Poitnlna plačana v gotovini LetO LVII V Liubliani, v sredo, dne 24. Julija 1929 Št. 165 St. 2 Din Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|aka Izdala celoletno v Jugoslaviji IZO Din. za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglaalpo ISO ln Z D, večji oglasi nad 45 mm vttlne po Din Z-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delv vrstica po 10 Din o Pri večletn o >ust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ln dneva po praznita' Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/II1 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/ema/o — Uredništva telefon št. 20S0, upravništva št. 2328 Na ostrini noža Gigantski boj vodi komunizem, da obdrži svojo svetovno rusko postojanko, ki mu jo je tako neomejeno vrgel v naročje edino-le popoln politično-nraven razkroj ob koncu s ve* tovne vojne. Komunizem se dobro zaveda, da s to svojo postojanko stoji in pade v svetu. Priznati treba, da njegovim naporom ne manjka nekega herojstva in velikopoteznosti, dasi še vedno ni dokazal, da je komunistični nauk v celoti trajno uporabljiv, človeku in njegovi naravi primeren. Svojo smer izpremeni, kakor ga silijo ovire: iz radikalnega zagona pada nazaj v kompromise s trdo realnostjo, da se potem z novo silo požene na levo. Trenotno se je položaj ustavil na noževi ostrini: na natančni sredi med levico in desnico. To je Stalinova »generalna linija«, ki jo zaenkrat vsaj iz discipline priznavajo vsi komunisti, kakor se je pokazalo na obeh zadnjih kongresih Sovjetske unije in Sovjetske ruske republike. Ruski komunisti pač vedo, da igrajo za vse. Ves komunistični nauk temelji v gospodarstvu in tako se tudi Stalinova notranja politika izčrpava v ureditvi gospodarstva. Doba Ljeninove kompromisne gospodarske politike, znane pod imenom »Nep«, je minula. V njeni senci se je začelo razvijati — ker je v glavnem slonela na zasebnem gospodarstvu — velekmetstvo ali takozvano »kulaštvo« na škodo malega in srednjega kmeta; še malo in Rusija bi bila gospodarsko v rokali novega ve-leposestništva, ki bi si bilo znalo potem izsiliti tudi politične pravice. Enako je začela rasti zasebna podjetnost tudi v trgovini, obrti in industriji. Med boljševiki se je porajal vihar, ki je slednjič odnesel »Nep«, a obenem tudi njegove nasprotnike, to je opozicijo. Sovjeti začenjajo sedaj graditi takorekoč iznova. Sestavili so orjaški gospodarski program, ki naj se postopno izvede v dveh zaporednih petletjih. Cilj je industrializacija v velikem ter mehanizacija in kolektivizacija kmetijstva. Nekake začetke kolektivizacije v Sovjetski Rusiji že imajo. Že vsa leta po revoluciji so se ustanavljale poljedelske zadruge, katerih člani, vseskozi mali kmetje, so skupno obdelovali svoja polja. Ker so pa bile zadruge zelo majline — nekaj desetin članov, ki so imeli vsi skupaj le par sto hektarov zemlje, ugodnosti veleobrata niso prišle do veljave; niso mogli najemati prvovrstnih strokovnih moči niti vseh potrebnih strojev. Nekatere zadruge so vsekakor našle dobro vodstvo in če so bile tudi druge okolnosti ugodne, so se prav lepo razvijale; večina zadrug pa je revno životarila in mnoge so se zopet razšle. Sedaj hoče vlada postaviti kolektivizacijo na novo, veleobratno podlago, ki naj v zadnjih posledicah dovede končno do popolne socializacije tudi kmetijstvo. Načrt je naslednji: Pobudo za kolektivizacijo hoče prevzeti država na ta način, da ustanavlja strojno-trak-torske postaje — bodisi neposredno sama bodisi po velikih zadrugah. Te postaje bodo na veliko oskrbljene s traktorji in vsemi mogočimi najmodernejšimi stroji, z lastnimi delavnicami za popravo ter z najboljšimi poljedelskimi strokovnjaki in tehniki. Tako urejena postaja bo nudila svoja tehnična sredstva kmetom daleč naokrog; s posameznimi občinami se bodo sklenile pogodbe, po katerih bodo postaje dajale na razpolago svoje stroje in ljudi od setve do mlačve proti odškodnini v obliki žita. Ročno delo bodo morali opravljati kmetje. Na ta način bo polagoma vse kmetijstvo prešlo v državne roke, člani velekolektivov bodo sicer navidezno svobodni tovariši, dejansko pa pripadniki prisilne zveze, kar bo slednjič prodrlo tudi v zavest kmetov in je vprašanje, na kakšen način si bo nezadovoljstvo iskalo duška. Otto Auhagen (»Ost-Europa«, julijski zvezek) je mnenja, da se utegnejo ti kolektivni veleobrati sčasoma dejansko tako ugodno razviti, da se bo pridelalo znatno več nego v majhnih kmetskih obratih; nevarna pa utegne postati nezadovoljivost kmetov, ki bi se mogla v časom pojaviti. Vendar se z gotovostjo tu ne da nič prerokovati, ker je pač ruski kmet upogljivejši nego npr. nemški. Sovjeti pa se hočejo polastiti kmetijstva še od druge strani. Ze omenjeni desetletni program predvideva ustanavljanje »žitnih tovarn«; to so državni obrati za izpreminjanje celine v rodno polje. Prvih pet let bodo orali samo stepna zemljišča — pašnike, kjer stroški obdelave, ker odpadejo melioracijska dela, no bodo preveliki: v drugem petletju pa se bodo lotili tudi močvirij in gozdov. Isti Otto Auhagen jo mnenja, da bodo ta nova polja brez dvoma znatno povišala letni pridelek žita; vendar je pa seveda vprašanjej če ne bi Po ostavki dr• Mažuranica Radi agrarne reforme — Visoko odlikovanje odslopivšega ministra O ostavki dr. Mažuranica piše današnja »Politika«: »Vlada generala g. Petra Zivkoviča je pričela reševati agrarno vprašanje v naši državi. Kmetijski minister dr. Fran-geš, pod čigar kompetenco spada ta zadeva, je izdelal poseben zakonski načrt o agrarni reformi. Povodom tega od dr. Frangeša vladi predloženega zakonskega načrta o agrarni reformi je v vladi pričela razprava in pojavila sta se dva nazora, ki ju ni mogoče spojiti. Po načrtu g. Frangeša je bilo predvideno, da se stanje agrarnih odnosov, kakršno obstoja danes, sprejme kot završetek agrane reforme, to se pravi, da se po tem načrtu preneha z vsako nadaljnjo kolonizacijo v severnih krajih in z vsako revizijo agrarnih objektov, ki so potrebni za kolonizacijo. Velik del vlade je zavzel nasprotno stališče. Ta del smatra, da delo za likvidacijo agrarnih odnosov v naši državi še ni dokončano. V zadnjem času se je vršilo več konferenc ministrov o tem vprašanju. Ker minister za trgovino in industrijo g. dr. Zelimir Mažuranič ni delil mišljenja velikega dela vlade, je izvajal posledice in podal ostavko na svoje mesto v vladi generala g. Zivkoviča. Njegova ostavka potrjuje, da je prevladalo sta lisce proti zakonskemu predlogu, ki je predložen vladi.« Belgrad, 23. jul. (Tel. »Slov.«; Bivši trgovinski in industrijski minister dr. Mažuranič je v svojem kabinetu izročil svoje dolžnosti namestniku dr. šverljugi. Ob tej priliki je odstopajoči minister pozval vse načelnike oddelkov in odsekov ter jih predstavil dr. Šverljugi, ki je izkoristil to priliko, da spozna delo v posameznih oddelkih, tako da ne bo v delu trgovinskega in industrijskega ministrstva nastal ni-kak zastoj. Ker je bila istočasno z ostavko ministra Mažuraniča sprejeta tudi ostavka njegovega pomočnika dr. Vladimirja Spevca, je zastopnik trgovinskega in industrijskega ministra dr. Šverljuga za vršilca dolžnosti pomočnika trgovinskega in industrijskega ministra imenoval dr. Rudolfa Steinmetza-Sorodolskega. Ob 5 zvečer je Nj. V. kralj sprejel Mažuraniča v avdienco ter ga pri tej priliki odlikoval z redom Sv. Save I. reda z lento. Vetih razvoj naših tuk Sušak, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Sušaška luka je bila prošli teden preobložena s prometom. Glavna luka in pristanišče na Braj-dici sta popolnoma zasedena s parobrodi za daljšo vožnjo. Pripetilo se je celo, da so morali nekateri parniki po dva in več dni čakati pred luko, da so dobili prostora za izvršitev svojih operacij v luki. Vsak dan se nahaja kak parnik tudi v mrtvem kanalu Rečine, ki je bila dosedaj rezervirana izključno za manjše ladje. Izvozilo se je pretekli teden največ lesa, uvozilo pa špirita in fosfatov. Če primerjamo letošnji promet v naših lukah, opazimo napram prošlim letom razliko v tem, da sedaj ladje večinoma plovejo pod našo zastavo, medtem ko so preje imele Kralj v Belgradu Belgrad, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Danes ob 10 dopoldne je dospel Nj. V. kralj v spremstvu dežurnega adjutanta v Belgrad, kjer je ostal do 6 zvečer, nakar se jc zopet vrnil v Topolo. Netočne vesti o spremembah v OUZD Belgrad, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Nekateri listi so poročali, da bo postavljen komisar v ljubljanskem OUZD. Vaš dopisnik se je o tej zadevi informiral na edino merodajnem mestu, kjer se mu je reklo, da o postavitvi komisarja pri OUZD v Ljubljani ni ničesar znanega in da o tem ne more biti govora. Zagreb, 23. julija. (Tel. »Slov.«) »Hrvatska Straža« prinaša vest, da ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja demen-tira vesti »Novosti« in »Jutra« glede razpusta ljubljanskega OUZD in ljubljanske Delavske zbornice. Prosvetne organizacije in profesorji Belgrad, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Vest, da je minister prosvete izdal prepoved, da se učitelji in profesorji ne smejo udeleževati dela na zadružnem in prosvetnem polju, je preuranjena; saj ni v interesu narodne prosvete in gospodarstva, da učitelji in profesorji ne bi smeli sodelovati izven šole na zadružnem in prosvetnem polju. Državni uradniki v nekaterih pokrajinah so dobili celo uredbo, da naj sodelujejo pri narodni prosveti in dobivajo celo za to nagrade od države. Zato se nam zdi ta vest, da bi prosvetni minister izdal učiteljem in profesorjem omenjeno prepoved, neutemeljena. Aretacije komunistov Osijck, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Osiješka policija nadaljuje aretacije radi komunizma. Med aretiranci se nahajajo tri ženske. Ko bo preiskava dovršena, bodo izročeni državnemu pravdništvu. tiste pol milijarde, ki jo hoče »Zernotrusk porabiti v ta namen, več koristilo ako bi se denar izdal za prospeh individualnih kmetskih gospodarstev. Na vsak način pa je talca mehanizacija in socializacija kmetijstva nevarna s stališča ob-ljudovalne politike. V pojasnilo samo en primer: V simferopolskem okraju na Krimu je državni veleobrat, ki obsega 27.000 ha zemlje. Na tem ozemlju bi se moglo naseliti najmanj 10.000 duš; obrat pa stalno zaposluje le 45 oseb in 16(3 sezonskih delavcev, katerim se ob žetvi za par tednov pridruži še par sto ljudi. Veleobrat »Gigant« ob Donu obsega 48.000 ha zemlje in bi se moglo na njem preživeti s kmetijstvom 30.000 ljudi, zaposluje pa stalno 450 oseb, ob žetvi in mlačvi pa 2000 delavcev. Iz tega je razvidno, da je mehanizacija in socializacija kmetijstva zelo dvorezen nož, ki mora ustvarjati vedno večjo brezposelnost. Sovjeti niso šli slepo mimo te problematike in pravijo: Delovne moči, ki jih izločijo stroji, naj se uporabijo v večjem obsegu za živinorejo in za specialne kulture: sadjarstvo, vrtnarstvo, vinr>gradn'šivo itd. Tc;'a prvič je >- no. de :-p bo sčasoma polastila kolektivizacija tudi teh večinoma italijansko zastavo. Močan je tudi železniški promet na Sušaku ter se opaža vedno manjša poraba reško postaje, dasi še vedno gredo na Reko znatne količine našega lesa, posebno onega, ki je namenjen v Španijo, s katero se nimamo trgovinske pogodbe. T> pogodba pa bo v najkrajšem času podpisana in ratificirana, ter se bo potem tudi les za Španijo izvažal edino preko naših luk. Sušak, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski LIoyd na Sušaku je dal na Angleškem izdelati dva nova velika parnika, ki se bosta imenovala »Triglav« in »Argentina«. Vsak bo imel po J.0.500 ton nosilnosti. Parnika bosta kmalu gotova. panog, drugič je pa vprašanje, če bodo vsi ti pridelki našli zadostnih odjemalcev. Komunistični teoretiki pravijo: da, kaj poreče praksa, je drugo vprašanje. Na vsak način bo kmetijski program uspel le tedaj, ako bo istočasno uspel tudi industrijski program, ki bo dal dela ljudem, katere bo stroj izključil iz kmetijstva. To bi bili torej v velikih potezah gospodarski načrti sedanje vlade. Neglede na pomanjkanje vsakega kapitala, je za izvedbo tega načrta potreben predvsem mir. Zato sta tudi oba spredaj imenovana kongresa izrečno odobrila vladno mirovno politiko in zahtevala, da se vodi zunanja politika v tem pravcu dalje. Važno pa je na vsak način tudi vprašanje, ako bo vlada kos sabotaži kulakov in tehničnih strokovnjakov. Ta problem je pravkar zelo pereč in vlada se ne straši niti najstrožjih sredstev. Najbolj žalostno je, da troši Stalinova vlada velik del svoje energije v poostrenem boju proti veri in cerkvi. Ta boj zavzema oblike, ki bi se jih moral vsak režim sramovati. Komunisti bi morali toliko poznati zgodovino, da bi vedeli, da se vera ne da pokopati, pač pa da vera pokoplje vsakogar, kdor se loti i njenih temeljev. Uprava /e vKopltar/evl ul.št. 6 j- Čekovni račun: CJubl/ana štev. lO.tiSO m 10.34» sta lnserate, Sarajevo št.7563, Zagreb št. 39.011, Praga in Vunal št. 24.797 Dr. Luka Senjak umrl Zagreb, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Umrl je v Račinovcih v Sremu upokojeni župnik dr. Luka Senjak. Pokojni ima velike zasluge za osnovanje in organizacijo društva »Hrvatski Radiša«, ki je v nekoliko letih svojega obstoja prineslo hrvatskemu narodu že mnogo koristi. Pokojni župnik je eden ustanoviteljev »Radiše« ter je bil njegov častni član in nadzornik. Neumorno je deloval po vseh krajih Hrvatske in ustanavljal podružnice »Hrvatskega Radiša«. Jutri se bo vršil pogreb v Kačinovcih, v soboto pa se bo vršila v cerkvi sv. Marka svečana zadušnica. Napredovanja in imenovanja sodnikov Belgrad, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Potočnik Luka pri davčni upravi v Kočevju je imenovan za tajnika finančnega ravnateljstva v Ljubljani v 3. skupini I. kategorije. Nadalje so postavljeni: dr. Kernev Josip, bivši sodni svetnik v Trstu, za sodnika okrajnega sodišča v Krškem, Pfeifer Josip, sodnik v Prevaljah, za sodnika okrajnega sodišča v Brežicah, Kancler Anton, sodniški pripravnik v Mariboru, za sodnika okrajnega sodišča v Murski Soboti, Karlovšek Anton, sodniški pripravnik v Celju za sodnika v Prevaljah. V višjo skupino pa so napredovali: dr. Kovča Franc, sodnik okrajnega sodišča v Mariboru, dr. Lenard Adolf, sodnik okr. sodišča v Celju, Brelih Ivan, starešina okr. sodišča v Cerknici, dr. Juhart Albin, namestnik državnega pravd-nika v Celju. Vpokojena sta: dr. Furlan Anton, kasacijski sodnik pri Stolu sedmorice v Zagrebu in dr. Stepančič Hinko, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Žična železnica Kočevje - Osilnica Belgrad, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Prometni minister dr. Korošec je podpisal rešitev, s katero se daje firmi Josip lic v Kočevju predkon-cesijo za trasiranje žične železnice, ki bo vodila iz Kočevja skozi občine Hoče, Kočevska Reka, Banovec in Osilnico ter bi tako vezala kočevsko dolino s čabransko. Predkoncesija velja eno leto. Naša država in problem vojne odškodnine Belgrad, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne ob pol 9 je prispel v Belgrad iz Pariza pomočnik našega delegata v repara-cijski komisiji dr. Miroslav P1 o j. Ze dopoldne je dr. Ploja sprejel minister dvora Boško Jevtič. Ploj bo sodeloval na konferenci, ki se bo vršila jutri v zunanjem ministrstvu glede vprašanja rcparacij. Popoldne sla prispela v Belgrad Mate B o š k o v i č, naš delegat v reparacijski komisiji, in naš londonski poslanik G j u r i (, med tem ko je S p a 1 a j k o v i č prišel v Belgrad že snoči. Naša država še ni oficielno povabljena k sodelovanju na meddržavni konferenci, ki bo razpravljala o reparacijah in vojnih dolgovih in ki bi se imela vršiti po dosedanjih vesteh 5. avgusta v Bruslju, vendar pa je gotovo, da bo to vabilo prišlo. Ministri poročajo predsedniku vlade Bolgrad, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Minister brez portfelja Uzunovic ter pravosodni minister Srskič sta ob 6 zjutraj odpotovala v Mata-ruško banjo poročat predsedniku vlade, generalu Petru Živkoviču. Predsednik je oba takoj sprejel ter ju obdržal tudi pri kosilu. Zvečer pa sta se oba vrnila v Belgrad. — Isto tako se je prosvetni minister Maksimovič nocoj vrnil z Bleda v Belgrad. Minister za javna dela Savkovic je odpotoval v Vrnjačko banjo, kjer ostane pet dni. Savkovič je odredil tudi komisijo za prevzem dograjenega mostu preko Bosne pri Visokem. Most je železobetonski in dolg 100 metrov. Proti brezalkoholnim pijačam . . . Belgrad, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Zveza vino-| gradnikov kraljevine SHS je poslala finančne-! mu ministru prošnjo, da se povišajo trošarine | na razne brezalkoholne pijače, ker te pijače ! občutno konkurirajo, kar se tiče potrošnje z vinom. Zveza vinogradnikov je mišljenja, cla se kriza vinogradništva ne moro ozdraviti, če s* i no. poviša trošarina na brezalkoholne pijače. Ljubljanski občinski svet Redna seja ljubljanskega občinskega sveta .*■ je vršila včeraj ob 5 popoldne. Sejo je otvoril župan dr. Puc, ki je konstatiral sklepčnost. KRALJEVA ZAHVALA. Občinski svet je stoje sprejel na znanje županovo obvestilo, da je čestital kraljevskemu domu k rojstvu tretjega kraljeviča, za kar je poslal Nj. Vel. k ralj prav prisrčno zahvalno brzojavko. Patrijarh Dimitrij je poslal mestni občini lopo pismo, v kateri se zahvaljuje, da je mestna občina prepustila brezplačno svet za pravoslavno cerkev. Pravoslavni občini pa pošilja svoj blagoslov in želi veliko sreče. Z lepimi besedami se je župan spominjal pokojnega dr. Gregorja Žerjava in se spominjal n jegovih zaslug za domovino. Občinski svetniki so njegov spomin počastili s tem, da so vstali. (Opravičili so svojo prisotnost obč. svetniki Golmajer, dr. Rožič in dr. Kropivnik. POROČILO FINANČNEGA ODSEKA je podal obč. sv. Tavčar. Prošnji gasilnega društva na Barju je bilo ugodeno s tem. da m^rtna občina odstopi Ivanu Vrbincu parcelo v i/meri 3400 kv. metrov, zakar bo ta v zameno oclst >pil gasilnemu društvu okrog 1000 kv. metrov svojega sveta, kjer bo zgrajen dom. Mestna občina ljubljanska prevzame za gradnjo gas:!ske- fa doma na Barju garancijo v znesku 50.000 >in proti vknjižbi na prvo inesto. Gasilski dom svora služiti gasilskim namenom. PROTI KOPALIŠČU V MEDNEM. Zelo živahna debata se je razvila o pritožbi g. Freliha proti temu, da je mestna občina postavila kopališče v Mednem in ne v Ljabljani. Finančni odsek je predlagal, da se ta pritožba lavrne. Proti temu predlogu in za pritožbo so se »avzeli Dachs, Hriljar in Muner, proti pr tožbi in za odsekov predlog pa Likar. Ambrožič, Kle-pec Rebek in sam župan dr. Puc. Pritožba je rrila končno zavrnjena. Prošnja gostdni^r. ja Antona Moverja za povračilo že plačane povišane trošarine se zavrne. Marinku Josipu, o sest-niku v Prisojni ulici se produ 99 kv metrov sveta po Din 35 za meter. POROČILO GRADBENIKA ODSEKA je podal prof. Jarc. Pritožba pivovarne »Union« proti napravi trotoarja se zavrne. Pritožbo »Pokojninskega zavoda« proti plačilu za trotoar se j m god i se deloma in sicer bo »Pokojninski zavo.i« plačal le dve tretjini, to je 17.570 Din. Pritožba Poštne hranilnice proti plačilu robnikov na Aleksandrovi cesti se zavrne, enako tudi pritožbi Marije Srebotnjak in Lovra Demšarja proti plačilu prispevka za trotoar. Priziv železniškega ravnateljstva proti izdaji stavbnega dovoljenja Rudolfu Lukežu se zavrne. Odklonjen je priziv Otmarja Bamberga proti odloku za povišanje dimnika. Že skoro razpadle stopnice pri Sv. Floriianu se popravijo. Stroški bodo znašali 5300 Din. Lesena baraka pri Sv. Flori-janu se odstrani. Pavlu Kalinu se dovoli parcelacija zemljišča ob Streliški in Kumanovski nlici. Prošnja stavbne zadruge »Stadion« za pod-parcelacijo se odkloni. Francu Dcvetaku se dovoli sprememba parcelacije v Močnikovi in Ko-rvtkovi ulici. Dragu Franku in ing. Emilu Fran-zii se v Staničevi ulici odproda svet po Din 20 za kv. meter. Protest Perdanovih dedičev proti odprodaji ozke ulice g. Steletu, se odkloni. Vladimir Vajda se je pritožil, ker mu je magistrat odklonil stavbno dovoljenje v sv. Petra okraju. Pritožbi se ugodi. G. Magister je pod gotovimi pogoji odstopil mestni občini brezplačno svet za pot iz Streliške ulice na grad. Na- Erava te poti bo veljala mestno občino 80.000 'in. REGULACIJA DUNAJSKE CESTE. Zelo izčrpno in temeljito poročilo je podal prof. Jarc o regulaciji Dunajske ceste med Trdinovo ulico in Vilharjevo ulico, to je o vprašanju podvoza, ali nadvoza preko železniške projjc. Pritožbo proti regulaciji jc vložilo osem posestnikov. Večina pritožnikov zahteva poglob-ljenje železniških tirov, drugi pa so še vele-poteznejši in zahtevajo preložitev kolodvora. Skoro vsi posestniki ugovarjajo iz razlogov, ker se bo po mestnem načrtu regulacije vrednost njihovih zemljišč zmanjšala. Mestni regulačni načrt se ozira predvsem na severni del Ljubljane. kjer leži tudi bodočnost našega mesta. Premestitev kolodvora h Kolinski tovarni, oziroma v Mestni log bi veljala nedosegljivo vsoto 300 milijonov dinarjev. Poglobitev tirov ali da bi se dvignili na visok nasip, bi bilo predrago in ne bi načelno ustrezalo. Na vsak način bo treba vprašanje rešiti ali z nadvozom ali s podvozom, ki pa morata biti široka najmanj 15 metrov. Zato jc gradbeni odsek sklenil, da se vsi rekurzi zavrnejo in da ostane pri sklepu občinskega sveta 7, dne 6. marca. Z ozirom na važnost vprašanja, ki zahteva temeljite debate, je občinski uvet preložil razpravl janje o tej zadevi do prihodnje seje. POROČILO PERSONALNEGA ODSEKA je podal Urbančič. V odbor za upravo meščanske imovine so bili izvoljeni ggr. Avgust Jenko, Andrej Marčan, Ivan Križnar, Josip Mašič, Ac-cetto in Engelbert Franchetti. Poročevalec je nato poročal o raznih prošnjah za zagotovitev sprejema, oziroma za prostovoljni sprejem v domovinsko zvezo. POROČILO STANOVANJSKEGA ODSEKA je podal Likoznr. Pritožba stranke Tvanc radi ugotovitve ali odgovarja stanovanje higijenskim in stavbnim predpisom se zavrne. REGULACIJA NAJEMNIN V MESTNIH HIŠAH. Likoznr je dalje poročal o sklepu odseka, da se najemnine v mestnih hišah regulirajo. Načr', ki ga je odsek izdelal, urejuje nesorazmerju pri najemninah in se ozira predvsem le na kakovost in velikost stanovanja. Stanovanja v starih hišah se bodo delila v šest kategorij. V najvišji kategoriji bo najemnina znašala 80 Din za kvadratni meter letno, v najnižji pa 20 Din. Stanovanja v novih hišah se dele v sedem kategorij. V prvih treh kategorijah bo znašala najemnina 111, 101 in 93 Din za kvadratni meter, v najnižji pa 40 Din. Dr. Gregorič želi vedeti, koliko znaša finančni efekt te regulacije. Likozar mu pojasni, du 80.000 Din letno več. Naslednji govorniki Musnr, Jeglič in Am-1.rožič, so se pritoževali, da so bili pri razdeljevanju stanovanj mnogi prezrti, ki bi bili dobri r,l ri£»n iL- i lofflič Tf» niromrTol J .. _ . . ... Vj-o--- .>- •-<-.-----j—. a« v mestmri htsnh stranke, ki sploh ne plačujejo najemnine. Predlog odseka je občinski svet nato brez ugovora odobril. Poročevalec policijsko-zdravstvenega od- Kitajska za miroljubno rešitev spora Nova nota Rusiji in državam - Nezaupljivost sovjetov Vatikan in vojna nevarnost Vatikansko mesto, 28. julija. (Tel. >Slov.<) Državno tajništvo v Vatikanu razmišlja o oportunosti, da bi pisalo prijateljsko pismo Rusiji ln Kitajski za mirno poravnavo nastalega spora. Smatra, da bi obe državi lahko postopali slično, kakor svoječasno v konfliktu med Bolivijo in Paragvajem, ko sta obe stranki bili opominjani na dolžnosti nasproti človeštvu, vendar pa bi tak korak Vatikana bil možen samo nasproti Kitajski, ker je apostolski nuncij v prisrčnih zvezah s člani narodne kitajske vlade, dočim Vatikan nima nobenih zvez z Rusijo. Z ozirom na to je vatikansko državno tajništvo sklenilo, da bo zaenkrat samo pričakovalo prihodnje dogodke. Moskva, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Tukajšnji listi izjavljajo, da sovjetska vlada nikakor ne pusti vplivati nase s pacifističnimi predlogi. Sovjetska vlada je nezaupna, ker stavljajo te predloge iste imperijalistične sile, ki so povzročile na Kitajskem dosedanje nesreče. Briandovi odkritosrčnosti ni mogoče verjeti, dokler »Temps« na tak nezmeren način psuje Rusijo. London, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča iz Šanghaja, je izjavila kitajska vlada, da bo nadaljevala svojo politiko mirnega razpravljanja s sovjetsko Rusijo v svrho ureditve spornih vprašanj o vzhodnokitajski železnici. Nobenih drugih odredb ne bo ukrenila, kakor one, ki so potrebne za obrambo. Če pa bo Rusija namenoma kršila Kellogovo pogodbo, bo predložila spor DruStvu narodov v preiskavo in reševanje. Dalje se 5uje, da je kitajska vlada poslala*Rusiji novo noto, v kateri še enkrat naglaša svoje prizadevanje, da se spor o vzhodni železnici reši mirnim potom. V noti, naslovljeni na države, ki eo podpisale Kellogovo pogodbo, očita Kitajska Rusiji, da je z obmejnimi napadi kršila Kellogovo pogodbo. London, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča Reuter, je poveljnik japonskih posadk v Mandžuriji naročil upravi južnomandžur-ske železnice, da odkloni transport kitajskih čet in municije, in dalje, da dopusti neoboro-ženim Kitajcem vožnjo samo z dovoljenjem lokalnih japonskih poveljnikov. Pariz, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Briand je danes sprejel japonskega poslanika v Parizu Adaccija, ki je sedaj predsednik Sveta Društva narodov, in kitajskega poslanika Kaolu-ja. Z obema se je ponovno razgovarjal o poravnavi rusko k/.ajskega konflikta. V pariških političnih krogih je odklonitev francoskega posredovanja po sovjetskih oblastih napravila zelo slab vtis. -»Temps« odločno protestira proti tej ruski neprijaznosti. Razgovor med Briandom in ruskim poslanikom, ki se je vršil pred par dnevi obenem z mirovnimi posredovanji z ameriškim državnim tajnikom Stimsonom, nikakor še ni napredoval tako, da bi bil Briand že ponudil oficielno posredovanje. Odložitev meddržavne konference Nemčija brezpogojno proti Bruslju — Konferenca bo šele v oktobru L-ndcn. 23. julija. (Tel. »Slov.«) Ker je nemška v'ad^ včeraj sporočila zaveznikom, da mora iz psiholoških razlogov brezpogojno odkloniti Bruselj kot za konferenco vlad neprimeren kraj, je Anglija še enkrat predlagala Ix>ndon kot kraj konference. Nekateri angleški listi celo napovedujejo, da bo Anglija odklonila Youngov načrt, če druge države za koncesije, ki jih bo morala Anglija dovoliti po Youngovem načrtu, ne bodo pristale na to, da se konferenca vrši v Londonu. Ker se je dosedaj zgubilo že mnogo časa, se v Londonu in Parizu razmišlja o možnosti odreditve konfcrence do oktobra, v katerem primeru bi potem Toungov načrt stopil v ve- ljavo šele 1. decembra 1929 ali 1. januarja lota 1930. »Matin« predlaga, kakor že prej enkrat, da bi se vršila konferenca z nadaljevanji. V prvi polovici meseca avgusta naj bi konferenca vlad v 14 dnevnem zasedanju v načelu sprejela Youngov načrt, nato naj bi konferenca strokovnjakov uredila prehod od Davveso-vega k Youngovemu načrtu v času, ko bo zasedalo Društvo narodov. Takoj potem pa naj bi druga konferenca vlad tudi v kratkem zasedanju končno sprejela Youngov načrt in imenovala konferenco strokovnjakov, ki naj bi se posvetovali o izpraznitvi Porenja in o kontrolnem sistemu. Šele okoli 15. oktobra naj bi bila potem zaključna konferenca vlad. Program dela francoske vlade Amnestija alzaških avtonomisiov -- Meddržavna konferenca Poincarejeva bolezen Pariš, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji ministrskega sveta je Briand prvič obširno porQČal o programu mednarodne vladne konference. O vsebini njegovega govora se ne poroča ničesar. Doznava še, da bodo ministri v četrtek zvečer nadaljevali posvetovanja o vladni konferenci. Pariš, 23. jidija. (Tel. »Slov.«) Pod predsedstvom predsednika republike Doumergu-ea je bila danes seja ministrskega sveta, na kateri so se bavili s poslovnimi zaostanki poletnega zasedanja parlamenta. Po ratifikaciji dogovora o dolgovih je rešiti še predloge o davčnih olajšavah za drugo polovico leta 1929, predloge o amnestiji za alzaške avtonomiste in o zakoniti podlagi upravnih reform, ki jih je Poincare izvršil pred stabilizacijo Daweso-vega načrta na podlagi posebnega pooblastila. Možno je, da se bo zasedanje parlamenta podaljšalo do srede avgusta. Odločitev je odvisna od Poincareja. Njegova bolezen, katero so dosedaj smatrali za lahko, je bolj resna. Njegova soproga je, kakor se čuje, sporočila Briandu, da se bo moral Poincare podvreči posebnemu strogemu zdravljenju, ker zahteva bolezen skrbno nego in bo ozdravel naj-brže še le po več tednih. Ima vnetje požiralnika. Pariz, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Poincare, ki se je danes dopoldne zopet lahko udeležil seje ministrskega sveta, je poslal predsedniku republike Doumergueu pismo, v katerem pravi, da upa, da bo v par dnevih zopet zdrav. Na vsak način pa smatra za gotovo, da bo do začetka mednarodne koference vlad popolnoma pri svojih močeh. Bolezen ne HeideJberg, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Državni kancler dr. Miiller je prebil noč mirno in se čuti danes relativno dobrega. Snoči je znašala temperatura 38.6, danes pa jc padla na 37.3. Njegova bolezen je sicer še zelo težka, vendar pa njegova krepka narava in dosedanji ugodni potek bolezni opravičuje upanje, da bo bolezen kmalu ugodno končala. Zakon o upravni razdelitvi Romunije sprejet Bukarešt, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je sprejela upravno reforme skoro soglasno. Po razglasitvi rezultata glasovanja so prirejali Maniu viharne ovacije. Soci-jalni demokrati, liberalci, Avarescova stranka in poslanci manjšin niso glasovali. seka dr. Lnkan je predlagal naredbo, naj se zazidajo in zapro vsi vodnjaki ob cestah, kjer je že napeljan vodovod. Voda je namreč v teh vodnjakih nehigijenska, kljub temu pa jo ljudje pijejo. Proti stilizaciji nnredbe pa so se pojavili ugovori, namreč, da naj bi nekateri vodnjaki v pomeriju mestne občine le ostali in sicer za napajanje živine ter za namakanje vrtov. Končno je občinski svet predlog vrnil odseku, ki naj ga do prihodnje seje predela. DELAVSKA ZAVAROVALNICA. O pravilniku mestne delavske zavarovalnice je poročal dr. Bohinjec. Zavarovalnica bo vršila starostno, bolniško in pogrebno zavarovanje. V vodstvu bodo imeli delavci dve tretjini zastopnikov, delodajalec — mestna občina _ pa eno tretjino. Ker mestni delavci prejemajo v slučaju bolezni 26 tednov svojo plačo, bi zavarovalnica prispevala prav za prav le za kurativno in preventivno zdravljenje. Prispevki plnčujočih članov bi znašali 30% dnevne mezde tedensko ali 5% vsega zaslužka za bolniško zavarovanje. za starostno zavarovanje pn 18%. oziroma 3% \ sega zaslužka. Skupno bi delivei plačevali 48% vsega zaslužka. Zavarovanih bi bilo 389 mestnih delavcev. Njihovi prispevki bi letno znašali skupno 305.000 Din za bolniško, 134.000 Din pa za starostno zavarovanje. ..K poročilu so govorili še dr. Gosar, Am-brožič in Rupnik. Sporazumno je občinski svet napravil nekaj manjših sprememb v pravilniku, ki je bil nato sprejet. Župan je prečital nekaj predlogov, ki jih je odkazal odsekom. Hladilnica na klavnici: Obč. sv. Musnr je stavil na župana naslednjo interpelacijo: »Vprašam g. župana, ali mu je znano, če je dovolila »Mestna hranilnico« mestni klavnici 1 milijon Din noprošenega kredita za napravo nove hladilnice za slanino in za napravo ograje okrog klavnice? Ali je g. županu znano, da vlada v dosedanjih prostorih, določenih za to, velika nesnažnost radi pomanjkanja prostora.« Župan je odgovoril, da je pač Mestno hranilnico že prosil za poso jilo, dn pa ni dovolil posojila veliki župan, ki ie zahteval še neka pojasnila o zadevi. Pri zaključku seje (ob 9) je župan sporočil, dn v avgustu ne bo občinske seje, tako. da sr bodo občinski svetniki mogli malo odpočiti. Po javni seji sc jc vršila še tajna seja. Vesti iz Bolgarije Sofija, 23. julija. (Tel. »Slov.«) 50 solunskih trgovcev in industrijcev je napravilo avtomobilski izlet v Bolgarijo, kjer si nameravajo ogledati večja industrijska središča, tovarne in drugo. Bolgarski stanovski tovariši so grške goste svečano sprejeli. Sofija, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Bolgarski delegat v donavski komisiji Lazarov se je z Dunaja vrnil v Sofijo. Sofija, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na okoliščino, da se bolgarski zunanji miini ster Burov še ni vrnil v Sofijo, dasi so ga pričakovali že koncem preteklega tedna, piše list »Pladne«, da Burov mogoče ne bo prišel v Sofijo, dokler se ne uredijo jugoslovansko bolgarski odnošaji. Sofija, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Na dan 13. avgusta pride z ladjo v Budimpešto okoli 1000 Bolgarov, večinoma športnikov. Od 20. do 23. se bo namreč vršil v Budimpešti kongres Madžarov, ki žive izven Madžarske. Pri tej priliki bo bolgarska nogometna reprezentanca igrala z madžarsko reprezentanco. Hrvatsko romanje v F-.:m Zagreb, 23. jidija. (Tel. »Slov.«) Drugo hrvaško romanje v Rim se pripravlja za mesec september. Romarji bodo pri tej priliki napravili izlet tudi v Neapelj, Pompeje in na Vezuv. 22. septembra se podajo romarji n» pot iz Zagreba, 1. oktobra pa se vračajo. Letalska nesreča Požega, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je v bližini Požege izvršila vojaškemu letalu nesreča. Med poletom mu je začelo primanjkovati bencina. Ko je pilot pristajal, se mu je pri pristajanju pojavil na motorju de-fekt ter se je letalo nekolikokrat prevrnilo, nato pa treščilo na zemljo. Letalo je precej poškodovano. Oba pilota pa sta ostala živa in zdrava. Smrtna nesreča Belgrad, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Včeraj ob 6 zvečer je treščilo motorno kolo trgovca Jovana Anusa iz Subotice na cesti Subotica— Cekerija v kmečki voz. Pri tej priliki sta bila omenjeni trgovec in njegova služkinja Ivanka Kiraly smrtno ranjena ter sta umrla eno uro po nesreči. Motorno kolo je upravljal Jurij Filipovič, trgovec iz Čekerije. Zanimiva izkopnina Sisek, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Pri tO-panju temelja za neko stavbo so delavci Naleteli na okostje nenavadne živali., Strokovnjaki so ugotovili, da datira okostje iz dilu-vija in da je to lobanja diluvijskega noso-rožca, ki je bil sodobnik krapinskega človeka. Proračun splitske občine Split, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Seja občinskega sveta v Splitu je končala šele ob pol 12 ponoči. Na seji se je razpravljalo o proračunu, ki znaša 100,069.766 Din 58 par, ter odpade od te vsote na izredne dohodke 70,646.403 Din, na izredne izdatke pa 69,793.437 Din. Drobne vesti Nj. Vel. kralj je sprejel v avdienco g» zdarskega in rudarskega ministra Radivoje-viča. Korošec Anatalija je prestavljena s pošte Prevalje na pošto Maribor. Belgrad, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Jugoslovan sko združenje bank je prevzelo Nihag d. d. iz Zagreba. Zagreb, 23. julija. (Tel. »Slov.«) »Novosti« javljajo, da je telefonično postavljen za komisarja OUZD v Somboru Ivan Hristofo-rovič. Kakor se doznava, bodo dobili komisarja še nekateri drugi okrožni uradi za zavarovanje delavcev v Vojvodini, ker se je pokazalo, da mnogi uradi ne delajo tako, kakor bi morali. Zagreb, 23. jul. (Tel. »Slov.«) Ženo književnika Štefana Galogaže, ki je bila radi sum-nje komunistične propagande zaprta skupno s svojim možem, so danes izpustili iz zaporov, dočim so njenega moža še nadalje obdržali v zaporu. Nasilno reševanje samomorilnega kandidata Snoči, pozno zvečer, je bila ljubljanska rešilna postaja obveščena, da je v Trzinu neki možakar v samomorilnem namenu izpil večjo količino lizola. Ko so prišli reševalci z reševalnim avtomobilom v Trzin, ni hotel samomorilski kandidat, 27 letni Franc Zupan, zidar pri Karlu Tonetu v Mengšu, nič vedeti o kakem reševanju. Pričel je besneti, zmerjati in se tepsti z reševalci. Reševalca g. Walanta je celo krepko sunil z nogo. Zupana so morali reševalci s pomočjo domači-nov zvezati in ga naložiti na rešilni avto. Toda tudi tedaj ni postal krotek. Celo v bolnišnici je pričel divjati, odrivati reševalce, strežnike in zdravnike. Morali so ga vtakniti v prisilni jopič in šele potem so mu mogli zdravniki izprazniti želodec. Čudno trmast samomorilski kandidat vsekakor J Dunajska vremenska napoved. Vroče vreme bo trajalo dalje. Verjetne so lokalne nevihte. IT Jva t 9 aj/e novega Koledar Sreda, 24. julija: Kristina, devica mučenica; Roman, mučenec. Slovenci v Belgradu Slovenska kolonija v Belgradu stalno narašča in Šteje gotovo že nekaj tisočev. Precej je uradništva, maso pa tvorijo nižji sloji, delavstvo. Zalibog se ne čuje od naših ljudi vedno le dobro, kar je seve tudi razumljivo. Od doma gredo le oni, ki morajo iti, to so službeno premeščeni in oni, ki gredo in iščejo vsakdanji zaslužek. Med zadnjimi tvorijo posebno močan odstotek dekleta, služkinje, sobarice, natakarice. Pretekle dni je prinesla belgrajska Pravda članek, ki mora človeka osupniti. V njem navaja izvajanja šefa bel-grajske ambulante za spolne bolezni. Na lečenju se nahaja stalno 4000—5000 ljudi. Od teh je žensk veliko več kot moških. To razlaga šef belgrajske ambulante s tem, da si moški sami poiščejo zdravnika, dočim pripada ženska navadno najrevnejšemu sloju in mora zato iskati brezplačno lečenje, ki je podano na ambulanti. Vsak mesec je redno okoli 800 novih bolnikov oziroma bolnic. Med pa-cientinjami je največ Madjark, nato Slovenk, Hrvatic, Srbkinj in drugih. Torej Slovenke so na drugem mestu in to dekleta od 14—15 let. Naravno nastane vprašanje, odkod to moralno padanje naših deklet, saj Belgrad vendar ni tako daleč in imamo tu mnogo svoje inteligence. Gotovo sta tu predvsem dva upoštevanja vredna vzroka. Prvič je za našo kolonijo v verskem oziru premalo preskrbljeno, kar je važno predvsem z ozirom na drugi vzrok: slab vzgled tujine. Slovenski človek, ki pride v tujino, posebno pa v Belgrad, čuti, da je nekam sproščen domovinskih vezi, vidi versko mlačnost pravoslavnih. Srbi niso Rusi. Boljševiki se morajo v Rusiji boriti proti religioznosti. V Srbiji tega boja ne bi bilo. Srb je bolj liberalen, v njem živi sicer verska ideja, a le zvezana z narodnostjo. Glavna je verska mlačnost med Srbi, ki se je nalezejo naši ljudje le preradi. Drugi vzrok je še preslaba cerkvena organizacija. Še premalo je katoliških božjih hramov; potrebna bo pa prej ali slej slovenska cerkev s slovensko božjo službo. Kajti vsakdo čuje najraje evangelij v svojem jeziku. Seveda vsega tega ni mogoče izvršiti čez noč, bo pa šlo s sistematičnim delom. Potrebno bo kajpada tudi večje število duhovnikov, tudi slovenskih. Pa ne samo verska, potrebna je tudi ostala organizacija. Predvsem je nujna strokovna organizacija služkinj, ki bo morala urediti svoje poslovanje in delo deloma po vzoru ljubljanske »Po-selske zveze«. Ohraniti bo treba oziroma navezati kike z ostalimi inteligentnejšimi delavci kolonisti, ki naj delajo na ustvaritvi krščanske strokovne organizacije. Grdo bi bilo, prepuščati te mase materijalističnemu -izmu. Proletarske mase tvorijo gotovo večino belgrajskega prebivalstva. Te množice še danes ne poznajo prave poti in le malo jih je strokovno organiziranih, večina se pa udaja raznim mamljivim frazam. Vsi bodo šli za onim, ki bo prvi prišel med nje, se z njimi razgovarjal, jih razumel in jim res pomagal. Napačno je mišljenje, češ, uspeh bo le takrat, če ustanovimo dobro plačano tajništvo, ki bo delalo z vsem ela-nom. Ni potreba tega! Tudi začetek Jugosl. strokovne zveze je bil čisto drugačen. Delavci in njihovi prijatelji so se zbirali v svojem prostem času in žrtvovali za svojo idejo ne Ie čas ampak tudi denar. Tudi v Belgradu bo moral biti isti začetek. Gradimo v trudu in znoju I Prva naša naloga je torej, ohraniti slovenskega človeka na njegovi stopnji, ki jo je dosegel v domači hiši in okolici. Nuditi mu dobre vzgoje v cerkvi in dobri kulturni splošni ter pošteno delujoči stanovski strokovni organizaciji. Tak slovenski človek bo gotovo svetilnik svojim bratom, nosilec kulture in propovednik delavske zavesti, ki je danes delavcu nujno potrebna. Še številke: v Belgradu je ljudi 179.000 pra-voslavcev, 32.000 katolikov. Od 1. 1921 do danes so narasli prvi za 70%, katoliki pa za 248%. Koliko je od katolikov Slovencev, ne vem. V. M. Uboj v pijanosti Sv. Križ pri Kostanjevici, 22. julija. V soboto 20. julija zvečer je praznoval 44 letni oženjeni oglar Martin Jeriša iz Vinje vasi v cerkljanski občini na Dolenjskem delopust v družbi treh tovarišev. Popili so vsega skupaj 6 litrov vina in tudi nekaj žganja. Ko je šel tako Jeriša precej opit ob 10 zvečer proti Sv. Križu, je srečal nekega mladega fanta. Ta ga je mirno pozdravil: »Dober večer!« Pijani Jeriša pa je pričel, mesto bi ozdravil, rohneti nad fantom in se razdraženo pričkati z njim. Naenkrat je potegnil Jeriša planko s kraj poti in pričel besno udrihati po ubogem fantu, ki se je takoj po drugem udarcu zgrudil nezavesten na tla. Nato je šel Jeriša dalje, v Šutni pa je vsled pijanosti obležal v obcestnem jarku, kjer ga je našel neki posestnik ter ga spravil pod streho. Temu je Jeriša omenil, da je nekoga tako mlatil, da ne ve, ali še živi ali pa je umrl. V nedeljo zjutraj pa so našli ljudje, ko so šli k maši, pri Sv. Križu ob cesti v krvi ležečega 22 letnega posestnika Alojza Kodriča iz Sv. Križa. Bil je še šiv, toda popolnoma nezavesten. Prepeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer pa je vsled razbite lobanje in poSkodovanih možganov že v nedeljo do-noldne umrl, ne da bi se bil kaj zavedel. Nesrečnega ubijalca Jerišo pa je le gnala pekoča vest, da je šel v nedeljo popoldne gledat, kako je z njegovo žrtvijo. Prišli so tedaj tudi domačini Kodričevi obiskat svojega Lojzeta. Žalost je bila velika, ko so zvedeli kako in kaj. Ubijalca lerišo, ki se je sam izdal, pa so takoj aretirali orožniki, katerim je svoje dejanje tudi priznal. Oddali so ga v sodne zapore Strašna zaloigra O umoru Ivana Gabrona. Trbovlje, 23. julija 1929. Vest o umoru bivšega trgovca, trgovskega potnika Ivana Gabrona se je včeraj po Trbovljah razširila z bliskovito naglico. Do 11 dopoldne ni v Trbovljah še nihče natanko vedel, če je umorjeni res Gabron. Govorilo se je namreč, da je umorjeni član telovadnega društva »Svoboda«, ki je prisostvoval 30 letnici socialistične strokovne organizacije na Lokah pri Zagorju. Šele, ko sta iz Zagorja prišla v Trbovlje dva moža, ki sta povedala, da sta v mrliču spoznala Gabrona in da sta prišla o smrti moža obvestit njegovo ženo, je vsakdo vedel, da je umorjen Gabron. Ko je žena zvedela od teh dveh, da je njen mož umorjen in da leži s prerezanim vratom nacesti, je rekla: »Mogoče, da je mrtev, ker midva sva se v prepiru razšla. Jaz sem šla naprej, on pa nazaj proti Zagorju. Kaj se je med tem časom zgodilo, mi ni znano.« Kmalu nato je orožništvo pozvalo Gabronovo ženo, naj pride na lice mesta, kjer se je izvršil umor. To je kakih 300 korakov od kapelice svetega Urha, ki stoji na vrhu hriba med Bevškim in Zagorjem. Ko je žena prišla tja, so jo orožniki takoj pridržali, ker je bila osumljena, da nekaj ve o umoru. Aretiran je bil tudi rudar Premlč Miha, ki je dolgo vrsto let stanoval pri Gabrono-vih in bil kakor domač. Premlč se je ob 2 popoldne ravno odpravljal iz svojega, pravzaprav Ga-bronovega stanovanja, da gre na delo, ko so prišli trije orožniki (dva iz Zagorja in eden iz Trbovelj) in so ga aretirali. Premelč je, kakor rečeno, že dolgo časa stanoval pri Gabronu. Svojčas, ko je Gabronova družina živela še dobro, sta se zakonca dobro razumela. Toda slabo gospodarstvo in gospodinjstvo je pritiralo Gabrona trikrat v konkurz, tako da je naposled popolnoma propadel ter je iz nekdanjega samostojnega trgovca postal trgovski potnik. Ker je bil Gabron v svojem trgovskem poslovanju predober in prezaupljiv ter je ljudem na njihovo prošnjo le prerad dajal na kredit, je zgubil pri tem okoli 300.000 Din, kar ga je tiralo v pogubo. Kot trgovski potnik je mnogo hodil po svetu in se trudil, da bi mogel zaslužiti toliko, da bi ženo, otroke in sebe primerno preživljali. Radi tega je bil malo doma. Boječ se za ženo, ki je v času njegove odsotnosti ostala sama z najemnikom Premelčem, je večkrat izrazil željo, naj bi Premelč šel od hiše. Žena pa o tem ni hotela nič vedeti. Zato so bili večkrat v družini razburljivi prizori. Pred dobrim tednom je umorjeni G:.'ron energično zahteval, da mora Premelč stran. Zena je na to še bolj energično odgovorila: »šel boš ti, ne pa Premelč. Ta me lahko preživlja, ti pa ne.« S težkim srcem se je Gabron udal in trpel. Svojo ženo je namreč Gabron vedno od srca ljubil. Zato ga je to toliko bolj bolelo. Toda nikdar ni nikomur o tem potožil in nikjer črhnil žal besede. Pač pa se je vedno kazal veselega. Tako so v nedeljo vsi trije šli v Zagorje, kjer je njihova prijateljica odprla gostilno ter bili ves čas dobre volje. Prepir je nastal med njimi šele, ko so se sami vračali domov proti Trbovljam. Baje so se sprli radi tega, ker je Gabron nekoč v denarni zadregi zastavil zapestno uro svoje žene. Kdo je krivec in morilec nesrečnega Gabrona, bo pokazala preiskava. Nesrečni štirje Gabro-novi otročički pa so ostali doma na stanovanju v Trbovljah, sami brez očeta in brez matere. Oče je umorjen, mati pa v preiskavi. Ali bodo otrcčicki ostali sami dolgo ali ne, to bo odločila božja in človeška pravica. Za sedaj je trboveljska občina poslala v stanovanje staro ženico, ki oskrbuje nesrečne štiri sirote. Z nožem v trebuh Brežice, 22. julija 1929. Posestnik Ivan Suša v Okljukovi gori pri Brežicah je dobil dovoljenje za točenje vina »pod vejo«. V nedeljo 21 julija je bilo v tem vinotoču precej živahno. Proti večeru se gostje niso mogli niti zvrstiti in je Martin Krošelj zasedel mesto | Alojzu Pinteriču iz Trnovih sel, ki je za trenutek zapustil svoj prostor. Ko se je vrnil, se mu Krošelj, ki je že popreje izzival, ni hotel umakniti, marveč je odprl žepni nož ter nepričakovano zabodel Pinteriča v terbuh, da so mu takoj izstopila čreva, nato ga pa še oklal po obeh rokah, tako da se je zgrudil nezavesten na tla. Drugi gosti so poživinjenega napadalca izrinili iz sobe, smrtno-nevarno šokodovanega Pinteriča pa spravili v bolnišnico v Brežicah. mamica ki neguje svojo punčko ravno tako, kot je sama navajena od svoje iname. Njej tako dobro prija tedensko umivanje las, da nikoli ne joka, temveč se samo veselo smeje. Elida Shampoo je po svoji sestavi tako čist in neškodljiv, da se ga lahko uporablja tudi za negovanje nežnih svilenih otroških las. ELIDA SHAMPOO Adveniisti se selijo Ormož, 22. julija. V sosedni hrvatski župniji Križovljan, v vaseh Virje in Vratno, so pred par leti tri katoliške družine odpadle k sekli odventistov. Zmotil jih je nek agitator, ki je ponujal razne krivoverske brošure in obljubljal bogate nagrade za prestop k adventistom. Najbrže je pohlep po denarju preslepil ljudi, ki živijo v skromnih razmerah. Od takrat naprej so odpadniki živeli čisto po adven-tistovskih naukih in se odpovedali vsem dotedanjim katoliškim navadam. Zlasti se je to kazalo v tem, da so praznovali soboto, ob nedeljah in praznikih pa so delali vsevprek, tudi gnoj vozili in orali. Svoje verske obrede so izvrševali po hišah in skednjih. Baje je prihajal k njim kot nekak svečenik in pridigar nek inteligent iz ormoškega okraja od Svete Trojice. Seveda so »novoverci« prišli večkrat v konflikt s svojimi sosedi in celo z lastnimi sorodniki, ki niso hoteli o teh čudnih novotarijah nič slišati. Ko obljubljenega denarja le ni in ni htelo biti, pa so se zbadanja radi tega množila, so se adventisti prav v zadnjem času odločili, da odprodajo hiše in njivice in se hočejo naseliti kje blizu Novega Sada, kjer je menda glavni sedež adventistov v naši državi. Tam imajo baje tudi svojo glavno tiskarno, odkoder razširjajo razne agitacijske brošure Po 14 teliti iz ruskega ujetništva Maribor, 22. julija. Te dni je dospel v Maribor ruski ujetnik čačič Marko, doma iz Brekovca v Dalmaciji. Leta 1915. je bil kot avstrijski vojak ujet pri obleganju Pfemisla v Galiciji. Rusi so ga odpeljali v tatarsko Rusijo na Herzon. Kot rekrut, star 19 let je moral od doma, in odkar je bil ujet, ni dobil od doma nikakega glasu. Gotovo ga že imajo doma za mrtvega, čačič se je oglasil v Mariboru tudi v vo-vaški bolnišnici in je pripovedoval zelo zanimive stvari o žalostnih razmerah v Rusiji. Boljševiki-komunisti uganjajo nad ljudstvom strašno tiranijo. Razmere so nevzdržljive. Ruski komunisti so »odpravili« Boga, zato pa v Rusiji sedaj tudi ne poznajo ne pravice, ne reda, ampak samo boljševiško nasilje. čačič se je delj časa pripravljal na beg iz ujetništva. Potoval in skrival se je celo leto. Opravljal je najhujša dela, samo da je prišel bliže svoji domovini. Nepopisna je bila njegova želja, da zopet vidi svojce in svojo domačo vas. V Mariboru so mu preskrbeli brezplačno vožnjo v Dalmacijo. Mož se je v soboto 20. julija ves srečen odpeljal v Dalmacijo. Pred odhodom je pripovedoval, da se nahaja v Rusiji, osobito Tatarski in Sibiriji še mnogo Slovencev in Hrvatov. Vsa leta je živel skupaj z ujetnikom-Slovencem iz ptujske okolice, ki že od časa, ko je bil ujet, na dobil nikakega glasu od svojih domačih. Mož je oženjen in tudi od žene nima nobenega poročila. Tudi ta Ptujčan se pripravlja na vrnitev v Slovenijo. Kam pojdete na letovišče Ljubljana, julija. Vemo, vsi vemo in vsa Ljubljana že ve, da je gospa ravnatelja X. odšla na letovišče v Belgijo. Ta je nobel, pa bodi še ti, ki si ji zavidljiv, če ti nese. Tam do francoske Riviere že pridejo bolj petični Ljubljančani, ampak na morje v Belgijo — ne, to se je menda prvič pripetilo v naši kroniki. Pretakni, vestni in temeljiti kronist, pretakni Ljubljano, morda najdeš še kak bolj zanimiv slučaj, kot pa ta gospe ravnateljeve. Prični zgodaj zjutraj in nehaj zvečer in preglej, kam bo šel ta in kam bo šel oni na počitnice. Najprej povprašam tebe, ljubi sosed. Saj nisem jezen nate. Res je, vsako jutro mi jemlješ urico sladkega dremanja. Razumem te in ti opro-ščam. Osem otrok imaš in mnogo d t v potrebuje tvoja žena, da skuha skromno uradniško kosilo. Pa moraš vsako jutro cepiti in žagati drva. Kam boš šel na letovišče? Kako boš izrabil tvoj dopust? »Eh, veš, dopust mi pride ravno prav. Pri lesnem trgovcu bom nadomestoval knjigovodjo, ta gre za dopust nekam v hribe.« »In ti, kaj ne boš imel počitnic?« »Kaj mi bodo? Imam veliko družino! To pa to, to si pa privoščim že sedaj: vsak večer noge v skledo mrzle vode. Potim se zelo v noge in lažje spim, če si skopljem zvečer noge.« Adijo, sosed in uradnik druge kategorije. Sedaj pa povprašam tebe, stara, revna služkinja. Saj veš, nadložna si in revmatizem te muči. Ali boš šla v Karlove vari? Nemara v Dubrovnik ali celo v Egipt? Ne bo škodilo tvojemu revmatizmu. »Kako ste rekli, mladi gospod? V Egipt! Ali ni to tam, kjer je kraljeva hči pobrala Mozesa iz vode?«. »Tam, prav tam. Kaj mislite tja na počitnice?« »Počitnice? Kdo jih bo privoščil meni, stari revi? Garati treba, garati, pa Se pravi gospodinja, da ine ima samo še iz usmiljenja pri hiši. Počitnice — poleti bom morda še vzdržala, na zimo pa bom legla in bom imela počitnice — za zmirom!« i .! fn Ze dobro, starica, dobro si mi povedala ša-ljivcu neumnemu. Ampak še druge moram povprašati. Postoj ti, mlado dekle, ni še take sile) ob pravem času prideš za pult v trgovino. Povej, kam greš letos na počitnice. Greš nemara v Trou ville ali v Ostende, kot gospa ravnateljeva? i »Helie! V nedeljo grem na Savo, če bo vreme. Zvečer bom pa v kavarni gledala po ilustracijah, kako se kopljejo drugje, kako se koplje gospoda. To jim mora biti lepo!« Počakaj, se tvojo mater grem povprašat. Gospa kondukterjeva, prenehajte za trenutek z žehto! Kam pojdete letos na počitnice, ali na Bled ali v Rogaško Slatino? Vaša hči pravi, da ne gre v Trouville. Vi pojdete gotovo. No, no, saj nisem mislil tako hudo. Ni me bilo treba v sveti jezi obrizgati z milnico. »Na Bled? V Rogaško Slatino? Mar mislite, da imamo milijone? še Bog daj, da bom utegnila kdaj pa kdaj z otroci v Mestni log. Bežite! Z žehto moram biti do enajstih gotova!« Še tebe povprašam, gologlavi študent. Kaj te drži v Ljubljani? Nemara plavooka Frida, tej si v maju pel pod oknom in igral na mandolino? Tako romantičen more biti samo še Vipavec. Zakaj ne greš v ljubljeno Vipavo? Na počitnice? Zgani se! »Ne morem tja! Pa če sem enkrat lam, ne morem nazaj. Križ je s potnimi listi. Optiral sem.« »Nu, nu, le ne tako redkobesedno, kri vipavska! Kje boš prebil torej poletje?« »V Tivoliju, s knjigo in s skripti v roki. V jeseni polagam drugi rigoroz. Večere pa bom prebil na vrtu, pri četrtinki Štajerca. Vipavca, vipavca ne točijo nikjer več. Že veš, da jo Frida odšla z avtomobilom in s svojim novim ženinom v Dalmacijo? Ta ima denar, jaz pa premalo izpitov in pa mandolino!« Pozdravljen, ubogi Vipavec. Mesto z vlpav-cem se tolažiš s Štajercem. Je še dobro nadomestilo. Frido boš nemara pozabil pri skriptih. Ali je pa ne boš! In ti, »Slovenčev« reporter? Ustavi se, da te povprašam: »Kje bodo tvoje počitnice?« Nikjer! Nobene počitnice ti no izpulijo več, se mi zdi, peresa iz rok, ko si ga enkrat zagrabil. Preskrbi si predujem in jo odrini, v Novo Zelandijo ali na Svalbard, ali pa tudi samo v Črno vas. še od tam boš pisal potopise in telefoniral o nesrečah. Kje so tvoje počitnice? —lr Huda suša Slovenska krajina, 22. julija. Več tednov je že preteklo, odkar Slovenska krajina (zlasti dolnjelendavski okraj) ni videla dežja. Radi tega je zavladala po vsej krajini huda suša. Na cestah je prahu do gležnja. Potoki so skoraj popolnoma prazni in se je tudi Mura skrčila kakor malokdaj. To pa seveda še ni najhujše. Zelo trpijo radi suše travniki in polja. Ako ne bo kmalu dežja, otave ne bodo nikjer kosili, ker se in začela Irnvn sušilj. Nedogledna bo škoda tudi na polju. Krompir postaja v zemlji grbav, ker nima vlage I Koruza že iina zasukano listje. Proso in ajda je vzklila, toda rasli radi pomanjkanja mokrote ne. more. Vse si želi dežja. Ako ga še dolgo ne bo, čakajo Slovensko krajino hudi časi. Stran 4. Glavobol in migrena prenehata, zopet se veselite življenja s pomočjo znanih Ime „Pyramidon" je zakonito zaščiten. Fal-zifikati pod tem imenom se sodnjisko zasledujejo. Pristne samo v originalnem zavoju ..jKeMakjOciui". V mlaki utonila Ormož, 22. julija. Ko sta se včeraj vrnila od božje službe zakonska Podgorelec na Humu, sta našla doma mrtvo poldrugo leto staro hčerko Štefko, ki je utonila v domači mlaki. Dekla, ki je ostala doma za varhinjo, se je ta nekaj hipov odstranila, med tem pa je dekletce zašlo v mlako, ki ni bila zadosti ograjena. Ne da bi bila kaj poskušala deklico oživiti, je služkinja stekla po nasvetu nekega moškega k županu javit nesrečo. Skoro gotovo bi se bil dal otrok rešiti, če bi bil kdo poskušal z umetnim dihanjem. Tako pa je tudi tukaj — kot v mnogih drugih slučajih — nepoučenost draga stvar. Osebne vesti jc Diplomiran. Na visoki tehnični šoli univerze v Grenoblu je diplomiral za inženjer-ju spccijalista papirne stroke g. Vladimir Šega iz znane slovenske družine pokojnega ing. Ipn. Šega, direktorja južnih železnic. jc Iz vojaške službe. Po službeni potrebi s.i odrejeni za vodnika 5. pionirskega bataljona inženjerski porotnik Vladimir Skarlovnik; zn vodnika 4. divizijona topn. polka 1 armijske oblasti topn. podporočnik Mirko Janjič; na službo v štab poveljstva inženjerije V. armijske oblasti inž. poročnik Josip Aleksič; za šefa brezžične telgr. in tel. sekcije 2. zrakoplovne-ga polka zrakoplovni poročnik Janko Šalamun; /n vodnika andrijevnčkega orožniškega voda 5. orož. polka orož. kapetan It. razr. Vladimir Miler; za vodnika uroševačkega orož. voda :. orož. polka orož. podporočnik Danilo Dozet; na službo v pomorski arsenal morn.-tchn. podporočnik Maks Matek in na službo na kr. brod •Dalmacija« poročnik bojnega broda 1. razr. Miroslav Gogala. Druge vesti jc Nagloma je umrl 22. t. m. na letovišču v Splitu g. dr. Vane R a d e j, solastnik in šef tvrdke >Cehostaklo« v Belgradu, sin znane in ugledne Ra-dejeve družine z Brega pri Celju. Rajni je bil sploš-1:0 spoštovan in priljubljen. Pogreb bo 25. t. m. ob 4 popoldne v Celju. N. p. v m.! jc Zasluženo odlikovanje narodnega delavca. V soboto 20. julija se je zglasila pri duhov, svetniku in bivšem narodnem poslancu g. Ka-rolu Škulju, župniku v Dolenji vasi. deputaci-ju načelstva lončarske zadruge in poklonila svojemu častnemu članu in bivšemu dolgoletnemu načelniku krasno diplomo. Diploma je sijajno delo umetnika prof. Josipa Pungartnika iz Kočevja. Častna diploma je iskreno priznanje za velikanske zasluge, ki jih ima g. duh. svetnik na polju lončarstva. jc Petnajstletnico mature v zavodu sv. Stanislava obhajamo letos v Železnikih v torek, 30. julija. — L. G. Križe. jc Maturante in sošolce I. 1919 iz Šent. Vida prosim, da mi javijo, ali se udeleže sestanka za desetletnico dne 6. avgusta t. 1. v zavodih. Langus Joža, mest. knjig., Ljubljana. jc Tabor na Sv. Joštu dne 28. julija. Ob pol desetih sv. maša, nato tabor. Govori Jože Langus. Delavci, pridite! jc Službena mesta na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Prosto je mesto profesorja (sup-lenta) inženjerja za stroj egradbo, eventualno elektrotehniko, dalje mesto strokovnega učitelja za elektrotehniko. Reflektanti za ta službena mosta naj se /glasijo osebno pri direktorju. jc Lov na prepelice dovoljen. Včeraj smo objavili pod tem naslovom notico, da se smejo prepelice loviti od začetka lovske sezone. Z merodajne strani pa smo izvedeli, da velja to dovoljenje saiino za Srbijo, ne pa za naše kraje, kur naj izvolijo vzeti lovci blagohotno na znanje. jc Poljska škoda, ki jo povzroči vojaštvo i prilikom vežbanja. Ministrstvo vojske in mor-; narice je izdalo dne 10. t. m. pojusnilno nared-ho, da morajo poveljniki vojaških enot strogo paziti na to, du ne napravi vojaštvo, če vežba v terenu, nikakršne škode na poljih, vrtovih, nasadih itd. Če se pa temu, in sicer v skrajnih slučajih, izogniti ne more. tedaj mora enota, ki je napravila kakršnokoli škodo, takoj sestaviti komisijo, obstoječo i/, dveh častnikov in enega zastopnika občine. Ta komisija mora v navzočnosti odškodovanca ali njegovega namestnika točno ugotoviti nastalo škodo in o temu pismeno poročati prvopredpostavljenemu poveljstvu in obenem oškodovanemu lastniku. Če lastnik nc pristane, da oceni škodo ta komisija, tedaj prevznme nalogo ocenjevanja škodo strokovna komisija, v katero orlredi tako vojaško poveljstvo kakor tudi oškodovani lastnik po enega člana, nato pa izbereta obadvn člana Sf tretjega strokovnjaka v komisijo. Škodo se mora oceniti če le mogoče vedno na licu mesta. Ocenjeno škodo do zneska 1000 Din bo poravnalo pristojno poveljstvo divizijske oblasti, škodo nad 1000 Din pa ministrstvo vojske in mornarice. •k Zmagovalci. Kakor smo na tem mestu napovedali, se je vršila v nedeljo prva dirka ndadega kolesarskega društvu »Drava« v Ormožu. Dirka je v vsakem oziru dobro uspela. Prisostvovalo ji je nad 1000 ljudi. Prvo darilo pr' mladih je odnesel tekmovalec iz Varaždina, pri starih pa neki Ljutomierčan. Drugo darilo je pripadlo pri mladih Dogši iz Središča, pri starih Varaždincu. Tretje darilo pa so si pri obeh vrstah priborili Ormo/anci. Ker člani mladega društva še niso imeli časa za treniranje, so z uspehom lahko popolnoma zadovoljni. Vreme. Včeraj je vročina zopet narasla. V Ljubljani je kazal termometer 32 stopinj C, v Mariboru 27, v Zagrebu in Belgradu 32, v Sarajevu 31, v Skoplju 33, v Splitu 35 stopinj C. Vreme povsod mirno in iasno. jt$ slovenskih narodnih pesmi, ki jih je priredil za srednji glas s spremijevanjem klavirja Zorko Prelovee, in ki izidejo v kraikem v založbi Jugosl. knjigarne, bo rič pel danes v sredo zvečer v Radio g. koncertni pevec Mar-jHn Rus. Opozarjamo na to vse ljubitelje našo narodne pesmi! * jc Pranje brez mi'a je ravno i.uv. goče kakor brez vode. To mnenje pa ne 1...... samo pri vseh dobrih gospodinjah, ampak ludi , znanstvenikih, ki so proučevali problem pranja. 11 vsi ti so prišli do zaključka: rabi vselej najboljše milo, rabi »GAZELO«! L$ubl$ana Nočna služba lekarn. Nočno službo imajo drevi: Dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Na delo greva obvezana Ljubljana, 23. julija 1929. Postrešček Jaka in postrešček Joža sta bila klicana in zakaj bi se ne odzvala vabilu. Šla sta skladat drva, v klet jili je pa metal voznik sam. Metal jih je po svoji previdnosti, in iz previdnosti je klet g. P. globoka, okno ozko, tak je namreč magistratni predpis. Jaka in Joža sta bila v kleti in sta lovila polena. Lovila sta jih srečno in celo ritem padanja drv sta ujela. Ne vem, kako in kaj, ritem je bil prekinjen in poleno — metersko — je padlo na glavo Jaki, Joži na roko. Oba sta morala k zdravniku. Prvemu je obvezal glavo, drugemu roko, oba sta pa trpela molče in nista iskala tolažbe. »Kaj bo pa sedaj!« je vprašal popotnik. »Kaj? Delat greva!« »Saj niste za rabo!« »Kdo pravi, da ne? Sicer sva zavarovana pri bolniški zavarovalnici, ne vem, kako se reče, Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Toda stvar je ta: ta ura® pre*labo plača in družina bi trpela, rajši malo potrpim!« »Saj imate svojo podporno akcijo!« »Res jo imamo, ampak kam pridemo, če bi za vsako malenkost nakazovali denar. Vsak plača mesečno 5 Din za rezervni sldad, ta je pa zn največjo silo. In je čisto vseeno, ali kdo nosi zelene ali pa rdeče porte, ali pa če ima na kapi napis komisijonar, ali pa postrešček, mi smo vsi eno in ostanemo eno in zato grem na delo.« Jaka je šel na delo z obvezano glavo, Jože z obvezano roko. * 0 Odličen gost v Ljubljani. V ponedeljek je dospel v Ljubljano gledališki ravnatelj g. Valent Fausboll iz Kopenhagna. G. Fausbiill je pred mesecem dni nnstopil potovanje po Jugoslaviji ter je prepotoval vse pokrajine naše države. Na povratku v svojo domovino se je ustavil še v Sloveniji. G. Fausboll je napravil na svojem potovanju nad sto fotografskih po-snemkov in namerava na Danskem imeti velik ciklus predavanj o čudovitih lepotah, ki jih je odkril v naši državi. G. Fausboll se je v Ljubljani sestal z vodilnimi osebnostmi našega gledališča, včeraj pa je odpotoval na Bled, odkoder odpotuje te dni preko Jesenic v domovino. O Temperatura Save je včeraj popoldne ob 2 znašala pri Tomače#em 20.3 stopinj C. 0 »Pokalica« se poslavlja. Naš ljubi, stari »kraherle«, dolgoletni borec za abstinenco in proti alkoholizmu, jemlje sedaj svoj žalosten konec. Kdo pije še »pokalico«? Še sedaj, ko je tako vroče in se kozarec hladilne pijače prav prileže, še sedaj se malokdo zmeni za »kraherle«. Pokalice niso premagale alkoholne pijače, izpodrinil jo je zaveznik: »chabeso«. Vozniki pokalic, nekdaj tako stalna prikazen v našem mesfu, so skoro izginili, ali pa prevažajo »chabeso«. Sodavičarji izdelujejo skoro sntr > habeso« ali tej pijači slično tekočino, ker > chabeso« menda zaščiteno. Otroci ne zah-več od starejših denarja za »kraherle«, am-pan : a >>šabeso«. Je pa tudi »chabeso« še bolj žilav borec proti alkoholizmu, kot njegov prednik »kraherle«. Pravijo, da kdor je navajen »chabesa«, ne prenese okusa alkoholnih pijač, obratno pa tudi prijatelji vina :n piva mrze chabeso kot vrag blagoslovljeno vodo. 0 Pr; da si ne polomite nog! Kje? Tam, ko krenete z Dunajske ceste v Pražakovo ulico. Svojčas so, Bog ve iz katerega vzroka, ta del ceste znižali, tako da je cesta sedaj najmanj 2 pedi pod n'očnikom, ki gre ob poslopju Hranilnice kmečkih :in. Rob pločnika je ves oškrbljen, cesta kotama in za osebni kot vozovni promet skrajno n.Ligodna. Opozarjamo mestno občino na žalostno stanje tega dela Pražakove ulice, da odstrani ta nedostatek, olajša promet in prepreči, da si tujec 1 tu ne pokvari ugodnega vtisa, ki ga je dobil na ! ostalih, lepo oskrbovanih ulicah našega mesta. O S Kette-Mumove ceste. Na Kette-Murnovi, prej Martinovi cesti, je te dni živahno delovno gibanje. Hišo, kjer je Šarafccnova trgovina, dvigujejo v eno nadstropje, kjer bodo stanovanja. Na I cesti ob hiši kopljejo mestni delavci jarek in polarno nove plinske cevi. Sfek'eni salon ob Pavškovi gostilni so odstranili, ker se baje ni izplačal. Odkar vozijo po tej ccsti avtobusi proti Šmartnemu in Sv. Križu, je tod promet še živahnejši, zlasti v dopoldanskih urah. ko hite kmetice z mlekarskimi vozički na trg. Bilo bi umestno, če bi rob ceste med Pavškovo in Poljšakovo gostilno primemo ogradili, ker je na tej strani ceste dokaj strm klanec in bi se utegnila zlasti med vozovnim prometom primeriti kaka nesreča. 0 Delo je bilo ponujeno na liublj. borzi dela: Moškim: 12 hlapcem, 10 gozdnim delavcem, 2 stroj, ključav., 14 kovačem, 7 mizarjem, 5 Žagarjem za venecijanko, 7 čevljarjem za splošno delo, 1 šteparju, 1 mesar, pomočniku, 3 pekom-ficijem, 20 zidarjem, 2 fasadnima zidarjema, 11 tesarjem, 5 pleskarjem-soboslikarjem, 2 sodarjema, 3 minerjem za kamnolom, 6 kamnosekom, 4 tapetnikom, 1 dežnikar. pomočniku, 1 pečar, pomočniku, 30 rudarjem, 10 krojačem, 9 kleparjem, 17 vajencem. — Ženskam: 1 tamburarici, 1 šivilji, 1 kuharici, 3 služkinjam, 1 pletilji, 2 provizij, potnicama. O V železniško zavoro se je zaletel. Železniški prelaz koncem Poljanske ceste je zelo slabo razsvetljen, kar zasluži grajo. To ie povzročilo v ponedeljek, pozno zvečer tudi nesrečo. Zidarski delovodja Franc Saksida se je zaletel s kolesom v spuščeno zavoro, ki je v temi ni opazil in padel na tla, poleg tega pa podrl še stražnika Martina Mihevca, ki je slučajno stal pred zavoro. Oba, Mihevc in Saksida sta precej opraskana, kolo pa je poškodovano. Več luči na ta prelaz! O Nesreča v sobi. Železničarjeva vdova Leona Legat, stanujoča na Celovški cesti štev. 53 je hotela v ponedeljek zastreti okno v svojem stanovanju. Stopila je na stolico, ki pa se je prevrnila. Le ga tov a si je pri padcu zlomila levo nogo. Rešilni avto jo je prepeljal v bolnišnico. j © Dva grda zločina preprečena. Policijska kronika je beležila včeraj dva grda zločina, ki pa sta bila k sreči pravočasno preprečena. V Šiški je v ponedeljek zvečer star grešnik, 75 letni berač Josip B. nadlegoval mlado, še ne 14 letno dekletce in vabil k sebi na dom, češ, da ga bo pogostil s sladkarijami. Beračeve prave namene so uganile ženske v bližini, ki so dale starega pohotneža aretirati stražniku. — V Črni vasi je kmet Alojz B. ponoči napadel 20 letnega fanta Ivana J., ki se je vračal od mrliške straže, ga vrgel v jarek ter hotel nad njim izvršiti nemoralno, sadistično dejanje. Fant se je v jarku obupno branil perverznežu, ta pa ga je osuval s čevlji. Na fantove krike so pritekli ljudje, ki so iztrgali fanta iz rok perverzneža. Ko je tega hotela aretirati policija, je možakar že pobegnil neznano kam. Žalostni pojavil B. Vojnovič-Pelikan: ( Likalnih Veliko veselje je nastalo v hiši gospe Stane, ko je nazadnje vendar dobila električni Iikalnik. Nič več se ji ni bilo treba z ogljem mučiti in ga razpihavati, da bi zagorelo — kar je najvažnejše in je njenega soproga Štefana najbolj vznemirjalo —, nič več ni glavo z mokro ruto obvijala, ko je likala, da ji razvijajoči plin ne bi škodoval. Vse te neugodnosti so bile srečno premagane. Samo žico razmota gospa Stana, vtakne stikalo in nič več; Iikalnik se segreje, dušeči plini se ne razvijajo in perilo leti ko iz rotacijskega stroja. Naravnost krasno! Toda... tudi v najlepšem jabolku je ečasih črv. V začetku je bilo vse v najlepšem redu. Po nekaj dneh pa je gospo Stano njena najboljša prijateljica Jula obiskala. Tako-le je začela: Kaj si upaš likati z električnim likal-nikom ?« »Kako bi si ne upala?« »In če pride kontrola?« »Kakšna kontrola?« »Pa občinska, nesrečnical Joj, če te zasačijo! Pred nekaj dnevi sem pri Simini sestri in svoji svakinji bila in komaj je bila skodelico na električni kuhalnik postavila in razmotala žico, ko je prišel oni s lenjigo, kontrolor. »Aha!« je rekel, »vi z občinsko elektriko kuhate kavo, kajne? Dober tek na taki kavi* Tii kazen, vas prosim, da piačate, ker vi kradete« — tako je nadaljeval — »občinsko elektriko. Dobro. Medtem ko kavo pijete, bo bi pa malo žarnice pregledal«. Iz sobe v sobo je šel in se vedno glasneje smejal: »Tako, tako! Vedno lepše! Nisem pričakoval! Žarnice po sto sveč, a prijavljene po šestnajst. In celo električni kuhalnik za kavo. Včasih tudi kako klobasico izpečete na njem, kajne? Ljudje pa se spogledujejo, ko občinska elektrika včasih trenotno potemni. A, da-li nimate slučajno tudi električni Iikalnik?« »Kako?« se čudi gospa Stana, »ravno tako je vprašal?« »Da! Prav tako.« »Strašno! In kaj je bilo potem?« »Nič. Zapisnik je napravil, Sima se je pa tisočaka iznebil.« Od tedaj ni bilo več veselja v Stanini hiši. Stani je neprestano človek s knjigo rojil po glavi. Električni Iikalnik ji je postal mučilnica. Še malega prtiča ni mogla v miru izlikati in Štefanov ovratnik. In če ga je, je bil tako slabo in neenakomerno izlikan, da se je Štefan nekega jutra glasno vzprotivil, češ da z neizlikanim ovratnikom ne gre v pisarno. Samo mislite si, kako je biio to težko za gospo Stano .Komaj se je stikala dotaknila, že je nekdo zaropotal z vrati. »Rogovilež rogovilasti,« vpije gospa Stana na mlekarja, »zakaj ne trka, ampak vdre v sobo ko kaka kontrola,« — tako misli v sebi gospa Slana, ali ne reče nič. Komaj je razgrnila rjuho čez mizo in prijela Iikalnik, zopet nekdo po vratih: Kuc, kuc! Jezik ko da se ji je razvezal, a nesrečna žica se je nekam zapletla. Nazadnje gospa Stana vendar uredi vso stvar in odpre vrata; in na vratih: učenec iz trgovine je prinesel kuhinjske potrebščine! »Zgubi se! Ničesar ne rabim!« Poldne. Štefan se vrača nekam zgodaj in vstopi brez trkanja. Zopet ji je dovolj likanja. Menda je osemkrat ta dan razmotavala žico in imela opravka s stikalom. Nekam iz-premenila se je žena; ko strašilo je postala. Stokrat lepša je bila, ko je z ogljem likala in z mokro ruto vezala glavo, da bi ji plini ne škodovali. »Žena, razbolela se boš, če bo šlo tako naprej!« »Znorela bom! To je strašno! Ponoči že sanjam od onega s knjigo!« Ali »oni s knjigo« nikakor ni hotel priti. Nekega dne, ko je gospa Stana ravno veliko pranja imela in neke blazine likala, je nenadoma zažgolela mala Lelica: »Mama! Mož s knjigo je tu!« »Jooj! Pravi je! Špela, Špela! Hitro pe-ljite tega gospoda s knjigo v salon in mu recite, da pridem takoj.« Nastalo je tekanje po sobah; odvijanje žarnic, nameščevanje drugih, z manj svečami. Kuhalnik je dobil mesto za posteljo, električni Iikalnik v štedilniku. »Za trenotek, dva se bom ustavila, da si oddahnem; potem v salon.« Dvakrat, trikrat je globoko dihnila, porinila za mizo izlikano in neizlikano perilo, da ne bi postalo sumljivo, se v ogledalu ogledala, si z rokami popravila lase in hrabro vstopila v salon: »Kaj želi gospod, prosim?« »Majhen prispevek, milostljiva gospa — prav majhen prispevek za zidanje cerkve sv. Antona. In knjigo imam. Med darovalce se lahko vpišete... Dajte, vsaj nekaj malega, milostljiva, za duše svojih dragih ...« (Iz srbščine Tone Potokar.) Maribor □ Romarjev na Brezje k M. Pomagaj se je pri Prosvetni zvezi v Mariboru oglasilo do danes nad 3000 (tri tisoč) udeležencev, večinoma moških. Vozila bosta dva posebna in 1 pomožni osebni vlak. Definitivni vozni red objavi »Slovenec« v nedeljo. Karte za polovično vožnjo izdaja Prosvetna zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. □ Zopet vlom v Mariboru. V noči od ponedeljka na torek so neznani vlomilci vlomili v šolo v Razlagovi (Cankarjevi) ulici. Policija vodi preiskavo. □ Umrla je v Zerkovcih štev. 52 pri Mariboru posestnica Marija Šalamun. Pogreb bo v četrtek ob 9 iz Zerkovc na pokopališče pri D. M. v Brezju. □ Sezona tatvine koles. Na mariborski policiji (Slomškov trg) imajo celo zalogo dvokoles, katerih gospodarji niso znani. Te dni se je zgodilo zopet več tatvin koles. Žensko dvokolo je bilo ukradeno Erni Jožefi, šivilji pri Lešniku na Slomškovem trgu 16. Uzmovič ga je sunil izpred stanovanja dr. Stamola na Kralja Petra trgu 3. Kolo je znamke «Opel» štev. 1366.362. — Zakel- ! šek Rudolfu je ukradeno kolo iz zaprte kolarnice na Košakih 70, vredno 900 Din, znamke «Union». Čepetu Antonu iz Slemena je sunil tat kolo iz gostilne Pec v Selnici ob Dravi. Kolo ima št. 61.587. vredno je 700 Din. □ Neznano žensko truplo je vrgla Drava dne 20. julija pri Obrežu blizu Središča na suho pri mlinu Ivana Korošca. Stara je približno 25 do 30 let, visoka je 150 cm, okroglega obraza, kostanjevih, neprislriženih las, zdravih zob, žuljavib rok, kar znači, da je delavka ali kmetica. Bila je popolnoma gola. Pokopali so neznanko 22. julija v Središču. □ Breskve in marelice so lotos v mariborskih in okoliških vrtovih precej dobro obrodile. Te dni so dospele večje količine na trg. Cena je 12 do 20 Din za kg. □ Poziv za vložitev za znižanje dopolnilnega davka na zemljarino v smislu zakona z due 22. junija 1929. Davčni zavezanci zemlja-rine, ki imajo v smislu gornjega zakona pravico na znižanje dopolnilnega davka, morajo vložiti tozadevne prijave do 31. julija 1929 brez pravice podaljšanja po čl. 4 zakona o neposrednih davkih. Dopolnilni davek se zniža pod sledečimi pogoji: I. Ako se davčni zavezanci bavijo izključno s kmetijstvom. 2. Ako sami ali s člani družine obdelujejo posestvo. 3. Ako rodbina takega zavezanca šteje več kakor 5 članov. 4. Ako dopolnilni davek ni višji kakor 5000 Din. V smislu zakona se ne smatra jo kot člani hišne zajednice: 1. Osebe, ki so stalno odsotne. Kot stalno odsotne pa se ne smatrajo one osebe. ki se nahajajo na: odslužen ju voj. roka, v šoli, na učenju kakega obrta, na zdravljenju in slično. 2. Osebe, ki se poleg kmetijstva bavijo z industrijo, trgovino, obrtom ali drugim poslom, ki podlega pridobnini. 3. Osebe, ki so v razmerju javne ali privatne službe. 4. Žena in otroci vseh omenjenih pod točko 2 in 3. 5. Hišna služinčad in nameščenci. Prijave se vložijo pri občinskem uradu na uradnih obrazcih, ki se dobijo v občinski pisarni. Prijavo vloži ona oseba, ki se smatra za davčnega zavezanca zem-ljarine. Prijavo smejo vložiti tudi pooblaščenci, ki pa morajo v tem slučaju prijavi priložiti pooblastilo. Na zahtevo davčnega zavezanca je županstvo dolžno, da prijavo izpopolni po navedbah davčnega zavezanca. Prijave, ki se vložijo po odrejenem roku, se ne bodo več vpo-števale za znižanje dopolnilnega davka. Za isti-nitost števila članov hišne zajednice kakor podatkov pod točko 1—5 odgovorno je poleg davčnega zavezanca tudi županstvo. □ Resnica o sobotnem špeharskem trgu. Nekdo skuša silno premeteno lancirati v lokalne liste poročila o »vzornem redu« na špeharskem trgu in »da je mogel tržni nadzornik svoje delo opraviti v dobri pol uric. Mariborčani, osobito gospodinje se lepo zahvalimo za vse te »dobrote«, ko pa tokrat nismo mogli dobiti svinjskega mesa za domačo potrebo. Celih 5 špeharjev-kmetov smo imeli na trgu, dočim jih je običajno druga leta ob tem čas ubilo najmanj 20 do 50! Vedno je bilo svinjskega mesa dovolj na špeharskem trgu ne samo predpoldne, ampak še popoldne si je lahko delavec kaj nakupil. Saj jo znano, da delavske družine dobijo denar šele soboto popoldne. Tokrat pa že okoli 11 ni bilo skoro nobenega mesa na špeharskem trgu. In zunanji kupci, ki so vsako soboto iz cele okolice, in prav posebno iz Mežiške in Dravske doline prihajali v Maribor nakupovati svinjsko meso in špeh, so začudeni povpraševali, kako to, da je tako malo svinjskega mesa in špeha na trgu. Še bolj so se pa čudile naše gospodinje, ko je cena mesu in špehu vsled tega, ker je bilo malo blaga na trgu, poskočila pri mesu in špehu kar za 1 do 2 Din pri kilogramu! Dobro bi bilo, da bi občinski svet temeljito raziskal vzroke tega nazadovanja! □ Požrtvovalni gasilci. Pri Sv. Miklavžu niže Maribora je tamošnje gasilno društvo pozidalo letos nov skromen gasilski dom, a nabavilo si je tudi novo brizgalno. Slavnostna otvoritev doma in 1 blagoslovitev brizgalne se vrši dne 4. avgusta. Pričakuje se velika udeležba iz Maribora in okolice. □ Nov trgovec v sosednjih Hočah. Trgovino mešanega blaga v Spodnjih HoSah pri Mariboru v hiši gospe Evice Frangež-Rečnik je te dni prevzel mlad trgovec g. Alojz Simonič iz Ptuja. Gosp. Si-monič prevzame tudi dobroznano Frangeževo gostilno. □ Mariborčani silno pogrešamo urejeno ko- • pališče na Dravi. Odkar je KSferjevo kopališče v Koroškem predmestju zaprto, si ljudje sami iščejo v odprli Dravi primerna mesta za kopanje. Radi tega pa slišimo tudi vsak dan o nesrečah v Dravi in o reševalnih delih. Tudi v okolici »i hladne vode željno občinstvo poišče kopališča. Tako vidimo sedaj vsak dan od zore do trde teme na stotino mladih in starih kopalcev v škofijskem ribniku ob državni cesti na Tezni. Celo ribnike pri opekarnah v Eadvanju so izletniki spremenili v kopališče. Kristianovo kopališče v Loški ulici, Katrčino v Studencih in Gauhejevo v Bistrici pa Itak ima te dni toliko obiskovalcev, kaikor ie dosedaj nobeno leta □ Nezgode t Mariboru. Dne 22. t. m. popoldne je 40 letnemu pri tvrdki »Unipn« zaposlenemu hlapcu Ivanu Mogi padel drog na glavo in ga težVo poškodoval. — Zvečer istega dne je pa zadobil 20 letni pri Jelencu v Rošpohu 100 pri Mariboru zaposleni delavec pri delu poškodbo na mazincu desne roke. — Isti čas se je pa vrezala 43 letna v Jezdarskl ulici 8 stanujoča postrežnica Ivana Pessel pri rezanju mesa v drugi prst desne roke. — Ravno takrat je pa prišel 25 letni v ulici Ob bregu stanujoči delavec pri delu nehote z desno roko v cirkularno žago in si prizadjal veliko rano na srednjem prstu. — Pa tudi 29 letni v Mlinski ulici 2 stanujoči delavec Avgust Jerič je zadobil pri delu poškodbo na desnem laktu. — Ob 22 pa je padla 20 letna na Rotovškem trgu stanujoča modistlnja Fanika Drnovšek raz kolesa in se je poškodovala na desi roki. — Ob isti uri je zadobil 68 letni kočijaž Ivan Novak, na Aleksandrovi oesti 12 poškodbe na obrazu, ker je hotel tam spati, hišni hlapec ga je pa vun vrgel. □ Borza dela v Mariboru išče nujno enega slikarja za Maribor in več kuharic in služkinj za Švico. , , □ Dr. Marinič Fran, Maribor, je odpotoval m do nadaljnega ne ordinira. * . □ Dr. Jožo Sekula se je vrnil z dopusta in zopet ordinira. Dopoldne od 8 do 9, popoldne od 1 do 3. Dopisi Celic & Invalidi in oddaja trafik. Razrešena bo ▼ najkrajšem času trafika pri Sv. Rozaliji, občili Okolica—Sv. Jurij ob juž. žeLNaosebno ganljivo nagovorila g. slavljenca njegova nečukinia ga. M. Z. Slavnostni sprevod se je pomikal od žup-nišča v cerkev med gostim špalirjem vseh tukajšnjih organizacij in korporucij. Za duhovščino so šli g. okrajni glav«ir, predsednik okrajne blagajne in gerent mesta krškega primarij g. dr. Julij Murgelj, župan g. Alfonz ITrbanč z nekaterimi obč. odborniki, ravnatelj obč. hranilnice in posojilnice g. Fr. Vodopivec, dalje &redsedniki vseh tukajšnjih organizacij ter od-orov. Krasen cerkveni govor o mašniškem stanu je govoril č. g. svetnik Žust iz Cerkelj. Popoldne ob 3 se je vršila slavnostna akademija v dvorani »Pod Lipo«. Udeležba ljudstva je bila nepričakovano velika. Program je bil zelo pester. Govore, deklamacije in gratulacije je poživijalo petje in tamburiranje. G. jubilant je dobil poleg lepih šopkov, srebrno čušo ter diplomo častnega občunstva — v spomin in priznanje. Slovesnost prireditve sta povečala s svojo navzočnostjo g. okrajni glavar iz Krškega in nadvse ljubeznivi, veleodlični gospod geodetski general Stevan P. Boškovič s svojim adjutantoni e. pešadijskim majorjem Milošem N. Šodolac. Naj bo izrečena tem visokim gostom iskrena zalivala. Pa tudi vsem drugim, ki so na ta ali drugi način sodelovali in pripomogli k temu. da se je cela slavnost srebrne sv. maše tako lepo izvršila, se jjripravljalni odbor prisrčno zahvaljuje. ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. Nova motorna bri/.galna gasilskega društva v Št. Rupertu se jc v nedeljo slovesno blagoslovila. Te slovesnosti se je udeležilo več gasilnih društev in veliko ljudstva. Sv. blugoslov je izvršil domači župnik ob asistenci. Sani je tudi ogovoril nurod in zlasti še gasilce in jih navdušil za gasilski poklie. Kumovala sta pri blagoslovu visokorodna gospod in gospa grof in grofica Barho. Gospod grof Borbo je pričo joče tudi v lepih slovenskih besedah nagovoril iti jih navduševal za gasilski »Na pomoč«. Pozdravil je nato še načelnik gasil, društva vse navzoče v lepih kratkih besedah. Nato se je vršila šc vaja z novo brizgalno. Popoldne je bila veselica na vrtu g. Jaki. Ob 7 in četrt dne 21. juliju je potres z močnim sunkom preiskusii solidnost zidanja cerkve, stolpa in hiš. Sled je zapustil, škode pa ni posebne. Suša je začela pritiskati, treba bi bilo nekoliko dežja. Žito jc že skoroda požeto, ajda posejana. Kakor jo Bog očuvul prvo, da bi še drugo, in letina bo dobra. gospodarstvo Produkcija premoga v Sloveniji Kakor v prejšnjih mesecih tako je bila v aprilu in maju t. 1. produkcija premoga v slovenskih premogovnikih znatna, vendar je zaostajala za rekordno višino (nad 200.000 ton) v marcu t. 1. Vendar pa je produkcija še nad oddajo in se zato večajo zaloge za jesenske mesece in zimo, ko nastopi sezijsko ojačenje povpraševanja. Produkcija premoga je znašala v maju t. 1. (v oklepaju podatki za april): 170.008.5 ton (180 tisoč 720.50);oddali pa so premogovniki: železnicam 85.293 (86.711); brodarstvu 542 (621); industriji 57.058 (56.150); raznim 9.828 (11.850)- izvozili so 2.736 (2.529); sami pa porabili 9.685 (10 tisoč 264), kar je pripisovati zmanjšanju deputatov. Skupno je znašala torej oddaja 165.136 ton napram 168.126 tonam v aprilu, kar je nazadovanje sezij-skega značaja. Zaradi zmanjšanja oddaje, kateremu le počasi sledi produkcija. Skupno so slovenski premogovniki v prvih petih mesecih t. 1. producirali 922.011 ton premoga in s tem prekoračili rekordno produkcijo leta 1925. V prvih mesecih lani je znašala produkcija samo 772.468 ton, 1927 759.110, 1926 703.991 in 1925 773.994 ton. Zaloge naraščajo: tako so znašale koncem marca 42.788 ton, koncem aprila že 55.883 ton in so v teku maja narasle na 69.256 ton. Rudniki so v teku meseca maja povprečno zaposlovali: 258 (256) uradnikov, 237 (236) paznikov in 9800 (9687) delavcev. VIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 23. julija 1929. Vobče se stanje hmeljskih nasadov še vedno lahko označi z »dobro«, dasi se tudi tu in tam v vrtovih vsled silne vročine pojavlja solnčni palež. Temeljito premo-čenje zemlje bi bilo nujno potrebno, ker se v nekaterih nasadih že izvršuje izkobuljenje cvetja. Letošnje blago bode prav dobre kakovosti, ker je rastlina popolnoma prosta vseh škodljivcev. Po današnjem stanju se že lahko trdi, da letos ne bo-demo pridelovali toliko hmelja, kot v minulem letu. — Društveno vodstvo. Slavonia, Zupreb. To eno največjih lesnih podjetij v državi je pred nedavnim zamenjalo svoje delnice v razmerju 1:5. Nominale novih delnic je sedaj 200 in se je tečaj delnic še pred mesecem dni gibal blizu noininala. Sedaj pa je tečaj popustil in so včeraj notirale 130—160, v začetku borznega sestanka pa je bil denar celo samo 80. Dolarska posojila so dosegla leta 1927. višek s vsoto 1592 milij. Lani je bilo že za 105 milij. manj. Dobili so: Evropa 650.92 milij., Amerika 437.48, dežele Združenih držav v Ameriki (Ha\vai, Filipini, Porto Rico in Alaska) 7.26, Japonska, Avstralija in holandska Indija 154.84 milij. V Evropi je dobila največ — Nemčija, namreč 292.48 milijonov, Italija 65.40, Danska 61.50, Norveška 44, švedska 29.07, Ogrska 26.45, Velika Britanija in Irska 25.46, Finlandija 18, Francoska 17.25, Poljska 17, Grška 15, Belgija 14.73, Švica 12.48, Bolgarija 9, Avstrija 3.50 milij. dolarjev. Od amerikan-skih držav so dobile' največ: Kanada 237.37, Ar-gentinija 113.03, Chile 81.41, Brazilija 78.25, Kolumbija 74.25, Peru 20.50, Bolivija 19.88... doli do Nicarague, ki je dobila 1 milijon. Ako še pomislimo, da je bilo posojil 1. 1926 1318.55 milj., leta 1925 1329.92 milj. in veliko še prej, moremo si predočiti, koliko denarja imajo Združene države jx> vsem svetu. Posebno Evropa je od leta do leta bolj v odvisnosti od Amerike, in ako gre tako dalje bodo Združene države faktičen gospodar vsega, kar je v Evropi sploh še kaj vredno. — Zadnji čas je, da začne Evropa resno misliti na tako zvezo, ki polagoma Evropo reši pred amerikansko poplavo. Briand pametno misli. Da bi le imel dovolj poguma in sreče, da sproženo misel dovrši. — Med dolžniki Amerike pa zaman iščemo — Jugoslavije. Ni naša zasluga to, kajti mi bi radi bili dolžniki, samo Amerikancl niso hoteli nič posodili. Morda pa je to naša sreča. A. G. Trbovlje Smrtna kosa. Umrl je spoštovan rudniški poduraduik v p. Ivan Kraner, znan kot rudniški tmujer«. Dolga leta je oskrboval rudniško ekonomijo na Doberni, ki je jiosedovala več sto krav nove švicarske pasme. Pozneje, ko so prenehali s tem gospodarstvom, je bil zaposlen kot paznik pri rudniku. Pogreb učitelja Kramerja. V soboto so našli v Savi pri Hrastniku ravno pred štirinajstimi dnevi utopljenega učitelja Kramerja. Pokopan je bil v nedeljo na trboveljskem pokopališču, kjer se je zbralo veliko število žalujočega občinstva. Zagorje ob Savi Velika skala stoji sredi krompirja in fižola na gredi onstran Medije ob cesti proti kolodvoru. — Pred dnevi je v rudniškem kamenolomu en strel tako silovito učinkoval, da je to več centov težko skalo v velikanskem loku vrglo preko cesi« in Medije. Res je potrebno, da je cesta zastražena, kadar je v kamenolomu »Feuert. Stavba ljud*ko kuhinj« dobiva te dni stresni stol in bo v kratkem pod streho. V hiši Borza 23. julija 1929. DENAR V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni. Prometa je bilo nekaj več v devizah Berlin in Dunaj. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Trst in Pariz, dočim je v ostalih devizah intervenirala Narodna banka. Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji): Amsterdam 2285.50 bi., Berlin 1356.50—1359.50 (1359), Bruselj 791.51 bi., Curih 1094.40-1097.40 brezalkoholna restavracija in par sob za stanovanja neoženjenih delavcev. Stavbna zadruga vrši lepo socialno delo. S kolesa je padel in se nekoliko poškodoval Stanko Godlar pred hišo g. Ino, mesarja. Cesta ima na tem mestu klanec, pa še nekoliko ovinka, kolesar pa si je menda zavijal cigareto, pa ga je neznaten kamenček na cesti prevrnil. Veliko stavbo za novo šolo nameravajo začeti zidati prihodnjo pomlad. Čas je, kajti zagorska osemrazrednica gostuje v dveh tujih hišah, ker je šolska zgradba premajhna, dasi je izredno racionel-110 izrabljen prostor v stari stavbi. Tudi učiteljstvo zagorske šole nima stanovanj. Sam g. upravitelj mora stanovati izven šolskega poslopja. V novi stavbi bo menda tudi meščanska šola. Potem zagorskim otrokom ne bo treba se voziti v ljubljanske meščanske šole. Kočevje Koncert. V soboto 20. julija sta priredila konservatoristu gdč. Josipinu Dolenc, in g. tn-gelbert Maurin iz Ljubljane koncert. I rogrnm je bil poster in posrečen, izvajanje zlasti solo-petje gdč. Dolenčeve jc nadvse Ugajalo. Ugn-jale so predvsem slovnške narodne in Gerbicev: Kakor dih. G. Maurin (pianosolo) je izvajal težke skladbe Chopina: Nocturno No. 9, It in 15. Žulibog, da je bilo vse skupaj tako slubo organizirano in da je tako izvrstno izvajanje obeh konservatoristov poslušalo jedva dvajset ljudi. Taki koncerti, ki so gotovo za Kočcvie glasbeni dogodek, hi morali biti številno obiskani. Mogoče so neuspehov krive previsoke vstopne cene. Smrtna kosa. Sredi najlepše mladostne dobe je umrla v ponedeljek zjutraj turistka gdč. Fanči Kajfež iz znane rodbine Mihe Kojfeža. Pokojnica je bila nadvse simpatično dekle, v družbi enako ljubeznjiva napram vsem, v teh odlična učenka. Kajfeževa je študirala v Kočevju in tu dokončala realno gimnazijo, nakar je šla v Zagreb, kjer se jc upisula na juridično bo tudi fakulteto. Zaareb in hrvatski trak ni bil zaaio- (1095.90), Dunaj 800.80-4508.80 (802.30), Newyork 156.845 bi., London 276.44 bi., Pariz 222—224 (223), Praga 168.20—169 (168.60), Trst 296.97 do 298.97 (297.97). Zagreb. Amsterdam 2285.50 bi., Berlin 1356.50 do 1359.50, Budimpešta 901.65-994.65, Curili 1094.40-1097.40, Dunaj 800.80-803.80, Newyork 56.77-56.97, London 276.04-276.84, Pariz 222.21 do 224.21, Praga 168.20—169, Trst 206.84-298.84. Belgrad. Berlin 1356.5—1359.5, Budimpešta 993.115, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 800.8 do 803.8, London 276.04—276.84, Newyork 56.745 do 156.945, Pariz 222.21—224.21, Praga 168.20—169. Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.90, Budimpešta 90.575, Bukarest 3.08, Dunaj 73.20, Ix>ndon 25.22625, Madrid 75.55, Newyork 519.675, Pari/ 20.37, Praga 15.375, Sofija 3.75, Trst 27.185, Varšava 58.25. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kr. zav. 170 den., Vevče 125 den., Kranj. ind. 270 don., Ruše 275 do 285, Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb, vojna škoda ar. 399—400 (400), kasa 399—400 (400), termini: 7. 399 den., 8. 403.50 do 404 (404), 12. 416.50-419, 7 odst. inv. pos. 85.50 den., agrari 50 den. Bančni pap.: Hipo' 202—203 (202), Poljo 15-10 (16), Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 80.75 -81, Lj. Kr. 123 den., Medjun. 56 den., Nar. 7800 den., Prašted. 852.50 den., Srp-ska 152 den., Zem. 127—130, Obrtna 30—31 (30), Etno 164 den. Ind. pap.: Guttmann 205—208 (205), Slavonia 130—140, Slaveks 96—100, Danica 120 do 180, Drava 375 den., Šečerana 430— 450 (430), Osj. Ijev. 195—205, Brod. vag. 150—160, Union 170 do 175, Isis 17 bi., Ragusea 485-490 (485), Trbovlje 460—470 (465), Vevče 130 den., Nar. šum. 34—40 (39), Piv. Sar. 203 bi., Nar mlin. 20 den., Oceania 195—210, Jadr. plov. 575 bi. Belgrad. Belgr. zadruga 7500, 7 odst. inv. pos. 86.50—87.50, agrari 51, vojna škoda 405. Dunaj. Don. sav. jadr. 83.10, VViener Bank-verein 22.05, Bodencredit 100.20, Creditanst. 52.75, Esconipteges. 21.50, Aussiger Chemische 267.75, Mundus 173.72, Alpine 39.90, Trboveljska 57, Rima Murany 114.75. Les Povpraševanje je za deske sur. jelka paral, ostrorobe vezane 3200 m® po 24 mm 4 m IV. od 16—35 cm; 2300 m3 18 mm 1—3.50 m, 18.600 m3 po 24 mm 1—3.50 m, dalje za hrastove podnlee. Tendenca neizpremenjena. Žito Danes je napravila pšenica velik skok navzgor: Chicago je porastel napram včeraj za sedem točk, koruza skoro za tri, oves za dve, rž pa čez pet točk. Našo tržišče je poročilom o čvrsti tendenci takoj sledilo in zvišalo cene, ki so skoro dosegle najvišji nivo, registriran pretekli četrtek. Zanimivo je, da postaja razlika med pšenico in koruzo vedno večja: slednja je danes že za 15 par cenejša od pšenice. Neprestano kolebanje ameri-kanskih tečajev vznemirja naše tržišče in otežuje normalno poslovanje. Želeti je, da bi se cene že vendar enkrat ustalile na višini, ki odgovarja starim zalogam, rezultatom žetve in cenitvam nove žetve. V Ljubljani so cene neizpreinciijcne. Novi Sad. Pšenica: bč. nova 215—222, bč. nova avg. 217.50—222.50, bn. nova 212.50—217.50, bn. nova avg. 215—220, sr. nova 217.50—220, ladja Tisa, nova avg. 225—230. — Oves: bč. novi avg, 177.50—182.50, sr. novi 180—185, ban. novi avg. 177.50—182.50. — Koruza: bč. in sr. 205—210, ban. 202.50—207.50. — Ječmen: bč. novi 150—155. — Moka: 00 in Og 315-325, št. 2 295- 305, št. 5 275—285, št. 6 260—270, št. 7 230—240, št. 8 140 do 150. — Otrobi: bč., sr. in ban. 120—125. — Tendenca čvrsta. Promet: 62.5 vagonov pšenice, 1 ovsa, 13 koruze, 11 moke, 1 otrobov; skupaj 98.5 vagonov. Budimpešta. — Tendenca vzdržana. Pšenica: okt. 26.90—26.40, zaklj. 26.42—26.43, marec 28.90 do 28.40, zaklj. 28.42-28.43. Rž: okt. 22.30-22.10, zaklj. 22.1.2—22.14, marec 24.40—24.15, zaklj. 24.20 do 24.22. Koruza: julij 24.20—24.75, zaklj. 24.75 do 23.96, maj 22.55—22.56, zaklj. 21.57—21.59. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborslty in Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 11.195 pršutarjev in 1971 špeharjev. Iz Jugoslavije 326 pršutarjev in 835 špeharjev. Cene za špeharje: najboljši 2.45, I. 2.37-2.42, II. 2.20--2.30, kmetski 2.30—2.40. Pršutarji: I. 2.20—2.75. Cenn za špeharje in težke pršutarje se je držala, za lažje pršuta rie pa je bila za pet grošev višja. Močno bolna je prišla domov, kjer je celo leto bolehala. Smrt jo jc rešila mukepolneiga trpljenja. PoRreb pokojnice je bil v torek popoldne. Naj v miru počiva! Slovo. V teh dneh se poslavlja i/, Kočevja odvetnik dr. Štefan Ra j h in njegova soproga ga. Helena. Dr. Rajh, ki je vodil še preko šestnajst let svojo odvetniško pisarno v Kočev ju, je bil odličen narodni delavec. Deloval je pri vseh narodnih društvih kot aktivni član in odbornik ter ga bodo Slovenci baš iz tega ozira zelo pogrešali. Tudi soproga dr. Rajhova je bila med prvimi delavkami za ustvaritev družabnosti med kočevskimi Slovenci. V prvi vrsti pa ji gre hvala v tem, da je dolgo let sodelovala kot najboljša pevka v slovenskem cerkvenem /boru. Kdor si iz revnejših slojev ni mogel privoščiti koncertov, na katerih jc nastopala dr. Rajhova z odličnim svojim sopranom, je šel v cerkev, kjer je imel pravtako ob njenem petju največji užitek. Dr. Rajh odltnju nn novo mesto v Celje, kjer si bo bližje svojega rodnega kraja osnoval prijetno družinsko ognjišče. Mi želimo obema, da bi se v Celju enako dobro počutila kot pri nas v Kočevju. Tatvina. Mesarju g. Morscherju je bil pred nekaj dnevi ukradeno kolo. Ker je pomočnik opazil, da se neki mlad fante sumljivo suka okrog kolesa, je jiostnl jiozoren. Takrat je fante nenadoma skočil na kolo in pognal v dir- Ko je pomočnik to zapazil, mu je v naglem diru na svojem kolesu sledil. Fante komaj star štirinajst let je jjodil proti Dolgi vasi, vendar se mu uiti ni posrečilo. Pomočnik g« je prisilil, da je peljal kolo nazaj, nakar ga je izročil mestnemu stražniku. Ker fante še nima zakonito predpisane sturofrti, ga niso zaprli, marveč s primernim podukom izročili nemarnim staršem. Poroka. V četrtek sta se poročila brivec Franc ITerbst in gdč. Ridi Braune i/ odlične Braunejeve družine. Poročil je dekan g. I'. Lrker. Bilo srečno! Tisoč letal v eni lopi. Sedma mednarodna razstava letal v lopi 01ympia v Londonu obsega latal. Med temi so najnovejši modeli vodilnih tovaren motorje* V Budimpešti je umrla grofica Leopoldi- • na Feiy, ki je po izjavah svojih sorodnikov na * najoriginalnejši način preživela svoje življe- 1 nje. Pokojna grofica ni podnevi sprejela nikogar, celo svojega moža ne. Iz svoje hiše je stopila šele po zatonu solnca. Ves dan je spala, vstajala je šele zvečer. Ob osmih zvečer je pila kavo, o polnoči je kosila, večerjala pn, ko je vzhajalo solnce. Ko se je zdanilo, je šla grofica spat. Okna njenega stanovanja so bila vedno zaprta in zastrta, tako da je pri njej vladala večna noč. V peči je moralo goreti poleti in pozimi. Kadar je pozimi zapadel sneg, so morali strežaji sipati pepel in pesek po njenem ogromnem parku, zakaj grofica ie nenavadno mrzela belino snega. Kar je bilo belega, svetlega, je sovražila, črna noč pa je bila njena ljubljenka. Čudna ženskah Dr. C. C Vu, kitajski poslanik v \Vashingtonu. Mete & i §1 t t t ve/a immeii? vrvenjem Največji nemški parnik »Bremen«, ki je dosegel svetovni hitrostni rekord. Za svojo prvo vožnjo iz Nemčije v Nevv-York je rabil 4 dni in 18 ur. S tem je potolkel dosedanji rekord Cunardovega parnika »Mauretania« za nad 8 ur. Biika med zamorci v New-Yorku Vojna med ameriškimi zamorskimi organizacijami - Beg zamorskega prebivalstva iz ameriškega mesta Med znanima ameriškima zamorskima organizacijama, Marcus-Carvey-klubom in Uni-versal Negro Improvement-om, vlada že več let hud spor. Prišlo je že večkrat do dejanskih spopadov, v katerih je morala posredovati newyorška policija. Vzroki spora temelje na razliki pekolenja med črnim plemenom. Afriški zamorci se nečejo podrediti zapadnoindijskim zamorcem, ki jih po številu daleč presegajo. To nasprotstvo se kaže tudi v političnih frakcijah zamorcev. Boji so se začeli z napadom na Carvey-zamorce (to so afriški zamorci), ki so prišli z nekega zborovanja. Več udeležencev je bilo pobitih na tla, trije so pa izginili in jih kljub vztrajnemu iskanju doslej niso mogli najti. Policija je nato v zamorskih listih opominjala k miru, ker bi sicer morala nad zamorsko četrt mesta proglasiti obsedno stanje. Ampak to svarilo nikakor ni pomirilo maščevanja željnih Carvey-zamorcev. Izdelali so vojni načrt, da bi zadali sovražniku težak udarec in sicer so sklenili, da bodo napadli glavni stan Universal Negro kluba v Liberty Hali 120 West, 138 Str. Pred nekaj dnevi je šlo okrog 1500 Car-vey-zamorcev, oboroženih s puškami in dolgimi sabljami, v Liberty Hali, njim je sledilo ekrog 1000 žen in otrok, ki so bili oboroženi s palicami. V Liberty Hallu se je nahajalo okrog 1000 Universal-zamorcev. Prišlo je do pravcatega obleganja in večurnega streljanja, zakaj zamorci, ki so se nahajali v glavnem stanu, so se branili tudi s puškami. Končno je nastopila policija, ki je skušala ločiti vojujoči se skupini. Medtem so pa napadalci že vdrli v oblegano poslopje in pometli sovražnike na ccsto, kjer se je bitka nadaljevala. Na obeh straneh so prihitele na pomoč žene, ki so se pretepale s palicami ali pa se zagrizle druga v drugo in se praskale. Ko je policija uvidela, da z gumijevkami ne bo mogla ločiti sovražnikov — 12 policistov je bilo že težje ranjenih —, je poklicala požarno hrambo. Ta je z desetimi motornimi brizgalnami hitro ohladila prevročo zamorsko kri, V bitki je padlo osem zamorcev, nad 150 jih je pa bilo ranjenih, od teh se jih več bor s smrtjo. Policija je aretirala celokupno pred sedstvo Carvey-kluba in prepovedala vsa zbo rovanja. V zamorskih listih se seveda boj ob širno obravnava. Odlične zamorske osebnost pozivajo k edinosti črnega plemena v Združe nih državah, kjer da imajo zamorci že itak zelo težavno stališče. Veliki dnevniki, kakor »New-York Times« in \Vallstrett Journal«, pozivajo vlado, naj se napravi konec prepirom med zamorci in razpusti obe organizaciji. Čuje se, da se člani Universal Negro Improvementa že pripravljajo na maščevanje. * Zamorsko prebivalstvo mesta Noth Platta v državi Nebraska je zbežalo pred belim prebivalstvom, ker se je balo pekolja. Nek zamorcc je bil aretiran radi tatvine, pri aretaciji je pa ustrelil policista. Nato se je zbralo belo prebivalstvo in hotelo naskočiti ječo, da bi linčalo morilca policista. Ker je bila policija preslaba, da bi obranila morilca, ga je enostavno izpustila, da je zbežal. To je šele napravilo hudo kri med belim prebivalstvom. Nastopili so agitatorji, ki so hujskali ljudi, naj vdero v zamorski del mesta in pobijejo vse zamorce. Položaj je pestal tako nevaren, da so vsi zamorci ponoči zbežali iz mesta. Naslednji dan je belo prebivalstvo res vdrlo v hiše zamorcev. Ker zamorcev niso več našli, so razdejali domove in pometali ubožno pohištvo na cesto. Z umorom maščeval rop žene V vasi Marevac, ki leži v bližini macedon-skega Gnjilana, je albanski kmet Ajrula Barja-novič, ko se je nekega večera ves utrujen vrnil od dela na polju domov, ugotovil, da je izginila njegova mlada žena, lepa Pašija. Njegova hčerka je pripovedovala, da sta prišla Albanca Mehmed Ahmetovič in Šaban Sinanovič in s silo odvedla prestrašeno Pašijo, ki je na vso meč vpila na pomoč. Ajrula je hotel sprva to sramoto takoj maščevati, pa se je premislil, češ, mogoče bom pa z diplomacijo bolje opravil. Naslednje jutro je poslal par svojih sosedov k obema ugrabežema s pozivom, naj vrneta ženo; oba sta pa izjavila, da Pašije nista ugrabila zase, marveč za Murata Ahmetoviča, Meh-inedovega brata. Ajrula je poslal sedaj, da bi se še nadalje izognil prelivanju krvi, sesede k Muratu, ki je imel itak že eno ženo, obenem je naprosil tudi Mehmeda in Šabana, naj vplivata na Murata, da vrne ugrabljeno Pašijo. Ker so vsi trije njegovo prošnjo odbili, je Ajrula sklenil, da jih bo ubil. Vlegel se je v zasedo, potrpežljivo čakal nekaj dni in ustrelil s svojo lovsko puško Mehmeda in Šabanca, ko sta ravno delala na polju. Nato je hitel domov, vzel seboj svojega mlajšega brata, da bi ga obvaroval krvne osvete ter zbežal v gozdove. Ker ie pa Ajrulo še vedno mučila želja po maščevanju, ki je veljalo posebno še živemu Muratu, se je kmalu zopet vrnil nazaj in ponoči zalezoval Murata. Šele po nekaj mesecih je naletel nanj in streljal. Pa je imel smolo. Murata je samo ranil, in ko je hotel ustreliti drugič, se je vrgla Muratova žena na svojega moža, da bi ga ščitila. Strašna drama se je končala pred sodiščem, ko se je orožnikom posrečilo prijeti Ajrulo. Dvojni umor in poskušeni umor; sodba: dvakratna smrtna kazen in 15 let ječe. Kako so Kitajci zasedli mandžursko železnico Bivši generalni ravnatelj vzhodno-kitajske železnice, katera je povod sedanjemu sporu med Rusijo in Kitajsko, Jemšanov, je na potovanju skozi Novosibirsk pripovedoval časnikarjem, kako je moral zapustiti svoje mesto. Ze pred dalj časom, je dejal Jemšanov, so nastali spori med ruskimi in kitajskimi člani uprave železnice. Jemšanovu so Kitajci branili, da bi izvedel nekatere svoje naredbe; med drugim niso pustili, da bi se odpustili iz službe nekateri nesposobni uslužbenci. Šlo je v prvi vrsti za odpust bivših belih gardistov, ki so si medtem pridobili kitajsko državljanstvo. 11. julija je bila Ruski tanki se pomikajo na mejo. Čeprav še ni prišlo do vojne napovedi med Kitajsko in Rusijo, se vendar obe državi skrbno in hitro pripravljata na boj. Ameriški državni tajnik Stimson je napravil prve korake za pomirjenje med Rusijo in Kitajajsko, zdi se pa, da njegova akcija ne bo uspela. Vlom izključen Chicago je, kakor znano, mesto velikih bančnih vlomov. Prevozi denarja se vrše z največjimi težavami. Bančnih blagajnikov ne puste nikdar samih. Z drugimi besedami: Chicago potrebuje za čuvanje denarja ogromne vsote — ampak veliko s tem ne dosežejo. Čikaški bančni roparji so še vedno nekoliko bolj premeteni kakor policisti. Dva bankirja sta pa prišla na originalno misel. Varstvo svojih blagajn sta vzela v lastno roke in pri tem pridobila sijajno izkušnje. Nič več ne potrebujeta detektivov, ki jima itak niso dosti pomagali. Policijsko varstvo je odveč. Tudi čuvarjem sta že odpovedala. Iznajdljiva bankirja prav dobro vesta, da pri njih ne bo več vlomljeno. Temu je pa takole: Oba bančna zavoda sta z najbolj nevarnimi vlomilci napravila dogovor. Otvorila sta tem vlomilcem konte v precejšnji višini in jim za to izplačujeta vsak mesec obresti. Umljivo je, da se obresti plačujejo le toliko časa, dokler je kapital. Seveda delajo vlomilci z vsemi silami na to, da ostane kapital nedotaknjen in preprečijo vse zločinske napade na omenjeni banki. Če bo Jemšanovu izročena zahteva, katero je podpisal predsednik upravnega sveta vzhodno-kitajske železnice — Kitajec —, da mora takoj odpustiti iz službe vse načelnike oddelkov — ruske državljane. Zagroženo mu je bilo, da bo v nasprotnem slučaju on sam odpuščen, na njegovo mesto bo pa imenovan njegov kitajski namestnik. Vse te zahteve so mu bile sporočene v kitajščini. Jemšanov pravi, da še ni končal dolgega in težavnega prevoda, ko je že dobil nadaljnje sporočilo, da je odpuščen, ker ni izpolnil zahtev, sporočenih v prvem pismu. Takoj nato je prevzel Jemšanovo mesto inž. Fanci -Guan, sovražnik sovjetov. Jemšanova so pozvali, da takoj zapusti mesto. Naslednji dan so Jemšanova pod pretvezo, da bi bil lahko nanj izvršen atentat, z mnogimi sovjetskimi železniškimi uradniki pod eskorto spremili do meje, t. j. izgnali so ga. Sedaj so prišli na izpraznjena mesta ruski emigranti... Sovražnica svetlobe ta sijajni bankirski trik našel posnemalce, če bodo tedaj vsi bančni vlomilci od velebank plačani za to, da ne bodo izvrševali svojega poklica, potem bodo bančni vlomilci prenehali sami po sebi. Gašper je bil v mestu ter je tam slišal besedo fenomen. Dal si je nje pomen razložiti in ko je prišel med fante v domačo vas, jim je hotel to pojasniti, kar pa ni bilo tako enostavno. >Vidite fantje oni osat tam, ono kompavo. To ni nikak fenomen. Pa recimo, da vidite na kompavi sedeti škrjanca ter peti. Tudi to še ni noben fenomen.« Fantje so prikimavali, da ga razumejo, Gašper je pa nadaljeval. »In če bi tam v travi stal občinski junec ter se pasel, bi to še davno ne bilo podobno kakemu fenomenu. Toda, če bi oni junec sedel na kompavi ter pel kot škrjanec, vidite, to bi bil fenomen.« Stimson, državni tajnik Združenih držav. msvce mmmmmm' Ivan Cankar je največji pisatelj, kax jih ima slovenski narod, pa tudi eden izmed velikanov svetovne literature sploh. Ivan Cankar je prijatelj ponižanih in razžaljenih, sovražnik vsake hlimbe in laži ter podle sebičnosti, nesmrtni pesnik slovenske narodne duše in oznanjevavec večne pravice, ljubezni ter idealizma. Njegova dela spadajo v roke vsakega slovenskega človeka, na častno mesto v vsaki slovenski knjižnici. Nova Založba izdaja njegove Zbrane spise, od katerih je izšlo dozdaj že devet zvezkov. Naroči jihl . Iz najzahodnejšega dela slovenstva Beneška Slovenija je zelo zanimiva. Tamkajšnji slovenski rod je do danes ohranil svoj jezik ob domačem ognjišču, v medsebojnem občevanju na vasi in v cerkvi; tudi deea ga še govori. Ohranilo se je v nekaterih deliti pa tudi še petje in nekatere prastare cavsde. Žal da čimmenj vemo o tem; naša mlada generacija menda sploh več ne ve za ta najzipad-nejši del slovenstva, kojega narodno bit je bil opisal svojčas pokojni Rutar v knjigi, ki je že skoro čisto pozabljena. Zanimivo je, da je narodno govorico ohranila predvsem in do današnjega dne Cerkev, oziroma domača duhovščina, ki posreduje božanske milosti m božjo besedo ljudstvu nepretrgano v domači govorici. Zanimivo je tudi z ozirom na težnjo ohraniti domače tradicije, kar beremo v :ta'i-jiuiskih listih iz Benečije: Na dan 1. maja tega leta je govoril duhovnik G. Fontana pred njegovo Prevzvišenostjo, videmskim nadškofom mons. Nogara v prilog rezijanskega govora in petja sledeče: »Rezijanščina je veja slovenskega jezika, ki se menda iz pričetka ni posebno razlikovala od onih pokrajin, ki so sosedne, ki pa so vsled različnih vzrokov doživele sprva počasno preoblikovanje. sedaj nekoliko jiospešeno vsled šol. nujnosti in možnosti občil. Kar se tiče petja, razlikujemo posvetno in cerkveno Posvetno petje največkrat spremlja ples ali godalo, vsled tega ima živahnejši ritem ter je čustvenejše in rekel bi tudi šegavo; drupro se poje svobodno ter sc petje prav približuje friulanskemu vaškemu (villotta), ali pa toskan-skim popevkam. Na značilni nekoliko enoglasni in otožni spev j>astirskega tipa, pesnikov opo-iet razvije več ali manj dobro priložnostni tema. Cerkveno petje, katero držim za delo rezijanskega duhovnika okoli 1. 1800, je prevod litufgičnih pesmi, kakor: Stabat mater — Dies irse — De profundis — Magnificat — Misere-rc. aH verskih stavkov — Čredo — Atti di fede in druge: drugi spevi za različne praznike ob Božiču. Veliki'noči, Vel. petek. Vnebovzetje in drugo. Napev je prilagoden liturgičnemu pe^ju, včasih nalahko premenjen. včasih za zbor, vedno pa mil in izrazit. Žalibog, da ti spevi ginevajo. Danes so obče znani le v oddelku na Njivi (to je vas v Vtr.ziji. kjer je bil ta nagovor govorjen. — Opomba por.) v elementih, iz katerih sem sestavil zbor, ki vsaj pri nekaterih priložnostih vzbuja rezijansko dušo preko svojega tradicionalnega petja. Ako smem izraziti željo, naj se ti spevi zopet oži ve sredi ljudstva kot izraz za ono, kar mora biti za vsakega človeka najsvetejše: kult lastnih tradicij proti vzravnavajoči tendenci moderne civilizacije. V različnosti narodov in jezikov vidi Cerkev uresničeno hrepenenje profetovo: »Omnis lingua laudet Dominum.« (»Vsi jeziki naj časte Gosiioda.«) In naša domovina, ki je dedič rimske modrosti, je spoštovala in bo spostovala te karakteristične tradicije, kajti vsakdo lahko razume, da se ljubezen do domovine ne meri po narečju, ampak po duhu discipline m žrtvovanja, ki navdahne državljana! tako domovinsko ljubezen je rezijansko ljudstvo postavilo kakor sveto stvar ob strani ljubezni, ob svojo zvestobo, o kateri »pričujejo številni izseljenci, raztreseni daleč okrog, posebno kri 110 vojakov, ki so se za domovino in za ime domovine borili in uimirali.« * K tem besedam imamo pripomniti le, da se je rezijanščina ohranila še najbolj baš v Njivah. Radio IVAN PREGELJ: Zbranih spisov t. zvezek. Štefan G o 1 j a in Njegovi. Tolminske novele. Prvak slovenskih pisateljev nam je v Štefanu Golji podal edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih grajsčin-sice mogočnosti, ovekovečil slovenskega duhovnika tistega časa, ki dd j življenje za svoje ovčice, in preple- i tel krepko stavbo svojega nedosež-nega romana s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji nežni izvedbi nima sebi enake. — Tolminske novele vsebujejo med drugim originalni, že splošno zasloveli pridigi na Pust in »P u 1 v e r u n d B 1 e i« ter biser naše novelistike: »Gospoda Matije zadnji gost.« (Cena broš. 45, vez. 60 Din.) IVAN PREGELJ: Zbranih spisov 2. zvezek. B o-govec Jernej. — Balade v prozi. V strašni borbi mesa z duhom nam pisatelj tu predočuje pre-dikanta, ki je zadnji propovedova-telj luteranstva na Slovenskem. Z besedo, izostreno do zadnje izrazne možnosti, se dviga v »Bogovcu« pred nami ona divje strastna doba, skozi katero seva v vsej svoji trpki lepoti slovenska zemlja, ki je nepremagljiva. — Balade v prozi so mojstrovine, ki se bodo čitale kol vzor slovenskega jezika in zrcalo slovenske duše. (Cena broš. 45, vez. 60 Din.) IVAN PREGELJ: Izbrani spisi, 3. zvezek, Odisej iz Komende. Peter Pavel Glavar — Zapiski gospoda lanspreškp?«. 1929. — 5. zvezek Pregljevih spisjv je pač vrhunec onega Pregljjvega ustvarjanja, ki sega v srce ljudstvu, ker je iz njega vzeto. Zgodba moža, ki se je kot nezakonski otrok povzpel iz največje siromaščine do uglednega duhovnika in dobrotnika svojega ljudstva, predstavlja /iv kos slovenske zgodovine. Glavarjevi ■»Zapiski« so pa zakladnica življenjske modrosti, »Regina« roža ajdovsko, ki knjigo zaključuje v pripovedovanju Glavarja samega, je najlepši romantični pripovedni biser Pregljev. (Cena broš. knjigi 45 Din, vezani 60 Din.) Dobiva sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Nabožno slovstvo Glasnik presv. Srca Jezusovega. Tzšla je 8. (avgustova) številka s sledečo zelo bogato in zanimivo vsebino: Ivan Zore D. .[.: Na delo proti nezmernemu pitju! — I. Z.: Domači duhovniki v misijonih. — Ivan Zore D. J.: Iz večnega mesta (s sliko). — Fr. Tome D. J.: Pisma o notranjem življenju (s sliko). — P. Krizo-stom: Marijino vnebovzetje. — Jakob Žibert D. J.: Klavdij Kolombjer — apostol presv. Srca (s sliko). — Jubilejni dar slovenskega naroda sv. očetu. — Dr. Jakob Žugar: Življenje svete družinske matere (s sliko). — Dr. Josip Valja-vec: Blaženi Janez Bosco (s sliko). — Kristijan Cuderman: Redovnica in mati. — Anton Demšar D. J.: Oče, ne vpelji nas v skušnjavo (s sliko). — Tečaji duhovnih vaj v tretjem četrtletju 1929. — Viktor Kopatin D. J.: Premehak oče. — Anton Vizjak D. J., Kurseong (Indija): Roža z indijskih poljan. — Dopisi itd. — List se naroča pri Upravi Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskcga cesta 9. — Za drugo polletje se morejo dobiti še vse številke. Naročnina (za drugo polletje) znaša 8 Din. »Cerkvena ljudska pesmarica.« Priredil Stanko Premrl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani v drugem pomnoženem natisu. Našim cerkvenim zborom pa tudi šolam nujno potrebna pesmarica. Vezani izvod partiture stane 50 Din, kartonirani glasovi po 24 Din. Dobiva in naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Poizvedovanja Našla se je ura z verižico na Celovški cesti. Dobi se pri gosp. Blatniku, Knezova ulica št. 18, Šiška. Neki duhovnik je pozabil včeraj v vlaku, ki odhaja ob 6. zjutraj iz Rakeka proti Mariboru, brevir. Kdor ga je našel, se naproša, da ga pošlje proti povrnitvi stroškov na: kaplanijo Cerknica. Trrdka I. C. Mayer naznanja, da se je v Julijskih Alpah smrtno ponesrečil njen marljivi knjigovodja, gospod Vinko Habe Truplo pokojnika se prepelje v Ljubljano. Pogreb se bo vršil v četrtek 25. t. m. ob 5. popoldne. Ljubljana, dne 25. julija 1929 Programi Radio-Ljubljana t Sreda, 24. julija: Ojjoldanski program odpade — 18.00 Pravljice pripoveduje radio-tet-ka — 18.30 Reproducirana glasba — 20.00 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina — 2r 30 Pevski večer konservatorista g. Marjana Rusa: Curschmann: Prekrasne zveze, L. van Beethoven: Jaz ljubim te!, R. Friml: Mar še to je greli?, Dvorak: Arija Ivana iz oratorija »Sveta Ljudmila«, Čajkovskv: Molitev kralja iz opere »Jolanta«, Wagner: Monolog kralja iz opere • Tristan inlzolda«, 8 narodnih s klavirjem (priredil Prelovec, prvič izvajane). Vmesne točke radio-orkester: Wober: Peter Schtnoll, Lanner: Dvorni plesi, Čajkovsky: Pikova dama, Nevin: Dan v Benetkah: 1. Jutro na Lido, 2. Gondoljer, 3. tigu — 22.30 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Sreda, 24. julija 1920. Belgrad: 12.45 Radio-kvartet. 13.30 Vesti. 17.00 Za malčke čita pravljice Dana čonič. 17.'25 Radio-kvartet. 20.25 liadio-orkester. 21.55 Poročila. 22.05 Berilo iz novele R. Rollanda 'Michelangelo«. 22.30 Radio-pihalni septet. 23.25 Plošče. — ZagTeb: 13.15 Plošče. 20.30 Prenos iz Ljubljane. — Varšava: 12.05 Plošče. 16.30 Plošče. 18.00 Koncert iz kina »Casino«. 20.30 Solistični koncert 22.45 Plesna godba. — Dunaj: 11.00 Dopoldanska glasba. 16.00 Popoldanski koncert. 18.15 Donavske bajke. 21.00 Lahka večerna glasba. — Berlin: 20.30 K 65. rojstnemu dnevu Franka Wedekinda. Nato do 0.30 plesna godba. — Katovicc: 16.20 Plošče. 18.00 Ljudski koncert iz Varšave. 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. 21.30 Prenos iz Krakova. — Toulonse: 12.45 Solistični koncert. 13.00 Španske pesmi. 13.15 Plesna godba. 20.30 Koncert. 20.45 Fragmenti iz operet. 21.00 Koncert. — Stuttgart: 12.00 Prome-nadni koncert. 1G.15 Popoldanski koncert. 18.00 Jazz — časovna glasba. Pred. Frank Warschauer. 20.15 Večer Edmunm Eysler. — Praga: 12.20 Prenos iz Brna (vojaška godba). 16.20 Prenos iz Bratislave (koncert). 19.05 Koncert češke filharmonije. — Rim: 13.15 Koncert tria. 17.30 Popoldanski koncert. 21.00 Instrumentalni in vokalni koncert. — Milan: 11.15 Plošče. 12.30 Koncert. 20.30 Večerni koncert. 22.10 Lahka glasba. — Budapest: 9.15 Koncert ruskega orkestra balalajk. 12.05 Ciganska kapela. 17.15 Lahka glasba. 19.40 Verdi: »Aida«, opera (na |>loščah). 22.15 Ciganska kapela. Šport TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Zagrebčani kar ne morejo pozabiti težak poraz v nedeljo, ki so dobili njihovi »purgeri - celili j>et golov, dali pa enega samega. Posamezni igralci so dali izjave jx> časopisih. Kakšne so te izjave je lahko misliti. Poraza je kriv sodnik Vodišek iz »Notranjskega« — iz Ljubljane. 0 problematični 11-metrovki pravi Remec, da je bila roka, čisto na lahko, kot da igra pri takih slučajih vlogo ali zadene igralec žogo na lahko ali pa z vso močjo. Kakor hitro je roka, sodnik mora žvižgati 11-me-trovko. Le nalahko in »durch die Blume« priznavajo, da so poraz zaslužili. O psovkah, ki so padle na Vodiška, nikdo nič ne omenja, samo namiga-vajo, da so bili Remec, Linarič in Pikič razburjeni. Dalje očitajo, da je Vodišek iz osvete željnosti sodil v škodo Gradjansk^ga. Kako je pa sodil Ro-senfeld v Ljubljani proti Primorju? Tudi čez občinstvo se purgerji pritožujejo. Češ, da je bilo veliko razburjenih medklicev proti J. N- S., ki je razveljavil vse odigrane tekme B. S. K. Vso lo nejevoljo občinstva je moral občutiti Gradjanski. Kolikor toliko je objektiven edini ks. v Jutarnjem listu, ki i>ravi, da je Gradjanski zasluženo podlegel in vsi goli so padli regularno. To izjavo je dobil Jutarnji list na merodajnem mestu. Če so padli goli regularno, kje je potom pristranost sodnika Kot izgleda Gradjanski ne bo protestiral. ŠKANDALI TUDI V GRADCU. V semifinalu Priicklovega pokala je prišlo do velikih škandalov. V drugi igri je zmagal Sturm proti Sportklubu. Pet minut pred zaključkom igre so morali igro prekiniti, ker izključeni igravci obeh klubov niso hoteli igrišča zapustiti. Vratar Sjxiri-kluba je bil ranjen in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Gledavci so vdrli na igrišče in pretepali Sjiortklubovce. Slednjič jc posegla policija vmes in se je poslužila tudi gumijevih krepelcev. Bili so tc dogodki, ki jih Gradec takih doslej še ni videl. ČASTNO DARILO ZMAGOVALCA V WIMBLEDONU Častno darilo v sjiorhi je bilo zmeraj kočljivo vprašanje. Prvotno je bilo to samo spominsko darilo, danes f« hočejo videti v njem tudi že neko materialno vrednost. Sicer častnih daril ne smemo ne zastaviti in ne prodati, a se je tudi to že pri-j>etilo. Izdamo samo javno tajnost, če povemo, da se marsikakšna sj>ortiin »veličina« poprej informira o kvaliteti daril, ]>reden se milostno j>oda na start. V teh dneh je vos svet gledal v Meko vihtil-cev raketa v VVimbledon. Tudi tam so dobili zmagovalci častna darila, med njimi celo j>rehodno darilo kralja in tri druga darila, podeljena zmeraj samo za eno leto. A vrednost vseh teh daril je prav v nasprotnem razmerju s športnim in mora-ličnim pomenom zmage v Wimbledonu; kajti darilo za posameznega zmagovalca stane samo deset funtov ali okoli 2760 dinarjev, darilo za jiar pa še enkrat toliko, za enega v paru torej tudi samo deset funtov. Morda ne vedo še vsi, da je angleški nogometni pokal, najbolj zaželjena zmagovalna trofeja na svetu, samo posnetek pred več leti ukradenega originala. Vidimo, da ne gre za materialno vrednost častnega darila. Šele tradicija daje častnemu darilu njegovo vrednost, tradicije si pa ne moremc kupiti. Tudi v stari Grški odlikovanje ni bilo ma terialno, obstojalo je v navadni oljkini vejici. KAKO ČASTIJO ZMAGOVALNE KLUBE. Belgijsko prvenstvo je izvojeval letos F. C. Anhverp. »Začel se je obhod jx> mestnih ulicah in cestah. Več kot sto športnih klubov z desetimi godbami je bilo v sprevodu, nekateri v jx>scbni opremi z ozaljšanimi vozovi. Eiiajstorico je v mestni hiši sprejel župan Cauvvelacrt. Hvalil je šport in jx>sebej še nogometni s|»rt in je dejal, da je Anhverp že več let trdnjava belgijskega nogometnega športa, tako kot na Nemškem Ntirnberg. Že šestkrat je Antwerp zmagal, letošnja zmaga je že kar nekaj tradicionalnega. Klubi Antwerpa imajo tudi v bodočih letih dolžnost, da prinesejo nogometno trofejo v Antwerp. Po tem sprejemu so se sestali tisoči in tisoči na trgovski borzi, kjer se je vršila ljudska slavnost. Polno je bilo še govorov, in slednjič so igravce s cvetjem obsipali.« Pa to še ni dosti; v kraju, kjer ima klub svoj sedež, se je vršila ledeti I nato še druga slavnost. Tovarnarji sodaviee in likerjev kakor tuill brezal-kohol.pijač nabavljajo svoje potrebo etra ln esenc pri DESTILERI) A d. d. Prva jugoslovanska tovarna esenc za rutn in likerje, eternega olja in etera ZAGREB B cesta 35 - PoStni predal 143 Ceniki ln novodila brezplačno. — Zastopstvo za Slovenijo pri tvrdki Etnerik Zelinka. Ljubljana 7 Uprava dvora v Beograda potrebuje strotsovnjaha-perutninorja Reflektira se samo na prvovrstno moč, ki se dobro razume teoretično in praktično v perutni-narstvu. Plača po dogovoru, stanovanje z razsvetljavo brezplačno. Službo se lahko nastopi takoj. Prošnje z natančnimi podatki o izobrazbi, dosedanjem službovanju itd. je nasloviti na Upravo dvora na Bledu, in sicer najkasneje do 2. avgusta t. 1. Sadje in zelenian vsake vrste v k u h a v a j t e samo v originalnih Weckovih pripravah za vkuhavanje. Zahtevajte samo Wecka pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz iu Pinter & Lenard; Celje: Josip Jagodič. najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna" F. JB. J,., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Jabolčnih Za slikanje sob (sadjevec) prvovrsten, proda Franc Seršen, Ljutomer. itd. se priporoča cenj. občinstvu Andrej Zelnik, slikar, Ižanska c. 26, Ljubljana. - Nove stavbe poseben popust. - Najsolidnejša izvršitev. - Jake zmerne cene. V Julijskih Alpah se je smrtno ponesrečil naš dobri in zvesti tovariš, gospod Vinko Habe knjigovodja. Pokojnika, katerega spremimo v četrtek 25. julija k zadnjemu počitku, ohranimo v večnem spominu. V Ljubljani, dne 23. julija 1929. Osebje tvrdke I. C. Mayer. oglasi I Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši znesek 5 Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega zna čaja vsaka vrslica2Dlnjlajmanjši LzneseklODirt.Prlstojbina za iifro 2 Diri.Vsak oglas treba plačati pri Unaročilu.Na^pfsmena vprašanja odgovarjamo le.čeje prilože-I na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon stev.23-28. F. ČUDEN Prešernova ulica 1 LJUBLJANA. Poročni prstani. ilužbodnbe Služkinja pridna in poštena, srednje starosti, ki zna nekoliko kukati, vajena kmečkih del in bi sama gospodinjila na prav malem posestvu, se takoj sprejme v župnišče. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 7735. pomočnikov sprejme takoj G o š n i k , Celje, Ozka ulica 6. Šiviljo spretno, pridno, sprejmem kot štafirarco takoj. Anton Vrhovec, Dravlje št. 102. Išče se vajenec t a trgovino z mešanim blagom z 1 letom učne dobe. Naslov pove uprava pod št. 7758. Prodamo Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. Blagajničarko t daljšo prakso, ki bi znala voditi tudi knjige, sprejme trgovina z želez-nino Anton Brenčič, Ptuj. Reflektantke, ki so službovale že v železnini, imajo prednost. Razen slovenščine se zahteva tudi obvladnaje nemškega jezika v govoru in pisavi. Nastop se želi čimpreje! Začetnice so izključene! Stroj za brušenje žag (avtomat. Sagescharfma-schine), nova iznajdba z ventilatorjem na 6 krog-ljičnih ležajev, jako praktičen, prodam. F. Lončar, Celovška št. 90, Ljubljana VII. Išče se nakupovalca oz. prejemalca lesa, ki bi bil razen mesečne plače tudi percentualno zainteresiran na poslovanju. Ponudbe staviti na Ljubljano, poštni predal 85. Voz brek 9 sedežev, s streho, dobro ohranjen, proda Prostovoljno gasilno društvo Smlednik. Kuharica dobra, močna in zdrava, se išče za župnišče na deželi, ki ima veselje tudi do gospodarstva. Nastop takoj. — Naslov v jjpravi Slovenca št. 7971. Prodam večjo množino rezanega, suhega bukovega in kostanjevega lesa. Naslov pove upravništvo »Slovenca« št. 7981. Stavbni tehnik dober risar in kalkulant, zanesljiv in trezen, se takoj sprejme. - Naslov v upr. »Slovenca« Maribor. Praktikantinjo za pisarno sprejmem takoj. Naslov v upravi pod št. 7986. Več slikarskih Kupimo STARO ŽELEZO in LITINO (GUSS) kupuje na drobno in debelo FRANC STUPICA Ljubljana, Gosposvetska 1 Drogerija AL. FLORJANČIČ Ljubljana, Sv. Petra c. 19, kupuje vsako množino lepo sušeno arnika cvetje po najvišjih dnev. cenah. Kupim hrastove hlode. • J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Stiskalnico za seno rabljeno, kupim. Franc Stupica, žcleznina, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. □jSTO Odda se takoj na novo urejen lep lokal za pekarijo (s samotno pečjo) in trgovina z mešanim blagom pri glavni cesti na zelo prometnem kraju in pri farni cerkvi. Poizve se pri Josipu Ja-vorniku, Ig štev. 34 pri Ljubljani. Stara trgovina mešanega blaga se vsled odpotovanja zelo ugodno odda v najem. Stanovanje takoj v hiši. Dopise pod »Periferija treh dežela« št. 7973 na oglasni oddelek »Slovenca«. Skladišče in suho ter svetlo sobo za pisarno zraven iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe poslati pod značko »Agentura« št. 7987. Stanovanja Opremljena soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se odda takoj ali s 1. avgustom solidnemu gospodu. Naslov v upravi pod št. 7958. Pouk Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. I' Posestva Trgovina z mešanim blagom v Mariboru, vpeljana, na prometni cesti, s stanovanjem, se proda radi preselitve v lastno hišo. — Vprašati A. Kosec, Državna cesta št. 24, Maribor. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, sin, brat i. t. d., gospod dr* Vane Radej solastnik in šci tvrdke »Čeho-staklo« v Beogradu v ponedeljek, dne 22. julija t. 1. v Splitu, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo prepeljali iz Splita v Celje, kjer se bo truplo blagega pokojnika v četrtek 25. t. m. ob 4 popol. položilo k večnemu počitku. Beograd-Celje, dne 22. julija 1929. Nada Radej roj. Prešeren, soproga. Nadica, hčerka. Ivan in Marija Radej, starši. Tonče Radej, sodnik, brat. Marta in Mira, sestri ter ostali sorodniki. ljubezen do naših planin nam je vzela našega nadvse ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda Vinkota Haheta knjigovodjo tvrdke I. C. Mayer v Ljubljani. v Severni Nenadna smrt ga je dohitela pod ledenikom steni našega Triglava v nedeljo 21. t. m. Truplo predragega pokojnika prepeljemo v sredo zvečer v Ljubljano v Sokolski dom na Taboru, kjer bo položeno na mrtvaški oder in od koder se bo vršil pogreb v četrtek, dne 25. t. m. ob 5 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. julija 1929. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Jermetic" najboljše steklenice za ftonserviranja sadja dobavlja ..ČEHOSTOKLO" Ljubljano, namenskega ulico ZD Izred. ugodna prilika! Prodam krasno posestvo, četrt ure od kolodvora, obstoječe iz vile s petimi sobami in kuhinjo. 2 sobi sta kompletno meblirani, kuhinja opremljena z vso posodo. Hlevi, gospodarsko poslopje, betonirana shramba, nekaj njiv in travnikov, 35 ha gozda, kateri je nekaj sekan, za ceno od 300.000 Din. Zamenja se event za vilo v Mariboru. Ponudbe pod »Lepo posestvo« na upr. »Slovenca«, Maribor. Vilo prijetno, z elektriko in vrtom postavim na najlepši točki Rožnika, po potrebi zveza z lastnim autom, ako se prijavijo stanovalci, kateri imajo stanovanje po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Stalno letovišče«. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Avtokaroserije izdeluje solidno in po zmerni ceni Ferdo Lazmk, stroj, kolarstvo, Radeče. Hiša s trisobnim stanovanjem, na bližnji periferiji Ljubljane, z 1 oralom obdelanega zemljišča takoj pri hiši, gospodarsko poslopje, sadno drevje, naprodaj za 125.000 Din. »Posredovalec«, realitet-na pisarna, Dalmatinova ulica št. 11. Razno Vinski špirit za vlaganje sadja, delikatesa. Josip Vitek Ljubljana, Sv. Petra c. 13 Hno moho in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. zajamčijonajpopolntjši uspeh »Sarolea« svetovno znani motocikli, Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Lampret in drug, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. Plllnarii! tU, proso, ajdo ln Ječmen kupite najcenejo pri VOLK, LJUBLJANA veletrgovina žita ln moke OTOMANi od 550—850 v različnih vzorcih prvovrsten lasten izdelek vzorkovana pliša-ista pregrinjala za otomane a 600—Ia 750 salonske garniture divane modroce zanesljivo najboljše blago kupite pri Rudolf Sever, tapetništv. Marijin trg 2 Zahvala Za številne izraze sočutja ob težki izgubi mojega srčno ljubljenega moža in očeta, gospoda Otona Schmidta se tem potom najprisrčneje zahvaljujem. Iskrena zahvala župniku gospodu Mihaelu Beckarju za ganljivi govor ob odprtem grobu, gospodu predsedniku Sancinu in uradništvu Kmetijske družbe za Slovenijo ter vsem darovalcem krasnega cvetja. Hvala tudi onim, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji težki poti k večnemu počitku. Ljubljana, dne 23. julija 1929. Žalujoča žena Edita Schmidt z otroci. 1 N N N?- • o> a uH a 0 Cu ■ •—t r^o fm -a .1-1 N.S v 8 I« ga a g d-a .o SN5 «.S* -s S (M 1 » . u-2 - S!^ E°.S »JfS «fMO SO čfv Oui » -s ' in BZ .N S^E.s-p > rsi O l-J c/j TJ c = 29 ŠJrig > >3H ' ' gŠfei! s N.S S 1 ■Soa« 11/3 .2ŽOJ 'a