Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvoriSču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. un dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-
žujejo.
HARODHl
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 201.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 3. septembra 1909.
Čekovni račun 48.8I7l
Leto I.
Za slovenskega otroka!
(Pismo slovenskim starišem in narodnim društvom ob začetku šol. leta.)
Le par tednov nas še loči od onega važnega dneva, ko bo peljala slovenska mati in slovenski oče svojega otroka z rodnega doma, in se bodo začele polniti naše šole po mestih, trgih in vaseh z mladim življenjem, z novim, zdravim naraščajem. Skoro pozabljeni so tudi že na Slovenskem oni stari časi, ko se ni brigala za otroka nobena oblast, ko še ni bilo pravih šol, če so pa bile, je bilo na prosto dano starišem ali pošiljajo svoje otroke v šolo ali ne. Danes so te razmere bistveno drugačne, država zahteva šolsko obveznost, pomen šole postaja od dne do dne večji, začenjajo ga ceniti tudi starejši, dobro vedoč, da je dobra šolska vzgoja najboljša dedščina, ki jo morejo dati svojemu otroku na pot v življenje. Z rastočim pomenom in nalogami šole pa se začenja tudi boj za šolo, boj za pravico v šoli in nad šolo. Tako vidimo danes, da se borita za šolo država in cerkev, da se borijo za šolo posamezni narodi in da stavijo na šolo upravičeno svoje zahteve tudi stariši, ki izročajo šoli najdražje, kar imajo — svojega otroka! Vsemu naj bi služila šola, le ne mladini, njeni vzgoji, kateri edini je namenjena in posvečena.
V 20. stoletju — ki je baje stoletje otroka — stoji ta najsvetejša naprava napredujočega človeštva pri nas v Avstriji, sredi najljutejših narodnostnih in političnih bojev. Tu ne pomagajo nikake pritožbe o krivicah in barbarskem, nekulturnem postopanju države in vladajočih narodov, tukaj odloča zopet moč, in spet vlada in gospodari močnejši in silnejši.
S tem sem pa tudi že povedal, da se moramo boriti za svojo slovensko-
narodno šolo, da se moramo boriti za slovensko mladino, da se nam zopet v novem šolskem letu ne bo izgubilo tisoče in tisoče slovenskih otrok v tujih nemških šolah.
Živimo v dnevih najresnejših in odločujočih narodnostnih bojev. Nekaj priseljenih Nemcev in na tisoče slovenskih odpadnikov nam skuša okužiti in zastrupiti v nemških šolah naše slovenske otroke, da bi si tako izredili iz naše slovenske krvi svoje pokorne hlapce in sužnje, ki bi jim naj služili in jih bogatili z delom svojih rok. Povsod po jnestih, trgih in ponekod že po slovenskih vaseh so sezidali s tujim denarjem, nabranim po Nemškem — velike, ponosne stavbe — nemške šole — v katere vabijo iu lovijo otroke slovenskih starišev. In novi milijoni se nabirajo za take šole. Nemci na Avstrijskem in na Pruskem zbirajo milijone za vaše otroke, slovenski stariši, da bi s temi Judeževimi groši podkupili tebe, slovenska mati in slovenski oče, da prodaš svojega otroka v nemško šolo, ki ne bo skrbela za njegov blagor in srečo, pač pa napravila iz njega nemčurskega divjaka, ki bo delal sramoto svojemu rojstvu in svojim slovenskim starišem.
Že so izdali nemški listi oklic: lovite slovenske otroke v nemške šole! In prišli bodo iz mest in trgov plačani odpadniki k Vam na dom ter Vam bodo obljubljali vse dobrote in Vam sladko govorili, kako ljubijo Vas in Vaše otroke in kako jim želijo dobro, da jih pošljete v nemško šolo. Branite tedaj, slovenski stariši, svojo čast in svoje otroke, ne prodajajte jih in ne izročite jih največjemu sovražniku slovenske mladine — nemški šoli in nemčurskemu učitelju!
Narodna društva, posebej še podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, sedaj glejte, čaka vas veliko dela. In
sveta dolžnost vsakega Siovenca, vsake Slovenke je, da poučuje te še nezavedne slovenske stariše, da ubrani te tisoče in t soče svojih malih slovenskih sester in bratov, da jih ne požre nemškd, šola. In ti slovenski učitelj, slovenski duhovnik, slovenski mladenič in mladenka pojdite od hiše do hiše, dobro mišljena prijateljska beseda bo odprla oči še mnogim zaslepljenim starišem, da bodo spoznali resnico, da je le v maternem jezika možna dobra vzgoja in prava izobrazba otrokova!
Slovenska šola pa, ki sprejmeš največji narodni zaklad — slovenskega otroka — zavedaj se tudi dvojega narodnega poslanstva ter vzgajaj in čuvaj narodno-zaveden, ponosen, izobražen in zdrav slovenski naraščaj — svojemu narodu!	I. P.
Politično kronika.
z 0 položaju. „N. Fr. Pr." piše v večerniku od 1.1, m., da pogajanja dr. Glombinjskega s predsedništvom Slovanske jednote niso prinesla še nikake spremene v položaju ter dokazuje, da stoji javnost v vprašanjih notranje politike pred izrednimi zaprekami. Tako se Čehi branijo ponuditi Nemcem za opustitev obstrukcije v češkem dež. zboru narodne koncesije. (Tu treba „N. Fr. Pr." opozoriti na to, da so baš Nemci postavili načelo, da se slovanska obstrukcija v parlamentu ne sme odkupiti z nikako narodno koncesijo ter so bar. Bienerthu zagrozili, da stopijo sami v obstrukcijo, kakor hitro bi slovanskim obstrukcijonistom dal še tako neznatno koncesijo, da se z njo odkupi od obstrukcije. Čehi se drže tega nemškega načela, kajti kar je Nemcem prav, bi moralo biti za Slovane dobro.) „N. Fr. Pr." hvali nadalje dr. Glombinjskega, ki je izjavil, da se nemških zahtev ne sme presojati s stališča po-
litične takt'ke, temveč edinole po nji notranji stvarni opravičenosti. S tem je baje Glombinjski izrekel pravo besedo. S to razlago bo Glombinjski pač težko zadovoljen, kajti kaj bi pač Glombinjski in kaj bi celo Kolo polskie reklo, ako bi Rusini v gališkem dež. zboru hoteli obstruirati in hoteli poljsko večino z obstrukcijo prisiliti, da jim dovoli narodne koncesije. „N. Fr. Pr." upa, da se tekom Bienerthovih konferenc ves problem delazmožnosti razdeli v dve vprašanji. Prvo vprašanje je, ali bodo Čehi pripravljeni dovoliti Nemcem na Češkem njih zahteve. Ako bi se ne posrečilo omogočiti delavnost češkega dež. zbora, postane aktualno drugo veliko vprašanje: ali bo mogoče odločiti vprašanje parlamenta od vprašanja delazmožnosti češkega deželnega zbora. Bode li mogla poslanska zbornica poslovati, ako češki deželni zbor ne bo zmožen delovati? V odgovoru na to vprašanje tiči ključ za najbližjo parlamentarno bodočnost, pravi „Neue Fr. Pr.". Na to odgovarja „Den": Ako Nemci zahtevajo za omogočitev delazmožnosti češkega dež. zbora izpolnitev njih narodnih zahtev, bi mogle češke stranke razviti v parlamentu nasproti nemškim zahtevam na Češkem češke zahteve državi nasproti." — Kakor vse kaže, se bodo vsa pogajanja razbila, Nemci in vsi reakcijonarci se z Bie-nerthom vred vesele, da bode „močna vlada", mesto da bi sama odstopila, ker ni zmožna napraviti red v državi, državni zbor razpustila in razpisala nove volitve. Tudi „Slovenec" se že neizmerno veseli tega, ker upa, da bodo klerikalci dobili še onih par mandatov, katerih pri zadnjih volitvah niso mogli še dobiti. Za to ceno bi se Krek sprijaznil z Bilinjskim in Šusteršič z Bie-nerthom, vsaj za dobo volitev, i'opolne zmage so si naši klerikalci v svesti, zato že komaj čakajo, da bi bil par-
LISTEK.
Stara Izergil.
Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik.
Konec.
„A iz teme je zrlo na potnike nekaj nenavadnega, temnega in hladnega. To je bil mučen pot, in ljudje so obupavali. Toda mesto da bi pri-poznali svojo onemoglost, so se razsrdili in se zgražali nad Dankom. Zopet so mu dejali, da je slab vodnik.
,,Slednjič pa so se ustavili in sredi razsajanja elementov, razsvetljeni od strašnih bliskov, so izpregovorili svojo sodbo nad Dankom:
—	„Izvabil si nas iz našega varnega zavetja, obljubil si nam, da nas boš rešil; zaman smo šli na pot! Slab vodnik si nam bil in zato moraš umreti! —
„Strašen blisk in grom sta potrdila to obsodbo.
„Danko se je vzravnal in dejal:
—	„Rekli ste mi, naj vas vodim, in ker sem čutil v sebi pogum, sem
vas vedel na pot. Sledili ste mi kakor čreda ovac, sedaj ste opešali in nečete se rešiti! —
„Zdajci so se še bolj razljutili in upili so:s
— „Proč ž njim! — „Njih jezni krik je prevpil grmenje. Danko je izprevidel, da je porabil svoje najboljše moči za zverine. Mnogo jih je ostalo okrog njega, a na njih licih ni bilo sledu človeštva. Poznali niso usmiljenja.
„Tedaj je vzkipelo v njegovem srcu ogorčenje, a iz usmiljenja nad temi ljudmi jo je zopet udušil. Ali niso bili brez njega izgubljeni? Kakor plamen je žarela v njem ljubezen, in ž njo objednem želja, rešiti jih in tedaj so v njegovih očeh zablisnile iskre tega žarkega ognja . . . Oni pa so menili, da je ta ogenj jeza in da se hoče ž njimi prepirati... In pripravili so se tudi oni na boj in kakor divje divje zveri so se mu približali, da bi se tem lažje vrgli nanj . . .
„Spoznal je, kaj nameravajo, in še večja je postala njegova ljubezen.
„A gozd je neprenehoma pel svojo
mračno pesem, in grmelo je venomer in deževalo . . .
—	„Kaj bi storil za te ljudi? — je kričal Danko glasneje od groma.
„In naenkrat si je pretrgal prsa ter vzel srce iz njih in ga avignil kvišku nad glavo . . .
„Stokrat jasnejše je svetilo to srce kot solnce. In gozd, ki ga je razsvetljevala ljubezen do bližnjega, je molčal. Tema se je umaknila in tamkaj, globoko v šumi, je padla v močvirje. A ljudje so stali kakor kamen, presenečeni in prestrašeni.
—	„Pojdimo! — je zaklical Danko in skočil na svoje mesto, držeč visoko nad seboj goreče srce in razsvetljujoč ž njim temno pot . . .
„Stopali so za njim, začudeni in očarani. Tedaj je gozd zopet zašumel; začudeni so vihrali vrhovi dreves . . . a njih šum je uglušil topot bežečih ljudi . . . Polni poguma in hrepenenja so sledili gorečemu srcu. Tudi sedaj so hiteli pogubi nasproti, a bili so veseli in srečni . . .
„In tedaj se je naenkrat razmaknil gozd pred njimi, razmaknil se je in
ostal za njimi, gost in teman, a Danko in njegovi ljudje so stali naenkrat v celem svetlem morju in obdajal jih je sveži, zdravi vzduh. V gozdu je še vedno razsajala nevihta, tu pa je sijalo solnce, cvetela stepa, trava se je bleščala v zlatih deževnih kapljah, reka pa se je svetila kakor srebrn trak...
„Že se je nagibal dan k zatonu; večerna zarja se je spuščala nad vodovje in je rudečila kakor kri, ki je kakor široka reka tekla iz Dankovega ranjenega srca . . .
„Umirajoči junak je uprl svoj pogled na širno stepo — radostno je zrl na svobodno zemljo in ponosno se je nasmejal. A tedaj se je zgrudil in — umrl ... ••
„Drevje je molčalo in molčala je trava, ki je popila Dankovo kri . . .
„A ljudje, veseli in polni nad, niso videli niti umirajočega Danka, niti njegovega še vedno gorečega srca. Samo je je opazil, in, boječ se nečesa, je stopil na krvaveče srce . . . Tedaj pa je še enkrat mogočno zaplamtelo, razpršilo se v iskre in ugasnilo . . .
lament razpušcen in da bi spustili svoje Agreže nad Plojeve volilce, da je privedejo v tabor edinoizveličevalne rimske internacionale.
Axmann-Koliskov zakon na obzoru. Na shodu okr. zastopstva v Simmeringu je govoril okr. načelnik Hirsch o dunajskih protičeških demonstracijah ter dejal, da bi bilo vsemu temu naenkrat konec, ako bi se vlada odločila predložiti Axmann-Koliskov zakon, ki določa nemščino kot edini učni jezik na vseh šolah na Nižje Avstr., v sankcijo. S tem bi bili Nemci očuvani pred češkimi agitacijami, ki so edine pro-uzročile vse demonstracije. Stavil je dva predloga: 1. naj se dunajski mestni svet potegne za to, da bode Axmann-Koliskov zakon sankcijoniran, 2. naj se vse dunajske okrajne zastope pozove, da se tej akciji pridružijo. Oba predloga sta bila sprejeta in protičeška in protislovanska gonja se bode s podvojeno srditostjo začela pod pokroviteljstvom samega dr. Luegerja in njegovih klerikalcev. Krščansko socijalna stranka se imenuje „državna stranka", je zaupnica naših klerikalcev ter se dela, kakor bi bila prijateljica „tria-lizma". Njeno postopanje v tem vprašanju nam jo pa kaže v pravi luči: Axmann - Koliskov zakon stoji v na-sprotstvu s temeljnimi državnimi za-* koni iu z njegovo sankcijo bi bila ustava prekršena. Toda kaj klerikalcem drž. temeljni zakoni, kaj jim je ustavnost mari, ako si z nemškim radikalizmom lahko pridobe še nemške meščanske kroge in s temi neomejeno politično moč? In od takih ljudi naj bi Jugoslovani pričakovali politične in gospodarske svobode?
Dnevno kronika.
Severni tečaj — dosežen ? Iz Ler-wicka je telegrafiral nadzornik grön-landske kolonije v Kopenhagen, da se vrača dr. Cook, ki je bil maja tega leta na severnem tečaju. Odšel je bil 21. aprila 1908 tja. Našel je tam baje suho zemljo, 30 km2 površine, ki je baje bogata na divjačini.
o Reorganizacija armade na Srbskem. Pri novi zakonski predlogi, ki mora priti pred skupščino, bo imela Srbija mesto dosedanjih 5 divizij celih 8. Uvedla se bo 20 mesečna služba brez dosedanjih ugodnosti za nekatere. Ustanovili bodo akademijo generalnega štaba.1 Služiti bodo morali Srbi od 17. do 50. leta. Po tej predlogi bi se imeli tudi strogi predpisi glede avanziranja oficirjev izvrševati.
„Glej, to so one modre iskre, ki
plavajo pred nevihto tam nad stepo ..."
* * *
Sedaj, ko je starka končala svojo krasno povest, je zavladala na stepi nakrat grobna tišina, kakor da bi tudi ona razmišljala o hrabrem Danku, ki je za druge zanetil svoje srce in umrl, ne da bi bil od njih zahteval kakšno nagrado.
Starka se je naslonila na košaro z grozdjem in zadremala. Kakšen zaklad pripovedk in pravljic je pač še spal v njej! Zopet sem se domislil hrabrega Danka z gorečim srcem in razmišljal sem o človeški fantaziji, ki je izmislila toliko krasnih povesti o minulosti, v katerih so živeli še junaki in heroji, in slednjič o tužni dobi, ki ne pozna niti močnih ljudi niti velikih dogodkov, o dobi, ki vse zasmehuje, ki se vsemu roga — katere otroci imajo srca, ki so že od rojstta mrtva . . .
Zavel je veter in odnesel ubožne cunje, ki so zakrivale prsa stare Izergil, ki je že trdno spala. Pokril sem njeno staro telo in se vlegel poleg nje . . . V stepi je bilo tiho in temno. Na nebu so pluli oblaki, počasno, tužno . . . . Morje je šumelo burno in strašno . . .
o Češki klerikalci in naprednjaki.
Češki klerikalci so imeli v Kraljevem Gradcu katoliški shod, katerega so se udeležili vsi nadškofi, škofi, mnogo kanonikov, duhovnikov, aristokratov in tudi veliko število od te gospode odvisnih ljudi. Mislili so, da dobe s tem zborovanjem ves kraljevograški okraj popolnoma v svoje roke — toda prišlo je drugače. Naprednjaki so sklicali protestni shod na isti dan t. j. na nedeljo 29. aVg. t. 1. Temu pozivu se je odzvala-ogromna množica. Zbrali so se v javnem vrtu na Strelnici ter korakali v slavnostnem sprevodu skozi mesto. Sprevoda se je udeležilo 9000 ljudi. Na čelu so korakale napredne žene in dekleta, katerih je bilo posebno mnogo in ki so s svojo udeležbo javno pokazale, da so se otresle duhovniškega vpliva. Po sprevodu se je vršilo zborovanje, na katerem so govorili: L. Konte, dr. Šmeral, dr. Lo-skot, dr. Erban, dr. Klumpar in drugi o politični in gospodarski nevarnosti klerikalizma, o odnošajih med češkim narodom in Rimom, o nevarnosti klerikalizma za šolstvo itd. — Proti klerikalni shod je imel na vse ljndstvo velik vpliv in je klerikalce silno potrl.
o Strah pred Berolinom. Baron. Bienerth je bil na dopustu v Kitz-biichlu na Tirolskem, kjer ga je posetil avstr. prestolonaslednik. V Kitzbiichlu je bil na letovišču tudi nek Prus, ki si je bil tam najel vilo, na kateri je razobesil velikonemški prapor v pozdrav nadvojvodi Francu Ferdinandu. Okr. glavar mu je pa zapovedal, naj zastavo sname. Nemec se je proti temu pritožil pri nemškem konzulu v Ino-mostu ter- je takoj odpotoval iz Avstrije. Na pritožbo nemškega poslaništva na Dunaju se je uvedla preiskava, ki je imela ta-le uspeh: Tirolski namestnik je osebno izrazil obžalovanje nad dogodkom nemškemu konzulu vlnomo-stu, okrajni glavar je pa dobil ukor, ker je v svoji nerodnosti pozabil na — ozko prijateljsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo. — Pa naj še kdo reče, da se Berolina bojimo!
o Preiskovanje Črne Gore. Posi, prof. Hräsky je dobil od črnogorske vlade vabilo, naj preišče Črno Goro v kulturno-tehniškem in vodo-gospodar-
skem oziru. Prof. Hräsky je ta poziv sprejel ter bode to nalogo tekom septembra izvršil.
o Na dopisnici — 13.170 besed. Čuden rekord je dosegel neki t ameri-kanski risar, Farwell v Broklynu. Posrečilo se mu je na zadnjo stran dopisnice napisati 13.170 besed. — Dva tedna je pisal in na uro je mogel napisati le pet vrst. Izbrani stavek, 16 besed, je napisal 878 krat. Pisavo se lahko bere, dasi je najmanjša in najožja do sedaj.
o „Narodna obrana" je zopet začela poslovati. Namen ji je, da ustanovi v vseh deželah, kjer bivajo Srbi, podružnice in dopisujoče komiteje. Pri oživljenju podružnice v Kruševcu je razvijal vseučiliški profesor Dačič pro-granl in pri istem je napadel AvstrijOy Dosedaj se je oživilo v Srbiji 22 podružnic.
o Eksekutiva narodno radikalnega dijaštva opozarja znova na svoj III. shod narodno radikalnega dijaštva, ki se vrši od dne 16.—19. sept. v Ljubljani. Shod posetijo v obilem številu češki, hrvaški in srbski akademiki in zato je dolžnost vsakega somišljenika naše struje, da se shoda udeleži. Prav uljndno vabimo pa tudi vse drugo napredno dijaštvo in naše prijatelje izven dijaških vrst. Prihodnji teden se razpošljejo vabila in naznani natančen vspored. — Vse one tovariše, ki se nameravajo shoda udeležiti nujno prosimo, da že sedaj naznanijo to „Pro-aveti" v Ljubljano (Mestni dom).
o III. shod narodno radikalnega dijaštva v Ljubljani od dne 16.—19. septembra obeta postati sijajna manifestacija naprednega slovenskega dijaštva v zvezi s hrvatskimi, srbskimi in češkimi dijaki. In takšna manifestacija je ravno sedaj potrebna, ko so klerikalci napeli vse moči, da zasužnijo tudi slovenskega akademika. Kakor je bil katoliških aijakov shod le shod ljudi, ki so se v svoji brezznačajnosti zapisali najhujšemu hlapčevstvu in zatajili svoje najsvetejše ideale, tako naj III. shod narodno radikalnega dijaštva pokaže, da še večina slovenskih aka-
demikov ni v klerikalnih vrstah, ampak da so odločeni z resnim delom in z značajnostjo privesti svoje ideje do zmage! Dolžnost vsakega naprednega dijaka torej je, da se tega shoda udeleži; slovensko inteligenco, posebe pa še učiteljstvo pozivamo, da ne zamudi ob času shoda s svojim posetom pokazati našemu dijaštvu svojih simpatij in svojega priznanja. Učimo se od Klerikalcev podpirati dijaštvo naprednega mišljenja!
Dopisi.
a Od Sv. Jurja ob Ščav-
nici. Minul je naš dan! potihnila je godba, potihnilo petje, a spomin na to dijaško prireditev bo ostal v naših srcih še dolgo časa. Vkljub silni proti-agitaciji onih, od katerih se mora od slej naprej vsak zavedni Slovenec, ne rečem samo napredni Slovenec, obračati s studom, se je obnesla ta slavnost imenitno, da, nepričakovano imenitno. Vsi sedeži in dokaj stojišč je bilo razprodanih. Koga bi ne obdala radost, ko je videl, da še biva tu zaveden narod, ki zna čislati pravo, narodno delo. Res, v uti je bil cvet naroda, proti kateremu je deloval in še deluje tukajšnji klerikalizem. Igralci so rešili svoje uloge prav dobro, najbolj seveda Brenk (Muršec iz Ljutomera), ki je takorekoč ustvarjen za gledališče. In telovadba! Ali ste že videli čile sokole? Gotovo! Istotako so dospeli naši krepki in za narod delavni dijaki med sviranjem koračnice „Mladih vojakov" na ielovadišče. Vaja za vajo se je imenitno obnesla, ljudstvo je dajalo duška svoji zadovolj-nosti z vednim ploskanjem in živio-klici. Dijaki — posebno tov. R. K. — so lahko ponosni na ta prvi javni nastop. Lepo se je razvila prosta zabava, ki je trajala do ranega jutra. Pri licitaciji se je dobilo za navadno „kubo" 6 K 60 vin. in za „narodni venec" nad 2 K.v— Narod je vedel ceniti naše delo in to nam je plačilo. Dobiček se razdeli „C.-M. družbi" in „Šentiljskemu domu", četudi je „Stiraža" delovala proti veselici, za kar se ji lepo zahvalimo. Živel 29. avgust, živel neodvisen slovenski narod!
Štajerske novice.
v Deželni poslanec Verstovšek se
silno razburja zaradi nekaterih dopisov „Nar. Dn." o njegovem političnem delovanju. Navzlic smešni pozi — mož se res tudi pri klerikalcih ni ničesar naučil — pa je mož glede jedra naših očitanj zelo previden: v predvčerajšnji „Straži" se zopet noče jasno izraziti in le pravi, da on ni iskal nobenih konferenc z Woschnaggom: misli si namreč v svoji naivnosti, da bi se ljudje ne spomnili na možnost, daje Woschnagg njega iskal —česa človek v smrtnih stiskah za mandat ne stori ? — ali pa da so mogoči tudi slučaji usode, ki pripeljejo skupaj Wosch-nagga ter Verstovška, kateri je letos cele počitnice reševal naše kmečko ljudstvo v Šaleški dolini. Smejali smo se prav od srca njegovemu oštarijskemu psovanju neznanega dopisnika in naših pristašev. Imel bi rad dopisfika za obračun (o katerem pa ni sigurno, kako bi se končal); zakaj pa ne vzame „Nar. Dn." ? Tieba je res mnogo naivnosti, da se zahteva od uredništva, naj izda dopisnika! Končno še povemq Verstov-šku, da za njega ni najhvalež lejše pi-sarenje o politični značajnosti, in njegovemu prijatelju Cenčiču, naj se spomni, da je blizu zasedanje mariborske porote. — Z Verstovškom pa se bodemo že še dalje menili o njegovih konferencah z Woschnaggom. Saj vidimo, da ga stvar zanima in se morda še česa za pnhodnjost nauči, nazadnje še celo pravilne slovenščine.
v Iz Št. Jar.ža na Dr. p. nàm pišejo o shodu minulo nedeljo: Kumoval je mesto poštenjaka Pušenjaka še večji poštenjak Čenčič. Besnim napadom na vrlega poslanca dr. Ploja sta res opravičeno ugovarjala nadučitelj Reich in
njegov sin, a glavno še le tedaj, ko so ga izdali oni, ki bi mu morali biti iz srca hvaležni. Kedo je bil bla-miran, je pokazal tek shoda, a pokazala bo tudi prihodnjost. Gospodje učite ljubezen in hvaležnost, a zapeljujete naravnost v sovraštvo in nehvaležnost. Toda pomnite: Danes meni, jutri tebi. --To končanej celej komediji — pri katerej se je izrekla „velezaslužnmu" poslancu g. Ozmecu, ki še ničesar ni storil za svoje volilce zaupnica, je predlagal domači g. župnik s tresočimi se ustnicami nezaupnico Ploju. Pa glej spaka, vzdignile so se le tri do Stiri roke, a nezaupnica je bila sprejeta. Ko se je temu ugevarjalo, se je predlagala nezaupnica, a zopet ni rok kvišku, dokler ne skoči „uzoren" A-greš k mizam in nezakriči: „No kaj,bo ali ne? Vzdignite roke!" Več sledi! Tako dela naša duhovščina politiko. Sramota!
Zaplenjeno!
o „Slov. Gospodar" in — nemški šolski nadzorniki. V tem umazanem glasilu spodnještaj. duhovništva se najdejo zmiraj značilne poteze našega klerikalizma : klečeplaztvo pred višjimi in — nemškutarija. Nedavno tega smo poročali, da je psoval „Slov. Gosp." naprednjake s „Štajercem" za srbofile; pozneje je ovadil nekega učitelja zaradi cesarske pesmi; včeraj pa se veseli z — nemškimi šolskimi nadzorniki zaradi odhoda g. Peska s Štajerskega. Ni ga prav nič sram pisati sledeče: „Šolski nadzorniki na Štajerskem se bodo oddahnili, da zapusti učitelj, kojega delovanje so vsi obsojali ..." Verjamemo, da odločno narodnega in še celo naprednega učitelja nemškutarski nadzorniki ne marajo. Pa kaj govorimo! Poslanci, ki stoje za „Slov. Gosp." se baje sedaj v državnem zboru borijo za osamosvojenje slovenskega naroda, torej tudi za odrešenje slovenskega šolstva izpod nemškega jarma. G. Roškar ubije vsakogar, ki bi tega ne verjel! Ker pa ni sigurno, kako se bode ta boj v interesu klerikalnih štreberjev končal, se je dobro tačas prilizovati tudi nemškim šolskim nadzornikom, kaj ne? Sram vas bodi!
Zaplenjeno!
Zaplenjeno!
« Češki krožek „Lipa" v Celju
je bil ustanovljen preteklo nedeljo pod geslom: ,.Kar si, to ostani; varuj, kar ti je sveto; imaš svoj narod, je sicer slab in reven, pa ti je drag, bodi mu vedno zvest". — Njegova prva seja je izpadla nepričakovano dobro. Šteje že sedaj nad 30 članov a to število se bode v kratkem najmanj podvojilo. — Krožek si je nabavil knjižnico in šteje danes že precejšnje število knjig najboljše češke literature. Ko doseže krožek sto članov, se osnuje društvo. — Sedež društva je v „Skalni kleti" pri •Celju.
v Volitve v pridobinsko komisijo.
V predvčerajšnem listu ste se nam vrinili dve napaki, katere tem potom popravljamo: Politično društvo „Naprej"' je postavilo za kandidata g. Franca Bergerja, trgovca in gostilničarja v Leven in g. Jožeta Šušteriča, gostilničarja na Teharju. Mi pa smo krivo poročali Perger in Šušteršič. Volilce opozarjamo na to!
v Eksekutiva narodno radikalnega dijaštva poživlja kot sopriredi-teljica vse svoje somišljenike, da se udeleže v kar največjem številu poučnega tečaja „Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" za učiteljstvo in dijaštvo. Tečaj se vrši od 9. do 11. sept. 1.1. v Celju v Narodnem domu. Spored so že objavili časopisi.
v Predrznost nemškutarske kra-marice. Neki slovenski trgovec v Celju je poslal trgovki Mici Drolc (torej čistokrvni Germanki!) v Laškem trgu pismo v slov. jeziku, na katerega je ta predrzno odgovorila, da rešuje samo nemške dopise. Laški Slovenci! Ali ta kramarica tudi s slov. nakupovalci govori samo nemški?
d Na naslov Južne železnice. — Neštetokrat smo se že pritoževali in ni ga skoraj dneva, da ne bi bila nevarnost za kako večjo nesrečo pod železniškim mostom na cesti, ki vodi od pošte mimo Rebevšeka čez Vogla j no. Neglede nato, da je cesta sama na sebi pravi unikum, in to še skoro v sredini mesta in na najbolj prometnem kraju, kajti ozka je tako, da se komaj izogibajo mnogoštevilni mesarski vozovi, ki prihajajo in odhajajo v klavnico in nazaj, je ista če se le nebo zrosi vedno tako blatna, da moraš govoriti o pravi sreči, ako to morsko blato srečno pregaziš ali preplavaš. Južna železnica, ki je vezana skrbeti za vzdrževanje in snago pod železniškim mostom, ne stori pod milim nebom ničesar in se le čudimo potrpežljivosti mesta in okoličanov, da tu hujše ne zaropočejo. Najhujše pa je zvečer in ponoči, ko vlada pod mostom prava egiptovska tema, da se moraš vsak trenotek bati, da te kdo povozi ali pohodi, ali pa da te iz zasede napaoe kak bandit. Med tem ko je najobskurnejši lokal na železnici razsvetljen kakor se spodobi in je povsod vpeljan plin, brli pod mostom ena sama revna smrdljiva petrolejska lučica, kakor pri mrliču. Prizadeti paganti zahtevamo v lastnem kakor tudi v imenu sanitarnih in policijsko-var-stvenih interesov, da se ti nedostatki nemudoma odpravijo. Tudi okrajnemu
zastopu in okoliški občini ne bode škodovalo, če storita vsak svojo dolžnost. Povemo, da je naše potrpežljivosti konec. Bomo videli, če dober opomin kaj izda!
v Še Zeppelin jo je nameraval prijadrati v nedeljo v Petrovče — da se v svojem zrakoplovu št. 3. pokloni ob zibelki novorojene hčerke, C. M. podružnice, pa se je opravičil, češ, da ima žal povsod tam, kjer bi se imel skazati, grozensko smolo, ker se mu vselej kaj potere, bodisi, da mu poči kakov motor, ali bodisi, da ga kakov „šrauf" pusti na cedilu.
Ker ga bojda procvit naše toli og-roževane šolske družbe prisrčno veseli, poslal bode baje brzojavne čestitke ^'in pozdrave k nedeljskemu slavlju. — Nam pa je seveda zlasti veliko, da, največ ležeče na osebui udeležbi! Zato prosimo, vabimo in poživljamo še enkrat vsakogar, ki mu je kaj do naših (in Zeppelinovih) teženj, da sigurno ne izostane.
o Drž. poslanec Roblek in hmeljarji. — Mi smo imeli že mnogokrat •priliko povdarjati, koliko truda je imel dež. posi. Roblek, da je izposloval k provenijenčnemu zakonu za hmeljarje ugodne izvršilne naredbe. Vkljub temu trdi posi. Korošec (kateremu smo sicer že mnogokrat dokazali laži), da Roblek za hmeljarje ni ničesar storil. Molči pa, da je on sodeloval pri pogubnem provenijenč-nem zakonu, za kar jedobil decembra 1906 v Žalcu sramotno nezaupnico, molči pa tudi o tem, kaj je on z drugimi farov-škimi poslanci storil za hmeljarje ? Da Terglav ne more in ne zna ničesar storiti, tega temu duševnemu revčku niti ne zamerimo.
v V Grižah smo po dolgem cin-canju vendar dobil župana. Naprednjaki smo pričakovali, da bo klerikalna večina gotovo posadila zopet na županski stolec dosedanjega razsodnega in vsem strankam pravičnega župana g. Al. Šulerja. A lastni somišljeniki so ga vrgli, kakor so ga s predsedniškega mesta pri bralnem društvu na župni-kovo komando in izvolili za župana zagrizenega zvezarja g. Št. Pikla, gostilničarja v Grižah. Upamo, da bo tudi ta županoval pravično na lastno pest, pa brez ženske pomoči.
v Iz Griž se nam poroča: V ponedeljek 30. avgusta smo pokopali daleč na okrog znanega posestnika in bivšega tovarnarja g. Jakoba Janežiča, ki je umrl v soboto 28. avgusta v 82.1. svoje debe. Z lastno pridnostjo in zlasti pri rudosledbi si je pripravil zelo lepo premoženje. Bil je skoz in skoz navdušen in napreden Slovenec,, v prejšnjih letih celo kot župan in kot krajni šol. ogleda do smrti velik prijatelj šole. Rad je pripovedoval, kako ga je v 1. 1848. neki Čeh navdušil za svoj materni jezik, z vnemo pa je razkladal o slovenski in hrvatski zgodovini. Vrlega moža ohranemo v blagem spominu. N. v m. p.!
o Iz Gornjegagrada. — Kaplanu Berku huda prede. Da bi se obdržal na površju, si je naročil za SI. Gosp. izjavo, katero so podpisali večinoma taki ljudje, ki kaplana Berka komaj enkrat v tednu, namreč v nedeljo, vidijo, seveda, če odštejemo organista in pa mežnarjevega fanta. Slednja dva sicer kaplana dobro poznata, toda če bi kaplan Berk hotel, podpisala bi mu tudi izjavo, da je kaplan Berk svetnik, čeprav ni in nikoli ne bode. — Toda Berk je še drugo pogruntal. V nedeljo bo birma, in naročil si je deputacijo, ki bi šla zanj k škofu prosit, da bi nam Berka še pustil v Gornjemgradu. Škofu priporočamo, naj vpraša odposlance, kje so doma, radovedni smo, koliko tržanov bo med njimi. Zanimivo
pa je. da je celo cerkveni ključar dekanu v obraz povedal, „da bi bilo najboljše, če bi kaplan šel". Nam je sedaj vse eno, če kaplan Berk ostane ali gre. Opozarjamo pa škofa samo na to, da si ogleda nekoliko zvezo kaplaniie in cerkve in se prepriča, če se da priti zjutraj, ko mežnar cerkvena vrata odpre, iz kaplanije skozi cerkev na plan. Mi bomo namreč še lepe povesti pisali, ki bodo škofa gotovo zanimale.
v Iz Šmartnega pri Slov. Gradcu. Našega vrlega somišljenika, g. Ferdinanda Kaca, je tekom par dni zapored zadela bridka izguba. Dne 30. mm. mu je umrla hčerka Mirica v starosti 4 mescev, včeraj 2. sept. pa mu je umrl sinček Pepček v starosti 1 in pol leta. G. Ferdinandu Kacu in njegevi soprogi Mariji naše iskreno sožalje!
V Peklu pri Poljčanah je umrla včeraj v starosti 79 let bivša hotelirka Uršula Mahorič.
v Šmarski okrajni zastop je za leto 1909/10 ustanovil 3 štipendije, ki se imajo podeliti 3 gojencem kmetijske šole v Št. Jurju, ki so v okraju Šmarje doma — tudi je določil 100 K kot prispevek k stroškom razstave, spodnje-štajerske govedi, ki jo letos jeseni priredi štajarska kmetijska družba v Gradcu. Priprave za to razstavo so dognale, da bo razstavljeni materijal boljši, nego je bil oni pri jednakih razstavah za srednje in gornje Štajersko.
v Iz Dobrne poroča „Marb. Zeit.", da nameravajo Slovenci s kranjskega kupiti graščino gospe pl. Haider na Dobrni.
v Toplice Rogaško Slatino je obiskalo do 1. sept. 2798 strank s 4057 osebami.
v O točnosti avstrijskih poštnih uradov poroča tržaška „Edinost": „Dr. Rybaf se je mudil to poletje tri tedne v Rogaški Slatini na Štajerskem. Slatina se nahaja v čisto slovenskem kraju, tik hrvaške meje, ima pa po izločitvi zdraviškega kraja Slatine iz okoliške občine nemškutarski občinski zastop, ki je napravil iz slovenske Slatine nemškut. „Rohitsch-Sauerbrunn". Ti okolnosti je pripisati najbrže, da je dr. Rybaf dve brzojavki, naslovljeni v v Rogaško Slatino, dobil šele dva d ni'p o oddaji. Mej tem sta namreč ti dne brzojavki romali po različnih slovenskih in hrvaških zdraviliščih, predno sta srečno prispeli v Rog. Slatino, od koder pa je bil dr. Rybar že odpotoval.
Nedostavljenje brzojavke imelo je celo jako neprijetne posledice: onemogočilo je namreč pogovor, radi katerega se je bil dr. Rybaf odpeljal v Gradec.
Ako se že državna uprava s posebno nežnostjo ozira na vsako nemško ali laško skovanko in spakedranko, imamo mi Slovenci gotovo pravico, da se vsaj na slovenski zemlji spoštuje tudi starodavna slovenska imena Poštni uradnik, ki teh imen na slovenski zemlji ne pozna, naj si službe išče zunaj nje! Za službo v naših krajih tak človek ni vsposobljen!
v Nemški napredni deželnozb. poslanci so si včeraj ustanovili v Gradcu lasten klub. Za predsednika je izvoljen radgonski posi. Reitter, zal. podpreds. Hofmann pl. Wellenhof, za 2. podpreds. Avg. Einspinner. Klub šteje dosedaj 32 mož, ker so 3 mandati prosti in je sklenil, da ostane z zastopniki veieposestva v ozkih stikih.
v V Rasvini pod Mariborom so bili dne 30. avg. pri dopolnilnih volitvah v krajni šolski svet izvoljeni nemškutarji Trinko, Kat in Černe.
v Poročila sta se v Gradcu včeraj dop. g. Weber, tovarnar v Fiirsten-feldu in gdč. Pepca Čerlnelč, hčerka veletržca in župana g. Jos. Černelča v Št. Petru pod Sv. gor. Mnogo sreče!
v Iz Ptuja. Velika ljudska veselica Narodnih društev v Ptuju se radi nepričakovanih ovir preloži na 12. septembra t. 1. ter se takrat vrši v Narodnem domu.
a Iz šoštanjskega okraja. Tukajšnji okrajni odbor je po zaslugi naših klerikalcev popolnoma v rokah nemških klerikalcev. Šoštanjski leder-baron Woschnagg pa velenjski Ada-movich odločujeta v njem brezpogojno. Prvega javnost že tako dovolj pozna, o drugem pa zadostuje, ako se pove, da slovenski prav malo zna, njegova deca pa prav nič. Pri odborovih sejah se samo nemški govori, tako da so kmečki udi zaradi te razvade zelo ne-voljni. Ta odbor je sedaj 30.000 K dolžan. Ker se za neproduktivne stvari razsipava. Tako se tamkaj v velenjskem trgu jako mal kos ceste prestavlja in sicer brez vsake potrebe; in akoravno je to le stvar velenjske občine, nikakor pa ne okraja, se to vendar na okrajne stroške dela. Dobiček od tega imajo pa samo Südmar-markovci, na primer nemškoklerikalni Bizjak, ki od okraja za velenjski občini odstopljen svet, dobi izplačano ceno, ki bi bila mogoča, pa ne v Velenju. „Südmarkin" potovalni učitelj Pochlatko je nedavno Velenjčane tukaj zagotovil, da bo Velenje v 10 letih gotovo nemško. To in druga znamenja kažejo, da se hoče v Velenju nemško kolonijo naseliti, saj je Bizjak že nemškega peka in nemškega brivca semkaj spravil. Tudi za tobaktrafikantinjo je Nemko vrival, kar mu je pa spodletelo. Vidi se, da je navedena okrajna akcija le v prilog „Südmarke" in nemštva. Vi klerikalci pa, ki ste okrajni odbor Vošnjakovcem v roke spravili, bi radi na eni strani „Siidmarkino" delovanje preprečili, na drugi strani jim pa od istih ljudi sugerirani, najvažnejše postojanke slepo izročite! Ni vera v nevarnosti, kakor po nepotrebnem kričite; kadar bo pa „Siidmarka" z Vašo pomočjo našo narodnost uničila, potem se boste še le v svoje presenečenje prepričali, da bo vera na vrsto prišla.
v Štiridesetletnico svojega službovanja na kaznilnicah je obhajal višji ravnatelj mariborske kaznilnice J. Reisel dne 1. sept.
v Iz Frama. Naš vrli župan, g G. Gert je pogostil, ker mu na dan svojega odlikovanja z zlatim zaslužnim križcem ni bilo mogoče, dne 18. avg. na svojem domu vso šolsko mladež. Blagemu možu in njegovi dobri gospe se izreka na tem mestu presrčna zahvala-v Štajerski deželni zbor bode po poročilu graške „Tagespost" sklican dne 22. sept.
Kranjske novice.
a Drugi sestanek slovenskih svo-bodomislecev se vrši v nedeljo, dne 5. septembra 1909 v areni ljubljanskega „Narodnega doma",- Definitivni spored je sledeči; Pričetek ob polu 10. dopoldne. I. Ing. C. Jekovec: „Morala Svobodne Misli". II. J. U. C. Lotrič: „Razmerje „Svobodne Misli k političnim strankam in organizacija slovenske sekcije". III. Phil. C. Ivan Lah: „Svobodna šola". Sestanek se nadaljnje popoldne ob polu 3. uri. IV. J. U. C. Kisovec: „Jugoslovanski krema-torij". V. Debata o vseh referatih. VI. Slučajnosti. (Pred vsem glede akcije za izstop iz cerkve.) Vsak udeleženec sestanka se bo moral pred sestankom zglasiti v pisarni prirediteljev, ki bo poslovala v restavracijskih prostorih „Narodnega doma"'. Vstop je prost in dovoljen samo somišljenikom. Agitujte za številno udeležbo.
a Na Sušaku pri Reki so zgrabili bivšega glumača ljubljanskega slovenskega gledališča, Toplaka, ker je v
različnih hrvatskih in bosanskih mestih izvabljal ljudem denar pod pretvezo, da bo prirejal predstave, ki jih nikoli ni bilo.
Horoške novice.
z Novi knjižnici „Prosvete" ste se ustanovili v Št. Juriju in v Čačah v Ziljski dolini. Na Koroškem se sedaj 10 „Prosvetinih" ljudskih knjižnic.
z Sneg je zapadel predvčeraj po Karavankah, ki so od Obira do Kepe do vznožja vse bele.
z Poštar Agaton Ogrisek v Trbižu je napravil poštarski izpit.
Primorske novice.
a Tiralnica. Tržaškemu policijskemu ravnateljstvu je došla brzojavna okrožnica, naj se aretira Ladislava Kovacz, starega 38 let, uradnika nekega ogrskega muzeja, ki je ukradel muzeju razne historične dokumente.
a Poštni golob na pomolu Sv. Karla. Na pomolu Sv. Karla je bil v sredo ob "4. uri pop. ujet golob selec, ki je imel na nožici cinkov prstan. — Na peroti je imel privezan mal zavitek iz kavčuka. Razumna živalica, ki je bila trudna od potovanja, se je dala z lahkoto ujeti. Izročili so jo policiji in potem vojaškemu poveljništvu.
a Dr. Marani — odložil mandat ? Goriški državni poslanec odvetnik dr. Marani, hoče baje odstopiti in se javnemu življenju popolnoma odtegniti. Dr. Marani je eden najodličnejših italijanskih liberalcev in to bo za nje velika izguba. Marani je bil več let deželni odbornik in goriški župan, Z deželnim namestnikom dr. pl. Pajerjem sta si bila gorka. Klerikalci bodo znali izkoristiti ta slučaj.
a V veleposestniški kuriji za deželnozborske volitve na Goriškem je vpisanih 138 volilcev.
a Zborovanje „Slov. kmečke stranke" na Goriškem se je vršilo včeraj v Gorici. Kakor poroča „Soča", se ni postavilo kandidatov. „Soča" se nadja, da bo mogla tekom enega tedna naznaniti imena kandidatov narodno napredne stränke.
a Finančnemu svetniku pri finančni prokuraturi v Trstu, dr. Karlu Lukežu, je cesar podelil naslov finančnega nadsvetnika in istočasno je stopil Lukež v stalni pokoj.
a Vsenemštvo v Trstu. V „Grazer Tagblatt" čitamo neko novico iz Trsta, da je v „Falkenbergu" pri Trstu ugriznil bernardinec več drugih psov. Seveda živ krst ne ve, kje in kaj je „Falkenberg". Pa morda ne imenujejo Tržačani v najnovejši dobi slovenskega Orleka-„Falkenberg". Teut, ako žali tvoja ušesa in neukretni jezik slovensko ime, imenuj naš slovenski Orlek vsaj bolj pravilno „Adlerberg", „Adlereck", ali najbolj sorodno — „Aareck". Otresi se svojih netemeljitih neumnosti!
Najnovejša brzojavna io telefonična poročila.
O političnem položaju.
a Dunaj, 3. septembra. „Poljska Korespondenca" je dobila od uplivne politične osebe informacijo, da se je doseglo sporazumljenje med načelnikom poljskega kluba dr. Glombinjskim, predsednikom poljske ljudske stranke Sta-• pinjskim in finančnim ministrom dr. Bilinjskim. Bilinjski bo, kakor se splošno misli, svoj prvotni načrt o zvišanju davka na pivo opustil, kar se tiče parlamentaričnega delavnega koledarja, je skoro gotovo, da se skli-
čejo deželni zbori sredi septembra na kratko zasedanje, državni zbor pa v prvi polovici oktobra. Konec decembra in začetek januarja 1910. bi deželni zbori svoja zasedanja nadaljevali. Glede termina za sklicanje delegacij, ki bodo letos na Dunaju, se še ne ve nič gotovega; odvisen pa je od razvoja političnih dogodkov na Ogrskem, kjer se državni zbor snide najbrž šele pozno v jeseni.
t
Demonstracije proti Čehom na Dunaju.
d Dunaj, 3. sept. Sinoči se je zbralo pred češkim Narodnim domom v 15. okraju zopet krog 400 nemških razgrajačev, ki so demonstrirali proti Čehom. Policija jih je razgnala in aretirala pri tem 32 oseb.
Grški kralj Jurij.
z Berlin, 3. septembra. „Morgenpost" poroča iz Aten, da je izrazil kralj Jurij napram poslancem svoje obžalovanje nad tem, da se častniki niso obrnili do njega s svojimi zahtevami. On bi rad dovolil odstranitev kraljevih princev, saj močna in za vojno pripravljena armada je bila zmiraj njegova najbolj vroča želja.
Društvo „Komensky" na češke poslance.
z Praga, 3. septembra. Dunajsko češko šolsko društvo „Komensky" se je obrnilo pismeno na vse češke poslance, naj pride pri skupnem posvetovanju vseh čeških poslancev o položaju na vsak način do razprave tudi češko šolsko vprašanje na Dunaju in Nižjem Avstrijskem ter se naj sklenejo primerni koraki za povoljno rešitev.
Ruska vlada zatira poljsko šolstvo v kraljevini Poljski.
z Praga, 3. septembra. „Hlas naroda" poroča iz Varšave o neverjetni krutosti, s katero zasleduje in?" zatira ruska vlada poljsko ljudsko Šolstvo. Vsem je še v živem spominu razpust poljske šolske matice. Sedaj je pa vlada znova razpustila 184 podružnic poljskega društva za podporo ljudskih šol. List kar najstrožje obsoja rusko birokracijo zaradi takega postopanja, ki je navadno zločinstvo. (Se pridružujemo! Op. uredn.)
Dogodki na Srbskem.
d Zemun, 3. sept. Nekateri oficirji belgrajske garnizije so se ponudili prestolonasledniku Jurju, da bodo pozvali urednike zarotniških listov „Zvono" in „Dnevni List" na dvoboj in če bi ti satisfakcijo odrekli, bodo izdajatelje in urednike teh listov pretepli. Major Okanovič, vodja zarotniške stranke, je dobil nešteta pisma, v katerih se ga pozivlje, naj vpliva na imenovane časopise, da prenehajo z gonjo proti dinastiji, ker bo sicer umorjen.
Ruščina v Galiciji.
d Lvov, 3. sept. Da bi izsilili pri-poznanje ruske narodnosti na tukajšnji univerzi, se je vpisalo 70 visokošolcev, ki so navedli ruski kot materni jezik. Kakor znano, poljska oficijelna javnost ruščine ne more pripoznati. Pričakovati je, da pride pri otvoritvi vseučilišča do pretepov.
Sklicanje češkega deželnega zbora.
a Praga, 3. septembra. „Union" poroča, da je od dobro informirane strani dobila obvestila, da bo češki deželni zbor sklican na kratko zasedanje na 29. septembra.
Češki minister dr. Žaček v Pragi.
z Praga, 3. septembra. „Hlas naroda" poroča, da se poda češki mi-nister-rojak dr. Žaček v soboto v Prago,
kjer se udeleži skupnih posvetovanj čeških poslancev. Ob tej priliki bo z najvplivnejšimi parlamentarci imel posvetovanja zaradi rednega delovanja češkega deželnega zbora.
Veleizdajski proces v Zagrebu. 133. dan razprave.
Danes se zopet zaslišavajo razbremenilne priče. Zaslišana je že devet in trideseta. Vse govorijo za obtožence zelo ugodno. Med državnim pravdnikom in zagovornikom dr. Medakovičem pride do hudega prepora, radi tega, ker je bil dr. Budisavljevič v Zemunu ustavljen in preiskan, ko je bil šel v Beli-grad. Medakovič očita drž. pravdniku nepostavnost, ker branitelj se z obtožencem vendar sme posvetovati. Temu pa so bili odvzeti vsi zasebni spisi.
Državni odvetnik se tako razljuti, da kliče predsednika na pomoč. Ko mu še Medakovič pove, da je čudno zavlačevanje procesa, dasiravno si je pravdnik tako imenitne „dokaze fabri-ciral", mu na zahtevo pravdnikovo predsednik odtegne besedo. Zaključek o tem bo Medakovič izvedel. — Od-redjen je velik odmor.
Društvene vesti.
o Vabilo na veliko ljudsko slavnost, katero priredi v Petrovčah novoustanovljena Ciril-Metodova podružnica v nedeljo dne 5. septembra 1909 točno ob 3. uri popoldne na vrtu g. Ježovnika (Šantl). — Spored: 1. Sprejem „Sokolov" in gostov, 2. Slavnostni govor pot. učitelja g. Iv. Prekoršeka. 3. Javni telovadni nastop celjskega, žalskega in braslovškega „Sokola". 4. Prvi nastop novoosnovanega domačega moškega pevskega zbora. 5. Prosta zabava: godba, hmeljski sejem, ples itd. V različnih šotorih bodo skrbele brhke Savinjčanke, da se v izobilju ugodi potrebam cenjenih gostov. Čisti dobiček je namenjen Ciril-Metodovi družbi. — Vstopnina za osebo 40 vin. — Kdor čuti z nami, naj ne izostane!
Budimpešta, 2. sept. Pšenica za oktober K 13'39, pšenica za april K 13 59, rž za oktober K 944, oves za oktober K 7'26, koruza za september K —'—, koruza za maj K 7 06.
Pšeničnih ponud žmerno, veselje kupiti zmerno, tendenca slaba, prometa 40.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica, rž in koruza ceneja. Drugo mirneje. Vreme deževno.
Budimpešta, 2. sept. S vin j ad: ogrske stare, težke — do — v., mlade, težke 140 do 142 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 142 do 144 vin.; zaloga 27.465 komadov. Prignano 63 kom., odgnano 398. Ostalo torej 27.430 komadov. — Tendenca: trdna.
t
V nežni mladosti štirih tednov umrla nam je 2. t. m. hčerka
Marta
kar tužnim srcem naznanja obitelj Voh-Simonišek.
Proda se
lepa nova zidana hiša v Celju. —
Več se izve pri Jožefu Marnu,
vratar Južne žel. ali na Bregu št. 14. 75 5-1
Tržne cene.
i • :
2. septembra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 2. septembra:
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 26'50, nova kampanja K 23 58. Tendenca |trdna. — Vreme: hladno in lepo.
Sladkor. Trst, 2. septembra: Centrifugai Pilés prompt K 31do K 32'- , za november-marec K 29 do K 291/g. Tendenca trdna.
Uradni sluga
se sprejme s I. oktobrom I909 prt ,Posojilnici in Južnosta-jerski hranilnici v Celju*.
Prošnje opremljene s spričevali o dosedanjem službovanju in z izkazom premoženja se naj vlože do 15. septembra 1909 pri „Posojilnici v Celju", kjer se izvedo tudi natančnejši pogoji.
423 3 3
Tužnim srcem naznanjeva, da je danes ob 11. uri po noči tudi najinega ljubega sinčka
Pepčeka
v nežni starosti l1/a let ljubi Bog k sebi poklical. I	Pogreb rajncega se vrši v soboto, dne 4. septembra 1909,
ob 5. uri popoldne.
Šmartin pri Slovenjgradcu, dne 2. septembra 1909. 432	Marija in Ferd. Katz.
tenograf,
zmožen obeh deželnih jezikov se takoj sprejme. Reflektanti, ki so že verzirani v odvetniški praksi in strojepisci imajo prednost. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in drugih življenskih razmer naj se pošiljajo dr. Henriku Haasu, odvetniku v Mariboru.
t