BODI CLOVEK!, LETNIK1, 5t.  ........
PRILOCATEDNIKA NOVI GLAS
LETNIK XVI., ST. 35 (758) / TRST, GORICA-
CETRTEK, 29. SEPTEMBRA 2011
BODI
Clovei<!=
Sfrazar prav/.* “Prislo bo futro, cetucti je noc!” f/z 21,12)
Uvodnik
Andrej Vonfina
Dvignimo svoj pogled!
Spet se je zaCelo Solsko leto in spet smo sedli za mizo - otroci v Solske klopi, uCitelj i in kateheti pa za kateder.
Novo leto Solanja se seveda ni moglo zaCeti brez napotkov tistih na vrhu, ki tudi pomenijo simboliCno odprtje Solskih prostorov. Tako je slovenski predsednik Türk dejal: "Sola ima skupaj z vami, uCitelj i in starSi, pomembno nalogo in odgovornost. PrinaSa vam znanje in sposobnosti, s pomoCjo katerih boste v zivljenju dosegli varnost in sreco". Da je poudarjena vloga starSev v vzgojnem procesu, je Se kako prav, saj so se mnogi odpovedali tej svoji vlogi ali je vsaj ne opravljajo dovolj dobro in odgovorno. Mnogi starSi se zanaSajo, da bodo otroci vse tisto, kar za zivljenje potrebujejo, dobili v Soli in drugih vzgojnih ustanovah. Sami so prezaposleni in v danaSnjem ubijalskem ritmu le stezka najdejo Cas za svoje otroke, da bi jim prisluhnili in se z njimi pogovarjali, se z njimi kakorkoli ukvarjali. Tako pa se otroci iz Solskih klopi le presedejo za raCunalnik, seveda so vmes Se raznorazne interesne dejavnosti, ki navadno niti niso neka premiSljena izbira, temveC ukaz s strani starSev. Kako pomembno bi bilo, nasprotno, da bi se starSi pogovorili z otroki in Sele potem skrbno izbrali le katero izmed dejavnosti, ne pa vseh in raznoraznih. Velja poudariti, da se otroci uCijo predvsem 'z oCmi', torej prek svojih Cutov, zato pa potrebujejo zglede, zlasti v svojih starSih. Temu pravimo avtoritete - te lahko primerjamo z oporo, ki jo damo mlademu drevescu, ko ga zasadimo. S pomoCjo te opore se otroci utrdijo in dozorijo v pokonCne ljudi. V dobi odraSCanja postane odloCilna oCetovska vloga. Kadar oCe stoji za doloCenimi vrednotami, tudi otroci vidijo, da je zadeva nekaj vredna, da je resna. Ob starSih se uCijo tudi tega, kaj je dobro in kaj zgreSeno. Podobno velja za vse prave vzgojitelje in trenerje.
Ne smemo pozabiti kulturne in duhovne vzgoje, ki sta postali kar nekako odveCna prtljaga, pa Ceprav sta v zivljenju cloveka odloCilnega pomena. Potrebujemo duhovno vzgojo in potrebujemo kulturo. Potrebujemo spet Boga in potrebujemo Cudenje nad njegovimi darovi. Vendar pa je zal res, da Sole ne smejo vzgajati, otroci, zlasti pa mladi, ne smejo sanjati in ustvarjati. Edino, kar je v Soli pomembno, je ZNANJE, kakor lahko vidimo tudi iz predsednikove izjave, ki bi naj samo po sebi in s pomoCjo SPOSOBNOSTI zagotovilo vse potrebno za zivljenje, tudi sreco. Cim prej morajo priti do moCi in denarja in ne smejo imeti tistega obdobja, ki ga starSi niso imeli - mladosti. Vse v smislu zgreSenega pojmovanja izreka z maturitetnih pol, kjer je n-krat natisnjeno: 'Scientia est potentia'. Po razsvetljensko-pozitivistiCnem konceptu se to sploSno pojmuje kot: 'znanje pomeni mof. Vendar to kopiCenje znanja na znanje ne pripelje nikamor. Kam naj se namreC to znanje 'usede', Ce ne skrbimo za Clovekov celostni razvoj? Tako pa se dela v tehniCno-razumarski smeri, po kateri je treba vse preveriti in izraCunati, tudi sposobnosti Cloveka in obstojnost zvez. Kako in kje naj se potem otrok uCi preseganja samega sebe, stremenja za enim, resniCnim, dobrim in lepim?
Bomo konCno ze enkrat svoj pogled obrnili od tal k nebu?
Kam naj krene sodobna sola?
Sola med
Sploh Se potrebujemo Sole?
Ta stavek se sploh ne zdi tako za läse privleCen, Ce gre v naSi Soli Se vedno za golo podajanje informacij in za uCenje ustaljenih miselnih postopkov. Govorim seveda z glediSCa svojih Solskih let, prve polovice devetdesetih let, ko ponudba informacij in znanja Se zdaleC ni bila tako bogata, kot je sedaj. Takrat so bili vedezi tisti, ki so se zakopali v knjige, in tisti, ki so le nekaj svojega Casa porabili za to, so pozeli nemi aplavz zaradi zaCudenja odprtih ust posluSalcev. Danes ni veC tako. Dovolj je klik in ze ob skromnem znanju angleSCine (ali pa Se to ne) si lahko v sekundi postrezeS z dejstvi, Clanki, razpravami in raziskavami o malodane katerikoli stvari na svetu. Lahko si gospodar znanja.
Kaj naj torej Se s Solo? Ne Cutite, da je zaSla v nekakSno "krizo identitete"? Ce gre za podajanje znanja, prav gotovo. Morda je zato tako tezko pritegniti pozornost uCencev. To nalogo - podajanje znanja in informacij namreC - veliko bolje, hitreje in bolj zanimivo opravijo mediji, njihovi veliki zivljenjski spremljevalci, ki so tako hkrati tudi (pre) velika konkurenca uCiteljem. Nasproti medijem uCitelji nimajo Sans, to je dejstvo.
biti in ne biti
Imajo pa nekaj, Cesar nima noben medij. Skupnost ljudi, ki je nenadomestljivi vir najveCjega znanja, ki ga mora osvojiti Clovek, da prezivi - sobivanje. In tu vidim poslanstvo sodobne Sole, ki naj bi od "Sole znanja" preSla k "Soli zivljenja". Prav grozljiva so namreC dejstva o tako nizki Custveni in socialni inteligenci danaSnje SolajoCe se mladine. Tezko se pogovarjajo, tezko opazijo soCloveka in (morda) njegovo stisko, zaradi prevelikega Stevila izbir, ki ga morajo opraviti v zivljenju, tezko povleCejo poteze, posebej tiste
dozivljenjske, tezko
prevzamejo odgovornost, ne znajo poiskati
povezave med vzroki in posledicami. Poleg tega se tezko spoprimejo s skromnostjo in hvaleznostjo, kar se kaze v pomanjkanju veselja nad zivljenjem.
Vsemu temu naproti prihaja sodobni Solski delavec - upam si reCi - ustvarjalec in porok narodove prihodnosti, njegove kulture in identitete. Vzbodbujevalec zivljenja. Iskalec
dobrega, lepega in svetega v ljudeh. Delavec poti do src in med ljudmi. Usmerjevalec izgubljenih. Zvesti spremljevalec. Izumitelj. Zgled. PrinaSalec veselja. Tisti, ki prime za roko in pelje uCenca na tudi uCitelju neznane poti. Tisti, ki mu da vedeti, da je dragocen. Tisti, ki zna v njem poiskati in pomaga razvijati najdragocenejSe zaklade, polozene v Clovekovo srce. Tisti, ki vidi in ki uCi gledati, tisti, ki sliSi in uCi sliSati, tisti, ki ljubi in uCi ljubiti.
Res je, tega ne more in ne sme nikdar opravljati nekdo, ki mu je Sola sluzba, temveC tisti, ki mu je Sola druzina. Vsak trenutek, ko je uCitelj z uCenci, namreC ne gre za Crke in Stevilke, gre za velike zivljenjske teme, ki se - naj to vemo ali ne - tudi skozi podajanje znanja - usidrajo v uCence in dijake, te zejne popotnike tega sveta,
ki so bolj kot znanja zejni srca in blizine. Najprej blizine Cloveka, kar mora uCitelj najprej biti.
Clovek, ki uCi Cloveka ziveti. Ziveti z drugimi in ziveti s samim sabo. Znanje in informacije so za to le orodje, da bi se lazje znaSli, da bi bili sposobni kritiCno razmiSljati, se vse zivljenje uCiti in dopolnjevati - ne samo skozi knjige, marveC skozi zivljenjske dogodke -ter tako krmariti k cilju. In cilj je biti Clovek. Samo to.
Marko Rijavec
“Ucenci in dijaki, ti zejnipopotniki tega sveta, so bolj kot znanja zejni srca in blizine”.
29. septembra 2011
Bodi clovek!
Ljubkovanje je sporocilo priznanja drugega
Neznost kot izraz milosti zakramenta sv. zakona
Tezaven odnos mladih do Cerkve (6)
Kako lepa je mladost
Odnos neznosti nam pomaga pri odkrivanju zakramentov, da jih ne sprejemamo kot neko brezosebno energijo in moc, ampak kot stvarno vkljuCevanje v ljubeCo neznosl povelicanega Kristusa do CloveStva.
PoroCna neinost Neznosl je prijetno obCutje, ljubeCa pozornost in sprejetost, ki je bistvena za Cloveka, ki je ustvarjen po Bozji podobi in si zeli ljubezni. Ne gre za neko prisiljeno, sladkobno Custvenost, ampak za Custvo, ki se kaze v navdusenju nad drugim, podarjanje, Cudenje nad njim, da ga zaCutimo v ljubezni in se obenem zaCutimo od njega ljubljeni.
V neznosti smo obcutljivi in pozorni do drugih, sprejemamo jih v tem, kar so, in jih s svojim darom vabimo k novemu darovanju. Zato je neznost tudi
zrel poroCni odnos, za pristno, trajno in vedno novo ljubezen med zakonci. Njena moc prezema tudi zakonsko spolnost, pomaga ji, da se cudi nad drugim in vodi v resniCno sreCanje, da postane enkraten dogodek, poln privlaCnosti in lepote. Tudi Bog je nezen, saj se Osebe podarjajo z najveCjo odprtostjo in obCutljivostjo. Neznost med ljudmi je v svojem temelju znamenje Bozje neznosti, da se odpiramo vedno novim darovom in se podarjamo naprej. S tem je povezano tudi veselje in hvaleznost, da smo ljubljeni.
Milost oösti, dopolni in izpopolni naravo CloveSka narava in neznost ze sama po sebi hrepenita po Bozjem viru in temelju. Zakrament je odgovor na to, da se krhka CloveSkost dvigne, oCisti in spopolni po podobi odnosov, ki so v Bogu Ljubezni. Gotovo je za to potreben svobodni pristanek zakoncev, vendar Bog daje moC ljubezni za njihovo medsebojno podarjanje in sprejemanje. CloveSka in Bozja neznost se tako prezemata, da postane njihova neznost to, kar resniCno je. S tem se odpira v nova darovanja in v globlje Cutenje po odnosu ljubezni, ki ga ima Kristus do ljudi.
Milost svetega zakona kot trajna vez
Zakrament zakona daje zakoncem moC za trajnost njihove poroCne vezi, saj je deleznost pri trajni ljubezni, ki jo ima Kristus do Cerkve in CloveStva.
V tem odnosu morejo zakonci Crpati moC za svojo zakonsko zvestobo in druge zvestobe. To je Se posebno pokazal Kristus na krizu, ko je bil zvest do kraja in nas s tem odreSil. Trdnost njegove povelicane ljubezni daje moc! zakonski neznosti in vedno novim zaCetkom, ki ohranjajo ljubezen v darovanju.
PoroCna milost, ki spreminja
Prisotnost Bozjega Daru in milost zakonske
“Pomembnoje vzgajati k umetnosti ljubkovanja, k izrazanju neznosti in navdusenemu spostovanju drugih”.
posvetitve spreminjata krhko CloveSko ljubezen, ki je pogosto umazana od sebiCnosti, da postane delezna ljubeCe neznosti, ki jo ima Kristus do CloveStva. Ta dar jim pomaga pri odpiranju k drugim, da jih sprejemajo z naklonjenostjo, kot so tudi sami sprejeti in da se naprej podarjajo. Spremeniti pa ne pomeni narediti drugo, ampak poglobiti in odkriti tisto, kar je v Bozji zamisli in CloveSkih globinah. Spremenjeno zivljenje se Cuti v zakonu in druzini, zlasti v odprtosti do otrok in njihovi ljubeCi vzgoji, pa tudi v odnosih do okolja, Se posebno do starSev in sorodnikov.
Cerkvena misel je dolga leta poudarjala, da je zakrament zakona zdravilo proti pozeljivosti. Danes je bolj v ospredju pozitivni vidik. Res, da nosimo v sebi sebiCnost, nagnjenosti k razpuSCenosti in druge posledice izvirne greSnosti, toda Bozja milost nam pomaga urejati strasti in jih usmerjati, da nam sluzijo pri osebni rasti.
Pomen ljubkovanja
Pri neznosti je pomembno tudi ljubkovanje, saj predstavlja jezik, po katerem se le ta razodeva. Ljubkovanje je sporoCilo priznanja drugega, da se more odpreti v celovit ljubezenski dar. Marsikdaj postane ljubkovanje sredstvo za preseganje ran, ki ovirajo pogled na drugega. Zato je pomembno vzgajati k umetnosti ljubkovanja, k izrazanju neznosti in navdusenemu spoStovanju drugih. Ljubkovanje lahko razumemo tudi kot kraj pritekanja Bozje neznosti. Tako dobi jezik ljubkovanja in neznosti znaCaj milosti in se razSirja v nova podarjanja tako med zakonci kot v druzinski skupnosti. Bolj kot zakonec ljubi
zakonca, bolj ljubi Kristusa in tudi, bolj kot ljubi Kristusa, bolj ljubi bliznjega.
S tem odkriva milost svojo 'estetiko', da je oCarljivost,
mikavnost, lepota, zastonjskost Bozjega daru za cloveka. Bog na razlicne naCine skrbi za ljudi in nas ljubkuje, da je vse zivljenje prepleteno z lepoto in toplino Kristusove prisotnosti v Svetem Duhu. Njegovo ljubkovanje je sporoCilo veCnosti v Cas, pismo, ki ga NeskonCnost poSilja ljudem, da bi ziveli svoje odnose po vzoru Boga Ljubezni.
Veselje, ki ga poroCeni okuSajo ob neznosti in medsebojni blizini, jih usmerja k sreCanju z Bozjo neznostjo. Jezik ljubkovanja je pri tem znamenje nebeSke blazenosti in kliCe zakonce, da zazivijo milost zakona v vseh razseznostih in jo delijo Se drugim, zlasti otrokom in domaCim.
PrimoiKreäö
'Mladost' mladosti
Mladost je seveda v osnovi mlada, prav v Casovnem smislu, saj do druge polovice 20. stoletja to obdobje pravzaprav ni obstajalo. Mlad Clovek je moral ze zgodaj odrasti, saj je kaj hitro, takoj po zakljuCku adolescence, moral zaCeti hoditi v sluzbo, osnovati druzino, torej tudi prevzeti na rame starSevsko odgovornost. Adolescenca je, v pravem pomenu besede, pomenila pripravo na odraslost, ti dve obdobji pa sta pravzaprav bili tudi edini v zivljenju, saj je bila starost praviloma precej kratka. Da je bilo tako, je bilo krivih veC dejavnikov: sploSno razSirjena revSCina, bolezni, kratka zivljenjska doba moSkih in skoraj neprekinjeno prehajanje iz vojne v vojno. Ni bilo Casa, da bi bili ljudje mladi. Mladost je sad truda tistih odraslih, ki so si ob koncu vojne zastavili cilj, da njihovim otrokom ne bo treba prenaSati vseh tegob, ki so jih sami morali. S trdim delom in voljo so dejansko res zagotovili boljSe zivljenjske pogoje, tako da imajo mladi res privilegij, da se odloäjo, kakSne vrste oseba bi radi postali, ne pa, da so, kakor njihovi stari starSi (morda tudi Se starSi), od zunaj prisiljeni v neko odloCitev. Prav zaradi tega, ker je mladostno obdobje relativno nov fenomen, pa tudi nima neke natanCne
razmejitve - zaCne se nekje pri 19-20-ih letih, traja pa tja do 30-ih, pa tudi do 35-ih let.
Samo novo je OK
Do resniCne 'eksplozije' tega obdobja je priSlo z znano 'kulturno revolucijo1 iz leta 1968, ko so akterji 'iznaSli1 telesnostin spolnost, edinstvenost lastnega obstoja ter kratkost bivanja, zavrgli pa vsako sklicevanje na kulturno in versko izroCilo kot zastarelo in preziveto. Vse se je zaCelo znova in od takrat naprej se vedno vse zaCenja na novo. Stari druzbeni vzorci z vlogami vred niso veljali veC. Mlado in novo postane nekaj magiCnega in obvezujoCega, staro nima veC vrednosti. Zal pa se je s tehniäiim napredkom ta mentaliteta razvila do skrajnosti in na koncu postala poSast, ki zre svoje mladiCe. Ker napredek ni veC sluzil resniCnim potrebam Cloveka, ampak je postal cilj samemu sebi, se je samo Se iskalo izboljSave na izboljSave -Ce je nekaj mogoCe izboljSati, je to tudi treba narediti. Ljudje nimajo veC Casa, da bi se odloCali o kvaliteti tistega, kar jim tehnoloSki napredek polozi v roke. Ker so se po eni strani ljudje odpovedali tradicionalni modrosti, po drugi pa jih hitrost tehniCnega razvoja ne pusti dihati (komaj se nekaj zaCne dobro uporabljati, je ze nova verzija iste stvari), pade celotna teza odloCitve na posameznika. Tehnologija do neskonCnosti odpira meje CloveSke svobode, saj je danes mozno narediti marsikaj, kar so vCasih le sanjali, Clovek pa ne samo, da nima veC nad seboj neke instance, ki bi mu pri odloCitvi pomagala, ampak zaradi omenjene pospeSitve sploh ni sposoben veC
“Odrasli cutijo do mladih neko nevoscljivost, ki seje najbrz niti sami ne zavedajo”.
odloCitve izoblikovati. Stvari so vedno nove in nove, kar odrasle, ki so ekonomsko moCnejSi, spodbuja, da iSCejo vedno vse naj, vedno morajo biti young, fit in top. Zivijo v iluziji ’veCne mladosti', kar pa jih vodi, da so do sebe prevelike zahteve, ki se odrazajo v ubijalskem ritmu zivljenja, v slabi skrbi za zasebno sfero, v neprestani zafrustriranosti zaradi neuCinkovitosti, zaradi Cesar se pogosto zatekajo h kokainu in alkoholu.
Zavist odraslih
Se veCji davek pa morajo plaCati tisti, ki so zares mladi - glede na EMSO - saj se kljub vsem trikom, ki se jih posluzujemo, narave vendarle ne da prevarati. Ker je odrasle ugrabila in ranila Carobnost mladosti, hkrati pa so ujeti v iluzijah
tehnoloSkega napredka, je treba vedno vse zaCeti znova, kar se je ze zgodilo, pa se da tudi spremeniti. Modna, potovalna, telekomunikacijska industrija, kakor tudi raziskave na podroCju farmaeije, plastiCne kirurgije in prehrane spretno izrabljajo zeljo odraslih, da bi bili - vedno mladi, poskoCni, privlaCni, da bi, skratka, tudi z zunanjim videzom bili mladi, kakor si mislijo, da so 'po pameti'. TakSen svet odraslih, ki je moCno usmerjen le sam nase, pa mlade nujno odrinja vedno bolj na rob. Od tarn le stezka naj de jo pot, tudi zato, ker so, v nasprotju z odraslimi, sami ekonomsko Sibki. Povsod se govori, kako bi moralo biti veC mladih, pa naj bo to politika, ekonomija, znanost, mediji ali zalozniStvo, ampak zgolj zato, da bi z besedami zakrili svoje teznje in zelje. V resnici mlade ljudi 'parkirajo' na doloCena 'ne-mesta': univerza, kjer se ponujajo takSni in drugaCni kratki izobrazevalni kurzi ter brezvezni magisteriji in doktorati (iz npr. bureka); na tisoCe vrst zaCasne zaposlitve... Situacija bi seveda od odraslih na polozajih (ki so navadno ze starci) zahtevala, da se umaknejo in svoja mesta prepustijo mlajSim, kakor tudi neko novo prerazporeditev ekonomskih in socialnih sredstev ter priloznosti. Odrasli Cutijo do mladih neko nevoSCljivost, ki se je najbrz niti sami ne zavedajo. Mladi namreC imajo lepoto in vitalnost, ki nista umetni, pred seboj imajo Se celo zivljenje in s tem odrasle opozarjajo, da vsi vendarle niso mladi, vsem trikom navkljub. Ta medgeneraeijski konflikt je eden od glavnih vzrokov tega, da mladi nimajo nobenega upanja na prihodnost, da v tej prihodnosti ne vidijo obljube, upanja, moznosti, ampak ob misli nanjo Cutijo v sebi tesnobo in zagrenjenost, prihodnost je zanje groznja. Njihov psiholoSki razvoj se ustavi samo na sedanjosti, tako pa se izniCi in se prepusti niCu. Zal moramo sprejeti diagnozo tistih, ki to bolezen imenujejo s starim in straSljivim imenom: nihilizem. PrihodnjiC bomo, v zakljuCku tega naSega popotovanja, skuSali poiskati nekaj moznih odgovorov in reSitev, ki jih Cerkev lahko ponudi.
Andrej Vonäna
Zivljenje 'na koruzi', poroka in ljubezen
Med Ijubeznijo in gastritisom
u
Te
l
'ezava ljubezni je v tem, da jo mnogi zamenjajo z gastritisom", je dejal nekoC Groucho Marx. Te trebuSne tezave lepo opiSejo tisto mladostniSko 'ljubezen', ki povzroCa boleCine in metuljCke v trebuhu. Takrat se iSCejo ti obCutki in ljubezen je eno tako 'fajn' Custvo in niC veC kot to. Ljubezen je vedno v tem, da nekaj 'Cutimo' do druge osebe, v iskanju tovrstnih obCutkov in Custev pa je samo stvar pazljivosti, torej nekaj krepostnega, Ce raje nekoliko poCakamo, da vidimo, kako se bo zadeva izSla oz. da si pustimo kak 'izhod v sili', brez posebnih tezav in zapletov. Nazadnje so to le besede in izgovori, ki skrivajo tisti veliki strah, ki mlade odvraCa od sklenitve zakona, ki jih pravzaprav paralizira na zivljenjski poti, saj je to glavna lastnost CloveSkega strahu.
Toda prava ljubezen je povsem nekaj drugega od tistih trebuSnih simptomov, o katerih smo zgoraj govorili, predvsem pa je veliko veC od navadnega Custva - ne nazadnje to drzi tudi za pravo veselje in sreCo, ki nista samo v nasmeSku na obrazu. Kolikokrat sliSimo, pa ne le na porokah, znamenito 13. poglavje Pavlovega prvega pisma KorinCanom, za katerega pravimo, da je tako Cudovito, hkrati pa se najbrz le poredkoma
“Brez vere v Boga se izgubi tudi vera v socloveka in v samega sebe”.
vpraSamo, o kateri in o kakSni ljubezni govori ’potujoCi apostol1.
Gre za takSno ljubezen, ki zelo presega Cloveka, njegovo dozivljanje, njegovo zaznavanje, pojmovanje in seveda njegove kategorije ali, Ce jim reCemo poenostavljeno, 'merske enote', skaterimi vrednoti vse, s Cimer in s komer se v zivljenju sreCuje. Ljubezen, o kateri govori Pavel, od Cloveka zahteva ’dati vse' in zato od nas in od naSe ljubljene osebe zahteva popolno, ekskluzivno in dokonCno zavezo. To je namreC poroka - brezkompromisni skok, spust, ko se popolnoma podarimo za nekaj veCjega od nas samih. To pa seveda od Cloveka vedno zahteva, da v kovCek s prtljago vzame le tisto, kar naj bolj potrebuje za to novo potovanje, ostalo pa pusti za seboj - zahteva se torej odloCitev in odrekanje, Cesar pa nas je strah.
Med zakonom in skupnim zivljenjem brez poroke, ki ji bomo dejali 'nezakonska' skupnost,
saj je tudi PreSeren nekoC napisal pesem (kot pravi igralec CuSin) 'Nezakonska mati' in ne 'Izvenzakonska mati1 - Ce je namreC nekaj ’izvenzakonskega', to zakon predpostavlja, je razlika ogromna, prava revolueija. Ta ni v 'roku trajanja1, saj najbrz vsak izmed nas pozna tovrstne zveze, ki trajajo leta in desetletja, kakor poznamo tudi poroke, ki, zal, trajajo le par mesecev. Gre za to, kdo je v srediSCu dogajanja. V nezakonski skupnosti sem to jaz sam, v naj bolj Sem primeru pa midva, merilo za presojanje vsega pa smo tako mi sami, v ednini
ali dvojini, vse preveCkrat v ednini. Pogosto se resniCno trudimo, z vso resnostjo, odkritostjo in zvestobo, da bi stvari Sie v pravo smer; Ce pa ne gredo, nas niC ne obvezuje.
Poroka je preseganje samega sebe in samih sebe, brez kalkulacij. Prav te so tolikokrat v ospredju naSega CloveSkega razmiSljanja: najprej faks, sluzba, hiSa, kariera... In vendar smo rekli zgoraj ’zaveza' in ne 'zveza1, saj je brez Bozje pomoCi zares tezko, Ce ne skoraj nemogoCe naprej vleCi tezki zivljenjski voz. NemogoCe se je zanaSati na krhke CloveSke vezi, moCi in gotovosti, ki jih ze najmanjSi piS takSne ali drugaCne krize lahko ne samo zelo omaja, temveC tudi pretrga.
Pa tu ne zelimo govoriti o ekonomskih razseznostih, ker bi se potem res ne splaCalo (dobesedno!) poroCiti se. Govorimo o duhovni in CloveSki razseznosti, kjer je Clovek veC od tistega, kar samo vidi in Cuti. Govorimo o tistem kanalu, ki mora biti vedno odprt in vzpostavljen, ki edini lahko reSi na videz Se tako zakomplicirane polozaje, v katerih se znajdemo. Da, poroka je preizkuSnja naSe vere, preizkuSnja tega, kako se znamo izroCiti in prepustiti, tako ljubljeni osebi kakor Bogu. Toda brez vere v Boga se izgubi tudi vera v soCloveka in v samega sebe. Jezus nam pravi: "Brez mene ne morete storiti niCesar" (Jn 15,5). Predajmo se mu ob vsakem velikem zivljenjskem koraku, pa bo Slo.
Andrej Vonäna
glas	Bodi	clovek!	29.,««^	20..	3*
POGOVOR
| Dragica Yidmar	Nekoliko	0 stand-up komediji
Pristnost je magnet	Stojeci	navali	smeha
za cloveka
“Nasi zgledi najbolj ucijo, vec kot besede”.
Dragica Vidmar je ravnateljica na Osnovni Soli v Dornberku, Cudovita mama in pronicljiva sogovornica. Dogodke v spreminjajoCem se svetu motri s tako zivljenjsko modrostjo, da se je veselje pogovarjati. Ob vnoviCnem prepihu po Solskih hodnikih smo se z njo ustavili ob vpraSanjih sodobne Sole in njenega pomena za otroke sedanjosti.
Kdo naj bi bil danes ufitelj?
To je zelo zahtevno opisati.
Moral bi biti predvsem Clovek, z veliko senzibilnostjo, da zna dobro zaznati stvari okoli sebe. Moral bi biti veliko tega, kar je psiholog, ki zna zaznati Custveno stanje ljudi. Mislim, da ima danes pedagokka akademija prav pri tem sito s predebelimi luknjami. Veliko kadra, ki na tem podroCju ni dovolj ustrezen, prehitro spusti na-prej. UCitelji in vzgojitelji bi morali biti vsaj napol psihologi. Samo znanje se mi niti ne zdi toliko po-membno, bolj ta senzibil-nost. In pa da ima jo ener-gijo. Pri vsakem konfliktu, ki nastane med uCenci, namreC mora vklopiti tudi
Otroke navajamo k vzpostavljanju dobrih od-nosov.
Torej naj bi bilo prvo poslanstvo ufitelja,
da vzpostavlja in dr2i dobre odnose?
To je prva stvar. Posebno v tej druZbi, ko se ne nagibamo h konkretnemu rekevanju proble-mov, ampak se jih lotevamo na napaCnih kon-cih, pri papirju, ne pri Cloveku. Rabimo preo-brat. Doslej se je namreC ta vloga uCitelja v uCenju odnosov precej zanemarjala. Tudi pri
starke. V ozadju vsega dela, ki ga ima uCitelj, morajo biti tudi starki, sicer je stvar brez pomena. Zato veliko delamo na projektu kole za starke.
Toda ali je pri vsej obremenjenosti staräev
to sploh mogoCe?
Ne samo to. Starki imajo celo potrebo po tem. Omejeni so Casovno in nimajo znanja, da bi rekevali doloCene stvari v odnosih do svojih otrok. VCasih ne vedo, kaj bi storili, Ce ravnajo prav.
Cakajo pomoC. Pa se ni-mak na koga obrniti. Or-ganizirali smo predavanja, na katerih so starki poka-zali veliko zanimanja in so na njih tudi sprakevali zelo konkretne stvari. Ce ne drugega, pa rabik vCa-sih vsaj nekoga za posvet.
Je torej to prihodnja vizija Sole?
Mislim, da je to najpomembnejka vizija kole. Delo z otroki in posredno delo s starki. Da nastane trikotnik kola-otroci-starki, ki je izredno pomemben. Pri tem trikotniku morajo biti vsa tri oglikCa uravnotezena in nihCe ne sme imeti vnjem prevelike prevlade. Ce eno oglikCe v tem trikotniku manjka, negre. In med njimi mora biti odprta komunikacija.
Ta komunikacija uspeva?
Ce so ljudje pripravljeni. Tega uCimo tudi otroke, da se postavijo na mesto drugega, da skukajo doziveti njegovo situacijo in ali so v ti-sti situaciji prav ravnali. Morda ta vzorec pono-vijo tudi v odnosih doma. In Ce to ponovi tudi kola, potem si boljkega trikotnika ne moremo zamisliti.
Je torej danes poslanstvo Sole bolj v vzgoji
kot v izobraZevanju?
Da, ker otroci dobijo informacije povsod. Do-bijo jih na internetu, na TV. Da je kola samo izobrazevalna ustanova, je danes iluzija. Veliko veCja potreba pri otrocih je, da se nauCijo, kako vzpostaviti odnose in kako v teh odnosih rasti. Pri tem ima kola zelo veliko vlogo, morda se uCitelji niti ne zavedamo, kako veliko. Sola oblikuje osebnost. Najbolj s tem, kako otroci zaCnejo ziveti vskupnosti, vrazredu. Kako veliko vlogo pri tem ima razrednik: da se posveCa odnosu do same skupnosti, ki jo zaCnejo uCen-ci vzpostavljati. Negre toliko za to, koliko so uCenci socialno sposobni, ampak bolj za to, da se konflikti, ki se zgodijo vsak dan, nujno spro-ti rekujejo. Temu je treba dati Cas, sicergre stvar mimo in se nakopiCi v vedno veCjih proble-mih. Prav zato smo kli na naki koli vprojekt mediacije, pri katerem otroci sami spoznavajo, kako naj bi ravnali v doloCenih situacijah.
“Clovek se mora bolj truditi za dobre odnose, bolj kot za matematiko ali anglescino”.
tem bi morali imeti usposabljanja. Clovek se mora bolj truditi za dobre odnose, bolj kot za matematiko ali anglekCino.
Prav zato je danes Sola verjetno med biti in ne biti...
Ja, Ce gre za znanje, prav gotovo. Odprek knjige ali internet in imakpodatke. Problem je znati iz podatkov, ki jih je za celo morje, najti bistvo in jih sestaviti skupaj. To je, kar zadeva znanje.
In pa predstaviti to, kar je uCenec raziskal in odkril. Otroci so res bolj komunikativni in odpr-ti, a kadar morajo nekaj predstaviti, jih je strah, ali so ujeli bistvo, kako bodo izpadli pred sokol-ci, zelo so samokritiCni. To je problem, izposta-viti se v javnosti, ki je danes zal zelo negativno kritiCna. Postali smo doktorji napakoslovja, celo v velikem nizu do-brega ikCemo slabo. Morda bi bilo dobro, Ce bi bili tudi pri kritikah izbirCni in bi ne povedali prav vsega, kar si mislimo.
Smo postali manj vljudni?
Bojim se, da. Morda je za to kriva neetiCnost nakega sveta, nakih medijev, kjerse veliko na-pada in se informacije sploh ne preverjajo, ampak samo razbobnajo z velikimi naslovi. In se iz tega uCimo. Tudi otroci. Zato niso samozave-stni. Samozavestni so tisti ljudje, ki povejo, kaj je bilo dobro, kaj je bilo slabo in predvsem predloge, kako kaj popraviti. S tako zdravo kri-tiCnostjo bi tudi otroci pridobili na samozave-sti.
Ce je Sola uCiteljica odnosov, kako je z odnosi v Soli?
Pri nas se ke vedno pozna, da je to podezelska kola, vkateri ke vedno vlada neko spoktovanje med uCitelji in uCenci. Pride seveda tudi do konfliktov, a nikdar na kakkni preveCproble-matiCni ravni. Sicer pa smo uCitelji tisti, ki mo-ramo ta odnos spodbujati. Ce bom Cakala, da me bojo uCenci pozdravljali, preden pridem v kolo, bom vstopila zelo nesreCna. Tako pa jih vedno znova pozdravljam: »Dobro jutro, dobro jutro!«in avtomatsko se odzovejo. In ko se na-vadijo, to zaCnejo tudi sami delati. Naki zgledi najbolj uCijo, veC kot besede. Otroci namreC zelo instinktivno zaznavajo, ali je Clovek pri-sten. Takega imajo radi, okrog takega uCitelja se zbirajo - takega, ki deluje v skladu s svojo osebnostjo, ne glede na to, ali je strog ali zahte-ven. To je, kar je magnet pri Cloveku. Pristnost, ne vkeCnost. Tudi Ce imak slab dan, je prav, da to vejo.
Pogovarjal se je Marko Rijavec
Alojz Gradnik: V zoreci jeseni 2
0^o^^^^lei^,naj^ipä4emzrel, iiaibid tvoßMkpfefl zetvija ne snäniQ\■
naj nebfmi gniliii4rpek inko slame A :
t v •’	**	.	■■}<'■?§
in listja o&isenegapepel. r v *Vv,
Stand-up (beri stend-ap; iz angleSäne vstati) je oblika komedije, pri kateri kornik nastopa pred obCinstvom v zivo. Najbolj slavni komiki pa svoje daljSe nastope tudi posnamejo in izdajo v obliki DVD-ja. Pri nas se je ta zvrst komedije zaCela uveljavljati komaj v zadnjih petih letih. V ZDA in Veliki Britaniji pa je stand-up priljubljen ze veC deset let. Njegove korenine v Angliji segajo celo v 18. stoletje, Ceprav je danaSnjo obliko dobil v ZDA kmalu po koncu druge svetovne vojne.
PrizoriSCe so navadno razni lokali, tako da si publika lahko med predstavo privoSCi pijaCo ali prigrizek.
Seveda pa stand-up komiki lahko svoj nastop opravijo tudi v gledaliSkih dvoranah, na porokah in raznih prireditvah.
Skozi smeSne zgodbice, kratke Sale in t. i. one-liner-je (Sale v eni
povedi) se komik predstavlja obCinstvu. Za razliko od komiCnih teatralnih iger, kjer je nastop vedno enak, ne glede na obCinstvo, se mora stand-up komik odzivati obCinstvu. Komik velikokrat spraSuje ljudi v prvih vrstah o njihovi sluzbi in drugih zanimivostih iz njihovega zivljenja, te pa nato uporabi v svojih Salah. Sale si stand-up komiki piSejo sami. Preden jih uporabijo pred mikrofonom, jih ponavadi preizkusijo na prijateljih. Sale so narejene tako, da se obCinstvo hitro odzove nanje s smehom, ploskanjem, zvizganjem in razno raznimi drugimi zvoCnimi odzivi. Ce je nastop dolgoCasen, se marsikdaj zgodi, da se kdo iz obCinstva negativno odzove na Sale nastopajoCega. Takim Clanom obCinstva pravimo "heklerji" (iz ang. hackle - razmesariti). Komik mora znati v takih primerih dobro improvizirati, da lahko zaniCevanje gledalca spremeni v Salo. V zaCetku so Sale temeljile predvsem na stereotipih. Dandanes pa se komiki posluzujejo raznih besednih iger, politiCne satire, lastnih zivljenjskih izkuSenj in prigod ter opazk glede stvari, ki se jim zdijo nenavadne. Ker je ta zvrst zelo priljubljena v ZDA in Veliki Britaniji, je znanih imen veliko. Lahko bi celo stran Casopisa porabil samo za naStevanje imen. Zato bom poskuSal naSteti le nekaj najbolj znanih mednarodnih komikov, ki so meni osebno pri srcu. ZaCnimo pri Jerryju Seinfeldu (na sliki), ki je celoten svet navduSil s svojim observacijskim humorjem s humoristiCno nanizanko, v kateri je igral samega sebe. Na nastopih kontroverznega Jimmyja Carra se obCinstvo lahko samo sebi Cudi, kako se smeji Salam s tematiko, ki bi jo v vsakdanjem zivljenju oznaCili za popolnoma neokusno.
Legendarni George Carlin je svet prevzel s svojim ciniCnim humorjem, televizija HBO je posnela in predvajala veC kot deset njegovih veC kot eno uro dolgih nastopov. Marsikdo svoje nastope obogati s CarovniSkimi triki, igranjem na inStrument, petjem in raznimi pripomoCki, ki pripomorejo k temu, da obCinstvo Sale lazje spremlja. Dolzina nastopa ni doloCena. Nekateri nastopi trajajo le pet minut, drugi tudi veC kot uro. Navadno se Cas nastopa podaljSuje, ko komik postaja bolj izkuSen. Nekateri komiki v tujini porabijo veC let, da pripravijo material za enourni nastop. To pa pri nas ni izvedljivo, saj je zaradi majhnosti Slovenije malo lokalov, kjer lahko komiki nastopamo. Tako smo slovenski komiki primorani svoj material ves Cas obnavljati, da se ne bi zaCeli ponavljati.
V Sloveniji le malo komikov nastopa samih, saj se veCinoma
prirejajo veCeri stand-up komedije, kjer se skozi veCer zvrsti veC komikov. Vedno na tak veCer organizatorji ponujajo t. i. 'odprti mikrofon', da dobijo priloznost tudi zaCetniki v teh vodah. Novinci ponavadi dobijo prostor za 5-10 minutni nastop, izkuSeni komiki pa nastopajo od 20 minut do ene ure, en komik pa celoten
veCer povezuje in skrbi za smeh med nastopi.
Najbolj znani slovenski komiki so: Vid ValiC, ki ga zadnje Case poznamo predvsem kot voditelja oddaje
Slovenija ima talent, drugaCe pa je v
Sloveniji eden od pionirjev na tem podroCju. Tin Vodopivec, ki po stilu najbolj spominja na znamenitega Jerryja Seinfelda, je prvi Slovenec, ki je dobil priloznost nastopati v znamenitem londonskem Comedy Store-u. Andrej Tezak-TeSky je verjetno eden od nabolj dejavnih na podroCju organizacije nastopov in Sirjenja te zvrsti po Sloveniji. BoStjan Gorenc-Pizama vsak mesec vodi radijsko oddajo NaVal Smeha na Valu 202, v zivo iz ljubljanske CvetliCarne. DuSan TomiC je zmagovalec letoSnjega nateCaja Stand-up komik leta. V Sloveniji je prizoriSC trenutno precej malo. V Ljubljani si lahko ogledate stand-up v CvetliCarni vsak ponedeljek, v Siti teatru vsak Cetrtek, v Gromki enkrat meseCno. Kot prizoriSCe sluzijo tudi razni mladinski centri po Sloveniji, npr. Brezice, Celje, KrSko, MC Patriot Konjice; stand-up si lahko ogledate tudi v POP baru v Slovenj Gradcu, v Satchmo-ju v Mariboru vsak drugi Cetrtek, v Zlatem polju v Kranju enkrat meseCno. Dvakrat letno je organiziran festival stand-up komedije PanC. Poletni PanC se dogaja na Ljubljanskem gradu, zimski pa poteka hkrati v Ljubljani in Mariboru. Za vse, ki vas zanima stand-up in bi radi pridobili znanje s tega podroCja, pa komika Tin Vodopivec in Andrej Tezak-TeSky enkrat letno organizirata PanC akademijo. To je trimeseCni teCaj stand-up-a, na katerem se nadebudni komiki lahko nauCijo, kako sestavljati Sale, kako nastopati in drugih veSCin, povezanih s to umetnostjo. Poleg tega mladi komiki dobijo priloznost nastopati z bolj izkuSenimi komiki po vsaj Sloveniji.
Jure VonCina
29. septembra 2011
Bodi clovek!
“Pozitivna odvisnost” od resnicnosti, od zivljenja
Trenutna majhna ugodja ali brezmejna sreca?
Mi
’ai pozabi zena svojega otroCiCa in se ne usmili . otroka svojega telesa? A tudi Ce bi one pozabile, jaz te ne pozabim" (Iz 49,15). BoljSe terapije od tega BoZjega zagotovila ni. Ce smo pretirano zaskrbljeni, pomeni, da tej obljubi ne verjamemo.
Kdaj sem bil zadnjic sreCen? In kaj sreca sploh je? Je sreca v tem, da sem zdrav, imam doloCeno obleko in ustrezam zahtevam javnega mnenja? Mar sreCe ne zamenjujemo z brezglavo zabavo, hrupom in odklopom? To ni sreca! To so le trenutki ugodja in pozabe, potroSni material, ki se spremeni v smeti, odpadke in bolezni. Ni cudno, Ce smo nesrecni, saj verujemo v "hudobnega boga", ki nas je vrgel na Zemljo in nam privosCi le trenutke
razuma"! (Job 38, 4). Tega, kar je, kar se z nami in okoli nas dogaja, ne moremo nadomestiti s svojo dejavnostjo in besedami - to lahko samo sprejmemo. Kaj je uCenje in kaj je vzgoja? Je bistvo
ugodja, ne dovoli pa nam, da bi bili resnicno srecni. Da bi nas dokonCno zatolkel, nam govori: "Pravico imas uzivati in se zabavati". Kdaj se bomo uprli religiji, ki je morfij in smrtonosni strup naSega zivljenja? Kje je nas razum in modrost? Zakaj nasedamo takim lazem? Mislimo, da posedujemo, a smo obsedeni. Kako to, da je med nami toliko depresije, Ce zivimo v tako napredni in moderni druzbi? Zakaj uniCujemo sami sebe? Zakaj se odlocamo za depresijo in zalost? Sploh obstaja kakSen izhod?
Izhod iz te smrti je le "pozitivna odvisnost" od resniCnosti, od zivljenja. Z vso svojo dejavnostjo ne moremo ustvariti tega, kar lahko samo sprejmemo. "Kje si bil, ko sem utemeljeval zemljo? Povej to, Ce i mas kaj
“Ce se nicemur vec ne cudimo, pomeni, da smopritlikavci in ignoranti, ki smo zapadli v duhovno anoreksijo in umiramo. In to kljub temu, da morda vemo, kaj nas lahko resi”!
izobrazevanja v tem, da sebi in drugim polnimo glave z raznimi podatki? Ali pa je tudi in predvsem v tem, da se zavedamo tega, kar je in kar se dogaja? Da opazimo in prisluhnemo drug drugemu, da opazimo roze, ptice in zvezde. Da smo v odnosu.
Na prvi pogled se to morda zdi "brezvezno nakladanje". Toda vpraSajmo se: kdaj me je zadnjic kaj prevzelo in ganilo? Kdaj sem se zadnjiC Cudil zivljenju? Morda celo reCemo: "Saj to ze vem, to razumem in drzi, s tem se strinjam". Toda zakaj smo kljub temu, da "razumemo", pogosto tako hladni in brezCutni in to ne le do Boga, temveC do vsega, tudi do samega sebe?
PrepriCani smo, da zivimo v realnem svetu. Je ta svet res realen, Ce doloCenih stvari noCemo videti, jih prikrivamo in zanikamo? Ce smo zemljevid zamenjali z resniCno pokrajino, Ce ne razlikujemo veC med razmisljanjem o ljubezni in ljubeznijo, med govorjenjem o praviCnosti in praviCnostjo, med politiCnim programom, ki vkljuCuje ekologijo, in resniCnim bojem za ohranitev stvarstva? Namesto da bi sprejemali resniCnost v celoti, prisegamo le na nas omejeni razum, na besede, miselne sheme in "profit". Zivljenje pa drvi mimo nas in ga niti ne opazimo. Ce se niCemur veC ne Cudimo, pomeni, da smo pritlikavci in ignoranti, ki smo zapadli v duhovno anoreksijo in umiramo. In to kljub temu, da morda vemo, kaj nas lahko resi! Prav to, da vemo, je za nas najveCje prekletstvo. A istoCasno tudi blagoslov in luCka upanja.
Bogdan Vidmai
Kako je svet v enem poletju postal premajhen
Majhen svet in druzbena prenasicenost
Poletje je obiCajno Cas mirnih dni, ko so vsi na poCitnicah in mediji ponujajo le novice manjSega pomena. To poletje je bilo drugaCno, ker so se nanizali Stevilni dogodki, ki so in bodo zaznamovali naSo druzbo.
Zaradi ze ustaljenega hitenja v naSem vsakdanjem zivljenju lahko hitro spregledamo, da se nahajamo v izredni dobi, ki jo lahko mirno oznaCimo za prelomno in bo pustila moCan peCat. CloveSki Cas je zgoSCen skoraj do skrajnih meja.
Potovanja oseb, blaga in
informacij ne merimo veC v dnevih ali tednih, kakor so to poCeli Se naSi starSi, ampak v sekundah in stotinkah Sekunde. Svet je resniCno postal majhen, dnevi pa zelo kratki.
Majhen svet, ki mu pogovorno pravimo tudi ’globalizirana druzba', je v minulih desetletjih sprejel nekaj vzorcev, ki so v osnovi zgreSeni, v nasprotju z naravnimi zakonitostmi, in vodijo v pogubo. Za poteSitev arhetipskega nagona "imeti, Ceprav je prepovedano", ki je v nas vse od Casa Adama in Eve, smo sprejeli kompromise, ki so nas privedli do toCke prenasiCenosti. Tako je postala prezadolzenost posameznikov in drzav bolj ugodna od dolgoroCnega varCevanja, goljufija in laz sta nadomestili moteCo resnico, noro in brezobliCno bogastvo je postalo bolj cenjeno od vsakdanje sreCe. Tezav, ki so se pojavljale, sproti nismo reSevali (in jih Se vedno ne), ampak smo spremenili zakone ali retoriko, s katerimi smo nekaj poimenovali.
Danes se visok dolg drzav in skorajSnji finanCni zlom trgov predstavlja kot ’investicija v konkurenCnost', uniCevanje okolja smo preimenovali v ’tehnoloSki napredek narodov', goljufiji smo dali ime 'poslovna skrivnost', izkoriSCanje 'tretjega sveta' pa smo elegantno ovili v1 tako paC j e1. Ceprav v raCunovodstvu in ekonomij i navidezno veljajo drugaCna merila kot v naravi, pa smo na koncu najveCji porazenci mi sami, izumitelji te civilizacije, ki temelji na neresniCnih izhodiSCih. Clovek je del narave, iz nje izhaja in se k njej vraCa, zato je vse, kar nasprotuje elementarnim naCelom in zakonitostim narave, dolgoroCno pogubno.
Sedaj vsi paniCno mirijo flnanCne trge, drzavljane in podjetja, toda ravno to pregovarjanje, da je vse v najlepSem redu, jasno kaze, da nekaj ni v redu. Vzeli in porabili smo tisto, Cesar nismo nikoli imeli. Primanjkljaje krpamo tako, da ustvarjamo nove luknje. V tem malem svetu vsako dejanje prinaSa doloCene posledice za celotno druzbo, ker skupna (globalna) povezanost in soodvisnost Se nikoli nista bili na tako visoki stopnji.
Cas je, da umirimo svoja priCakovanja, zaCnemo
naCrtovati in graditi samo toliko, kolikor imamo, in ne toliko, kolikor naj bi imeli vprihodnosti. PrenasiCenost nas je pripeljala do te meje, da smo se iz narave preselili v virtualni svet in kot druzba operiramo z neCim, kar ni resniCno. Fikcijo in virtualnost prenaSamo iz ’kiber prostora1 na podroCje Custev, odnosov, verovanja, gospodarstva, Clovekovih pravic...
Ko razmiSljamo o razmerju realno-virtualno, ne moremo spregledati dogodkov, ki so najbolj zaznamovali to poletje: vdor hackerjev v podatkovne baze organizacije NATO, nadaljevanje t. i. arabske pomladi, kriza evrske valute, prisluSkovanja v Veliki Britaniji in afera okrog Casopisa News of the World, morilski pohod na NorveSkem, predstavitev tretjega poroCila o spolnih zlorabah s strani klerikov na Irskem, razkritja neCednosti
italijanske politike na splemi strani I segreti della Casta di Montecitorio, vladne krizevStevilnih drzavah idr.
Z nizanjem negativnih dogodkov ne Mim povzroCati dodame panike, ampak postaviti stvarni okvir oceni sedanjega Casa, ki nas opozarja, da zivimo v zelo ozkih parametrih. Mi je torej svet postal za vse nas premajhen? Druzba pretesna? Smo v tem poletju opazili kolektivni druzbeni krik nemoCi?
NaraSCanje druzbene nestrpnosti, manifestacija ekonomske in politiCne panike ter strah pred prihodnostjo so pokazatelji, da je navidezno najboljSi izdelek zahodne civilizacije, ki mu pravimo globalizacija, le pokrov nad neuspehi druzbe. Prevzemali smo napaCne vedenjske vzorce in jih predstavljali kot vrednote, da bi postali enoten druzbeni model; danes lahko le ugotovimo, da je prihodnost vedno bolj zastraSujoCa, ker smo zgradili nezivljenjsko druzbo.
Nad minulimi dogodld se moramo zamisliti, iz njih izluSCiti zivljenjski nauk in naCrtovati bolj So prihodnost, kjer bodo varnost, individualna svoboda in kolektivna odgovornost imeli mesto pred zadolzevanjem ali divjim kapitalizmom.
AljoSa Vodopivec
“Fikcijo in virtualnostprenasamo iz 'kiber prostora' na podrocje custev, odnosov, verovanja, gospodarstva, clovekovih pravic... ”
v molitvi
Gre za odgovor na nase temeljno hrepenenje
Sprejetje casa in prostora
“Bozja beseda nagovarja nase globine, nassame v tem, kar smo v resnici ”.
To razmiSljanje je namenjeno molitvi na sploSno, pa tudi posebni vrsti molitve ob Bozji besedi. Gre za postanek, ki je potreben, da naredimo v sebi prostor in se umirimo zato, da spregovori duhovni svet. Zivimo v Casu, ki se odvija z neznansko hitrostjo. Lovimo sebe, da bi pozabili nase in svojo minljivost, zlasti pa na trdnost Bozjega glasu, ki je v nas in nas nagovarja. Prav tako pogosto presliSimo mnoge besede naSih bliznjih in Bozjo besedo v Svetem pismu.
Hitro minevanje Casa ima svoje posledice tudi v dozivljanju in sprejemanju prostora, ki postaja vedno bolj kompleksen in neoseben. Daljave se zmanjSujejo, nobena razdalja ni veC nepremagljiva, obenem pa se blizine oddaljujejo. Ni veC blagoslovljenih ovir, ki so Se do nedavnega omogoCale bolj mirno zivljenje. Nekateri ljudje so kar bolni na svojo vseprisotnost. Tako je mogoCe biti povsod in nikjer najti svojega mesta, sprejetosti. Hitrost gibanja po prostoru tudi niza sposobnost gledanja okolice, poplitvi Cudenje in izprazni povezave. Ljudje ne vidijo ne zaCetka ne konca, dejansko se vrtijo okrog sebe. Redke so pozornosti in zanimivosti v majhnih stvareh.
V to zozenje in hitenje prihaja Bozja beseda, ki je prepuSCena uboStvu nam oddaljenega svetopisemskega pisanja. Zapisana je v CloveSkih besedah, vendar, Ce smo pozorni, je usmerjena k obnovi naSega CloveSkega jedra in ga tudi nagovarja. Potreba po sreCanju z njo ni nekaj zunanjega, bilo bi dobro, da bi sliSali njeno modrost, ampak gre za odgovor na naSe temeljno
hrepenenje.
Bozja beseda nagovarja naSe globine, nas same v tem, kar smo v resnici.
Zeli nam povedati, da smo ljubljeni in sprejeti, da je pot reSitve in polnega uresniCenja v Jezusu Kristusu, ki je uCloveCeni Bog med nami.
Ponovno osmiSljeni das Cas nas spreminja, daje nam ritem in usmerja naSe zivljenje. Sveti AvguStin pravi, da je Cas konstanten, njegovo zaznavanje pa se spreminja glede na naSo notranjost oziroma je odvisno od vtisa stvari, ki gredo skozi njega. To pomeni, da si lahko osvojimo svoj Cas, da mu damo pomen in smisel. Jezus pripoveduje o bogatem Cloveku, ki je mislil, da si bo prisvojil Cas z bogastvom in dobrinami. Toda tega ni mogel dolgo uzivati, ker se je nenadno konCal njegov zemeljski Cas. Casa si ni mogoCe prilastiti, je lahko le dar in priloznost.
Zato pa se moramo napotiti k samemu izviru Casa, k stvarjenju in odreSenju, kjer najdemo pravi, polni Cas. Sveto pismo govori o Casu, da je bil veCer in je
bilo jutro prvega dne (1 Mz 1,5). Po opravljenem delu je Stvarnik poCival sedmi dan
(1 Mz 2,2). Sposobnost svetega poCitka kaze na svoboden odnos do Casa.
Odpoved obvladovanju Casa omogoCa spravo s svojo mejo, da znamo z njim svobodno razpolagati in se v njem polno uresniCiti.
V tem duhu moremo razumeti Cas molitve in branja Svetega pisma kot blagoslovljeni Cas. Vsekakor pa to ne pomeni izstopiti iz Casa, v katerem zivimo, se reSiti iz nemira in napetosti, ampak dati temu bezeCemu Casu smisel, se v njem ustaviti, ga obogatiti in povezati z njegovim temeljem.
Ponovno najdeni prostor
Podobno velja tudi za prostor, da med iskanjem tolikih novih obzorij najdemo prostor v svoji notranjosti in medosebni prostor. Predvsem je pomembno, da se sprejmemo v sebi, med mnozico
velikih ropotov, v notranjosti, ki je moCno izpraznjena, razgaljena in razvrednotena, da se ljudje izogibajo sreCanja s seboj. Ohranjanje pristnega stika s svojo notranjostjo pa je nezamenljiva izkuSnja molitve (Mt 6,6), to je vstopanje v skrito sobo, v najbolj notranji kraj, kjer Bog Sepeta svojo besedo (Lk 12,3). Ko se drugi ljudje izgubljajo v svojem napuhu in brezizhodnosti, najdejo ljudje vere svoje zatoCiSCe v notranjosti, v pristnem stiku z Bogom in njegovo besedo. Ohranitev tega pristnega stika nam pomaga, da prezivimo in smo dejavni.
Potrebna je odmaknjenost Jezus ne pravi le, da vstopimo v skrito kamrico, ampak tudi da zapremo vrata, da se loCimo od tega, kar pride od zunaj, in se usmerimo k intimnemu odnosu z njim, ki smo ga iskali. Potrebna je odmaknjenost. Molitev in molitveno branje Bozje besede potrebuje Cas, ki je temu namenjen, da ga ne vodi rutina in razmiSljenost. Temu Casu damo poseben smisel in pomen, da postane nekakSna duSa naSega Casa in usmerja druge dogodke. V njem tudi najdemo kriterij, da moremo presojati dogajanje okrog nas. Zato si je pri molitvi treba najti primeren prostor in Cas, kjer je mogoCe vzpostaviti sreCanja z Bozjo besedo, to, kar je loCeno od vsakdanjih opravil in nas usmerja k notranjemu prostoru. Za nekatere je to cerkev, za druge soba ali kakSen drug kraj, zlasti narava.
Prav tako je pomemben sveti Cas, morda le nekaj trenutkov, da ne gre dan in njegova milost v prazno mimo nas.
PrimoZKreäö