135, številka. Ljubljana, v četrtek 16. junija 1904. XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimsi neđeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za evstro-ogrske dežele za vsa leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem aa đom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. •— Za tuje [dežele toliko v9Č kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ca j? trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravniStvo pa v pritličja. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne stvari. ..Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. Na potu navzdol! Čestokrat smo že opozarjali na žalostni pojav, kako strašno peša na Koroškem slovenska narodna misel in kako gineva narodna zavednost na vseh koncih in krajih in to ve-fiinoma vsled krivde takozvanih voditeljev, ki so se dali popolnoma fjeti v spretno nastavljene mreže nemškonaeionalnega škofa dr. Kahna. Neštetokrat smo že zaklicali odločujočim slovenskim krogom na Roškem: Zaboga, stojte, krenite s široke ceste, ki pelje slovenski Korutan nevzdržno v gotovi narodni propad, zopet na pravo pot slovenske narodne politike, ako Vam res ni ljubezen do naroda in za njegovo dobrobit samo na jeziku, marveč tudi v srcu! No, naše besede so našle povsodi le gluha ušesa. Naša opetovana svarila so ostala — glas vpijočtga v puščavi, za katerega so se najmanj brigali baš oni, katerih se je tikalo in ki imajo kolikor toliko usodo slovenskega naroda na Koroškem v rokah. Medtem pa je z velikanskimi koraki napredoval oni proces, ki znači gotovi konec in naglo smrt Blovenskega življa na Koroškem. Načelo, da je za slovenske Korošce boije, ker svoje narodnosti itak ne morejo ohraniti, da jo takoj vržejo preko krova, a si pridrže zato vero katoliško, katero je pred leti osamljeno oznanjeval znani prefekt Pod-gore, je našlo, dasi je sprva naletelo na hud odpor, v zadnjih letih dokaj navdušenih pristašev, ki se z vso vnemo trudijo, da bi čim preje do aegli svoj smoter, to je, da bi koroški Slovenci prenehali tvoriti samostojno politično organizacijo in se stop^i s takozvanimi krščanako-80cialnimi Nemci v eden političen organizem, v eno politično enoto. In kakor se kaže, so se politiki Podgorčavega kalibra že precej približali temu svojemu cilju! Nedavno tega se je, kakor smo že beležili, udeležil edini slovenski deželni poslanec Fr. Grafenauer shoda nemških krščanskih socialcev v Beljaku in ga v posebnem, seveda nemškem govoru pozdravil v imenu Slovencev, prav kakor da bi bili le-ti samo nekak privesek nemške klerikalne politične organizacije. Že to je značilno! A še značil-nejši je dogodek, ki se js> primeril v trbiško-podklošterskem volilnem okraju povodom zadnje nadomestne volitve v deželni zbor in ki z bengalično lučjo osvetljuje ono pot, po kateri drve koroški Slovenci nevzdržno v neizogibni narodni propad. V slovenskih Žabnicah pri Trbižu je bila volitev deželnega poslanca. Kakor drugodi, bile ste tudi tukaj dve stranki: ena za Slovencu Fr. Gra fenauerja, druga pa za nemskolibe-ralnega kandidata M. Fiecherja. Okrajno glavarstvo v Beljaku je poslalo tudi k volitvi v Žibnice svojega zastopnika, in sicer z nalogo, da pokliče v volilno komisijo, v katero ima pravico imenovati dva člana, enega Slovenca in enega Nemca. V Žabnicah je poštar, kakor bo marsikomu znano, Ehrlich, ki slovi kot dober Slovenec. Tudi Ehrlich je bil navzoč na volišču. Vladnemu zastopniku seveda Žab-nice, kjer je bil prvič v svojem življenju, niso bile znane, vsled Česar tudi ni mogel vedeti, kdo izmed vo-iilcev je Slovenec, kdo pa Nemec. i Zato seje obrnil na najbližje stoječega gospoda, katerega je zlasti kaplan rinil v ospredje, z vljudnim vprašanjem, ako ni morda on Slovenec. Na to vprašanje je dobil ta-la značilen odgovor: »W i r ken-nen zwar alle windisch, dcch wir s i n d christlich-social pri tem je pokazal z reko na svojo stran), die anderen sind aber fortschrittlich !« I« mož, ki je tako govoril, to vemo iz najzaneslivejšega vira, je bil z n a n i r o d o 1 j u b, že večkratni slovenski kandidat za deželni zbor — E h r 1 i c h ! — Tega njegovega nastopa ne bomo komentirali! Pripomnimo ps, da je to pristen sad koroške slovenske politike, ki še sedaj na zunaj sicer nastopa za pravice slovenskega naroda kot samostojnega političnega organizma, dejansko pa hote ali nehote podpira ono stremljenje, ki meri za tem, da se S ovenoi čim preje docela potope v nemški krščan sko-socialni organizaciji. In ta pogubonosni duh ie okužil, kakor se vidi. že inteligentnejše, na-obražene kroge, na kojih slovensko zavest smo se vsikdar še zanašali. Ali se je potera čuditi, da je tudi prosti narod že nestanoviten in tru-rnema vre v nemskutarski tabor!? Vojna na Daljnem Vztokn. Čestokrat se je že naglašalo, da so Japonci v zadnjem času izgubili že toliko ladij in da je tudi drugače Že njihovo brodovje tako oslabljeno, da se ne da več opravičeno govoriti o veliki japonski premoči na morju. Opetovani napadi ni Port Artur so biti brezuspešni; vsi poskusi zapreti izhod iz pristanišča in s tem preprečiti vsako akc jo ruakt ga brodovja, so se ponesrečili, dasi so Japonci v to žrtvovali več kakor dvajset večjih iu manjših pirnikov in nebroj svojih najhrabrejših pomorščakov. Ko to ni izdalo, je admiral Togo jel ob vhodu v portarturško pristanišče polagati mine, da bi ruskim ladjam zaprl pot iz luke. A tudi to sredstvo ni bilo tako uspešno, kakor se je pričakovalo. Ruska cklop-nica »Petropavlovsk« je sicer postala žrtev teh japonskih min in kazalo se je že, kakor da bi bila s tem zares že zapečaćena U9oda ruskega port-arturškaga brodovja. Toda prišlo je drugače! Te mine so zahtevale tudi na japonski strani ogromnih žrtev in skoro bi se smelo trditi, da so japonsko brodovje dtcimirale. A navzlic temu, da Jap;nci vedno in vedno polagajo pred vhodom v Port Artur nove mine, prihajajo in odhajajo ruske ladje iz pristanišča, ne da bi jih le količkaj ovirale ▼ njih gibanju od Japoncev položene mine. Kakor smo Že včeraj naglašali, so ruske topničarke in torpedovke, ko se je bila bitka pri Kinčovu, od-plule iz Port Arturja in se pojavile v Tatienvanskem zalivu in pred Kin-čovim tor se na to brez vseh ovir zopet vrnile v Port Artur. In pretekli teden so ruske ladje, kakor poroča Togo sam, zopet priplule pred Ta-lienvan ter se potem brez vsake nezgode zopet umaknile v portarturško luko. Torej vse japonske mine oči-vidno niso imele nobenega uspeha. Zato so Japonci v noči 13. t. m. vnovič poskusili z minami zapreti Port Artur, pri čemer pa je bila poškedo vana lastna njih ladja »Tajhokumaru« in ubitih in ranjenih 27 mož. Da se Japonci toliko trudijo za-barakadirati portarturški pristan, zato imajo tehtne razloge. Rusko brodovje je po prvem napadu, ako se izvzame pogibelj »Petropavlovaka«, razmeroma le malo trpelo in še tiste ladje, ki so bile v noči od 8 na 9. fibruvarja poškodovane, so sedaj že večinoma zopet sposobne za boj, da je torej močneje, kakor kdaj preje po prvem napadu. Izgube japonske mornarice so pa veliko večje, a še drugi mvmenti so, ki so zelo neugodni za Togovo eskadro. Pri prvi japonski ataki na Port Artur, ko so bile poškodovane velike rusko ladje »Retvizan«, »Cesarevič« in »Palada«, se je naglašalo, da nimajo Rusi primerno velike ladjedelnice, kjer bi lahko te ladje popravili. Toda Rusi so imenovane okiopnice popravili tudi v majhni ladjedelnic , dasi ne tako hitro, kakor bi bilo drugače lahko. A vkljub temu je to za Ruse, ki imaj- torej atojo, četudi manjšo ladjedelnico, takoj na mestu, veliko ugodneje, kakor za Japonce, ki imajo sic^r veliko ladjedelnico, a doma v Sasehu — več sto milj oddaljeno od bojišča, kamor morajo spravljati svoje poškodovane ladje. Vrhu tega pa je japonska eska-dra tudi v tem oziru na aUbSem kakor ruska, ker je od započetka vojne pa do danes neprestano v akciji, vsled česar so že hudo trpeli njeni stroji, kotli in topovi, dočim bo bile ruske ladje ves ta čas vsidrane v pristanišču, in so zbog tega ohranile vso svojo aktivnost, da v tem oziru daleko prekašajo japonske ladje. Iz tega sledi, da je japonska mornarica nele zeio oslabljena, marveč da tudi mnogo trpi vsled tega, ker mora operirati oddaljena od japonskih pristanišč in se že nahaja polne štiri mesece na morju in to neprestano pod polnim parom. Zato pač ni Čuda, ako so se Japonci v zadnjem času jeli resno bati za svojo prevlado na morju, takisto pa se tudi ni čuditi, ako so se Rusi, upoštevajoč to oslabelost laponskega brodovja, odločili za ofenzivo na morju, kakor so nam BporoČile včerajšnje brzojavke iz To-kija, ki so nam pa za včerajšnji list došie prepozno. Pomorska bitka. Iz Tokija se poroča, da je izhod iz portarturskega pristanišča zopet popolnoma prost. Ruska križarka »Novik« je z 10 torpedovkami odplula iz luke in napadla japonsko brodovje. Vnel se je boj, o katerega izidu se pa še ne ve. Tokijski listi pravijo, da se je rusko brodovje popoldne zopet vrnilo v Port Artur. »Berliner Tag-blatt« pa je dobil brzojavko iz Liao-jangs, da se je ruski eskadripo ljutem boju posrečilo pro- LISTEK. Slabost. Spisal J. S. B r e n o v. I. Zastavica je sicer mala vas, ali vzlic temu je vredno pogledati, kako se tam gibljejo življenja valovi in pihajo burje, ki rušijo, kar sem jim na pot poBtavi. Vas sama nas ne bo zanimala, ker obstoji samo iz Bedmih hiš, ali zanimala nas bo ob cesti preti jugu postavljena ogromna hiša, ki izgleda kot graščina, samo da nima več prave oblike nekdanjih gradov. Res je, da so zidovi Črni in je videti samo kamnje in tupatam nekaj maha na zidu, ali vseeno ne bomo tako plašni ali neradovedni, da ne bi šli pogledat, če živijo notri sove ali skr&tje, ali je morda med kamnjem skrit zaklad, ki cvete na kresno noč. — Škratje mogoče rogovilijo po noči, sove. so tudi v podstrešju, ali ko bil kje zaklad, bi ga gotovo izkopal gospodar tega gradu, ki je precej zadolžen in je ravno v stiski, a ko bi tudi bil kje zaklad, ga ne bi škrat oddal, Če bi ga prav rotili v imenu celega p- k k in farnega patrona Sv. Štefana. Pač ne bomo govorili, da ni škratov v tem gradu, ali ti škratje so surovi i udje gospodskega obnašanja. Mir vlada okrog gradu, še vrabci obletajo tiho, skoraj plašno to zgradbo. V malem salonu s starinskim ali okusnim pohištvom sedi dama tridesetih let, zabavljena z ročnim delom. Poleg nje sedi mal psiček in ;i venomer gleda v obraz. V salonu je polmraČno, čeravno so zavese od-grnjene. Gospa Ivana Koširja, posestnika tega poslopja, je vznemirjena od ve like ljubosumnosti, da pušča delo iz rok in se zagledava nekam, a pri tem ji vre v srcu in očuti liki bodež, da se bolestno zgane. Razmišlja ravno, kje se nahaja njen mož, katerega ie tri dni ni od nikoder. Še jo ne bi bolelo toliko, ker ga ni, saj je to njegova lepa navada, ali jo peče in grize, ker je slišala iz zanesljivih ust, da se njen mož nahaja v vaški krčmi in se veseli z nekako priteplo žensko, za katero se ne ve, če jo je stvaril Bog ali hudič. Prvi dan ni verjela ti vesti, ali tretji dan se je prepričala, da mora biti tako, posebno, ker ji mož tega ni napra- 1 vil prvič. Biia je nesrečna v svojem zakonu; imela je moža, ki je, kakor se pravi, ponorel, če je le žensko krilo zagledal. Zapuščeno je živela celo zakonsko življenje, ker ni imela lastnosti, ki bi se dopadale pohot nemu možu. Ali vkljub zapuščenosti in nesreči ga je ona ljubila, kakor ljubi pes gospodarja še bolj, če ga nabije, čim hujši je bil in čim bolj jo je zametal, toliko bolj je njeno srce hrepenelo za njim in storila je vse različne neumnosti, samo da se mu dopade. Vstala je s sedeža in se sprehajala po sobi; za njo je skočil tudi psiček. Sina bol ji je lomila Brce, oči so ji begale okrog, a v duhu si je predstavljala moža pri ženi, ki ne zasluži in ne more biti nji ravna. Ni razmišljala, kako bi se dalo temu pomoči, samo se je prepuščala boli, ki jo je trapiia. Domislila se je, ko bi šla tja in ga lepo, lepo prosila, naj je ne muči toliko. Ali to se ji je zdelo proti časti, iti v kmečko gostilno. A vendar bi bilo dobro, da se nekaj stori. Zato je poklicala strežnika, ki je že od svoje mladosti v tem gradu služboval različnim gospodarjem. Imel je že upognjen hrbet in sive lase. »Janeza, ga je nagovorila takoj, koje ponudil glavo pri vratah. »dobro znato, kje je moj mož? Za gotovo veste, da je v oni gostilnici?« »Kako bi Vam lagal, milostna gospa. Na svoje oči sem ga videl in govoril z njim.« »Govorili? Pa kaj vam je pravil?« »I nič mi ni pravil; pijan je bil. Rekel sem mu: Milostni gos od, zakaj žalite in jezite toliko gospo, pa se obirate todi s to žensko, ki ni ne dekla, ne milostna gospa, ampak nekaj takšnega, kar se ne sme po vedati za mizo. Pa me je grdo pogledal in zarezal: »Lej ga hudiča; kdo pa si ti!« Pa sem spet nadaljeval: »Milostni gospod, premislite malo, če ni vaša gospa desetkrat lepša in pridna kakor mlada zarja. Srečni bi mogli biti, da imate takšno žensko.« »Kdo pa je to?« je vprašala tista, a gospod so skočili, pa me spebali ven. Jaz sem si mislil: Čakaj, bom že gospej povedal!« »Ali si dobro pogledal tisto žensko«, je hitro vprašala gospa, a v srcu ji je še bolj vrelo. »Seveda sem jo pogledal po strani. Lepa ženska je« — — — »Ltpa!« se je začudila in slutila, da se bo mož tem težje* odvrnil od rje, Če je tujka lepa. »I kaj pa! Lepa, aJi ne tako, kot vi. Pa prosim vas, milostna gospa, kaj pomaga, če je lepa, če je pa pol hudiča; pa kaj bi tisto; saj gospod ima vas, pa se naj vab drži. Moj Bog, ko bi jaz imel tako lepo žensko kot ste vi, ne vem, kaj bi začel. Pa ka| tisto! Če je človek enkrat oženjen, naj bo pameten, čeravno se mu žena ne dopade, naj potrpi.* — — — »Dobro, Janez, mu je segla gospa v govor, pojdi še enkrat po moža; morda je že trezen.« »Jaz ne grem kaj rad, pa vendar, ker me ravno prosite.« Odšel je, a gospa se je spet vsedla na kanape in zaprla oči. V celi notranjosti jo je prebadalo, a ▼ glavi šumelo, in da je imela pri roki orožje in da bi on stopil v sobo — ne, šla bi mu nasproti, pala pred njega in prosila: »Ivau, Ivan, ali me boš pustil obupati? Zakaj me zamotaš? A znaš, da te ljubim« A on bi se skesal — ne, on bi jo zaničljivo pogledal in šel dalje, ne meneč ae za njo, dokler se ne bi zasitil druge, pa bi spet k nji prišel, kakor da ae đreti na široko morje. Katera verzija je resnična, se sedaj še ne da dognati! A ne samo portarturško, marveč tudi vladivostoško rusko brodovje je pričelo ofenzivo. Tudi to se nam poroča iz Tokija, kjer je ofenziva admirala Skridlovega vzbudila splošno s?nzaoijo in veliko vznemirjenje. Vladivostoško brodovje je, kakor se poroča iz Tokija, zapustilo pristanišče in se nahaja na širokem morju. V torek so ruske ladje zapazili vzhodno od otoka Gušima, ki se nahaja v korejski morski ožini med japonskim otokom Kiušiu in Korejo. Pozneje se je slišalo silno gromenje topovseverno" zapadno od mesta Hagato, ki leži na otoku Kiušiu, severno od vojnega pristanišča Saše h a. To vest potrjuje tudi neki ja ponski trgovinski parnik, čigar kapitan javlja, da je ruska eskadra streljala na njegovo ladjo. Zadnja vest o portarturškem brodovju je došla z otokov Oki, kjer se je slišalo močno gromenje topov. Admiral Skridlov pluje v smeri proti jugu in v Tokiju se sklepa, da ima namen pjiti v Port Ariur in se združiti s tamkajšnjim brodovj^m. Takisto se poroča iz Tokija, da je japonsko brodovje odplulo na sproti vla divostoški eskadri in da seje pri otoku Cušima vnela bitka. Iz Londona pa se brzojavlja: Ne daleč od Cušima se je včeraj vnela med v l a d i v o s t o š k i m b r o d o v j e m , o b s t o j e č i m iz več oklopnih križark pod poveljstvom admirala Skridlovega, in med japonsko eskadro pomorska bitka, katere izid pa še ni znan. Skridlov je pretekli teden zapustil VJadivostok z namenom, da se združi s portarturškim ruskim brodovjrm. V torek so rusko ladjevje opazili vzhodno od otoka Cušime. Pozneje se )e slišala silna kanonada v smeri od severoza-padne strani Potniki z nekega japonskega parnika pripovedujejo, d a se je med sovražnima eskadra m a vnel zelo ljut boj. Izid tega boja še ni z n % n. Izpred Port Arturja. V nedeljo sta dospela v Liaojang dva ruska častnika iz Port Arturja, katerima se je posrečilo se neopaženo ukrasti skozi japonske predstraže. Častnika pripovedujeta, da so Japonci Port Artur že popolnoma obkolili. Provianta v trdnjavi je več kot dovolj in tudi v drugem oziru je položaj ugoden. »Daily Mail« pa poroča tudi po izpovedi nekega ruskega oficirja, ki je došel iz Port Arturja v Niučvang, da je v trdnjavi živil za tri mesece. Posadka je polna zaupanja in poguma, dasi ve, da jo še čaka hudo trpljenje, ako se trdnjava skoro ne osvobodi. ni nič zgodilo. Nji bi se malo čudno zdelo, da je ne prosi odpuščanja, ali od sreče, da ga spet im3, bi pozabila na vse in objela bi ga močno, močno ... A on bi jo poljubil. Nekdo je potrkat na vrata. Ona ni dobro slišala, a vrata so se odprla in v sobo je stopil mlad človek prijetne zuaanjosti in simpatičnega obraza. Bil je Jakob Jakše, uradnik, ki je bil pri starših v vasi na dopustu in zaročenec Koširjeve hčere Ivanke. »Dobro, da ste prišli,« je dejala gospa in mu šla nasproti. »Ravno sem si zaželela človeka, ki bi mu se potožil*.« »Potožili?« se je iznenadil Jakše in jo natančno pogledal v t braz, ki je bil obiit z lahno bledoto, n iz oči ji je bral oložje in nesrečo. »Da. Moj zvesti Boprog je sptt dejansko potrdil svojo zvestobo,« mu je razložila in ga peljala do kana-peja. »Vaš soprog?« »Da. T«m je v vasi v gostilnici in tri dni se že razveseljuje pri nekakšni vlačugi « »Na žalost, ni storil tega prvič«, je izrekel Jakše s čisto mirnim in hladnim glasom. (Dalje prit: : O kapitulaciji nečd nikdo ničesar slišati. General Steselj je prepričan, da bo vzdržal trdnjavo, dokler ne pride čas osvoboditve, ker trdno zaupa v vdanost in hrabrost svojih vojakov. Oblegajoča japonska armada se nahaja sedaj pri Inčeusi in Luvantienu. Ie čifua se poroča, da so Japonci zaplenili več kitajskih ladij, ki so hotele v Port Artur vtihotapiti moko in riž. Japonoi so se pri kitajskem podkralju pritožili, da dovoljuje Kitajcem, da vtihotapljajo živila v Port Attur. Poročilo generala Karkeviča, General Karkevič poroča generalnemu štabu v Petrograd: V noči med 11. in 12. t m. so Japonci južno od postaje Vafangtien in severno od Pioevo Pulantiena pri vasi Udiaden napadli naše predstraže, a so bili s izgubami odbiti. V Isti noči so se naši oddelki po hudem boju, ki je trajal do jutra, polastili gorskega prelaza in vrhov pri vasi Lantziatun. V teh ponočnih bojih je na naši strani padlo 5 mož 18 pa jih je bilo ranjenih. 8. t. m. je poročnik Lang odšel z manjšim oddelkom na rekogncsci-ranje. V bližini Udaokedze, 18 km severno od Ajanjamena, ste ga napadli dve sovražni kompaniji. Po iju-tern boju mož proti možu se mu je posrečilo prodreti sovražne vrste. Po došlih poročilih prodira okoli 3000 Japoncev z juga proti Kuantiansianu. Knez Lobkovicz odstopi? Praga, 15. junija. V krogih čeških deželnih poslancev se zatrjuje, da si deželni maršal knez Juri Lobkovicz želi miru. Le prigovarjanju svojih prijateljev se je vdal, da obdrži svoje dostojanstvo do konca sedanje volilne perijode. Izjavil pa je, da za nobeno ceno ne ostcne še nadalje deželni maršal. Ako pa se deželni zbor pred časom razpust', odloži on takoj maršalstvo. Njegov naslednik postane najbrže knez Ferdinand Lubkovicz. Nova akcija med tirolskimi Italijani. In o most, 15. junija. Župan v Tridentu, pl. Lorenzoni, je stopil na čeio odbora, ki Bkliče na dan 20 t. m. shod vseh italijanskih občin na južnem Tirolskem v Trident. Razen občinskih zadev se bo razpravljalo tudi o avtonomiji in italijanskem vseučilišču. Ogrski državni zbor. B u d a p e Š t a, 15. junija. Nadaljevala se je debata o indemnitetni predlogi. Ministrski predsednik grof T is z a je izjavil, da so se med debato slišale obdolžitve, da je nastopila vlada z znatnim stopnjevanjem notranjih in vojaških izdatkov. Napram tem obdoižitvam mora opomniti, da je že v svojem nastopnem govoru poudarjal, da bođo obveznosti, ki sta jih prevzeli vladi napram nekaterim družbenim faktorjem, Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev) (Dsuje.) Enajst let je nosil Aleksander VI. papeškb krono — na največjo sramoto cerkve in vsega človeštva. Ko so ljudje dne 18 avgusta 1503 izvedeli, da je ta stokratni morilec in prešestnik umrl, je ves kristjanski svet vriskal veseija. Rimljani niti verjeti niso hoteli, da j h je zadela taka sr*ča. Aleksander je umrl takorekoč na predvečer največje duševne revolucije. \Vickliff in Hus sta pripravila tla ref rmacije in ta se je začela s toliko ve'jjo eneržijo, ker je bila duhovščina do skrajnosti gnila in korumpirana, ker so v cerkvi vladale najgrje razmere. Luther, Zw;ngli, Gal^in, Melanchton in drugi 30 se z občudovanja vredno neustrašnostjo lotili boja, da odpravijo iz cerkve/ krive nauke in nravno propalost. Šestnajsto stoletje je bilo stoletje verskih bojev. Nauki Luthrovi so se hitro razširili. Kakor gre plamen od hiše do hiše, tako so ali ti nauki od dežele do dežele. Saveda je bila ljudsk* neumnost tedaj še veliko večja, kakor je danes in zato je tudi mnogo ljudstva ostalo na strani rim- provzroČile velikansko povišanje izdatkov, zato pa se mora v ostali državni upravi postopati z najstrožjo varčnostjo. Novi vojaški izdatki so v interesa obstoja madjarske narodnosti. Ni pa res, da bi bremena za zdrževanje armade naraščala od leta do leta. Leta 1870 so znašali tozadevni skupni izdatki 12Vi%, 1880 13%, 1890 8-3%, in L 1900 7%. Nadalje je ministrski predsednik zavračal očitanje posl. R a t k a y a, Češ, da se je pri pogodbi s parobrodno družbo Cunard šlo za kupčijo s sužnji. Družbi se je zagotovila le gmotna odškodnina za slučaj, da število transportov ne doseže določene množine. Nadalje se je zavaroval proti očitanju, da vlada ni narodnih reform pošteno izvedla v armadi; vlada se drži svojega programa. Glede vojaškega kazenskega pravdnega reda lahko obljubi, da se bo dotični zakonski načrt predložil že v teku enega leta. Nadalje je zavračal očitanja glede novega zakona o ljudskem šolstvu in glede finančne nagodbe z Hrvaško ter je izjavil, da je sledila vlada vedno narodni in liberalni politiki. Govoreč o hrvaškem vprašanju je rekel, da se na Hrvaškem vedno bolj Širi prizadevanje po poštenem priklop-ljenju (?) z Ogrsko, Češ, da je le to prava hrvaška politika (?). Seveda so razne neugodne okoliščine posebno d o-sedanja finančna nagodba, vsled katere je prišla Hrvaška ob del svojih dohodkov, dajale orožje elementom za sejanje nezadovoljnosti in nemira med nižjimi sloji. Da se ta nasprotja izravnajo, to je bilo prizadevanje ogrske vlade. Zaradi teh nasprotij se je na HrvaŠkem gojilo sovraštvo do Madjarov. Posl. Kubik: S politiko grofa Khuena-He-dervarvja. — Tisza: „Grof Khuen-Hedervary si je pridobil velike zasluge za madjarsko idejo na Hrvaškem. — Kubik: Tako velike, da je končno postal ogrski ministrski predsednik. — Tisza: Grof Khuen-Hedervary si je pridobil pravico do hvaležnosti Madjarov. — 01ay: Na Dunaju plačujejo le dunajske zasluge, ne pa madjarsko narodnih zaslug. — Tisza: Nočem 01aya poučevati, temuč le izjavim, da je bil glavni namen obeh regnikolarnih deputacij ta, da varuje pravične zahteve Hrvaške. To je prava ogrska narodna politika napram HrvaŠki, da pošteno dovoli, kar gre obema deželama. Razmerje s Hrvaško smatra s stališča bratske ljubezni (?). — Končno je prišel posl. P o 1 o n y i z znanim predlogom, naj se prestolonasledniku čestita na rojstvu sina, češ, da to zahteva wlojalna uda-nost." Njegovi lastni tovariši so krohotom klicali: Polonvi je ves vražji človek. Dotični predlog je sprejel ministrski predsednik. Trgovinska pogodba z litahjo. Rim, 15. junija. Avstro ogrski posredovali pri pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo imajo od svojo skih popov. Cerkev je skušala z vso silo zatreti nastalo duševno revolucijo in tpfcio je toliko krvi, k^kor nikdar prej. Prvi papež 16 stoletja je bil Pij III., ki se je prej imen-val Fran Piccolomini in jo bil kardinal v S eui. Sodobniki poročajo o tem papežu, da je bil pošten in izobražen mož, ki je vedno krepostno živel ia ostro obsojal vstudno početje svo;ega prednika in sploh takratne duhovščine Imel je najboljši namen, odpraviti vse slabosti, uli kaj, ko mu je izpridena duhovščina trdovratno nasprotovala in mu delala v?e mogoče ovire Na sestv.iku kardinalov «e izjavil, da odpravi s papeškega dvora vso potratnost lo da ne trpi, da bi duhovščina svinjarako živela. Kard nulom je ukazal, da morajo takoj odpraviti svoje priležnice. To odkr tosrčnost je papež drago plačal. Še tisti večer po omenjenem sestanku kardinalov je bii papež zastrupljen in je umrl. Vladal je samo 26 dni. Njegov naslednik je bil p*pež Julij II. Ta se je javno ponaša), da je nezakonski otrok Cezarja Borgie in njegove ljubicu Roza Vanozze. To ni bilo resnično, ali tako papež kakor Ce*.ar Borgia sta to trdila v smislu pogodbe, ki sta jo biia tkle vlade nalog, da dovolijo kot nadomestilo za odvzeto ugodnost, ki ga je imel uvoz italijanskega vina, popolno carinsko prostost za oljkovo olje, južno sadje in cvetlice. Tudi Nemčija dovoli baje Italiji isto ugodnost S tem bodo primorske dežele posebno Dalmacija hudo udarjene. Dalmatinski delegatje so v zadnjem delegacijskem zasedanju tudi protestovali proti tej nameri, toda kaj se briga Avstrija za slovanske reveže, k^dar se ji gre za prijateljstvo z Italijo. Bolgarija in Avstrija. Dunaj, 15. junija. Bolgarski knez Ferdinand je vprašal pri dvoru, ali sme med potem domov oficijalno obiskati v Budimpešti cesarja Franca Jožefa. Odgovorilo se mu je, da to ni mogoče, ker je cesar za svojega bivanja v Budimpešti preobložen z vladarskimi posli. V istini pa ima odklonitev političen vzrok, ker'hoČe Avstrija se izogniti vsemu, kar bi izgledaio kakor da se postavlja proti Turčiji. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 15. junija. Zaradi denuncijacij na sultanovem dvoru, vsled česar je moralo bežati celo nekaj sultanovih sorodnikov, je bil zloglasni tajni agent policijskega načelnika Šeh i m paše, neki Ketcoplu sredi ulice zaboden. Rim, 15. junija. Na tozadevne interpelacije je odgovarjal v zbornici drž. tajnik Fusinato, da je ministrstvo zunanjih zadev Že storilo pri turški vladi primerne korake, da se vsakojaki nemiri v Armeniji preprečijo in zatro. Glede Macedonije pa je izjavil, da se ni bati nove vstaje. Dopisi. S Ponikve ob južni železnici- Da nismo brez vseh zanimivost) in smeha, nam zato v obilni meri poskrbi nae prosvitljeni kaplan. Pravi Čudak je ta pop! Vse mu je na poti. Kar čez noč bi nas rad pre ustrojil po svoji neumni glavi. Kake neumnosti včasih izvaja, bodemo cenjenim Čitateljem najedli v naslednjem. Pri procesijah križevega teina si je mislil naš črnogledi kaplan: Aha! Sedaj se mi nudi lepa prilika, da pokažem Ponikovijanona svojo »praktično« komando. V ta namen je že v nedeljo prej kvasil in razlagal na leci svoje debele otrobe. Po zabil pa tudi ni zagroziti istim, ki ga ne bodo ubogali, da jih bo gotovo enkrat sam Lucife v peklu cvrl in obračal — menda Še z gnojnimi vi lami (?) — na razbeljenem ražnju, liki gosposka kuharica piščanca. Bu-u-u! To je Že grozno, kar nam vse žuga ta Eferl, ako se ne uklonimo njegovi »sveti« volji. Tristo medvedov, če to ne bo nič z.leglo, potem pa še sam vrag ne more pomagati! Ker si pa uspeha le še ni bil dovolj STest, osrnelil si je farane v cerkev zakleniti. Še ni vrag, če pa ne bodo ti poredneži plesali po taktu ksp'a-nove godbe! Toda Eferl je obračal mla med sabo. Papež se je bii pred vohtvijo zavezal, da imenuje Cezarja praporščakom kristjanske cerkve in zapovednikom vse papeške armade, Cezar pa, ki je po smrti papeža Aleksandra imel vso oblast v rokah, se je zavezal svojemu prijatelju po rnagati do papeške krono. Oba sta svoje obljube izpolnila. Papež Julij II je bil pomorski razbojnik, predno je postal duhovnik. Lovil je trgovske ladje ter jih ropal in lovil je lepe device, katere je »a dr^.g denar prodajal Turkom. Cim je postal p< pež, je postal zopet t^, kar je bi v svoji slabosti, seveda je rač-bojništvo sedaj uganjal v drugi obliki. Pred vsem je skušal, da dobi na 4vojo stran duhovske imenitnike. Vrnil jim je konfiscirano imetje in pustil da ho počenjali kar so hoteli. In duhovniki so bili zadovoljni, da so se vrnili stari veseli časi. Tudi z bogatimi in vplivnimi rimskimi po« svetnj&ki se je papež sprijatelji in d.segel je celo, da sta se dva ime nitna rimska patricija poročila z nje govima nezakonskima hčerama.' Papež ni imel prav nič vere in se je očitno norčeval iz Jezusa Kristusa in iz Matere božje. Zanimal se je samo za posvetne reči Svoje nag-nenje je posebno pokazal v vojni — organiat je pa obrnil. Dvakrat n%« je zaklenil v cerkev, tretjič je pa or ganist ključ od vrat skril in kapUn nas seve ni mogel zakleniti. Kaj p* stori sed-j ? — »Kdor zna pa zna « Tudi kaplanova trda buča si hitro prav umestno iztuhta. Postavi se sam k vratom, den« še štolo za vrat lev tako stoji v družbi istih, ki imajo prav obilo lazečih in skakajočih ti. valio. Pa saj: »Gliha vkup štriha!« Kaplan (otrobar) večkrat zabičava svojim neposlušnim ovčicam, kako j* treba z zbranim duhom biti navzoč pri procesijah. D« nam je kaplan, kot naprej poklicani faktor, dal v tem kaj praktičen zgled, je samo ob seli umevno. Obietal je namreč poprej vse straniščne in gnojiščne jame po vasi ter si na tak umen način v prav obilni meri pridobil raznth »dišečir.« duhov; potem se je šele pridružil procesiji Sedaj pa naj še kdo reČV, da kapian ni bil z »zbranim duhorn« navzoč pri procesiji? — V vsako stvar se vtika ta puhlica, naj ti u primerna ali ne. Enkrat je našim a -spodinjsm beaedova', in to v cer z lece, o plemenitbi štirinogatih š£e-tinarjev . . . No, pa nam se vidi, d* kaplan v glavi nima vse v redu? — Večkrat pridiguje tudi o klobasah, vsled te ar i se mu je nadel spk i priimek Klobisar; kar mu prav pri ji Tudi na praznik sv Rešnjega Telesi je našim mladeničem priporočat k base in pivo. Ni čuda, da ae je , ■ ■ t-m vzbudila n»šim fa tora hud* skomina po njih; kar sredi procesij« so izstopili in šli na klobase, kak- r j;m je IcanUn priporoča«. Potem je še debelo gledal za ni trn! Kl< r Kalna vlada je docela brezvplivna na tu&ajšnje ljudstvo; šo tako mogoč v sicer s slimo natlačena kaplanov-* butica, ne more priti temu v ok( m Vkljub močni agitaciji je lete* na praznik s 7. Resnjega Telesa izostala takozvana »i>abja garda«, katero si je biia omislila svoječusno klerikalna gospoda kot »častno sirair-«. No, pa da nismo.pristranski! Kakih pet p!«--njivih devic in tercjalk jo pa le b in zraven teh je kaj kUvrno stopical njih »oberUjkmesar« Ef*-rl Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. jui.ija — Klerikalna nesramnost. Slovensko vseučilišče v Ljubljani je ena kardinalnih zahtev naroduo-napredue stranke in ves čas, kar se dela za pri dobitev tega zavoda, dela za to na rodno-napredna stranka. Klerikalci so v svojem srcu sovražniki slovenske univerze, ter se vnemajo za kat o liško vseučilišče vSolnogradu. Za slovensko univerzo so le navidezno, ker se ne upajo pokazati prave barve, za nemško katoliško univerzo pa tako gore, da zlagajo zanjo denar. Doslej niso klerikalci za pridobitev slovenske univerze k ničesar storili, pač pa so našemu prizadevanju škodovali in našo zahtevo kompromitirali tedaj, ko je prišla v drž. zbor in jo je dr. 8aster-šic s pomočjo klerikalnih svojih tovarišev zlorabil za svojo osebno rehabilitacijo. Ljudje, ki so takrat s takim cinizmom zaradi svojih osebnih na: g£ST Dalje v pnilogi. proti vojvodi Feraizhu. Papež j« oblekel vojaško obleko in je svejo armado na vojno Zavzel j mesto Mirandola in z ves-Ij^m g dtl, kako so njegovi vojičakl i--može, žene in otroke. Naposled n» zahteval, naj vojaki napravijo še kako šalo. Vojaki so na to fclekli 100 lep h deklet na glavnem tr^u dj foitg in jih vpričo papeža oneča-jtili. Franooski kralj Ludovik, vide\ kaj počenja papež, se je prii.lii^ cesarju Maksimilijanu, ki je že davno želel, napraviti konec paptški vladi in je sklenil ž njim zvezo. Vsled U zvete sta cesar Maksimilijan i » krt 1 Ludovik začdU delati na odstranita tega nevrednega papeža. Sinoda v Pizi se je bavila z vpraša, jem naj se papeža odstavi. Ko je pape? izvede), kaj se pripravlja, je hitro vse člane sinode izobčil in prek-Vzlic temu pa j« sinoda izrekla, d » Julij II. ni vreden, da bi bil papež, in je razglasila: »Prepovedan slušati pomorskega razbojnika, t#fa s kristijansko krvjo omadeževanega gladijatorja, kijesodomit, poln ostudnih ran, »n ki s svojo izpndenostj • dela sramoto cerkvi«. Sklepa te sinode pa ni biL» treba izvršiti, ker je papež vsitd svoje ostudne spolske bolezni umri Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 135, dne 16. junija 1904. nov storili slovenski stvari tako škodo, ti pač najbolje store, Če molče o nji kot grob. Lahko povemo njim in vsi slovenski javnosti, da se za slovensko vseučilišče dela vztrajno in odločno in tudi z uspehi, ki nas približujejo našemu smotru. V gotovih stvareh se paČ ne sme vsaka reč obešati na veliki zvon. Povemo pa tudi lahko še to, da možje, ki se trudijo za slovensko vseučilišče, so izključno samo pristaši na-rodno-napredne stranke, med tem ko izmed klerikalcev nobeden niti prsta ne gane, kvečjemu da kakemu vplivnemu možu v ministrstvu zaupno pove, da se ne more ogreti za slov. useuČiliŠČe. Vzlic temu pa imajo ti klerikalci predrznost nam očitati, da nismo poročali o dijaškem sbodu v Pragi, kjer se je govorilo tudi o slov. vseučilišču. Sicer dijaški shodi in dijaški sklepi nimajo nikakega posebnega pomena za slov. vseučilišče, ali vzlic temu bi bili priobčili poslano poročilo, da ni izšlo že poprej v „Slovencu". Za „Slovencem" pa mi ne bomo stopinj pobirali in bodi enkrat za vselej povedano, da nam sploh ni treba pošiljati poročil, ki se pošiljajo tudi „Slovencu". Na taka poročila kratkomalo ne reflektiramo in jih bomo vedno v koš metali. Sicer pa dijaški shod v Pragi ni nič tako važnega, da bi bilo ravno neizogibno potrebno o tem poročati. Poznamo važnejše stvari, o katerih pa se je ^Slovenec" korenito izmolcal. Taka • so na pr. zadnja justiČna ime j a. Pri teb se je zgodila slonu narodu nečuvena kriki sme jo mi brezobzirno ;!i. „Siidstr. Presse" je naš članek skoro doslovno posnela — samo .Slovenec" ni imel besedice za to. Klerikalni prvaki so se pač posvetovali o stvari, potem pa se zedinili, da jih ta slovenskemu narodu storjena krivica — nič ne briga. — Obsodba klerikalne gospodarske organizacije. Opetovano Brno že imeli priliko z nepo-bitnimi dokazi pokazati, kako škod ljiva, da, naravnost pogubonosna je za slovenski narod takozvana klerikalna gospodarska organizacija. Mi smo to takoj spočetka uvideli, in smo zbog tega takoj pričeli neizprosen boj proti temu narodnemu škodljivcu. A dasi smo se v tem oziru postavili na edino pravo narodno stališče, vendar se je nas dolžilo, ne morda samo od klerikalcev, katerih se ta zadeva v prvi vrsti tiče, ampak tudi od drugih, v tem boju neinteresiranih faktor jev, da to zadevo izrabljamo zgolj v strankarske svrhe in da gospodarsko organizacijo, ki jo je ustvarila pri nas klerikalna stranka, pobijamo zgolj iz nevoščljivosti injiz strankarsko-po-litičnih ozirov. Tega mnenja je bila tudi spoštovana »Politika« v Pragi, ki nas je zbog tega že opetovano napadla. Zadnja »Politika« pa priob-2uje na uvodnem mestu pod našlo- v vom »Slovenci na južnem »Štajerskem« med drugim tudi tole obsodbo klerikalne, na konsumib temeljoče gospodarske organizaoije: »Omeniti nam je še žalostne okolnosti, da so mladi vročekrvniki deloma iz prevelike vneme, deloma pa tudi iz strankar-sko-političnih nagibov osnovali v mnogih krajih take udruge, ki so se iz kazale kot prezgodne in ki so skoro propadle v veliko škodo svojih članov, ki bo bili ponajveč krntije. Še veliko žalostnejše pa je dejstvo, da so se v več krajih osnovala zgolj iz strankar skih ozirov po tujem vzoru kon-s um na društva, ki so večinoma, kakor je bilo pričakovati, Žalostno končala in končno škodovala edino slovenskemu kmetu. Konsurni bi se naj snovali tamkaj, kjer izsesavajo naš narod tuji trgovci, ki se v političnem življenju kažejo kot njegovi sovražniki, in v takšnih krajih bi tudi uspevali. Zoperrojake pa, zoper slovenske trgovce ustanavljati konsumna društva, to je bilo takoj spočetka £e ab surdno in se je kot tako moralo nesrečno završiti. Veliki d e 1 slovenske gospodarske sile je bil baš vsled teh nepremišljenih poskusov uni- čen!« — Tako piše »Politik«, katera ae pač ne more doiž ti, da bi govorila iz simpatije do naše stranke. In ta obsodba klerikalne gospodarske organizacije je, dasi je zelo mila in rahla, vendarle dovolj jasna! — Draginja v Ljubljani. O tom ni noben* ga dvoma, d* je v Ljubljani zavladala neznosna draginja in da je treba začeti resno de lati, da se tem razmeram naredi konec. Zvišanje cen govejega mesa je dalo prvi povod, da se je začelo o ti stvari tazmišijevati in veseli nas, da je obč. svet vzel stvar v roke. Mi smo bili prvi, ki smo zahtevali, naj se preišče, če je zvišanjo cen mesa opravičeno ali ne, in prvi smo b li, ki smo opozorili na tozadevne sklepe graŠkega obč. sveta. Tisti umazani list, ki se zdaj nekaj ob nas obrega, je šele za nami prieap ljal, pot« m pa po svoji navadi začel na najnizkotnejŠi način hujskati. Di*»g'njo mesa občutimo vsi in vsi zahtevamo, naj se dobe sredstva in pota, da se cena zniža in onemogoči rsako neopravičeno draženje. Odločno pa obsojamo, da »Slovenec« s me hujska in laže. To je gotova res uica, da je Živina danes draga Vso kupčijo z živino imajo v rokah prekupci, ki cene zvišujejo kolikor morejo. Zahtevalo se je že opetovano od raznih oblastev, naj temu konec narede, a bilo je brez uspeha. Izvoz živine iz dežele se je močno pomnoži'. To je posledica razmer, ki vladajo v drugih deželah in to je silno vplivalo na naše cene. Ce bi se t diko živine ne izvažalo, bi se cena masa lahko prav znatno zni žal*. S cer pa se mora vprašati: Ali ne delajo ravno klerikalci vedno ni tr», da se mora cena živine in mesa zvišat*? Ko bi bile meje odprte, bi uvoz tuje živine hitro vpliva', da bi cene padle, a ravno klerikalci ne puste, da bi se to zgodilo. Meso je v Ljubljani jako drago. To stoji. A drago ni samo goveje meso, draga so sploh vsa ž i vila. Naj gre le kdo na trg in vpraša po čim so dandanes poljski prideiki, piščanci itd. Vse cene so tekom nekaterih let tako poskočile, da je groza In isto se opazuje tudi pri vseh drug-h potrebščinah. Prav hvaležno bi bilo, če bi kdo preiekil iu pojasnil, kako so se tekom zadnjih dvajset Ut podražila stanovanja in razni obrtni izdelki. Mestna občina stori samo svojo dolžnost, če poskusi znižati cene živil. Za sedaj je posvetila svojo pozornost samo go vejemu mesu. Poskusiti hoče s štanti. Prav! Nam je vse dobro došlo, kar more znižati cene. Ali odkrito povemo, da si od štantov ne obetamo uspehov, če določi občina ceno na štantih prodanemu govejemu mesu, jo mora določiti tudi telečjemu in prašičjemu, sploh pa mora poskrbeti, da štantje ne postanejo kako kapitalistično podjetje. Aprovizacija spada med najvažnejše naloge mestne občine. Stvar je gotovo težka. V Gradcu so poskusili s Štanti — a stvar se ni obnesla; na Dunaju hočejo poskusiti s tem, da bi občina kupovala in klala živino ter jo potem oddajala mesarjem. V raznih drugih občinah so napravljena občinska pitališča, kjer dobivajo mesarji živino, če se zavežejo, da bodo meso prodajali po določeni eeni. Kaj bi bilo za Ljubljano najprimernejše, se ne da kar na kratko izreči; v to treba resnih študij in uvaževanja vseh razmer. Vsekako je pa jako nizkotno, da »Siovenec« namesto da bi stvarno preiskoval vso zadevo in razložil svoje nazore — 6e jih sploh kaj ima — le natolouje in napada obrtnike. Gane mesu se morajo znižati — to je gotovo — a kako in s kakimi sredstvi naj se to doseže, o tem naj se posvetujejo vsi razsodni ljudje, kdor ima kako pa-mttno misel, naj jo razloži; naš list mu je na razpolaganje. — Promocija. Danes dne 17. t m je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava pravni praktikant c. kr. dež. sodišča T Ljubljani, gospod Janko Ž i r o v n i k , sin gosp. Janko Ž i -r o v n i k a , n a d u č i t e 1 j a v Št. Česti na Vidu nad Ljubljano, tamo! — Promocija. Jutri bo vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava notarski kandidat v Gorici g. Ivo Šor I i, znani slovenski novelist in pesnik. Čestitamo1 — Učiteljske spremembe na štajerskem. Stalni bo postali na svojih mestih: suplent Fr. Po platnik in euplentinja Marija Burgareii pri Sv. Tomažu nad Vel. N deljo ter zaČ. učiteljica Pranja Čonč roj Drnovšek v Jarenini. V začasni pokoj je šla učiteljica Ivana Kraij v PoijČanah. — Izlet pevskega zbora Glasbene Matice", ki se je moral za mino!<> nede.jo odpovedati, vrši se sigurno prihodnjo nedeljo, dne 19 junija v Šmartno pri Litiji. b*va bo na prostem, ob slabem vremenu pa v gostiln ških prostorih gospoda R o-b a v s a. Zbral »Če pred pol tremi popoldne na južnem kolo dvotu. Nato odhod a poštnim vlakom Povratek iz Litije ob enajstih zvečer z osebnim vlakom. Kdor bi pa hotel prej se vrniti, se posluži lahko mešanca ob 8. uri in 12 min Vožnja tja in nazaj satane 2 K 50 h za osebo. Vab!jem so, da se udeleže izleta, ki obeta biti zelo prijeten, vsi prijatelji »Glasbene Matice« in Jjubi-t l j i domače, neprisiljene zabave. S kolodvora v Litiji je le pol ure peš do Šmatnega. — Zborovanje čevljarske zadruge. Pretečem torek je sklicala čevljarska zadruga izrenredn: občni zbor, da ukrene potrebno proti konkurenci, ki jo provzrečajo čev Ijarjem pns Ijenci. Ker pa ni prišlo dovolj članov, se občni zbor ni mogel vrš ti, ternuč je bilo le prosto posvetovanje. Na sestanek je prišel tudi zmedeni k ' :anako socialni filozof dr Krek, k» je saveda n* dolg} in široko reševal tudi čevljars&o vprašanje. N-ki čevljarski mojstei pa mu je pametno zakiical, naj ustavi s svojimi katoliškimi pajdaši najprej obatrukoijo v deželnem zboru, da bo mogel deželni zbor sklepati tuli o tozadevni prošnji čevljarike zadruge zaradi konkurence v imenovanem deželnem zavodu. Ta medklic je učinkoval na dr. Kreka, kakor da bi zabodel silo v napihni-n svinski mehur. Pri priči se je namreč sesedel na stol, rekoč: «Pa ne bom nič več govoril.« Neumevno nam je, da je predsednik dotičnega mojstra zaradi medklica okaral in da je tudi migi stratni komisar izjavil, da ne pusti zanaš&ti politike v zborovanje. Med-klic", posebno ako so tako na mestu, kakor je omenjeni, so na vsakem zboru dovoljeni, a tu ni bilo niti redno zborovanje, temuč neprisiljeno posvetovanje. Sicer je predsednik užaljenega dr. Kreka pregovoril, da je še nadalje preganjal s svojo kon-fuznostjo dolgčas, toda ne dolgo. Ker je dr. Krek s čudno krščansko logiko nasvetoval, naj bi se konkurenca prisiljencev odpravila na ta način, da bi jih Čevljarski mojstri najeli za-se, da jim delajo čevlje za pro-jektovano zalogo, protestovali so seveda čevljarski p močniki, a dr. Krek je videl, da je s svojo logiko pri koncu. Zgrabil je klobuk in pobegnil. — Slovenski tamburaški in pevski klub „Siska" priredi v nedeljo dne 19. t. m. vrtno veselo pri g. P. Keršiču (pri Oražu) v Spodnji Šiški. Godba, prosta zabava itd. Zadetek ob uri popoldne. Vstop proBt. — Narodna čitalnica v Idriji priredi dne 21. t. m. v svoji veliki dvorani koncert z gledališko predstavo. Koncert ima jako obtežen spored: melodram, dva dvospeva, en trospev, več samospevov, en trio, čveteroročno in dvoročno igro na klavir. K me rt se vrši na korist Prešernovemu in Vegovemu spomeniku, zato se preplačila najhvalež-neje sprejemajo. Obširnejši program priobčimo. — Cena prostorom: sedeži I vrste 1 K; II. vrste 80 h; stojišča 60 h; dijaške vstopnice 30 h. Zičetek ob ,;a9. uri zvečer Pri konoertu sodelujejo: gospe J. Ganglova, M. K rat k y in A. Pirnatova, gospodični A Jaunochna in M. Kavčič, ter gospodje: E. G a n g I, V. H o n s k a in dr. K. K u r z. — Izpred c. kr. porot« nega sodiSča v Novem mestu. Anton Cungo iz Kostanjevice, ki je bil večkrat radi tatvine kaznovan, isto tako tudi radi krivega pričevanja, je tožen uboja. Toženi se je zagovarjal s silobranom. Vzrok pretepu bila so zopet — lepa dekleta. Sel je v Male Vodenice plesat na pod. Anton Penca mu jc pa trikrat zaporedoma podstavil nogo, da bi pal. Zabavljal je tudi: „Ti si mi „blago" vzel!" Bil je ven vržen, a zagovarja se, da se je bal nasprotnikov, prijel, ko je bil vržen na tla za nož, sunil v silobranu tako, da je z enim udarcem odprl spodnji del telesa Antona Klemenčiču, Uršo Penca pa v istem trenutku ranil tudi tako in na tak način, da je bila rana sama na sebi lahka, a da niso sunka zadržavali „podreci", bi bila postala smrtonosna. Pretep se je začel pravzaprav radi tega, ali zna družba Cungova ali K le menčičeva bolje peti. Kleraenčič je zgrabil Cunga za ušesa „da ni videti zamogel, koliko fantov je okoli njega.u A zagovor, da bi moral suvati z nožem in to storiti v silobranu, se mu ni verjel. — Sodišče ga je obsodilo na tri leta težke ječe. — Izpred c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. Kranjc Viktor, o katerem se sploh ne ve, kam je pristojen — rojen je na Dunaju — je čevljarski učenec v Radečah pri č revij ar j u Ignacu Peharju. Znal je krasti profesijonelno. Ne veliko na enkrat, ampak večkrat. Trdi, da je našel denar enkrat v Čreslu. Prstanov pa ni on vzel. Zakonska Pohar dolžila sta dolgo časa drug dragega domače zakonske tatvine. Slednjič sta prišla opozorjena na izvanredne izdatke va jenca do zaključka, da mora biti on tat. Tatica se dokaže, da je uznial denar, od obtožbe radi prstanov se je pa oprostil, ker je državno pravdništvo zatožbo umaknilo, češ, bilo bi le mogoče, da so otroci igraje se s temi jih izgubili. — Radi raznih dražih tatvin obsojen je bil fant na 2 meseca težke ječe z navadnimi dodatki. — Razne tatvine v novomeški okolici so sedaj na dnevnem redu. Dne 6. junija je bilo pri Božiču na Ratežu vlomljeno v klet. Žejni gostje so imeli posodo s sabo. „Puterhe" so nesli naprej, a napolnjene „zelenke" spili so tik gostilne. Delavci iz Otočac pa so popoldne pozneje našli še dva sodčka ležati ob cesti. Vino je bilo izpito, sodčeke dobil jc gostilničar nazaj. Sumi se, da so isti tatje vdrli tudi v Brnusovo gostilno. Tam so mislili dobiti klobas in tudi slanine. A tu niso dobili skora' ničesar. Torej hajdi naprej ! Odprli so trgovino z blagom. Blaga niso hoteli vzeti ; Šli so po stopnicah v klet, vzeli si vina kolikor so ga hoteli. Posode so morali imeti s sabo, ker je zginilo 80 litrov in nekaj flašk piva. Teh tatvin pa se dolže ti, ki so začeli svoje delo 6. junija na Drski pri Novem mestu. Tam so se namreč preskrbeli z raznim tesarskim orodjem mojstra Umka. Izginilo je isto noč iz magacina orodja v vrednosti do 100 kron. C. kr. žandarmerija je že več sumljivih oseb djala pod ključ. — Umrl je v Gradcu notar iz Ptuja, 73'etni Simon Oschgan. — Štrajk. V Ptuju štrajkajo vsi stavbni delavci ter zahtevajo manj delavnega časa in več plače. — Trg Hiittenberg v nevarnosti. V bližini koroškega trga Hattenberg (okraj Svinec) se je udri velik zemeljski plaz ter zamašil tok potoka, vsled česar je trg v nevarnosti. — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Jožef Balenovič s Primorskega, delavec pri gradbi že leznioe v Boh. Bistrici, je z zvitimi obljubami, da bo poravnal svoje dolge, ko dobi izplačano mezdo, osleparil štiri stranke za okoli 120 K, potem je pa natihe n zapustil, ne da bi kdo vedel, Bohinjsko Bistrico in se odpeljal domov. Obsojen je bil zaradi hudodelstva goljufije na 2 meseca ječe 2. Jinez Reberšek, posestnikov sin iz Srebotnega, je zvečer 7. sušca 11. v Motniku nočnega čuvaja Šimna Bervarja, ker ga je opominjal, da naj z razgrajanjem ne kali nočnega miru, z neko trdo rečjo po glavi udaril. Obsojen je bil na dva meseca ječe. 3. Ignacij Rus, 16 let star, hlapec iz Tep, je iz cerkvenega nabiralnika v župni cerkvi v Z »gorju vzel 3 K, v cerkvi na Polšniku pa iz zaklenjene skrinjiee za darilo 11 K 30 vin, Ka rolu Fortetu v Kotredežu 40 K gotovine in dne 31 sušca v Ravnih Jožefu Lozaju gotovine 120 K in tolar za 5 K, tri prstane in knžavec, Francetu Lozaju ravno tam pa iz zaklenjene podstrešne sobe in iz zaklenjene škrinje najmanj 80 tolarjev Tatvine Rus večinoma priznava. Obsojen je bii na 18 mesecev težke, s postom poostrene ječe; po prestani kazni pa pride v prisilno delavnico. 4 J*nez Longus, hlapec v Bistrici in Janez Žvegelj sta iz zaklenjene čum nate Marije Avsenek na Brezju vzela cigaret za 1 K 50 vin. in 2 K gotovine. To tatvino je izvršil J<*nez Lon gua ▼ navzočnosti Žvegla. čez nekaj dni je pa Longus Marijo Avsenek nagovarjal, da naj pri sodišču izpove, da je cigarete z okna vzel ne pa s polioe Dokazano je bilo namreč, da je Longus mrežo pri oknu odtrgal in potem v Čumnati tatvino izvršil. Francetu Grilcu na Brezjah je bilo meso ukradeno in od taga ukradenega mesi je Avegelj jedel, čeravno je dobro vedel, da si ga ni njegov tovariš, neki Janez Dobra* c. po poštenem potu pridobil. Longui je bd obsojen na 6 mesecev ječe, Žvegelj pa na tri tedne strogega zapora. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca maja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Jos p Vrhovec, Sr. Petra cesta £tev. 50, dimnikarski obrt; Ludovik Černe, \Volfove ulice št 3, trgovino z urami; Ivana Tonich, Tržaška cesta št. 4 gostilničarski in krčmarski obrt; Marija VaŠelj, Pogačsrjev trg, prodajo živil; Josip Stupica, Ko-iodrorske ulice Štev. 6t izdelovanje pletenin; Andrej Vesel, P/eŠernove ulice št. 20, kramarijo; Lucija OaUk, Tržaška cesta štev. 17, prevažanje blaga; M lumed Hali, Dunajska cesta št. 18, trgovino s preprogami; Brla Gros*er, Mestni trg štev. 17, črkosli-karski cbrt; Marija Čarman, Hradec-kega vas št 1, branjarijo; Fran Flor jančiČ, ILlšerjeve ulic« et 12 kiju čavničarski obrt; Lan Schr«?y Z'dov-«ke ulice štev. 5 branjarijo; Gregor Jt-nko, Sredina št. 12 čevljarski obrt; Katarina Meglic, Sodnijske ulic«9« št. 2, prodajo živil; Makso Zalokar, Krakovski nasip it 26, izdelovanje drož; Marija Pučnik, PogaČarjev trg, prodajo živil. — Odglasili, oziroma I- k-iimo oputili pa so obrt: Peter Šterk, P.orijanske ulice štev. 1, trgovino z mešanim blagom; Ignacsj SuatarŠič, Tržaška costa Štev 4, gostiln Ifcl in krčmarski obrt; Helena Koman, Kongresni trg, malo trgovino z galanterijskim blagom; Iran Babuder, Rv deckega oe»t* št. 1, tlakarski obrl; Frančiška Sohubernig, Sodnijske ulice štev. 2 prodajo živil; Josip Rebolj, Hilšerjeve ulice št. 12, ključavničarski obr;; Ana Vesel, Prešernove ulice št. 20. kramarijo; \vgušt na Slapni-čar, IMš rjeve ulice ft-v. 12, Žensko krojaštvr; Angelo Jop, Pogačarjev t'g, trgov no z južnem sadjem in ze-lenjado; 1'r-u'a Cotman, Breg št. 6, pleskarski obrt; Marija Makovec, Šolski drevored, prodajo mesa; Ma rija Stebi, Linhartove ulice štev. 8, prodajo Dremoga. — Tatvina. Včeraj zvečer je mestna policija aretorala brezposelno služkinjo Marijj M kotLCt, v». ti lt>t staro, rojeno v Vidmu, pristojno ▼ Sevnico v brežiškem okraju, zaradi ponočnega postopanja. Pri jutranjem zasliševanju pri policijskem uradu se je dekle izgovarjalo, da bode šlo ta* kcj v službo in to tudi dokazalo. V tem trenotku pa je zasiišujoči uradnik zapazil, da se Mikottičevi na roki izredno lepo blesketata dva prstana. Prstana sta se ji odvzela, da se kon-štituje, koliko da sta vredna. Dognalo se je, da imata prstana vkovane prave briijante in da sta vredna nad 300 K. Kakor vsaka, tako se je tuii Mikot-tičeva začela izgovarjati, da ji ju je podar.la njena prejšnja gospa, ki je sedaj v Dalmaciji na počitnicah. Kasneje pa je svojo izjavo prekl cala in rekla, da ji ju je podaril njen ljubimec. Smola je pa bila, da ni vedela niti z* ljubimčevo ime, niti za stanovanje, kar je še povečalo eun, da sta prišla v njeno roko gotovo po nepoštenem potu. Ker si ni znala iz te neprijetne zagate več pomagati, je končno priznala, da je prstana ukradla gospej domobranskega stotnika P. F., pri koji je služila in ki je res začasno v Zadru na počitnicah. Mikottičeva je bila oddana c. kr. deželnemu sodišču. — Pobegnil je danes od zgradbe hotela »Union« pnsiljenec Jožef Colja, rojen 27. sušca 1874 v Gorjanskem pri Gorici in ravno tja pristojen. Colja je velike, močne postave, rujavih las in takih majhnih Drk. — Vojaški begun? Včeraj je pobegnil domobranski rezervnik Mihael Srebat, po poklicu zidar, doma iz Dobrunj. Navedeneo je bil pride Ijen 8. stotniji in je odšel v vojaški obleki. — Nesreča. Danes zjutraj se je odkrušil kamen pri zgradbi kanala v Prešernovih ulicah in padel na glavo v kanalu stoječemu delavcu K*rolu Fabru in ga na zadnji strani glave znatno poškodoval. Fabru je odšel sam domov. — r#*a kruhom. Včeraj se je odpeljalo i južnega kolodvora 20 M&cedonsev na Reko, ki so bili na delu v Hrušici. 7 Hrvatov pa se je pripeljalo iz Amerike. — Brzoparnik ,,La Gas-coyneif, francoske prekmurske družne (zastop potovalna pisarna Ed. S mar d a v Ljubljani), je odplul iz 11 tvr-i 4. junija in srečno dospel v Nt\v Yorfc 12 junija; vozil je 7 dni 19 ur. — Tedenski izkaz o zdrav stvenem stanju mestne občine ljubljanske od 5 do 11. junija 1904 Število novorojencev 24 (a35'64o/O0), mrtvorojenec 1, umrlih 19 |pai 43 00 »/©oli med njimi so umrli za skariatioo 2, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 3, vsltjd mrtvouda 1, vsled ne?g>de 1, za različnimi boleznimi 19 Med njimi je bilo tujcev 8 (=27 5°/J, iz zavodov 15 (=51 ?•/•)• Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, iu sicer za skariatioo 3 osebo. * Najnovejše novice. — Za odpravo smrtne kazni nameravajo belgijski odvetniki prirediti skupno veliko akoijo. — Velik gozdni požar. Gozdovi pri Szczakovi (Galicija) gore Že veo dni. Dosedaj je zgorelo že 5000 oralov lepega gczla. — Potni lis t v Srbijo iz Avstro - Ogrske Be odpravi z dnem 28 t m. — Ustrelil se je na Dunaju 55 letni odvetnik dr. Jos. Kiroh-n e r. — Afera grofa Csakyja Be je konfino rešila tiko, da mora varuh blaznega grofa plačati gospej Moravec, ki jo je gre f z revolverjem ranil, 5000 K. — 500 oseb ponesrečilo. Parnik »General Slrcom«, s kbterim je napravilo iz N* w Yi rka po reki E*st R ver več sto učencev in drugih gostov nedeljski izlet, se je vnel sredi reke med visokimi skalnatimi bregovi. Le malo izletnikov sa je moglo rešiti Zgorelo in utonilo je baje okoli 500 oseb. Telefonska in brzojavna poročila. Šoštanj 16. junija. Pri današnji volitvi so zmagali v 3. r a z-redu Slovenci. V I. in II. razredu je nevarnost velika, ker agitira strastno za Nemce župnik Govedi č. Dunaj 16. junija. Nadškcf olomuški dr. Bauer, škof brnski grof Huyn in briksenski škof Altenvveiler so bili danes od cesarja zapriseženi. Praga 16. junija. Češki deželni zbor je odgođen. New-York 16. junija. Pri katastrofi na parobrodu „General Slociim" se je, kakor se zatrjuje, ponesrečilo okoli 1000 oseb. Do včeraj zvečer se je našlo 316 mrtvih trupel. Od malega števila tistih, ki so se rešili, jih je mnogo lnulo opečenih. Med rešenimi je tudi pastor Haas. Njegova žena in lici pa ste utonili. Ljudje, ki so ostali na gorečem parniku in niso poskakali v morje, so se udušili in so našli njih ožgana trupla na krovu. Kapitana in mornarje je dala policija zapreti. Sodi se, da je na ladji neki potnik kuhal na spiritovem samovaru ; špirit se je razlil na tla, ki so se mahoma vnela. Požar se je tako rapidno širil, da je bilo, ko so ga opazili, že prepozno. Pasaširji na „Generalu Slocum" so bili večinoma Nemci iz obrtniških in meščanskih krogov. New-York 16. junija. Na potopljenem parniku je bilo kacih 1000 otrok in 500 žensk, a le malo moških. Ogenj je nastal v kuhinji, ko so bili otroci v obednici. Cim se je Čulo. da gori, je vse bežalo navzgor, ali višje nadstropje ladje se je pogreznilo in vrglo mnogo oseb v plamen. Kapitan je pač ladjo obrnil, a prepozno. Predno je ladja prišla do pristana, se je potopila. Kapitan je bil aretiran. Kar se je godilo na goreči ladji, je bilo strašno. Vsi, ki so z ladje poskočili v vodo, so se potopili. New-York 16. junija. Potrjuje se, da je na parniku „General Slocum" ponesrečilo 500 oseb, med temi največ otrok. Rusko-japonska vojna. Berlin 16. junija. „K6In Ztg." priobčuje brzojavko, da se je japonski eskadri pod poveljstvom admirala K a m i m u r e posrečilo v boju z vladivostoškim brodovjem pri otoku Cušimi zajeti (aufbrin-gen) vse ruske ladje. Ta vest ni od nikoder potrjena in je zelo neverjetna. Dunaj 16. junija. Mornarični oddelek vojnega ministrstva ie pojasnil izraz „aufbringen", ki ga rabi „K61n. Ztg.B v svojem poročilu Beseda pomeni odvzeti in za seboj vleči. To pa se rabi samo pri trgovskih ladjah. S cer je pa popolnoma izključeno, da bi se take ladje, kakor jih šteje vladivcstcško brodovje, sploh dale vjeti in odpeljati. * Berolin 16. junija. „Berliner Tagblatt" poroča, da je portartur-Ška eskadra z vso silo napadla japonsko brodovje in prodrla na široko morje. V bitki so Rusi izgubili eno topničarko, Japonci pa eno križarko in štiri torpedovke. Na japonski križarki „Čifoseu se je prigodila eksplozija, o katere posledicah pa se ne ve ničesar. Čifu 16. junija Zatrjuje se, da jePort Artur dobro preskrbljen z živili in da so vse nasprotne vesti neresnične. Posadka se cent na 50.000 mož. London 16. junija. Poročila iz Tientsina javljajo, da je v ponedeljek pasirala Tatišan 4 0 000 mož broječa ruska armada. Tokio 16. junija Poroča se, da so Japonci generala Stakel-berga v soboto porazili pri Kvan-siatunu po ljuti bitki. Stakelberg je baje izgubil 1000 mož in se je umaknil preti severu. London 16. junija. Reuterjev biro javlja, da se čedalje bolj množi število lusov, ki stoje pred drago japonsko armado, tako da utegneta obe armadi že biti enako močni. Poslano/ Od članov velike mesarije „Slovencu". Na surove napade, ki se čitajo že nekoliko dni v „Slovencu" na našega načelnika obč. svetnika g. Josipa Kozaka, izjavljamo sledeče: Načelnik zadruge je bil od nas naprošen sklicati sejo, pri kateri se je razpravljalo glede prodaje mesa v Ljubljani. On pa je kot tak po svojih močeh preprečil, da se meso ni podražilo že počenši s 1. aprilom, temveč je šele na zopetno našo zahtevo sklical nas na posvetovanje in se potem po večurnem posvetu nam udal, da smo s 1 maje ikom L 1904 sklenili zdaj obstoječe cene, pod pogojem, da ce.e znižamo, kakor hitro bode to megoče. Mi podpisani se zahvaljujemo načelniku mesarske z druge za njegovo možato postopanje v občinskem svetu, in izjavljamo, da je on na našo opetovano prošnjo bil primoran odgovarjati za nas v občinskem svetu na pisarenje „Slovenca". Informacije „Slovenca" so torej na slabi podlagi. Gospodje okoli „Slovenca" nam le predbacivajo draginjo mesa, češ, da ni v razmerju s ceuo živine; ne omenjajo pa nič kupa v resnici drage živine, temveč le blatijo moža, ki ga mi spoštujemo V Ljubljani, 16. rožr 1904. Anžič Josip, Anžič Ivan, Ćerne Marija, Jagrčvi dediči, Ko-šenina Ivan, Kozak Milan, Kočar Ivan, Kralj Martin, Kuncj Alojzij, Lovšc Franc, Marčan Andrej, Počivavnik Ivan, Pod-kov Jožef, Princ Ana, Prusnik Anton, Putrich Anton, Sever Franc, Toni Jožef, Urbas Julija, Zupan Anton. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Prane Jožefa grenčica ..pravzaprav reprezentant grenele". (V. medic. odd. splošne bolnice na Dunaju ) kapljice, krogljlce In grenčioe delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa četudimm tlmktmrm lekmrmmrjm M*4<«*nlce. Južne železnice ... Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnoetenske „ . . Premogokop v Mostu ,Brux) Alpinske montan . . . . Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe . AvBtr. orožne tovr. družbe Ueske sladkorne družbe . . Valut« C. kr. cekin...... 90 franki ...*... 90 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laiki bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar Blago 99-20 99 40 99 — «9*20 99-HT) 99*50 18 45 1186i 97 16 C7 36 118- 118-20 100— 100*76 100-25 10125 100- - ton- - 10036 10135 *9 76 99 85 99 75 100*05 10170 102 20 106 60 107 60 101- 102- 100-60 100 75 100*- ICO 80 100-- 101- 9975 100 — 98-5T 99-60 100-— 293 3' 296 30 110 76 10175 184- 194 - 182 - 184 20 267- 260 — 160- 163 40 295 — 306 - 290 — 296 50 268- 274 - 89- 93 - 126-9 127 90 21- 21 9J 463- 474 50 7*— 83 — 78- 82- 67- 70- 53 50 65 60 29- 30 — 67- 72- 75— 79 50 5 2- £22 — 77 25 78 25 633 - 634 — 1619 — 1628 — 639 - 640 — 742 50 74350 249 50 250-60 803-- 609 - 407-76 409 75 1995- 2*>5 — 484 — 485*— 306 - 307-- 473 — 477 — 154 — 156 — 11-31 11-35 19-01 19C4 2345 23 63 23^1 23 99 11730 117-60 94 97 95 10 253.6 254 — 4*84 6 - Žitne cene v Budimpešti. Dne 16. junija 1904. Termin. Pšenica za oktober . . Rž „ oktober 1904 . Koruza .. julij 1904 • . avgust . . . pomlad . . . E Celita v. 6 vin. ceneje ti h n ii 60 kg 50 „ BO „ 50 „ 60 9 03 681 6 21 632 661 Meteorologično poročilo. ritim* mm& aorjam soa*fl. Sr«dnjl tUk Ttf-0 Junij I črna opazovanji Stanje barometra V mm. Vetrovi Nebo 15 9. zv. 737 4 189 al. j vzhod del. oblač 16 7. zj. 740 3 181 al j vzhod oblačno ■ 2 pop. 740 2 270 el vaevz. del jasno Srednja včerajšnja temperatura: 20 0% oormale: 17 8 Motrina v 94 urah : 0 0 mrr. Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je najina iskreno ljubljena mati, ozir. tafiča gospa Uršula Cotman vdova ple8karskega mojstra in bivša lastnica trgovine s papirjem danes, dne 16. junija, po dolgi, mučni bolesni, previđena s sv. zakramenti ob 2 ponoči, v 66. letu svoje sta roBti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bode v petek, dne 17. junija, ob pol 6. po poldne iz hifte žalosti. Mestni trg Bt. 11, na pokopališče k sv. Krištofa Svete mase zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. Nepozabno rajnico priporočava v pobožno molitev in blag spomin. Ljub liana, 16. junija 1904. Joaipina Igiio roj Cotman, hči. Fr. Iglic, zet. 1712 Jako elegantna, popolnoma nova, moderna manjša 1703-1 salonska garnitura najfinejše izvrSitve se prav ceno proda. Vpraša naj se pri g. Pucu, trgovina s pohištvom, Dunajska cesta 18. Učenec poštenih staršev, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom i J. Šket v Ilir. Bistrici. Već spretnih mizarjev za izdelovanje portalov in znotranje hišne oprave, dobi stalno delo proti dobri plači. 17c6—1 Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". Službe dacarja ali kontorista išče mlad mož, 28 let star, zmožen obeh deželnih je zikov, ki je tudi obiskoval trgovsko šolo. Dober računar in vajen pisavejv obeb jezikih. — Dopisi naj se pošiljajo pod K. P., poste restante, Celje. i7Jo~i Mmlm vodjo in 1691-2 m ekarskega pomoč sprejme s 1. avgustom Mlekarska zadruga Zagorje — Si. Peter. Javljam, da prevzemam v delo slikanje napisov in črk ter jih izvršujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1617—D B. 6ROSSER slikar za napise in črke Ijflnbl|ana, Prefnr ullre (i nasproti meutni ljudski kopeli. Komptoarist se išče za lesno trgovino. P elnoet imajo oni, ki so vajeni prejemanja jelovega lesj. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". 1655-3 Činov pesek (Zinnsand) ! najnovejše sredstvo za čiščenje in snaženje! očisti vsakršno kuhinjsko posodo in vse kovinske predmete iz bakra, Kayserjevega cina (Kay8erzinn\ dalje kopalne banje itd., da so kakor novi. Presenetljiv uspeh. Slovita priznanja. Ceno, ker se lahko vedno zopet rabi. Prosim, poizkusite. V Ljubljani naprodaj pri 1603 6 V. Golobu, Mestni trg štev. 10. Prodajalca mesta oddaja tovarnar Otto SchmirJt v Draždanah A 27. 8parov finih mladih konj iz kobilarne, vprežnih in jahalnih, dalje različne vozove proda 1646 3 S. Bayer v Zagrebu. iWt|OIIQIIs*< • j Obriiikwkm \ ki vstopi v Že obstoječe, jako : lukrativno podjetje, se Želi poro- L čiti z gospodično iz meščanskih 5 krogov z nekoliko premoženjem. Neanonimne ponadbe s sliko, ki se na vsak način vrne, prosijo se d<»poslati z zagotovilom najstrožje tajnosti pod naslovom: ,,Umetni obrtnik" i na upravništvo „Slov. Naroda". sprejme takoj Anton Druker mizar v Kranju. 1709-1 Elegantna 1701-1 Drava n irpi MF se ceno proda. Kje? pove uprav. „Slov. Naroda*1. Mlinar ki bi mlel štule, se sprejme, oziroma se da v najem mlin. Nastop od 17. do 20. julija t. 1. Več pove lastnik Avgust Terpinc v Karr.niku. 1674 | Prodajalko izvežbano v prodaji špecerijskega blaga sprejme IVAN JELEN C v Tržiču Več sprejme tovarna papirnatih vrečic I Komanina družba DECMAN & k Ejubljana, Jttartinova cesta 20. Išče se v Ljubljani gostilna na račun ali v najem. Ponndbe na upravništvo „81ov. Naroda". 1677-2 Mašinista izprašauega, obenem ključavničarja sprejme tovarna za glinaste izdelke w Račju (štajersko . 1&14 Odda s a »«»-3 trgovina z mešanim blagom na najboljšem prostoru, z velikim pr»» metom, brez konkurence, v večjem mestu. Nataučneja pojasnila daje Franc Pleterski, Novo mesto. Svarilo! Kdor mor ženi Luciji Reiek, zda) omožem Šjlar v Mojstrani, oziroma v Hrusici, kaj posodi ali kaj druzega da, nisem jaz od danaS njega dneva ve6 p'acmk. 1675 I V Mojstrani, 13 juiija 1904 Ivan Šolar nrzarski mojster v Mojstrani st. 24. Bivši trgovec na deželi, 28 let star, izurjen v manufakturni, špecerijski in v trgovini l mešanim blagom, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče službe trgovskega pomočnika ali p<>' nika. Nastop takoj, ali po dogovoru. Naslov v uprav. „Slov. Naroil.t 4 pare čevljev za samo gld. 250. se oddaja zaradi nakupa velika množice črevljev za to smeSno nizko ceno, dokler traje zaloga. I par mo&kia črevljev, 1 par ženskih črevljev, rjavih ali Crnih, usnjatin. a kapicami, za zaveaovanje, z muCnimi usnjatimi podplati, zbiti, najnovejše faz^oe dalje l par muSkih, 1 par ženskih modaib črevljev, ele^r. opremljenih prav ličnih in lahkih, vai 4 pari sa samo 2 gld. bo kr Z* naročitev zadestuje dolgost. Razpoftilj» proti povzetju. 170^ A. Liban, Krakov št 95 razpoSiljalnica Črevljev. Zamena dovoljena ali denar nazaj; ri«iko je popolnoma isključen. 41 Li rami i un 6 cm in 5 cm debelih, samo cost rdeč les (Steinlarch* K je naprodaj. Več pove lastnik J. Peternel na Bledu. 1682 2 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&m kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje ca doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividenda. vza^e xxi r*£L zavarovalna "Vdclxx Ica tt Prag:i, Rez fondi: 29,217.694-46 X. Izplačan« odškodnine In kapitalije: 78,324 623 17 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države / «mcmUo/I MlovHiiMko - iiHrodiiu upravo. 3-68 Vsa |K>jaAuiiA daj«: Generalni zaatop v Ljubljani, cV^ar pisarne so v Ustnej banftn**j hiši ■aaBjBavBaKananaaaaaaaaatfisaB^ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantnejo. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobiCka izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene Ces. Kr. avstrijske državne železrvo^ ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PKOGA ĆEZ TRBI2. Ob 12. uri B« m ponoči osobni » Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.-i ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v \ussee, Solnograd, čez K^in-Reimn^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5 uri 5 ni zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznih. _ Ob 7. ari 5 m zintrai osobni vKk v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzens-feste, Linbno, Dursj. flez Sdztha! v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiflmg v Line, Bu-deievice", Plzen, Marijino vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez jtetten na Dunaj. — Ob ll. uri 54 m dopoldne osobni vlaff v Trbifc, l*«>-itabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dimaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osebni vlak v Podnart: , le b nedeljah in praznikih od 2 junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlan *' FrbiS, Beljak, Pontabeij, Ct-n>?ac, Fr inzensfeste, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnogra t, i- ni-Gaateui. Zel] ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Ste/r. Line, Budjeviet;, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Ka-love vare, Prago ^Ljubljana LincPraga direktni voz L in II. razr), Lipsko, na Dunaj v* |jj ten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensleste, Inomost« akovo tLjubljana-Monakovo direktni voz L in II. rasreda). - PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Toplice, k Cevie, ob 1. uri 5 m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v šuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. ari 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juz. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3, uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, iMonakovo-Ljubljana direktni vez I. in II, razr.j Inomost, Franzensleste, Solnograd, Line, Stevr, Aussee, Ljubno, V\ec, Beiiak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob II. uri 10 m ■dne osobni viak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Kariove vare, Heb, Marijine vare, ■ Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastem, Ljubno, rec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, S tnala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomoata, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri Br osobni vlas z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Flzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal z Inomoata in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2 junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Oscbm viaiu: Ob 8 uri 44 m zjutraj iz No?ega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m po-ooldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. -uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. - Ob 10. uri 45 m . ' samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. :i vlaki: Ob fi. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m uopoludne, ob 6. uri 10 m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen jeevropeiskem času ki je "za J min pred krajeve:tt» časom v Ljubljani. Posestvo naprodaj. V Ž omaricah, okraj Ribnica se proda posestvo z vsemi gospodar skimi poslopji vred, dalje z njivami, travniki in gozdom, — vse v lepi legi. I Vse poslopje je zdelano komaj pred j 10. leti in v dobrem stanju, hiša je j krita s cementno opeko, zraven hiše je pa obširen, nasajen vrt. Za kupnino se čaka proti 5% obrestovanju. — Natančnejša pojasnila in pogoji se izvedo pri Ivanu Žagarju v Mokronogu, Dolenjsko. 2 St. 19.968. Razglas. iT'. B 1000 kron ako je goljufija Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pro-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zativalnicami k pošilja diskretno za 90 h \v avstr. znamkah gospa A. lttftiiptt, Beriui S.\V. 220Lindcn-> atrasse 60 Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dne 7. t. m., da se ima opustiti ob severni strani sedanje domobranske vojašnice projektovana ulica. To se v smislu določil § 3. sta^b. reda za deželno stolno mesto Ljubljano I dne 25. maja 1896, dež. zak. št. 28 daje na znanje z dostavkom, da je vsakemu udeležencu dano na prosto voljo, v dobi od 16. dne t. m. do 28. dne julija t. 1. vložiti proti temu sklepu ugovor v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer se zamore ob navadnih uradnih urah tudi upogledati v mestni uravnavalni in razširjevalni načrt. SvCestai sxvagiatrat v £*jubljaai dne 13. junija 1904. vilic Toplice na Dolenjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice. Toplil % C Kopalna in pitna zdravljenja s posebnim učinkom pri protinu, trganju, ischias, nevralgiji, kožnih in Ženskih boleznih. Veliki kopalni basini, oddeljene kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje G zdnata okolica. Dobre in cene reatavrac je. Sezoiin o«! t. m p j a 6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za krnh in pecivo. 7^ s - . nti?ti. I "W ivi I ti <*r"-;tT*sH Ai 1 i Za neko večjo tovarno se išče spreten PONDENT. Zahteve: kristjan, 23 — 2G let star, samec, popolno znanje slovenskega, nemškega in eventualno hrvatskega jezika v besedi in pismu, dovršene splosoe in trgovinske vednosti, lična pisava, na:ron, veselje in zmožnost za samostojno delo. - Podrobno obrazložene ponudbe s fotografijo in prepisi izpričeval pod „H. 3007" na naslov Haasenstein & Vogler, 1669—1 Dunaj I. Naše nizke cene vzbujajo pozornost! Trpežni moški čevlji iz usnja z obšivkom par gld. 2-80. izvrstni moški čevlji za zavezovati par gld. 3-—. 1 1 ■ Močni, gladki moški čižmi (štifleti par gld. 2-80. Trpežni Zeio močni ženski čevlji za zavezovati par gld. 2-80. Izvrstni ženski čevlji z gumbi par gld. 3'—. Elegantni, barvani moški čevlji za zavezovati, par gld. 4-—. Priročni moški čevlji iz jadroviue par gld. 1-—. Barvani moški in ženski usnjati sandali par gld. 250—3*—. Priročni ženski čevlji za na ulico par gld. 1-30. Elegantni ženski salonski čevlji par gld. 1-50. I ■ Ženski čevlji z navsknžnimi zaponami, crni in barvani, par gld. 2-—. Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala. Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo. Alfred Frankel | kom. družba prej: Modlinška tovarna za čevlje v Ljubljani mm Spitalske ulice štev. 9. Zastopnik: A. Preatoni. 736 15 Izdajatelj in odgovorni arcdiiik: Dr. Ivan Taviar. LanUiina in buk .Narodne tukarne'. ZU