske šole. 5 * s s ! V velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje so zadovoljni s polletnimi proizvodnimi dosežki, čeprav v celoti planskih nalog niso uresničili - Delavski svet sprejel več ukrepov, da bi bilo gospodarjenje v prihodnje še boljše - Z večjo produktivnostjo zagotoviti uresničitev načrta investicij - Delavski svet TGO Gorenje bo že v kratkem obravnaval uresničevanje programa investicij, predlog delovnega načrta za leto 1978 ter uveljavljanju vsebine zakona o združenem delu. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so v zadnjih dneh nekajkrat ocenili rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem polletju. Ugotavljati je mogoče, da se je gospodaijenje, če ga primerjamo z lanskim prvim polletjem, občuto iz boj šalo. Proizvodnja je večja za 38 odstotkov, produktivnost za 3 odstotke, celotni dohodek za 62 odstotkov, prodaja pa za 58 odstotkov. Znano pa je, da so se na začetku lanskega leta srečevali tako v Gorenju, kot pri drugih proizvajalcih bele tehnike, z velikimi težavami. Zato so tudi primerjalni podatki takšni Realnejšo podobo gospodarjenja oziroma trenutnega stanja da primeijava polletnih dosežkov z delovnim načrtom. Ta pa kaže, da so dosegli v tovarni gospodinjske opreme Gorenje do konca junija 42 odstotkov letnega načrta proizvodnje, prodaja je bila dosežena z 39 odstotki, izvoz pa je na lanskoletni ravni Pomembno pa je, da so skorajda dosegli predvideni dohodek in čisti dohodek, saj zaostaj ata za planom le za 1 odstotek. Delavski svet tovarne gospodinjske opreme Gorenje je na svoji zadnji seji, ob obravnavi ocene o polletnih dosežkov, opozoril na probleme oziroma naloge, ki čakajo kolektiv v prihodnjih mesecih. Sklenilje, daje treba zaostriti odgovornost za izvajanje sprejetih delovnih nalog. Zagotoviti je treba, da bodo v predvidenem roku na trgu vsi novi izdelki; vsi tisti proizvodi, ki bi že morali biti na tfžišču, morajo priti s tekočih trakov najpozneje do septembra. Večji poudarek je treba v prihodnje nameniti kakovosti in to na vseh ravneh (od načrtovanja izdekov pa do same proizvodnje). Storiti je treba tudi vse, da čimprej zaključijo že začete začete investicije. V prvem polletju je dosegla tovarna gospodinjske opreme Gorenje proizvodi?o v vrednosti 2 milijardi dinaijev. V drugem polletju mora vrednost proizvodnje doseči vsaj 2,4 milijarde dinarjev, seveda ob enakih stro&ih ter ob nespremenjenem številu zaposlenih, se pravi ob večji produktivnosti. Le tako bo namreč mogoče doseči načrtovano bruto amortizacij o, kar je poglavitni pogoj za uresničitev načrta investicij. Istočasno z ocenj evanj em uresničevanja planskih nalog za leto 1977 v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Veleije pospešeno pripravljajo predlog delovnega načrta za leto 1978. Predvideno je, da bo delavski svet delovne oiganizacfe na eni od prihodnjih sej podrobneje spregovoril o uresničevanju programa investicij v okviru tovarne gospo-dinjske opreme Gorenje, nadalje o predlogu delovnega načrta za leto 1978 ter o uresničevanju vsebine zakona o združenem delu. 15. julija - zrelostni izpit za delavce TEŠ Nad 600 članski delovni kolektiv termoelektrarne Šoštanj, temeljne organizacije združenega dela Ru-s darsko elektroenergetskega kombinata Velenje, > pred drugim najpomembnejšim referendumom — $ Prihodnji petek, 15. julija, odločitev o organiziranju * štirih tozdov — Velika večina delavcev v šoštanjski ji termoelektrarni je že dala soglasje, da se sedanja delovna organizacija REK Velenje reorganizira v sestavljeno organizacijo združenega dela. I S 5 I V šoštanjski termoelektrarni že začenjajo z akcijo, torej v konkretni praksi, uresničevati vsebino zakona o združenem delu. Ugotavljati je mogoče, da so v slovenskem elektrogospodarstvu, kar zadeva uresničevanje vsebine zakona o združenem delu, doslej prišli najdle prav v šoštanjski termoelektrarni. Zato je v tem trenutku ta nad 600 članski delovni kolektiv dejansko na zrelostnem izpitu. Od delavcev šoštanjske termoelektrarne pričakuje slovenska in širša javnost, da tudi pri uveljavljanju vsebine zakona o združenem delu dosežejo takšne rezultate, kot jih na področju proizvodnje električne energije in investicijske izgradnje, torej da bodo lahko za vzor drugim še na tem področju. Delavski svet termoelektrarne Šoštanj je na svojem zadnjem zasedanju soglasno sprejel predlog o organiziranju štirih temeljnih organizacij združenega dela. Ugotovljeno je namreč bilo, da so v sedanjem obdobju (ko termoelektrarna Šoštanj IV še ni dograjena) pogoji za ustanovitev in delovanje štirih temeljnih organizacij združenega dela, in sicer: - pogon I in II faze izgradnje, vključno s transportom premoga, - pogon III faze izgradnje, vključno s pripravo vode, - vzdrževanje, - investicije. Predlog za novo samoupravno organiziranost so obravnavali zbori delavcev; pripombe in predloge iz javne razprave pa je delavski svet upošteval ob sprejemanju sklepa, da delavci termoelektrarne Šoštanj na referendumu prihodnji petek, 15. julija 1977, odločajo o novi samoupravni organiziranosti, to je o ustanovitvi štirih temeljnih organizacij združenega dela. Tudi v termoelektrarni Šoštanj je organiziranje temeljnih organizacij združenega dela pogoj za uresničitev stavnega položaja delavcev. Organiziranje temeljnih organizacij združenega dela je torej in mora biti neposredni interes delavcev, zato, kot poudarjajo v šoštanjski termo- elektrarni, tudi ni prav nobene bojazni, da bi delavci katerekoli temeljne organizacije združenega dela prišli v slabši družbenoekonomski položaj zaradi velikosti proizvodnje, zaradi starejše tehnologije in temu podobno, skratka zaradi vseh proizvodnih elementov, saj je položaj delavcev odvisen od njihovega dela. To vprašanje se, kot zatrjujejo v Šoštanju, že sedaj dokaj uspešno razrešuje v okviru slovenskega elektrogospodarstva, kajti rezultat dela delavcev posamezne temeljne organizacije združenega dela ugotavljajo s primerjanjem s samoupravno sprejetim planom (elektroenergetsko bilanco), v tem planu pa so že upoštevane možnosti gospodaijenja sleherne temeljne organizacije združenega dela. Pričakovati je mogoče, da bodo delavci termoelektrarne Šoštanj na referendumu, 15. julija, z večinsko odločitvijo za ustanovitev štirih temeljnih organizacij združenega dela izpričali hotenje za njihovo večjo uveljavitev tudi na samoupravnem področju! O tem, kakšna bo prihodnja samoupravna podoba termoelektrarne Šoštanj in rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, pa so v šoštanjski termoelektrarni že spregovorili zbori delavcev. Na prvem referendumu, ki je bil 29. junija, je večina zaposlenih v termoelektrarni Šoštanj soglašala s predlogom, da se sedanja delovna organizacija Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje reorganizira v sestavljeno organizacijo združenega dela. Ob tem pa ne gre prezreti tudi javo izrazenega interesa delavcev termoelektrarne Šoštanj, da združujejo delo in sredstva tako v okviru sestavljene organizacije združenega dela REK Velenje, kot v okviru sestavljene organizacije združenega dela EGS. ! I TURISTIČNI A jf » naš čas KAŽIPOT radio velenje Se še niste odločili, kam na dopust? Še je čas, da se odločite! Oglasite se v Turističnem biroju Turističnega društva Velenje, ki ima svoje prostore v Rdeči dvorani ali pa se nam javite na telefonsko številko 950-990 in skupaj z vami bomo izbrali najboljšo možnost, da lepo preživite vaš letni dopust.. V ta namen se priporoča TURISTIČNI BIRO, ki bo odslej, posebej za vas, odprt vsak dan, razen nedelje, non stop od 7 do 19 ure. PRIPOROČAMO VAM: BIFE KOPALIŠČE — več kot 500 sedežev, — jedila na žaru, — točeno LAŠKO in TALIŠ PIVO Planinstvo v Šaleški dolini Šentflorjanski graben: Šoštanj -Mostnar - Grebenšek 1 1 /4 h. Od Grebenška so označene poti v razne smeri: Hudi potok - Mornova zijal-ka, Topolšica, Kramarica in dalje na Smrekovec ali kar v Črno, Razpo-dovnikov mlin - Sv. Križ. S Sv. Križa je bilo markiranih več sestopov: na Završki hlev in v Črno, pot do Luke - Gornjega Brložnika - na Smrekovec. Od Gornjega Brložnika je vodila označena pot tudi v Ljubno mimo Krumpačnika, Penturja in Raztok. iz življenja koče: 1931. leta so pri cerkvi v Družmirju večkrat klicali, kdo bi hotel voziti gradbeni material na Smrekovec. Ker sem bil v stiski, sem poskusil z vožnjami. Prvič sem naložil samo 100 kg na lahek voziček in sem vozil 7 ur. Pozneje sem nalagal blizu 300 kg in tudi čas vož- marji. Radi so prihajali na Smrekovec Blaž Rock-Biba, Mravljakova fanta Dušan in Drago, Karel Destov-nik. Tako živahno delovanje Šaleške podružnice je pretrgala vojna. Vojna je segla v planine. Nudile so zavetje partizanom. Bile pa so tu- Pri Lukežu (Luka) se ie odceoila pot na žago Pri Francki - izvir Ljubije t h - soteska Ljubije - Mla-Petkovnik - Mostnar - Šo- čnik štanj. Pri Petkovniku je bilo razhodišče za tri zaznamovane ture: Šoštanj -Mlačnik - Petkovnik - Šmihel -Mozirska koča 4 h, Šoštanj - Mlačnik - Petkovnik - Šmihel - Bela peč - Ljubno 5 t/2 h, Šoštanj -Mlačnik - Petkovnik - Lokova -Mozirje 3 1 /2 h. Iz Šoštanja v Šmartno ob Paki je vodila markirana planinska pot mimo šoštanjskega gradu 1 1/2 h. Šoštanj - Anton na Skornem 1 uro. Na Goro Oljko je vodilo več zaznamovanih poti: Šoštanj - Stanov-šek - Gora Olja 2 h, Velenje - Sta-novšek - Gora Oljka 2 h, Polzela -Gora Oljka 2 h, Rečica (Šmartno) ob Paki - Gora Oljka 1 h. Velenje - Št. Janž na Vinski gori - Dobrna 2 1/2 h. Ž.p. Paka - Sv. Jošt na Paškem Kozjaku - Špik 1 1/2 h. Na Špik so bili markirani tudi dohodi iz Doliča 2 h, iz Dobrne 3 h in iz Konjic 4 h. Planinci so oživili nekdanjo pot čez Graško goro: Velenje - Cirko-vce - Metul - Šmiklavž - Slovenj Gradec 4 1/2 h in povratek: Šmiklavž - Strmšek - Šoštanj 4 1/2 h. Šoštanj - Forhtenek (razvaline gradu) 2 h Šoštanj - Plešivec 1 1/2 h. Po letu 1929 se je v okviru Šaleške podružnice SPD dobro razvijal zimski šport, pri podružnici je bil osnovan poseben odsek za zimski šport. Leta 1931 je podružnica postavila na Špiku razgledni stolp. Imenovali so ga Čarfov stolp zaradi zaslug župnika Čarfa. V tem letu je društvo začelo graditi tudi svojo kočo na Smrekovcu. Otvoritev Koric-kega koče na Smrekovcu je bila 3. septembra 1933. leta. Poznejši oskrbnik koče na Smrekovcu, Ivan Sevčnikar, pripoveduje hiUliiMi 9 C-l%m TURISTIČNA POSLOVALNICA VELENJE VAS VABI IN NUDI - PROGRAM LETNEGA ODDIHA • ..IZLETNIK", možno na kredit • „ATLAS" • JAT - ZRAČNI MOST • AERODROM, TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA -POČITNICE V TUJINI • „ ATLAS" • Grčija - otok Rodos • Kanarski otoki • Baleari Mallorka • Costa del sol, Costa brava • Tunizija • Krožno potovanje Španija, Portugalska - POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO • program Yugotoursa — možno na kredit NUDIMO bogat program izletov po domovini in za tujino. Prodajamo vse vrste letalskih vozovnic in nudimo turistične usluge SE PRIPOROČA IZLETNIK, TURISTIČNA POSLOVALNICA NA AVTOBUSNI POSTAJI VELENJE Za konec tedna vam priporočamo, da obiščete GOSTIŠČE PRI VIDI v prijetni vasici Zavodnje. Nudijo vam: — domače specialitete in pijače, savinjski želodec, domače salame, domač kruh, izbrana vina ..., — nedeljska kosila, — domače koline. Primeren salon za poslovne pogovore in sestanke, bankete in svatbe. nje mi je uspelo nekoliko skrajšati. Vsa dela je vodil predsednik podružnice Luce Koricky iz Šoštanja. Pot do koče in planina sta mi postajali vedno ljubši. Z društvom sem se dogovoril, da bom prevzel delo oskrbnika. Na Smrekovec sem šel 1. julija 1933. Nekaj časa je kar naprej deževalo, biloje megleno in pusto, turista pa nobenega od nikoder. Prvi trije gostje so prišli sredi avgusta. Bili so iz Maribora - profesor Gustav Šilih z dvema kolegoma. Njihova tura . je bila: Črna - Smrekovec - Radu-ha. Že prvo zimo sem imel veliko smučarjev, tečajnikov in posameznikov. Sneg je zapadel 15. oktobra in obležal. Na Smrekovcu nam je bilo lepo. Obdelali smo njivo, na kateri je zrastlo dovolj krompirja in zelenjave. Nabrali smo borovnic in napravili po tri polovnjake borovničev-ca (žganje). Po 200 kg brusnic smo vkuhali v kompot. Tudi gob je bilo na Smrekovcu zelo veliko. Lebinci (kmetje iz ljubenske strani) so prinašali prodajat v kočo perutnino in jajca. Prva leta je imela koča po 1500 - 2000 obiskovalcev na leto. Kadar so bili shodi pri S/. Križu, so se v koči oglašali tudi ro- VA VtATOR VIATOR Turistična agencija Ljubljana, Trdinova 3 tel.: 314-544 ftt) VAS POLETNI DOM Turistično naselje STELLA MARIS IN POLYNESIA v UMAGU apartmaji, bungalovi — opremljena kuhinja, spalnica, dnevni prostor, prha, wc.... . . Če vam je odveč kuha, lahko naročite tudi polne penzione, sicer pa samo dnevni najem. Zelo primemo za družine z otroki. Prijavite se lahko v poslovalnici VIATORJA in pri IZLETNIKU Celje. di priča pohodov, spopadov, hajk, lakote, smrti. Pretresljivo je, kako so ljudje v svoji najtežji uri mislili na planine. 23-letni gozdar Valter Muhovec iz Šoštanja je bil 2. okt. 1944 ustreljen kot talec v Mariboru. V svojem poslovilnem pismu je zapisal: „Draga mati, prosil bi te, da vsa-diš na naš vrt smreko, ki bo pričala, da je tu nekoč živel gozdar, ki pa ni prišel do zaželjenega cilja. Vsadi smrekco, da se bo videlo na Smrekovec in planine. Pozdravi v mojem imenu gozdove, polja in planine. Mati, moja želja je, da živiš naprej. Ne žalosti se, živi, kajti mnogo nas je . . ." Takoj po okupaciji je okupator razpusti podružnico. Tedaj je vključevala 130 starejših članov in 30 mladincev, njen predsednik je bil odvetnik dr. Jože Goričar. Koča na Smrekovcu je postala last Štajerske domovinske zveze. Oskrbnica Prislanova je sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem in je v koči nudila zavetje prvim organizatorjem osvobodilnega gibanja na šaleškem področju. Novembra 1941 sta nemška policija in orožništvo organizirali akcijo na Boža Mravljaka, ki se je zadrževal v koči. Božu je uspelo pobegniti, oskrbnico pa so Nemci aretirali in kočo izpraznili. Inventar koče so spravili pri Andreju Mazeju v Belih vodah. Partizani so ta inventar v noči na 14. julij 1942 rekvirirali. 13. avgusta 1942 je I. štajerski bataljon zažgal kočo na Smrekovcu. Po osvoboditvi so planinci v Šoštanju spet pričeli delati. Koče na Snrekovcu niso obnovili, prepustili so jo delavcem iz Žerjava, sami pa so si postavili Andrejev dom na Semenu. Danes šteje šoštanjsko planinsko društvo 270 članov. Intenzivni razvoj Velenja po drugi svetovni vojni je narekoval ustanovitev planinske organizacije tudi tu. 1949. leta je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Velenje. To društvo ima sedaj 1700 članov in svoj dom na Paškem Kozjaku (1954), do katerega je zgradilo tudi 8 km ceste iz Pake (1968). V Šmartnem ob Paki deluje sekcija PD Velenje s 30 člani. * Konec Spomini, ki v va se žive To so veliki, med katere se težko kdo vrine. Naj navedem uvrstitve v zadnjih letih: 1971 - Kladivar, Velenje, Olimpija; 1972 - Ljubljana, Kladivar, Olimpija, Velenje I, Velenje II; 1973 - Velenje I, Kladivar, tovarna vagonov Kraljevo, Velenje II, Olimpija; 1974 - Kladivar, Velenje I, AK Sloboda Varaždin, Partizan Tabor v Sav. dolini, Olim-pga. Tokrat sta bili najmočnejši ekipi Kladivaija in Velenja I, nato pa bi moralo biti brez razmišljanja Velenje II, tembolj, kerje bila Olimpija I oslabljena zaradi nepričakovane odsotnosti enega člana. Tretje mesto bi se nam sploh ne smelo izmuzniti - še več: do začetka vzpona na Golovec smo „dežurali" in opazovali, kaj se dogaja pred nami. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi se kateri izmed vodilnih ekip zataknilo in bi takoj izkoristili priložnost. Nismo načrtovali nemogoče, samo boje bi bilo, da bi več skrbi posvetil sebi, kot pa slabostim drugili ekip. Po desetih kilometrih sem bil že ves kuhan, vendar smo zaradi začetne prednosti še dolgo obdržali tretje mesto. Na dolgi ravni makadamski cesti pet kilometrov pred ciljem sta me Vedenik in Koselj opozorila na zasledovalce, meni pa takrat uvrstitev sploh ni bila več pomembna. Želel sem si samo, da bi se še enkrat v življenju vlegel in odžejal, toliko močan pa sem še bil, da nisem pil vode, ki jo otroci vsako leto ponuja- jo na tem, naseljenem delu proge. Zagrabila sta me za roke, da bi me vlekla. To je bilo še slabše, ker sta mi onemogočila gibanj e rok. Otepal sem se ju, nakar sta me pustila. Lovila nas je ekipa varaždinske Slobo-de. Stara znanca, sedem let starejša od mene sta z elastičnim povojem vlekla tretjega. Na pontonskem mostu preko Ljubljanice, ki ga vojaki napravijo le za tekmovanje, so nas ujeli. Brv je preozka, da bi nas že na njej prehiteli, toda takoj, ko so oboji zapustili brv, so nam ušli. V Ljubljani sta nas ujeli ekipi Olimp je II (ing. Majcen — osem let starejši!) in Olimpije I. Zdrsnili smo na šesto mesto, kje je bila uvrstitev med prve tri! Tudi to mesto smo komaj rešili, za nami je smučarski klub Kranj zaostal le za štiri sekunde. Vrstni red je razviden iz opisa, zmagala pa je naša prva ekipa. Še drobna zanimivost — matere članov ekipe Veleije II so bile ob našem rojstvu stare 32 (prvi), 37 (prvi) in 42 let (osmi otrok). Ponovno je bil Kumrovec pred vrati. Ali naj nastopim ob takem polomu v Ljubljani? Za nastop sem se odločil, da bi se čimprej približal petim nastopom, za katere dobi vsak tekmovalec posebno spominsko plaketo ne glede na uvrstitve. Kako star ta ti? Upoštevajoč neuspeh 1972 ob naglem začetku in dober tek 1974 ob počasnem startu, sem se odločil za slednje. Kako bo V • T ■*.** .-'S 'V ta tek poln domislic, ob startu slutil nisem. Ponovno sem ob lovljenju kaj p govoril z znanci in odhitel. Spet s po nekaj kilometrih ujel Ladinek ki mi je zaupal, da lovi tistega z m dro kapo, ker se mu želi oddolžiti poraz pred letom dni. Bilje njegt klubski tovariš Gradišnik. Njega sa ujel v hudem klancu, kjer sem iim zraka komaj za tek, zato sem ..pozdravil" šele po dvesto metr skupnega teka. Dobro je oznai moj tek: ..poznam tvojo taktiko, vsakim boš malo poklepetal in a šel". Pri lovljenju sem razmišljal, bi mu izdal Ladinekov načrt; vendi sem sklenil, da ga bom zamolči ker bi se lahko zgodilo, da bi se i Gradišnik prilepil. Nekje na sedmei kilometru sem ujel skupino Vara dinčanov, med njimi vse tri nastop joče v Ljubljani, sto metrov pre njimi pa je bil na obzorju Vedenl (Nadaljevanje prihodnji! • KEGLJANJE Split: Velenje 6823:6757 Na kegljišču kavarne REK bilo srečanje med kegljači Spil ta in Velenja. Zmagali so gostji z razliko 66 kegljev. Rezultati: Split 6823 (Puharič 894, Ži vela 878, Kalojdžič 874, Miki lič 850, Boljat 845, Barask 837, Stipetič 827, Bolalica 82( Velenje 6757 (H. Auter 886 Križnovik 879, Cemjavič 855 Šinkec 848, Rajšter 845, Kon ljenovič 835, Krajger 816, Go šek 789. Srečanje športnikov REK Velenje in Zasavje Komisija za šport in rekreaci jo pri osnovni organizaciji sindi kata TOZD - ESO (REK Vi lenje) je organizirala 7. tradi cionalno srečanje z športni rudnika Hrastnik (REK Zasat je). Tekmovali so v petih pano gah — streljanju, šahu, keglja: nju, rokometu in nogometu. streljanju, šahu in kegljanju zmagali gostje, v nogometu rokometu pa Velenjčani. Rezultati srečanj — strelja nje - 487 : 670, šah - 11,5 10,55, kegljanje 447 : 554, ro komet — 19 : 13, nogomet-: 1. ■ifc ~ v.- -*' - ■ • *....... .... „•"••, v : • Jakob Grošelj (51) med tekom skupaj s klubskim tovarišem Vede-nikom na letošnjem republiškem prvenstvu v malem maratonu v Velenju v šport telesna kultura rekreacija Napredek v kvaliteti in množičnos Velenjski atleti so se prejšnji teden sešli na občni zbor, na katerem so ocenili delo v preteklem skorajda dveletnem obdobju. Ugotovili so, da je klub med obema občnima zboroma v glavnem deloval uspešno. Napredek je viden tako v kvaliteti kot v množičnosti. Tekmovalni uspehi, ki so jih dosegli klub in posamezniki, so uveljavili atletski klub Velenje v naši domovini pa tudi izven nje. Posamezni atleti (Šverčeva, Hojan, Rošar, Miklavžina) so člani slovenskih selekcij, državni in republiški prvaki in rekorderji. Ekipno je klub dosegel lepe uspehe v krosu, na manifestaciji po poteh partizanske Ljubljane. Vsako leto pa nabirajo nove točke tudi v tekmovanju za pokal Maršala Tita. Posebno pozornost poklanja atletski klub, in to že od samega začetka delu z mladino. Za množičnost atletike in dvig kakovosti med pionirji, so najbolj zaslužne atletske pionirske šole, ki jih je klub ustanovil na treh osnovnih šolah ter predvsem za- vzetost telesnovzgojnih pedagogov, ki delujejo na teh šolah. Na drugi strani — so poudarili na občnem zboru — pa tolikšne zavzetosti ni opaziti na Rudarskem šolskem centru in tudi ne na gimnaziji. Delo atletskih pionirskih klubov pa ni zajelo le vadbe v telovadnicah, ampak so šole priredile pregled tekmovanja v dvoranah in na stadionu. „Sfeveda pa odlični rezultati", je poudaril v svojem poročilu predsednik tehnične komisije Martin Štaj-ner, „ne pričajo le o sistematičnem in vztrajnem delu pionirjev in njihovih učiteljev, marveč tudi o veliki skrbi in podpori atletskega kluba Velenje in predvsem širše družbene skupnosti, ki je atletiko izbrala za prednostno panogo. Prav od doslednega izvajanja sklepa o prioriteti atletike je odvisen tudi nadaljnji obstoj, delo ter uspešnost ne le atletskih pionirskih šol, marveč tudi celotnega atletskega kolektiva Velenja. Le, če se bodo atletske pionirske šole globoko zakoreninile v plodna tla naše občine, bodo lahko opravile svoje poslanstvo - ] trdile bodo naš športni kolekti v regiji, zagotovile množičnost brez katere ni kvalitetnega i predka ter zdravo in nezadržn rast naše atletike v sam slovel ski in jugoslovanski vrh." Za uspešno delovanje atlet skih pionirskih šol je pomerab na tudi čim tesnejša povezav tudi s starši mladih atletov. Pra vse tesnejši povezavi s star mladih športnikov in šolo veljala največja skrb kluba v f hodnje. Cilj kluba je namrei uresničiti geslo: Dober učen« — odličen športnik. Na občnem zboni so sprejo vorili tudi o finančnih težavi ki pestijo klub. Zato je bilo tu precej govora o tem, kako najbolj ustrezen način rešiti vprašanje, kajti zavedati se treba, da je atletika v naši obfi ni prioritetna panoga in da nje napredek ni odvisen le od atie tov in atletskih delavcev samih, ampak tudi od vse stranskega n zumevanja in podpore vseh občini. vas obveščevalec koledar Ctek 8. julij: Evgen obota 9. julij: Veronika Nedelja 10.julij: Amalija fcnedeljek 11. julij: Olga torek 12. julij: Mohor reda 13.julij: Henrik )etrtek 14.julij: Kamil dežurstva Velenje: i. 7. 1977 od 7. dr. Pavel Grofe ). 7. 1977 do 7. dr. Pavel Gro- ). 7. 1977 od 7. di. Marjan Le-Un 11. 7. 1977 do 7. dr. Marjan Leban 11.7., 1977 od 7. dr, Ivan Kopitar 12.7„ 1977 do 7. dr. Ivan Kopitar prebil rojen 1952, strojni tehnik iz Šoštanja in Janja Kolšek, rojena 1959, frizerka iz Šoštanja. Smrti: Ivan Rebernik, kmetovalec iz Amač, star 68 let; Marija Podlogar, gospodinj a iz Pesja, stara 82 let in Martin Ževart, kmetovalec iz Velenja, star 81 let. ft. 7. do 10. 7. 1977 dr. Jovan Stupar 11. 7. do 18. 7« 1977 dr. Peter Lazar ODDAJAMO NA ULTRA-KTRATKOVALOVNEM OBMOČJU NA FREKVENCI 88,9 MHz. ČETRTEK: 15 JO, Igramo in pojemo, 15.35, Iz našega sporeda, 15.45, Poročila, obvestila, 16.00, Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20, Domači napevi, 16.30 Turistični kažipot, 16.45, Ekonomsko propagandni spored, 16.55,Poročila, obvestila, 17.00, Zaključek oddaje. NEDELJA: 10.00, Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05, Iz našega sporeda, 10.15,Poročila, obvestila, 10.30, Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50, Minute z — 11.00, Turistični kažipot, 11.15, Glasba za vas, 11.30, Ekonomsko propagandni spored, 11.50, Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00, Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila, 13.00 Zaključek oddaje. VELENJE Poroke: Ivan Nešič, rojen [952, ključavničar iz Velenja in ledvika Venišnik, rojena 1955, ilagajničarka iz Velenja; Marjan pek, rojen 1951, rudar iz orja in Hiedvika Volk, ro-1957, krojjačica iz Velenja; to Glavan, rojen 1952, teh-lik iz Celj a in 5Slava Kroflič, ro-ena 1954, štuidentka iz Celja; Emil Koželj, irojen 1955, po-dicni gasilec iz: Velenj a in Mar-eta Fajdiga, rrojena 1957, se-itavljalka iz Le tuša; Franc Ledi-lek, rojen 1958, zidar iz Topol-ice in Mira IMravljak, rojena 1959, konfekciionarka iz Raven; Hile Dojčinovič, rojen 1950, tehnik iz Vellenja in Ivanka fonjič, rojena 11957, sestavljalka z Velenja; Ivam Verbič, rojen 1952, strojni ključavničar iz Velikega vrha in Sonja Tamše, ojena 1957, PITT manipulant iz Podgoija; Marjan Pečovnik, kronika UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAS ČASS" INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 22 63320 VEILENJE I ZNAMKA i ! NAROČILLNICA Nepreklicno} naročam tednik „Naš čas" od naprej Pošiljajte ga i na naslov: (priimek in i ime), ........................ (ulica). ,. ............................. (poštna števvilka in pošta)..................... Datum................................ (lastnoročni podpis) 717—07 Matija Juvan. Ko je pripeljal v Šoštanju do TE v ostri desni ovinek, ga je tu zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v betonski jarek na desni strani cestišča. Pri nesreči seje Juvanov sopotnik Jože Breznik telesno poškodoval in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. SPOLZKA CESTA Iz Velenja proti Slovenjgrad-cu je peljal 25. 6. 1977 voznik osebnega avtomobila CE 493-62 Cvetko Meh. VPaki ga je zaradi neprimerne hitrosti in spolzke ceste zaneslo, tako da je najprej zapeljal s ceste, nato pa se je avtomobil dvakrat preobrnil. Šofer in njegov sopotnik Rajko Grobelnik sta zaradi preobračala avtomobila padla skozi vetrobransko steklo. Oba sta se telesno poSc od ovala. PREHITEVAL V NEPREGLEDNEM OVINKU Voznik osebnega avtomobila MB 711-09 Bo&o Jakovleski je peljal 1.julija letos iz Velenja proti Slovenj gradcu. V,Paki je v nepreglednem ovinku pričel prehitevati voznico osebnega avtomobila CE 573-74 Majdo Koren. V tem času pa je iz smeri Slovenj gradca pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 715-07 Jože Kopitar. Kopitar se je umaknil skrajno desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti? Voznik Kopitar in sopotnik Jakovleskega, Drago Čeru sta se laže telesno poškodovala. 13. 7. - sreda ob 18. in 20. uri VOJNA ZARADI LOLLY MADONE — ameriški barvni film 14. 7. - četrtek ob 18. in 20. uri IZGNANEC DRUGE ULICE — ameriška komedija. Režija: Melvin Franck. Igrajo: Jack Lemmon, Gene Saks Ban-croft FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE 11. 7. - ponedeljek ob 20. uri PEŠČENI GRAD - japonska kriminalka. Režij a: Jošitaro Namuro. Igrajo: Tacuro Tamba, Go Kato KINO ŠOŠTANJ 9. 7. — sobota ob 20. uri PEŠČENI GRAD - japonska kriminalka. R.ežija: Joštaro No-muro. Igrajo: Tecuro Tamba, Go Kato 10. 7. — nedelja ob 18. in 20. uri KAZEN NA GORI EIGER — ameriški barvni film. Režija: Clint Estwood. Igrajo: Clint Estwood, George Kennedy 11. 7. - ponedejjek ob 20. uri BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE - francoski kriminalni triler. Režija: Filippe Labro. Igrajo: Jean Paul Bel-mondo 13. 7. - sreda ob 20. uri IZGNANEC DRUGE ULICE -ameriška komedija, igrajo: Jack Lemon, Anne Bancroft. Režija: Malwin Frank 14. 7. - četrtek ob 20. uri VOJNA ZARADI LOLY MADONE — ameriški barvni film. Režija: Richard Sarafian. Igrajo: Rod Steiger, Robert Reian Upravni organ SKUPŠČINE OBČINE VELENJE razpisuje ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1977-78 Pravna fakulteta (visokošolski študij) 1 štipendija Visoka ekonomsko-komerciafna šola (višješolski študij) 1 štipendija Višja požarno-vamostna šola (višješolski študij) 1 štipendija Kandidati naj pošljejo svoje vloge na obr. 1,65 na naslov: Skupščina občine Velenje — kadrovska služba do 30. 7. 1977 in priložjo sledeča dokazila: — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o višini otroškega dodatka, — izjavo kandidata, da ne prejema štipendije. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati, ki imajo boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti bodo usklajene z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. HIŠO zgrajeno do III faze, prodam. Naslov v uredništvu! TRAVNIK v bližini Šmartnega ob Paki, prodam. Naslov v uredništvu! REGAL in KLUBSKO MIZICO ugodno prodam. Peter Cofi-denti, Šaleška 2 A, Velenje, Telefon 851-049 KEMIČNA ČISTILNICA Maijana Polak, Koroška 4, Velenje obvešča cenene stranke, da bo čistilnica zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 18. 7. do 8. 8. 1977. , HIŠO - TERASNO, zgrajeno do prve plošče v Bevčah, prodam. Naslov v uredništvu! REDNI KINO VELENJE 8. 7. - petek ob 18. in 20. uri RAZSODBA - francoska drama. 9. 7. - sobota ob 18. in 20. uri BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE - francoski kriminalni triler. Režij x Filippe Labro. Igrajo: Jean Paul Bel-mondo 10. 7.-nedelja ob 18. in 20. uri BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE - francoski kriminalni triler 11.7. — ponedelj ek ob 18. in 20. uri KAZEN NA GORI EIGER. - ameriški barvni film. Režija: Clint Eastwood. Igrajo: Clint Eastwood, George Ken-nedy 12. 7. - torek ob 18. in 20. uri VOJNA ZARADI LOLLY MADONE — ameriški barvni film. Režij a: Richard Sarafian. Igrajo: Rod Steiger, Robert Reian ZAHVALA Ob izgubi dobrega in skrbnega moža LADISLAVA BUENCA iz Cankarjeve 23 v Šoštanju, se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom,znancem, prijateljem, kolektivu TEŠ in sosedom bloka Cankarjeva 23 Šoštarg za nudeno pomoč, ZB NOV, društvu upokojencev in TEŠ za poklonjene vence in šopke. Iskrena zahvala zdravniku Stuparju iz Šoštanja, ki je požrtvovalno lajšal zadnje trenutke rjegovega življenja. Iskrena hvala zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Topolšica - Planika, vsem govornikom in godbi Šoštanj. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Lojzka, Ludvik z družino in Marica z družino. NEPRIMERNA HITROST Iz Šoštanj a proti Velenju je peljal 24. junija letos voznik osebnega avtomobila CE Usodni trenutek je posegel v naravo, prevesila se je skala v Hudi luknji in prevesilo se je življenje našega tovariša in sodelavca POLDETA PETANA rojenega 28. 3.1953 Na zadrgo pot smo ga spremili v ponede^ek, 4. julfa izpred hiše žalosti Nazaije 69 na pokopališče v Nazaijih. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Kolektiv Poletja za distribucijo toplote »TOPLOVOD" Velenje „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Veleije, Titov trg 2, p/). „NAŠ CAS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..ŠALEŠKI RUDAR": kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) . Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Veleije. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev). Žiro račun pri SDK^podruž-nici Velenje 52800 - 601 -21420. Grafična priprava CZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov ii| fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mneijif Sekretariata za informacfe izvršnega sveta Skupščine SR Stol venije številka 421-1/72 odlf februarja 1974 ne plačuje i meljnega davka od prometa ( izvodov. Po že tradicionalni knapovski navadi so morali mladi rudarji najprej stopiti na sodček in z obljubo, da bodo ostali zvesti rudarskemu poklicu, skočili v rudarski stan. Nato so tudi z vrčem piva, ki so ga spili na dušek, potrdili, da so postali pravi rudarji. Kot vsako leto se je tudi letošnjega slavja velenjskih rudarjev udeležil njihov častni član in član sveta federacije tovariš Franc Leskošek - Luka. Med gosti so bili tudi član predsedstva SR Slovenje Tone Bole, podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenje Emil Tomažič, predsednik republiškega komiteja za energetiko Dragan Petrovič in pomočnik republiškega sekretarja za delo Emil Kompare. Na proslavi pa so bili tudi predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij občine in seveda mnogi občani Šaleške doline. Tekmovanje v spretnostni vožnji Potem ko so jim dekleta pripela na prsi nagelj kot znamenje ljubezni, in ko so ključ ter rudarsko svetilko predstavnikom ga letnika, so novosprejeti rudarji stekli ploščad kotalkališča na tribuno, Iger so rejši rudarji s krepkim stiskom roke rudarski stan. V petek popoldne je priredilo združenje šoferjev in avtome-hanikov Velenje tekmovale v spretnostni vožnji. Tekmovanje so pripravili v okviru regijske proslave, ki bo 10. julija letos v Slovenskih Konj icah. Sodelovali so šoferji iz Nazarij, Žalca, Celja in Velenja. V kategoriji do 750 ccm je bil najboljši Vinko Golič, drugo mesto je zasedel Jože Poznič, tretje pa Maijan Marinšek. Ekipno so se v tej kategoriji najbolj izkazali Velenj- Veljko Rogošič - „0d Podgore do Reke' Iz pobratenega mesta Split smo te dni dobili pismo, v katerem nas seznanjajo o doslej največjem podvigu našega plavalca Veljka Rogošiča — v nekaj več kot mesecu dni namerava preplavati 450 kilometrov ob jadranski obali. Pokrovitelj te edinstvene manifestacije, pod imenom „Po sledeh partizanskih ladij" je Jugoslovanska vojna mornarica. Naš najbolj znani plavalec vseh časov in štirikratni svetovni prvak v plavalnem maratonu Veljko Rogošič bo letos poskusil uresničiti doslej največji plavalni podvig na svetu. V počastitev 40. letnice prihoda tovariša Tita na čelo Partije, njegovega 85. rojstnega dne ter 35. letnice vojne mornarice, pomorstva in pomorskega gospodarstva SFRJ, želi preplavati v etapah 450 kilometrov ob naši Jadranski obali, in sicer od Podgore do Reke. , Veljko Rogošič bo startal 17. julija v Podgori, zibelki naše vojne mornarice in plaval „Po sledeh partizanskih ladij" ter priplaval na Reko predvideno ■ ^ ' ' > r 19. avgusta. S ,tem edinstvenim podvigom želi Veljko Rogošič kar največ prispevati tudi množičnosti plavanja, spodbuditi mlade k pridobivanju hrabrosti in odločnosti, moči, razvoju sportskega duha in zdravja, neplavalcem pa naj bi bil njegov maraton povod za prve zamahe v rekah, jezerih in morjih. Ta edinstvena manifestacija, ki bo potekala pod nazivom „Po sledeh partizanskih ladij" in pod pokroviteljstvom Jugoslovanske vojne mornarice,kaže v svoji zamisli priprav j enost našega človeka, da zmeraj in na vsak način vključuje sebe v sistem splošnega ljudskega odpo- V športnem smislu bo Vel)-kov maraton doslej največji plavalni podvig. Uresničil ga bo v toku naše turistične sezone, ko bo na našem Jadranu 10. tisoče domačih in tujih gostov. Njegovo plavanje bo podobno kot doslej spremljala televizija in radijske postaje, dnevno in drugo časopisje, ob tej priložnosti pa bodo izdali tudi krjigo o skorajda nadčloveškem podvigu našega plavalca, ki bo prav gotovo postala del zgodovine jubilejev, ki jih letos proslavljamo v naši državi, s tem pa tudi del zgodovine jugoslovanskega, evropskega in svetovnega plavalnega maratona. V začetku letošnjega letaje bil Veljko Rogošič skupaj s podpredsednikom splitske občinske skupščine Jurico Rogošičem na obisku v Velenju čani. V, kategoriji do 1150 ccm je zmagal Slavko Vrankar, drugo mesto je zasedel Fredi Gaber, tretje pa Jule Slemenšek. Ekipno pa so zmagali Žalčani. V kategoriji nad 1150 ccm je dosegel prvo mesto Milan Pa-dežnik, drugo Stane Pučnik, tretje pa Miha Uzar. Posvetovanje -kvaliteta v turizmu Prejšni mesec je bilo v Vrnja-čki Banji dvodnevno posvetovanje na temo Kvaliteta v turizmu, ki ga je organizirala Zveza za izbopanje kvalitete proizvodov in storitev Srbije v sodelovanju z odborom za turizem republiške konference SZDL Srbije. Organizatorji so v program posvetovanja vnesli tudi temo, „Velenje — primer za načrtni in urbani razvoj, pomemben tudi za turistično kvaliteto". S posredovanjem občinske konference SZDL Velenje,je to nalogo prevzel Zavod za urbanizem Velenje. Ob udeležbi na seminarju sem obiskal tudi predstavnike družbeno-političnih organizacij Skupščine občine Vrnjačka Banja. Povabili so me na sestanek, koordinacij skega odbora SR Srb je za organizacijo vlaka bratstva in enotnosti. Na sestanku, kije bil v Vrrrjački Banji, so med drugim razpravljali o stalnem sodelovanju med pobratenimi mesti, ki naj se razširi tudi na druga področja. Menili so, da je na področju informiranja premalo medsebojnih stikov, zato so predlagali, da bi v lokalnih časopisih uvedli posebno rubriko o obveščanju iz pobratenih mest. Referat o Velenju so na posvetovanju zelo toplo sprejeli, kar so ocenili tudi prisotni novinarji, s katerimi je potekal pogovor po končanem posvetovanju. , Iz Vrnjačke Barje sem se vrnil z najlepšimi vtisi o ljudeh in mestu in vesel sem, da sem lahko obiskal to pobrateno mesto. , JANEZ PELKO V zavest naših ljudi še vse prepočasi prodira spoznan da smo se dolžni samozaščitno ravnati prav vsi oziron da je družbena samozaščita odvisna od sleherne občana in delavca. V teh dneh zaključujemo v krajevnih skupnostih v naši občini prvo fazo uresničevanja zakona o ljudski obrambi ter zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. To je takozvana organizacijska faza, ki se nanaša predvsem na oblikovanje odborov za ljudsko obrambo in družbano samozasčito v skladu z zgoraj omenjenima zakonoma. Čeprav je bilo o obeh zakonih, kot tudi o samem pojmu družbena samozaščita, že mnogo rečenega in zapisanega, na vseh ravneh z akcijo uresničevanja zakona precej zaostajamo. Še vedno se pojavlja precej nejasnosti o tem, kaj je družbena samozaščita in kdo je dolžan uresničevati naloge iz tega področja. Še vedno se skuša dolžnost za izvajanje nalog s področja družbene samozaščite in varnosti nalagati le funkcionarjem v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih ali odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti oziroma organizaciji združenega dela. Zelo počasi prodira v zavest ljudi spoznanje, da smo se dolžni samozaščitno ravnati prav vsi oziroma, da je družbena samozaščita odvisna od slehernega občana in delavca, pa naj si bo ta za stružnico, šofer kamiona ali vzgojiteljica v otroškem vrtcu, ki daje prve napotke malčkom, kako se morajo ravnati doma in na poti domov. Sistem družbene samozaščite tvorijo številne in različne, med seboj povezane, aktivnosti, ukrepi in dejanja, ki jih izvajamo kot posamezniki ali člani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. "!) pomeni, da je uresničevanje družbene samozaščite odvisno od družbene zavesti ljudi, njihove varnostne kulture, solidarnosti, politične in samoupravne organiziranosti. Prav zaradi tega moramo ločiti, za katere naloge s področja družbene samozaščite in varnosti so odgovorni samoupravni organi in organi družbenopolitičnih organizacij in kaj je dolžnost slehernega občana v naši skupnosti. Samoupravni organi in organi družbenopolitičnih organizacij so odgovorni za ocenjevanje varnostnih razmer v krajevnih skupnostih ali organizacijah združenega dela, za določanje smernic samozaščitnih ukrepov, za pripravo ukrepov in akcij - odpravljanje negativnih pojavov, za ustanavljanje enot narodne zaščite, civilne zaščite in enot teritorialne obrambe. Da pa bi bil sisiem dnizoene samozaščite čimbolj razumljiv in blizu slehernemu občanu je nujno, da so delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih sproti seznanjeni z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja in o drugih družbeno škodljivih in negativnih pojavih ter z vzroki za nastajanje takih pojaw To pomeni, da morajo občani znati varnostne razmere v krajen skupnostih. S pojmom varnost razmere razumemo pogostnost značaj pojavov in problemov, ki pomembni za našo skupno vam« in varnost vsakega posamezni Med ogrožanje naše skupne in < ne varnosti lahko štejemo zlasti slednje: ogrožanje temeljev sai upravne socialistične ureditve, vz mirjenost med prebivalstvom, pt ka, širjenje zlonamernih informai politično, moralno in material škodo, ki je posledica neprav ravnanja posameznikov ali organ ali drugih negativnih pojavov; ogn žanje zdravja in življenja ljudi; ogi žanje družbenega in osebnega pi moženja, kršenje javnega reda in n ru, prometne nesreče, kriminal it Večino zgoraj naštetih pojav lahko preprečujemo kot občani posamezniki in kot člani razi organov in organizacij s svojo bi nostjo, splošno človeško in pat otsko zavestjo. Sistem družbene mozaščite torej pomeni zavestno organizirano aktivnost vseh delo« ljudi in občanov pri preprečeval prej omenjenih in še vseh drugih! gativnih pojavov. Ali v resnici tudi ravnamo tala Na to vprašanje bi lahko le deloi pritrdili. Če omenim le nekaj pni rov naše ravnodušnosti in nepoz nosti, potem moram opozoriti 1 na naslednje primere, kjer na pod čju družbene samozaščite nismo redili dovolj: Možnost zadrževa tujcev v bližini strateško pomen nih objektov, širjenje raznih iz šljenih in zlonamernih infomu med občani, nezavarovanost ta strojnih naprav, skladišč, delov slaba prometna varnost in neupoi vanje prometnih predpisov, nam no razbijanje stekel na raznih ogli nih deskah in luči po mestu, pogo nost gozdnih požarov in požaroi stanovanjih, pomanjkanje alarm naprav in drugo. Ce se zamislimo samo na neka re od naštetih primerov lahko do od nas ugotovi, kako bo po vesti in sposobnost-čimveč prispa k varnosti in krepitvi družbene mozaščite. Posebno nalogo v smeri pa dobiva tudi narodna za ta kot posebna oblika organizira ga izvajanja samozaščitnih ul v krajevnih skupnostih. Sodelovanje v enotah narodne ščite pa je dolžnost slehernega obi na od 17. do 70. leta starosti. Pa tej nalogi pa se skušajo nekateri p samezniki tako ali drugače ogail To pa pomeni ne le zapiranje o pred negativnimi pojavi v naši ( beni skupnosti, ampak tudi ta! zakona o družbeni samozaščiti,« nosti in notranjih zadevah, torej negativni pojav!? TONE ŠE