Poštnina plnčana v eotovfaL
Leto XVI., štev. 81
Ljubljana, sobota 6. aprila 1935
Cena 2 Din
bpravruatvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 8123, 3124. 3125, 8126. lnseratm oddeieK: Ljubljana Selen* burgova ul. S. — Tet 3492. 2492 Pouružmca Maribor: Gosposka ulica
81. 11. — Telefon St. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. _ Telefon St 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana ŠL 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen 5t 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124, 8125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St_ 2440. Celje, Stros8mayerJeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Tudi Avstrija
V	navalu vesti o dogodkih svetovno-poliLičnega značaja je skoro neopažena ostala objava, da hoče Avstrija slediti nemškemu zgledu in si tudi priboriti proste roke glede- svoje vojske in svoje oborožitve. Res ta sklep, tudi če se izvrši, ne bo pretresel sveta, a važen je za avstrijske sosede, poleg tega pa simpto-matičen za dobo, ki v njej živimo in ko se včasi zdi, kakor da se rušijo vsi temelji današnje Evrope.
Avstrijski in izvenavstrijski javnosti je v četrtek sporočil kratek komunike, da je dunajska vlada prejšnji večer razpravljala in sklepala o organizaciji avstrijske vojske na temelju enakopravnosti. " Komunike še pristavlja, da so bili potrebni pripravljalni koraki že storjeni Kakor Nemčija, je torej tudi Avstrija nastopila pot, po kateri upa preko določb mirovne pogodbe priti do uvedbe splošne vojaške dolžnosti. Kajti da bi misli avstrijska vlada »enakopravnost« v prvi vrsti kot nadomestitev najemni-ške vojske z redno armado splošne dolžnosti, o tem ne dopuščajo nobenega dvoma komentarji vladnega tiska, akoravno uradni komunike tega naravnost ne pove. V resnici tedaj avstrijski korak m ničesar drugega, kakor posledica izvršenega dejstva, pred katerega je postavila Nemčija podpisnice mirovne pogodbe.
Naravno pa je, da mala Avstrija ne rnore misliti na to, da bi tudi v taktiki sledila nemškemu zgledu in tudi s svoje strani šla enostransko preko senžermen-ske meje. Pripravljalni koraki, o katerih govori uradno obvestilo, tedaj ne morejo biti ničesar drugega, kakor motivirana vloga na Društvo narodov z istočasno intervencijo pri vladah velesil. Kajti po senžermenski pogodbi je samo Društvo narodov pristojno za vsako iz-premembo njenih vojaških klavzul. Ni se danes treba muditi s premišljevanjem, kakšno stališče bo v tem pogledu zavzela Ženeva, niti z vprašanjem, ali bo avstrijski primer ostal osamljen. Dovolj je, če d ne skrivamo dejstva, da je dunajska vlada brez dvoma pogodila psihološko dokaj ugoden trenutek. Pod vtisom dejstva, da je vzpostavitev nemške armade bistveno spremenila položaj tudi v pogledu na trajno ohranitev avstrijske samostojnosti, je prav verjetno. da bodo velesile napram avstrijski želji simpatično razpo^žene.
Čeprav notranje zveze med nemškim in avstrijskim primerom ni mogoče tajiti, pa polaga Dunaj očividno veliko važnost na ugotovitev, da je avstrijska akcija za vzpostavitev vojaške obveznosti povsem samostojna in tudi starejša. Res je že v lanskem septembrskem zasedanju Društva narodov načel to vpra-šan.ie avstrijski zunanji minister Ber-ger-Waldenegg, tudi v meddržavnih razgovorih. ki so sledili garancijski izjavi Italije, Francije in Anglije, se je omenjala potreba ojačenja avstrijske legalne eksekutive. Toda vsa ta tipanja so bila ravno tako akademičnega značaja, kakor poznejša Schuschniggova pariška in londonska prizadevanja za avstrijsko »ravnopravnost«. Šele sedanja nova situacija je pridobila avstrijskemu načrtu praktično aktualnost.
V	Avstriji očividno nikdo ne dvomi, da je vzpostavitev redne stalne vojske povsem zagotovljena. Listi so polni več ali manj točnih razprav o njeni bodoči sestavi, opremi in organizaciji. Med njimi je vreden omembe strokovnjaški članek šefa generalnega štaba, iz katerega izvemo, da je predvidena poldrugoletna vojaška služba pri efektitnem stanju osmih divizij s skupnim številom 70.000 mož. Predvidene so vse vrste orožja, pa tudi tanki in bojna letala v razmeroma visokih številkah. Četudi je danes še težko reči, kaj vse se bo od obstoječih načrtov mogir realizirati, bodisi iz finančnih, bodisi iz mednarodnih političnih ozirov, se vendarle vidi, da se pripravlja prav bistveno zvišanje in ojačenje sedanjega oboroženega stanja. Res se z avstrijske strani zagotavlja, da bo ostal ohranjen strogo defenzivni značaj vojske, katere glavna naloga bo čuvanje notranjega reda. vendar imajo avstrijske sosede dovolj povoda, da z budnim zanimanjem sledijo razvoju načetega vprašanja.
Pri tem ne memo izgubiti iz vida vprašanja prostovoljnih oboroženih formacij. Njih skupno število je danes v primeru s številom prebivalstva prav visoko in baš dogodki zadnjih dni povzročajo utemeljene dvome, da bi na Dunaju mislili na njihovo likvidacijo. V pogledu na te, le pol legalne čete je opažati v avstrijskem vladnem taboru precej globoko segajoč razkol. 2e skozi več mesecev so spopadi med »Heimvvehr« in njenimi konkurenti, zbranimi v krščansko socialnih »Ostmarkische Sturmscha-ren« na dnevnem redu. Spor seveda razdvaja tudi voditelje in zdi se, da nastaja med kancelarjem in podkancelarjem razmerje, ki močno spominja na Seipel-Rintelenove čase, ki jih je nedavno^ z žarko lučjo osvetlil znani veleizdajniški proces. Tudi v tem oziru postaja za Avstrijo uvedba splošne brambne obveznosti nad vse važno notranje politično vprašanje. Krščansko socialno krilo vladne domovinske fronte bi se menda rado iznebilo hajmverovskega varilstva
Jugoslavija in mednarodni položaj
Opirajoč se na svoje zaveznike, Jugoslavija mirno presoja mednarodni položaj in bo
nadaljevala politiko miru in mednarodne varnosti
Pariz, 5. aprila, r. Čeprav so tukajšnji diplomatski krogi zaposleni sedaj v prvi vrsti z raznimi mednarodnimi problemi, ki silijo dan za dnem bolj v ospredje, vendar tudi budno zasledujejo razvoj v Jugoslaviji in se živahno zanimajo zlasti za stališče, ki ga zavzema Jugoslavija kot vodilna država na jugovzhodu Evrope glede na pereča mednarodna vprašanja. Tako v diplomatskih in političnih krogih, kakor tudi v javnosti sploh, je zbudil zato veliko pozornost članek beograjskega korespon-denta uglednega pariškega lista »Information«, ki se bavi z zunanjo politiko Jugoslavije in jo označuje v glavnem takole:
Čeravno je v Jugoslaviji sedaj v polnem razvoju volilna kampanja, ki daje glavno obeležje njenemu političnemu življenju, vendar v Beogradu s podvojeno pozornostjo spremljajo mednarodne dogodke in razvoj mednarodnega položaj a.
Merodajni beograjski krogi smatrajo, da stoji Evropa pred veliko manifestacijo mednarodne solidarnosti, ki naj v gotovi meri popravi porazen vtis. ki so ga napravili v svetu najnovejši dogodki v Nemčiji, ki v nemali meri spominjajo na dogodke iz leta 1914. Skupna nevar-
nost, pred katero so postavljene vse evropske države in vsi evropski narodi, neizbežno vodi k okrepitvi mednarodnega prijateljstva in zavezništva.
Nedavni sestanki Jevtič - Titulescu, Titulescu - Beneš in naposled Titulescu-Laval v celoti potrjujejo stališče, ki ga je zvezala Jugoslavija v sklada s cilji in Interesi Male antante in Balkanske zveze, ki jib na srečo Evrope preveva duh solidarnosti in ki omogočajo Jugoslaviji, da še z večjo sigurnostjo in s svojo znano odločnostjo sodeluje pri okrepitvi miru v Evropi.
Velike važnosti tako za razvoj Jugoslavije, kakor za razvoj položaja v Evropi je tudi ugodnejše razpoloženje v odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. Razgovori, ki so se že pričeli med obema državama, bodo omogočili, da se uredijo vsa vprašanja, ki so doslej razdvajala obe sosedi na Jadranu. Prihod novega italijanskega poslanika grofa Viole v Beograd in njegovi sestanki z me-rodajnimi jugoslovenskimi krogi potrjujejo optimizem oelo v vprašanjih, ki so bila še pred par meseci zelo delikatna in ko jih rešitev se je zdela malone nemogoča. Danes se že lahko trdi, da je pokazala Italija mnogo več razumevanja za Jugoslavijo in tako omogočila ugotovitev načel z veliko moralno osnovo,
ki naj omogočijo, da dobi Jugoslavija popolno zadoščenje za vse, kar je bilo v preteklosti.
N" drugi strani potrjujejo vesti, po kateri'' bo Eden v najkrajšem času predložil svetu Društva narodov svoje poročilo o odgovornosti za marsejski atentat, da apel Jugoslavije na Društvo narodov zaradi marsejske tragedije ne bo ostal samo platonična gesta. Odgovornost za ta zločin, ki je bila v Ženevi meseca septembra lanskega leta jasno ugotovljena, bo imela za posledico odločno akcijo proti teroristom potom sklenitve mednarodne konvencije.
Pri vseh teh za Jugoslavijo važnih vprašanjih pa je sedaj glavna pozornost usmerjena na mrzlično oboroževanje Nemčije. Beograjska vlada z največjo pozornostjo zasleduje akcijo velesil in upa, da bo sestanek v Stresi dal priliko vsem političnim skupinam v Evropi, da uveljavijo svoje težnje po ohranitvi miru. Ideja skupnega pakta, ki naj zajam-či varnost, bi se morala po mnen ju beograjskih krogov razširiti na vse države, ki jih Nemčija ogroža posredno ali neposredno.
Tudi ponovno delno ali stalno oboroževanje Avstrije, ki ga označujejo v beograjskih krogih za dvorezni nož, postaja
prav tako nov problem varnosti. Gotovo je, da v Beogradu, Bukarešti in Pragi niso neprijateljsko razpoloženi napram uvedbi splošne vojaške dolžnosti v A\ tri ji. V Beogradu pričakujejo, da bo Avstrija kot član Društva narodov sama sprožila to vprašanje v Ženevi in tako izzvala njegovo proučitev v duhu mednarodnega vzajemnega jamstva. Nastaja vprašanje, ali se Avstrija ne bo sama odrekla uvedbi splošne vojne obveznosti in to v bojazni, da W novo ustvarjena vojska hotela posegati v politiko, zlasti, če bi del te vojske tvorili oddelki Heimvvehra. Uvedba take vojske predstavlja lahko zato za malo državo, kakor je Avstrija, veliko nevarnost. V Beogradu so mnenja, da bi bil zaradi tega podunavski pakt, kakor je bil zamišljen v Rimu, dovolj soliden, če mu bo priključeno jamstvo, ki bi ga podpisale vse evropske države, vštevši Anglijo in Sovjetsko unijo.
Angleško - rusko zbližanje, ki se opaža zlasti po posetu Edena v Moskvi, je zbudilo v Beogradu veliko zanimanje. Mnenja so, da bo tesnejša zveza med Anglijo in Rusijo v veliki meri vplivala na razgovore v Stresi, ki bodo tvorili nekak zaključek velike diplomatske akcije za organizacijo miru in varnosti v Evropi.
Konferenca za ureditev prometa na Balkanu
V Beogradu so se sestali eksperti držav Balkanske zveze, da sestavijo konkretne predloge za ureditev
vseh panog prometa
Beograd, 5. aprila p. Danes popoldne se je pričelo v prostorih zunanjega ministrstva zasedanje prometnih ekspertov držav Balkanske zveze. Jugoslovensko delegacijo vodi načelnik prometnega ministrstva g. Stanoje Pelivanovič. Turčija, Grčija in Rumunija so poslale na zasedanje petčlanske delegacije. Naloga ekspertov je proučiti izboljšanje prometnih zvez med državami Balkanskega sporazuma. Na današnji seji so bile izvoljene komisije za poedine prometne panoge, ki bodo podrobno proučile vse gradivo in sestavile konkretne predloge. O današnji seji je bil izdan naslednji komunike:
V smislu sklepov prvega zasedanja go-
spodarskega sveta Balkanske zveze, ki je zasedal v Atenah od 3. do 9. januarja, se je pričelo danes zasedanje prometnih ekspertov vseh štirih držav. Eksperti imajo nalogo proučiti možnost izboljšanja zvez, in sicer 1. v železniškem prometu, 2. v rečnem in pomorskem prometu, 3. v zračnem prometu in 4. v pošt-notelefonsko-brzojavnem prometu in v prometu brezžičnih postaj. O vseh teh vprašanjih bodo sestavili konkretne predloge za tesnejše sodelovanje med državami Balkanske zveze, ki bodo nato predloženi v odobritev prihodnjemu zasedanju gospodarskega sveta Balkanske zveze.
tfenova bilanca
Neposredne vojne nevarnosti ni, toda mir je na
trhlih nogah
Poljska na tej zadevi naivečji interes.
Angleški politični krogi so mnenja, da je bilo Edenovo potovanje, čeprav ni mo glo roditi pravih sklepov, vendarle poučno. Gotovo pa je, da bo morala Anglija sedaj svoje naziranje prilagoditi novemu položaju in najti primerne rešitve
»Times« poudarja, da je Češkoslovaška sicer pripravljena po potrebi podpisiti vzhodni pakt tudi brez Nemčije in Poljske. vendar pa hoče poprej počakati uspe ha Lavalovega potovanja v Moskvo «n Varšavo. Eden bo moral priti zato do spoznanja, da položaj ni več za sklenitev vzhodnega pakta, temveč za neko kombinacijo splošnega značaja.
London, 5. aprila. 5. Pravosodni minister Eden, ki je moral v Kolnu prekiniti svoje potovanje z letalom iz Prage v London, je davi z vlakom odpotoval ter je popoldne prispel v London. Ker se je njegov prihod zakasnil, je bila odgodena za danes dopoldne napovedana seja velikega ministrskega sveta, ki pa se bo na vsak način vršila še pred odhodom angleške delegacije v Streso Eden hoče svoje ministrske tovariše obširno informirati o rezultatu svojih posvetovanj v Berlinu, Moskvi, Varšavi in Pragi. Kakor se doznava, ima angleška vlada informacije o nemškem oboroževanju, ki bodo vzbudile celo v Franciji pozornost. Današnji angleški listi javljajo, da so Edenova informacijska potovanja dognala, da za sedaj ne obstaja nevarnost vojne in da se more baš nasprotno mednarodni položaj presojati ugodno. »Dailv Telegraph« poroča, da se ie na Edenovih konferencah v Varšavi in Pragi načelo tudi vprašanje varnostnega pakta za Avstrijo. Angleška vlada ie bila informirana, da imata Češkoslovaška in
in se mu zdi uvedba redne vojske za to najugodnejša možnost. Ni tedaj čudno, da Starhemberg in Fey gledata na brambno akcijo vlade z mešanimi občutki in da sta razvila živahno kampanjo za ohranitev svoje »Heimwehr«. Poznavalci razmer ne smatrajo za izključeno, da ne bi nastali iz sedanje napetosti v vladnem taboru novi notranji konflikti, ki ne bi prav nič zaostajali za katastrofami, ki so zadnia leta že pretresli Avstrijo v temeljih.
Tudi te možnosti, ki so z novo vojaško ureditvijo Avstrije vsaj v posredni zvezi, so problem ter segajo preko notranje političnega okvira in morajo zato biti predmet pozornosti mednarodnih činiteljev, pred vsem pa avstrijskih sosedov. Notranji in mednarodni položaj Avstrije je pač tak. da lahko tudi majhen kamenček siproži opasen plaz. Tega se bodo morali zavedati vsi, ki bodo poklicani, da razpravljajo in odločajo o avstrijskih zadevah, in prav posebej tudi o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Avstriji,
Mnenje Rima
Rim, 5. aprila, g. Včerajšnje Edenove razgovore v Pragi v Italiji ugodno komentirajo. Turinska' »Stampa« naglasa^ predvsem strategični pomen Češkoslovaške in opozarja na to, da je Praga govorila v imenu celokupne Male antante. Češkoslovaška želi na vsak način sklenitev vzhodnega pakta, za katerega pa je treba dobiti tako obliko, da mu bodo mogli pristopiti vsi.
»Tribuna« komentira sedanji položaj in se ne čudi, da je Poljska odklonila vzhodni pakt.
»Popolo d' Italia« ie mnenja, da bo Rusija po odklonitvi pakta o medsebojni pomoči s strani Berlina in Varšave prisiljena, da v lastnem življenjskem interesu sklene pakt s Francijo. Paktu bodo najbrže pristopile še baltiške države. Ta rešitev, pravi list, pa ni tako enostavna Njegova prva posledica bi bila, da bi se Evropa razcepila v dva nasprotna tabora. Pakt, ki so ga sklenili v Locarnu, računa s sedanjo mejo na Renu, vzhodni pakt pa se opira na možnost rusko-nemškega spopada, v Katerega bi morala poseči tudi Francija zaradi obvez, ki niso v zvezi z mejo na Renu in z locarnskim paktom.
Maksimos zastopnik Grčije v Ženevi
Atene, 5. aprila AA. Bivši zunanji minister Maksimos bo tudi v bodoče zastopal Grčijo pri Društvu narodov. — Predsednik vlade Tsaldaris je začasno prevzel tudi finančno ministrstvo,
Vsi govore o miru
in vsi se oborožujejo
Bojazen pred nenadnim napadom sili vse narode in države, da mislijo predvsem na svojo lastno varnost
Pariz, 5. aprila w. Popoldne je bila v ministrskem predsedstvu pod predsedstvom predsednika vlade Flandiina seia vrhovnega vojaškega sveta, na kateri so razpravljali o podaljšanju službene dobe vojaških novincev, ki bi se morali 13. aprila po enoletni službeni dobi odpustiti iz siiužbe. Posvetovanja so se udeležili vodnim zastopniki vojske, ministrstva za narodno obrambo io zunanjega ministrstva. Smatra se za gotovo, da bo sklenjeno podaljšanje službene dobe najbrže do konca junija. Govorijo celo o podaljšanju službene dobe do konca septembra, vendar pa se bo vojni svet najbrže zadovoljil s trimesečnim podaljšanjem. Jutrišnji ministrski svet bo najbrže odobril predlloge vrhovnega vojnega sveta ter jim s tem dal zakonsko moč.
Vojno ministrstvo potrjuje v danes objavljenem komunikeju, da je francoska vlada odredila razne ukrepe za varstvo meje. Pri tem gre zlasti za dovoljno za-sadibo obmejnih utrdb. En bataljon VIK maroškega strelskega polka, ki je bil dosedaj v južni Franciji, je bil premeščen v Vogeze. Dva bataljona 80. pehotneg? polka bosta iz Narbonna premeščena * Metz.
Anglija
London, 5. aprila AA. Reuter poroča, u-a so vladni krogi glede na izjavo zunanjega ministra, da je Nemčija dosegla letalske moči Velike Britanije, mnenja, da 6tanje oborožitve v Evropi še ni popolnoma Jasno. Na dilani pa je, da Velika Britanija ne bo odlašala s primernimi ukrepi, če bi se pokazalo, da bi po novi ureditvi letalskih sil Velika Britanija ostala podrejena. Angleška načrt o oborožitvi že razpolaga s potrebnimi sredstvi za pospešitev te oborožitve. Ta sredstva bodo izkoristili, čim bo nastala potreba.
češkoslovaška
Praga, 5. aprila č. češkoslovaška poslanska zbornica je snoči sprejela zakon o pripravii civilnega prebivalstva za primer letalskih napadov. Zakon je zgrajen na povsem originalnih načelih. Med drugim določa, da morajo hišni 1 astmi ki zgraditi v svojih hišah zaščitne celice za svoje najemnike. Za sedaj se lx>do morale zgradati take celice v novih stavbah in v hišah, v katerih ljudje bivajo in delajo obenem. Z zakonom so uvedeni tudii obvezni tečaji o obrambi proti letalskim napadom za civilno prebivalstvo.
Minister za narodno obrambo dr. Bradač je imel predavanje, v katerem je govorili o sedanjem mednarodnem položaju, ki nalaga narodni obrambi povsem drugačne naloge, kakor jih je imela doslej. Bodoča vojna ne bo le borba dveh armad na skupni fronti, nego vojna na življenje in smrt med dvema ali več narodi. Naša vojska, je dejal minister, je našla zadostno razumevanje med ljudstvom, toda nje na finančna sredstva nikakor ne zadošča jo. Veliko nalogo bo prevzela v bodoč' vojni mlada inteligenca, ki mora biti dobro pripravljena zp vodstvo poldrugega milijona vojakov.
Rusija
Berlin, 5. aprila AA. DNB poroča iz Stockholma:. šef generalnega štaba so vjetske vojske je poslal sovjetski vlad' pismo, v kateri pravi, da je treba sovjetske obrambne sile zaradi sedanjega mednarodnega poiožaja okrepiti.
Avstrija
London, 5. aprila. AA. Glede vesti, da namerava Avstrija zahtevati pristanek velesil za povečanje avstrijske vojske, izjavljajo v poučenih krogih, da bo angleška vlada zavzela stališče napram avstrijskim zahtevam šele tedaj, ko bo Avstrija poslala svojo zahtevo v Ženevo. Velika Britanija bo po eni strani upoštevala argumente, ki jih bo navedla avstrijska nota, po drugi strani pa se bo ravnala tudi po stališču ostalih prizadetih držav.
Dunaj, 5. aprila, č. Kakor poročajo dunajski listi, bodo obnovljene nekdanje avstrijske spomladanske vojaške parade. Prva taka parada bo prihodnjo nedeljo. Sodelovale bodo vse čete dunajske garnizije. Parade se bodo udeležili predsednik republike Miklas, vla vlada, ves diplomatski zbor in drugi odličniki. Kancelar dr. Schusch-nigg bo nagovoril zbrane čete.
Norveška
Oslo. 5. aprila. AA. V razpravo o zakonskem načrtu glede ustroja vojske je posegel tudi zunanji minister, ki je opozoril na nevarnost oboroženega spopada v Evropi zaradi splošnega oboroževanja. Vračam se iz Kodanja, je nadaljeval, kjer sem se sestal z danskim in švedskim zunanjim ministrom. Soglašali smo glede ukrepov, ki jih je treba storiti, da se prepreči oboroževanje. Naj bo kakorkoli, skandinavske države ne bodo posegale v morebitne spopade, ker nočejo in ker tudi ne bi mogle imeti takih vojaških sil, da bi lahko pri teh spopadih sodelovale.
Švedska
Berlin, 5. aprila. w. Kakor javlja ^-Bor-sen Zeitung« iz Stockholma, zahteva šef švedskega generalnega štaba v spomenici na švedsko vlado, naj se zaradi poslabšanja mednarodnega položaja takoj stori vse potrebno za izpopolnitev opreme švedskn vojske. Poleg tega zahteva izboljšanje vojaške vzgoje v okviru sedanje vojaške organizacije.
Dr. Beneš povabljen v Moskvo
Praga, 5. aprila, p. Uradno poročajo, da je sovjetska vlada oficielno povabila češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša na poset v Moskvo. Minister dr. Beneš je povabilo sprejel. Točen datum njegovega poseta še ni določen. Vsekakor pa bo dr. Beneš posetil Moskve šele po zasedanju sveta Društvp narodov.
Ruska vofaška delegacija v Pragi
Praga, 5. aprila č. V Prago je prispela ruska vojaška delegacija, ki jo sestavljajo štirje polkovniki pod vodstvom nekega generala. Ruse so povabile češkoslovaške letalske tvornice. Posetili bodo tudi šefa generalnega štaba, generalnega inšpektorja češkoslovaške vojske in druge vojaške funkcionarje. Na Češkoslovaškem ostanejo 10 dni.
Sanacija bolgarskih državnih dolgov
Sofija, 5. aprila p. Finančni minister Ka-lendarov je na čelu večie delegacije odpotoval v London, kjer se bo pogajal z lastniki obveznic predvojnih in povojnih bolgarskih posojil ter skušal doseči nov sporazum glede odplačila,
Volilno gibanje
Ministrski predsednik in notranji minister v osrčju Srbije
Beograd, 5. aprila, r. Ministrski predsednik g. Jevtič in notranji minisier g. Velja Popovic sta v spremstvu bivšega narodnega poslanca g. Ilije Mihaljoviča včeraj obiskala Cačak, Kraljevo in Milanovac. Povsod sta na sreskih načelstvih sprejemala depu-tacije, da sta se poučila o najnujnejših potrebah teh srezov. Sprejela sta tudi župane srezov in konferirala s kandidati, ki se žele v teh srezih vezati na listo g. Jevtiča. Predsednik vlade in notranji minister sta bila z ovacijarni sprejeta od prebivalstva ter sta se na vseh treh krajih po več časa razgovarjala z ljudmi. Zvečer sta se z avtomobilom vrnila v Beograd.
Beograjski kandidati
Beograd, 5. aprila p. V dvorana Češkoslovaškega (Itma se je vršilo danes volilno zborovanje, na katerem so bili postavljeni kan-iMati za Beograd, Zemun in Pan-čevo na listi g. Jevtiča. Kandidati so IM-edeednik Narodne skupščine dr. K-os-ta K urna nudi, minister za gozdove in rudnike dr. Svetisiav Popmič, upokojeni pomočnik ministra Jeremija Protič, kotlar Miha >1 o Stoj a (Sinovi č in trgovec Bora Gju-nC, njihovi namestniki pa predsednik pan-čevske občine Vasa Isajlovič, zemunskl prota Bra-nko Paunovič, lekarnar MiJivoj Jevremovič. književnik Dušan Nikoldč in strojnik Ognjan Knetrič.
Opozicijske kandidature v Ljubljani in okolici
S-resko souksce v Ljubljani je včeraj overovilo podpise za kandidaturo na Ho-džerovi listi v srezu Ljubljani okolici. Kandidata sta Anton Srak ar, posestnik v Tomačevem, in Fran Jenko, sedlarski mojster v Medvodah. Namestnika sta Iv. Povše, trgovski pomočnik v Mostah, in Jože Modic, posestnik v Vrbljenju.
Ljubljansko sresko sodišče je včeraj overovilo tudi podpise na socialistični kandidaturi za mesto Ljubljano. Kandidata s-ta, kak^or sjno že v »Jutru« zabeležili, Stanko Likar, tajnik OUZD in Lojze Se-dej, magietratni uradnik in predsednik Delavske zibornice. Namestnika sta Pavel ^kerlj, strojnik OUZD in Camernik Ivan, nameščenec tobačne tovarne.
Včeraj so s« pojavile že tudi vesti o bojevniških kandidaturah na Ljotičevi listi. Po teh vesteh bosta v Ljubljani kan-i'idi<naia odvetnik dr. K a mi are in bojevniški p.redeedinik Avgust Kuster, v ljubljanski okolici pa Martin Zupančič, šumar na (.rros-upljem, in Kari Kovič, krojač v Mostah.
Kandidata na Hodžerovi listi za Ljubljano sita odvetnik dr. Potokar in vladni svetnik d«r. V kitic, oba iz Kamnika.
Še nekateri opozicijski kandidati v Sloveniji
Pisatelj Radivoj Peterlin Petruška bo kandidiral na Hodžerovi listi v črnomaljskem srezu. Za namestnika bo imel posestnika Petra Veseliča. V črnomaljskem srezu bo kandidiral tudi Peter Koren, trgovec iz Črnomlja, tudi na eni izmed opozicijskih list.
V gornjegrajskem srezu bo na Hodžerovi listi kandidiral Franc Strucelj, po-
sestnik in bivši župan v Brezju pri Mozirju, namestnik pa mu bo Maks Turnšek, posestnik in gostilničar v Nazarjih. — Sresko sodišče v Gornjem gradu je že overovilo podpise za kandidata na socialistični listi. Kandidata sta, kakor smo že včeraj poročali, Anton Koradej in Alojzij Breznik.
Kakor poroča beograjska »Pravda« bo v Mariboru kandidiral na eni izmed opozicijskih list tudi odvetnik dr. Vekoslav Ku-kovec.
D eznantirane in preklicane kandidature
V	mursko-soboškem srezu je bila prijavljena in menda od sodišča že overovljena kandidatura bivšega ministra prof. Ivana Vesenjaka iz Maribora na Jevticevi listi. »Slovenec« sedaj poroča, da je prof. Ve-senjak »umaknil svojo kandidaturo in da sploh ne namerava kandidirati na nobeni listi pri volitvah 5. maja«. — Prvotno se je govorilo, da bo g. Vesenjak kandidiral na Jevticevi listi v ptujskem srezu, ki ga je že svojčas kot poslanec bivše SLS zastopal v Narodni skupščini.
V	zadnjih dneh so se razširile po Ljubljani govorice, da bo vendarle kandidiral tudi g. Stane Vidmar, ki zastopa v bojevniški organizaciji mnenje, naj bojevniki kot taki ne posegajo aktivno v sedanjo volilno borbo. V »Slovencu« je sedaj izšla naslednja izjava g. Vidmarja: »Z ozirom na razne vesti in vprašanja od vseh strani izjavljam, da pri sedanjih volitvah ne kandidiram na nobeni listi.«
Volilni dnevnik v Ljubljani
Prihodnji teden bo, kakor nam poročajo, začel izhajati v Ljubljani že dolgo napovedovani volilni dnevnik. Imenoval se bo menda »Glas Naroda«, njegova naloga pa bo, z vsemi močmi podpirati listo g. Jevtiča pri skupščinskih volitvah. List se bo tiskal v Merkurjevi ali Blasnikovi tiskarni, glavna urednika pa bosta gg. Albin Prepeluh in prof. Rudolf.
Sprememba firme
Zadnji »Prelom« poroča, da je KJlavni bojevniški volilni odbor« spremenil svoje ime in da se bo odslej nazival »Glavni volilni odbor Ljotičeve liste za dravsiko banovino«. List pravi, da to ime »točneje odgovarja določitvi in svrhi«. — Drugače je v zadnji številki »Preloma« zanimivo še to, da v njej ni več nikakih napadov na Vidmarja in njegovo skupino.
Iz raznih banovin
V	Kumanovii je sresko sodišče overovilo podpise za šest kandidatur v kumanov-skem srezu na listi g. Jevtiča.
V	Vršcu so bile postavljene za Jevtičevo listo že tri kandidature. V sredo so se zbrali predstavniki gospodarskih krogov iz Vršca in postavili še četrto gospodarsko kandidaturo. Za kandidata predlagajo g. Jevtiča industrijca Joco Georgijeviča iz Vršca. Tudi v Užicu je postavljena na Jev-tičevi listi še ena kandidatura; kandidat je upravnik užiške bolnice dr. Cvetko Zo-tovič.
V	Subotici kandidira na Jevtičevi listi prof. Vojislav Matkovič.
V	Kotoru kandidirata na Jevtičevi listi ercegnovski župan Mirko Komnenovič in dosedanji nar. poslanec dr. Filip Lazare-vič. Na Hodžerovi listi kandidira kotorski odvetnik Djura Draškovič
Mala antanta jedro gospodarske obnove
Gospodarsko sodelovanje držav Male antante tvori temelj nove mednarodne gospodarske organizacije
Pariz. 5. aprila, č. »Figaro« objavlja članek češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša o gospodarski Mali antanti kot jedru evropskega gospodarskega sodelovanja. Dr. Beneš presoja gospodarsko Malo antanto najprej z zgodovinskih vidikov, nato pa pravi:
Če ta antanta spričo izrednih razmer še ni postala organizacija, ki bi mogla samo sebe zadovoljiti, predstavlja vendarle etapo na potu gospodarskega zedinjenja narodov v okviru splošnih gospodarskih principov. Za ozdravljenje Evrope ne zadostuje, da se gospodarske vezi med državami Male antante še bolj uredijo, nego je potrebno. da se gospodarsko navežejo tudi
na druge države, zlasti pa na one, ki so podpisale znani rimski sporazum meseca marca preteklega leta. Ko bo prišlo do tesnega sodelovanja med obema blokoma, ki se jima nato lahko priključijo tudi sosedne države na severu in jugu, bo mogoče ta sporazum končno izpopolniti s francoskim in angleškim sodelovanjem. Itali-jansko-francoski sporazum bo zelo olajšal zbližanje držav v podunavskem bazenu, ker bo predvsem lahko omogočil obnovo vzaiemnega zaupanja. Kakor politična Mala antanta ni bila v napoto političnemu sodelovanju med evropskimi državami, tako tudi gospodarska Mala antanta nima takega smotra.
iagonetna smrt dveh Nemk v Londonu
Domnevajo, da sta bili umorjeni, ker sta izdajali narodno-socialistične agente iz Nemčije
London. 5 aprila d. Včeraj so našli dve nemški emigrantki, bivšo čian.co nemškega državnega zbora Matildo Wurm in Do-ro Fabian mrtvi v njunem stanovanju Trupli je našla policija, ki jo je pozval hišnik, ležeči na posteljah. Hišnik je pozval polio;jo, ker najemnici ni videl že od nedelje. Policijski zdravnik ni mogel ugotoviti vzroka smrti Ker je po policijskih ugotovitvah povsem izklljučeno, da bi bil izvršen dvojen samomor, in je upravičena domneva, da sta bili ženski zastrupljeni, je bila uradnikom Scottland Yarda poverjena preiskava zadeve.
Kot povsem možno smatrajo zvezo med smrtjo obeh žensk ter afero novinarja Ja-eoba. ki je bil v Švici ugrabljen ter odveden v Nemčijo. Fabianova je bila namreč prostovoljna sotrudnica švicarskega tožilca Ganza, k: je zaradi preiskave o ugrab-ijenju .Jacoba prišel v London, kjer je pred svojo aretacijo v Švici bival zaupnik nemške policije Wesemann, ki je svojega znanca Jacoba pod raznimi pretvezami zvabi; preko meje in ga izročil nemški policijfi Umorjeni ženski sta svoj čas prišli v London, da bi tamkaj bivajoče emigrante posvarile pred Wesemannom
Kakor pojoča Renterjev urad ?o v sta-Tvan}e Dore Fabian pred nekaj mesec' omili naroduo-socialistični agenti, te! si-
cer niso odnesli nobenih vrednosti, pač pa razne spise. Dora Fabian je bila svojčas tajnica bivšega nemškega diržavnozbarske-ga poslanca Rosenfelda ter je po aretacije Pauberja morala pobegniti iz Nemčije.
Naročite — čitajte »ŽIVLJENJE IN SVET"
Šestmesečni pomen kralju Uedinitelju
Beograd, 5. aprila p. Ob priliki jutrišnjega pomena za blagopokojnim kraljem Aleksandrom L Uediniteljem ob zaključku šestmesečnega narodnega žalovanja se bodo vršile v vseh cerkvah v Beogradu in po vsej državi zadušnice in molitve. V Saborni cerkvi bo opravil molitve patriarh Varnava ob veliki asistenci duhovščine. Zadušnici v Saborni cerkvi bodo prisostvovali člani kraljevskega doma, kraljevi namestniki, vsi člani vlade, ves dio'omatski zbor, gene-raliteta in admiraliteta ter drugi odlič-niki. V znak žalovanja bodo v Beogradu vse trgovine in drugi javni lokali zaprti od 10.30 d0 15.
Bolgarsko odlikovanje naših oficirjev
Beograd, 5. aprila. AA. V bolgarskem poslaništvu so včeraj popoldne izročili odlikovanja trem našim častnikom, ki jih je odlikoval kralj Boris. Odlikovani so bili generalštabni brigadni general Peter V. Aračič, načelnik poročevalskega oddelka glavnega generalnega štaba, z rekom sv. Aleksandra II. stopnje; pehotni podpolkovnik pri generalnem štabu Jovan Soko-lovič z redom za vojaške zasluge 3. stopnje; topniški kapetan 1. klase Božidar Mi-lovanovič z redom za vojaške zasluge IV stopnje, oba iz poročevalskega oddelka glavnega generalnega štaba.
Odlikovanja je osebno izročil bolgarski poslanik na našem dvoru Dimo Kazasov v navzočnosti bolgarskega vojaškega odposlanca generalštabnega polkovnika Ivana Markova in drugega osebja poslaništva. V svojem govoru je poudaril važnost sodelovanja med obema vojskama za prisrčno zbližanje med jugoslovenskim in bolgarskim narodom. Izročitvi odlikovanj so prisostvovali tudi generalštabni brigadni general Jovan Kantič, načelnik oddelka za pouk pri glavnem generalnem štabu in topniški kapetan 1. klase Dragotin Dogan ordonančni častnik Nj. Vel. kralja, ki imajo že od prej bolgarska odlikovanja.
Poslaniku Kazasovu se je v imenu odlikovanih častnikov zahvalil general Aračič. Nato je Kazasov povabil vse navzoče k obedu v poslaništvu
Olajšanje deviznih omejitev
Beograd, 5. aprila. AA. Dne 4. aprila se je vrei-la v kabinetu finančnega ministra konferenca, na kateri so bili razen finančnega ministra še guverner Narodne banke dr. Radoeavljevič, v.ice»guverner dr. Jovan Lovčavič in glavni ravnatelj St. Protič. Na konferenci so razpravljali o perečih deviznih vprašanjih. Sklenili so: V evrho okrepitve vplačil v nemški kliring in zaradi či-m prejšnjega iatirjanja terjatev naših izvo®-nikov iz Nemčije se uvoznikom nemškega blaga za vsak vplačani znesek v višini najmanj 3000 mark odstopi v kliringu od Narodne banke prav tolikšen znesek mark po cona, ki bo za 8% nižja od paritete dotifne-ga dne. Terjatve naših izvoznikov v Nemčiji zaradi izvoza turščice se odkupijo z odbitkom, ki ne bo znašal kakor doslej 9, temveč samo 3%. Ta dva ukrepa ste iz/lana v svrho podpiranja in vzdrževanja cen poljskih pridelkov v državi.
Nov direktor Državne razredne loterije
Beograd, 5. aprila, p. Na predlog kmetijskega ministra je bil upokojen direktor državne razredne loterije Dvagomir Ma-nog. Na njegovo mesto je imenovan dr. Radomir Popovic, bivši docent beograjske univerze in šef oddelka državne Hipotekarne banke v ostavki.
Zagrebški župan proti intervencijam za službena napredovanja
Zagreb, 5. aprila n. Zagrebški mestni načelnik Erber je izdal okrožnico vsem mestnim svetnikom in posebno odredbo mestnim uslužbencem, da se nameščenci v bodoče ne smejo več obračati na posamezne svetnike za intervencije v prid njihovega napredovanja v službi. Proti nameščencem, ki bodo kršili to odredbo, bo uvedeno disciplinsko postopanje.
Posledice devalvacije belgijskega franka
Bruselj. 5. aprila. AA. Belgijska vlada bo energično posredovala, da ohrani sedanji obseg izvoza. Cene izvoznih predmetov se morajo ohraniti na dosedanji višini v denarju kupcev S tem ukrepom namerava vlada odstraniti vsak protiukrep proti belgijski konkurenci. Proti kršiteljem predpisov bo vlada izdala primerne ukreDe.
Po mnenju finančnih krogov nastopajo sedaj normalne posledice razvrednotenega belgijskega franka. Inozemstvo je pričelo na veliko kupovati belgijske državne obveznice. Teh nakupov belgijska vlada ne bo podprla, ker presegajo določeni obseg. Močni so tudi nakupi belcri.jskih vrednostnih papirjev, tako da mora Narodna banka absorbirati znatne količine zlata in deviz, da okrepi svoj položaj. Porast rent se še ni ustavil, pač pa popuščajo akcije, ki so po devalvaciji neprimerno poskočile. Mnoga znamenja kažejo na novo tezavriranje v večjem obsegu.
Samo do 9* apttCa
je £e čas za nabavo srečk drž, razr. loterije. Verjetno pa je, da bodo že prej razprodane. Zato je pametno, da si jih čimprej mogoče nabavite. Dobite jih v vseh poslovalnicah „Jutra" in v podpisani hranilnici.
Zadr«m hranilnica, r. z« z o« z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Za četrt milijona plena
je pokradla Štangljeva vlomilska tolpa — Josip štan-gelj in Štirje tovariši pred sodniki, Janez Mervar
v grobu
Novo mesto, 5. aprila
Pred novomeški kazenski senat je danes stopila petčlanska nevarna vlomilska družba Josipa Štanglja. Obtožnica, ki obsega nad 11 tipkanih strani, pripoveduje o tolpi, pred katero ni bila varna nobena polknica in noben zapah, naslednje podrobnosti:
Lansko leto je bilo v dravski in savski banovini izvršeno veliko število predrznih
vlomov. Vsa prizadevanja varnostnih organov so dolgo bila zaman. Janez Mervar in Josip Štangelj sta se znala spretno skrivati. Pridobila sta si nekatere zveste po-magače. Šele 4. novembra, ko sta se skozi okno splazila v hranilnico v Žužemberku, so ju orožniki zasačili. Štanglja so aretirali, Mervar pa je pobegnil v bližino Hmeljnika. Ko se na ponovno klicanje ni hotel ustaviti, ga je podrla krogla. Tako se je izpolnilo, kakor je bil že sam napovedal, da ga živega ne bodo dobili v roke. Štangelj je v preiskavi priznal precej vlomov. Z Mervarjem sta imela stalno bivališče v Zagrebu na Gredicah, kjer so se zbirali tudi njuni pajdaši. Pri vlomih in tatvinah so se posluževali koles, da so po opravljenem delu lahko hitro zdirjali in zabrisali sled. Obtožnica navaja nič manj kakor 20 deliktov. Med njimi so bili tile večji:
Pavlu Ziherlu v Slepšaku je Štangelj odpeljal kolo, vredno 1800 Din. Francu Ko-vačiču v Mokronogu je pobral dokumente in nekaj gotovine. V Prigorju pri Zagrebu je pobral mnogo obleke in oprave v vrednosti 7110 Din. Pri Bat'i v Kraljeviči sta Štangelj in Mervar nabrala za 4131 Din plena. Frančiški Šantljevi v Podsusedu sta pobrala dva gramofona, 60 plošč, jedilno orodje in še ves mogoč drobiž, da je bila skupna škoda 11.330 Din. Ivanu Krulcu v Mostecu pri Brežicah sta takisto oplenila hišo in pobrala za 5000 Din najrazličnejše robe. Pri dr. Josipu Globevniku v Novem mestu je Štangelj s Francem Kostanjevcem pobral za 9000 Din gotovine in vrednot; narezala sta železno blagajno, vlomila miz-nico, pred vlomom pa sta zastrupila psa. Pri Antonu Stergarju v Zaprešiču je Štangelj z Antonom Zabkarjem pobral iz gostilne in trgovine za 14.500 Din robe. Potem sta spet štangelj in Bervar v Sesvet-skem Kraljevcu pri Zagrebu v neki trgovini nabrala za 10.000 Din blaga. Z dvema spremljevalcema je nadalje Štangelj obiskal gostilno in trgovino Jožeta LTrši-ča v Čatežu in odnesel za 4900 Din plena. Pri župniku Bukovcu Martinu na Raki se je na jesen oglasil Josip Štangelj sam, splazil se je v zaklenjeno župnišče in pobral najrazličnejši pribor in nekaj obleke v vrednosti okoli 2220 Din. S Smolnikarjem se je Josip Štangelj potem na jesen naenkrat znašel v Radmirju v Gornji Sa-
vinjski dolini. 8. oktobra ponoči sta pri trgovini Karoline Majcenovičeve izkopala okno iz zida, vlomila v trgovino in odnesla za 7804 Din plena. Potem je Štangelj z Mervarjem izvršil posebno velik vlom: Mihaelu Banu v Dolnjem Maharovcu pri Kostanjevici sta odnesla mnogo gotovine in blaga v skupni vrednosti 19.195 Din. Še isto noč sta se potem zglasila pri Jožefu Zajcu v Dragi (sodni okraj Novo mesto) in si natovorila žganje in različno drobnjad. Slednjič sta se 4. novembra splazila v žužemberško hranilnico. Preden sta se mogla polastiti velikega plena, se je končala njuna zločinska pot. V dolgi verigi vlomov in tatvin, izvršenih večji del v trgovine in gostilne in pričujočih o silni grabežljivosti malo izbirčnih vlomilcev je kar odveč, da bi naštevali še mak) pomembne podrobnosti.
Proces je vodil senat, v katerem so bili kot predsednik g. Romih, kot votanta pa dr. Josip Kavčič in g. Beljan. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Davorin Rus, obtožence pa so branili dr. Vašič, dr. Režek, dr. Trošt in odv. Veble. V dvorani se je nabralo precej občinstva, ki ie z zanimanjem sledilo razpravi, čeprav se je zavlekla do 20. ure. V dvorani so bila razložena vsa corpora delieti, ki jih je bilo kar za cel muzej.
Med razpravo je podal glavni obtožencc Štangelj zanimivo izpoved. Dejal jc, da ga je Mervar, ki jc medtem umrl, večkrat nagovarjal, da bi vrgla v zrak ekspresni vlak na progi Zagreb-Beograd. Na ta način bi prišla do denarja, ki ga vse življenje ne bi porabila.
Sodba
Ko so bile popoldne zaslišane priče in so se zaključili govori državnega tožilca in zagovornikov, se jc senat okrog 17.3^ umaknil na posvetovanje. Ob 30. je predsednik g. Božidar Romih razglasil sodbe, ki se glasi:
Štangelj Jožef je obsojen na 15 let robi-je, trajno izgubo častnih državljanskih pravic, 5 let prisilne delavnice in 600 Din denarne kazni, soobtoženci Kostanjevec na 2 leti strogega zapora in 200 Din denarne kazni, Smolnikar na 2 leti in 2 meseca robije, izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta in eno leto prisilne delavnice, Žabkar na 2 leti in 6 mesecev robije, izgubo častnih državljanskih pravi-., za 3 leta in eno leto prisilne delavnice, Jamnik pa na 3 mesece in 14 dni zapore. Poslednji je bil izpuščen, ker je kazen že prestal. Vsi obsojenci morajo solidarna plačati stroške za kazensko postopanje. Vsi razen Štanglja so bili obsojeni na sorazmerno manjše kazni, ker jim ni bilo mogoče dokazati, da bi bili sodelovali pr; vseh tatvinah in vlomih, ki jih navaja obtožnica.
Zločin v Soteski — vsi trije oproščeni
Zaradi pomanjkanja dokazov oprostilsia sodba
Ljubijana, 5. aprila Veliki kazenski senat pod predsedstvom Ivana Kralja je danes obravnaval drzno razbojstvo, ki je bilo 1. decembra lani okoli 19. ure izvršeno v samotni ulici v Soteski št. 6. O zločinu je »Jutro« pisalo obširno. Iz obtožnice posnemamo kratko: 551etna vpokojena jetniška paznica Josi-pina Kalanova je med brezposelnimi in reveži znana kot radodarna ženica. Oni večer je nekdo potrkal na vrata njenega stanovanja. Nič zlega sluteča je, s svetilko v roki, odprla vrata. Neznanec je skočil proti njej, jo parkrat udaril s topim predmetom po glavi, da se je onesveščena zgrudila na tla. Razbojnik je nato prebrskal stanovanje in pobral 2600 Din gotovine. 2 hranilni knjižici za 36.000 Din in nekaj dragocenosti. Nato je ropar izginil v temo. ne da bi ga bil kdo od sosedov zanazil. Ko je Kalanova čez nekaj časa prišla k sebi, je zbrala še toliko moči, da je poklicala sosede na pomoč. Vso okrvavljeno, nezavestno in hudo poškodovano je reševalni avto Kalanovo odpeljal v bolnišnico, na kirurgični oddelek. Dolgo časa se ni zavedla, naposled se ie vestni in požrtvovalni zdravniški negi posrečilo Kalanovo ohraniti pri življenju. Bila je nad mesec dni v bolnišnici, posledice silnih udarcev na glavo pa še vedno čuti.
Ko se je Kalanova zavedla, je policija z največjo previdnostjo izvršila prvo njeno zaslišanje. Na podlagi opisa napadal-Čeve osebe je policija aretirala nekega mladeniča, ki je bil že zabeležen v kriminalnem arhivu. Policija je dolgo zbirala razne indicije, ki so močno obremenjevali mladeniča in še dva komplica. Sodna preiskava je zbrala tudi razen obremenilni materijah na podlagi katerega je državno tožilstvo vse tri obtožilo zločina ra/boj-ništva. trikratno kvalificiranega, ker ie bil izvršen v družbi in ponoči in ker je bila pri tem napadenka tako poškodovana, da je bilo njeno življenje v nevarnosti
Glavna razprava pred velikim senatom se je pričela danes ob 11.35. Obtožbo ie zastopal drž. tožilec dr. Hinko Luč ovni k, obtožence pa sta ex-offo branila dr. Spi 1-ler-Muvs in dr. Goljar. Ker je bil med obtoženci tretji še starejši mladoletnik, je predsednik g. Ivan Kralj izključil javnost. Razprava se je popoldne nadaljevala pozno v „večer.
Razprava je trajala do 20.30. Vsi trije obtoženci so bili oproščeni od obtožbe razbojništva zaradi pomanjkanja dokazov, prav tako od naknadne obtožbe poskuše-nega vloma v šifrerjevo knjigoveznico, ki se tudi nahaja v Soteski. Obtoženci so bili nato izpuščeni na svobodo.
Justifikacija polkovnika Volanisa v Solunu
Solun, 5. aprila, p. Davi ob 5. je bila izvršena smrtna obsodba, ki je bila kot edina doslej izrečena v procesih proti upornikom. Kakor znano, je vojno sodišče v Solunu obsodilo včeraj na smrt polkovnika Volanisa, ki se je kot poveljnik konjenice v Seresu pridružil upornikom. Ob pol 5. zjutraj so mu sporočili, da je bila prošnja za pomilostitev zavrnjena ter da bo smrtna kazen takoj izvršena. Ob 5. zjutraj ga je oddelek vojakov odvedel v trdnjavo. kjer so ga nato ustrelili. Tik pred ju-stifikacijo je polkovnik Volanis izjavil, da mu je žal. ker se je pregrešil zoper svojo domovino, storil pa je to v mnenju, da ji bo koristil. V ostalem pa nima nikogar, ki bi za njim žaloval. Oče mu je umrl pred dvema mesecema, matere sploh ni poznal.
Atene. 5. aprila. AA. Vlada je zanleni-la celokupno lastnino bivšega predsednika senata Gonatasa.
Stalno tsiništvo Brazilije v Ženevi
Rio de Janeiro, 5. aprila AA. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt o ustanovitvi stalnega tajništva brazilske republike v ženevi.
Uveliavljenfe nove poHsfce ustave
VarSava. *5. aprila AA. Bivši pravosodni minister Kar je izjavil, da bo nova poljska ustava srtopila v vlejavo v tekočem mesecu.
Prebivalstvo Poljake
VarSava. 5 anrila A A Dne 1. januarja ie imela Potiska 33.400 000 prebivalcev. Lani je prebivalstvo naraslo za 402.000.
Železniška nesreča
Beograd, 5. aprila. AA. V četrtek 4. t. m. ob 15.26 je pri kilometru 79-850 na progi Kraljevo-Vitanovac skočil s tira stroj, ki je vlekel kompozicijo 11 voz tovornega vlaka. Vozovi so bili poškodovani, prav tako tudi proga v dolžini 47 m. Vzrok nezgode še ni dognan. Vse kaže, da je nesreča nastala zaradi strohnelih pragov. Vlakovodja Božič Peter in delavec Sta-menkovič Radivoj sta dobila hujše poškodbe.
Iz državne službe
Beograd, 5. aprila p. Za pomožnega dav-karja v Litiji je imenovan Fran Pribošič. dosedaj pomožni davkar v Kuli.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčiea sigurno, skrajno zanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vremenska nsmoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Spremenljivo oblačno, zmerno hladno vreme.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo in mrzlo, v prostih legah od časa do časa vetrovno.
/
Nirši kraji in ljudje
Radi/ Pariz oddaja koncert »Jadrana"
Pariz, 4. aprila
O delovanju in uspehih jugoslovenske-ga pevskega društva »Jadrana« v Parizu je »Jutro« podrobno seznanilo naše čita-telje o priliki revije Mednarodnega folklora v Franciji, katero je organizirala Re-naissance Franijaise v aprilu 1933 v Gre-noblu in kjer je »Jadran« med 34 udeleženimi narodi odnesel sijajno zmago ter dostojno proslavil naše ime. S svojimi številnimi nastopi in s turnejami po skoro vseh delih Francije je »Jadran« priboril naši pesmi odlično mesto, naša domovina pa ima v njem trdno oporo za svojo cro-pagando.
»Jadran« sestavljajo po večini študenti in študentke, intelektualci in delavci, ki živijo v Parizu in ki radi žrtvujejo del svojega prostega časa za ugled naše domovine in za propagando naše lepe pesmi. Zbor šteje okrog 40 krepkih mladih grl, ki jih občinstvo vsakokrat burno pozdravi z dolgotrajnim ploskanjem, ko se prikažejo na odru v pisanih slikovitih narodnih nošah i-z vseh delov Jugoslavije. Francosko časopisje s simpatijami spremlja delovanje jugoslovenskega pevskega društva in ne štedi s priznanjem, ki mu po vsej pravici gre. Zboru sta v trdno oporo solista sopranistka ga. Grlica Pajičeva in tenorist g. Josip Papo, ki sta med občinstvom zelo priljubljena. V preteklem me secu sta sodelovala na dveh velikih kon-
certih v Chateau-Thierryu in na veličastni prireditvi v korist spomeniku kraljema Petru I. Osvoboditelju in Aleksandru I. Uedinitelju v Nancyju. Seveda sta dosegla velik uspeh s svojim dovršenim umetniškim prednašanjem. Duša našega »Jadrana« pa je njegov požrtvovalni pevovodja Slovenec g. Drago Šijanec, ki se uveljavlja tudi kot skladatelj.
V četrtek 11. t m. ob 15.45 bo nastopil Jadran z izbranim programom na Sorbon-ni skupno z SOčlanskim simfoničnim orkestrom »La societe Philharmonique du Col-lege Jean de la Fontaine« iz Chateau-Thi-erryja. »Jadran« bo izvajal po eno pesem skladateljev Lajovica, Mokranjca in Sla-venskega, ga. Grlica Pajičeva in g. Josip Papo bosta nastopila vsak z dvema solističnima točkama, simfonični orkester pa ima na programu skladbe \Vagnerja, Bi-zeta in Saint-Saensa. V počastitev spomina kralja Aleksandra in ministra Barthou-ja pa bosta izvajani dve točki, in sicer bo »Jadran« najprej zapel Petelin-Gallu-sovo skladbo »Ecce quomodo moritur iu-stus:, nato pa s spremljevanjem velikega orkestra »Libera nos« iz Faurejevega Re-quiema«. Ves program bo točno ob 15.45 prenašal pariški radio P. T. T. tako, da bodo tudi rojaki v domovini lahko slišali nastop naših pevcev v Parizu in skupno z njimi delili radostni ponos ob zmagoslavju naše lepe pesmi-	L Z.
Bremena novih hišnih posestnikov
Ljubljana, 5. aprila
V zeleni dvorani hotela Uniona se je sinoči vršil redni občni zbor Društva hišnih posestnikov. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano, saj je bila na dnevnem redu dolga vrsta aktualnih vprašanj, ki v živo zadevajo interese hišnih gospodarjev. Letošnji občni zbor je bil toliko večjega pomena, ker je po smrti predsednika vse-državne Zveze društev hišnih posestnikov Jurija Čackoviča-Vrho vinskega iz Zagreba tudi predsedstvo zveze v Ljubljani, ker je g. Frelih podpredsednik osrednjega odbora.
Iz poročil in iz debate povzemamo, da je društvo v preteklem letu bilo težke boje predvsem za olajšanje davčnih bremen. V nekaterih primerih je skupna akcija rodila lepe uspehe, v drugih pa bodo morali hišni posestniki še čakati boljših časov. Najvažnejše vprašanje, ki je bilo v nedavnem času na dnevnem redu, so nova zakonska določila o cenitvi lastnih stanovanjskih prostorov, ki jih uporabljajo sami zase. Ker so nova določila zelo ostra ter so v nekaterih primerih povišala davek v izredne višine, so samo člani ljubljanskega društva vložili proti tej cenitvi okrog 500 pritožb. Poleg tega, da so v velikem številu primerov dosegli zahtevano znižanje, pa je njihov nastop rodil tudi ta uspeh, da je novi finančni minister izdal davčnim upravam podrobna navodila o tem, da naj se cenitev stanovanj povsod vrši na osnovi pogodbe in da naj davčne uprave tudi pri ocenjevanju lastnih stanovanj ne delajo pretiranih primerjav. Hišni posestniki so tudi na svojem snočnjem zborovanju ponovili svojo staro zahtevo, naj se njihova stanovanja vobče obdavčijo za 30 odst. nižje, kakor so ocenjena. Ko so govorniki razpravljali o težki gospodarski krizi, od katere je hudo prizadeta tudi hišna posest, ter zahtevali znižanje davčnih doklad na hiše in znižanje obrest
ne mere, so posebej podčrtavali obupni položaj novih hišnih posestnikov, ki so zidali šele v najnovejšem času. Velikemu številu teh novih hiš, zlasti na periferiji in v okolici Ljubljane, grozi nevarnost, da pridejo zaradi težkih kreditnih razmer na dražbo. To bi pomenilo za vso hišno posest dalekosežno katastrofo, ker je upravičena bojazen, da bodo hiše prodane pod vsako ceno, s čimer je ogrožena vobča vrednost vsake hišne posesti. Zavoljo tega so zborovalci zahtevali, naj se novim hišam vrnejo vse olajšave, ki so jih imele prej po zakonu, obenem pa so s skupščine poslali predsedstvu vlaie brzojavko, v kateri odločno zahtevajo znižanje davčnih bremen predvsem za dravsko banovino, ki je brez primere težje obdavčena kakor druge pokrajine v državi. Brzojavki bo sledila še obsežna spomenica, v kateri bodo hišni posestniki z nazornim statističnim gradivom naslikali svoj položaj in utemeljili svoje težnje.
April nadaljuje po svoje
Ljubljana, 5. aprila
To je april: V četrtek dopoldne snežni viharji v pasu od Maribora proti Ljubljani in dalje proti Rakeku, kakor od Gorenjske tja proti Novemu mestu in Kočevju, — danes solnčna luč na vsej tej pokrajini. Po visokih planinah je besnel orkan, danes je tudi v višavah zavladal mir. Ali vsaj premirje. Kraji južno od Črnomlja so bili obvarovani pred snežnim valom, tam vlada ves čas prav prijetno in lepo vreme. Snoči se je popolnoma zjasnilo in davi je v ljubljanski okolici močno pomrznilo. Ledena skorja se je napravila po stoječih vodah. Namesto na Sveč-nico so davi s streh visele ledene sveče. Gosta megla je dopoldne izginila in se je pojavilo sonce. Sneg je zato naglo kopnel. Vode v okolici Ljubljane so precej nara-
KULTURNI PREGLED
Ustanovitev Umetniškega kluba v Mariboru
V	naši severni prestolnici se pojavlja živahna kulturna iniciativa. Maribor vstaja iz mrtvila, ki je bil ves čas od prevrata njegov delež in usoda, ako naj izvzamemo krog okoli časopisa za zgodovino in naro-doslovje.
Zadnje čase se je v vrstah umetnikov, kulturnih delavcev in predstavnikov kulturne tvornosti uveljavlja misel, češ, da bi moral Maribor v tej usodni kulturni suši vsaj za silo nadomeščati vse tisto, kar so v predvojni dobi dajali Gorica, Trst in Celovec. Maribor je ostal gluh. Naposled se je ta gluhost vendarle razgnala. V ospredju mariborskih kulturnih prizadevanj sta dva dogodka: ustanovitev Filozofskega in Umetniškega kluba.
V	sredo zvečer se je ustanovil v Mariboru Filozofski klub kot odsek ljubljanskega Filozofskega društva. Namen kluba bo poživiti zanimanje za eksaktno filozofijo in pritegniti v krog te usmerjenosti čim več sodelavcev. Ime prof. dr. A. Dolarja, ki klubu načeluje, je zadostno jamstvo, da bo pobuda, ki gre za popularizacijo filozofije, imela željene uspehe.
V nedeljo pa je ustanovni sestanek mariborske kulturne in umetniške reprezentance, ki bo imela svoje organizacijsko torišče v novem društvu — »U m e t n i -škem klubu v Mariboru«. Pomen te iniciative je tem očitnejši, če pripomnim, da obsega področje društva vse ozemlje bivše mariborske oblasti. K društvu so se priglasili umetniki in drugi kulturni tvorci iz Celja, Ptuja in drugod. Društvo bo v smislu pravil združevalo umetniške tvorce na področju književnosti, likovne umetnosti, gledališča, glasbe, arhitekture in kritike, ki bivajo v Mariboru in njega širšem zaledju. Med nalogami novo snujočega se društva je poleg zastopstva interesov jugoslovenske umetnosti in kulture v označenem področju tudi izdajanje revije. Misel revije, ki naj bi uteleše-vala kulturne ambicije in tvorne sposobnosti danes raztresenih udov, je že precej blizu svojemu uresničenju. V svojem programu pa ima oblastveno že priznani »Umetniški klub« tudi prirejanje slikarskih in kiparskih razstav ter organizacijo komorno glasbenih, dramskih, recita-djskih in literarnih prireditev. Tu dre tež-
sle. Nevarnosti povodnji ni, zemlja vpija vso vodo.
Monterji in delavci mestne elektrarne so imeli polne roke dela s popravljanjem električnih vodov nizke napetosti. Električne žice so bile na več ko 30 krajih potrgane. Mestna elektrarna je skrbela, da je bilo mesto preskrbljeno povsod z električno razsvetljavo, le v Trnovem so nastale neprilike po raznih obratovališčih in zaradi kratkega stika motorji niso delovali. Zunaj mesta v omrežju mestne elektrarne je sneg podrl 5 drogov. Mnogo večjo škodo pa je sneg napravil na telefonskih, brzojavnih in antenskih žicah. Samo v mestu je bilo prekinjenih odnosno izključenih nad 600 telefonskih vodov, mnogo brzojavnih zvez je bilo potrganih zaradi težine snega Največjo škodo so utrpele telefonske in brzojavne zveze proti Gorenjski, kjer sploh ni bila niti ena proga nedotaknjena, dalje proti Rakeku in Mariboru, dočim je bila manjša škoda po krajih na Dolenjskem. Celotna škoda pa znaša gotovo v območju poštne direkcije do 30.000 Din.
Zvečer ob 18. je v Ljubljani spet začelo močno deževati in pod noč je naletaval prav južen sneg v debelih kosmih. Kakor vse kaže, 6e bo april prav resno oddolžil za lepo, suho vreme v prvi pomladi.
Marko Drnovšek praznuje
Litija, 5. aprila
V savski soteski, v majhnem naselju Renkah s Sv. Miklavžem, patronom nekdanjih zasavskih brodarjev, se je rodil 6 .aprila 1866 Marko Drnovšek. S 30 leti se je priženil na Savo k Štamfarjevim. Rodilo se mu je 9 otrok, zvesto družico je lani izgubiL Marko Drnovšek, krepak 70
Blokiranje električnih
letnik, je eden najbolj popularnih Zasav-cev. Lesno trgovino vodi že 53 let in je najstarejši dobavitelj jamskega lesa za TPD. Kdo bi mogel prešteti splave, ki jih je že spravil med nevarnimi čermi v Zagorje in Trbovlje! Konjski občini je žu-panoval 15 let Zlasti mnogo dobrega je storil za prebivalstvo v času vojne. Zdaj pripada odboru litijske občine in je seveda delaven tudi v sreskem cestnem odboru. Že dolga leta si je prizadeval, da bi se zgradil čez Savo most ki naj bi zvezal polšniške kraje s savsko stranjo. Zdaj za jubilej se mu želja izpolnjuje. Tik pod njegovo hišo, ki je tako priljubljena izletniška gostilna pred vzponom na Sv, Goro, grade železobetonski most. Da je vrli Marka v odboru za gradnjo mostu, se razume. Čestitkam širokega kroga družine in prijateljev tudi mi pridružujemo željo: Se na mnoga leta, dragi Štamfarl
Iz žalosti in domotožja v smrt
Ljubljana, j. aprila Ko je s prvimi pomladnimi dnevi število samomorov kakor vsako leto ta čas spet naraslo, smo se že kar privadili, da k vsaki notici o begu iz življenja pristavljamo kot običajni vzrok: iz bede. Psihološko bolj zagonetna pa je prostovoljna smrt 271etne služkinje Julijane Berckove, ki je bila iz Kostrivnice v šmarskem srezu doma ter je zadnje dni služila pri nekem akademskem slikarju v Ljubljani. Na svoje zadnje službeno mesto je prispela šele 1. aprila iz Sv. Jurija ob južni železnici, kjer je prej služila 8 let pri družini šolskega upravitelja g. Žagarja. V Ljubljani se Julijana nikakor ni mogla udomačiti in je prejokala vse te dni in noči. V četrtek ponoči pa je odprla plin in v kopalnici mimo počakala smrti. V pismu, ki ga je Julčka zapustila z naslovom na svojo prejšnjo gospodinjo, je izpovedala, da odhaja iz življenja, ker ne more pozabiti lepih, dobrih časov, ko je še služila pri Sv. Juriju, in ker ve, da se ji na svetu nikoli več ne bo godilo tako lepo
nja za tem, da se v Mariboru ustvarijo osnove za formacijo neke kulturne elite, ki bo postala neločljiv del poživ-Ijene mariborske kulturne akcije. V načrtu pa je tudi nabiranje sredstev za umetniški dom, zastopstvo umetniških in stanovskih interesov ter vzdrževanje stikov s kulturnimi ustanovami doma in v tujini.
Pobuda za novo kulturno akcijo v Mariboru je prišla iz mlajše generacije, ki ima v sebi moč in silo, da bi ustvarjala, pa se je čutila nekako potisnjeno v ozadje. Zbrali so se vodilni kulturni in umetniško delujoči ljudje, si izbrali pripravljalni odbor s pisateljem dr. šorlijem na čelu. ki je izvršil vse potrebne priprave za uresničenje davne želje, ki bo jutri v nedeljo 7. t. m. meso postala. Ko se bodo zbrali v Mariboru predstavniki kulturne volje in akcije iz območja bivše mariborske oblasti, da postavijo temelje živahnejšim zasnovam in da prelomijo s komodnostjo prejšnjih let je nedvomno želia vseh do-bromislečih ljudi, da bi Umetniški klub v Mariboru mogel čim učinkoviteje posegati v kulturno življenje in snovanje Maribora ter vsega njegovega področja. V duhu teh smernic, ki so zapisane v rojstno knjigo Umetniškega kluba, je te dni razstavljala mariborska »Brazda« v Celju in bo nadaljevala s svojimi razstavami v Ptuju, Murski Soboti. Beogradu in drugod. V teh kulturnih smereh se je tudi sprožila misel li-
naprav
Ljubljana, 5. aprila »Lastniki električnih gospodinjskih naprav, visokofrekvenčnih, medicinskih, masažnih in drugih aparatov — blokirajte svoje naprave./« — Tako se glasi klic mestnega poglavarstva, ki nam piše: Državna radijska kontrola, ki je pokre-nila energično akcijo za pobijanje radijskih motenj, katero vrši sedaj s pomočjo članov Združenja elekrotehničnih obrti dravske banovine in s svojimi državnimi nameščenci, je ugotovila, da radijske motnje vkljub velikemu številu najdenih in tudi že blokiranih motilnih elektronaprav ponekod še niso ponehale. L'gotovila je pa tudi to, da so vzrok tem motnjam visokofrekvenčni masažni in drugi elektromedi-cinski ter gospodinjski aparati, ki so v posesti in uporabi zasebnikov. L'gotavljanje teh motilcev je skrajno težavno, in sicer iz razloga, ker se nahajajo navedene elektro-naprave v privatnih stanovanjih in ker se uporabljajo največ v takem času, ko iskalec radijskih motenj do njih in njih lastnikov iz več ozirov ne more.
Dogajajo se pa tudi primeri, da ugotovljeni motilec motilno eiektronapravo ali zataji ali pa njeno uporabljanje zanika, čeprav je s pričami dokazano, da eiektronapravo uporablja. Na ta način otežujejo imetniki visokofrekvenčnih masažnih in drugih elektromedicinskih ter gospodinjskih aparatov zastopnikom in pooblaščencem državne radijske kontrole njih posel, sebe pa spravljajo hkrati v nevarnost, da se bo postopalo proti njim po sankcijah zakona o pošti, telegrafu in telefonu. § 76. tega pakona zabranjuje namreč vsako oviranje radijskega sprejemanja s pomočjo elektronaprav in predpisuje, da morajo biti vse električne naprave za razsvetljavo ali pogonsko silo, kakor tudi za druge potrebe občin, družb, podjetij in privatnikov taiko izvršene, da radijskega prometa ne ovirajo. Ako tedaj te naprave promet z motnjami ovirajo, morajo biti proti proizvajanju motenj zaščitene, to se pravi: blokirane. Kdor se pozivu za blokiranje, zoper katerega ni dopusten priziv ali ugovor, v odrejenem roku ne odzove, se kaznuje po § 78 zakona o pošti, telegrafu in telefonu z denarno kaznijo 300 do 5000 Din ali z zaporom (60 Din za en dan zapora) motilna elektronaprava se pa na njegove stroške prisilno blokira.
Nova cesta in elektrifikacija Vranskega okraja
Vransko, 5. aprila. Kakor smo že poročali v »Jutru«, je bila 3. marca v Gornjem gradu anketa o nujno potrebni gradbi ceste čez sedlo Lipa. Na anketi je bil storjen sklep, da započeto akcijo za zgraditev te ceste sprovede akcijski odbor za zgraditev ceste Vransko— Lipa—Zadrečka dolina. Spontano je bilo sklenjeno, da se za častno predsedstvo tega odbora naprosi g. ban dr. Dinko Puc, kateremu se pošlje posebna deputacija, ki
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
'Vase zobe boste obvarovati z
ERASMIK
MILOM IN MS10 ZA ZOBE
ugodno britje uporabljajte ERASMIK
MILO ZA BRITJE
mu bo predložila prošnjo in sprejeto resolucijo. Njeno vsebino smo že tudi priobčili. V izvrševanju tega sklepa se je zglasila v torek 2. t. m. pri g. banu dr. Dinku Pucu deputacija pod vodstvom Lavriča Josipa, predsednika občine Vransko, z njim pa so bili zastopnika vranskega okraja dr. Grač-ner Jože in Košenina Karol ter iz Zadrečke doline Žehelj Anton in Remic Ivan.
Gospod ban je deputacijo prijazno sprejel ter z vidnim zanimanjem sledil izne-šenim željam in poročilu o že storjenih korakih. Pazno je prečital predloženo resolucijo. O stvari je bil dobro informiran ter je rade volje prevzel častno predsedstvo. Gospod ban je zagotovil deputaciji, da se bo trasiranje cestne proge pričelo takoj ter da se bo osebno zavzel za stvar, zlasti da se zagotove potrebni krediti. Slednjič je izrazil še prepričanje, da bo cesta najkasneje v dveh letih dograjena, ker glede na njeno važnost in koristnost z zgraditvijo nikakor ni več odlagati. Tako bo 40 letno prizadevanje vendar enkrat kronano z uspehom.
Pod vodstvom dr. Gračnerja, predsednika pripravljalnega odbora za elektrifikacijo sodnega okraja Vransko se je isti dan zglasila deputacija tudi pri načelniku tehničnega oddelka kr. banske uprave inž. Skabernetu. Tolmačila mu je težnje Vranskega okraja za elektrifikacijo in priključek k velenjski elektrarni. Zlasti ga je naprosila, da pospeši rešitev vloge, ki jo je pripravljalni odbor vložil že lani v aprilu pri Kranjskih deželnih elektrarnah, na katero še ni prejel nikakega odgovora. Preden pa zadevna vloga, v kateri se je prosilo za sporočilo vseh pogojev, proračunov in ostalega, ni rešena, pripravljalni odbor nikakor ne more preiti k rešitvi finančnih vprašanj, ko mu pač manjkajo vsi za to potrebni podatki, četudi poteka velenjski daljnovod v neposredni bližini.
Gospod načelnik je zagotovil deputacijo, da se bo za stvar zavzel ter odredil takojšnjo rešitev omenjene vloge, ko uvidi ,da je pripravljalnemu odboru onemogočeno vsako nadaljnje delo, dokler od kom-petentnih faktorjev ne prejme potrebnih podatkov in sporočila pogojev, pod katerimi bi Kranjske deželne elektrarne pristopile k izvedbi nameravane elektrifikacije.
Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar!
Posavska Glasbena Matica
Krško, 5. aprila
To soboto ob 30. uri in v nedeljo ob 16. nastopi v krški sokolski dvorani pevski zbor krške Glasbene Matice, ki je po svojem dosedanjem delu in koncertih zaslovela že pred leti in je z vsakoletnim novim izbranim programom najlepše dokazala zavidljiv napredek v glasbi. Zbor, ki šteje 54 pevcev in pevk, lahko prištevamo med najboljše izven kulturnih središč v banovini, saj je to že mnogokrat dokazal ob prilikah sijajno naštudiranih in krepko podanih koncertov v Krškem, Brežicah, Sevnici in drugod.
Na 15. koncertu, za katerega se je zbor odlično pripravil, bo zapetih 7 a capella zborov, 6 zborov s spremljevanjem orkestra, 5 solo-spevov s spremljevanjem klavirja in en moški zbor z baritonskim so-lom ter orkestrom. Med izredno posrečeno izbiro programskih točk najdemo Smetano: »Zbor vaščanov« iz Prodane neveste za mešan zbor z orkestrom, Adamičevi narodni legendi »Marija reši duše« in »Je-
zus mašuje«, Griegovo »Novo zemljo«, Pavčičevo »Narodno napitnico«, kot sok) točke pa Schubertovo »Podoknico« in »Ru-ža i djevojka«, ki ju odpoje priznana so-listinja gospa Joštova, ki se bo s tem nastopom tudi poslovila od krške Glasbene Matice. Posebnost v letošnjem programu bodo gotovo baritonski soli, g. Zupana, ki odpoje Schumanova »D»va grenadirja«, Schubertovega »Dvojnika« in Musorgskega »DubinuškcK, 22 mož broječ orkester pa bo poleg spremljave še samostojno izvajal Balfejevo uverturo »Ciganka«.
Lep napredek, ki ga bo zbor dokazal na letošnjem koncertu, je zasluga tihega in skromnega predsednika krške Glasbene Matice notarja g. Huberta Završnika in pevovodje ravnatelja g. Josipa Vutkoviča, ki sta z nesebičnim delom ustvarila tako odlično pevsko družino. Ugodne zveze z vlaki nudijo najlepšo možnost, da si vsi, ki se zanimajo za vokalno-instrumentalno glasbo, tega koncerta udeleže.
terarnih večerov v Celju. Ptuju in drugod, kjer naj bi nastopali mariborski književniki in pisatelji s svojimi deli. Upati je, da bo »Umetniški klub v Mariboru« prinesel v našo drugo prestolnico nekakšno renesanso kulturnega življenja, ki naj bo primerno nadomestilo velike predvojne kulturne tvornosti v Gorici, Trstu in Celovcu.
Oskar Wilde, Bunbury
Po premieri v drami
Po Šorlijevi izvirni novosti in po Shakespeare ju spet lahkoten, veder oddih: Wilde, »Bunbury«. Oskar Wilde, ta plemeniti, tragični pustolovec iz ljubezni, življenja in poezije, ne neha biti zanimiv ne za poznavalca, ne za človeka, ki ga samo zdaleč mika komedija. Blesk njegovega v nedogled drobečega se duha, ostrina njegove duhovite ironije, ki skoraj iz slednje fraze pošilja jedke puščice na družbo in človeka, kakor se je ustanovil v nji, pa njegova intimna, vseobsežna ljubezen do njega — vse to daje njegovemu delu pečat trajne vrednosti brez ozira na to, iz kakšnih socialnih in etičnih osnov dojemamo in motrimo reči. Morda je prav to pri >Bunburyuc še posebej dragocene vrednosti za nas in za čas, da je to prav za prav komedija brez moralne osnove in brez moralnega nauka, pa je prav zato polna satire: kaže nam družbo in ljudi, kakršni so. in nam skozi kopre-no svojega esprija daje tudi slutiti, kakšni naj bi po priliki bili.
Kakor druga njegova odrska dela, je tudi »Bunburvs bolj literaren ko dramatski komad: tisoč pikrih in veselih domisle-kov o svetu in o vseh rečeh, ki jih je samo tako, samo mimogrede s premišljenim dejanjem povezal v enoto. A vsi ti mladi gentlemani, ladies in miss, ki se love okrog svoje bunburvske fikcije, so izklesani iz mnogo bolj čvrstega življenjskega gradiva kakor njihova komedija sama. Režija prof. Šesta je oskrbela delu solnčn« nasmejan, živahen tempo in dala osebam realistično jasno karakterizacijo. Nablocka kot starika-va, strogo moralna, na zunaj oglata vzgojiteljica, ki ji pa v srcu še zmerom dekliški plamenčki gore, in še strožja, v svoji računajoči moralni vnemi kar veličastna in smešna lady Brackvellova Marije Vere podajata dvoje ženskih likov, ki sta že sama vredna, da .^Bunburvac človek spozna. Dvojico zabavnih mladih gentlemanov. ki se kakor dva majhna Odiseja prebijata skozi morje zagat in težav do svojih ljubezni, sta v dostojno lepih likih odigrala Jan in Sancin, le da se je podoba slednjega za dobršno spoznanje odmaknila od podobe, ki jo človek sluti iz teksta.
Središče zanimanja pa sla bili obe mladi dami, ki -sta ju igrali elevinji Silva Loj-kova in Ančka Levarjeva, Lojkova, ki prihaja iz Reinhardtove šole, se je predstavila kot lep igralski talent, ki ima že od narave skoraj zadosti zagotovila za uspeh: simpatično pojavo, lep, mehak timbre glasu, jasno, čisto izgovarjavo. Njenemu zbranemu, suverenemu nastopu se skoraj ni
ELITNI KINO MATICA
TELEKOM 21-24
Danes ob 4., 7.V4	uri
velika premiera razkošne parodije
PRINCESA
I
Film je sniman po znani kitajski pripovedki
I
Predprodaja vstopnic od 11. do	ure.
Rezerv irajte vstopnice
TURANDOT
V glavnih vlogah: Willy Fritsch — Katica Nagy — Paul Kemp
lloitiače vesti
♦	Poziv nacionalnim železničarjem! Ob-
lasitni odbor UJNŽB v Ljubljani objavlja; Narodna strokovna zveza, organizacija nacionalnega delavstva, ima v dneh 6. in 7. t. m. v Celju svoj redni kongres. Pozivamo vse nacionaLDe železničarje, da ee tega kongresa in manifesitacijskega zborovanja udeleže v čim večjem številu, da s tem manifestiramo moč nacionalnih strokovnih organizacij.
*	Junaki se združujejo. 24. maja bo v Beogradu ustanovna skupščina Združenja imetnikov Karadjordjeve zvezde z meči. .Nanjo so povabljeni vsi oficirji, podoficirji in rodovi, ki imajo to najvišje odlikovanje za hrabrost. Dovoljena jim je četrtinska voznina.
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9uri zvečer premiera naj razkošnejšega filma JOAN ( Ii VVVFOKD kot
Prodana Venera
Kot partnerja: Clark Gable, Fran-chot Tone. 300 najlepših Vener poje in pleše v bleščečem razkošju! 5 popevk te operete poje že danes ves svet!
♦	Vseslovanska zveza dijaštva na Dunaju, v karteri so združeni Poljaki, čeho-slovaki in Jugosloveni, je te dni zborovala in je na njej bil soglasno izvoljen za predsednika g. Herman, stud. veterine, Ju-gostkm-n. Po volitvah je bilo sklenjeno, da se bo v juliju ves odbor podal na Oplenac. Z naše himno je bila zaključena velika manifestacija slovanske vzajemnosti dijaštva.
♦	Napredek mladega trboveljskega umetnika na Holandskem. Iz Kerkrada nam pišejo rojaki: Ali se v domovini še spominjate majhnega Rudija Ravnikarja, ki je pred leti s svojimi pozdravi ob prihodu izseljencev v domovino do solz ganil rojake na Jesenicah in v Ljubljani? Pozna ga sleherni naš izseljenec na Nizozemskem, saj ga je mati lepo vzgojila v materinščini in je že premnogokrat s svojimi lepimi nagovori ganil in bodril rojake v tujini. Pa tudi marsikateri glasbeni komad nam je že zaigral na gosli. Zdaj ,ko je star 15 let, je že pravcati virtuoz. 26. p. m. je bil pri izpitu na konservatoriju v Ličgeju v Belgiji odlikovan od ondotne centralne glasbene žirije in je prejel diplomo z najboljšim redom. Ta odlični uspeh našega mladega rojaka tudi v holandskih listih ni ostal nezabeležen. Mladi virtuoz želi ob prvem prihodu v domovino pokazati svojo umetnost. Rojaki na Holandskem smo vsi ponosni nanj. posebno še Trboveljčani, saj je iz črnega revirja doma. želimo mu v bodočnosti mnogo uspehov!
♦	Rje so nočne nagrade poštarjev ? Iz vrst
poštnih uslužbencev smo prejeli: Vestnost, točnost, marljivost in zanesljivost, vse to zahteva javnost od nas. Dolžnosti so pa tesno vezane s pravicami. Zato upravičeno stavimo vprašanje, kaj je z našimi nočnimi nagradami, ki bi nam bile morale biti že pred 5 meseci izplačane. Zlasti so tu prizadeti državni pogodbeni poštarji, ki so svoj čas kurili lastna drva in žgali svoj oetrolej. Zato naj se člen 7, točka 7 prav. irž. ug. pošte vpošteva, ker ga ministrstvo še ni razveljavilo. Cujemo. da so poštarji v drugih direkcijah te nagrade že prejeli.
LOMBERG FILM
26° Sch 6/9 8 posn.
Din 16.—
Zastopstvo: Drogerija L KANC, Nebotičnik Drogerija A. KANC, Židovska 1
♦	Enodnevni tečaj o suhem cepljenju in trsničarstvu priredi banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu v ponedeljek 8. t. m. Pouk bo teoretičen in praktičen. Pričetek ob 8. zjutraj. Veliko pomanjkanje trsja za zopetno obnovo vinogradov sili vniogradnika, da krije potrebo trsja vsaj delno v lastni trsnici. Vinogradniki, še je čas za cepljenje, prid'ite na tečaj in prinesite s seboj cepilne nože.
*	Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Josip žužek, poštni zvaničnik. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 14. — Nadalje je umrl v Ljubljani den-tist tehnik g. Lambert Bruckner. Pogreb bo jutri ob 9. — V Guncljah pri Šent Vidu nad Ljubljano je umrla v cvetu mladosti gdč. Jožica Grašičeva. absolventka trgovske šole. Pokopali jo bodo jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Obračunske norme za železobetonske konstrukcije, ki jih je sestavilo Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, so z banovo oddočbo dobile obvezno veljavo za ozemlje dravske banovine. Interesentom, ki so Jim te norme neobhodno potrebne, so v ponatisu na razpolago pri tajništvu imenovanega udruženja v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Cena jim je 5 Din za 1 iztis. Naročajo se tudi lahko po pošti; v tem primeru naj se priloži poštna znamka za odgovor.
*	V Vrčinu je zgorel velik industrijski mlin, last Jovana Markoviča. škodo cenijo nad milijon dinarjev, zavarovalnina pa znaša 700.000 Din.
•	Avtobusna zveza med Berlinom In Jadranom. Nemško avtobusno podjetje »Al-pen- und Stidexpress Gdrlitz« v Draždanih namerava še letos uvesti redno avtobusno zvezo med Berlinom in Jadranom. Avtobus bo vozil iz Nemčije preko Sarajeva v Dubrovnik, Split, šibenik, na Plitvice na Sušak in v Benetke.
*	Namesto vešal 20 let ječe. Pri zagrebškem okrajnem sodišču je bila obsojena na smrt Ana TrulI. ki je v Karlovcu ubila lastnega sina Viljema. Njena hči Adela, ki je pri umoru sodelovala, pa je bila obsojena m 15 let težke ječe. Stol sedmorice je obsodbo Ane Truliove znižal na 20 let težke ječe, obsodba Adele Trull pa ie bila razveljavljena ter odrejena ponovna obravnava.
♦	žrtve razjarjenega bika. V Rumi sta dva mladeniča gnala bika na železniško postajo; Nenadoma jima je podivjal. Pričela se je gonja, v kateri je bilo udeleženih okrog 2000 ljudi. Mladeniča, ki sta bika gnala, sita smrtno nevarno poškodovana.
•	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Na dostojanstven način bo Ljubljana obudila spomin na blagopokojnega kralja Mučenika. V ponedeljek priredita Narodna odbrana' in radijska oddajina postaja v dvorani Kaziine ob 20. spominski žalni koncert. Vstopnice se dobe pri oo-lastnem odboru NO, šeleneburgova ulica 3 telefon 21-09. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti najpozneje do sobote zvečer.	•
u—" Razstava »Spomini na našega kralja Aleksandra«. Ker se bo ob 11. dop. vršil parastos za našim blagopokojnim kraljem mučenrkam, smo preložili uro slovesne otvoritve razstave od 11. na 11.30. Prosimo, da vzamejo cenjeni posetniki to na znanje Pri* otvoritvi sodeluje iz prijaznosti in usluge g. direktorja Betetta tudi državni k observatorij z izbranim programom. — Odbor.
u— Pri današnji otvoritvi spominska razstave za blagopokojnim Viteškim kraljem sodeluje tudi državni konservatorij z naslednjim koncertnim sporedom: 1)
Dojite sami svojega otroka!
Matere, povečajte količino in popravite ka-j kovost svojega mleka s tem, da zaužijete j za zajtrk ali južino skodelico OVOMAL-TINE. Ker se s tem Vaše telo okrepi. Vam omogoči OVOMALTINE normalno dojenje.
Ovomaltine m nikaka mešanica! Samo z uporabo Ovomaltine dosežete zares OVOMALTINS K I USPEH!
Ljudski zavojček Mala škatlica
Din 7.25 » 13-
drzavna himna; 2) E. Adamič: žalna koračnica (za godalni orkester priredil S. šantel); 3) Beethoven: Ro-manca v t-duru za violino. Igra Lubec Roza, pri klavirju Menardi Pia; 4) David Popper: Requlem za 3 čela in klavir, katerega izvajajo: &i-vic Gustav, Cehovin Bogomil ter Praprot-nik Štefan. Pri klavirju g. prof. Leskovic. Orkester vodi g. profesor Ferdo Juvanec u— V kapeli starokatoliške cerkve n« Gos-posvetski cesti št. 9. bo jutri ob 9. »v maša s pridigo in mrliškimi molitvami oh zaključku globoke žalosti po blaeonokol nebi Viteškem kralju.
Film Z. K. D.
v prostorih »Elitnega kina Matice« ob 14.30 ari
GRETA GARBO
v prekrasnem, v srce segajočem Ijubavnem filmu
DVOJE LJUBEZNI
Najnižja vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din.
u— Parastos za pokojnog univerzitet-skog profesora Dimitrija Vladimiroviča Frosta. U nedelju u 11 časova odmah posle svršene sv. liturgije priredjuje srpska pravoslavna crkvena opčina ljubljanska četrdesetdnevni parastos svome bivšem dugogodišnjem vrednom odborniku i sa-vetniku blagopokojnom univ. profesoru Dimitriju Vladimaroviču Frostu, na koji se p-ozivaju svi članovi odbora i saveta kao i ostali parohijani.
u— Med svetovnimi če I Isti zavzema Casals najlodličnejše mesto. Ko je bolgarski čeMsit Slavko Popov nastopil na svojem koncertu na Dunaju, je kritik pisal o njem, da je Schumannove skladbe fcgral tako lepo, kakor jih more edinole Casals še izvajati. To je najlaskavejša ocena, ki je mogoča za čelista. Umetnik-čelist Slavko Popov bo koncertiral v Ljubljani v Fil-harmonični dvorani v sredo 10. t. m. Ker je to edimi njegov koncert in ker so če-li®tični koncerti zelo redki, opozarjamo občinstvo na to redko priliko. Vstopnico v knjigarni Glasbene Matice.
u— Prispevki za »Pomožno akcijo«, ki Jih prostovoljno plačujejo delodajalci in delojemalci za dobo 4 mesecev, 60 za meseca februar in marec povečini že plačani. Vendar je še dosti takih, ki se temu še niso odzvali. Ker se še ni začelo
i V soboto ob 8., v nedeljo ob 5. in 8., v ponedeljek ob 8. uri pretresljiva drama iz življenja rudarjev in njihovega tovarištva v nesreči
RUDNIK V PLAMENU
in A N Y O N D R A v komični opereti
VESELA NASLEDNICA
Prt vseh predstavah oba filma.
FOTOGRlHlR
MALEG* FOMAt* DA ALI
« fco vršac
zanimiv« rakavo v£,iW dvor,«
v soboto S- al'"1*	Vst„P prost.
hoWUl3n.onot.-0-1
nobeno večje delo in zaradi slabega vremena tudi ni pričakovati, da bi se pred majem začelo delati, je naval brezposelnih na mestni socijalno politični urad še vedno velik in so potrebna prav izdatna sredstva, da se nudi brezposelnim le najnujnejšo pomoč Nujno torej prosimo vse one. ki se s plačili za februar in marec še niso odzvali, da čim prej nakažejo zaostale zneske po položnici ali pa nabiralcem mest. scc pol. urada. Vse prizadete pa prosimo, da naj tudi zneske za april in maj čim prej n;-kažejo, da bodo na razpolago sredstva m podpiranja brezposelnih, dokler se ne prično javna dela, ki bodo dala ljudem zaslužek.
u— Prirodoslovno društvo ima danes svoje 8. predavanje v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predaja univ. asistent g. Tomažič o rastlinskih asocija-cijah na neapnovitih gričih okrog LJubljane. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. Pričetek ob 18.
u— Filozofsko društvo v Ljubljani priredi danes ob 18 na univerzi v predavalnici št. 90 svoje drugo predavanje. Predaval bo univ. prof. dr., Veber o svobodi) in nujnosti. Vabljeni člani društva kakor prijatelja filozofije.
u— Predavanje SPD. V petek 12. t. m. bo predaval pod okriljem SPD znani plezalec iz Celja g. Andro Kopinšek o Pirenejih, katere je prehodil lansko leto. Planince opozarjamo na to zanimivo prireditev, ki bo pokazala mnogo krajih diapozitivov iz teh sedaj nam še precej neznanih gorskih predelov.
u_ Občni zbor Društva upokojenih učiteljev v četrtek popoldne pri »Novem svetu s: je pokazal, da prosvetni veterani ne merijo samo ljubljanskih trgov in ulic, marveč da živi v teh starih borcih za narodni napredek še vedno nekdanja mladostna zavest prosvete in patriotizma. Iz svoje ne prevelike društvene zaloge so naklonili za spomenik Viteškemu kralju 500 dinarjev. Predsednik, višji šolski nadzornik v pokoju g Fran Gabršček, se je toplo spominjal mrtvega vladarja in poželel zdravje in očetovskih kreposti mlademu kralju Petru n. šest tovarišev je lani umrlo. pristopilo jih je 19. Po smrti vsakega člana plačajo društveniki vsak po 6 Din potomcem, odnosno dedičem. Danes znaša posmrtnina že nekaj stotakov nad 2000 dinarjev, a članstva bi lahko bilo še veliko več. Posmrtinna se izplača takoj. Obširnejše poročilo o društvenem poslovanju in bilanci sta podala tajnik in blagajnik. Soglasno je bil izvoljen stari odbor.
u— Ravnikova klavirska šola drž. kor.-servatorija bo nastopila v ponedeljek »rt> 18.15 v Fllharmonični dvorani. Tone Ravnik je znan kot eden naš;h najboljših pianistov, pa tudi klavirskih pedagogov, tj svojimi gojenci dosega velike uspehe, katere že leto za letom predstavlja občinstvu na lastni javni produkciji. Spored se dobi v Matični knjigarni za 2 Din. Vstop v dvorano je dovoljen proti nakupu sporeda.
u— Primorsko akademsko starešinstv«
ima v torek 9. t. m ob 20. v dvorani restavracijo »Zvezde* redni diskusijski večer z važnim dnevnim redom. Oani. udeležite se polcošteviLuo sestanka. — 0<i-bor.
u— Odsek gradbenega in progovzdrže-valnega UJNŽiB v Ljubljani bo imel redni letni občni zbor jutri 7. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru (vhod Pražakova ulica).
u— Bežigrajsko pevsko društvo priredi drevi v dvorani Delavske zbornice svoj 3. letni koncert, na katerem bo izvajal slovenske narodne in umetne pesmi naših skladateljev Koncert, ki obeta nuditi lep užitek, toplo priporočamo!
u— Danes popoldne in jutri dopoldne se vrši zbirka za CMD Naj ne bo nikogar ki bi odrekel orosilki maihen dar domu na oltar.
u— Združenje brivcev In frizerjev v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je preminil njegov dolgoletni član g. Fran Ferkula Pogreb blagopokojnega bo dane«
dalo razbrati, da je debut Levarjeva je vnovič osvojila gledalce s svojo deviško robato, naivno iskrenostjo, iz katere nam rase dragocena igralka. Obe sta prejeli mnogo cvetja v zahvalo. Kmetiško neroden in zanimiv je bil Lipahov pastor, v manjših vlogah pa sta sodelovala še Potokar in Pianeeki.	L>. M.
Deset dni glasbe v Pragi
Icterpret je danes pravi bog: zanj ob-stojita dve stvari, ki mu rešujeta slavo in denar: konservativnost in tingel tangel. Toda Marguerite Rosset je postavila tretjo kompromisno varianto: Ilonegger, Dvorak, Franck, de Falla. Masetti — ravna črta od umetnosti do osladnosti »Sante Lucies. Čim dalje je Rosset pela, tem večji je bil njen uspeh in tem bolj se je tajala glasba, dokler se ni raztopila in je ostala sladka voda za opereto.
Ce bi videl iz galerije nemškega gledališča v bodočnost, bi lahko dejal z gotovostjo zmaga moderne pride, ko se neha beg ljudi pred sedanjostjo, ko zmanjšajo razdaljo med napredkom tehnike in razumom. Dane? je to paradoks: tempo novega, predčasnega drvi, nihče se ne briga zanj: vsi se ga boje. zato bežijo in kolnejo Tega še v •oliki meri ni bilo nikdar: vedno je bilo ;>eko hlastanje po novem.
Pred mano «e ženi Figa ro: to so stari molierov-!:* časi. ko n?"*topa petkart zaporedoma den? ex mooUu»a, ko teče glasba v
širokih, mirnih formah z enotnim razpoloženjem; zunaj je vihar in ritmično in harmonično eksaltiran Schdnberg! Toda zunaj so ludi veliki, močni dvanajsttonski skladi: v njih so etape od Bacha, ves Mozart je v njih kot substanca — zakaj nazaj? Zakaj životari nemško gledališče, zakaj Narodni divadlo, zakaj životarijo vsa. gledališča že mesece in leta v tej sferi? — Domgraf Fassbaender bi prav tako kot Figara pel \Vozzecka. Toda naj je tako: v zmagi je propast...
Pred češko onbliko se je vršil jugoslovenski k o n c e r t. Zgol j pred češko — največji del naših ljudi tukaj nima smisla za našo glasbeno propagando; niti študenti ne. Aktualnost je »sr>ole?en?ky večer«, toda to je zgolj neumetniški uvod. — Koncert je uspel. Dokazal je. da moremo biti navezani tudi sami nase' Pfeko arhaičnih Miloje-vireVih kompozicij za ženski zbor (ki ie zbor samo po imenu: vse finese izostanejo, dasi bi jih bil zbor »Pražskveh učifel^k« prav gotovo našel, če bi jih bilo kaj v kompoziciji). je bilo čutiti' močno stopnjevanje Milojevič je bil zgolj začetek, prav za nrav tudi konec, le da so program iz umetniških ozirov preobrnili. Prišli so na vrsto ."Mak. Slavenski. čolič. Švara. Osterc; od tukaj je šla pol zopet navzdol- Gotovac. Hristič. Lajovic Toda res: Svari n Adagio ie zma gal. še bolj Osterčeva Toccafa. zvokovno in pianistično bleščeča 1 Prav gotovo lahko danes pravimo in tudi vemo; na prihodnjih
koncertih- sodobne jugoslovenske glasbe se bo izvajala res naša sodobna glasba! Tega prepričanja ftam ne more vzeti nerazumevanje naših ljudi; kajti prepričanje ne zavisi od nerazumevanja. Ivan Pučnik.
Gledališka umetnost v Pragi. Jugosloven-sko-češkoslovaška liga v Ljubljani -priredi v četrtek, dne 11. aprila 1935 ob 20.15 v vrtni dvorani restavracije Zvezde pFedava-iie režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani g-. Bratka Krefta o temi »Praška gledališča«. Gospod predavatelj, ki je ob nriliki ainrjzoritve svoje igre »Celjski grofi« temeljito spoznal češko gledališko življenje, bo po možnosti s slikami pokazal praška gledališča, njihove posebnosti, njihov program in glavne obrise sedanie češke dramatike sploh. Predavanje ima kulturno - informativen značaj in je vstop prost.
Koncert Brandlovega tria v Ljubljani.
V sredo -nas je zopet obiskal klavirski trio, ki Sa sestavljajo violinistka ga Fani ka Brandlova. violončelistka ga. Gara Vali in pianistinja ga. Magda Rusy. Ta trio si je pridobil zaslužen sloves in mala Huba-dova pevska dvorana Glasbene Matice je bila kmalu napolniena. Snored je bil do kaj obsežen — Prva točka je obsegala Beethovenove sloveče variiacije op 121 a na V<?clav Milllerievo ariio »Jaz sem kro iaček Kakadu« iz opere »Praške sestre« Te variiacije so dandanes nekoliko zasta rele in manj zanimive, ker se v njih Bee-
thoven ni pokazal v oni veličini in nadve-kovni sili, ki jo občudujemo v najpomembnejših delih. Sledil je Rihard Strauss s sonato op. 18 za violino in klavir. V celoti jo označujejo Schumannove poteze in le redkokje začutiš bodočega modernista. Zato je ta sonata zasnovana na najširši podlagi; skladatelju ugajajo mehki, lirični akordi in naniže jih drugega na drugega lepo vrsto. To delo ima mnogo svežega. ognjevitega zanosa in vedrine. Ga. Brandlova obvlada violino z mirnim, polnim lokom in zna podati spevnim mestom dosti globine. Enakovredno jo je spremljala pianistinja ga Magda Rusv, ki je v poslednjem stavku skoroda prevzela vodilno vlogo zaradi originalne kompozicijske koncepcije, ki daje violini le krajše vzklike. težišče skladbe pa prenese v klavir Kot poslednja točka je sledil Dvorakov trio op. 65 v f-molu. brat slovitega »Dum kv«-tria Tudi v tem delu je Dvorak ubral bolj elesjično struno V celoti je delo pa etičnega, skoroda turobnega značaja, dasi mu seveda ne manjka osvežujočih par tij„_Y triu so umetnice, ki jim je publika živahno ploskala po vsaki točki, pokazale jako visoko stopnjo skupnostne igre. Njih muziciranie ie naturno. nenrisilieno in ni kjer ne opaziš prestanega truda ki ga je bilo treba mnogo, da so dosegle toliko iz niTlenost r ♦paničnem nodaianin nredvfl ianib skladb P* t"d? 'ntprnrptacti-sko se t7otf'V»'ip'o	brp7i7rflTT>i*> mamr in
nepotrebnih ospbno«tnib dodatkov sklad bam: drže se strogo predpisanega in zato
6. t. m. iz Jegličeve utece št. 10.. ter no zivamo članstvo, da se pogreba udeleži v čim večjem številu.
u— Johanca z ribami. Včeraj je poteklo 60 let, odkar je v Tacnu pod šmarno goro zagledala beW svet Ljubljani in okolici dobro znana donašalka rib in rakov Ivana Kovičeva rojena Cižmanova. Da. to je tacenska Johanca z ribami. Je res malo Ljubljančanov, ki še ne bi bili okusili njenih rib. Samo trpljenje in trdo delo jo spremljata od mladosti, pa je nemara prav zato tako krepka. Kot osemletna hčerka ribiča je že hodila z ribjim tovorom v Lj-ubljano in v zgodnjih jutranjih urah tam ob Ljubljanici ponujala in prodajala časih vsa premrla od mraza, časih pa vsa prepotena od poletne vročine. In v tem poštenem delu je potem dorasla, osivela ter d čakala svojo šestdesetletni-co. Preprosta, podjetna je v pridnosti in poštenju lep vzgled vsem ženam. Naj bi Ljubljančane zalagala s Petrovim blagom še dolgo let!
ggjjg Zvočni kino Dvor
Tel 27-30	»ga
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer ^^ premiera vesele in pikantne komedije iz življenja ruskih brhemov
DEKLETA BREZ POSTELJE
Film o 1001 noči v Parizu! Bogat dopolnilni spored !
Vstopnina najnižja 4.50. 6.50, 10.—
u— Slovensko filateiistično društvo bt;
udeleži razstave slik pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. v Jakopičevem paviljonu z okusno setavljeno skupino znamk s kraljevim likom. Skupina predstavlja y strokovnjaški izberi vse klišeje, ki so s< od leta 1921. pa do danes uporabljali pri upodabljanju kraljevega lika. Razstava ee otvori 6. t. m.
u— Da se boste imenitno zabavati In nasmejali, obiščite drevi in jutri šentjakobsko gledališče, kjer bodo igrali zadnjič v sezon! izvrstno veseloigro Kozarec vode.« Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstrooiu Mestnega doma.
Iz Celja
e— Sokolska komemoracija v Narodnem
domu v torek ob. 18.30 v Narodnem dom« Komemoracija je obvezna za vse članstvo in naraščaj. Zbor članstva v slavnostnih kroj.ih z žalnim trakom na levem rokavu ter članstva in naraščaja v civilu z znakom bo na dvorišču mestne narodne šole, odkoder bo žalni pohod skozi mesto v Narodni dom. Vabimo vse državne in samoupravne urade, nacionalna društva in ostalo občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži komemoracije,
e— Polletna žalna liturgija in parastos za blagopokojnega kralja bo danes ob pol 9. dopoldne v pravoslavni cerkvi sv. Save. Pri liturgiji bo pel cerkveni zbor, pri parastosu pa Celjsko pevsko društvo. Celjski pododbor UROIR poziva vse gg. rezervne oficirje!
e— Proslava 15 letnice »Oljke«. Drev bo priredilo pevsko društvo »Oljka« pes-oknico svojemu častnemu članu in krsti-telju, skladatelju g. dr. Antonu Sehvat:. Jutri ob 9. dopoldne bo slavnostno zbor<>-vanje v dvorani Ljudske posojilnice, o^ 16 pa se bo Dričel koncert narodnih ii: umetnih pesmi.
e— Ljudsko vseučilišče. Predavanje g prof. Ludovika Koširja iz Ljubljane dne 1. t. m o morskih globinah je bilo zelo zanimivo. Ob skioptičnih slikah nam opisal ekspedicijo Američana dr. Wil :a-uia Beeba v morske globine. Prikazal nato Te mnogo zanimivih živali, ki jih je fw. Beebi opazoval. Z veliko pozornostjo so sledili poslušalci temeljitim izvajanjem predavatelja in ga nagradili s prisrčnim aplavzom. — Predavanje v ponedeljek t.
je njih podajanje zelo objektivno. V tem je velika prednost tega tria. ki očividno želi seznaniti publiko z deli in ne z nastopajočimi osebami. Aplavz, ki se kar ni hotel poleči, je bil popolnoma zaslužen. Nadejam se, da bomo Brandlov trio kmalu spet lahko pozdravili, in sicer v nekoliko večji dvorani.	_ L. M. Š.
Pevski zbor praških učiteljic je pod vodstvom svojega pevovodje M. Vvmetala dospel v Beograd, kjer bo priredil koncert.
Vilima Wernerja komedijo ^Pravica do greha« je pravkar uprizorila beograjska drama. To igro znanega češkega avtorja so lani uspešno uprizorili tudi v Ljubljani in Zagrebu.
Spomini Igorja Stravinskega. Pariško založništvo Detioel et Steele je pravkar izdalo prvi del spominov ruskega skladatelja Igorja Stravinskega z naslovom sCroniQues de ma vie<.
Aristotelova »Podtika« izide v prevodu dr Miloša G j u r i č a in z uvodom dr. Vla-dete P o p o v i č a pri založbi »Svetlost« v Beogradu z naslovom >0 pesničkoj umiet-nosli«.
Razstava italijanske nmetnosti v Parizu. Prihodnji mesec bo v Parizu otvorjena velika razstava italijanske umetnosti. Zastopane bodo tudi nekatere pomembne umetnine največjih mojstrov renesanse in haro-ka Rarotava bo naibrž po obsegu preka-5ala lo"doncko prpd nekai leti. Umetnine nameravaio prepeliati iz Milana naravnos* na pariško razstavišče.
t. m. odpp^e rerad! gledališke predstave, jfmit;iuje predavanje bo 15. t. m.: »Japonski večer«.
e— Razstavo likovnih umetnikov kluba »Brazde« v Celjskem domu je doslej pose-tiio še dokaj občinstva in tudi šolske mladine. Nekaj dej je že prodanih, a gotovo bodo še nekatera dela ostala v Celju. Posebno zanimanje vzbujajo dela akad slikarja Sirka i<n mladega grafika Klemen-čiča, fei se je na tej razstavi prvič predstavil z večjo zbirko svojih del. Ktemendič je na začetku vzpona svojih bogatih sil m naša dolžnost je, da ga kot rojaka podpremo Glede na kongres narodnega delavstva v Celju oetane razstava odprta tudi v nedeljo do 16. proti polovični vston-nini.
e— Nove ulične In hišne tablice so namestili na Trgu kralja Aleksandra, Ulici dr. Gregorja žerjava in Krekovi cesti. S tem se je Celje dostojno oddolžilo spominu blagopokojnega kralja in tudi počastilo spomin velikega Jueoslovena dr. Gregorja žerjava.
e— Oddaja sadnih dreves po znižani ceni. Občanski kmetijski odbor za Celje-okolieo bo tuda letos prispeval k nabavi sadnih drevesc. Interesenti naj se javijo do 1-3. t. m. v okoliškem občinskem uradu na Bregu.
e— Vozila v celjskem srezu. Na področju sreskega načelstva v Celju je biilo od 1 januarja 1933. do 31. marca t. 1. prijavljenih 5270 koles (42-69 moških in 1001 žensko) in 285 fijakerskih voz. Lani je bi.io registriranih 58 oetbndh in 20 tovornih avtomobilov ter 32 motornih koles. Všteta niso motorna vozila, ki so prispela s podTočja drugih upravnih oblastev v celjski srez, in vozila, ki so objavljena ali {K*l plombo. Na sreskem načelstvu so lani izdati im vidi.rali 601 potni list.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni vele.ffiiLm -Zamenjana zaročenka« in dve zvočni predigri.
17 Maribora
a— Polletni parastos za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. U edini-teljem bo danes v soboto ob desetih do-pcldne v tukajšnja pravoslavni kapeli.
a— Poklonitveno potovanje železničarjev. Posebni vlak iz Maribora krene danes ob 19.10, vrne se pa v Maribor v ponedeljek ob 9.10. Vsak udeleženec prejme posebno objavo za vožnjo, ki naj jo še v teku današnjega dneva dvigne na postaji, kjer se je prijavil, udeleženci iz priključnih prog pa v Mariboru, na Pragerskem in v CeliuT Brez objav vstop v poseben vlak
ni dovoljen.
a__Društva za spomenik. Prispevali so
spomeniškemu odbora: Narodna odbrana, ;Zg. Cmurek. 100 Din. Ciril Metodova družba. Sv Jurij ob ščavnici 50, Kuncerejsko društvo, Maribor, 100. Udruženje vojnih invalidov Murska Sobota, 76, SK Železničar, Maribor, 200, Moto-klub, Maribor, 100. Zveza mladih intelektualcev, Maribor, 78, Evang društvo Hodoš, 60, Olepševalno in tujskoprometno društvo, Maribor, 775, Rdeči križ Radvanje 50.
a_ o mcekovsklh vtisih je predaval v četrtek zvečer v tukajšnji Ljudski univerzi naš mojster Vasja Pire. Poslušalcem, k1 so dvorano dodobra napolnili, je posebno ugajal tisti del njegovih izvajanj, ko je govoril o izrednem zanimanju, M je danes v Rusiji za šah in ki je pod državno kontrolo. Predavanje so ponazorje-vale slike. Predavatelja je uvodoma pozdravil inž. Kukovec.
a— Triumf. V četrtek zvečer je bil v gledališču koncert našega slovitega Brand-lovega tria. Poslušalci, ki so gledališče čisto zasedli, so Brandlovi. Garovi in Ru-syjevi izkazali dolžno priznanje. Uspeh se je pretvoril v pravcati triumf našega slavnega tria
a_ Delavci in delavke rame ob ramenu.
»Jugotekstil« v Melju je odpustila večje število delavcev ir, delavk. Zdaj so dali delavci in delavke ki so še ostale v službi, lep primer vzornega tovarištva. Delavci imenovanega podieHa so sklenili, da odstopno od treh izplačil po 10 Din za odpu-ščencc. Mojstri prispevajo pri trikratnem i/plač:lu po 400 Din, šef tovarne pa dva-kat toPko kakor delavci.
a— Duhcvni koncert Ipavčeve pevske župe jutri 7. t. m. ob 15. v unionski dvorani. Preprodaja pri ge Brišn.ikovi.
a— Tečaj za krojenje in vezenje bo v unionski dvorani do 8. t. m. Tečaja, ki je brezplačen in ki ga prireja Singerjeva tvrdka. se udeležuje 54 dam iz vseh mariborskih krogov. Tečaj vodti strokovna učiteljica za krojenje in vezenje gdč. Min-ka Zupančeva iz Ljubljane.
a— Avtobusne vožnie v Razvanje. V eno najlepših izletniških točk okolice Ma-rbora v idilično ležečo vasico Razvanje bo v kratkem uveden avtobusni promet. Tujsko-prometno društvo v Razvanju je z izredno agilnostjo poskrbelo za uvedbo avtobusnega prometa, ki bo nedvomno ogromno koristil razvoju Razvanja, pa tudi zadovoljil številne izletnike. Za promet je društvo naročilo pri mestnem avtobusnem prometu posebne vozove, ki bodo vozili prvič v nedeljo ob 15. z Glavnega trga v Razvanje, vrnili pa se bodo ob 19.30. Istočasno Se bo skušalo doseči tudi redni promet ob delavnih dneh. Prva vožnja v Razvanje bo izvedena na izredno svečani način ter se je udeležijo tudi oficielni krogi Maribora. V nedeljo velja geslo: »Mariborčani v Razvanje.«
a— Izbire bore malo je bilo na včerajšnjem ribjem trgu. Pišmolji so se prodajali po 26, karpJ po 10.
a— Gradbeno gibanje. V Stritarjevi ulici zadajo hišo, ki jo postavlja znana mari-brvr«ka trgovka Ana Hobacher.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: 1 Cas opazovanja. 2 stanje barometra, 3 temperaturo, 4 relativno vlago v odstot bih. 5 smer 1n brzino vetra. 6 oblačnost 0—io. 7 padavine v mm. 8 vrsto padavin Temperatura: prve številke pomenije najvišjo, druge oalniž.io temperaturo 5. aprila
Ljubljana 7. 759.0, —0.3. 96, 0, megla, 10. snes 20.8; Ljubljana 14, 757.4. 7.0, 69, SI. 7, —, —; Zagreb 7, 758.3, 3.0, 90, ESE1. 8. —, —; Beograd 7, 759.0, 6-0. 90. 0. 10. dež. 1.0; Sarajevo 7. 759.6. 5.0. 80. 0, 10, —. —; Skoplje 7. 759.1, 9.0, 90, 0, 10. dež, 6.0; Kumbor 7. 760.2, 10 0, 90. BNE2, 10. dež. 10.0; Split 7. 759.1, 8.0. 60, 0, 6, —. —: Rab 7. 759 7. 5.0, 80, S3, 6. —. —I Rog Slatina 7 —. —2.0 98 El. megla. 10. — Temnpratnra: LJubljana 90. —1.0: Za ;rreb 11 0 2 0: Beograd —. 6.0; Sarajevo — 3.0; Skoplje 18.0, 9.0; Kumbor 16.0
a— Odktopltev električnega omrežja.
Jutri se bo ud 6. do 7. zjutraj odiklopno električno omrežje za mesto Maribor »-n okoliške občane.
a— Vsi delavci odpuščeni. Tukajšnja tekstilna tvornica Zelenka in Co. v Linhartovi ulici je odpovedala vsem delavcem službo za 14 dni. Uradništvo ni dobilo odpovedi V svrho ponovne zaposlitve se vršijo pogajanja
a— Brezova drevesa, orehi, kokoške. V gozdu tovarnarja Badla na Slivniškem Pohorju sc neznani storilci posekali 20 brezovih dreves, iz podstrešja železničarja Joštla na Frankopanovi cesti so odnesli vrečo orehov, nekaterim soseškim posestnikom pa je izginilo preko 20 kokošk. Hun-cveti v prvem in drugem slučaju niso znani, okoli Oseka pa so se podili zadnje dni cigani
a— živa bakla 281etna Terezija M. iz Zgornje Kungote se je polila z litrom in četrt petroleja in se nato zažgala. Na njeno vpitje sta prihitela mož in brat, ki sta vdrla v zaklenjeno sobo in ji strgala obleko s telesa. S smrtno nevarnimi opeklinami so jo prepeljali v bolnišnico. Dejanje je izvršila v stanju slaboumnosti, ki traja že delj časa.
a— Strah in trepet dežele so rokovnjači. ki so se zadnji čas pojavili po Dravskem polju. V četrtek so se oglasili v Radizelu in izvršili vlom v hišo posestnika Mihaela Ogrinca. Po lestvi so se vzpeli do višine okna, kjer so odstranili železno mrežo in se prebili v hišo. Odnesli so posteljnino, obleko, obutev, kuhinjsko orodje, pa tudi preko 200 litrov sadjevca so odnesli iz kleti. Ogrinc trpi škodo preko 3000 Din. Za kradljivci se vršijo poizvedbe.
Iz Trbovelj
t— Komemoracijo ob zaključku globoke žalosti za Viteškim kraljem prirede združena narodna društva v ponedeljek ob pol 20. v Sokolskem domu. Nastopi »Trboveljski slavček«, združena pevska društva, sokolska godba. Na programu je tudi žujni govor in recitacije. Člani društev prideio v civilu 7. znakom. Vabimo prebivalstvo, da pride v čim večjem številu.
t— Popravek. V notici o sokolski tomboli je prestavil tiskarski škrat sokolsko tombolo na 15. december. V resnici bo sokolska tombola 15. septembra
Iz Kranja
r— Zvočni kino v Narodnem domu v
Kranju predvaja krasen velefilm iz življenja ruskih emigrantov »Velika kneginja Aleksandra«; v naslovni vlogi slavna Marija Jeritza, sodelujejo Szoke Szakall, Leo Slezak in .Tnhannes Riemann.
Z Jesenic
6— >Erika«. V soboto in nedeljo je jeseniški sokolski oder vprizoril izvirno Gregorjevo opereto »Eriko« ter je s tem k zelo uspelim prejšnjim prireditvam »Ptičarjac, »Orfeja v podzemlju* 111 » Spommsike plošče« dodal nov uspeh. Naslovno vlogo je odigrala zelo živahno Razingerjeva Berta; tudi pevsko jo je podala izvrstno kak-- knegi-njo Marijo v j-Ptičarju« Njenega zaročenca Iva je simpatično podal Humer Lovro. Im* pozantno figuro kopitana Lesiča je z \«o igralsko sposobnostjo postavil na oder Tan-car. Njegovo partnerico je dostojanstveno
SOKOLSKO DRUŠTVO JESENICE
»ERIKA"
izvirna opereta v 3 dejanjih
se ponovi
v soboto, dne 6. aprila, ob 20. uri v nedeljo, dne 7. aprila ob 14 Ms uri Zveze na vse vlake zelo ugodne.
izvedla Čopova Kali. Odlična pojava v maski in igri je bil Pogačnik, ki je podal zaljubljenega starega samca Avarrtija zelo posrečeno. Prav dobro mu je sekund rala njegova nevera A.na (Rancingerjeva). Trio: kuharica Marička (Petričeva), sluga Pajo (Vi-ster) in sobarica Meri (Sredenškova) je s svojimi efektnimi nastopi in z uspelim pevskimi točkami razgibal nabito polno dvorano do skrajnosti. Temperamentno sta odigrala svoji vlogi Olga (kokova) in Fred. Tuli os'ale manjše vloge &o bile prav ljubko in dobro rešene. Številen zbor ;e pevsko in igralsko odlično sodeloval. Vse točke so ugajale zaradi prijetnih narodnih motivov, kar se je izražalo tudi v aplavzih, ki bo jih te točke doživljale pri odprti sceni in. ki so jih morali mnoge ponavljati. Pevske točke in trideset mož broječi orkester je izvrstno uvežbal Kleč Rado, ki je opereto tudi dirigiral. Posamezne scene je zelo pozi vel dobro naštudiranii balet, ki ga je pripravil Buh T. Vsa tri dejanja je okusno opremil Čebul j J. Celotno režijo operete je vodil K lovora. Ker je pri reprizi moralo oditi mnogo ljudi zaradi razprodane dvo-rane, se bo opereta »Erik««, v navzočnosti komponista Gregorca ponovila to soboto zvečer in v nedeljo 7. t. m. ob pol 15. Vsi zunanji gosti
imajo ugodne želemiške zveze.
s— Kino Radio predvaja danes in v nedeljo ob 20. (v nedeljo tudi ob 15.) znameniti kriminalni film »Dr Mabuse« v režiji Frica Langa. Dodatki običami. Sledi: »Noč v Benetkah«.
€5 ® s §1
V Mariboru se ustanovi z< za izvoznike sadja
Ivo

Sadjarstvo je postalo v zadnjih letih važna narodnogospodarska panoga. Odločilno so pri tem sodelovali naši sadni trgovci, ki so se v smislu zakona morali združiti v posebno združenje s sedežem v Mariboru. Toda pojavi nereelnosti pri nakupovanju sad.ia so povzročali nešteto razgovorov, kritik in konferenc, kako to zlo odpraviti. Toda vsi poizkusi, da bi se ta panoga postavila na zdrave osnove, so ostali brezuspešni.
Včerajšnja konferenca, ki se je vršila »Pri orlu« v Mariboru, je nakazala^ smer, v kateri naj se v bodoče razvija naša sadna trgovina. Sestanka, ki so mu prisostvovali najuglednejši sadni izvozniki, se je udeležil tudi zastopnik Kmetijske družbe za dravsko banovino g. Kafol iz Ljubljane. V teku razprave se je naglašalo, naj pride
pri izvrševanju te trgovinske panoge do soglasja in neke enotnosti med Kmetijsko družbo, sadjarji in izvozniki. Uspeh razprav na tej konferenci je bil sklep, da se ustanovi izven okvira Združenja sadnih trgovcev posebno združenje za izvoznike sadja v dravski banovini, ki naj ima svoj sedež v Mariboru in v katerega vodstvu bodo tudi zastopniki Kmetijske družbe. Tudi se je na tem sestanku izvolil poseben pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor Združenja sadnih izvoznikov. Zbor bo v najkiai-šem času v Mariboru.
Upali je, da se bodo razmere v sadni trgovini z ustanovitvijo omenjenega združenja spravile v red in da bo mogoče za-treti tudi v tej panogi trgovine vse pojave nerelnosti in nesolidnega prekupčevanja.
Promet pri Kreditnem zavodu v Ljubljani se je spet dvignil
Pod predsedstvom g. Andreja Šarabona se je vršil včeraj XV. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industri-10 v Ljubljani. Predloženo bilanco za poslovno leto 1934. je zbor soglasno odobril. Dobiček znaša 2,275.945.55 Din in se bo, kakor se je skienilo. razdelil tako, da se izplača delničarjem 10°/o dividenda v skupnem znesku 1,250.000 Din. s 150.000 Din se dotira rezervni sklad za dubiozne terjatve in s 100.000 Din pokojninski sklad nastav-ljencev. Za občekoristne namene je bilo določenih 50.000 Din, na tantiemah se izplača v smislu pravil 137.440.06 Din, ostanek, 588.505.49 Din pa se prenese na nov račun. Dividenda se bo začela izplačevati pri za-vodovi blagajni 1. maja.
Iz porodila posnemamo, da je promet prvič po štirih letih spet znatno narasel, medtem ko je zadnja leta stalno padal, kar je vsekako znamenje izboljšanja naših gospodarskih razmer.
Vršile so se tudi volitve v upravni svet in v nadzorstvo. Izvoljeni so bili v upravo gg.: Andrej Šarabon, predsednik; .Josip Luckmann, podpredsednik; dr. Vladimir Ravnihar. podpredsednik: dr. Karel baron Bom, veleindustrijec v Tržiču; Rado Hribar. predsednik Mestne hranilnice ljubljanske; dr. Pavel Pestotnik, profesor v pokoju; Adolf Ribnikar. sekcijski šef ministrstva za socialno politiko v pokoju; dr. Jurij Sko-berne. odvetnik v Celju; Avgust Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda; Avgust Westen, veleindustrijec v Celju; dr. Fran Windi-scher, generalni tajnik Zbornice za TO I v pokoju; v nadzorstvo pa gg.: m. ph. Rikard Sušnik. lekarnar v Ljubljani; Janko Blei-\veis Trsteniški. magistratni nadsvetnik v pokoju: dr. Mirko Božič, ravnatelj Hranilnice dravske banovine v Ljubljani; -losip Olup, trgovec in posestnik v Ljubljani; Franc Urbane, veletržec v Ljubljani; Miroslav Urbas, trgovec v Ljubljani.
Na zboru se je tudi sklenilo darovati za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju 10.000 Din.
= Predlog za ustanovitev centralnega zavoda za kmetijstvo. Včerajšnje zagrebške »Novosti« prinašajo daljši članek, v katerem pisec med drugim navaja, da bi bila nujno potrebna ustanovitev centralne institucije za kmetijstvo z nalogo, da bi preko oblastev in zadrug dirigirala, kaj, kje in koliko naj bi se v posameznih pokrajinah pridelovalo. Presnova kmetijskega pridelovanja v kmetijskih državah Srednje Evrope se mora po piščevem mišljenju izvesti iz dveh razlogov: zaradi avtarkije industrijskih držav Evrope in zaradi hude konkurence na žitnih tržiščih prekomor-skih držav.
— Potrdila Narodne banke o uvozu valute po pošti v denarnih pismih. Odsek za deviznovalutne posle oddelka državnega računovodstva je sporočil carinskemu oddelku, da je treba potrdila Narodne banke in njenih podružnic o uvozu valute po pošti v denarnih pismih, ki jih da Narodna banka bodisi s posebnim pismom ali pa vnese v potne dokumente, smatrati za pol-noveljavna in da morajo tujcem in tranzitnim potnikom carinski organi priznavati zneske tujih plačilnih sredstev, vsebovanih v potrdilih Narodne banke.
= Pojasnilo o veterinarskem nadzorstvu nad prometom suhega mesa. Kmetijsko ministrstvo je izdalo pojasnilo o veterinarskem nadzorstvu nad prometom suhega mesa v notranjosti države. Poudarek je na besedi nadzorstvo, ki jo ministrstvo tolmači tako, da pošiljatev suhega mesa po prevozu v kraj potrošnje ni obvezno pregledati v klavnicah, marveč samo v obratih, kjer ga prodajajo. Čeprav je kmetijsko ministrstvo to odredilo že z nekim svojim prejšnjim odlokom, mu prihajajo poročila, da zahtevajo nekatera mesta, naj se pošiliatve
VŽza&k
nabaviti si dober svetlobni vir kadar kupujete žarnice. TUNGSRAM D žarnica Vam pove, koliko svetlobe bo dajala pri gospodarni porabi toka. Za manjše stroške dobite več svetlobe. Kupujte samo TUNGSRAM D žarnice, katerih nitka je zvita v dvojni vij ačnici.
ŽARNICE
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih
suhega mesa s predpisanimi potrdili pristojnih veterinarjev ponovno pregledajo v klavnicah ali na kakšnem drugem mestu in šele nato prodajajo Kmetijsko ministrstvo smatra, da je tako ravnanje neumestno in zato odreja z vso strogo-tio. naj se take po-šiljatve z izjemo primerov, ki se dado utemeljiti, v bodoče oproste tega pregleda, lo blago je treba pregledati samo v obratih, kjer ga prodajajo. Pregled naj se opravi v smislu pojasnil ministrstva, odnosno določb zakona o nadzorstvu nad živili.
= Tarifni sporazum zavarovalnih družb. Iz Zagreba poročajo, da je bil dosežen med našimi koncesioniranimi zavarovalnimi družbami, domačimi in tujimi, sporazum o enotnih premijskih postavkah. Sporazum temelji na določbah zakona o kartelih in je odvisno od ministrstva trgovine in industrije. ali ga sprejme na znanje. S tem sporazumom preneha destruktivna preinijska politika v privatnem zavarovanju. Naglašajo se tudi zahteve, da bi se čim prej izdal primeren zakon o nadzorovanju zavarovalnih družb.
— Konferenca vseh obrtniških zbornic in obrtniških odsekov pri skupnih zbornicah bo v Splitu 9. in 10. junija. Obravnavali bodo novclizacijo zakona o neposrednih davkih, obrtni pravilnik in sistem pospeševanja obrti. Pred konferenco bo 7. in 8. junija posvetovanje glavnih tajnikov vseh obrtniških zbornic.
Borze
5. aprila.
Na ljubljanski devizni borzi je Amsterdam spet malo popustil, medtem ko sta se London in Trst dalje okrepila. Tudi New-york je bil danes krepkejšL Drugi tečaji so neizpremenjeni.
V privatnem kliringu so avstrijski šilingi popustili v Ljubljani na 8.62 — 8.72, v Zagrebu so se trgovali po 8.60 (včerai ;>o 8.62) in v Beogradu so notirali 8.5538 do 8.6538. Grški boni so se zaključevali v zagrebškem privatnem kliringu po 30.50, a v beograjskem so notirali 29.70 — 30.40. — Španske pezete so notirale v ljubljanskem privatnem kliringu 5.42 — 5.52, v zagrebškem so se trgovale po 542 50. a v beograjskem so se ponujale po 550. — Angleški funti so zabeležili promet v zagrebškem privatnem kliringu po 233.94 (231.50 včeraj), a v beograjskem so notirali 232.70 do 234,30. — Madžarski pengr so se ponujali v beograjskem privatnem kliringu po 8.60.
Na zagrebškem efekinem tržišču je Vojna škoda notirala za malenkost niže. Zaključevala se je za kaso po 375 in 376 (včeraj po 375.50 in 376) Ostali zaključki: v 7Vi invisticijskem po 80. v 7"/o Blairu po 68.75 in 69 in v 8®/o Blairu po 80.
Dnize.
Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2952.91 — 2967.51. Berlin 1756.08 — 1769.95. Bruselj 743.92—718.98. Curih 1421.01 — 1428.08, London 212.35 — 214.41, Nevvvork 4355.43 _ 4391.74, Pariz 289.60 — 291.03. Praga 183 35 - 184 4ft Trst 363.84 — 366.93. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8 62 — 8 72
Turih. Beograd 7 02 Pariz 20 38. London 15.02. Nevvvoik 309.3750. Bruselj 52.35. Milan 25.6750. Madrid 42.2250. Amsterdam 207.85, Berlin 124.0750. Dunaj 57.60. ^točk-holm 77.40. Oslo 75 40 Kobenhavn 67. Praga 12 91. Varšava 58.25. Atene 2.90, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 375 — 377, 79/o investicijsko 77 — 78, 8*/o Blair 79— 81, 7«/„ 68 — 69, 70/o posojilo Drž. hipotekar-ne banke 71 - 72. 4<"o agrarne 48 - 49. 6°/S begluške 65 — 66.
Beograd. Vojna škoda 375 — 376 (375, 373.50), za maj 375 den., 7°/o investicijsko (79, 78.50). 6«/« begluške 66 — 66.25 ( 66.25), 8"/» Blair 80.50 den., Wo Blair 68.75—69 25 (69), 7°/o posojilo Drž. hipotekarne banke 7^.50 bi., Narodna banka 5300 _ 5350, Priv. agrarna banka 25S.50 — 259.50 (259, 258).
Blagovna tržišča
ŽITO.
4- Chicago. 5. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 95, za julij 91.75, za september 91.75; koruza: za maj 85. za julij 78. _
+ Winnipeg. 5. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 87, za julij 86.75, za september 87.8750.
+ Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (.vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška. 7S kg, po 124 — 1-6; banatska, 78 kg težka po 122 — 124; oves: slavonski 98—100; koruza: baška po 68 — 70. banatska po 64—66. moka: baška in banatska »O« po 2(0 — 220; baška >2« po 180 — 200; baška »5< pa po 160 — 180: otrobi: baški debeli 95 — 100.
f Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca za žito prijazna. Promet majhen-Pšeniea: baška potiska 126 — 128: slavonska 128 _ 130; sremska in baška 121—123; banatska 120 — 123. — Oves: baški, sremski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski. 65 66 kg 125 — 130; Jan, 67'68 kg 135 — 140 — Koruza: baška in sremska 67 — 68; banatska 64 — 65. — Moka: baška in banatska >Ug« in »ugg« 187.50—210; >2« 167.50—190: >5« 147.50 do 170; »6« 130 — 142.50; »7* 105 do 110; }-8« 75 — 78. _ Fižol: Haški in sremski beli, brez vreč. 2°/o 130 — 135. — Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 - 78.
-f Somborska blagovna borza (5. t. ni.) Tendenca čvrsta. Promet 36 vagonov. — Pšenica: baška, okolica Sombor. gornieba-ška in sremska 121 _ 123; slavonska in baška in banatska potiska 127 — 129; gor-njebanatska 120 — 122. — Koruza; baška in sremska nova, promptna 67 — 69: za april - maj 68 — 70; sremska bela, ladja
70 _ 72. _ Moka: baška. sOgj in »Oggx
192.50 — 212.50; >2« 172.50 — 192.50: »5: 152.50 _ 172.50; >6r 137.50 — 152.50: :>7< 107.50 — 117.50: »8« 77.50 — 82.50. — Otrobi: baški 80 — 82.
+ Budimpeštanska terniinska borza (5. t. m.) Tendenca stalna. Promet omejen. Pšenica: za maj 16.01 — 16.02, za julij 16.80—16.82. Koruza: za maj 11.84—11.86, za julij 11.72 — 11.75.
Sokolsko društvo Rateče - Planica priredi drevi ob 20. uri predavanje o temi: »Po našem Jadranu«. Predava predavatelj ZKD g. profesor Drago Stepišnik.
itepgrtgag
DRAMA.
Začetek ob 20 Sobota, 6.: Zaprto.
Ntdelja, 7. ob 15.: Sirotnakovo jagnje. izven. Znižane cene od 20 Din navzdol — Ob 20.: Bunbury. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek. 8.: Bunbury. Gostovanje v Celju. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20. Sobota, 6.: Zaprto.
Nedelja, 7. ob 15.: Manon. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek. 8.: Zaprto.
Opozarjamo na obe nedeljski dramski predstavi.
Posetite izvrstni nedeljski predstavi v operi!
V počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra /. Uedinitelja bosta danes po odredbi ministrstva posvete opera in drama zaprti. V nedeljo se vršijo predstave kakor javljeno.
ŠENTJAKOBSKO GLLDAL1SCL.
Začelek ob 20.15 Sobota, 6.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode.
Nedelja. 7.:" Vzroki in učinki ali Kozarec, vode. _
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Ponedeljek, 8.: Bunburv. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma.
UARIBOK^KO »LKDALISCE.
Začetek ob 20 Sobota. 6.: Kvadratura kroga. Premiera. A. Nedelja, 7. ob 15.: Jurček. Najnižje cene od 15 Din navzdol. Zadnja otroška predstava v sezoni. — Ob 20.: Veseli kmetic. Znižane cene.
Gospodarske vesti
^ Lotnbardiranje državnih vrednot.
Uprava Poštne hranilnice je objavila nove tečaje, po katerih se lombardirajo državne vrednote. Na obveznico Vojne škode se daje posojilo 300 Din na obveznico 7 odst investicijskega posojila 60 Din. na obveznico 6 odst. begluškega posojila 50 rlinnr'ev. na nbve/nico 4 odst agrarnega posoiila 35 Din a na delnico Narodne banke 4000 Din Obrestna mera 7 odst. letno, a obračunava se trimesečno.
NajodličnejSa toaletna mila, kar najbolj priporočljiva zlasti za dame so
RIVIERA — SAPOLIV
RIVIERA — PEKLE
RIVIERA — FLORIDA — SPECUAL
PTVTERA — MLEČNO MILO Iz lilijlnega mleka te mlečne kreme
RIVIERA MILA
SO IZDELANA PO KEMIČNIH STKOKOVNJAKm iZ NAJPL^ENlTM-
SIH SUROVIN IN PO NAJBOLJŠI FRANCOSKI METODI. Zahtevajte povsod samo
riviera
----TOALETNA IN MEDICINALNA MILA,
Najstarejši sesalec
človek ni v sorodstvu z opicami - Revidirana darvinistična teorija
Nad popkom dvonožec, pod njim štirinožec
Pragozd bicikljev
V predavalnici berlinskega zoološkega muzeja je imel prof. M. VVestenhofer predavanje, ki je zbudilo veliko komentarjev, tako v znanstvenih krogih, kakor v širši javnosti. Westenhofer je namreč skušal dokazati, da so vse danes veljavne teorije o izvoru človeškega plemena, posebno pa o njegovem sorodstvu z opicami, povsem krive.
Po njegovem naziranju je človek zelo blizu temeljnim oblikam, iz katerih
so nastali sesalci, in predstavlja tedaj najstarejšo živečo družino sesalcev. Opice niso z njim v nobenem bližjem sorodstvu, temveč predstavljajo zgolj skupino živali, ki so se razvile brez zveze s človeštvom. Sploh je vsaka živalska vrsta iz skupne korenine samostojno šla svojo pot. Običajni darwi-nistični nazori o izvoru živalskih vrst na podlagi rasti v podobi nekakšnega drevesa
so
popolnoma krivi, pač, pa je imel prav stari Linnč, ki si je živalske vrste razdelil v podobi grma, pri katerem rasejo posamezne veje naravnost iz korenine.
Človek je anatomično zelo primitivno organiziran v primeri z dosti bolj specializiranimi človeškimi opicami. Baš njegove anatomične posebnosti kažejo, da ni soroden nobenemu drugemu sesalcu in da je šel
svojo razvojno pot.
Njegova primitivna organiziranost pa je tisto, ki ga dela tako sposobnega izpopolnitve. To izpopolnjevanje, ki mu je dalo njegovo sedanjo obliko, se je začelo s tem, da je dobil z aktivnim vzravnan jem hrbtenice proste roke in so mu možgani pričeli lahko rasti. Človek je danes nad popkom dvonožec, pod njim pa štirinožec.
V diskusiji, ki se je razvila po teh We-
stenhoferjevih izvajanjih, bo njegovi zastopniki pred vsem ugotovili, da dajejo sedanja naziranja o razvoju človeške vrste povsem
zadovoljiva pojasnila o načinu tega razvoja. Da je človeštvo vendarle sorodno opicam dokazujejo med drugim prav dobro tudi krvne primerjave. Prof. Wastenhofer pa bo moral podati Se dosti dokazov, če bo hotel, da bo njegova teorija obveljala. Vsekakor je zbudila med nemškimi evolucionisti veliko pozornost ln videti je, da bo dala še mnogo prilike za znanstvene polemike.
Komemoracija v Bukarešti
S helijem v stratosfero
Načrti ameriškega stotnika Stevensa
Ameriški stotnik Albert W. Stevens, ki ise je proslavil že s svojimi prejšnjimi, čeprav neuspešnimi poleti v stratosfero,' namerava v letošnjem juniju izvršiti nov polet
z ogromnim balonom,
ki bo imel več nego 3 milijone kubičnih pedi prostornine. Misli, da bo ž njim prekosil vse dosedanje višinske rekorde. Vendar mu ne pojde samo za rekord, temveč tudi za znanstvena opazovanja. Balon bo prvič napolnjen s helijem namestu z vodikom.
Stevensovi prijatelji, ki jim je v spomini!	tragični konec
ruskih stratosfernih letalcev in smrt danskega padalca Tranuma, ki se je zadušil v višini 8000 m, so Stevensa vprašaM, da-ld bi ne bilo bolje, če bi namestu balonov s posadko spuščali v stratosfero nezasedene registrirne balone, ki bi med poletom brezžično javljali stanje svojih aparatov. Stevens je odgovoril, da takšni poskusi nikoli ne morejo dati
zanesljivih podatkov. Za njegov polet izdelujejo ameriške specialne delavnice posebne merilne instrumente.
Ce pojde junijski polet po sreči, namerava Stevens v jeseni napraviti še en polet.
Dva za njo, ona pa v smrt
Kitajska filmska zvezdnica Juan L, i Y u je izvršila samomor zaradi dveh ljubimcev, ki sta ji bila vedno za petami. Odločiti se ni mogla ne za prvega ne za drugega in je rajši dala slovo življenju
Naši dedi niso poznali samomorov. Mi prehitro živimo! Naši živci so stalno prenapeti!
Kar je bilo včeraj še rekord ali senzacija, je danes že staro. Privoščite si mir, oddih, ugodno družbo, čašo dobrega vina bodisi doma ali pa v gostilni, vendar brezpogojno vedno in povsod:
RADENSKA
VARUJTE VAŠE ŽIVCE!
Vaš uspeh zavisi v 90% od Vaših živcev!
»ad v želodcu
Kmetu Ohnhauserjiu iz okolice Plznja je obolel prašič, tako da so ga morali takoj zaklati. Ko so preiskali prašičev želodec, so našli v njem na pol razkroj esneg a gada. Svinjak so bili postlali z gozdnim listjem. Ni dvoma, da je med tem gad spal svoje zimsko spanje, prišel je tako v hlev in ga je prašič tu požrl. Meso zaklane živali so proglasili za neužitno.
Na severu več dvojčkov
Srečni plavolasi roditelji
že pred časom so postavili ruski učenjaki trditev, da je na severu več dvojčkar-skih porodov nego v južnih deželah. Prav tako trdi angleški konservativni parlamentarec Shaw, da imajo
plavooki starši več dvojčkov nego temnooki, v severnih deželah pa je, kakor znano, več plavookih ljudi nego na jugu. Po Shawovih podatkih ima Norveška
prvenstvo glede števila dvojčkov, kajti tu pride na vsakih 37 porodov en porod dvojčkov, na švedskem na 64 porodov, na škotsikem na 66. Dr. Gimnard Dahlberg dostavlja k tem številkam še sledeče: Na Finskem en porod dvojčkov na 70 porodov, na Danskem na 73, v Madžarski na 78, v Franciji na 90.
Te dni je bila v Bukarešti žalna svečanost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom, belgijskim kraljem Albertom I. in francoskim zunanjim ministrom Barthoujem. Na sliki vidimo rumunsko kraljico-mater Marij o v razgovoru s princeso C a n t a c u-z e n e in generalom Angelescujem
KITAJSKI PREGOVORI
Bolje ne biti, nego nič biti .
Denar je dober služabniik, a nevaren gospodar.
Mož misli, da ve vse, a ženska ve bolje.
Dan žalosti je daljši od meseca veselja.
Dve vrsti sta dobrih ljudi: tistih, ki so umrli, in tiistih, ki se še niso rodili.
Poslanec Renaudel
Slika iz modernega Chicaga: nad osem tisoč koles čaka, da pridejo lastniki ponje
in se odpeljejo z njimi svojo pot
Demoralizirani
¥nik
Medicinec, vojak, trgovec s premogom, jazz-bandist, doktor vsega zdravilstva, mazač, iskalec kruha v Perziji, pustolovec in slepar
Dunajska policija je prijela te dni praktičnega zdravnika dr. Aleksandra Rotha zaradi ženitnih sleparij in drugih goljufivih dejanj.
Mladi mož ima za seboj burno preteklost. Ob izbruhu vojne je odrinil kot medicinec na bojišče.
Vojna je pretrgala študije in ga tudi napotila, da se ni takoj po premirju vpisal na univerzo, marveč je postal trgovec s premogom. Podjetje pa se je končalo s pasivo 400.000 Din. šele po tem neuspelem poizkusu se je zopet oprijel medicine in je dovršil študij ter prakso. A preden se je prikopal do kruha, je moral ponavljati skušnjo iz fiziologije, zaradi katere je njegova prva
žena izvršila samomor.
Preselil se je v Berlin, postal godbenik ter nastopal z nekim jazz-bandom v nočnih zabaviščih.
Tudi to življenje ni trajalo dolgo. Na berlinski univerzi je napravil doktorsko skušnjo, odnesel diplomo v Gradec in jo dal tam nostrificirati, potem pa se je eta-bliral v Hernalsu pri Dunaju. Praksa mu m kaj prida uspevala in moral se je zateči k dvomljivemu zaslušku. Tako je n. pr. tudi odstranjeval
človeški plod pri nosečih ženskah in si je zaradi teh po-sežkov naprtil proces, ki je napravil konec njegovemu zdravniškemu udejstvova-nju. Z nespretnim znanjem v medicini je namreč povzročil smrt neke pacijentke in sodišče ga je obsodilo.
Prestal je kazen, vzel pot pod noge, šel v Perzijo, se potepal nekaj časa po Teheranu, živel tudi v Ispahauu in ko je spoznal, da se ne more ustanoviti v tujem svetu, se je zopet vrnil na Dunaj.
V Purkersdorfu se je seznanil z neko zasebnico, ki ji je natvezel, da čaka na
službo v nekem semerinškem sanatoriju. Pravil je, da bo imel
sijajno plačo. S to pretvezo je lahkovemici izvabil kakšnih 100.000 Din naše veljave ter zapravil na koncu še njen nakit, vreden 20.000 din ar j ev. Nato je prevaril neko bančno uradnico, ki mu je zaupala svoje prihraa-ke ter ga vzdrževala celo s predujmi ▼ dobri veri, da jo bo vzel za ženo. Policija., ki ga je na ovadbo slednje prijela, je našla v stanovanju dr. Rotha obilno korespondenco raznih žensk, iz katerih izhaja, da je izrabljal tudi druge. Nekemu adravnUni je n. pr. izvabil drobnogled, namestu da bf ga popravil, pa ga je prodal, z vsemi temi grehi obremenjenega imajo zdaj dr. Rotha pod kljuiem. Izročili ga bodo sodišču.
Ameriški ^psihograS"
Vlomilec se je sam fotografiral
V hišo nekega trgovca v Jakinu so ponovno vdrli vlomilci. Končno si je trgovčeva žena izmislila dobro metodo, da je storila tem obiskom konec. Nasproti vratom je skrila fotografski aparat z bliščico. Cez nekoliko dni se je ponoči res splazil v hišo vlomilec, a ko je odprl vrata, je sprožilo, ki je bilo zvezano z njimi, nenadoma vžgalo bliščico. Tat se je tako prestrašil, da je pobegnil, kar so ga nesle noge. Toda na fotografski plošči so našli njegovo sliko, ki je bila dovolj jasna, da ga je izdala policiji. Mož je kmalu sedel za zamreženimi okni.
Vrhovni poveljnik italijanskih čet v Afriki
Na predlog predsednika ministrskega sveta je italijanski kralj podpisal ukaz, s katerim se postavlja za vrhovnega poveljnika italijanske vojske v Vzhodni Afriki general de Bono, eden izmed kvadrumvi-rov, ki so svojčas z Mussolinijem korakali na Rim. Šef generalnega štaba de Bona je general Gabba. De Bono je dosiej upravljal ministrstvo za kolonije in je že bil nekaj časa vrhovni komisar italijanske Somalije in Eritreje. Sedež de Bona je mesto Massaua v Eritreji ob Rdečem morju. General Grazkni je podrejen de Bonu kot poveljnik italijanskih 6et v Somaliji.
vodja francoskih neosocialistov, je umrl te dni na Mallorci
Generalka za jubilej
Cez nekoliko tednov se bo izvršila v Londonu generalna skušnja za kraljeve jubilejne svečanosti. V počasnem koraku odpelje kraljeva kočija tedaj starega vladarja iz Buckinghamske palače k službi božji v katedralo Sv. Pavla in od tam skozi jedro mesta nazaj. Vlekli jo bodo znameniti windsorski serci, na vsej poti pa bodo tvorile špalir čete pehotne, mornariške in zračne bojne sile ter londonske milice. Dvorni funkcionarji bodo vso pot prehodili peš, da ugotovijo natančno vse čase. Na Angleško se uvažajo ta čas velike množine jubilejnih spominskih kovan-j cev iz Nemčije in drugih držav. Ta stvar bo imela svoj odmev tudi v parlamentu.
Ljubavna drama na ladji
Pobegla žena belgijskega bankirja uničila kariero svojega ljubčka, francoskega majorja
Angleški minister v Varšavi
Na poti i/ Moskve v Prago se je ustavil v Varšavi ln se razgovarjal s poljskimi državniki zastopnik angleškega zunanjega ministra Anthonv Eden. Opravil ni nič. Na sliki od leve proti desni: A. Eden, poljsld zunanji minister Beck in poljski
poslanik v Londonu Raczjrnski
Na krovu nekega francoskega luksuznega parnika, ki prevaža potnike na progi Alžir—Marseille, se je te dni odigrala krvava. drama ljubosumja.
Minilo je že sedem ur, odkar je ladja zapustila alžirsko pristanišče ter so se potniki ieli zbirati v jedilnem salonu k večerji. Tik preden so natakarji servirali predjed, pa je nastala na ladji zmeda. Počilo je zaporedoma več strelov na promenad-nrnn deiu ladje in ljudje so odhiteli tja.
Na krovu so našli
v mlakuži krvi le&ečega Štiridesetletnega moškega v smo-kmga. Poleg njega je iežala na tleh pištola, iz katere se je še kadil dim. V bližini moškega pa je stala dama v večerni toaleti. Dala se je ukleniti in odvesti brez najmanjšega upora. Šele zdaj so mogli potniki rekonstruirati ozadje tragedije.
Na nekem plesu v neki majhni alžirski garniziji se je 1. 1933 seznanila
žena bruseljskega bankirja van Varmeerena z majorjem Kervallo. Iz tega poznanstva se je med obema razvila velika in strastna ljubezen. Bankirjeva žena je zapustila svojega moža in svoja dva otroka, ki jih je rodila v tem zakonu ter se je pridružila majorju Kervalli.
S svojim ljubčkom je živela najprej v Boneju, pozneje v Philippevillu. V tej pro-vincialni garniziji pa se je
major naveličal monotonega življenja. Pričakovano napredovanje v službi je izostalo po krivdi pobegle žene belgijskega bankirja. Majorju so vsi prijatelji obrnili hrbet in mož si je moral nekega dne priznati, da Živi sredi družbe, ki ga popolnoma preziia. Sklenil je torej, da se bo
ločil od ženske,
ki mu je zaprla pot do kariere in družabnih stikov
Ko je ljubica spoznala, da se je major odločil potovati v Francijo, ga ni pustila niti trenutek več samega. Sledila mu je pri vsakem koraku in je upala, da ga bo le pregovorila, naj ostane. Kratko, preden se je major vkrca! na ladjo, ga je prišla pozdravit. Kervalla si je globoko oddahnil, ko mu je z resignacijo voščila srečno pot. Zato ga je silno osupnilo, ko se je iz kajute napotil v jedilnico k večerji in je
na krovu srečal ljubico, ki mu je prestregla pot.
Med njim in žensko je nastal kratek spor. Neki natakar je slišal samo besede: »Ni prav, da tako postopaš z menoj, to je nevredno mojega položaja!« Besede je izrekel Kervalla. Sledili so usodni streli. Ko je ladijski kapitan zaslišal nevarno ranjenega majorja, je Kervalla prosil: »Pustite jo na miru, vsega sem jaz kriv.« 2ensko pa so kljub temu izolirali od ostalih potnikov ter jo v Marseilleu izročili policiji.
Pretep med baletkami
Za kulisami mestnega gledališča v Gre-r.oblu je prišlo te dni med baletkami do hudega pretepa. Članice plesnega zbora so se razdelile v dve skupini kratko potem, ko so se vrnile s pozornice. kjer so plesale pred občinstvom v najlepši slogi. Za kulisami so re spoprijele z vso vehemenco z nohti in zobmi. Rflvnatelj gledališča jih ni mogel ukrotiti. Red je napravila šele policija, ki je s silo izpraznila preoblačil-, nico za baletni zbor.
Američan Henry C. L a v e r 1 y je iznad«! po 261etnem eksperimentiranju tako rvanl »psihograf«, električno aparaturo i* 2000 delov, ki baje omogoča spoznati človekov značaj iz njegove zunanjosti ter iz raznih reakcij. Na sliki vidimo izumitelja z napravo pri delu
ANEKDOTA
Med svojim bivanjem v Versaillesu je imel knez Bismarck gospodinjo, ki ni bila nič preveč ljubezniva, vrhu tega pa je skušala z državnikom neprestano skle$>ati kakšne majhne kupčije. Nekega dne mu je za neverjetno visoko ceno ponudila uro. na kateri je stal majhen škTat iz brona. Bismarck je kuspčijo odklonil z besedami: »Figurica na uri, ki se tako zmrduje. bi vam lahko bila draga kot družinski portret, kot drag spomin, kakršnega pa vas nočem oropati.«
VSAK DAN ENA
Polnočno srečanje
»Kaj. ob tej uri si drznete prosjačiti?« ^Oprostite gospod, danes delam nadure.«
POMARANČE
M. ŠTELE 8 I. PIELICK
Španske (specijehia znamka Zlati Jelen) Jaffa (najfinejše, sladke) Italijanske (rudeče in navadne)
le pri špecijalni t-.ozni trgovini
Največja izbira!
trgovina s sadjem na debelo
LIMONE
Ljubljana
Kvalitetno blago!
Najnižje cene!
V največji izberi in vedno s v e i e kakor tudi razno drngo južno sadje in zelenjava
Pogačarjev trg
knezoškofijska palača
Zahtevajte ponndbe!
p
V nedeljo pojde...
O R T
Nedeljska tekma med beograjskim Baskom in našim Primorjem bo velik dogodek. Ba^k je danes poleg Bska najboljši klub v državi. Eni ga stavljajo celo nad državnega prvaka. Boriti se namreč zna tako zagrizeno, da ga v tem noben klub v državi ne doseže. Razume se. da so v moštvu tudi odlični tehničarji in igralci prvovrstne kakovosti. Bask bo v Ljubljani predvedel igro. ki je nekakšna izpopolnjena mešanica med Hajdukovo kombinacijo ir. recimo poletno igro zagrebške Con-eordie. Naj omenimo samo igralce, kakršni m) dr. Ivkovič, dolgoletni reprezentativni bek. kakršnega Jugoslavija ni imela in -e sedaj nima. Pote',.-, sledi vodja napada Tomaševič, strah in trepet vseh ligaških vratarjev! Kaj naj rečemo o silovitem ■udarcu desne zveze Detlingerja, ki se drži neprestano vratarja in mu ograža njegovo svetišče. Sarič, levo krilo je bivši igralce BSK in so njegovi precizni centri pravi užitek športnega občinstva
Kaj naj proti vsem tem napravi Primorje, kako naj igra? Ne bomo rekli, da naši ^ralci ne poznajo tehnike, čeprav v tej stroki niso ravno virtuozi. Toda v nedeljo morajo na zeleno polje s tistimi lastnostmi in vrlinami, s katerimi so tolikokrat zadi-vili prijatelje kluba in vse ljubljansko občinstvo. Primorje mora priti na dan s svojo staro živahnostjo, s svojim elanom, z energijo, ki je premagovala vse ovire in zaključevala tudi najtežje tekme s ponosnimi zmagami! Z. ognjem in poletom, kakršnega smo občudovali v tekmah proti : la.šku, Gradjanskemu, proti beograjski Jugoslaviji. V nedeljo bo treba silnega napora v napadu in obrambi. Vsi bodo morali napadati, čc bo treba, prav tako pa tudi braniti naše domače svetišče. Vsak bo moral storiti vse. kar bo v njegovi moči. Potem i .-id. kakor si ga vsi želimo, ne more iz-ostati.
Torej, fantje, v nedeljo na junaški mej-dan! Pokažimo, da se ne damo in da bo v-led našega mesta zopet porastel.
Cross coimtry za državno prvenstvo v Celju
Cross eountrv tek na 10 km za državno prvenstvo v Celju pod pokroviteljstvom 'mestne občine celjske se bo začel v nedeljo 7. t. m. ob 11.15 dopoldne na Glaziji in bo predvidoma trajal do 12. Vse priprave so "končane, markiranje se izvrši v nedeljo J opoldne, če bo vreme deževno, se bo mar-
rala proga z žagovino, sicer z zastavica-mi. Tekmovalci se zbero ob 10. na Glaziji, •ia si? preoblečejo. Začetek bo točen, zato naj tudi tekmovalci pridejo točno ob 10.
Proga bo tekla od Glazije po poti ob levem bregu Savinje do Ložnice in dalje do Eabnega ter skozi Lavo na Glazijo (4300 metrov). Teči je treba po tej progi dvakrat.
Sodniški zbor bo ime! svojo sejo v nedeljo ob 9. dopoldne v klubovi sobi hotela Evrope«, kamor pride tudi savezni delegat. Tam se bodo razdelile posamezne funkcije, določil starter itd.
Seja tehničnega odbora bo v soboto ob 18.30 tudi v klubovi sobi hotela »Evrope«. Pridejo naj gotovo: Pleteršek Seničar Kodre, Urbančič. černe ter vodja kontrol Dobraic Albin, vodja rediteljev žagrar in rrof. Bolhar Vabljene so tudi kontrole, da že tam dobe kontrolne pole in izvedo za svoja mesta. Vse ceijteke klube prosimo, da imenujejo najkasneje v soboto svoje kontrolorje in reditelje, kakor je bilo na šojah tehničnega odbora sklenjeno.
Vse izveneeljske klube pa prosimo, da p.m javijo takoj po prihodu število svojih udeležencev (tekmovalcev), da se bo mogoče ravnati glede kos.l
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. od 3. aprila.)
Odobri se prijateljska tekma DISK : Ilirija 7. aprila v Domžalih. Naknadno se odobri odigranje prijateljskih tekem: Amater : Athletik SK 31. marca v Trbovljah, Zagorje : Retje 31. marca v Zagorju, Bratstvo : Gorenjec 31. marca na Jesenicah.
Po prijavi O. O Celje, glasom sejnega zapisnika z dne 1. aprila sc uvede postopanje proti SK Celju, ker ni prijavilo pravočasno prijateljske tekme O. O. odigrane 31. marca.
Verificirajo se: s pravom takošnjega nastopa za SK Amater Trbovlje: Lantembah Ferdo, s pravom nastopa 13. aprila za SK Bratstvo. Jesenice: Knific .Tože: za SK Maribor: Boncelj Lovro, z-.i SK Svobodo. Ljubljana: Bačak Lado, za Krški SK: Žmavc Miroslav, za SK Dobrno. Trbovlje: Bibič ivan za SK Grafiko, Ljubljana: Jurca Josip. za SK Slovan. Ljubljana. Plečko Anton, Gantar Marjan, Makovec Franc, Roht Franc, za ASK Gorenjec, Jesenice: Werg-les Martin.	.
Pozivata se kluba Grafika in Primorje, da pošljeta izkaznici z odjavo za igralca, in sicer Grafika za Gantar Marjana in Pn-morje za Bačak Ladota. Vzame se na znanje izjava igralca Caleari Franca, da pre-klicuje prijavo za Mars ter da ostane se nadalje član Primorja. Zavrne se verifikacija igralcev Sušnik Antona. Perko Pavla, Rešek Stankota in Masterl Marjana, vsi za Soro. Škof ja Loka, ker niso priložene potrebne slike
Suspendira se igralec Lesjak Vinko, Amater Trbovlje, dokler ne poravna vseh obveznosti do prejšnjega kluba. F.nako se suspendira igralec Gantar Marjan Slovan. Ljubljana, dokler ne poravna svojih obveznosti prejšnjemu klubu.
Dipis SK Slovana Ljubliana, št. 15/1. od 3 aprila se vzame na znanje, ne more pa se izreči suspens igralcu Smkole Rudolfu, Sloga ker je zadržek v smislu pravil prepozno javi jen.
Izjava igralca Zelan Vilkota, SK Maribor se pošlje JNS
Vzamejo se na z^arie dopisi: Laško, št. 122 od 28. marca. Krški SK, št. 10 od 26. marca. Gradjanskega SK Cakovec, br. 66
od 2. aprila, SK Celje od 2. aprila, Svoboda, Maribor od 30. marca, ASK Gorenjec. Jesenice, št. 311 od 28. marca. SK Maribor, št. 74/17 od 38. marca, Zalog, št. 49 od 29. marca, Drava, Ptuj od 1. aprila, zapisnika O. O. Maribor od 26. marca in O. O. Celje od 1. aprila, nadalje poročila službujočih odbornikov gg. Vuge, Juvana, Jančarja, Kerna, Hoftmana Isteniča, Trpina in Seničarja.
Iz seznama verificiranih igralcev se črtata Pantovič Budislav. SK Celje in Kreutz Milan, SK Laško, Tajnik II., Novak.
Službeno iz LNP. Zaradi zasneženih igrišč se odgodijo v Ljubljani vse drugorazredne prvenstvene tekme. Predsedstvo.
V nekaj vrstah. Med nogometnimi sodniki in JNS še ni prišlo do sporazuma. Na tozadevno vest beograjske »Politike«, ki smo jo ponatisnili tudi mi, objavlja uprava Zbora neodvisnih sodnikov v Beogradu, da to vprašanje še ni likvidirano. Resnica je, da so se med nekoliko dobronamernimi člani upravnega odbora JNS tn zbora neodvisnih sodnikov vršili neoficielni razgovori. na katerih se je razpravljalo, kako bi se na najugodnejši način v interesu športa likvidiralo sodnišiko vprašanje. Potemtakem niti uprava Saveza, niti uprava Zbora pri tej stvari nista angažirani, temveč so bili to samo razgovori med posamezniki. — Bask bo prišel v nedeljo na tekmo s Primorjem z naslednjim moštvom: Babič, dr. Ivkovič, Rančič, Klisarič, Ačimovič I., Dimitrijevič, Pavlovič, Baba-novič, Tomaševič, Matijas, Sarič in Mi-lenkovič.
SZNNS. (Službeno.) Plenarni sestanek vseh ljubljanskih sodnikov bo drevi ob 30. pri »Štruklju«. Udeležba strogo obvezna! Pred sestankom istotam ob 19.15 seja u. o. Tajnik Pfundner 1. r.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes točno ob 20. naj pridejo pred Emono: Starec, Hasl, Jug, Bertoncelj, Kukanja, Zemljak, Slamič, Boncelj, šlamberger, Janežič, Makovec, PepČek, Pupo, Zemljič.
Krožna kolesarska dirka v Zgornji Ši-ški, ki jo je nameravala 14. t. m. prirediti kolesarska sekcija 2SK Hermesa, je zaradi nastalih ovir preložena na nedeljo 38. t. m. Tem potom se obveščajo tudi bratski kolesarski klubi, ki so jim bili poslani razpisi s 14. t. m.
ŽKS Hermes, motosekcija, nam poroča, da je dobil njen član L. Starič vabilo z Dunaja, da se dne 7. t. m. udeleži mednarodnih motornih dirk. Starič je vabilo sprejel, ter je na te dirke že odpotoval. Od sekcije ima Starič nalogo, da se na Dunaju pogaja z motoristi, ki bi se naj udeležili mednarodnih motornih dirk na 2SK Hermesovem dirkališču, ki se bodo vršile dne 4. VTH. t. 1. — istočasno poroča sekcija članstvu, katero se je prijavilo za izlet v Gorenjo vas, da je izlet zaradi snega preložen na poznejši čas.
SK Atletik : SK Olimp. Jutri ob 15.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju drugorazredna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in Olimpom. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Sodil bo g. Veble.
STK Moste. (Nogometna sekcija.) Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vseh nogometašev. Sestanka se morajo udeležiti vsi aktivni igralci. Kdor ima kaj klubove opreme, jo mora brezpogojno prinesti na sestanek, sicer zapade kazni. Plačujte redno članarino, da ne bo zaostankov.
Vremensko poročilo s Kofc od 5. t. m. ob 7. Temperatura —8. podlaga 1.20, suhega snega 20 cm, smuka prav dobra, za nedeljo najboljši izgledi
lz življenja na dežel!
RADOVLJICA. Zvočni kino v Radovljici predvaja v soboto 6. t. m. ob pol 21. in v nedelio 7. t. m. ob 17. in 20. do sedaj najlepši film Marlene Dietrichove »Plavo-lasa Venera«.
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes v soboto in jutri v nedeljo 100 odst. nemški velefilm »Jennie Gerhard«, v glavni vlogi Svlvia Sidney. Predigra novi Pa-ramountov tednik.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes v soboto 6. t. m. ob 20. uri in nedeljo 7. t. m. ob 15.15 in 20. uri veliki pomorski film »Bitka«. Za dodatek nov Fo-xov zvočni tednik.
Obrtniški sporazum
»Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino« v Ljubljani nas prosi za objavo naslednjega dopisa:
Na zavijanja in neresnične vesti, ki krožijo v javnosti proti Društvu jugoslovanskih obrtnikov, oziroma njegovim predstavnikom zaradi znanega sporazuma, smo primorani podati naslednjo izjavo:
Sporazum, ki je bil sklenjen 31. marca 1935, je širši javnosti že znan. Ta sporazum je bil sklenjen pod silo razmer ter je popolnoma ustrezal" tako želji javnosti, kakor oblasti.
Sporazum je bil sklenjen v cilju, da se združi obrtništvo, da doseže že zdavnaj zaželjeno zastopstvo v parlamentu in da dobi Društvo jugoslovanskih obrtnikov svoje upravičeno minimalno zastopstvo v Zbornici za TOI. Z volitvami v zbornico bi bilo eno glavnih in načelnih vprašanj rešeno na parlamentaren in dostojen način.
S tem, da so sporazum podprli in odobravali so dali svoje priznanje sam ban g. dr. Dinko Puc in vodilni politiki v dravski banovini.
Vprašamo se zato, kakšna nevidna sila je morala nastopiti, da so preko najvišjih iavnih reprezentativnih gospodov pristaši g Rebeka razdrli ta sporazum in to že nekaj ur po njegovi sklenitvi.
Vedno smo trdili, da smo za časten sporazum. in to smo v tem primeru z naše strani tudi dokazali Sporazum ie bil tak. da ni bil nihče ponižan ali užaljen. Mi mirno čakamo na odločitev merodajnih
gospodov, kaj bodo oni odločili na to postopanje pristašev g. Rebeka in tiste nevidne sile. Spet se je pokazalo, kar smo vedno trdili, da bi bil namreč spor med obrtništvom že zdavnaj poravnan, ako nc bi bilo tiste nevidne sile, ki ta spor želi in podpira. To pa zato, da lahko na račun obrtništva v kalnem ribari. Žalostno dejstvo pa je, da se puste rebekovci na škodo obrtništva izigravati. Obrtništvo samo pa pozivamo, da obračuna s takimi voditelji.
Vsak sporazum je vezan na žrtve. Zato nam ni žal tega sporazuma, če se pa rebekovci boje za svoja mesta, ki jih zavzemajo na račun obrtništva, jim lahko mirno rečemo: »Obrtništvo bo dobilo svojo besedo prej ali slej, takrat bo pa temeljito obračunalo s svojimi vsiljenimi voditelji.«
Tudi za 1. 1935
je vsak »Jutrov« naročnik zavarovaD za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v L ju bi jam
Po so j: točno plačevanje naročnine!
KREPITE SVOJE ŽIVCE!
in vi postanete zopet močni, energični in sposobni za delo. Znanstveno je dognano, da regulira ekstrakt iz življenjetvornih zdravih žlez močne živali (»Kalefluid«), če se ga dovede v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno podrobno literaturo zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. — »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in dro-gerijah.	Reg. S. br. 10537/33.
PARIŠKI SEJEM
od 18. maja do 3. junija 1935
Univerzalni in mednarodni sejem vzorcev in tehnični sejem.
Pariški sejem bo zbral nn prostora 400.000 m' preko 8000 razstavljalcev iz 31 različnih držav, prošlo leto je imel 2,000.000 obiskovalcev.
Ta sejem je »razstava sveta«j vsa večja industrijska podjetja streme za tem, da si zasigurajo čim lepša mei-ta.
Trgovci vseh strok lahko z zanesljivostjo računajo
s tem, da bodo na tem sejmu našli vzorce blaga iz vsesa sveta. Istotako tudi vse potrebne informacije.
Veliki prevozjii popusti so predvideni na železnicah in zračnih linijah za sejemske obiskovalce. Kdor želi izkoristiti te poipuste, naj se obrne na francoski konzulat v Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, Splitu ali na pisarno francoskega trgovskega atašeja v Beogradu. Simina ulica 8.	S7
KUBANY-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce tn mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resijeva cesta 1, ako pošljete vnaprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
t
Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, sin in svak, gospod
JOSIP ŽUŽEK
poštni zvaničnik
v petek, dne 5. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. aprila t. L, ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 5. aprila 1935.
Žalujoči ostali.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Nekoliko kapljic
Eau de Botot
v časi vode daje mlečnobelo tekočino prijetnega okusa in odlične arome. Izredno sredstvo za izpiranje ust in grla desin-ficira in ugonablja škodljive klice in krepi dlesni.
Poskusite našo propagandno stekleničico za Din 8.—
Generalno zastopstvo
D. PECHMAJOU & CIE V ZEMUNU
ŠPEDICIJA TURK
LJUBLJANA
prevzema
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in yse infor«
macije brezplačno. Telefon Interurban 24-59. Vilharjeva e. SS (nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s
tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarjkova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora)
Letošnje
DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE UNION
je od 30. HI. v prometu.
JE OKUSNO, HRANIVO IN ZDRAVO!
Posebno se priporoča materam kot okrepčevalna pijača!
Ob prvi pomladi se je poslovila od nas in odšla v večnost, božjo pomlad
GRAŠIČ JOŽICA
absolventinja dvorazredne trgovske šole
Tako se je končalo mlado življenje, še preden je moglo žeti razočaranje na poti življenja in bolje je njej, ki je odšla, kakor nam, ki smo ostali.
Pokopali jo bomo 7. aprila ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti v Gunc-ljah št. 26 na farno pokopališče v št. Vidu.
Gunclje pri St. Vidu, dne 5. aprila 1935.
JOŽEF in IVANKA GRAŠIČ, starši; OLGA, sestra, in sorodnikL
3520
čitatje „Jutrove" male oglase,
" ki imajgo vedno uspeh!
Uprava državnih monopola
ovim razpisuje
KONKURS
za prijem u službu ustanova Uprave državnih monopola n unutrašnosti 10 (deset) inženjera-agronoma.
U službu če se primiti samo lica muškog pola i to: kandidati koji prvi put stupaju u službu kao pripravnici za zvanja iz § 45 st. 3 činovničkog zakona, a oni, koji dolaze iz državne službe sa VIII položajnom grupom najviše.
Kandidati, koji sc več nalaze u državnoj službi moraju uz molbu priložiti: odobren je nadležne vlasti, za prolaz u službu Uprave državnih monopola, overen prepis diplome, uverenje o sposobnosti i vladanju u službi, overen prepis ocene za poslednju godinu i le-karsko uverenje o zdravlju.
Ostali kandidati moraju uz molbu priložiti sve dokumente po propisu § | 3, 4 i 5 činovničkog zakona u originalu i sa po tri prosta prepisa.
Kandidati koji su završili školovanje na stranim univerzitetima moraju podneti originalni prevod diplome, koja mora biti nostn-ficirana.
Molbe svojeručno napisane i propisno taksirane imajo se predati Personalnom otseku Uprave državnih monopola u Beogradu lli preko pošte najdalje do 1. maja ove godine.
Molbe vezane ma za kakve uslove neče se uzimati u obzir.
Svaki kandidat naznačiče u molbi svoju tačnu stalnu adresu.
Iz Opšteg odelenja
Uprave državnih monopola u Beogradu
MBr 3935
ZA POMLAD
je došla nova konfekcija najmodernejših modelov
Moške obleke .	• • * »	•	Din	250.—
			M	170.—
			W	75.—
			99	75.-
Hubertus plašči za	dame . .	•	»»	250.—
Hubertus plašči za	moške . .	•	n	292.—

ANT. KRISPER
Mestni trg 26	LJUBLJANA Stritarjeva 1—3
Umrl mi je moj mož
dentist tehnik < Pogreb bo 7. aprila 1935. ob 9. uri dopoldne.
Tekla Bruckner-Kleinmmauer.
3507
Ivan Albreht:
Za domovino
»Nekatero ljubico sem že objel,« se hah-lja Jaka, »pa se mi le ni nikoli sanjalo, da bi utegnilo stat; človeka toliko truda, preden nafrfra take cunje nase — Uboga dekleta!«
Med smehom in divjimi šalami se slednjič poročnikov sluga prelevi v brhko mladenko.
»če bi ne pomagal pri tem poslu, bi se te pa še sam zdajle lotil,« občuduje Jaka mojstrovino skupnih naporov in suče Tika na desno in levo, kakor bi res več ne verjel, da je to še moški.
»Glej, da ga temeljito razpališ —« »Brez skrbi!« se reži Tik. »Na kolenih mi bo moral obljubiti večno zvestobo —« »Saj veš, kje je pobočje Raza. V slabi uri si lahko tam,« poučuje Nejc. »Brž okraja se stiska pod skalo zapuščena pastirska koča. Tja pošljem Jova —«
»Velja! Med tem zakurim, da naju ne bo zeblo. Saj Lahi ne bodo opazili dima —<c
»Ne, ne, ko je že zdaj taka megla —« »Ako bi pa med tem imelo kaj ropotati, naju že kdo pokliče —«
»Kako misliš?« naguba Nejc čelo. »Je kdo kaj rekel7«
»Davi so častniki nekaj šušljaH —c »Napad —?«
»Z nasprotne strani se baje nekaj pripravlja. Ne vem, kako so izvohali —«
»Da bi Lahi napadli? No, dober tek! Potem se z Jovom lahko ljubita tja do poletja, ^ zamahne narednik z roko in žalostno ogleduje prazno steklenico.
Dva vojaka stopita venkaj in se kmalu vrneta:
»Brez skrbi greš, Tik —« »Kakšen Tik,* oponaša ta dekliški glas, »jaz sem naša Majdica —«
In zapleše po votlini in hkratu hlastne
po malhi, ki }o pretipava radovedni Jaka.
»Ne boš kaše pihal, preklja dolga!« ga krene po roki. »To je samo za dragega, za Jova, po srcu izbranega —c
Smuk, pa je zunaj Tik-Majdica in hihitaje še pomoli novo steklenico v votlino: »Aha, ste mislili, da boste sami lokali, z Jovom naj bi pa sline požirala —c
Pet, šeet rok hlastne po steklenici, a Tik-Majdica jo že spet tišči v malhi:
»Za ljubezen so zdravila, za bolezen naj bo rum!« £n pokliče narednika, češ: »če kaj pride, boš ti kum —« Glušeč grohot in vse tuli za odhajajočim:
»Srečno pot —!«
s
Pokojen večer.
»Kako je,« ee muza narednik, ko se Jo-vo vrne s straže. »Si kaj opazil?«
»Nisem, brate. Megla je gosta kakor ovčji sir. Prej bi otipal nego videl —« »Potem nocoj ne boš mogel nikamor —« »Kam naj bi šel —?« »Ej, že vidim, Jovo, da ni nobene sile —«
»Kdo pravi, da je sila —!« »Ste ga slišali, dečki? Nič mu ni, jaz pa sem se ve6 dan pehal zanj —« »Ej, Jovo je tič,« se muzajo vojaki. »Da sem tič, bratje, hej — « tleskne Jovo z jezikom, »kje bi že bil.« »Kje neki —?«
»Devet planin, devet dolin bi že preletel do brhke mladenke —«
»Le kako, ko je taka megla, da nikamor
ne vidiš!«
»Za to ni treba gledati, Nejc. Srce pokaže samo pravo smer —*
»Brez peruti pa seveda ni nič,« draži dolgi Jaka. »Ako bi se dvignil na pot, lah-
ko strmoglaviš v prepad —«
»Nič se ne boj,« kaže mladec bele sobe, »kamor bi padel, bi se znal ujeti kakor na kolenih najlepše huriske. Hej, bratec, nikar mi ne govori o tem, da se me ne loti nesreča —«
»Tak praviš, da bi res šel —?
»Cuj, Nejc, zakaj me mučiš, ko veš, ka ko je z menoj —«
»Nič te ne mučim, Jovo, ampak le prepustnico sem ti preskrbel,« Izvleče narednik iz žepa skrbno zganjen list in ga pomoli strmečemu pod nos. »Do treh zjutraj imaš čas, dečko, in lahko greš in počneš, kar ti srce veleva —«
Jovo je kar iz uma, vse bi objel, vse bi podrl, Jovo poje, vriska, ploska, skače in hoče celo objeti debelušnega narednika.
»Nikar, Jovo, saj še nisi pri dekletu! Ali veš, kam smeš s propustnico?«
Jovo samo gleia in se reži. Komaj mu dopovedo o Razd in zapuščeni pastirski
koči
»Da me tam že čaka, praviš? O, Ne^c,
ti zlato očetovsko srce.
In že gre.
»Ob treh, Jovo, razumeš, točno ob treh, sicer nikoli več ne boš smel nikamor —«
»Se pred tretjo uro se vrnem ln pojdem takoj na stražo ali kamor boš hotel.«
»Majdica ji je ime, d« boš vedel poklicati —r
»Srce jo bo klicalo, ne boj ee, Nejc —«
In Jovo vtone v meglo, ostali pa se gro-hočejo votlini.
»To bo še smeha!« se tolče dolgi Jaka po kolenih. »Skoda, da je Tik odnesel rum s seboj.«
Noč molči, le kadar se menjavajo straže, se vzdrami malce zaglušenega nemira čas mineva, smeh se polagoma umakne dremavici. Polnoč je blizu, ko nekdo prilomasti v votlino:
»Bereitschaft —!«
»Kaj trobezljaš? Odkod te je prineslo?« Star vojak se mrko ozre naokrog:
»NI šala, dečki! Komanda Je odredila
strogo pripravljenost —« Narednik se popraska za ušesi: »Da bi jih zlodej! Ali niso znali mak) počakati!«
»Saj naši bi radi, pa se Lahom mueti — Jih menda zebe —«
»Potlej ne bo hudega —» »Nič ne rečem. Prišel sem pač povedat: Nihče naj se ne slači, nihče orožja iz rok. Straže povsod podvojiti —« »Skoda, Jovo bi stražil za tri —* »Ali ga še ni?«
»Saj smo mu dali prosto do treh —« »Da bi se ga le oba skupaj ne navlekla in ne zaspala —
»Kaj ima Tik toliko pijače s seboj? Naj le počaka, grdoba,« se jezno kremži narednik, »nam je privoščil eno samo steklenico —!«
»Potlej ima najmanj še dve. To se bosta zibala!«
Straže so podvojene, vse bdi in čaka. Ura je že dve, leze na tretjo. Žaromet: ližejo po gorskih pobočjih, se plazijo kakor ognjene kače, preskakujejo kakor zmaji in iščejo, iščejo. Vojakov se loteva nestrpnost, nemir. Nekateri na glas preklinjajo to vražjo negotovost, to moreče pričakovanje:
»Udari, hudič, da se spogledamo —!« Telefonisti, ordonanci, sluge se kakor kuščarji plazijo križem, šepetanje, nami gavanje. Kazalec se nagiblje na štiri, na pet Kje je ostal Jovo —?
Na vzhodu bledi noč. Tema se bolj ln bolj redči v sivino jutranjega somraka. Kakor bi jih bruhnila zemlja iz sebe, 6e zdajci oglase nasprotnikovi topovi. Izpr-va posamič, kakor da tipljejo, kod in kam, potem mahoma v skupinah, več ln več. Gore ječe, vse ozračje podrhteva, rohni in grmi v strahotni, pošastni simfoniji razdejanja ln smrti.
Ljudje se tišče kakor miši. Zdaj ne štejejo ur, minut, ampak trenutke. Vsak je dragocen, za slednjega drhti tisoče src.
Tn, tam ee utrga v rohnenje blazen krik
groze in bolečine. In zopet grom, skalovje se lomi, poka in s hruščem in truščem drvi navzdol in podira, ubija, karkoli doseže na svojem besnem potu.
Narednik Nejc se tišči za visoko skalo. Vsakega lasu na glavi se mu drži znojna kaplja. Zdaj ne vidi, ne sliši in ve le to, da ta trenutek še živi. Ah, ta trenutek, ta dragoceni trenutek — »čuješ —« Ne sliši.
»čuješ, brate, hej —!« »O, Jovo — !«
Bosanec 6e stisne k njemu. Oči se mu stekleno zasvetijo.
Do belega jutra, še daleč v dopoldne nori ta pekel, potem je mir.
»Kako je bilo, Jovo?« se narednik otrese strahu in hkratu onemi, ko zagleda mladčeve oči.
»Kaj je z Majdo?« so od nekod prirno-ta dolgi Jaka.
»Tega dekleta ne bo ljubil nihče več,« se zareži Jovo in krčevito stisne puško. »A kje je zdaj?« zaskrbi Nejca. »Spi — « stisne Jovo puškino cev med zobe. Komaj se utegne Jaka zamahniti in mu izbiti orožje iz ust. Rezko poči strel in Jovo se zagrohoče:
rZakaj ne pustiš, brate, zakaj —?« Kakor zver plane nad Jaka. Trije, Štirje moški komaj razklenejo roke, cel roj se jih mora mučiti, preden povežejo ta ukrote besnečega Jova.
»Kaj je s Tikom?« pride dopoldne poročnik Lindenrein v votlino.
Vojaki se spogledajo in narednik komaj iz jeclja:
»Zadavil ga je, ta bedak —« Dva moža neseta vprav ta trenutek povezanega Jova v dolino. Poročnik prebledi in mastno zakolne.
»Pišite, narednik: Junaško padel 3sa domovino!«	(Konec).
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein /50.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2,— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5,— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka .Jut™ JJj,,	v 2aainkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljana«
Do Velike noči bomo odprodali ca
2000 parov
damskih moških in otroških prvovrstnih čevljev po
20—30°/o znižanih cenah
Edinstvena prilika za nabavo lepih, trpežnih in tako
cenenih »JARA« čevljev. Velika zaloga!	Velika izbira!
PRODAJALNE „JARA":
LJUBLJANA: Sv. Petra cesta 20 MARIBOR: Gosposka ul. 18 pri firmi Martine ZAGREB: Ilica 60	2765
Gozdne sadike
za pomladansko pogozdovanje 4- ln 5 letne presajene smrekove ter 2- ln 3 letne meces-nove, prvovrstne, močne ln zdrave, kakor tudi
cipresne sadike
za vrtne ograje ln parke v različnih višinah do 1.20 m Ima poceni naprodaj Franc Dolenc. Preddvor nad Kranjem.
106
MflTfflfl
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din
Poverjenike
do vseh večjih krajih »prejme Zadruga Moj dom. Ljubljana, Dvorakova 8.
6543-1
Perfektna frizer
v trajni, vodni in železni oniulaciji ter manikuri. dobi s 15. aprilom stalno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« t Ljublja ni pod »Perfektna frizerka«
Dobrega sekača
za prodajo mesa, z večletno prakso pri čoku — sprejmem Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro šifro »Mesarija Ljubljana« 6389-1
Hotelsko sobarico
z nekaj kavcije išče za takoj posredovalnica Ogrinc, Aleksandrova cesta št. 7/II 6G35-1
Tkalnega mojstra
i dolgoletno prakso v bombažu in lanu, sposobnega popolnoma samostojnega tehničnega vodstva tkalnice (30 stolov) sprej: mem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen tkalec«.
6577-1
Kuharica
zmožna voditi kuhinjo
srednjevelike g 'Stilne, dobi službo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ahašk«. Starost ne nad 30 let.	6542-1
Trg. sotrudnika
(železninarja)
zmožnega popolnoma samostojno voditi železninski oddelek, vojaščine proste ga. sprejme večja trgovi aa mešanega blaga. Pred nost imajo izvežbani v mešani stroki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod značko »Železo«. 65(24-1
Pek. pomočnika
ki bi raznašal tudi pecivo
in učenca
z oskrbo v hiši sprejme takoj pekarna Petač na Jesenicah.	6568-1
Krojaškega
pomočnika
sprejme takoj Vlado Groz nik, krojaštvo, Slape 36. p. D. M. v Polju. 6680-1
Korespondenticu
sa znanjem njemačkog )e zika, stenografije i stroj« pisa, tražimo za provineiju Nastup službe odmah po željan. Cenjene ponude 8» platežnim zahtjevima po slati na oglasni oddelek »Jutra« pod uPouzdan«.
6569-1
Samostojna
kuharica
resna in zanesljiva, dobi stalno službo v trgovski hiši na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6466-1
Čevljarski pomočnik
dobro Izvežban v prikroje-vanju gornjih delov, dobi takoj stalno službo. — Pogačar, Kamnik štev. 22-6600-i
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Novi predmeti
so dospeli. Najnižja eena za preprodajalce in potni ke. Prid e takoj. Lindič, Ljubljana, Dalmatinova 5.
6635-5
Sluf.be išče
Beseda 50 para. davek 2 Din, za Šifro ali dajanje iaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din.
Gospodična
izobražena, želi mesto so barice, blagajničarke.. vzgo jiteljice ali gospodinjske pomo^niiv pri i>ošteni drn žinL Naslov: Ograženšek Dora. Velenje.	6491-2
Izredna prilika!
Prodam tovarniško nov, nerabljen foto-aparat
»Ihagee« 9 X 12 f 1 : 4.5. Na ogled med 16. in 16. pri Sedej, Stari trg št. 36 6604-6
Parni lokomot. kotel
ugodno naprodaj pri Sploš ni stavbni družbi Maribor Tezno. Kotel je zelo dobro ohranjen in ss ga lahko takoj stavi t pogon Velikost kurišča 0.8 qm. kurilna površina 40 qm. pritisk pare 12 atm. Vse nadaljnje informacije na razpolago pri imenovani tvrdki.	6467-6
Lovci!
Primerno količino plemenskih jajc fazanov vsake vrste odda Uprava lovišč Rudolfa pl. Pongratz — graščina Dornava, pošta Moškanjcl.	6403-6
Lepo zbirko
kaktusov
po zelo n god ni ceni na-proda v Pražakovi ul. 17/1 ___ 6637 6
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro al) daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ekonom, limuzino
ter dvotonski tovorni avto
ugodno proda 0. Žužek T Ljubljani, Tavčarjeva M.
6624-10
G. Th. Rotman:
Brata Smuka
»Samo da ne bi prepogosto delal takih reči!« je odvrnil kmet »Ali je mar mislil, da rasto tam gori hruške?« Nato se Je vrnil in prinesel z doma dolgo, močno vrv. Na konec te vrvi je privezal težak kamen, ga zavihtll okoli glave In vrgel vse skupaj čez jarek, tako, da Je obdržal drugI konec vrvi v roki.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja aa
Trgovski pomočnik
igilen, vojaščine prost — išče kjerkoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nastopim lahko takoj«.
6606-2
Prvovrsten izložbeni aranžer
in dober prodajalec modne, manufakturne in špecerijske stroke, želi premeniti mesto. Gre tudi na deželo_ Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »»Jutra« pod šifro Samostojen aranžer«.
6608-2
Gospodična
poštena hi marljiva, vajena pisarniškega dela _ — strojepisja, nemščine itd. gre v katerokoli pisarno ali kot blagajničarka i trgovino. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna ln poštena svojemu šefu«.	6840-S
m*
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Paral kotel
stojeS, ta 8 m* kurilne površine, 10 HP, trasmisijo. ventilator, avtomat, vodno črpalko po nizki cen! proda Adolf Bernhard, Mart bor, Aleksandrova it 51.
6555-6
Pisalne mize
in drugo pisarniško opremo kupimo takoj, ponudbe pod »Pisarna« na oglasni oddelek »Jutra«. 6656-7
[Kapital
Prodajalniški
inventar
vskladlščen v Mariboru, Izredno poceni prodamo tudi na knjižice. Informacije: Kranjc. — Maribor, Buždta 7.
6131-16
Družabnico
trgovsko naobraženo, išče mlad trgovec za prevzem trgovine. Potreben kapital 30—40.000 Din ali več. V poštev pridejo tudi hranilne knjižice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovina 36«. 6684-16
Parcelo v Ljubljani
ob Dunajski cesti v bližini Bavarskega dvora kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »5'arcela«.
6810-30
Posestvo s hišo
oddam takoj v najem t okolici Ljubljane. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra fifil3-20
Nova hiša
enonadstropna, ob glavni prometni cesti pri Ljubljani, pripravna za gostilno, trgovino in .nesarijo, z vrtom, vodovodom in elektriko, 7 let davka prosta, naprodaj. Polovico knjžice, ostalo gotovina. Naslov t vseb poslovalnicah »Jutra« 66:5-90
Trgovino
z mešanim blagom, v mestu ali na deželi vzamem v najem. Plačam v goto vini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Promet 30«.	658W7
Kompan;ona
"•ospoda ali gospodično, « kapitalom 60—80.000 Din sprejmem za dobro vpeljano tekstilno industrijo v Vojvodini. — Ponudbe na i oglas, oddelek »Jutra.- pod,-»Kompanjon«.	6633-16
Posestvo in razne parcele naprodaj
Vzamejo se vložne knjižice Kmečke in Ljudske poso jilnice v Ljubljani, Mestne hranilnice ljubljanske ter Posojilnice v Ribnici. Po jasnila daje I. Oražtm v Mostah.	6020-20
Lepo posestvo
z zidano hišo, gospodarskimi poslopji in veliko za logo brusnib kamnov — vsled smrti posestnika po ceni naprodaj. Dr. Kolte-rer. Rogaška Slatina.
8564-20
Manjše posestvo
kupim r ljutomerskem ali ormoškem okraju. Plačam v gotovini. — Ponudbe na Božič Ernest. kolodvor Za greb Sava.	6636-30
Trinadstropno hišo
trgovsko in stanovanjsko, v centru mesta prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Razmere 1,100.000«.	6650-30
Trgovski lokal
v najprometnejši ulici centra Ljubljane, pripraven za vsako trgovino ali obrt. oddam z majem proti niz ki najemnini. — Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra« 6593 19
V najem
Hotelsko
restavraci'
v večjem mesta ali znanem letovišču vzamem takoj t najem Ponudbe na podrut. »Jutra« v Mariboru pod »Premožen reetavrater«.
6533-17
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ajdov med
pristen, po Din 10 za kg razpošilja Kmetijska družba, skladišče Maribor — na drobno in na debelo.
6556-33
Beseda 1 Din, davek 2 DH>. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mecesnove deske
20, 35, 30. 40, 50 in 60 mm, 4 m dolge, suhe. okrog 40 m* takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Me-nesen št. 18«.	6572-15
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in kopalnico od dam « 1. majem v Metel kovi ulici štev. 3. 6585-31
Enosob. stanovanje
t nritiklinami takoj od dam. Na Sv v > seh poelo valnicah »Jutra«. 6651-31
Tri sob. stanovanje
• kopalnico ln pritiklinaml oddam s 1. majem r ne posredni bližini šišenske mitnice. — Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.
6603-31
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in vsemi pri-tiklinami, zračno, solnčno, vse pod enim ključem — oddam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Podrožnik«.	G5&4-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje, oddam s 1. majem v Rožni ulici št. 27 (Šentjakobski okraj) 0633-31
Stanovanja
Sobo
lepo opremljeno, s parkoii in elektriko oddam na Fri-škovcu št. 8. eaai-23
Mesečno sobo
lepo, a strogo separiranlm vhodom oddam na Mestnem trg« K7/U-6. 8G-T-28
Prazno sobo
solnčno, s kopalnico, oddam gospodu v Gajevi ul. št. 5/V levo.	6&4S-33
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
t kopalnico in pritiklinami ižčem z junijem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dve osebi«.
6623-21/i
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gospoda
sprejmem na hrano In sta novanje z vso oskrbo. — Šiška, Medvedova št. 35, pritličje.	65S7-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, »olnč no in zračno, tik tivolske ga gozda oddam. Cesta aa Rožnik 47.	6501-33
Elegantno sobo
mirno, svetlo in »olnčno, s posebnim vhodom s stopnic takoj oddam na Friškovcu št. 3.	6653-33
Sostanovalca
sprejmem t čisto sobo i elektriko ta 130 Din, t zajtrkom ln perilom pa za
3-20 Din Pr-.'. :č. Vrtala 3 H nadstr.	6560-33
Opremljeno sobo
oddam ▼ Pleteršnikovi ul. št. 36/H (pri Sv. Krištofu) 6640-33
Sobe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din, ta SItro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši tnesek 12 Dio.
Sobico
ižčem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalen« 8506-33.'a
Dijak-sedmošolec
išče s 1. majem sobico — brez ali s hrano. Ponudbe na oglasni "-Melek »Jutra« pod »Skromen«. 9656-:33/a
Sobo
pri samostojni dami ali
pose€tnici ;šče upokojenec 'vdovec) z gotovino. Ponudbe na r*~'.i»ni oddelek »Jutra« pod »Zadovoljstvo« OMl-a^a
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Oin
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupimo. Najnižje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj 838«.	64S5-CS
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pianino
x železno konstrukcije, la
harmonij
evropskega sistema kupim Ponudbe s skrajno c«n«
n;'
značko »Takojšnje plačilo« •616-35
mmsm
Beseda 1 Din, davek 2 D'-i, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Par svilenih pinč-kov in sijam. mucke
prodam. Naslov v v»eh poslovalnicah »Jutra«.
Bejeda 2 Din, davek 2 Din
ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjii tnesek 20 Din.
Iskrenega
petje ljubečega prijatelja
v starosti do 4t? let, iščem v svrho sprehodov službe prostega časa. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pevec prijatelj«.
6606-3i
Uspeh
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje » Jutro vih« oglasov!
Berite naš novi roman!
V nedeljo, dne 7* aprila!
Ne zamudite! Naročite „Jutro"! Poravnajte naročnino!
V nedeljo, dne 7- t. m. s PRIČETEK NAŠEGA NOVEGA ROMANA
R. L. Stevenson
Saint-Yves
Prigode francoskega vojnega ujetnika na Angleškem
To delo visokih umetniških kvalitet, izpod peresa enega največjih pripovednikov, bo očaralo preprostega bralca enako kako izbirčnega sladojedca. Stevenson je mojster psihološko dosledne zgradbe, napeto zasnovane fabule, živo nazornega prikazovanja ljudi in narave. In, kakor pri vseh velikih angleških romanopiscih: njegovi ženski liki so polni tiste mile prepričevalnosti. ki nas uklene že ob prvem srečanju in ne odneha vse do zadnje strani.
kot tiskarnarja Prane Jezeršek. - Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani