Leto LXXVM št. a >|" ' ■ .ir .1 t j i" 'i Poštnina plačana « :»• tu« |in«i:tie gotovim. 1«43-XXI Cena so cent. UKKJjNiBi V(j LN ufka V A: LJUBLJANA. PUCCLNUKVA UUCA • — D3TL.ru CM (J ZASTOPSTVO 2» oglase 12 Kraljevine Italije id ibo——t— BM UNIOVF PITBBIJCITA ITAIJANA S. A„ MI1.ANO tl-22. M-a. 51-» m 31-9 — fehaja pri postno Čekovnem LJubljana stev 10-331 dan opoldne — Mesećo a naročnina 11.— Ur. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza ttaliana ed estera: ITN IONE PUBBLICITA ITAIJANA S. An MILANO. Uspešni feoji v Tunisu Napadi na angleške oklopne oddelke v Sirtild — Izjalovljeni sovražni napadi v Fezanu — 22 sovražnikovih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih si! jo objavil 3. januarja naslednje 953. vojno po-roč'lo: Topništvo je ponovno uspe Sno obstreljevalo sovražne oklopne oddelka v Sirtiki Sovražni napadi v Fezanu «*o se zrušil! ob žilavem odporu naših hrabrih posadk, ki so jih podpirali saharski oddelki letalstva. Na tun?«kem področju so silp Osi zavzele novo ozemlje v žilavih borbah, v katerih sta bila zaplenjena dva -»klopna voza in je bilo ujetih 10 ameriških padalcev. Dan je bil značilen po živahnem delovanju obojestranskega letastva V lefl ilskih | borbah je bilo sestreljenih 22 sovražnih letat Napadi angleško-amerišklh letal na tu-niška središča so povzročili nekaj Škode. Bilo je tudi 7 ubitih in 2° r:«njVnih izmed bolnikov v bolnišnici v Gabelu. a Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je obiavil 2. januarja naslednje 952 vojno poročilo: Na bojišču v S'rt'ki so naši lov«=k; bombniki napadli britanskr prednje oddelke in zbirališča motorn;h vozil Vomški lovci so sestrelili tri letala \ «popad:h V Tunisu smo v našrm po«rf»čenem krajevnem izpadu dosegli taktičio pomembne postojanke. Med živahnimi *popadi so nemški lovci uničili fi snvraž r'h letal Neko drugo letalo le zadela protiletalska obramba v Sfaxo in je trešč In na tla Nemške skupine to nonn' no nan-'d lle anpleško-ameriško ladievie v iHHrskfb vodah. Nekaj trgovskih ladil n ena vojna ed«n;ca je bilo hudo poškod »van'h Oddelki italijanskega letalstva «o bombardirali vojne naprave na ofokn Malti Sovražnikova fefa'a so preteklo noč napadla Palermo Povzročena i oda ni velika Doslej so ugotovili 6 mrvib in 4 ranjene. Iz nemškega vsjnega ftcrceila Nemško vojno poročilo pm i o bojih v Sredozemlju in Severni Afrik ! V Libiji so bili sovražnikovi sunki zavrnjeni s topniškim ognjem, V letalskih bojih so Angleži Izgubili 6 letal. Lastne napadalne akcije v Tunisu so privedle do pr'dobitve novega ozemlja. Nemška strmoglavna In bojna letala so podnevi In ponoči uničevala pristaniške naprave v Bonj. V hiki je bila potopljena 10.000 tonska trgovska ladja. Nadalje so bile uspešno bombardirane železniške naprivp In neko letalsko oporišče na tuniško-al/irskem obmejnem ozemlju. V letalsk'h bojih so An-ploži iziriihilt 15 letal Lastnih Izgub nI bilo. Nemška podmornica je pot* »Ha v konvoju, ki je bil na poti v Oran 8000 tonski ameriški parnik z municijo. Sllsviti napadi nen skesa letalstva Berlin. 4 jan s. Glede no\ ga u^oeha oem.^e^a letalstva na tunišik' V nti ob javlj-a vrhovno pove'jništ\o ne ške voisikt oosledaje dopolnilne pod»r©bm« . Ko so nemška s1rnnosia\na bojna 'e-tala »IU-87« v sobi/to o-kroo 0 \pxd\a pristanišče Bona so esfcadHie \o\ e\ pHsH ie 25 Spitfirov k borbi v zraku n d takvom Medtem ko so tr bombe velikega kailmra a brz:h bojnih letal, ki so spremljala Štuke, zadele v polno m unićiJe en trgovski 10.00« »tonski panvk. so lovci sestreNi oeem Spitfirov Med bitko sta zade>\a drug v dru :ega en nemški lovec m en angle-ak* Spit sire Ancflenko letalo se je hudo poškodovane zrušilo v mor^e nem^cemu iet.j*lu pa je i spelo vrniti se na opesrSco Medtem so •JU-87« odmeta.li svoje bombe na postanke naprave. NadVinji Sp-tfvre kr je W zadet ie trmoglavi! v mor t« tako da so 'našale izgube sovražn ka 10 »e*!* Nekaj ur nato so nemška brza bojna legala zopet napadla pristanišče rtomo in )pu5tvyšnila razpada I ne naprave v pristanišču Nadaljnji na rad i so b'J' izvedem zve ćer na letališče B ^kro. 5c\-em<; od slanih ;ezcr Mol emira" oh vznožiu A t asa Razlega na so bHa vzletišča Teca dne so An *lež- izgubili nada' in jih S V t* m^d napa-iom na neko tuniško pristanišče ter na '<»druć]u Si rte. Preprečeni anglosaški načrti Berlin, 3. jan. s. Kakor poudarja DNB. Angleži in Američani še laleč nimajo zasedenega vsega Tunisa, kakor so se nepre-vilno bahali, temveč so ob pričetku novega leta pred postojankami Osi v nepopolni razvrstitvi, kajti topniški ogenj in italijanske m nemške letalske akcije so močno ovirale njhovo kretanje Pod silovitim ognjem topništva Osi so bili prisiljeni zapustiti nekatere postojanke in njihovi napadalni oddelki so bili odbiti. Njihovi oskrbovalni promet so italijansko-nemške letalske skupine neizprosno uničevale Neprestane akcije letalstva Osi so se razširile do področja Bone Napadena so bila z uspehom letališča, železniške naprave, vojaški in pomorski objekti. V noči na 31. decembra so bili med hudim bombardiranjem Casablance ob maroški obali Atlantika povzročeni veliki požari in opustošenja. O nemoči nasprotnega eltaistva pričajo njegove izgube v Afriki. Sov: ižnik je izgubil 43 letal, letalstvo Osi pa 4. NemSke podmornice so si priborile nove lavorike na vzhodnem Sredozemskem morju, kjer sta bila potopljena dva rušilca, en vlačilec in ena pomožna ladja. Pred Bengazi-jem je nemška podmornica potopila tri izmed p evoznih ladij v močno zaščitenem aneleš^em konvoju. Madrid 2. ian. s. Tukaišnji krogi pozorno sledijo položaju v Maroku in Alž-'ru in srreiemajo z veliko skeptičnostjo Ei-senhovrove iziave glede poSilianja živeža ;n oblačil orebivalstvu v svrho orenr^ee-nja zsredov Pripominiajo. da se vpadal-či nnhajaio v težavnem položaju, ki ga nrhova propaganda trdovratno opisuje z rožnatimi barvami, ter moraio računati z neodpravljivim sovraštvom domačinov, ki n k kor niso pripravlieni trpeti zasedbe. D~as:nia. ki v napret napoveduje lakoto v prihodnjih me^e^ih ie nastala v slavnem zaradi anglosašk h rekvizicij Obljube za pomoč s stran^ Zedinien":h držav ne bodo zadoščale za pom'rienie duhov in odpravo sovraštva domaČ?nov proti vpa-daicem To sovraštvo ie vsak dan hinše zaradi nasilnosti vpadalcev. (II Piccolo.) Sredozemlje središče vojnih dogodkov Zmotni angleški »a meriškn kos n3voustvarjeneniu Berlin, 3. jan. s. Spomin iaicr se dore meni*!, kakor sta upala ROiaeveit in Chur chill. Zaradi ancfl'-'-amerlj trdno zagraien kakor prej so Sii če-te Osi prisvojile znatne prednosti v vodstvu voine. ki i;h b(xlo gotovo znaJe izkorstiti. Na ta naon je *oda umika v Libiji več kakor izravnana. Vrva-Ški cilj za sile Osn ie zaeraditev pomo-ske poti na Sredozemskem morju la cHj bo Čimbolj uresničen če bo obalrr prede na strateško najbpli važnem podaju ram. reč v okolici T*** ^ v ***** 0sJ: Za zaveznike ItaJii^ne tn »rad. ^ega tudi za Nemce je izpraznitev ^^J^ afri;i:eaa ozemlja precei boleča toda alede na vodstvo vojnee ie odloc4«i same strateški interes Američan' sn morda udarjajo, da bodo lahko operira* prof' wnemti boku Os-, toda b-ez df>sese oedne« uspeha v severu Afrki io brez ob**** nad Sredozem^k m moriem ie to Dodictje nc-.z-▼odljK-o. Sovražnik i- pa * dolec od tega. da bi dosegal oba cilja, in zaradi tega se računi — Sile Osi so popcl-pal^žaju v Severni Afriki ie moral Ch uren Ml posiluž'ti blutfa svojih bedastih groženj proti Itatliin. Vedel je. da se bo mora.la anf*lo>-ameriška strateg ia za-iovr lj t- za sedaj s krajevnimi uspehi če ^e Italija up:ra grožnjam in terorizmu le-talskegfl bombardiranja Italija se ie mo ralno upirala in se bo z enako odločnostjo up:rr.'a tudi v bti. Po*Hedica tega bo, da bodo zmo«te v računih nasp-otnika no«stajale vedno bolj vidne Sarno os-voiitev oop.:>lne ob'a«sti nad Sredozem^-kirn ordroč-iem. ne snmo os^vojtev afriške oba'e. temveč odiločilna zmaga nad le-tartako-norn'Trškimi silami Osi bi rersno s-premenila položai v p-id Ang'ije. Toda nooen resen op c Mana Gray v gledališču Adriano proslavil zgodovinski govor, ki ga je Duce imel 3. januar;a 1925-III. Gledališče sc napolnile r^insk^ Crne srajce in vsi prvak' rimske zveze, rimskega fašija in krajevnih skup n Navzoč: so b li številni član* vlade šef glavnega stana M lice. najvišji vojaški predstavnik' rimske posadke, kakor tudi prefekt n guverner R.ma. Navzoči so biti tudi zastopn ki narodno.sccalist čnih organizacij v Italiji in v R mu ter množica -nvaji-dov iz sedanje vojne. Na odru so bil: razpostavljeni okr; g prapora rmske federacije prapori krajevnih skupin. S toplimi odobravanj je bil ob vstopu v dverano pozdravljen m nister Tajnik stranke Ek.cc. Vidusson', ki ga je sprejel Zvezni ta-'nik Rima. Eksc. Vidussoni je otvoril mnnif?3tacijo s pozdravim Ducejo, Nacionalni svetnik Ezio Mar'a Gray j«? v sv jem spominskem govoru omenil najprej položaj, v Katerem je bila Italija ob pričetku ! 1925., ko so jo cd vseh strani napadale razkrojevalne o le, kj so hetele triumf rati med Revolucijo 'n nad Stnmko. Poudarjajoč da je Duce, k.; mu je stalno ;n zvest sledil narod, odnesel najlepšo zmago nad njimi z govorom. k znači kenec b tko Aventina je govornik uč nkovito pnda! primer avo med tedanj m Italijanskim notranjim položajem, ki se je zakoličil z zmago najboljšh sil naroda, n med položajem, ki se jc v rr.ednar dnem pogledu razvil po nastopu fašizma, k: ie zaradi vedno večjega sovraštva naših nasprotnikov nujno prežel v vojno, v Kateri se danes borimo Enako kakor se sii° na mednarodnem področju up:rajo P hodu Italije, tako se dines naši večn sovražn ki kakor tedaj zatekajo k zadnjemu sredstvut da bj odtrgali narod od Duceja KalDOr pa je bil Duce s svojim narodom tedaj gla/ni borec in zmagovalec nad razkrojevanimi silanv. tako se bosta Duce n nar d v neločljivi povezanosti borilo do zman.'a na področiu Drma Tta!:iansk- Somb-nvlci so un:č;'1i. sr^dHuioč v borri na kodnem z nem"4c.;tnvi edmcimi 16 rankom ^"n "'cvnlna srjpvietafca motorni arocM^a med-^cm-i 21 ve^'V-vih ton-rHrn;h avtomob'c.'v za r?rc^"aŽ3nie vo^akoa- V ^ode^on.-an'u z nem-n:rke po^ovjrmke Ha unač^t 7 težkih trapov ter prs^Fa k p)oIfcoiiajda|we bate-rje. Uspehi ncntfke ofenzlvnssti na vzhmfu Berlin, 4. jan. s. Iz ppsto;ne?a vira iav-Ijaio. da so bJle nem^e čete v mesecu v puščavski vojni tn preprečila skupno z nemškimi čet-smJ ang'leško-amerisko nevarnost po izkucanju v Francoski severni Afriki. Italijanski narod vodi mož. čigar osebnost je gigantska v zgodo\'ini Italije. Z vojaškim naporom v Sredozemlju še ni izčrpano udejstvovanje Italije v vojni. Prevzela je tudi policijske operacije v nek3te-rih delih Balkana, poslala je armado na vzhodno fronto in se udeležila bitke na oceanih. K vsemu temu ie treba prišteti se delo fašistične stranke ir? notranji fron*i. Za fpšizem ta v~jna ri --amo '-si-'ga b-^'očim italijanskim generacijam, temveč služba za bodočnost ETvrope. kakor kaže borba proti boljševizmu in plutokraciji, umevana v smislu socialnega poslanstva. Jecembru stalno v sitiku s sc/vražnikom tu di v tako imenovanih mirne i^ih odsekih fronte, vendar ie bulo s-redi'-'će borb na »■zhropca in užnuvzhodno od llmens.ke£>a leze.a Vernici cdde'ki so na primet zvetl" 16S2 iz idnikih in na~uia!nili akcij med katerimi je bilo u ničen'h 2<)Q utrdbic 'n o taknov S-oiTa/n k ie iz2ub:! 2380 pad' h 400 sovražnikov pa ie b;1a uiet;h. med tem' 11 ficiriev. Tzeubil ie nadaije 41 metalcev ^GTrib m stroin'c m nad 2000 leoarv težkega n bhketja pehotnega orožia V 'Si^m ea^u ie bilo odbitih 518 patruli sovjerskih napadalcev. Na frcnt: neke dru0e a'-made je bilo 1818 miagovvtih izvidn>'k'h akcij in ^40 nanodaJ-nih akcij v katerih je bilo rn^nano v zrak °3 sovražnih utrdbic Sovružnik je zgubil 100 mož ki so bili ujeti ^8 stroj nic in metalcev bomb. 200 nusk. strom h onštol m druco pehotno orc<žic 260 poizkusom* sovjetskih napadov na nen.skc postojanke je bi'io odbit h z izgubami za so-\-ražnika . S Sicsrkesa bojišča Helsinki, 2 jan. s. V zadnj h 24 urah sj> f nske čete na Karelij-^ki ožini odbile v vzhodnem odseku dvq s slabotnejšim' silami podvzeta sovjetska napada. Na rr^nt1 v vzh dni Karel!ji je bila v južnem od?ek*j po kratkj silovit- borbi razprlena sovjetska stotnja. ki je nap?dla f nske sprednje postojanke. Na ostalih bojiščih živahno obojestransko udejstvovanje patrol. zlasti na Aunuški ož'ni. Helsinki. 3. jan. s. Vojno porvčiilo finske ga poveljništva javlja: V* zadnjih 24 urah je bila zabeležena na fronti vzhodne Kare-lije v mlsHcu Rukajervija pOaami£rn v primeri s 3 milijoni in pol v predlanskem lo-u. Angleži in Američan:, piše »Deutsche All-gemeine Zeitung« so morali lani spoznati, da ie Število potopitev naraslo in da podmornice Osi obviaduieio polo?aj. navzlic vsem težkočam in oviram »Volkischer Beobachter« omenia. da je bilo potonljen:h skupno 27 milijonov ton sovražnega ladjevja, ako k 8 milijonom ton. ki so iih potopile nemške oodmomice in nemsKo letalstvo v 1. 1942. pr!š*eiemo še Izguba, ki so |fh sovražn:ku zadale Italijanske m ianonske sile v sedanji vojni. Bern. 2. lan s. Razpravllaioč o podmor-n-ški vojni pišejo švicarski listi, da se razširja na vse knntinpn'e in le vedno hui.*a po svoi' iakosti. TJdejstvovanie posadk italijanskih in nemškm podmornic, ki so operirale v tesni zvezi na severnem :n lafnassj Atlantiku, ie bilo oiačeno z iaponc^|m ^odelovaniem. ki se ie poiavil v septembru na tem področiu Da ne bi dni sovražniku drncocenh obvestil. pond->rjaio listi, Sp ie vrhovni oovelimk nemških sil omejil na napoved tega dogodka London pa ie napoved ponovil v upaniu. da bo zmanjšal njegovo važnost. Gotovo je dn so nod-mornice č'niteli. ki č'mdal^e bolj otežko-čajo položai zaveznikov Nevarnost podmornic je brez dvoma velika, ako upoštevamo izgube, ki so Mh podmornce do-slei zadale sovražniku in ki jih sovražnik priznava. Porast nesrrke industrijske proizvodnje Berlin. 2. jan. s. Kakor objavljajo tukajšnji pristoini krogi, le vomo gospodarstvo v 1. 1942 doseglo razvol. ki ga sicer nI mogoče v podrobnosti pr'kazati, ki pa tvori najboljše jam^vo za nadalievanle in zmagovito zakliučitev voine Poskrbljeno je bilo za zadostne količine premoga, tako za industrije kakor za zasebno uporaoo. Proizvodnja železa ie dosegla vrhunec m je mnogo večja kakor v orvi svetovni vojni Ze'eznice in notrania plovba so bilo usposobljene za vse izredne notrebe v zvezi z voinim stanjem Tzkor ščanie surovin se je razširilo in nemška Indastnta ie na-lla nove surogate, ki lahko nadomestno manikiioče surovine V tekstilni industriji ^o bHi n. pr. doseženi ore^netl^vi uspehi. Izredno vel'k razvoj je bil dosežen v proizvodnji lahkih kovin in v proizvoan.il sintetičnega kavčuka. Odpor Argentine proti anglosaški pzlitrki Santiago 3. jan. s. Objava angleškega zunanjega ministrstva, ki ne odobrava nevtralnostne pol;t;ke Argentine, le zbudila veliko ogorčenje v tukajšnjem tisku in javnem mnenju, ki odobrava energičen protest argentinskih oblasti Strati 1 »SLOVENSKI M A ROD« ponedeljek. 4. januarja 1943 XXI *t«v 2 komisar obiskal M 4*1 lostne razstave Ljubljana, 3. januarja Včeraj popoldne je Visoki komisar obiskal razstave slovenskih slikarjev in kiparjev. Spremljala sta ga predsednik Narodne galerije dr. VVindischer in prof. Mesesnel ter razstavljalci. Eksc Grazioli je obiskal najprej v Jakopičevem paviljonu razstavo slikarjev Muš ča. Sedeia in Crnogorca Zoniča. Po-mudil se je v prostorih paviljona ter če- stital umetnikom k uspeli razstavi. Nato je Eksc. Grazioli obiskal Obersnelovo galerijo, kjer so razstavljena dela slikarja Franca Pavlovca. Spričo teh del je izrazil svojo pohvalo in občudovanje. Končno je Visoki komisar odšel v Oraž-nov salon, kjer so razstavljeni kipi Tineta Kosa in slike Frana Miheliča. Tudi dela teh dveh umetnikov je Eksc. Grazioli pohvalil. Podaljšanje dovoljenj promet z avtomobili Urad za civilno motorizacijo Visokega kom'sarijata sporoča: 1. Vsa dovoljenja za svobodno kretanje avtomobilnih vozil kakršne koli vrste, veljavna do 31. decembra t. 1.. se podaljšaj :> do 15. januara 1943-xX*. 2. Obnovo omenjen" h dovoljenj bočfco smeli zaprositi samo sedanji imetniki dovoljenj vsaj do 10. januarja 1. 1943 pri uradu za civ;lno mctorizacjjo Vsokega komi-sarijata. Odn;6ne prošnje, kolekovane z 12 L, merajo vsebovati točne razloge za zaprošeno dovoljenje vijanje in umiranje v Ljubljani pa matičnih knjigah trn Jvske, viške in šentjakobske župnije — Naravni prirastek r.aša po 70 oseb: 51 žensk In 19 moških — Porok je bilo 182 ali lis manj kakor po > ta 1941- Ljubljana. 4. januarja Golovec - Grad — Rcžn'k so naravni mejniki črte, ki deli Ljubljano na tri dele: severni, srednji jn južni. Severni del sega daleč v Ljubljansko polje, srednji se stiska me ( Gradom in Rcžn kom. južni pa je zrafel na robu Ljubljanskega barja 'n ga velik del vključil v svoj življenjski prostor. Južnj del Ljubljane obsega tri župnije: trnrvsko viška ;n šentjakobsko. Po starosti nase'.b ne prednjači šentjakobska. kjer moramo iskati prve zametke srednje/eške Ljubljane. Tudi jedra naselbin trnovske in viške župnije so zelo stara. Mlajšega datuma so le vmesni in obrebni predeli. Med tem ko je šentjakobska župnja izrazito meščanska, je v trnovski in viški župniji Še mnogo kmečkega življa, ki so mu meščansko delavski poklici le dopolnilni vir eksistenčnih dohedkov. Ta dejstva v enoletni bilanci naravnega gibanja prebivalstva ne pridejo mnogo U:> izraza. Pravo sliko bi dobili, ko bi primerjali zadevne številke za več let nazaj in pri tem upoštevali stalna preseljevanja in dotok kmečkega prebivalstva. Taka podrobna proučitev gibanja preb'valstva v vseh nji povili kakovostih b; bila ^elo zanimiva na primer vsaj za 25 let nazaj. .Njeni rezultati bi nam nud*'li najzanesljivejše dokaze, kolika so bile predvojna pritožbe o nazadovanju in propadanju južne, Ljubljane upravičene. Da se je središče Ljubljane v prejšnjem desetletju z naglim razvojem mesta proti Posavju prem'kalo proti severu, je sicer notorno dejstvo, ki ga nj treba še posebej dekazcvati. Meščani so sami opazili, kor se redko zgedi. da se je Ljubljana v zadnjih dveh desetletjih razvijala na škodo južnega dela. V šentjakobskem okraju so ugetovli, da se iz njega počasi pa vendar opazno selita trgovina in večja obrt ter z njima tudi mnogi petični meščani. Zdi se nam vendar, da je bila beseda propadanje nekol'ko preostra. Južna Ljubljana, zlasti šentjakobski okraj, je res čutila premikanje središča; v sklopu mesta samega p:' so to le funkcionalni pojavi, ki jih ni ob danem razvoju mogoče prepre-č'ti. Nastopila je stagnacija, to je prehodna doba. v kateri dobijo prizadeti mestni deli drugačen značaj. Propadanje pa izključuje že naravna življenska sila v južnem delu Ljubljane živečega pi eb;valstva~ Ta sila "je zdrava in močna, saj niso mnogo vplivale nanjo niti sedanje izredne razmere. K.jub vsem težavam in drugm okoliščinam, ki danes vplivajo na življenje prebivalstva, je doprinesla južna Ljubljana tudi lani minimalen vendar pa glede na vse okolnosti zadovoljiv prirastek k b lanci celega mesta. Število rejstev na predlanski višini Med župnijami južne Ljubljane je po ozemlju in številu prebivalstva največja trnovska, ki meri 25.37 km* in bi ji danes pr sodili okeli 10.000 prebivalcev ali še celo več. Viška šteje okoli S000 do 9000, šentjakobska pa 7000 do 8000 župljancv. Na področju južne Ljubljane živi torej najmanj 25.000 prebivalcev. Skupno so v vseh treh župnijah zabeležili lani 360 rejstev, kar je približno toliko kot 1. 1941. ko je bilo ro^tev 352. število rojstev je padlo edino v trnovski župniji za 1 (lani 166. predlanskim 167). Povečalo se je v šentjakobski za 7 (lani 86, predlanskim 79) in v viški za 2 (lani 108, predlanskim 106). Velika večina novih župljanov je zagledala luč sveta v bolnici in sanatorijih. Trnovskega naraščaja je b'lo rojenega 26 doma, 139 v bolnici in 1 v Lecnišču, viške-ga 12 doma, 96 v bolnici in sanatorijih, šentjakobskega pa 10 doma in 76 v bolnici in sanatorijih. Razveseljivi bilanci rojstev pa stoji nasproti znatno manj razveseljiva bilanca smrti, število smrtnih primerov so je lani v južni Ljubljani v primeri s predlanskim letom znatno zvšalo. Med tem ko je predlanskim umrlo 225 prebivalcev, jih je lani pokesila smrt 290, torej 65 več. K porastu števila smrti so doprinesle vse tri župnije. Najmanj šentjakobska, kjer sta lani umrla le 2 župljana več kakor predlansk m (lani 79. predlanskim 77). Na Viču jih je umrlo 30 več: skupno 102. leta 1911 pa le 72. V trnovski župniji j'.h je umrlo 109. Ker so jih 1. 1941 ponesli k Sv. Križu le 72, jih je torej lani umrlo 33 več. Tudi um'rat gre mnogo ljudj izpod domačega krova. Tako je na primer trnovskih župljancv umrlo doma le 53, v bolnici pa 45 in šlajmerjevem sanatoriju 2. Nenaravne smrti jih je umrlo 9. Vičanov je umrlo doni3 69. v bolnici 31, drugod 2. Nenaravne smrti je umrlo 39 oseb: med nj'm.1 je tudi en samomer in dve smrtni nesreči. V šentjakobski župniji jih je umrlo doma 47, drugod 32. Dva mrtveca nista oila iz domače župmje. • Mnogo župljanov v^ške župnije pokopljejo še vedno na domačem pokopališču. Lani so jih doma pokopali 80, pri Sv. Križu pa 22. r v vseh teh župnijah je mnogo lani umrlih župljanov doseglo visoko starost. Natančnejše imenske podatke smo dobili v Trnovem, kier je lani umrl kot najstarejši -Anton Hreičak. Star je bil 93 let. Drugi starejši so bili: Frančiška Perme 91 let, Janez Cepin 90 let, Ana Detter 89, Marija Cerne 88. M ha Jeršin 86. Apolon'ja Kar-lin, Paskvilina P:tisek m Neža Klatzei 85, Pavla Kasai 83. Jaka škraba In Lucija Kerže 81, Klementina Hutter, Karel Te-kavc. Karol Vidmar, Ivan Horvat in Ana Komar 80. Anton V«rant pa 79 let. Na Viču Je umrlo v starosti na 80 let 8 oseb: pet moških in tri ženske. En moški je dosegel 1 starost 95 let. Otrok do 2 let je umrlo 5. Viški podatki obsegajo tudi vzroke smrti. Kakcr predlanskim jih je tudi lani umilo največ za srčnimi boleznimi. Na raku jih je umrlo 12 (predlanskim 10), zaradi tuberkuloze pa 8 (predlanskim 5). Najstarejša lani umrla župljanka v šentjakobski župmji je dosegla častitljivo starost 96 let. Bila je to Ana Kastelic. Več umrlih pa je bilo starih nad 80 let. Presežek po večini ženskega spola Iz omenjenih skupnih številk izhaja razveseljivo dejstvo, da število novorojenih presega Število mrtvih za 70. Ta naravni prirastek, ki izpričuje življenjsko silo prebivalstva južne Ljubijane. pa ima tudi dve senčni strani. Prvič: prirastek je znatno manjši kot v letu 1941, drugič pa: razmerje med spoloma se razvija v škedo ženske. V primeri z letom 1941. je lanski prirastek za 57 oseb manjši (lani 70, predlanskem 127). Znižal se je torej za okoli 45°/o, kar je zelo veliko. Kakor smo ugotovili, gre v celoti na račun zvišanja števila smrtnih primerov oziroma okoliščin, ki so Izven naravnih činiteljev. Zan'mivo sliko nam pokaže primerjava rejstev in smrti, če jo motrimo z vidika razmerja med spoloma. Skupno se je lani rodilo 173 moških (v Trnovem 74, na Viču 54, pri št. Jakobu 41). Rodilo se je torej 14 žensk več kakor moških Umrlo je skup-no 154 meških (v Trnovem 56, na Viču 68, pri št. Jakobu 49). Umrlo je torej 18 moških več kakor žensk. V skupnem presežku 70 oseb je le 19 moških in 51 žensk, štiri petine presežka je torej ženskega spola. 40 °/o manj porok kakor leta 1941 . V vseh župnijah se je »ani poročilo znano manj parov kakor predlanskim. Najbolj se je skrčilo število Dorok v šentjakobski in viški župniji. Skoro za o0°/o Na Viču se je lani poročilo 53 parov (predlanskim 99) in v Trnovem 76 (predlanskim 106). Skupno se je lani združilo v vseh treh župnijah 182 parov, 1. 1941 pa 297. V Trnovem se je poročilo v domači cer-kvj 72, drugod 4 pari; v treh primerih je šlo za pare, ko lahko rečemo, da so se ogrela že stara srca. Najstarejši ženin je bil star 77 let, Vzel je 46-letno nevesto. V drugem primeru se je 60-letni ženin oženil s 35-letno nevesto, v tretjem pa 59-ietni ženin s 431etno nevesto. Tri najmlajše neveste so se cmožile stare 18 let, najmlajši ženin pa je bil star 20 let. Okl'cev je bilo v Trnovem lani 104 (predlanskim 136). V šentjakobski župniji sta šla dva para drugam k poroki, trije pa so prišli od drugod. Najstarejši nm-oporočenec je bili že-nn, ki se je znova oženil sta'r 67 'let. Najmlajša nevesta je bila stara 17 let. Oklica-nih je bilo 91 parov. Matične knjige viške župnije pravijo, da so se lani Vičani možili in ženih premišljeno: ni bilo ne starih ženinov in ne izredno mladih nevesrt. Doma se je poročilo 48 dvojic, drugod 5. Oklicanih je bilo 66 parov. Sodnijsko so bi'li ločeni štirje zakoni. V trnovski župniji imajo »domači« zakoni le relativno večino Ljubljansko prebivalstvo kar qa ie meščanskega stanu, se kaj malo ozira pri že-nitvah in možitvah na lokalni »patriotizem«, kakor pride do veljave se vedno po deželi. Na vasi je še vedno navada, da fantje ljubosumno čuvajo domača dekleta in da se največ zakonov sik lene med ženini in nevestami, ki spodajo pod isti župnijski zven. Ker obsega trnovska župnija znatno ozemlje, ki je še kmečkega značaia in je tudi sicer ohranila še mnogo krajevnega »patriotizma«, smo se pozanimali, koliko je to dejstvo prišlo do izraza pri lanskih že-nitvah in možitvah. Oklicna knjiga je pokazala naslednjo slike«: domačih zaikonov, to se pravi zakonov, ko sta bila ženin in nevesta doma v trnovski župniji, je bilo sklenjenih 41. Mno-go župljanov in župljank trnovske župnije pa se ni oziralo na stare šege in je poiskalo žiivlienjtske družice in druge v drugih župnijah. Tako je 35 Trnovčanov pripeljalo neveste cd drugod. 29 Trnovčank pa se je omcžiilo v druge župnije. Domaći zakoni imajo torej le relativno večino. Tudi trnovska župn ja dobiva zelo injekcije od drugod in jih daje drugam. Drugi dogodki iz župnijskih kronik Kromistična poročila iz posameznih župnij južne Ljubljane vsbeuiejo rudi neJeaij podatkov o duhovnem življenju vn drugih dogodkih. Na Viču so lani zabeležili dva pristopa v rimsko^ katoliško cerkev. Gre za osebi, ki sta pred časom izstopali, sedaj po. sta se znova vrnili. Pobož-n< *n devetih prvih petkov se je udeleževalo do 2000 oseb. Obhajil so razdelili 80.000. V Trnovem so lani prenovili žnpnisče, ki je bilo že zelo potrebno popravila. Načrte »o kneli že od prej. le preračune je bilo treba prilagoditi novim razmeram. Nov je kamniten odtarček sv. \ntona. Bežigrajska župnija Bežigrajska župnija sv Cirila in Metoda spada med najmlajše ljubljanske župnije Obsega večino tiste mestne naselbine na severu, ki je nastala po prejšnji svetovni vojni ob eni izmed najvažnejših cest ki odvajajo promet v Ljubljano im iz nje. Posel je van je je prejšnje desetletje za Bež1-gradom tako naglo napredovalo, d* je postajo vprašanje samostojne župnije kmr.lu pereče. Takoj ko je b:la ustanovljena, je pokazdila, da bo ko*> vsem svoj m nalogam ki jih ni malo. Danes šteje bežigrajska župnija okoli 7000 do 8000 župljanov. Rodili so se lani v bežigrajski župniji 103 otroci. Število rojstev torej se vedno narašča. Leta 1940 se je rodilo 74 otrok, prod lanskim pa 83. Tudi Bežigrajčanke se zatekajo rodit v bolnico in sanatorije. Doma se je rodilo le 9 otrok, v bolnik 82 v Šlajmerjevem domu pa 12. Med živciojenimi si moški in ženski spol vzdržuieta ravnovesje: rodilo se je 51 dečkov in 52 deklic. Predlanskim je bilo razmerje ugodnejše za žen-ske rodilo se je 9 dečkov več kakor deklic. Umrlo je lani v bežigrajsk župniji 58 župljanov (predlanskim 56. 1. 1940 pa 49). Presežek rajstev nad smrtnimi primeri je torej še vedno sorazmerno velhc. ker kaže. da je bežigrajsko prebivalstvo zdravo in teži k normalnemu razvoju. Meo Lanskimi mrtveci je bilo 34 mo>skih in 24 žensk Razmerje je torej neugodnejše za ženske V presežku 45 oseb je le 17 moških in 28 žensk. Doma ie umrlo 32 župljanov, v bolnici pa 26. Najstarejši mrlič je bili Lam Josip \Veiss, ki je umrl star 90 let, najmlajši je imel komaj 23 dni. Med ženskami je dosegla najvišjo starost Frančiška Iste-nič. ki je umrla v 82. letu. Porok so imeli lani manj ko predlanskim. Poročilo se je 56 parov (predlanskim 70. leta 1940 pa 59). oklicanih je brlo 81 parov. Velika večina se je poročila v domači cerkvi, le štirje pari so šli k poroki drugam. Najstarejši ženin je imel 54 let. najmlajša nevesta pa 17. Župnija je 12. julija praznovala lep dogodek. Pri glavnem oltarju sv. Cirila in Metoda je pel novo mašo Janez Markič. po rodu iz Naklepa na Gorenjskem. Duhovno se je župnija razvijala normalno. Tu m tam je bilo opaziti večjo duhovno poglobljenost. ZupJjani so pristopal-' v velikem številu k zadastllncmu sv. obhajilu ob prvih petkih._ Iz pokrajine Trieste — Zvezni fajnik na obisku pri vojnih ranjencih. Triestinski Zvezni tajnik G. Spangaro je bil na obisku pri vojnih ranjencih v obeh vojnih bolnišnicah v Po-stumiji. Z ranjenci se je pomudil v daljšem prijateljskem razgovoru. Bolnim in ranjenim vojakom je izročil lepa darila. Zatem se je podal v bližnje Bucuie, kjer je inšpiciral tamkajšnji fašio- — Ljudsko gibanje. Dne 23. decembra je bilo v Triestu osem rojstev, šest smrtnih primerov in pet porok. — Nova knjiga G. Stupar»cha- Te dni je izšla v mlanskem založništvu Garzanti nova knjiga triestinskega pisatelja Gianija Stuparicha. Knjiga je naslovljena »Fizio-gnomčne igre«. Stuparich si je. kakor znano, pridobil priznanje kritike s svojim romanom »Se bodo vrnili« ter s povestjo >Ot0k«. _ Razstava triestinskih slikarjev- V umetnostni galerji Michellazzi v ulici San Nicolo v Triestu so razstavili na božični razstavi svoje umetnine triestinski likovni umetniki Levier, SbL-a, Brumatti, Xoulian, Lucano. Rossini, Finazzer, Giordani in Cara. Tako so se odl'čni triestinski likovni umetniki držali tudi letos trad cionalne prireditve božične umetnostne razstave. — Umrl je odličen ladjeslovec. Te dni je umrl v Triestu upokojeni kapitan vojnega broda J os p Neumayer. Pokojnik je bil izvrsten strokovnjak v gradnji ladij. Bil je navigacijski profesor na Kr. tehnično nav-tičnem zavodu v Triestu. odličen praktik in teoretik v ladjeslovju in navtični vedi. Izdal je tudi več publikacj iz ladjeslovne stroke. — Junaška smrt mladega Triestina. Svoje mlado življenje je žrtvoval mernar Leopold Bonivento, po rodu iz Triesta. Zelo vneto je sodeloval pri mornariški godbi G. I. L. (skupina 3>L. Razza«). — Odlikovanje triestinskega kapucina. General Messe je izročil odlikovanje vojnega, križca kapucinu o. Polikarpu, Ki se nahaja že več mesecev na donskem bojišču. Odlikovanec je v Triestu zelo znan, saj je bil več let ravnatelj oratorija sv. Jožefa na Montuzzi v Triestu. Sedaj je vojaški kaplan pri petem alpskem polku. Cinema UNION Kino MALOMBBA ISA MIRANDA Mario Soldati Opozorilo LUX ?ILM Visoki komiaai-ijat objavlja: Prebivalstvo pokrajine se opozarja, da upošteva obveznosti, ki jih nalaga § 19. zakona o državnih cestah, §§ 25 in 67 zagona o avtonomnih cestah, čl. 1, 9 in 11 naredbe o čuvanju javnih cest ter § § 62 in 75 cestnega, pravilnika mestne občine v Ljubljani glede čiSčenja snega na javnih prostorih in na zasebnih zemljiščih. Poleg obveznosti, ki jih imajo v t^m pogledu občine, so tudi lastniki, upravitelji ter čuvaji zgradb in drugih nepremičnih objektov ob cestah dolžni olstranjevati sneg s hodnikov in pešpoti po vsej dolžini nepremičnine. Kadar pomrzuje, morajo hodnike in pešpoti posipati s peskom ali pepelom ali z žaganjem. Sneg se ne sme odn tet&rati v odtočne kanale, niti v kanalske odprtine in niti na tire tramvajske proge. Sneg. ki je očiščen z dvorišč ali streh ali je sam padel s strehe, se ne sme odložiti na cesto, temveč se mora odpeljati na mesto, ki ga zato določi občinsko oblastvo. Kior bi opustil izvršitev teh zakonskih določb ali jih po brezruspeSnih svmrilth. vztrajno zanemarjal, bo te ukrepe izvedla občina r.a njegove stroške. Podaljšanje predpisov o oddajanju nepremičnin v najem Smatrajoč za potrebno, da se za ves Čas, dc*kier traja vojna, vzdrže v veljavi omejitve raboprodavčeve pravice odpovedovati najemne pogodbe, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na uredbo bivše jugoslovanske države z dne 17. oktobra 1940. in glede na svojo naredbo z dne 9- oktobra 1941-XIX št. 121 izdal naredbo o podaljšanju predpisov o oddajanju nepremičnin v najem, ^i določa naslednje: Rok z člena 1. naredbe z dne 9. oktobra 1941-XIX št 121 se podaljša do konca sedanjega vojnega zapleta. (Cl. 1. naredbe z dne 9. oktobra 1941-XIX je določal, da se veljavnost uredbe bivše jugoslovanske vlade z dne 17 oktobra 1940 o oddajanju nepremičnin v najem, podaljšuje do 31. decembra 1942-XXI Sedaj je ta rok ponovno podaljšan do konca vojne) Nedeljski sport Predzadnje kolo prve pslovics italijanskega nogometnega prvenstva ni prineslo spremembe v vodstvu divizije & — Nepričakovan podvig lanskega prvaka Rome Ljubljina, 4. januarja Italijansko nogometno prvenstvo se v diviziji A naglo bi ža polovici Včeraj so bile na sporedu tekme XIV. ali prcdzalniecra kola prve polovice. Izidi so naslednji. Trieste: Atalanta—Triestina 1:0, Rim: Lazio-^Liguria 5:1, Bologna: Torino—Bologna 2:1, Bari: Bari—Yem«zia 2:1, Milan: Ambrosiana—Milano 3:1, Livorno: Livorno—Vicenza 2:0, Torino: Juventus—Fiorentna 5:2, Genova: Roma—Genova 2:0. Splošno mnenje je bil°, da je najvarnejša tekma včerajšnjega :sp;reda tekma med Bologno in Torinom. Glede na nestamo formo Torina in na odlične uspehe, ki jih je dosegla Bologna v sedanjem prvena'vu, so se napovedovalci zadovoljili z ugotovitvijo, da imata obe meštvi ... izglede. Tako Torinova včerajšnja zmaga, d s: je važna in zanj močna afrmacija, ne prihaja nepričakovano. Prav tako ni posebno presenečenje poraz Triestine v Triestu Trie-stinci letos še niso dosegli polnega uspeha in se vedno bolj blžajo repp tibele. Atalanta pa je že dokazala, da je tudi letos solidno meštvo, ki je nevarno coma in na tujem. Presenečenje, in to v najbolj čistem pomenu besede, pa je. podvig, ki ga je izvedel lanski prvak Roma v Genovi. Upoštevati moramo, da je Roma doslej pokazala le malo vrlin, ki so jo predlanskim in lani dvignile na prestol italijanskega nogometnega prvaka. Cela vrsta meštev jo _,e porazila že na njenih tleh in Roma je v tabeli trenutno v spodnji polovici. Na drugi stran] pa Roma proti Genovi n'koli ni .mela posebne sreče niti loma niti na igrišču v Genovi. Poteklo je že precej srečanj, kar je odhajala iz ligurj.ikega pristanišča z radostjo zmagovalca. Prav zato je njena včerajšnja zmaga prišla popolnoma nepričakovano in bo danes zabeležena po vsem športnem časopisju kot najvažnejši dogodek XIV. kola. Za Romo samo je zmaga bolj prestižnega pemena. V tabeli si je sicer prip:sala dve točki, vendar še vedno tiči zadaj. Občuten pa je poraz za Genovo. Vse doslej je vztrajno sledila vodeči skupini v največji bližini. Ker je ostala včeraj praz-n h rok ji je ušla Ambrosiana in prehitel Lazio, tako da je na 6. mestu. Poleg Torina se je včeraj uspešno uveljavil tudj njegov krajevni tekmec Juv-ntus. ki je na svojem igrišču visoko porazi. F:o-rentino. Ker sta zmagala cba njegova tek« meca Livorno in Torino, zmaga Juvet tuša zaenkrat ne pride do posebne veljave Gotovo pa bo vrsta usDehov, kj jih je do eglo to slavno terinsko moštvo v tem prvenstvu, kmalu pekazala doslej prekrite posle ice. Včerajšnja zmaga je Za Juventus že < srni zapovrstni pozitivni rezultat: sedem z- iag in en remi. so bile prsojc izkoriščen 4 pa Prihodnjo n jesenski prvak Livorno je z agal doma s precej.-njo težavo. Vicenza aW je nudila krepek odpor. Laz'o ni ime težkega posla z Liguro, prav tako je s mrno obvladala Amhr->s.i-na svojega k cevnega tekmeca M'lano. Venezia je za. :ženo pedlegla Bariju. Posebna zanimiv t včerajšnjega kola ;,e. d* v celoti 4 enajstmetrovke, e b*la samo ena! leljo se bo odločilo, kdo bo Livorno, Torino ili Juventus. Livorno i i najtežjo nalo;.>; igral bo v Milanu pr<:i moštvu enakega imena. Torino bo d >i i sprejel Bari in si skoro gotovo pripis.t dve točki. Zelo verjetno je, da se bo z ol ma točkama vrnil tudi Juventus iz Vic« ize. Po XIV. ko i je stanje v tabeli divizije A naslednje: Livorno 20 točk. Torino in Juventus 19, Ambrosiana 17, Lažjo 16, Genova lo, Bologna, Atalaata, Piorentina in Milano 14, Roma in Bari 12 Ligur'a ll, Triestina in Venezia 9. Vpcenza 7 točk. Spezia zopet dohitela Pro Patr;o V diviz ji B imajo še tu k la do zaključka prvo polovice. V vodstvu je se nadalje največja rivaliteta med Pro Pa trlo in Spezio. 3olo se jima Je približala Bre-scia. VčerajSnji tekme so se končale tak i>: Cremona: C rrmonese—Napolj 1:0, Videm: Cdin-f.0—Savona 5:2, Siena: sjena— IVsoara odMden, I*al«>rmo: PaJermo — sa 1:1, I<»Ii: Fanfulla—Pro 1'atrii 2:2, Rim: Mfctej—Novara 0:0, l'ado\a: 1'aiinva —Alessan fia 7:3, La Spesfau Spezia :Mo-dona 2:1, Ancuna: Brivt»cia—Anconitaria 1:0. Obe lan fd moštvi divizije A poraženi. zmaga Br Patrie v I važnejši - scie nad Anconitano, remi Pro r 1 u in Pise v Palermu so naj-?zultati včerajšnjih tekem. Vsi vodstvu, večja gne Po >:: B naslednj so odloči' !0 vplivali na novo razvrstitev v jer je na prvih mestih vedno * kolu je stanje v tabeli diviz:je )e: Pro Patjia in Spezia 19 točk, Brescia 18, Pisa 17. .^apoli in Padova 16 A• • mitana in Moden« 15, Cremonese in Fanfulla 14, Novara in Udinese 13, Alessandria 12, Mater In Paiermo H, Siena, Pescara in Savona 9 točk. — SchaJke 01 - Mfinchcn 0:0. Pred 50.000 gledalci se je vršila včeraj prijateljska revanŽDa tekma med lanskima finali*-stoma za Tschammerjev pokal Schalkeom in Mtinc henom. Bila je zelo napeta in zanimiva saj igra v obeh moštvih večje fto-vilo nemških reprezentančnih igralcev. Kljub te.nu, da sta imela oba napada več priložnr.-ti. se je tekma zaključila neodločeno 0:0. 2 Iz Spodnje štafersk — Zupani so zborovali- V Okrožnem domu v Ptuju so se zbrali 23. t m. žup. ni ptujskega okraja. Dr. Wohrer je govoril o osnovah občinskih proračunov za prihodnje leto. Pozval je zbrane župane, naj izpolnjujejo svoje naloge z največjo vestnostjo, da bodo služili svojim občanom za vzoled. Ob zaključku je govoril še okrožr i vodja in deželni svetnik Fritz Bauer. ki se je zahvalil poročevalcu za njegove tehtne besede. — Nova grobova. V Mariboru sta umrla 451etni pomožni delavec Alojz Šolar iz Pe-ker in 761etni krojač Martin Ornig. — Nesreče. Dveletna hčerkica mesarja Lipovška iz Pobrežja pri Mariboru se je sukala v kuhinji okrog velikih loncev. Nesreča je hotela, da je padla v velik lonec, kjer se je kuhala godla. Dekletce je zadobilo hude opekline v spodnjem delu telesa, 52!etni posestnik Franc Medic iz Orehovice pri Slivnici si je v gozdu zlomil levo nogo, ko je sekal drva. Oko si je poškodoval 59-letni tesar Franc Jarc iz okolice Frama. Pes je ugriznil v levo nogo 491etno gostilni-čarko Terezijo Sabelnik iz Peker pri Mariboru. Roke so si zlomili, ko so padli na poledenelih tleh 471etna postrežnica Frančiška Korošec iz Maribora, 481etna čevljar-jeva žena Marija Jakopec iz Maribora, 77-letna zasebnica Hermina Herman iz Zgor. Polskave, 321etni pomožni delavec Josip Fi-scher iz Maribora, 131etni uslužbenec Alojz Hajdinjak iz Lajtersberga pri Mariboru, 691etna gostilničarka Frančiška Kop iz Slivnice pri Mariboru in 21etna viničarjeva hčerkica Terezija Rojko iz Smolincev v Slov. goricah, šestletni posestnikov sinček Josip Gaube iz Brezna se je sukal okrof* slamoreznice. Vtaknil je v njo desno ročico, ki mu jo je zmečkalo. 61 letna dekla Terezija Spremčnik iz Lajtersperga je padla in se precej močno pobila p0 glavi. Levo nogo si je zlomil pri delu 32 letni pomožni delavec Ludvik Domnko od Sv Marjete na Dravskem polju. Desn0 roko si je zlomila pri delu 46 letna dekla Amalija Za verski iz Gabernika. Ponesrečence so prepeljali v bolnico. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. KOLEDAR Dan^: Ponedeljek, 4. januarja: Tit. I »ANASNJE PRIREDITVE Kino Matica: 2enska le vara nas . . Kino >loga: O sedmih vdovah. Kino Inion: Palača ob jezeru. Razstava Tine Kos-Mihelič v salonu Ora-žem v Piažakovi ulici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Bleiueisova cesta ft, Hočevar. Gosposvetska cesta 62, Gf.rtus, Moste. Zaloška cesta 47. GLEDALIŠČE DRAM A Torek. 5 jan.: ob 17.30: Oče. Red A-Sreda, 6. jan.: ob 14.: Tetrčkove poslednje ^»nje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdoL Ob 17.30: Primer dr. Hirna. Izven. Cene od 15 lir navzdol. OPERA Torek. 5. jan.: ob 17. uri: Sestra AnjreHfca 7. simfonija. Izven. Cene od 24 Ur navzdol. "t NAROČITE SE NA ROMANE DOBGh KNJIGE .J^iiiuiiimiiiiiiiiiiMiilUlki^i.inl.lItlllilllMi Stev. 9 'SLOVENSKI NAKOUi, ponedeljek, 4 Stran 3 Zimska zaloga nižinskega rednika Kdor je marljiv in skrben, si je lahko letos pripravil primerno živilska zajjgo Ljubljana. 4. jan-jarja. Zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko so se ljudi oprijela navodila, ki smo jih delili vse leto tako radodarno za gospodinjsko tloio, obdelovanje zemlje, pripravljanje živil za zimo itd. Kdor ;e vsaj nekatera navodila jemal resno, se je nedvomno pripravil na zimo do neke mere. Marsikdo je lahko sprevidel, da si sam najlaže pomaga. Celo obdelovalci skromnih vrtičkov in njivic, tako malih, da se zde komaj doveli veliki za najpotrebnejšo zelenjavo, so pridelali marsikaj za zimsko zaiogo. Oglejmo si danes zalego živil skrbnega družinskega rednika. kaj je vse pri-oelal, zbral, nasušil, vložil ter zmlel! Ne bomo se oglašali pri obdelovalcu večjega zemljišča, obdelovalcu, ki je lahko pridelal dovolj fižola, krompirja, zelja, korenja in podobnih prepotrebnih pridekov; zanima nas predvsem, ali si je lahko pomagal me- n, ki ima le vrtiček in ki nima prihrankov, da bi kupoval živila na debelo za zinu?ko zalego. Kaj smo lahko pridelali sami Obdelovalri vrtičkov res niso mogli mnogo pridelati. Smešno bi bilo pričakovati, da bi n pr. na zelenjadnih vrtičkih pridelali tudi dovolj krompirja in fižola. Toda, če so zemljo razumno uporabili in skušali Izvabiti iz nje vse. kar nam lahko da pri vzornem obdelovanju, smo imeli dovolj vsaj zelenjave za porabo spreti. Kakšno malenkost bi bilo sicer treba tudi od časa kupiti in dokupiti, če posameznih domačih pridelkov ni bilo dovolj Tu in tam so se slabo obnesla kumare ali ni bilo mogoče obvarovati fižola pred škodljivci, v splošnem smo pa bili lahko zadovoljni z letošnjo letino. Zlasti dobro je obrodil paradižnik, če smo mu primerno stregli. 2e dolga leta ni bilo tako dobre letine za paradižnike kakor letos. Tud: fižol je dobro obrodil, kjer ga niso preveč napadle uši. Mnogo smo pridelali zelene kolerabe, ki je tako hvaležen pridelek. Kdor je imel vsaj še malo prostora, je prideloval tudi grah. Zadovoljni smo bili s pridelkom čebule. Pridelovali smo tudi korenje in repo. čeprav na gredicah, ki so le po korak dolge. Skratka, skušali smo pridelovati vse, za kar smo mogli najti vsaj ped prostora. Radi bi se osamovojili povsem. Kako smo pridelke uporabili še skoraj pomembnejše, kaj in fcako smo p1: 'olovali. je, kako smo pridelke uporabili. Na prvi pogled seveda to ni nobena umetnost; rekli boste: Kako smo jih uporabili? Fojedli smo vendar, kar je pač zraslo. V resnici so nmogi pojedli vse sproti, kar je zraslo. Na zimo niso mislili, češ, saj je pridelkov še za sproti premalo. Toda ti ljudje niso čitali navodil ali jih niso jemali rcFno, kako je treba shranjevati ter pripravljati povrtnino za zimo ter kaj vse lahko sušimo in konzerviramo. Ostankov zelenjave in sočivja niso znali ceniti ter so jih metali med odpadke. Niti živalim niso pokrmili ostankov povrtnine, ker jih nami niso redili, a za druge rejce jih niso zbirali. Poznam pa skrbnega družinskega rednika. ki je imel mnogo premajhen vrt, da bj lahko pridelal sam dovolj povrtnine za uporabo sproti, a vendar si je nasušil in konzerviral vzorno zimsko zalogo živil. N benega ostanka povrtnine. ki je bila količkaj uporabljiva, ni zavrgel, sleherni listič zelja, dovolj zdrav, je skrbno posušil. 1^ m za dnem je sušil in zbiral ostanke povrtnine. Kakšno malenkost je bilo treba dokupiti in zaloga se je izpopolnjevala od dne do dne. Nekateri so se mu v začetku posmehoval! ter se čudili njegovi vnemi; težko je pač biti pionir tudi v gospodinjstvu, č. prav je treba tudi ob tej priliki izreči vse priznanje našim gospodinjam, ven d i v. • smemo zal ajiti da so ženske vedno bolj konzervativne od meških ter se zaradi tega tudi niso mogle ogreti za »eksperimente« — sušenje povrtnine in sadja in nenavadno konzerviranje živil. Kar so že delale, se tudi letos niso branile: z veseljem so vlagale v kis kumarice, kuhale marmelado če ni bio treba preveč sladkorja, vagale so tudi stročji fižol in gobe, a brez navdušenja so sušile povrtnino, tako da so se tega dela morali pogosto oprijeti sami družinski redniki. Morali so biti zelc potrpežljivi, da srd gospodinj ni prekipel, ko so se sukali neprestano okrog štedilnika in sušili v pečici. Skušnje s top:namburj2m Zdaj topinambur poznajo menda vsi me-Sčani vsaj po imenu, saj smo dovolj pisali o njem. Letos so to »čudno« rastlino, kakršna se sdi marsikomu, mnogi gojili, večina celo prvič. Na srečo so si spomladi lahko preskrbeli seme. gomolje, ki so jih razrezah. da so jih porabili manj. Izkazalo se je celo. da so razrezani gomolji bolj klili ter da so rastline bolje uspevale kakor lz celih gomoljev. Meščani so manj konzervativni '-akor kmetje, zato so se tudi oprijeli pridelovanja topinamburja. Menda so nihče ne kesa, da je porabil zemljo za topinambur. Vsi vam radi priznajo, da bi na enaki površini zemlje ne pridelali niti približno toliko nobenega drugega pridelka. Skoraj neverjetno se nam zdi. da je dal kilogram semena 35 k^ pridelka! Na vrtičkih, nefcaj korakov dolgih in širokih, so nekateri pridelali toliko topinamburja, kakor bi krompirja le na precej veliki njivi. Topinambur je v resnici pravi blagoslov za naše male obdelovalce zemlje, ki morajo varčevati z zemljo. Rastlina je bila zadovoljna tudi z najslabšo zemjo in neugodno lego, kjer bi ne moglo zrasti nič drugega. Uspeh je Da bil še tem večji, kjer so pridelovali topinambur na dobri zemlji. »Čeir.u nam bo topinambur« Cemu nam pa bo topinambur? se vprršu-jejo nekateri še vedno. »Menda je primeren le za krmo To je nekakš-a. ne posebno ocbra repa«. Težko jim je dopovedati, da je topinambur prava poslastica ♦*♦♦♦<>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Najlepši poklon za vsakogar je letošnji Vodnikov knjižni dar' i Sicer po hranilni vrednosti malo zaostaja za krompirjem, po okusu se pa lahko kosa j z njim. zlasti, če je primerno pripravljen. Zopet drugi meščani, ki sicer vedo, da je topmambur dober in ki poznajo tudi nekaj receptov za pripravljanje jedi iz topinamburja. se pa niso odločili za pridelovanje, ker se je zdelo še vedno nerešeno vprašanje, kako bi naj hranili topinambur pozimi. Najbolje je baje, če gomolje pustimo v zemlji ter jih izkopavamo sproti. Toda iz raznih razlogov ni vedno priporočljivo puščati pridelka na prostem tudi pozimi Težava je zlasti, ker ni mogoče kadar koli pozimi kopati pridelka, ker tega ne dopušča vreme. Ce pa izkoljemo topinambur pred zimo. se v shrambi zelo osuši in začne kmalu gniti. Tako vsaj trde Usti, ki so imeli nekaj izkušenj s tem pridelkom. Nekateri priporočajo hranjenje topinamburja v zasipnicah. Znano je tudi navodilo, za sušenje topinamburja v režnjih. Povsem suhi gomolji ne gnijejo. Izvrstno se je cbneslo kisanje Skrben družinski rednik, ki si je zbral vzorno zimsko zalego živil, je pridelal tudi precej topinamburja. Toda ne le pridelal; z njim je delal razne poizkuse, ki so se po večini \Tsi dobro obnesli. Iz topinamburja je tudi nakuhal izvrstno marmelado. Da bi pa dobro konzerviral čim več topinamburja. ga je poskušal kisati. Kisanje se je obneslo najbolje in tako je vprašanje konzerviranja topinamburja menda najprimerneje rešeno. Naj mimogrede kratko omenimo, kako je treba topinambur kisati! Naš znanec kisa cele gomolje, dobro oprane, v slani vodi (slanici), tako da so povsem zaliti. Dodati je pa bilo treba bakterije za kisanje; v ta namen je vložil nekaj trsnih listov. Ko se bakterije razmnože v eni posodi, lahko cepimo vsebino druge posode kratkomalo z malim dodatkom slane, odnosno kisle vode iz prve posode. Obneslo bi se pa tudi cepljenje z dodatkom kislega zelja ali zelnice. Kisli topinambur je surov po okusu malo podoben kislim kumaram. Ce bi ga kisali zrezanega. h nam lahko nadomestoval kislo repo in z;« lje. sicer pa tudi celega okisanega lah.: uporabimo na podoben uačin. Kaj vse vsebuje shramba skrbne gospodinje Morali bi si sami ogledati shrambo skrb ne gospodinje, da bi se dobro prepričal kaj vse ste zamudili prejšnje mesece. Presenečen sem dolgo strmel v dolgo vrst steklenih kozarcev večje in manjše velik' sti. Bil je pravi defille v kisu vložen:i gob. suhega sadja, razne marmedale in kčk ve, kaj je Se v teh kozarcih. Marsikaj s. mi še morali razložiti. Z upravičenim ponosom so me opozorili na desetlitrski kozarec kostanjeve moke. V drugem, prav tako velikem kozarcu je pa bila — zelenkasta moka. Povohal sem: zadišalo je kakor planinska zelišča. Skoraj bi ne moge-. verjeti, da je ta moka iz posušene zelenjave, zmlete na kavinem mlinčku. Primes i: je tudi gobji prašek. V naslednjem velikem kozarcu je pa bilo krasno nasušene. drobne povrtnine za zelenjavno juho — menda najmanj za pol leta. Posebno prijetno je zadišalo iz kozarca s podobno vsebino, toda tam so bila nasušena zelišča, cvetje, jagode in koreninice okrog 50 rastlin; za ča-Čudil sem se čedalje bolj. Nisem si mogeJ niti zapomniti vseh »produktov«; dobro st-pa spominjam še rdečkaste moke. podobne rdeči papriki. Kaj je neki to? Posušeni, zmleti paradižniki! Da je mogoče sušiU z uspehom tudi paradižnike, so me prepričali posebej s suhimi, nezmlctimi paradižniki, tudi izvrstnimi »izdelki r. Vtaknil sem nos še tu In tam in navdušil sem se še posebej za sočivno moko — iz fižolice. Končno sem se okrepčal s surovim kislim topinambur-jem in zdelo se ml je, da jem kislo kumaro. — Ni me strpelo, dokler nisem povedal, kaj si je zbral ter pripravil družinski rednik za zimo, rednik v pravem pomenu besede, da vam ga moramo postavil za vzor. DNEVNE VESTI — Novi Zvezni tajniki. Imenovani so bil novi Zvezni tajniki v Neaplju. Hodeni ter Mucerati. V Neaplju je b'l imenovan za Zveznega tajnika kot naslednik Fibija Milone Dominik Pellegrini Giamp'etro, roj. 1S99, vpisan v PNF. od 1. februarja 1322, v Modeni kot naslednik Franca Pagtianija Mario R'zzi, roj. 1900. vpsan v PNF. od 10. oktobra 1922, v Macerati kot naslednik Ferucija Ferrazzanija Vitaliano Carusi. roj. 1911, vpisan v stranko od 21. aprila 1933. Novo imenovani Zvezni tajniki so prevzeli svoje dolžnosti dne 2. januarja. — Na polju slave sta padla narednik Celeste Sala in pešec Aldo Ravera. Sala je bil rodom iz Milana, rojen je bil 1. 19'i4, padel je na ruskem bojišču. Pr:p'-»dal je milanski skupinj 2>Pozz«. Tudi Ravera je žrtvoval svoje mlado življenje na ruskem tojišču Loril se je že na grške.a o 0'žču. — Točno je napovedal svojo smrt. V kraju Ospedaletti pri San Remu je živel sam v svoji koči 66 letni Jakcb Pastrorello. Nekaj dni sem je v razgovoru s prijatelji pripomnil, da bo v par dneh umrl. To napoved je izrekel Pastorello. četudi se ;e čutil zdravega. Odtlej niso več videli Pastc-rella. Ker ga ni bilo na spregled, so vdrli v njegovo kočo. Našli so ga mrtvega ter oglodanega cd m:ši. — Smrt italijanskega pesnika. Pri Mali Tabajaniju je padel na polju slave podpo-ročmk Josip Duret iz Bergama. Pckojnik je bil član bergamskega GMF-a. B:l je doktor filozofije in odličen liričen pesnik. Njegove pesmi bodo objavljene sedaj po njegovi smrti. Za junaško zadržan;e pred smrtjo mu je bila podeljena srebrna svetinja. — Poučni film poklonjen papežu. Papež Pij XII. je sprejel v zasebni avdijenci profesorja Livija Laurentinija. ki so ga spremljali člani filmskega oddelka v ministrstvu za ljudsko vzgojo. Zastopstvo je poklonilo papežu v imenu ministra Bottaia zanimiv poučni film t Baročna umetnost v Rimu«, ki je bil izdelan pod vodstvom rimskega univ. profesorja Valerija Marianija in režiserja Marija Coste. Film je razdeljen v štiri dele, ki odgovarjajo ustreznim razdobjem baročne umetnosti v svetiščih in posvetnih stavbah rimskega mesta Papež Pij XII. se je prisrčno zahvalil ter.se je podrobno zanimal za umetnostni in vzgojni značaj omenjenega filma. — Raspela v vatikanski baziliki so delo L. Borniniia — V Rimu je izšla zelo za-ninvvn in poučna monografija prof. Roberta Battaglie. ki dokazuje na podlagi ar-hivahvh študij, da je vseh 25 razpel v vatikanski baziliki 8y. Petra umetniško dragoceno delo Gian Lovrenca Berninija. Podobe prikazujejo dva modela: v prvem se prikazuje že mrtvi Kristus v drugem pa Je uresničena zanvsel Aleksandra VIL, ki kaže živega Kristusa v poslednjih vzdihljajih. — Beneški delavec rešil nemškega vojaka. Gosta megla je ležala nad Bene' ka mi m laguno, ko je zaslišal Fiorentino Tcrta-to, ki stanuje v Lidu. okoli polnoči obupne klice na pomoč. Klici so prihajali iz 'Jmeri kanala ulice Cipro. Delavec Tortato je napol oblečen stekel na presto in našel v ornem enem kanalu nemškega vojaka, ki je v gesti megli zašel in padel v vodo. v kateri se je potapljal. Nemški vojak m bil vešč plavanja, pa ga je v poslednjem trenutku reš'1 iz smrtno nevarnega položaja F Tortato. ki se je takoj pognal v kanal in p.tegnii potapljajočega se nemškega vojaka na prosto. Nemško poveljstvo je hotele dati vrlemu rešitelju F. Tortatu pn. me; no prijašnje s tem, da ga je predložilo z/1 cč i: k ovan je. _ l mrl je znan novinar. V Lvcemi je umrl ugledn'1 sv;c:r ,ki ne* nar Rudolf Lu- di, ki je bil od leti -920 ravnal; švicarske l"!"ferafske age-cije. — Razstava starejše italijanske umetnosti. V triestnski umetnostni galeriji na Corsu ;e Wla otvorjena zelo zanimiva razstava starejše italijanske umetnosti Na raz:tsvi sr zbrane si:ltarske umV_fi n* najstarejših t-.iranskih slikarjev od 14. do 13. steletja. V zvezi s to pomembno »azstavo je izšel "krasno ilustriran katalog s strokov-njaškim predgovorom odlčnega pczn ivalca 1 starejšega itaPjanskega slikarstva dr. Josipa Fioca, profesorja umetnostne zgodovine na padovanski univerzi. Napovedan je obisk italijanskega akadenrka eksc. Alberta de Štefanija. V triestinski galeriji je bila otvorjena tudi razstava furlanskega slit*ar-ja Jos-pa Chiacigha iz Cividala. ki demje v zadnjem času v Gorizii. Chiacigh je sin furlanskega industrijca, ki je delal v dobi carske Rusije na Kavkazu, študiral je na slikarski akademiji v Petrcgradu. Na njegovi razstavi prevladujejo po večin] furlanski pokrajinski motivi. — Med ribolovom utonil v Tiberi. 72 letni Josip De Angelis iz uTce Roma LIbera v Rimu je šel lovit ribe v Tibero. Med ribolovom pa se je čoln nepričakovano nag-n;l. Sari rib č, ki je stal ob robu čelna, je izgubil ravnovesje in je omahnil v reko. Ribiči so našli njegovo truplo naslednje jutro pri S. Paolu. — Darila nimunske kolonije sinovom padlih Italijanov. Rumunska kolonija V Milanu je izročila po svojem zastopstva milanskemu županu 50 zabejev daril, ki so namenjena revnim otrokom na vzhodnem bojišču padlih italijanskih vojakov. — Razstava v prid oškodovancem. V okv'ru prireditve katoliške mladine v Rimu je bila priejena v dvorani Pija VI. bogato knjižna razstava, katere čisti dobiček je namenjen v prid oškodovancem zaradi zrač_ nih napadov. Razstavo so si ogledala številne odl:čne osebnosti iz rimskega življenja. — Nemški gledališki umetniki na milan-j feki Scali. Na milanski Scali je bila uprizorjena te dni znamenita Hofmannsthčdova »Elektra«. Vodstvo je bilo poverjeno znanemu dirigentu von Hoesslinu, zasedba pa odličnim nemškim opernim pevcem. Vodilni interpreti prelepe R. Straussove glasbe so bili Gertruda Riinger, Elizabeta Hongen, V. Ursulear, Marjan Rus in Josip VVitt. Vsi so-degujoči so bili deležni navdušenega priznanja in so morali neštetokrat pred zaster. — Neznancema smrt na ulici. V ulici G. Gozzi v Triestu se je nenadoma zgrudil na tla starejši moški, ki je obležal nezavesten. Mimoidoči so mu priskočili na pomoč, reševalci so ga prepeljali v triestinsko bolnišnico kraljice Helene. Ubogi starček je med prevozom umrl. Njegova identiteta še ni ugotovljena. Starček ima okoli Co let. — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list za Ljubljansko pokrajino kos 104 z dne 30. decembra 1942-XXI. objavlja naredbe Visokega komisarja: Spremembe predpisov za promet in javne obrate, podaljšava predpisov o oddajanju nepremičnin v najem, predpisi z aprodajo jedilne soli, odprava davka na luksus za blago, uvoženo v Ljubljansko pokrajino in za blago domače proizvodnje, uvedba posebne uvozne pristojbini za blago, za čigar uvoz v pokrajino so odrejene omejitve in začasne spremembe davka na poslovni promet. — Smrt znanega gledališkega igralca. V okrevališču v Garbagnati je umrl gledališki igralec Umberto Pulmarini. Pokojni, ki je bil znan po vsej Italiji, je bil rojen v Macerati 1 1885. Zaradi dolgotrajne bolezni se ni mogel že delj časa pojaviti pred rampo. Bil je preizkušen igralec, ki si je pridobil s svojimi nastopi veliko popularnost. Pred meseci je zadnjič nastopil v svojo odrsko skupino v milanskem gledališču Carcano. — Zaključek japonske razstave. V gradu Sforzesco v Milanu je bila zaključena poučna razstava slik japonske mladine. Razstavo, ki je bila delj časa odprta, so si z zanimanjem ogledale številne milanske osebnosti, med njimi milanski prefekt, zvezni tajnik in župan, ki so si ob vodstvu prof. Niccodemija podrobno ogledali nad 200 raz-stavtljenih risb. Izr žili so svoje toplo priznanje predsedniku lombardskega odseka društva japonskih prijateljev grofu Piccini-niju, ki je ob tej priliki sporočil odličnikom, da bodo vse razpisane nagrade v zvezi s to razstavo, namenjene novinarjem, pisateljem in učencem osnovnih Sol, razdeljene na posebni italijanako-japonski manifestaciji. — Kuhinja dnevnika »Popolo d'Italia«. Dne 1. januarja je bila svečano otvorjen? kuhinja Dopolavora milanskega dnevenikr Popoio dTtalia«. k otvoritvenemu fosilu LJUBLJANSKI ' KINEMAT Delavniki: ob 14.30, 16.30, 18.30; Sloga od 14.30 dalje. — Nedelje in prazniki: ob 10.S0, 14.30. 16.30 in 18 o0 KINO MATICA — TELEFON CS-4J Z dobro voljo v Novo leto! Najboljša burka sezone! Ferruccio ragliavini prepeva popevke in arije ženska le vara nas... Carlo Campanim. Fioretta Oolfi v glavnih vlogah KINO SLO«.r ie pt/ne-re čili nas! cd n.i- ponesrečene: K,' h> iskali Kj-moči v Ljubljanski bo'nici AnNm M.ih-le 4fetm smeek tesarja :z Bepan' pr- I.o jatcu. si je pr padcu zfofml tc\r-' n"«jo — M lan Kr/in. KMetm šofer i/ 1V\ M ir v Polju, si je ranil desnico ko ie p-o-ijnai motor avtomobila — Ivani' Kancu kletnemu Sfinčku posestnika iz \ ehk'h Lašč. je '.tmo»rczn:ea obrezala pr*tc delnice. — Andrej Krvina. oietm sin pos<'>tn:k;i iz Horjula sn je pri padcu s klop" zlomil desno nogo. — Anten Zabiek 2letiii sinček ielavca iz Ljubljane, st le pn padcu na 'topnieah zlomil levo no«o. — Iv&n Lam-•vč, 35ie:ni delavce v Vevčah, m je pošiko-Joval levo nogo. — Andrtj Treic 4."*letni jelavec iz Ljubljane je na novega 'leta lan na železniškem prelazu na Viču prišel nod vlak. Bil je hudo ranjeii :nU je pošten mraz. Šele zdaj, odkar je zapalel sneg, je prava zima, ki pa najbrž ne bo tako niila kakor so nekateri upali. Mraz se stopnjuje sicer počasi, a kaže, da nas bo kmalu pošteno zeblo, kogar ni že začelo. Davi nas je hujši mraz malo presenetil, ker je bilo včeraj sorazmerno milo vreme in maksimalna temperatura je narasla na —0.2°t med tem ko je zjutraj znašala —6°. Zvečer je mesto zagrnila izredno gosta megla ter smo milili, da bo zadrževala ohlajevanje zemlje, kljub temu se je pa mraz v primeri z včerajšnjo temperaturo podvojil. Davi je znašala temperatura —11.5°, a pozneje je mraz še malo naraščal, tako da temperatura ob 7, ko jo redno merijo, še ni bila minimalna. Zračni tlak je nizek, a narašča. —lj Ljubljanski komorni duo, ki ga tvorita dva znamenita naša umetnika, pianist Anton Trost in violinist Jan Slais, bo igral na svojem komornem koncertu v petek, dne 8. t. m. naslednji spored: 1. Veracini-Respighi: VI. sonata v e-molu; 2. Beethoven: Sonata op. 30, št. 2 v c-molu; 3. Bortkievicz: Sonata op. 26. Na sporedu so torej tri znamenita dela različnih literatur. Prva sonata je iz staroklasične italijanske dobe, druga iz najčistejše klasike, delo največjega glasbenega mojstra in tretja iz ruske, predvojne literature, v katero je upleten marsikak motiv iz bogatega folklora. Izvajalca, umetnika Trost in šlais, uživata pri nas odličen sloves in jamčita z vso svojo umetnostjo za prvovrstno izvedbo koncertnega sporeda. Koncert bo v veliki filhar-monični dvorani. Začetek točno ob U 7. uro zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. --lj Važno opozorilo za hišne lastnike! Vsi oni lastniki hiš, ki imajo iz katerega koli vzroka prazna stanovanja ali lokale na dan 1. januarja 1943-XXI, se opozarjajo, da prijavijo v smislu čl. 40 zak. o nep. davkih prazno stanje najkasneje do 14. januarja 1943_XXI. Kdor ne vloži prijave v tem rckut bo izvršen odpis zgradarine rali praznega stanja šele od dne, ko bo davčna uprava prejela prijavo. Prijavo, kolkovano s 4 L, je treba oddati pri davčni upravi. —lj Davčna karta za »eto 194S. V smislu čl 95 zakona o neposrednih davkih si morajo vsi po3lodajalci, ki zaposlujejo hišno sluiabništvo (služkinje in posirežkinje; nabaviti davčne karte za leto 1943 v roku od 2. !o 31 januarja 1943. Karte bo prodajala davčna uprava za mesto v Ljubljani. Vod-n.kov trg št. 5 II v sobi štev. 14. proti plačilu uslužbenskega davka v znesku 30 lir 50 c. Poslodavec, ki davčne karte ne na-bcivi ali je ne nabavi pravočasno, pliča ket kazen petkratno vrednost davčne karte. —1.1 Lepa zimska nedelja. L*r\a letovi:* nedelja je bi-la lepa. čemur neka ter pr pi-sujejv, večji pomen, ker mršijo da x- DO vreme rasna!*- r*- tem. kak n< k s /.tči.1-ku k ta. I'lice m- b .c \čerai precej Hvi Ime. zlasti popoMnc *o nekatei. ceo isikali s*;nea. Mraz v resn-c; n o: h j.i teimeO e pnicrno sveži e!o\c-ka M .ui na. ki jc s posebnim navdušenjem MnkaJa, |c iNa h: a c.lo razgreta. ZeJo dobro mj h \t\ ,>Jvskai;a VM /ah.i\i-č.i V kaiemato;»rat h tO Wf ž« vnaprej razprodane rtCOĐftlCC l'ra\ tako ie bil dober obisk v glcda-l ščih Man: na\a'a pa ie H:la seveda na umctivvsMrh r:izs*a\ .ih, '.prav tudi tam ni rlfcfcdo popotno mrtvi O —lj Sneg so že pospravili. Vedi mesta mj mestni delavci v glavnem že pospravili *ncg z ulic. Odvažali so ga dan /a dnem m dfl b- bilo delo č mprvj kc.nčmi , so delali tud: včeraj. Muraili so se pod^/ati ie /.ir.ij Tcu.i. tla bodo laže delo Bmftfomft, čc DO začelo sope* t&OĆttcJs MCftiti saj bodo morali opraviti gtSTno delo sami n jim ne Kodo mof^i mnogo povns0iti in sti vo#> n k: lj Važno za rejce malih ?ivaJi. Mali gospodar - 2egoza objavljata: Krmila delimo zopet po Novem letu na 14 dni v 0\th skupinah in po že določenem abecednem redu in alcer vsak ponedeljek, torek, irsđo Ln četi tek popoldne od 2 5. Prvi teden prejme krmila prva skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 7. do 12. dec. 194 2. Diaigi teden prejme krmila drugft skupna. Ki ima v mesnih knjižicah datume od 14. do 19. dec 1941.'. V to skupino spadaj0 tUdI zamudniki s poznejšimi Jatumi. Krmil ne prejmejo oni člani, ki niso popisali svojih živali in oddali rejskih razvidnic. r!:iiri: ina za leto 1943. znaša 25 lir in jo .;« tTSbs poravnati v mesecu januarju. —lj Za mestne reveže je podarU 300 lir ga. Marija Zajec iz Stritarjeve uliee: g. Anton Koritnik, lastnik hotela Slon. je v počaščenje spomina g. J Podobnik::, elek-tromonterja, nakazal 100 lir. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikoma najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podp:r;mih. —lj Sindikat NMaŠ-0SSpodar*Kih po«d«>v priredi na prnznik Sv. Treh kraljev dn* 6. januarja 1943 ob pol 5 or poprldns v dvorani Pokraj nske delavske /veze na Miklošičevi cesti 22 božično prtredHftV M služkinje. Vabljene vse služk.nje in drug*! hišni posli. Odbor S ndiknta. —lj Najdena damska ura. V veži opSl> nega gledališča je bila 31. decembra urj-dena damska ura. Lastnica jo dobi pri blagajni v Operi. Radio Ljubifana ponldeljiik, 4. januarja I^NM 13.00: Napoved čsoa; poročila v >talv jjinsčini. 13.15: Poročulo Vrhovnega poveljstva Oboroženih si' v s'on •cnščimi 13.21): Glasba in pesmi, orkoter rodi dirigent Se-eurini. 14 00: Poročila v ita'ijaničinL. 14.11: Koncert radijskega <.rke*a:a . .i D M. Sijanec. Simfonična t^asha 1 .S.()0: Po ročila v si oven šč i n i. 17 < M >: Napovnd č.is.i; poročila v italijan^čini. 17.10: Prcm-s :/ rimskega gledališča »Elisco«. KoncoH organizira Rimsika Kr. F vi harmonična akademiji: Koncert Milanskega godalnega kvarteta. 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje m K dr Stanko Lcben. l'M'V p; v si vi i sčini. 19.45: Valčki. 20.00: N..; ..-d &***; poročila v italijanščini. 20.20: KometltSff drevnih dogodkov v slov en šč Eni 20.45: Simfonično - vokalni koncert, vocH dfoigctii a. Paoletti. 21.50: Simfonični koncert, vodti dirigent La Rosa Parodl. 22 45: Poronj^a \ italijanščini. POMOTA. — Obtoženec, vi torej trdite, da s4c vrgli svojo ženo iz tretjega nadstropja pomotoma. — Da, prej ?mo stanovali v pritličju, pa sem čisto pozabil, da smo ?e preselili. ZANESLJIV ZNAK. — Naš pes vedno slabše sliši. — Kako pa veš" to? -— Ker ne laja več, če sosedova /ena poje. NAJBRŽ" — Mihec, kiko to. da si zopet tako pozno vstal ? — vpraša mati svojega zaspanfkiL — Ne vem, mama, najbrž sem predolgo spal. (iOSPOf)JE. POZOIU Klobučarna »PAJ!<< Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, d«i zg'eda kot nov. Lastna delavnica, halogi novih klobukov. — S-? priporoča — Rudolf Pajk. Ljubljana, Sv. Petra cesta It. č»S. M -klošičeea cesta It. IX — Nasproti hoteli U m on. ^AAAasssaAAaaaaaaaAaa WW WW wW Ww ww ww PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-Sft sssssssssssssssssssss SUHE (iOBK IX POMARANČ1 C prodaja Gospodarska zveza — Ljubljani l, Ble\veisova cesta 2->. + USLUŽBENCI TV. »MAJDA« sporočajo tužno vest, da nam je umrl naš dobri šef, gospod ČESNIK PAVEL trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 5. januarja 1943 ob 3. uri popoldne z- 2al — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Blagopokojnika bomo ohranili v trajnem lepem spominu. Ljubljana, dne 3. januarja 1943. USLUŽBENCI Btran 4 »SLOVENSKI N ARO Dc, ponedeljek, 4. januarja 1943-XXI fttev. 2 Janus, zašči .uarja - z enim obrazim je gledal v prihodnost, v nova leto posvečen begu Janu [ Ljubljana, 2. januarja Prvotnega pomena mesecev se zdaj več ne zavedamo. Ali veate n. pr., po kom je dobil ime prvi mesec v letu ? Prav t3ko marsikdo ne ve več, od kod izhajajo 'mena drug.h mesecev. Po prvotnem rimskem. Romolovem koledarju je leto su j fo prevzelj delno tujo vero. Boga Jana so začeli častit: v dobi Numa. Ta vladar kake r njegovi nasledniki 30 bili hkrati Jano-vi svečenik1. Raziskovalci sklepajo, da je bil Jm Latincem eno najvišjih božanstev, če ne najvišje, a v čast°h je bil tud; pri drugih italskih narodh. Baje se to Dožan-stvo častili celo Pclazgl. Izvor imena že v starih časih se n'so strinjali pri razi:.gi 'mena Jana. Nekatere razlage so bjle kaj nenavadne. Tako se jim je zdela verjetna celo razlaga, da ime Izhaja iz glagola hiare — zevati: H anus — Janus. Mialli so, da je to ime prvetno pomemlo isto kakor kaos. ker so pripisovali Janu, da je bil začetnik vsega. Po drugi razlagi r i bi naj 'me Jana izviralo iz glagola ire-k-T je bil Jan bog med vratarji. Ven-razlago zavrgli Najbolj verjetno se jiii zdelo da je Janus moška obli- ka za in Dima. Ime D ane pa izvira 'z besede svetel, dius, ali dium svetlo nebo. Po tem takem bi bil Jan bog svetlobe, soln« ca. kir je v resnici bil. Janus je * ratar ( nu tega bos, mo se morali malo pome da bomo laže razumeli, kakšne naloge so pripis vali temu božanstvu. Jan je bil najprej nebeški vratar. Ne scer z istimi nalogam', kakršne pripisujemo dandanes sv. Petru; Jan je odp ral nebeška vrata zjutraj, da se je zdanilo, in zaprl jih je zvečer za sclncem. Sloviti pesnik Ovidij je položil Janu besede v usta: »Predstoj-n*k sem nebeških vrat.. .< Ovidij mu je pa tudi pripisoval, da je bil gospodar nad zemljo in morjem in sploh vrat pri vseh poteh in prehodih. Zato je pa bil tudi pcsiednik med nebom in zemljo, kajti odpiral je vrata prošnjam, ko so se ob daritvah dvigale do begov. Nebeškega vratarja seveda ne smemo uvrščati med navadne vratarje. Bil je vratar nad vratarji in brez njega se niso mogla odpreti nobena vrata, tako da tudi luna ni mogla začeti svet it \ Zaradi tega co temu b gu posvetili tudi začetke mesecev, kalende. Janus in januar Zakaj so posvetili januar bogu Jnnu? Posamezni meseci so imel: svoje božanske zašč trnke, kakor smo sprevid li iz umen mesecev. Prvotno pa januarja Se ni bilo m prvi mesec je bil marec Ko so koledar popravili, da bi bolje ustrezal solnčnemu letu, so leto p daljšali in pozneje je postal orvi mesec leta januar Ta mesec se je pa začenjal po najkrajših dnevh, ko se je solnce zopet začelo vračati. To se pravi da je Ta-nus odpiral svincu vrata cb naravnem začetku leta. Zato so mu posvetili prvi mesec v letu kakor so mu posvetili že kaiende. Tudi vratar pristanišč Janus je bil tudi gospodar nad vodam1, studenci, rekami in m:rji, zato je pa bil zaščitnik pristanišč; kot zašč:tnika luk so imenovali: Janus Portunus (portus _ luka). Sicer b: to ime lahko izhajalo tudi od vrat, vendar so Jana ča~t T tudi kot varuha pristanišč. Svetišče so mu postav li »in portu Tiberi no« pod entinom. V počastitev Jana so praznova.i 1. avgusta Pcrtunalije. Janu so tud' pripisoval , da je bil začetnik ter izumitelj brodarstva. Janus jc zapiral demona vejne Izza dobe kralja Numa je bil Jan tudi naznajevalec miru in vojne. Bii je pač via-tar vseh vrst. ki je sk'zi nje prihajalo ^*se usodno !n veliko. Raziskovalci trde celo, da je ime Jana dalo tudi ime prehodom ali vratom, nikaker se pa Jan ni imenoval po vrat h. Prehod se je v latr'^ini 'menoval ianus vrata pa janua. Janus je pomen:! vsak prehod skezi vrata, pod cbokom itd. V takšnih prehodih so postavi ar kine, posvečene Jnnu. Iz nekater:h talcšn'h pre .o-dov so nastala prava svet šča. Janu je bdo pzsvečenih mnogo svetišč in najbolj sloveče je bilo na foru u. V njem je bi Kip dvo-obraznega Jana. -- Po Ovid ju. pravljici, so začeli pripisovati Janu, da zapira demona vojne tako: Ko so Sabnci pndrli v F*, m zaradi uropanih žen in hčer. je Jan odprl svoj studenec ter razlil po sovražniku vodo in žveplo. Poslej zo b:la Janu posvečena vrata na forumu v miru zaprta, med vojno na odprta. — Toda že prej so verovali, da ima Jan v m ru zaprtega demonr vome Ko ga je izpustil — kar je lahko storil kadar koli — se je vojna začela in n hče je ni mogel preprečiti. Zanesljive je da so v Janovih svetiščih že v davnin: žrtvovali božanstvu ob začetku vojne. Vergil pr*_ povedUje. da je konzul, ko so sklenili vojno, oblečen v kv r nalski trabe-. krasen p'a.^č, odprl vrata svetišča ter razglasil i ojno. Podobni cbred* so bili najbrž v navad: tudj ob kon^u vojne. *Včas:h je m n la zelo iolga doba, preden so zopet odprli Janovo svetišče, odnosno vrata. Prvi januar ve'ik praznik Rimljan! so pogesto proslavljali Jana, največj5 praznik je pa bi prvega januarja, kar je razumljivo, saj je bil ves ta mesec posvečen Janu. Zjutraj 1. januarja *«o se vsi obračali na mogčnega Jana ter ga pre- — Pri Rimljanih je bil januar sili. naj bi bilo leto srečno. Tedaj so si tudi vošč li srečo kakor si jo voščimo dandauea. Hkrati so si tudi d Tili darilca, ki so jih imenovali strenae. ,::\e se je ohranilo v francošč ni v besed' ćtrenncs. Ta darilca so bila posušeni dati ji. smokve in med. kakor prav: Ovidij: pauna, rogosaque carica, candida mella. Priljubljeno darilo je blo tudi novč č, ki je bila na njem Janova podoba. Novoletna darila so bila debro znamenje — omen — za nove leto In bila so v splošnem v navadi, »patron« so 1. januarja prejemal1 od svojih klientov voščila: annum novumi faustum. felicem tib:! — Rimljani so> verovali, da je vse dobro, če je začetek dober, zato je tudi vsak na novega leta dan zrčel svo^e delo, ne glede oa poklic, kajti sicer bi mu ne šlo dobro od rok med letom. Celo pretor je sedel ta dan na svoj »tribunalc. Prvemu januarju so prjpscvali posebno velik pomen zlasti od dobe. ko so konzuli začeli nastopati s^ojc službe na ta d..n (od 1. 153. pr. Kr.). Vstajali s; zelo zgodij. še preden se je z 'milo ter so o:* .zovali znamenja, ki so jim napovedovala prihodnost. Petem so se konzuli oblekli v uradne obleke, sprejel: voščla svojih pristašev ter odšli proti kapitolu da so t3m dar; vali Jupitru kot najv-šjemu varuhu države. Jan je gledal v prihodnost in preteklost Janu so pripisovali, da je b'l vsevldan, ker je imel dva obraza. Zato je pa tudi gledal v prihodnost; z enim cbrazom je g'e-dal v preteklost, z drugim v prihodnost. Zato je tudi ob novem letu, v svojem mesecu gledal vnaprej. Skoda samo, da ni razodel, kar je videl. Raz skevalci pravijo, da je dvomi obraz značilnost sol.ičnega boga. Včash so pa Jana tudi upodabljali s štirim obraz:. Sicer pa razlagajo Janovo dvoličnost tudi s tem, da je bi vratar ter je gledal ven in noter — moral je vse videti. — Zdaj pa, ko Janus gleda v novo leto. naj bi videl vse, kar si ljudje žele d:-brega; januar mu je še vedno posvečen vsaj po imenu, a s tem ni rečeno, da mo;a bitj ta mesec dvoličen. Italijanski tanki v boju na afriškem boji&ču i lute. Španska Narodna banka je od o!pe- ' ljanega zlata in srebra dobila v podružnici I Francoske Narodne banke v Mot de Mar-I sanu 26.8 milijonov zlatih dolarjev, ter to_ j vor srebra, obsegajoč 14 tovornih avtomobilov in 7 železniških vagonov. ^ - i* Prava postelja se je pajavila v severni in srečni 1 Evropi šele v 6. $tc£et^u Postelja je b'la gotovo prvo pohištvo ki si ga je Človek omislil. Navzlic temu pn ni tako stara, kakor človeštvo s.omo. O tom se lahko prepričamo pri primit vnih plc menih, ki še zdaj ne p: znajo post 3'j a in sploh ne pravega leŽ iča, temveč počivajo kar na tleh in če jih zebe, si kvečje uu pokrijejo golo ležišče z 1 stjem ali slamo. Dasi ne tako kakor človeševo samo. je pa postelja vendar že zelo stara. Uporabljali so jo že v starem Egiptu, pa tudi As rci in Perz:jci so jo poznali. Komer je v »OJiseji-r podrobno ojv^al staroveško posteljo, kakršne ime'; v bogatih hišah. To je bila že neke vrste luk-susna postelja, narejena iz drago: ene;; a lesa ter bogato okrašena z rezl>3iijam m zlatimi, srebrn:mi ali slonokoščenimi vložki. Blazine se počivale na širok h jenne-n4h iz rdečega u.^nja in postelja je bila pokrita z dragocenimi kožami ter odejami. V Homerjevih časih so uporabljali luk-susne postelje še izključn- za spanje ali počivanje. Pozneje so pa služile postelje še drug:m namenom. Stari Grki in R mlja-ni niso up: rahljali postelj samo za nočni počitek, temveč so na njih tudi sedeli čez dan ali pa j h uporabljali celo namesto ste lov pri jedi. Stanovanjska oprema starih Grkov in Rimljanov je obsegala samo postelje jn po njih številu se je poznalo gospodarjevo premoženjsko stanje. Dočim imamo zdaj po stanovanjih samo eno posteljo za vsakega druž nskega člana, so imel* stari Grki \n R.mljani po tri al celo štiri. Ce so prišli gostje v h so so pač sedeli na posteljah. Grške in rimske 7>-steI„e so bile bronaste ali lesene, imaia so štiri ali šest nog lepo izrezljan h 'C gKj členih. Pokrite so bile s kožami, volnenimi ode-jamj ali platnenimi rjuhami. Posebnih bla-z:n za vzglavje stari Grki in Pamijani večinoma niso poznali. Germani so imeli v najstarejših časih v svojih hišah ležišča iz blaz n:c ;n odej, ali pa so spali kar na klopeh ob stenah. Klopi so pokrivali s kožami, blazinam' :n od3-jam\ Cez dan so pa sedeli ni njih Tudi pri nas naletimo tu pa tam na kmetih še zdaj na š roke klop5 ob stenah, zlasti pa cb pečeh. Na teh klopeh spe otroci pa tudi rdrasli tam. kjer šteje družina mnogo članov, da nima vsak svoje postelje Otroci po kmetih spe pozimj tudi na peči, ki je vso noč pr:jetno topla. g?le v šestem stoletju so se pojavile v severni in srednji Evropi prave postelje. V zgodnjem srednjem veku ljudje v pesteljah niso ležal', temveč napol sedeli. Pernice s: prišle v rabo šele v 18. stoletju. V srednjem veku so bile postelje zelo vel ke in bogato okrašene, pozneje so pa postajale vedno manjše in okraski so polagoma izginjali. Ugoden finančni položaj Bratislave Bratislavska mestna občina je pripravila osnutek proračuna za leto 1943., ki izkazuje povečanje izdatkov za 53.3 milijone kron. Iz prihrankov in večjih dohodkov v tekočem proračunskem letu se bodo krili izdatki do 13 milijonov. Poleg rednega proračuna je bil sestavljen tudi investicij« ski? ki izkazuje 204.7 milijonov izdatkov. Gre večinoma za gradnjo novih cest, modeme sirotišnice in bolnice, za kanalizacijska Jela itd. Redna izdatki bratislavske občinske uprave so bili proiačunani v tekočem proračunskem letu na 177.5 milijonov kron. pa se je poldrugi milijon prihranilo. Dohodki bi morali znašati po proračunu 177.5, v resnici so pa znašali 200.7, tako da je znašal prebitek 24.7 milijonov. Csto premoženje Pratislave znaša zdaj 367.2 milijona. Gospodarski položaj mesta se je v zadnjih dveh letih izboljšal za okroglih 200 milijonov kron. Nov čuvar madžarske hsrtme Na predlog državnega upravitelja ie bil imenovan na mesto umrlega grofa Ti-gorja pl. Telekvja za čuvarja madžarske krone podpredsednik poslanske zbornice baron Albert Radvanskv. Madžarska ima dva čuvarja krene. To je izredno visoka čast v okviru madžarske ustave. Položaj čuvarja krone sloni na dejstvu, da madžarska krona v nasprotju z insignami drugih evropskih vladarjev ne pripada kralju odnosno kraljevski rodbini, temveč narodu. Umetnostna razstava v Szfiii V nedeljo je bila otvor jena v Sofiji 16. splošna razstava s kratkim nagovorom predsednika Zveze upodabljajcč:h umetnikov in prosvetnega nvnistra. K otvoritvi so prišli zastopnik kralja Borisa, več ministrov, zastopniki mesene občme, univerze in vojske. Razstavljenih je okrog 500 slik in plastik. Razstavlja nad 150 umetnikov. Razstava bo odprta mesec dni. Z!ato se vrača Španska Naroina banka je imela letos prvič po državljanski vojni v Madridu občni zbor, na katerem je predsedstvo poročalo o poslovanju in bilanci za razdobje od 1. januarja 1935 do 31. decembra 1941. Iz_ voljeni so bili tudi novi člani upravnega sveta. Poslovno poročilo kaže zanimiv pregled razvoja španskih državnih financ med državljansko vojno, težkoč zakona v zvezi z izločanjem rdeče valute, pos^d'.ce zakona o blokiranih računih, ropa zlata in srebra iz Narodne banke po upornikih in vrsto drugih, ukrepov za zavarovanje španske va_ K&ritpenzacijska pogodba med Bolgariji in Hrvatska V Sofiji so se vršila zadnje dni pogajanja o bolgarsko-hrvatski gospodarski pogodbi, ki je bila sklenjena in pod p s na lani 25. oktobra v Zagrebu, med tem pa podaljšana za šest mesecev. Potekla je letos 30. oktobra, in na pogajanjih v Sofiji ie bila znova podaljšana do 31. marca 1943. Da bi se povečala izmenjava blaga med obema državama bo poenostavljeno in olajšano kompenzacijsko poslovanje. Bolgarija je v zunanji trgovini Hrvatske na šestem mestu. Vrednost med obema državama izmenjanega blaga je znašala letos v prvem polletju okrog 10 milijonov kun. Ker je na obeh straneh veliko zanimanje za večjo izmenjavo blaga, se bo dalo to lahko doseči. Hrvatska želi uvažati iz Bolgarije zlasti volno, fižol, opij in svilo, Bolgarija pa iz Hrvatske konje, tanin, pohištvo, kemikalije itd. čeprav sta Hrvatska in Bolgarija prvenstveno agrarni državi ne delata druga drugi konkurence, temveč nasprotno se celo izpopolnjujeta. Hrvatska ima močno razvito lesno industrijo, Bolgarija pa poljedelstvo. Na Hrvatskem prebiva okrog 2.000 bolgarskih vrtnarjev, ki lahko pošiljajo svoje pridelke neovirano domov. Nega otroških zab Nega zob je po mestih zdaj že sama ob T2bi razumljiva. Kmetje se za svoje z-te ne zmenijo mnogo, ker na eni strani za to nimajo časa. na drugi imajo pa večnoma bolj zdrave zobe kakor meščani. Me«^no preb valstvo na mora v lastnem interesu negovati zobe, ker ima od pokolenja do p;kolenja več preglavic z njimi. Zobne ščet-ke in zobna pasta so pri odraslih v mestu že vsakdanje petrebščine. Drugače je z otroškimi zobmi. Toda tudi otroški zobje zahtevajo nego, kar starši le preradi pozabljajo. Tudi zobozdravnikom bi morali starši večkrat s svojimi ctrokL, da jim pregledajo zobe. Zlasti je treba paziti na ctroške zobe, kadar začno izpadat' mlečni, da jih zdravnik po potrebi pravočasno izdere, če ne izpadajo sami. Madžarska fflttrska industrija Pogajanja med zastopniki nemške in madžarske filmske industrije so privedli do sporazuma, po katerem bo uvozila Mrui_ žarska prihodnje leto toliko filmskega materijala, da bo lahko izdelata okrog 40 f'J_ mov. S tem bo madžarski filmsIU indu?*triji zagotovljeno delo v lor Itnjiin obsegu. Laahko bo celo nekoliko napredovala s tem, da bo izdelanih m nj filmskih kopij. Tako prihranjeni materijal se bo porabil za pro_ pagandne, kulturne in prosvetne filme. Nove mađarske znamke Madžarsko poštno rnvnnteljstvo izda 1. januarja 1943 splošno veljavno novo serijo poštnih znamk. Na znamkah poedi-nih vrednosti so slike znanih osebnosti madžarske zgodovine in glavnih madžarskih spomenikov. Za smeh DOHER IGRALEC — Kadar stoj'm na odru, pozabam na vse, — pripoveduie gledališki iqrnlec. — Prevzame me tako, da mi občmstvo kar izgine izpred oči . .. — Saj tega mu nihče ne more zameriti Cl DNO — Moja moti nosi troje naočnikov in le lornjon povrhu. — Kaj ima tako dolg nos? PRED SODIŠČEM Sodnik: — Koliko ste stari, gospa? — Petindvajset let, gospod sodnik. — Tako. zdaj pa priselit«, da boste odslej govorili čisto resnico. onROKI Oče pride v trgov no plnčnt zadnji obrok za otroški voziček Trgovec sprav! denar m vpraša kupca, kako se kaj po^ čuti njegova mala. — Hvala, dobro, jutri se bo omožila, — odgovor: kupec. PAMETNA MISEL — Prine.-el sem vam priporočeno pismo. — pravi pismonoša ves upehan. — Oh. kako dolga je pot do vas! — Zakaj mi pa pisma niste poslali po pošti? PRAKTIČEN OTROK — Jurček, kai boš ti, ko odrasteš? — Zidar in učitelj. — Zakaj pa kar oboje? — Ker imaio zidarji počitnice pozimi, učitelji pa poleti. PRI ZOBOZDRAVNIKU — Na gornjem desnem kočniku bi vam bilo treba napraviti zla*o krono, -- pravi zobozdravnik staremu pacijenru. — Kaj mislite, da je še vredno toliko investirati vame? — vpraša starec DOBER UČENEC — Danes sem odgovoril v šoli na vprs* sanje, ki sva znala nanj odgovoriti v vsem razredu samo dva. — Lepo, lepo, sinko, — se razvneli oč» — Kaj je pa vprašal gospod učitelj. — Vprašal je, kdo je razbil okno, PKI IZPITU Pri izpitu iz ortopedije pokaže profr^r kandidatu bolnika, ki ima eno nogo krajfto oJ druge. — Vidite, se obrne h kandidatu, — ta bolnik ima eno nogo od rojjtva kraj&o in zato šepa. — Tudi jaz bi šepal, gospod profesor. fl| J. O. CURVVOOD: Abrahamova 3 ~~ polja Od ranjene lakti mu je kri v debelih kapljah počasi padala na hrastovi pod. Gnev mu je bil izbrisal z obraza vse, kar je bilo mladeniškega; njegove črte so izražale samo še gibčnost zveri, pripravljene da plane naprej in pobije vse? kar bi se ji p^otavile po robu. Da je njegova sekirica ta mah udarila, bi bil: razklala Tonijetino glavo. Stala je pred njim in držala v roki mušketo, s katero je bila skozi razpoko v zidu ustrelria po njem, kakor bi še zaupala v svojo zmožnost, da se ubrani. Temni lasje, ki so ji razpuščeni padali na ramena, so delali barvo dekličinega obraza še bolj bledo. V očeh ji je plapolalo nekaj blaznega; toda njen pogled, s katerim je zrla smrti naproti, je bil čvrst in brez rtrahu. Tont^ur-jeva duša, ki je živela v šibki deklici, jo je d» ala neustrašno ter dajala njenemu obličju drzen, kljubovalen izraz. Ta pogum pa ni mogel prikriti njene muke. Smrt je bila šla mimo nje in ji Čudežno prizanesla, a zato je bila videla, kako so vsi njeni poginili okrog nje. Mislila je. da bo zagledala rdečekožca, zdaj pa je spoznala Jeemsa. Mušketa ji je padla na tla; odskočila je, kakor da se hoče odmakniti iz bližine človeka, čigar navzočnost se ji je zdela strašnejša od navzočnosti mohikanskega divjaka, in se naslonila s hrbtom na kup žitnih vreč. Maščevalni krik, ki je bil Jeemsu že na ustnicah, se je izpremenil v ihtljaj, ko jo je zaeledal. Poklical jo je po imenu; toda ona se ni oglasila, samo še bolj se je stisnila k vrečam. Pes se ji je približal, a Tonijeta ni odtrgala oči od Jeemsa. Kolo ji je hotel oblizniti roke; brcnila ga je od sebe. Ob temnem kupu, na katerega se je naslanjala, je bila \ideti višja in večja. . »Anglež ... Angleška zver! ...« Tega ni več govorilo škripanje mlinskih kril, ampak Tonijetin glas, prežet z blaznostjo in obupom, ki sta se ji zrcaMla v plamenečih očeh. Z nenadno kretnjo je pobrala mušketo in udarila z njo po Jeemsu. Da je bilo orožje nab;to, bi ga bila ustrelila. Udrihala je še in še, a Jeems ni čutil udarcev, slišal je samo besede, ki jih je izgovarjala s trgajočim se gladom, ko je tolkla po njem, kar so ji dale moči.. Prišel je bil z Indijanci, poslanimi od Angležev da bi pobili njene ljudi! On pa niegova mati, ta angleška vohimka, sta bila zasnovala ves naklep, in zdaj sta bila živa, med tem ko je bilo okrog nje vse mrtvo! Puškina cev ga je udarjala po licu. po sencu, po čelu. no očeh in ranjenem komolcu. S hlinajočim, trgajočim se glasom, je ponavljala, da ga hoče ubiti, ter obupavala, ker ni ;melr lovolj moči. kajti Jeems je stal pred njo kakor kamenit kip in se ni ganil. Angleška zver! ... Morilec njenih ljudi! ... Hlapec, odurnejši od sajnih indijanskih požigalcev in lovcev na skalpel... Bila je po njem, dokler ji ni teža muškete izčrpala moči; šele tedaj jo je spet izpustila. Iztegnila je onemogle roke, da bi iztrgala Jeemsu sekirico, in ta si jo je dal vzeti. Z zmagoslavnim vriskom jo je zavihtila; a preden je utegnila udariti, se je brez moči zgrudila na tle. Pa tudi še zdaj so ji ustnice skoraj nezavedoma ponavljale tiste strašne besede ... Pokleknil je k nji, ji z zdravo roko privzdignil glavo in jo za trenutek stisnil k sebi. Ležala je v nezavesti, z zaprtimi očmi in polodprlimi, negibnimi ustnicami.. In Jeems, še omotičen od njenih srditih udarcev, se je spomnil Boga svoje matere in za-mrmral vročo zahvalno molitev k Njemu, ki jo je bil rešil. Nato je sklonil e'avo in poljubil usta, ki so ga bila tolikokrat preklela, XI. Ko se je Tonijeta ovedela, je bila sama. Zdelo se ji je, da se drami iz sanj in da so zidovi na okrog stene njene spalnice v gradu. Potem se je, kakor bi ji blisk posvetil v temo, mahoma zavedala, da to, kar se je zgodilo, ni sen, ampak strašna resničnost. Sedla je pokonci, čakaje, da zagleda Jeemsa; a ta je bil odšel. Videla je, da ne leži več tako, kakor je bila padla, sovražniku ob nogah: Jeems ji je bil pripravil iz praznih vreč nekakšno ležišče in jo položil nanj. Zgrozila se je, ko je zagledala mušketo z okrvavljeno cevjo in krvave madeže na tleh. Hotela ga je ubiti; on pa je bil odšel ter jo pustil živo in nedotaknjeno! Kakor se je bilo zgodilo z Jeemsom, je zdaj biatt v nji čuden in bolesten pokoj izpodrival gnev. Razburjenje je bilo minilo, zgorelo je bilo od svojega lastnega ognja. Da je mogla misel ubijati, bi bili i njo dokončala svoje maščevanje nad Jeemsom; za nič pa se ne bi bila še enkrat dotaknila muškete, Id je ležala na tleh. Sla je k stopnicam in pogledala dol. Sin Bulainove Angležinje je bil izginil, ne da bi pustil za s*:boj Kako drug> sled razen krvave pro^**, ki je vodila po stopnjah nizdol in skozi vrata. Vzradovalu se je ob misli, da je le malo manjkalo, pa bi bila vrnila Bulainovim strašno gorje, ki so ji >;a bili pripravili oni in njih prijatelji. Ali ta burna radost je mahoma ugasnila. Goste rdeče kaplje so čudno priklepale njene oči. Fant, ki ga je mati že od mah ga učila sovraštva do njega, je bil posta! mož... kr/i-željna pošast... Anglež! Skušala se je vrniti v duševno stanje, ki jo je bilo prej navdalo z ubijalsko strastjo, toda ni se ji posrečilo. Šla je za krvavo sledjo, pa ni slišala ničesar drugega kakor škripanje kril nad seboj. Tudi v spodnji izbi ni bilo nikogar; povsod je kraljevala brezupna samota, ▼ kateri je še solnce izgubljalo svoj radostni blesk. Obstala je na vnanjem pragu; razdejanje, ki Jo je obdajalo od vseh strani, se je še vedno skrivalo pod redkimi oblaki dima. V daljavi je kakor skozi meglo opazila človeško postavo, sklanjajočo se pod tekim bremenom. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — 2a inseratni del (ista: Ljubo mu Volčič — Val v Ljubljani