DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ST. 6 # 5. FEBRUARJA 1954 • LETO XIII. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 PO ZASEDANIU ZVEZNE LIUDSKE SKUPŠČINE Stopnja demokratizma tc odvisna od fiospsdarskili sil socializma Koncem minulega tedna je Usedala Zvezna ljudska skupšči-n.a • ■ • Pred nami so bogati plo-Hovi njenega dela. Oglejmo si P'1: Skupščina je sprejela po- s|ovnik, poslušala in odobrila je Poročilo Zveznega izvršnega sve-o življenju zadnjih štirih let v naši domovini, za svojega no-Vega predsednika je izbrala iz svoje srede tovariša Mošo Pijade ln ~ izvolila je ponovno za pred-Sednika Republike tovariša Tita. Vv S temi svojimi ukrepi je Skup-Scina krepko zasadila temelje syojemu bodočemu delu in iz nje-ain odločitev diha jasna, premočrtna zasnova za bodočnost: ne-'•strašno na delo za našo sociali-stieno domovino. To misel, s katero so bile prepojene vse odločitve skupščine, s° posebej jasno očrtujeta dve , stvari: .. Prvič, ponovna, soglasna izvo- ' ntev tovariša Tita, ki kot oseb-»ost pomeni v našem delavskem Sibanju idejo napredka, socializ ma, idejo vere in zaupanja \ nstvarjalne sposobnosti delavske rodu in njegove globoke člo veške vrline, simbol nesebičnega proletarskega, ognjevitega zrtvo vanja vseh svojih sil stvari socia Eznia, in drugič Titova jasna be seda o značilnostih prehojene , Poti v zadnjih štirih letih. Delavski razred je opravičil zaupanje druibene skupnosti Postojmo ob mislih, ki nam I jih je tovariš Tito tokrat povedal, prisluhnimo jim!,.. Ce jim tenko in pazno prisluhnemo, po 'em nam kot motto zazveni tah "legova misel, ki jo je Tito po 'čdal ob koncu svojega poročila ‘Mislim, da vse nas prežema ve !ka radost, ko vidimo, da je de-‘pvski razred že do danes opra-vičil zaupanje družbene skupnosti, ki mu je zaupala sredstva za Proizvodnjo — upravljanje tovarn in podjetij.< Kako oblikujemo našo socialistično ureditev Za naše delavsko gibanje je Značilno, da praktično oblikuje sistem socialistične družbene in Politične ureditve v naši domovini... V tem pogledu smo mnogo napravili in precej bogatih izkušanj smo si pridobili. Kaj smo, recimo, napravili? Na to vprašanje tovariš Tito takole odgovarja: Dosegli smo ‘spremembe v odnosu lastnine nad sredstvi za proizvodnjo, v družbenih in človeških odnosih,! v odnosu državljanov do držav-1 n? skupnosti in države do državljanov.« To se pravi, dosegli smo spremembe v korenih družbene nreditve: tovarne so postale družbena lastnina, upravljajo jih pa Proizvajalci. Seveda pa tega ni-sino če znoč dosegli in tudi ne brez naporov niti ne brez vztrajnega družbenega boja za te spre-nrembe. , In kakšne izkušnje smo si pridobili? Predvsem smo spoznali, da se nov družben in političen sistem ne poraja že kar napravljen, tak kot bi m ga mi želeli ali zamislili. I reba ga je v življenjski praksi izoblikovati, v praktičnem življenju izklesati. Pri tem pa je nujno računati z določenimi ma-lerialnimi pogoji in z družbeno Zrelostjo nas samih. (Tako pri najboljši volji, recimo, nimamo nič od tega, če si samo zamišlja-jno, kaj bi v socializmu vse ra-b}li, pa če teh stvari ali sploh nimamo, ali pa imamo premalo 'eclno moramo namreč računat: s tistim, kar imamo, da najbolj Preudarno porabimo in kar lahko z našimi zmogljivostmi napravi-nro. Prav tako moramo vedno Presojati našo lastno družbeno zrelost in od obstoječega stanja stremeti naprej.) Obstoječe gospo-Uarstvo je treba izboljševati, gospodarske in družbene ustanove Pa postopoma spreminjati, reorganizirati tako, da dobivajo nov značaj Zato je bilo pri nas toli-un reorganizacij in toliko spre-Uiemb (Površni opazovalci in so-malizniu nenaklonjeni posamez-“rki menijo, da smo spreminjali naše ustanove in reorganizirali naše organe zato, ker smo spoznali, da smo prej napravili slabo, in ne vidijo, da so te reorganizacije vodile od podedovanega anarhičnega gospodarstva preko državnoadministrativne uprave do delavskega samoupravljanja, torej ne vidijo, da je v teh spremembah izražen naš družbeni napredek.) Seveda pa smo spoznali tudi to, da se je treba boriti za določene družbene spremembe. V tem boju pa je važno tole spoznanje: Družbena ureditev in njene oblike morajo iti v korak s premiki in napredkom v družbenih odnosih. Škodljivo in reakcionarno je Starega revolucionarja in vnetega pobornika za delavske pravice — Mošo Pijado je Skupščina izvolila za svojega predsednika zaostajati; enako pa je škodljivo in reakcionarno zaletavati se v neke neživljenjske plane, napravljene v domišljiji, ki jih življenju prav tako ni mogoče vsiliti, kot je na veliko nogo nemogoče natakniti otročje čevlje. Tako zaletavanje lahko namreč samo škoduje mogočemu napredku: kdor sega namreč po stvareh, ki jih ne more doseči, potem ne pobere niti tistega, kar mu je na roko. Kako smo delali za to, da bi čim plodneje oblikovali sistem naše socialistične ureditve? O tem je rekel tovariš Tito tole: »To razdobje je dalo naši zgodovini in našim dnem primere velikih podvigov in ustvaritev na raznih področjih gospodarskega, družbeno političnega in kulturnega življenja. Bilo je vztrajnega ustvarjanja, čeprav smo ponekod naleteli na posamezne pa tudi na večje število primerov, ko ljudje niso bili na višini svojih državljanskih in delovnih dolžnosjj ter nalog niti dobe, v kateri žive.« To je samo dokaz, da se tudi pri najboljši volji nismo mogli izogniti vplivu starih, sebičnih pojmovanj, raznih zmešanih in nezrelih »nazorov«, ki so po svoje vplivali tudi na neizpolnjevanje družbenih in delavskih obveznosti. Seveda bo tudi v bo-do-'e treba računati s takšnimi po-!edi in naziranji in se boriti proti pogojem, ki jih porajajo, in •iroti naziranjem samim. t emelji, na katerih je zasnovan naš družbeni sistem V zadnjih štirih letih so se irecej jasno izoblikovali temelji, na katerih ja zasnovan naš socialistični družbeni sistem. Ti so: družbena lastnina nad sredstvi za proizvodnjo, samoupravljanje delovnih ljudi v gospodarstvu in ca drugih področjih družbenega udejstvovanja in samoupravne komune. Na ta način smo dosegli, da delovni ljudje neposredno in po svojih organih odločajo o vsem našem družbenem dogajanju. Tako pa smo izvojevali, kot pravi tovariš Tito, »najvažnejšo politično zmago nad silami in težnjami državnega kapitalizma in birokratizma. Najvažnejši In upravičeno lahko rečemo, zgodovinski korak, ki smo ga v tem času storili, je v tem, da smo ne samo obvladali te sile in težnje, marveč smo postavili temelje za stalen in dosleden proces osvobajanja ljudske družbe od administrativnega šabloniziranja, etatistične (državne) togosti in birokratske samovolje.« Raven demokratičnosti je odvisna od stopnje razvitosti gospodarstva, in družbene zrelosti upravljavcev To je seveda plod našega dosedanjega boja in dela. Po družbeni vrednosti to ni majhna stvar. Mi smo namreč kaj kmalu spoznali, da se nov, socialističen družben sistem ne more razvijati nasilno, zato smo se tudi odrekli sovjetskim metodam in smo izbrali svojo lastno pot. S tem seveda ni rečeno, da smo se odpovedali Naš tovariš Tito je bil ponovno izvoljen za predsednika Republike ostrim meram proti posameznim trdoglavim nasprotnikom socializma, kadar skušajo povzročiti napredku škodo. Toda v načelu se novi socialistični odnosi ne oblikujejo s silo, ampak v krilu čimbolj demokratičnih metod. Ta spoznanja in obstoječe družbene možnosti so obrodile pri nas delavsko samoupravljanje, ki predstavlja dejansko najdemokratič-nejšo obliko ustvarjanja novih socialističnih odnosov. Seveda pa je raven te demokratičnosti odvisna od stopnje razvitosti gospodarstva in stopnje družbene zre-lo«*i nas samin — upravljavcev. Iz teh okvirov se ne da skočiti. Kakor je res, da sta dosedanji gospodarski razvoj in naša družbena zrelost omogočila uvedbo delavskega samoupravljanja, tako mu prav ta dva činitelja postavljata tudi določene okvire, meje. Preko teh okvirov pa se ne da, ker zgubi demokracija kot oblika boja za socialižem, svoj smisel, postane neka prazna fraza, oddvojena od konkretnih družbe-j nih stremljenj Tako »demokra-j cijo«, če jo lahko še potem tako i imenujemo, pa izrabijo le tisti, ki jim gradnja socializma ni po volji, in bi radi vanjo vnesli zmedo. Tisti, ki bi radi »demokracijo« za neke svoje družbene smotre, različne od socializma. V tako smer je v zadnjem času zaneslo pri nas neke omahljivce, ki so se začeli ogrevati za neko »splošno« demokracijo, demokracijo, ki bi bila za vse, ki bi bila sama sebi namen. Ti zanesenjaki so svoje teorije razvi- jali tako, kot da pri nas sploh ni več nasprotnikov socializma, kot da ni nikakih zaostalih in kvarnih družbenih nazorov, kot da so vsi ljudje že na zelo visoki stopnji socialistične zavesti, krat-komalo, da je že vse z vsem svojim bistvom zavzeto za socializem, tudi bivši priganjalci delavskega razreda in da bo socializem stekel kot po maslu. Zato so ti zanešenjaki tudi svetovali, naj se ukinejo vse tiste organizacije in ustanove, ki so doslej nosile glavno breme boja za socializem in ki ga nosijo še danes. Seveda v celoti pa so pozabili na delavski razred. O teh naziranjih je tovariš Tito dobesedno takole dejal: »Prav taki najnovejši pojavi v našem družbenem življenju dokazujejo nujnost budnosti in sile, da bi preprečili takšnim in sličnim elementom njihovo škodljivo delo. Taki in slični elementi lahko povzročijo največ škode hitrejšemu demokratičnemu razvoju in to je edino, kar lahko dosežejo, toda dovolj, da se vidi potreba za odločno borbo proti njim.« Seveda je moč demokracije izražena prav na drugačen način, kot menijo ti zanesenjaki. »Moč naše demokracije.« pojasnjuje tovariš Tito, »leži torej in mora ležati v prvi vrsti v obstoječih materialnih osnovah, v stopnji socialistične zavesti državljanov, v našem sistemu upravljanja v tovarnah in podjetjih od strani samih .proizvajalcev, v vse bolj širokem sodelovanju in vplivu TITU V POZDRAV! Delavska srca so vzkipela v gibanju in graditvi socializma svojem revolucionarnem delu ponosu: tovariš Tito, sin delav- stopa v ospredje edinstvena boril proti vsem tistim, katerih skega rodu in njega revolucio- postava Tita brez primere, ki cilj je bil razvoj revolucionar-narna vest, je bil soglasno iz- je znan in priznan kot voditelj nih sil kakorkoli zavreti in zavaljen za predsednika naše so- naših narodov ne le širom po držati ter razbiti enotnost re-cialistične Republike... naši deželi, marveč tudi daleč volucionarnega gibanja. V tem Novica ni prišla nepričako- prek njenih meja. To je mož, boju je zmeraj bil in ostane vano! Komu bi sicer zaupali to ki ga je vzgajala in dvignila neizprosen toda do kraja pra-veliko in odgovorno dolžnost Partija delovnih ljudi, mož, ki vičen in načelen, biti predsednik naše mlade so- je vse svoje življenje posvetil Tovariš Tito je vodil delav-cialistične Republike, če ne boju delavskega razreda in de- ski razred, z njim pa tudi naše njemu, ki mu v delavskih gru- lovnega ljudstva za njuno bolj- narode v dneh njihove najno-dih utriplje zvesto plebejsko še in srečnejše življenje. Mož, vejše zgodovine in z njimi iz-srce, ki mu nemirna, vedno s čigar imenom in junaškim bojeval največjo njihovo zma-snujoča, prodorna proletarska bojem je povezana vsaka naša go, postal je poosebljenost nji-misel nenehno išče skozi čeri zmaga skozi desetletja in ki je hovega junaškega boja za svo-in prepade naše dobe kar se da vse svoje sile in sposobnosti bodo, neodvisnost in socializem, varnih potov največjim ustvar- posvečal in posveča okrepitvi Tito je zdaj osebnost, ki bo jalnim podvigom naše upohe in bratstva in enotnosti naših na- najbolj varno in najbolj uspeš-ki s svojo tovariško roko urav- rodov, zgraditvi bratske skup- no tudi v prihodnje vodila naše nava tvorne napore vseh nas. nosti narodov Jugoslavije, ohra- narode. Ponosni smo, da s tem, O Titu je tov. Djuro Pucar nitvi svobode naših narodov in ko predlagamo tovariša Tita za pred najvišjim našim predstav- neodvisnosti naše dežele, socia- predsednika Republike, izraža-ništvom, pred Zvezno skupšči- lizmu in socialistični demokra- mo ne le željo in razpoloženje no, takole spregovoril: »V naj- ciji, miru na svetu ter enako- tega visokega doma, marveč novejši zgodovini naših naro- pravnosti med ljudmi in na- tudi. željo vseh pobratenih na-dov, v našem 1 evolucionarnem rodi. Mož, ki se je v vsem rodov socialistične Jugoslavije.« K_______________________________________________________________________________________ Novica o izvolitvi Tita res ni prišla, ni mogla priti nepričakovano: Vsi smo jo pričakovali. In vendar, ko smo zvedeli zanjo, smo se je od srca razveselili. Mnogo premalo bi bilo reči, da nas je samo razveselila. Naša radost je namreč prepojena s proletarskim ponosom na našega delavskega druga in njegova izvolitev za predsednika Republike nam vliva kleno gotovost, ki je za veliki* ustvarjalna dela tako potrebna, da bodo vsa naša početja, vsi naši napori, trud in znoj, posvečeni tudi v bodoče kot doslej, koristim socializma. To je občutek, ki daje naši radosti ob izvolitvi Tita za predsednika Republike, človeški, neizbrisen pečat. Zato pošiljamo vsi delavci našemu Titu iskren delavski pozdrav! državljanov v celotnem družbenem življenju in razvoju, v tem, da gredo ustvarjalne dobrine v prvi vrsti v korist najširših delovnih ljudi, ki na kakršen koli način te dobrine tudi ustvarjajo... nova družba se ne more niti oblikovati, še manj pa realno graditi z lažidemokratskim fra-ziranjem in doktrinami o avtomatskem, spontanem družbenem razvoju, marveč zaradi te enostavne resnice, ki nam kaže, da je stopnja demokratizma odvisna od gospodarskih sil socializma. Kdor hoče tudi resnično demokracijo, ta ne more nikdar obrniti hrbta tej družbeni zakonitosti. Kdor pa zavestno ali nezavestno podcenjuje, ali ne pozna te zgodovinske zakonitosti, izgublja hitko i za socializem i za demokracijo.« Ne bo več treba bistveno menjati organizacijskih in ustavnopravnih oblik Za preteklo dobo je značilno to. da smo izoblikovali kolikor toliko jasne temelje naše socialistične ureditve. Zato nam v bo-boče pe bo več treba bistveno menjati obstoječih organizacijskih oblik in ustavno pravnih norm. Sedaj je pred nami obdobje, ko bomo poklicani predvsem razširiti in izpopolniti obstoječi družbeni sistem. To bo seveda terjalo od organov in vseh nas bolj mirno, solidno, vsestransko preudarno delo in odločitve. In po vsem tem se bosta razlikovali doslej prehojena doba z dobo, ki je neposredno pred nami. To so nekako splošne misli iz poročila tovariša Tita Skupščini. Poleg tega pa je tovariš Tito v svojem poročilu osvetlil posamezna področja družbene dejavnosti, navedel uspehe in opozoril na probleme, o čemer bomo podrobneje pisali v naši naslednji številki. ČLEN 13. UREDBE O ZAKLJUČNIH RAČUNIH ZA L. 1953 SPREMENJEN Želja se jim je izpolnila V predzadnji številki našega lista smo poročali o želji trgovskih podjetij, da bi gospodarski organi spremenili določila 13. čl. uredbe o zaključnih računih. Zvezni izvršni svet je upošteval pripombe trgovskih podjetij in s posebno uredbo spremenil 13. člen uredbe o zaključnih računih za leto 1953. Trgovska podjetja smejo poslej, po izvršenem obdavčenju, izplačati zaslučke in sicer največ v višini do 50% zneska med ustvarjenim in povprečnim skladom za plače. Izplačila ne smeje presegati več kakor 25% nad povprečnim skladom za plače za doseženi delovni čas, pri čemer je treba upoštevati tudi ostale izdatke, ki bremenijo sklad plač. Trgovska podjetja smejo tako izplačati plače za čas od 1. januarja do 7, novembra lani. Za čas od 7. novembra do 31. decembra 1953 pa lahko podjetja izplačajo zaslužke največ do višine povprečnega sklada plač. RAZGOVORI ČEMU SO POTREBNI SINDIKATI? Neka sindikalna podružnica v Zagorju je imela svoj letni občni zbor. Polagali so obračun svoje pretekle dejavnosti, prikazovali so članom svoje uspehe in neuspehe. Dnevni red se je odvijal popolnoma normalno. Odborniki so drug za drugim poročali. Govorili so res kratko, toda brez čitamo (šele tedaj sem opazil, da drži v roki »Delavsko enotnost«) članek ,Čemu so nam sindikati potrebni'. Morda bo tovariš, ki je govoril pred mano, spoznal, kako so nam potrebni sindikati.« Pričel je brati, polagoma, polglasno! Kmalu so ga prekinili. Nekemu mladincu ni bilo jasno, nili) prebrali članek do kraja. Sele sedaj se je pričel resnični zbor te podružnice. Primerjali so svoje delo z napisanim člankom. Pričela se je resnična prava razprava, ki je objasnila mnogo važnih vprašanj, razčistila mnogo stvari. Ko sem jih zapuščal, sem vedel, podružnica bo uspevala. V mislih sem bil pri starem de- KJE SO VZROKI, DA JE TEKSTILNA INDUSTRIJA V ZADNJI SKUPINI prave topline, brez prave vneme, čemu primerjava s sindikati v Pričela se je razprava. V kotu —~ ----- lavcu, ki je potegnil iz suknjiča jal: Ko smo zaprosili tajnika Republiškega odbora sindikata tekstilnih delavcev Slovenije tovariša Staneta Glasa, da bi povedal, kakšno stališče ima Republiški odbor do razvrstitve tekstilne industrije o osmo skupino, je de- se je dvignil srednje velik delavec in pričel: »Tovariši, mislim da naš sindikat ni storil vsega, kar bi moral. Mislim pa tudi, da nam je v sedanjih okoliščinah sindikalna podružnica nepotrebna, saj imamo delavski svet, upravni odbor! Ta dva skrbita za vse resnične potrebe kolektiva. Sindikalna podružnica ni sodelovala pri nobenem važnem vpra- prejšnjih časih. Za hip je prenehal in pojasnil v nekaj stavkih. Zopet je nadaljeval. Tako so polagoma (še večkrat so ga preki- časopis. To so naši stari veterani, naši najboljši, ki resnično poznajo vrednost in pomen naših sindikatov v naših današnjih pogojih. Milan Vidic »Republiški odbor se ne more strinjati s predlogom, da bi bila tekstilna industrija razvrščena v osmo skupino. Po prvem osnutku, ko so bile gospodarske panoge V tekstilni industriji so bili delavci doslej najniže plačani. To smo tekstilni delavci tudi razumeli, saj se je okrog 34% vsega državnega proračuna stekalo iz tekstilne industrije, da smo lahko gradili težko industrijo. Sedaj mislimo, da je prišel čas, ko je treba to nesorazmerje odstraniti. Naš predlog je, da dobe delavci tekstilne industrije prav takšne zaslužke kot leta 1953, to razdeljene v pet skupin, je bila je, da bi bila tekstilna industrija tekstilna industrija v četrti, razvrščena v glavnem v šesto ostali pa so nekvalificirani in pol V IMENU DEMOKRACIJE? Kakšni so razlogi, da je sedaj skupino, nekaj pa tudi v peto. naša industrija razvrščena v Republiški odbor je predlagal osmo skupino? Republiškemu svetu sindikatov Med svetom krajevnim Bledu sindikalnim in okrajnim šanju.« Skratka, podcenjevali so vlogo podružnice sindikalnim svetom na Jesenicah Nastala je tišina. Nihče se ni več oglasil. Vse je čakalo, kaj bo dejal predsedujoči. Toda tudi ta je molčal. Pa je vstal star delavec, mislim, da je bil eden najstarejših. Vsi so se obrnili k njemu in čakali. Mož se je nekaj zataknilo zaradi sklada za pomoč brezposelnim. Centralni svet ZSJ je lani določil, da je treba petino sindikalne članarine ločiti v sklad za pomoč brezposelnim članom sindikata. Ta odstotek pa je bil dinarjev. Po nasvetu Centralnega sveta naj bi sindikalni sveti ta denar iz lanskega leta porabili za kulturno-prosvetno dejavnost, za investicije, nekaj pa naj bi ga dali v rezervni sklad organizacije. Jeseniški okrajni sindikalni svet se je namenil, da bo pripravil široko zasnovano tekmovanje »Svobod« in drugih delavskih TEŽINA IN ZNAČAJ DELA NAJ BOSTA MERILO ZA RAZVRSTITEV PODJETIJ V SKUPINE časopis, ga razgrnil in dejal: v jeseniškem okraju v tem fondu pTaV nitihni ^moranje p ožjem Delavski svet in sindikalna podružnica delavcev steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini ------ ------ ... ___________________ . „ jv vu „ se ne strinjata z razvrstitvijo je potegnil iz suknjiča oguljen nekatere okraje previsok; tako je Proswet”1'1 društev. To pravza- njihovega podjetja v Vil. skupi- no. Menita, da so gospodarski organi pri razporeditvi steklarskih podjetij v skupine spregledali značaj dela steklarn sploh, predvsem pa značaj dela njihove tovarne, ki je bistveno drugačen od drugih steklarn. Zato predlagata naslednje: a) Steklarstvo je treba v splošnem razporediti v višje skupine. b) Upoštevati je treba značaj ročnega dela. Steklarne s popolnoma ročnim delom naj bi razporedili za sku- »Tovariši, predlagam, da pre- ostalo okrog milijon sto tisoč GRE ZA PRAVI ODNOS MED KUPNIMI IN BLAGOVNIMI SKLADI Pri Republiškem svetu Zveze sindikatov za Slovenijo je te dni posebna komisija ob sodelovanju republiških odborov sindikatov sestavila nov predlog razvrstitve gospodarskih panog v skupine. Predsednik te komisije nam je na naša vprašanja takole odgovoril: Kategorizacijo gospodarskih panog, ki jih odlok o uporabi planskih instrumentov za leto 1954 razvršča v osem skupin, smo razširili. Odlok razvršča namreč 71 gospodarskih panog, po našem predlogu pa bi jih bilo okrog 120. To smo storili zaradi pravičnejše razdelitve in razvrstitve panog v skupine, saj so v nekaterih take dejavnosti, ki jih ni moči vse razvrstiti v isto skupino, da ne bi drugim ne storili krivice. Tako smo na primer kovinsko stroko, ki je bila doslej v četrti in sedmi skupini, razvrstili v tretjo, četrto, peto in šesto. Kemična industrija je bila doslej v četrti, peti, sedmi in osmi, po našem predlogu pa naj bi bila razvrščena od tretje do sedme skupine. Grafična podjetja naj bi bila v dveh skupinah namesto v eni, industrija gradbenega materiala in gradbeništvo v šestih, lesna industrija v petih (4—8), tekstifna v treh, obrt v štirih (4, 5, 6, 7) itd. Namen te razširitve skupin, ki pa ne odreja vsakega podjetja podrobno, kam naj bi spadalo, je, da bi postopoma uredili kar se da pravične odnose med gospodarskimi panogami z ozirom na kvalifikacijski sestav, delovne pogo- je in važnost industrijske panoge. (To slednje bo igralo vedno manjšo vlogo.) Umljivo pa je, da pravilnih odnosov ne bomo dosegli v kratkem času, saj priznavanje kvalifikacij se ni v celoti krajevni rešeno. Zato bo treba še precej pomenu besede, marveč gre za vrsto kulturnih in prosvetnih prireditev, ki naj bi vzbudile zanimanje za to vrsto društvene dejavnosti po vseh, tudi zaostalej-ših krajih. Seveda bo treba za to precej denarja. Socialistična zveza bo dala pol milijona, sindikalni svet naj bi dal drugo polovico. Okrajni svet je predlagal krajevnim svetom, naj bi polovico sklada za brezposelne namenili v ta namen, druga polovica pa naj bi ostala krajevnim svetom. Vsi sveti razen blejskega prepreči vdihavanje prahu. Zato vsi brusilci bolehajo na pljučni bolezni (silikozi). Razen tega je brušenje zelo naporno. Brusilec ima vedno mokre roke (voda je topla od 4 do 15°), v rokah pa drži tudi do 8 kg težke steklene predmete. Sčasoma mu omrtvijo mišice na rokah in okončine so vedno bolj okorne. Prav tako naporno je tudi graviranje predmetov. Pihanje, brušenje in graviranje stekla ter dekorativno slikanje (prenašanje barv na steklo s čopičem ali peresom) opravlja stavkami leta 1953 znaša okrog 8 lahko le tisti delavec, ki ima potrebno strokovno izobrazbo. Zato je razmerje med visoko kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci že sedaj veliko. V pod- reseno. z,aio oo treoa Se precej so se s tem nredloanm strinjali S P°l TT.""”," ....j' uu uu le<'U5 ueeju -■ truda in marljivo bomo morali pjnejl ^tudi UejskA skalni -TnZt aVtomatSk° pr°- ^,u ie Se sedaj zaposlenih 47% holjše izkoriščanje strojnega par: si soglašal s tem^predlogom! ^Delavski svet in sindikalna *™™'™amh m kvaUU- v. C. m —h ~ — “1‘ podružnica steklarne Rogaška Slatina utemeljujeta svoj predlog s temi podatki: Proizvodnja luksuznega stekla nabrati izkušenj. Kajti le praksa nam bo potrdila, če so bila stališča, na katera smo se postavili je krajevni svet sklenil, da ob urejanju teh odnosov, prava mora dobiti ves denar, kar so ga nabrali na njegovem področju v tem Na zadnji seji okrajnega sveta pa je njegov zastopnik sporočil, ali ne. Pri razvrščanju industrijskih SkTa ^omo^^oosein^Ne- zahteva predvsem ročno delo, ki .. -j~>sKiaa za pomoč brezposelnim, ive- prehaja že v obrtniški oziroma v panog v skupine in določanju mesečnih obračunskih povprečij smo morali upoštevati razpoložljivi plačni fond, ki je predviden z zveznim družbenim planom. Preko tega ne smemo, če nočemo porušiti ravnotežja med kupnim kaj sličnega se je dogodilo že lani, ko je blejski krajevni svet sklenil, da ne bo dal okrajnemu sindikalnemu svetu določenega odstotka članarine, ki pripada okrajnemu svetu. »Stojimo na demokratičnem stališču,« je dejal in blagovnim skladom. Vsako po- zastopnik biejskega sv'eta> »tako večanje kupnega fonda čez zmog Ijivost blagovnega bi povzročilo samo zmedo in povišanje cen. Osnovni cilj sedanjega urejanja sistema zaslužkov je namreč ureditev pravilnega odnosa med kupnim in blagovnim skladom pVičaCda'nimajo prav. m na ta način tudi cene stabilizirati. Obračunska povprečja, ki so našteta v odloku za uporabo planskih instrumentov, ne smejo smo sklenili na seji.« Končno so ga drugi odborniki le prepričali, da ne bi bilo prav, če bi bil blejski krajevni svet izjema. Obljubil je, da bo svoje sodelavce v krajevnem sindikalnem svetu pre- Zakaj je bil blejski krajevni svet na napačnem stališču? Če nič drugega, je grdo, če so vsi ostali krajevni sveti za to, da predstavljati celotnega sklada namenijo polovico preostalega n X TO s-* r, JC »i ____ 1 n on csb-rt nn olrl n rJ rt <■»/-« mroamrtž plač. Poleg s pavprečji določenega sklada plač bodo imela podjetja možnost, da si s povečano proizvodnostjo dela, znižanjem proizvodnih stroškov ustvarijo še dobiček. Del tega dobička pa bodo lahko delili na zaslužke delavcev. OSTALI BOMO NA LANSKOLETNIH POPREČJIH Naš sodelavec je naprosil tajnika Republiškega odbora sindikata trgovskih delavcev in uslužbencev Slovenije tovariša Marka Jurna, da bi mu povedal, kakšni kvalificiranih delavcev. Zelezni-nar-grosist ima opravka z okrog 60.000 artiklov, v trgovini z barvami in laki je naporno in zdrav- lanskega sklada za pomoč brezposelnim za tekmovanje delavskih prosvetnih društev, blejski pa bi imel rad denar le za svoje društvo. Vodstvo blejskega sindikalnega sveta bi moralo svoje stališče utemeljiti s tehtnimi razlogi. Nedvomno bi jih upoštevala tudi vodstva ostalih krajevnih svetov. Ne more ga pa utemeljevati s tem, češ tako nismo sklenili in demokracija zahteva, da naše stališče sprejmete. Takšna »demokracija« je potem bolj podobna vsemu drugemu, le demokraciji najmanj, saj po njej ni mogoča nobena skupna akcija. Cilj, ki si ga je postavil okrajni umetniški značaj dela. Razen tega delajo steklarji v zelo težkih pogojih dela. Steklarji ročno oblikujejo (pihajo) steklo v neposredni bližini peči, kjer je 125° C vročine. — Steklar mora svoje delo opravljati zelo hitro, sicer se mu steklena masa ohladi. Seveda mora imeti primerno strokovno znanje, ki si ga pridobi z dolgoletnim delom in s potrebno strokovno izobrazbo. Ker dela delavec v veliki vročini, popije veliko vode in vdihava žveplene pline, se organsko kaj kmalu izčrpa. Delo v brusilnici je prav tako težko. Luksuzno steklo ročno brusijo na železnih ploščah s kremenčevim peskom, karborundom in na alumosilicijevih ploščah. Pri brušenju se plošče obrabijo in brusilec vdihava prah teh plošč, pomešan s steklenim prahom. Čeprav popije precej vode, to ne strokovnih izpitih pa bo merje še večje. V podjetju bodo imeli zaposlenih 60% visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Po mnenju delavskega sveta in sindikalne podružnice sta ta dva razloga dovolj tehtna za razvrstitev steklarne Rogaške Slatine v višjo skupino. razpravljajo o letošnjem tarifnem pravilniku ■ oziroma o tarifnih postavkah. Eden od odbornikov predlaga tole: »Če bo treba znižati tarifne postavke, jih znižajmo v večjem odstotku pri tistih, ki imajo višje tarifne postavke.« Drugi odbornik predlaga nekaj podobnega in sicer, da bi zniževali tarifne postavke po progresivni lestvici od najvišje postavke navzdol. Predlog tretjega od- ju škodljivo delo, v tehnični tr- svett pa vsekakor zasluži, da vsi so predlogi Republiškega odbora govini pa je potrebno zelo veliko družno delajo zanj. Ali volite na občnih zborih ZAUPNIKE .DELAVSKE ENOTNOSTI* JAVITE NAM IMENA IZVOLJENIH UPRAVA k zveznemu odloku o uporabi planskih instrumentov v l. 1954. Tovariš Juren se je odzval njegovemu povabilu in mu povedal tole: »Vsekakor ne razumem tega, da bi se plače znižale. Proizvodnja je lani precej porasla, večji je tudi narodni dohodek, potroš-ni sklad naj bi bil torej vsaj isti. Če gre pri tem le za uravnavanje medsebojnih odnosov v tarifni politiki, potem je to prav, kajti tudi sistem plač v trgovini ni povsem urejen. Lani na povpreček za vse panoge trgovine, tako za notranjo kot zunanjo trgovino, kakor tudi za železnino, tehnično trgovino itd. Vendar pa ni v vseh panogah potrebna znanje. Pri »Tehnometalu« na primer mora prodajalec poznati vse vrste jekla, krogličnih ležajev, orodja,' nadomestne dele za stroje in kupec ne pove: dajte mi artikel številka ta in ta, marveč pove, kakšen del mu manjka pri stroju. To mora vedeti prodajalec, če mu hoče ustreči. Isto je pri podjetju »Slovenija-avto«, kjer imajo rezervne dele za motorna vozila vseh mogočih znamk in tako dalje. Predlagamo tudi, naj bi izvozna in uvozna podjetja razvrstili primer je veljal isti namesto v četrto v tretjo skupino. Tu imajo 28,5 odstotka ljudi z višjo strokovno izobrazbo, 40 odstotkov pa je kvalificiranih odnosno s srednjo strokovno izobrazbo. Uslužbenci v teh pod- tudi težina dela ni ista. Po našem predlogu enaka strokovna kvalifikacija, pa jetjih morajo obvladati najmanj en tuj jezik. Ostala trgovska naj bi P°djetja naj bi ostala v isti sku-grosisti Ztaliv peH skupini. Med ^ ko! Predvideva odlok o upo-namreč 57,5 odstotka ™bi planskih instrumentov se-veda če gre le za odnose trgo- ranih delavcev. Vsi detajlisti, po- vine industrijskih in drugih iih «■> arnsisti r želeminn gospodarskih panog. Številke povedo pa še nekaj drugega. OB ROBU DOGODKOV TEDEN DNI V BERLINU DVA OBRAZA BERLINSKE KONFERENCE njimi je kvalificiranih leg njih še grosisti z železnino, barvami in laki ter tehnična trgovine pa naj bi bili v četrti skupini. Torej za grupo više. Tu je tudi precej višje razmerje med kvalificiranimi in polkvalificira-nimi delavci, saj je skupno 62,6 odstotka kvalificiranih in visoko- Ko prebereš »Delavsko enotnost« jo posodi tudi svojemu tovarišu! Po do sedaj veljavni razvrstitvi (stoodstotne neobdavčene plače) bi bil sklad plač v trgovini manjši za 115 milijonov dinarjev v primeri z lanskimi tarifnimi postavkami. V primerjavi z letom 1952 pa za 6,033.000 din. To pa zaradi tega, ker je bila lani aprila priznana kvalifikacija tudi trgovskim pomočnikom. Doslej so bili ti le nižji strokovni uslužbenci. Prav zaradi tega je primerjava v trgovini realna samo z letom 1953. Menim, da :e takšen skok navzdol. v zJduŽKih delavcev in uslužbencev v trgo vini težko razumljiv.« Oči vsega sveta so te dni uprte v Berlin, kjer zasedajo zunanji ministri Amerike, Sovjetske zveze, Anglije in Francije. Vsi svetovni časopisi ocenjujejo to zasedanje in ugibajo, kakšni bodo njegovi uspehi ali pa neuspehi. Mnogo jih je, ki trdovratno trde, da konferenca ne bo prav nič prispevala utrditvi miru v svetu in ublažitvi mednarodnih odnosov. In spet jih j mnogo, ki upajo, da bo Berlin most, po katerem bodo lahko zahodni in vzhodni velmožje varno prišli čez naraslo deročo reko svetovnih nasprotij. Komu bi verjeli? Poskušajmo sami oceniti minule dni berlinske konference in poiskati odgovor na to vprašanje. Že prvi sestanki zunanjih ministrov so ponovno potrdili velike razlike v pogledih vzhodnih in zahodnih državnikov. Sovjetski zunanji minister se je uporno zavzemal, da bi v Berlinu najprej razpravljali o vseh ukrepih, ki so potrebni za ublažitev msdnarodne napetosti, in se do- tega je Molotov trdoglav nasprotnik tistih razprav o nemškem vprašanju, med katerimi se ne bi pogovorili tudi o vsej Evropi in njeni varnosti. Za njegovimi dolgoveznimi govori se skrivajo želje, da bi se Zahod odpovedal Evropski obrambni skupnosti. Kremelj pa bi se tudi zadovoljil z nevtralno Nemčijo, saj bi bila Evropska obrambna skupnost brez nemške industrije in nemških vojakov podobna paralitič-nemu otroku, ki nikoli ne bo shodil. Zahodni zunanji ministri pa so nasprotovali vsemu, za kar se je zavzemal Molotov. Čeprav so sprejeli sovjetski predlog dnevnega reda, so pripravljeni razpravljati le o nemškem ter avstrijskem vprašanju; še vedno nasprotujejo petorni konferenci in sprejemu Kitajske v Organizacijo združenih narodov. O nevtralni Nemčiji pa sploh nočejo govoriti, ker želijo, da bi bila združena Nemčija temeljni kamen, na katerem bi stala Evrop- govorili o konferenci šefov petih ska obrambna skupnost, vojaška velesil, med katerimi bi bil tudi kitajski Mao Ce Tung. Razen organizacija, ki se ji niso pri pravljeni odreči. In razen tega nasprotujejo sestavi vsenemške vlado pred splošnimi parlamentarnimi volitvami, nasprotujejo... Torej: zvrhan koš različnih pogledov in želja, ki so si tako nasprotni in tako daleč narazen kot severni in južni tečaj. Površen opazovalec je naštel ta nasprotja in prerokoval berlinski konferenci neuspeh. In ko je slišal pikre uvodne besede Molotova in nič manj pikre odgovore Dullesa, Edna in Bidaulta, je na ves glas trdil, da so se njegova prerokovanja uresničila. Vendar so takšne trditve, milo rečeno — površne. Zakaj? Res so mednarodne konference važne za razvoj odnosov v svetu, toda nikoli niso bile in tudi ne bodo odločujoč činitelj v mednarodnih odnosih. Odločilen je pravzaprav sam mednarodni položaj, odnosi sil v svetu, težnje teh sil itd. Konference so vedno bile in bedo le verna slika tedanjega mednarodnega položaja. Udeleženci take konference so podobni slikarju, ki je prenesel na platno pokrajino pred seboj. Uspeh teh konferenc je v tem, da odreclp okvire, v katerih se bo gibal bodoči razvoj, katerega temelji že obstajajo v tedanjem mednarodnem položaju. Zaradi tega se tudi ne moremo strinjati z onimi, ki so pre-čitali govore štirih zunanjih ministrov in ugotovili, da se bo berlinska ponferenca slabo končala. Ti govori (čeprav važni in pomembni) vendarle preveč diš® po propagandnih željah. Vrnit* se torej moramo k oceni med" narodnih odnosov. In ti se v zadnjem obdobju ne zaostrujejo-Opazujemo lahko celo težnje k popuščanju. Kot potrdilo te trditve bi že lahko navedli nekaj dejstev: Od premirja na Korci' do sovjetsko-ameriških razgovorov o atomski energiji. Vendar se »hladna vojna« s® ni končala. Do danes še niso dokončno rešili niti enega važneg® mednarodnega vprašanja. jn ogromno je spornih področij j'1 problemov, ki jih niti začeli niso reševati. Z eno besedo — mednarodni odnosi so še vedno ze*0 zapleteni in nasprotja (posebno nasprotja med velesilami) so »e vedno zelo velika. Ne moremo trditi, da v zahodnih prestolnicah, pa tudi v Kremlju, niso siti hladne vojne. Velesile so danes pripravljene ub!®' žiti mednarodna nasprotja, tod® tako, da bi pri tem »pomirjcv®' nju« čimmanj izgubile in čini' več pridobile. Nekdo bi mor®^ plačati ceno za pomiritev. Zgodo vina nas uči, da so se veleslin doslej vedno pogodile v škod^ malih narodov. In tudi danj-lahko opažamo takšne želje. P vseh: pri Američanih in Angl® žih, pri Rusih in Francozih. Takšen je torej položaj, ko ® v Berlinu sestajajo zunanji m nistri. Ni kdo ve kaj rožnat, P® sebno za male narode ne. Pe . tinska konferenca je rezi zuli»t Slovenije takole razvrstitev tekstilne industrije: a) tovarne klobukov v pet° skupino, b) tovarne nogavic s cotton stroji prav tako v peto, c) ostala tekstilna industrije brez konfekcije v šesto skupino in č) konfekcija v sedmo skupino. Svoj predlog takole utemeljujemo: V tovarni klobukov je kvalifikacijski sestav približno pol na pol. Polovico je kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, kvalificirani. Delo je zelo iiezdro.-vo, saj je skoraj 80% zaposlenih obolelo zaradi dela z živim srebrom. V tovarnah nogavic s cotton stroji je priučitvena dobe precej daljša kot drugod in znaša od tri do pet let. Razlog, da bi ostale tekstilne tovarne uvrstili v šesto skupino, je poleg tega, de so bili tekstilni delavci doslej najslabše plačani, še v tem, de potrebujemo v tekstilni industriji precej inženirjev in tehnikov. Strojni park je tudi zastarel (star okrog 60 let), zaradi česat potrebujemo precej kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev drugih strok (kovinarjev, električarjev, mizarjev itd.). Tudi pogoji dela so zlasti v barvarnicah in oplemenilnicah težki in zdravju škodljivi. Po predlogu Republiškega odbora bi znesel sklad plač milijardo 926 milijonov dinarjev. Razlika v primeri s tarifnimi po- milijonov dinarjev. Pri tem še nismo upoštevali, da bo letos okrog 1000 delavcev več zaposlenih kot lani, ker predvidevajo da bo letos proizvodnja večja in visoko kvalificiranih in kvalifi- ka. Če bi ostali, v osmi skupini, ciranih delavcev. Po opravljenih bi izgubili okrog 124 milijonov to raz- dinarjev, kar znese desetino plače. Nekateri bi izgubili več, dru- gi pa seveda manj. Ko je bil objavljen odlok 0 uporabi planskih instrumentov, sta se sestali posebni komisiji v mariborskem in kranjskem bazenu. Ti sta se postavili na stališče, da tekstilni industriji ni mesta v osmi skupini.« KAM VODI TAKŠNA RAZPRAVA? Prebiram, zapisnik seje neke bornika so očividno vsi preslišali, sindikalne podružnice delavcev Ta je predlagal, da je treba Pfi kovinskega podjetja. Odborniki izdelavi tarifnega pravilnika ozi- roma pri določanju tarifnih postavk predvsem upoštevati strokovnost delavcev. Kam vodi takšna razprava, takole shematično zniževanje ah zviševanje tarifnih postavk? Na to vprašanje lahko odgovorimo takole: Odborniki ne vrednotijo pravilno delo na delovnem mestu. Ne zavedajo se, da so še vedno razlike v vrednosti dela. Če bt odmerjali zaslužke po nekih progresivnih lestvicah ali odstotkih in ne bi upoštevali vrednost dela na določenem delovnem mestu, bi marsikomu prizadejali krivico-Gre torej za pravilno vrednotenje dela na delovnem mestu in ne za avtomatično zviševanje ali zniževanje tarifnih postavk. Takšna razprava o zniževanju tarifnih postavk tudi govori o tem, da upoštevajo odborniki obračunske zaslužke že kot dejanske prejemke, ne pa kot merilo za delitev družbenega dohodka. 5' FEBRUARJA 1954 — št. 6 IZ NASI H ORGANIZACIJ »DELAVSKA ENOTNOST« B Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA JESENIŠKE ŽELEZARNE ZBOROVANJE liPiMJMCEV ,s.® mogli odločiti, da bi poslali delavce sedaj, ko primanjkuje | transporta v strukturi energije, na dopust. — Vsak 21. delavec je član delav- I sme nodražiti. Le-to i( ega organa upravljanja. — Proizvodnost dela močno narašča. — aksno stališče so zavzeli do kvalifikacij. — Lani najnižji odstotek Desreč po osvoboditvi. — Krivično stališče do poročenih žena. , V soboto, 30. januarja, se je i električne energije. Ce oralo 211 od 228 izvoljenih de- rvroizvodnie tudi ne hn Pegatov občnega zbora tovami-skega odbora sindikata metalur-gov jeseniške železarne. Zasedali so predstavniki naj-»ečjega kolektiva v Sloveniji, saj sleje jeseniški kolektiv danes okrog 6500 članov. V takšnem Podjetju imajo seveda vrsto te-?av. tudi uspehov ne manjka in težko vse našteti, kaj šele podrobno osvetliti. Oglejmo si zato nekatere. Lani aprila so izvolili delavske svete tudi po obratih. Vsak član centralnega delavskega sveta je obenem tudi član obratnega sve-Na vsakih 21 članov kolek-nva je en član delavskega orga-Pn upravljanja. To se je torej že Ptočno približalo vsakemu članu kolektiva. Njihova razredna or-Snnizacija, sindikat, je zares organizacija upravljavcev. Številke kažejo, da je res tako. Pri plav-2ih je narasla proizvodnja od ^5.000 ton v 1951. letu na 111.000 ^°n leta 1953. Medtem ko je prišlo 1950. leta 354 ton na zaposlenega, jih je bilo 1953. leta že 457. v jeklarni, na primer, se je povečala proizvodnja od 124.000 ton leta 1939 na 220.250 ton 1953. leta, Proizvodnost dela pa je narasla °d 29,6 ton na moža leta 1939 na H4 tone leta 1953. Vendar so v delavskem upravljanju tudi slabe strani Central-Pi delavski svet se tudi po dva rneseca ni sestal. Otresel se je drobnih nalog, v tako dolgi dobi Pa se je nabralo precej tudi važ-Pih, ki jih na zasedanju niso Utegnili dodobra proučiti. Tako se je zgodilo prav zadnjič, ko so govorili o tem, kaj naj bi ukre-Pili spričo pomanjkanja električne energije. V dvajsetih dneh obratuje železarna le z 80 % zmogljivosti, samo na plavžih so Izgubili 5000 ton grodla. Delavski svet ni našel vsestransko zadovoljive rešitve. Sklenil je, da je treba delavce iz tistih obratov, ki delajo z zmanjšano zmogljivostjo, premestiti na druga mesta. Taksen premik delovne sile je, ra-*Plnljirvo, povzročil tudi delno dezorganizaoijo proizvodnje, saj le ponekod prišlo na nova delov-Pa mesta tudi samo polovico ljudi. Nekateri delavci so, ko so sprevideli, da bi morali delati na zarazu, zahtevali, naj jih puste Pa dopust. Uprava podjetja pa aloji na stališču, da je treba sklep delavskega sveta spoštovati kljub temu, da povzroča škodo, In graja tiste delavce, ki hočejo Pa dopust. V tem položaju bi bi- cene se ne sme podražiti. Le-to je gospodar-; ska politika pri kvalifikacijah in se bo drugačna prej ali slej ma-! ščevala. Za takšno stališče se je odločil občni zbor. Seveda pa bi bo i bilo treba tudi tarifno politiko proizvodnje, tudi ne bo plačnega | spremeniti tako, da bo na pri-fonda, vendar občni zbor do tega: mer polkvalificiran delavec v vprašanja ni zavzel določnega | martinarni zaslužil toliko kot stališča. j kvalificiran na lažjem delovnem V železarni so spoznali, da do- { mestu. Težina dela, skratka, dosedanja politika dviganja kvali-! lovni pogoji ter odgovornost pri fikacij ne more obroditi dobrih 1 delu naj se v tarifni politiki moč-sadov. Kvalifikacije delavcev ra- j neje odrazijo. Kakor hitro takih stejo. iz leta v leto. Človek bi j delovnih pogojev ni več, delavcu se vsekakor moral radovati, da | tudi dodatek zanje ne more več delavci vedno bolj obvladujejo1 pripadati. on ■ -rm Na nekaterih delovnih mestih so še vedno zaposlene žene, čeprav je delo zanje pretežko. — V tovarni so še delovna mesta, kjer bi žene lahko delale, le usposobiti bi se morale zanje. Ob zaposlovanju žena je še najti nazadnjaška naziranja. Delegatu, ki je govoril o tem, da je treba vse poročene žene, katerih možje so zaposleni, v prvi vrsti odpustiti, sprejeti pa take, ki žive v težjih socialnih prilikah, so delegati močno pritrjevali. Številke govore, da so to žene tistih mož, katerih plača se vrti okrog šest, sedem tisoč dinarjev na mesec. 2e to je zadosten razlog, ki govori proti odpuščanju poročenih žena, če niti ne upoštevamo, da takšno stališče nasprotuje načelom ženske enakopravnosti. 1 To je le nekaj vprašanj, ki , trenutno tarejo kolektiv jeseni-j ške železarne. V prihodnjem letu ga čakajo, kot vse nas, še velike naloge in jim želimo, da bi njihovo delo obrodilo še bogatejše plodove kot lani, saj so njihovi uspehi, uspehi vseh nas. DNhVi, KI SO NAM OSTALI v SPOM NIT JI FRANCE PREŠEREN Dne 8. februarja 1849. je umrl v K. jan ju slovenski pesnik France Prešeren (rojen 3. decembra 1800). Njemu gre zasluga, da je s svojimi pesnitvami povzdignil slovenščino na raven 'jsialih evropskih jez.ikov. Veličino pesnika šele danes prav doumemo. »Prešernove nagrade* so visoko pri znanje, ki ga dobe slovenski književniki za svoja dela ggBjfft-Sjfc ‘".Ttag ■ STO PET D ES El LETNICA PRVE SRBSKE VSTAJE Dne februarja 1804. se je začel v Orašcu v Suma diji prvi srbski upor. To je bila vstaja ljudstva proti nasilju turških fevdalcev, ki so tlačili Srbe z neznosnimi fegi davščinami in jih kruto zatirali. Junaški boj majhnega jjo srbskega naroda za svobodo je občudovala vsa Evropa ££ m »RUDARSKI PUNT* Dne 8. februarja 190?. se je kon-ula velika stavka v zasavskem tud-niškem bazenu. »Rudarski punt* je ■Miji trajal 18 dni. Povod za stavko so bile zelo slabe zdravstvene razmere i|i n rudnikih in pičle mezde. To je bila §111 ena prvih stavk slovenskega prole-ggra tariata. AlTOSTROiSKI PRIMER" Kam* tratim pMicHcm Letos bodo v jeseniški železarni, ki bo praznovala 85-letnico, investirali za 3 milijarde 600 milijonov dinarjev. — Ob plavžu (Foto Slavko Smolej) delovni proces, toda pri tem ne gre toliko za to, kot za neupravičeno dviganje kvalifikacij, s čimer so hoteli priti v boljši položaj pri plačah. Kvalifikacije so rasle, delovni proces pa je ostal v glavnem nespremenjen. Načelo bi moralo biti, je dejal eden izmed delegatov, da polkvalificiran delavec ne more več opravljati polkvalificiranega dela, ko je postal kvalificiran. Tega gospodarstvo sploh ne prenese. S pridobitvijo kvalifikacije bi moral delavec na drugo, njegovi strokovni usposobljenosti primerno delovno mesto. Če je na primer v tovarni preveč kvalificiranih delavcev, bodo morali nekateri prijeti pač za polkvalifi-cirano delo in bodo tudi plačani 1° najbolj smotrno, če bi poslali po delu. ne pa po strokovnosti, delavce sedaj na dopust, name- Seveda bodo poslali na nižje de-sto da bi šli poleti, ko bo dovolj lo takega, ki se na svojem delovnem mestu ni preveč izkazal. Obnova ceste Ljubljana—Koper Poiljetjc »Slovenija-ceste«. ki moder-nizira ceste v jugoslovanski coni STO, jtadaljuje z delom tudi pozimi. Cesto Juhi Jana—Koper bodo prenovili, razši-jjb in znatno skrajšali. Ko bo gradnja btt kraju, bodo Ljubljančani lanko že dveh urah v Kopru, medtem ko traja oznja sedaj tri in pol ure. Ker je med ,°no.B in zaledjem veliko prometa, pri-akujcj0) ja 1,0 cesta amortizirana v sedmih letih. Ta pa bo vzpodbudilo vsakega delavca, da bi se čimbolj strokovno usposabljal. Ista je tudi stvar z napredovanjem po službenih letih. Če dela nekdo na transportu, naj bo plačan tako, kot se tako delo lahko plača. Po večih letih službe lahko dobi boljšo plačo — in prav je to — le pri transportu ne more več ostati, kajti postavka Med pomembne uspehe kolek- Prejšnji teden so imeli v »Litostroju« razširjeni sindikalni plenum. Razpravljali so o delavskem samoupravljanju in o pogodbenem delu. Opazili so namreč, da nekateri delavci — med njimi celo člani upravnega odbora — prejemajo neupravičeno visoke zaslužke na račun pogodbenega dela in da se pri tem dogajajo tudi nepravilnosti. Kaj pa je sploh pogodbeno delo? Lahko bi ga imenovali tudi »podjetje v podjetju«. V »Litostroj« namreč pogosto prihajajo naročniki, ki moledujejo, da bi jim določeno stvar hitreje izgo- riva lahko štejemo, da so močno tovili. Navadno to utemeljujejo „00™* T „+a Mako, da bi imelo nase gospodar- zmanjšali odstotek nesreč. Leta | 1946 je bil ta odstotek 24,8, lani gospod sivo veliko škodo, če ta ali ona stvar ne bi bila kmalu gotova. pa le 15,2.^ Vsaka sindikalna po- Poiščejo si skupino ljudi, ki je pripravljena delati izven svojega rednega delovnega časa ali pa med letnim dopustom. Stroške za uporabo strojev, materiala, elektrike itd. plača naročnik, ki pre- družnica obrata je dobila premijo za znižanje odstotka nesreč. Letos bodo ta način uvedli še za znižanje odstotka bolezenskih izostankov do sedem dni. vzame tudi tveganje, če bo izdelek uspel. (Navadno so to namreč prototipi.) Taka pogodbena dela opravljajo delavci po rednem delovnem času in navsezadnje nima podjetje pri tem nobene škode. Seveda, če je poslovanje v redu, kar se pa v »L’ dilo. Lani so v »Litostroju« že izdelali pogodbeno prototip žične j elevatorje. V izplačilne liste so žage; ker se je dobro obnesel, jel vpisali nekatere delavce, ki sploh dobilo podjetje pozneje naročilo | niso pogodbeno delali (n. pr. take, še za 20 takih žag, ki so jih na-1 ki so bili na orožnih vajah ali sitost roju« ni zgo- niso vsej stvari posvetili tiste pozornosti, ki bi jo zaslužila. Šele kasneje so ugotovili, da so bile po sredi tudi malverzacije. Na pobudo komunistov tehničnega oddelka so sestavili posebno komisijo, ki vso stvar še raziskuje. Doslej je pa ugotovila tole: Brez vednosti podjetja, je pogodbena skupina izdelovala tudi sita in redili v normalnem delovnem postopku. V kolektivu so o pogodbenem delu veliko razpravljali, predvsem zato, ker so nekateri pri tem nenavadno dosti zaslužili. Tako je delavski svet še sredi lanskega leta pogodbena dela prepovedal. Ker pa so pri tem delu sodelovali tudi nekateri člani upravnega odbora (Pogačar, mojster iz orodjarne, Janežič, mojster prototipne delavnice) in celo sam predsednik Jože Mihelj, ZAPISKI Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE VEVŠKIH PAPIRNIČARJEV 0 Con vse razmišljamo, toda... Prelistal sem svoje zapiske z občnega zbora sindikalne podružnice vevških papirničarjev, ki je bil preteklo nedeljo. Med zapiski sem našel tudi tole beležko, svoj vtis, ki sem si ga zapisal: Poročilo je precej vsestrano, skrbno pripravljeno, mestoma pa manjka konkretnih utemeljitev. Na kaj sem mislil? Premalo je bilo govora o gospodarjenju s podjetjem in premalo o tarifnih vprašanjih. Vevške papirničarje so, recimo, stopnje akmulacije precej dajale in so se le stežka prebijali takrat skozi težave. Nekaj časa celo ni- i izvoUl v razne organe, več po-so mogli izplačevati polnih pre- ročati kolektivu, pojasnjevati jemkov. Sedaj bi bilo pričakova- J uredbe, sklepe, obveščati jih o ti, da se bo sindikat malo skrb- 1 gospodarskih razmerah. Iz tega neje pozanimal, kakšne spremem- sledi, da si članstvo želi razgovo- be povzroča v njihovem gospodarjenju novi način obračunavanja družbenih obveznosti. Morda sem malo nestrpen: nove uredbe so se nagrmadile šele v zadnjem času in težko je vse to naenkrat premleti. Res pa je, da v sindikatu čutijo, da jim nekaj manjka s področja gospodarstva. V poročilu so naprej jasno rekli, da bi morali tisti, ki jih je kolektiv *®ga položaja in na njej so se žc molčal. Zadnje dni pa se uporno dov, ki so siti hladne vojne in Pokazala vsa nasprotja, ki so jo širijo vesti, da je Sovjetska zve- večnih sporov, za katerimi se Drugače tudi biti ne za pripravljena spremeniti svoje skrivajo umazani naklepi te ali r°dila. •kore. Zunanjih ministrov _____________ *"51. leta v Parizu nekaj sto sej narodom, odgovorni Organizaciji združenih narodov kot edinemu forumu, ki je sposoben in tudi stališče, ki ga je doslej trmo- one velesile. Miroljubni ljudje poklican bojevati se za mir tako, že prva zasedanja v zahod- glavo zagovarjala: Sestaviti vla- sveta so se v zadnjih letih uspeš- da ta mir nobenemu ne bo ško-betn delu Berlina so pokazala, do iz predstavnikov vzhodno- no bojevali proti povzročiteljem doval. Če bodo to pozabili in so vse velesile pripravljene nemške in zahodnonemške vlade svetovne napetosti. Rezultat tega spremenili Berlin v novo Jalto, Popuščati, čeprav so to popušča- in ta »kombinirana« vlada naj bi boja je tudi berlinska konferenca, ali Teheran, kjer so si »veliki P k zakrivale za kopico očitkov, pripravila parlamentarne voli- Zato zahtevajo od te konference, trije« delili svet po svoji mili ^Pominjam se, da so namestniki tve v združeni Nemčiji. Molotov da krona njihove napore in zrna- volji, potem berlinska konfercn-uporabili je tudi govoril, da mora berlin- ge, da utre nove poti k med- ca ne bo koristila miru in na- ____________ ______j sto sej, ska konferenca razpravljati o narodnemu sodelovanju in rešc- predku, ampak bo miroljubnemu pb se niso sporazumeli o dnev- vseh svetovnih nasprotjih, Bi- vanju mednarodnih sporov na razvoju celo škodovala. Mir med Pem redu sestanka zunanjih mi- dault pa je izjavil, da mora ta miren način, z miroljubnimi sred- velikimi na škodo malih ni mir, Pistrov. Tokrat pa so se ministri konferenca utreti pot splošni stvi. ampak žarišče novih nasprotij, sestali brez pripravljalnih kon- ureditvi odnosov v svetu in da Zunanji ministri štirih velesil, novih spopadov. Se vedno upa-‘erenc svojih namestnikov in že je mir »potreben povsod« (naj- ki se te dni sestajajo v Berlinu, mo, da se državniki velesil za- Pb Prvem sestanku sprejeli dnev- brž je mislil na Indokitajsko). ne bi smeli pozabiti, da so za veda jo tega. Toda upanje se kaj 1 red, o katerem bi sicer lahko Toda to prav gotovo ni vse. svoje delovanje odgovorni vsem lahko izjalovi — tovorili in ki ga zahodne vele- Zunanji ministri so poskrbeli, da “e tudi ne nameravajo spošto- je toliko prišlo v javnost. O čem Bti bolj, kot bo potrebno, ki pa ^endarle ni bil sipina, na ka-eri bi konferenca nasedla. Se veliko je dokazov o po- pa razpravljajo na slavnostnih večerjah, ki jih prirejajo drug drugemu in na katerih verjetno ------ govore mnogo bolj odkrito, saj Jbirjevalnih težnjah na obeh stra- jim ni treba paziti na propagand-ve|>. Vsak dan nam prinese nove. ni učinek njihovih besed, danes SJ štirje zunanji ministri so na še ne bi vedeli povedati. Na taj-PTimer priznali, da je avstrijsko nih sejah, večerjah ali drugih Prašanje že dozorelo in ga je sprejemih je kaj lahko narisati -Bto potrebno rešiti. Molotov je \r Pripravljen razpravljati o emčiji le. če bi bila ta razpr Ša ..razSovorov o splošnih vpra njih evropske varnosti. Pa je ^ r fr r *■? <***?> na košček papirja nov zemljevid sveta, kot sta to napravila med eiji le. če bi bila ta razprava zadnjo vojno Churchill in Stalin. Iz vsega tega pa vendarle ne Eden moremo sklepati, da bodo rczul-dejal, da so zahodne sile tati te konference kdo ve kako j 'Pravliene »govoriti o garanci- veliki in senzacionalni. Berlinska Sovjetski zvezi«, če ta srna- konferenca prav gotovo ne bo or ’Ja ■'*’ Potrebno. In ko so mogla prestopiti realnih okvirov, v^avniki zahodnih velesil go- ki jih je začrtal sedanji medna-izvrl-1,11 tnora'>0 Nemci najprej rodni položaj. (j0 0 'ti vsenemški parlament, ki V Berlin so danes uprte oči sestavil vlado — je Molotov milijonov naprednih ljudi, naro- Skoraj vsi veliki berlinski hoteli so bili med vojno žrtve letalskih napadov. Prvi je vstal iz razvalin »Hotel Kempinsku, o katerem je danes veliko gostov, ki jih je privabila konferenca zunanjih ministrov rov o gospodarstvu in da bo moral sindikat vložiti v to smer več svojih sil. Tudi o tarifni politiki je bilo poročilo skopo, čeprav je prav sedaj nujno temeljito proučiti predloge novih obračunskih prejemkov. V poročilu je bilo takole rečeno: Tarifno politiko smo prepustili tarifni komisiji in delavskemu svetu. Seveda bi bili krivični, če bi vrednotili delo organizacije samo po tem, kar piše v poročilu. Pa tudi ne samo po tem, kar je bilo povedanega v razpravi, ki ni bila kdo ve kaj živahna. Po občnem zboru nas je mraz prisilil, da smo se zatekli v klubske prostore: Kako živa, vsestranska razprava se je tu razvila. In koliko gospodarskih zadev smo načeli. Pa sem si mislil, poglej jih no, zlodja, o čem vse mislijo in razglabljajo, kako temeljito poznajo gospodarske in tarifne probleme — toda ko se vsedejo v klopi pred mizo delovnega predsedstva, so pa tako »uradni«. Ne bi rad delal prehitro zaključkov — toda, ali ni morda vzrok temu v tisti togosti organizacije, ki nas že dolgo muči? Naj se povrnem k občnemu zboru. Res temeljito in skrbno so proučili in razložili v poročilu poglavje obratnih nezgod. Vse trditve so podprte s podatki, razčlenjenimi do podrobnosti. S tem gradivom v rokah bodo lahko podvzeli temeljito akcijo za preprečevanje nezgod, ki jih je še vedno sorazmerno veliko in to v precejšnjem odstotku po krivdi ponesrečenca oziroma njegovega sodelavca. Tudi o prosveti, vzgoji, prosvetljevanju so precej temeljito spregovorili. Nekaj pa jih tare: Običajno v organizaciji pridno dela le nekaj odbornikov. Seveda, potem pa je težko. Delo ne gre izpod rok. Upajmo, da so letos imeli pri izbiri novih odbornikov srečnejšo roko kot doslej. dopustih — to pa zato, da zaslužki ne bi bili videti previsoki. Njihove podpise sta ponarejala Janežič in Mihelj. Zaslužki so bili res veliki, saj so dobili nekateri delavci po 500 din na uro. Koliko sta zaslužila Mihelj in Janežič, še ni znano, na plenumu so pa zatrjevali, da se suče vsota okoli nekaj sto tisočakov. Razen tega so nekatera dela opravljali tudi v rednem delovnem času, kar je šlo seveda na škodo normalnega dela. Vsa stvar sicer še ni dokončno raziskana, vendar je delavski svet pred dnevi na svoji seji sklenil, cla odpusti iz podjetja dosedanjega predsednika upravnega odbora Jožeta Mihelja in člana Janežiča, obenem pa je sprejel tudi ostavko člana upravnega odbora Staneta Pogačarja. Vso zadevo bo seveda prepustil tudi javnemu tožilstvu, saj je bila s takimi dejanji prizadeta vsa naša skupnost. Sindikat je odločno podprl skl e«' delavskega sveta, prav tako pa tudi sleherni član litostrojske-ga kolektiva. Plenum je ugotovil, da je krivda sindikalne organizacije in komunistov v tovarni, ker stvari že spočetka niso temeljito raziskali, ampak šele, ko se je pokazala v taki luči, da je vzbudila upravičeno negodovanje med delavci. Tudi na letošnjem občnem zboru sindikata še niso imeli odločnega in jasnega stališča glede pogodbenega dela. Zato je predsednik sindikata tovariš Barlič kar zadel, ko je ob zaključku plenuma dejal, da je bil boljši kot občni zbor. Iz razprave je bilo videti, da vsi delavci enodušno grajajo protizakonita dejanja Janežiča in Mihelja; tem bolj, ker sta bila člana upravnega odbora, torej organa delavskega samoupravljanja. Morala bi se temeljito zavedati svoje odgovornosti do kolektiva, ki jima je zaupal pomembno dolžnost v upravljanju svojega podjetja. Res, čudna je morala teh dveh ljudi, ki sta svoj položaj v tovarni izrabila za to, da bi laže in čimveč zaslužila! Pogodbeno delo (okrog tega je dosti razpravljanja tudi v drugih podjetjih) torej škoduje načelom delavskega upravljanja. Drobi upr enotnost kolektiva in prinaša tudi gospodarsko škodo. Delavci se pri pogodbenem delu utrudijo in tako se zmanjša tudi delovna storilnost v rednem delovnem času. Redni proces dela zaostaja, dobavni roki so pa itak že tako kratki, da jih v »Litostroju« s težavo zmagujejo in včasih celo plačajo penale zaradi zamud. Če je neko naročilo res tako nujno, da ga morajo opravljati izven rednega delovnega časa, je treba zadevo reševati s pomočjo zbora proizvajalcev. Kaj se lahko zgodi, če v podjetju opravljajo pogodbena dela po nezakoniti poti in na škodo skupnosti, nam pa jasno kaže litostrojski primer, ki brez dvoma zasluži ostro grajo. M. GOSPODARSKE NOVICE BISTVENE NOVOSTI ZADNlIH GOSPODARSKIH UREDB H, lil izmolili naš nu sisism Zvezni izvršni svet je na zadnji seji dne 27. januarja sprejel vrsto uredb. To so zadnje uredbe, ki so jih pravno oblikovali nad leto dni in ki naj izpopolnijo naš novi gospodarski sistem v tem obdobju. Sprejete uredbe so razdeljene v dva dela. Prvi del predpisov ureja prejemke nekaterih uslužbencev državne uprave, zdravstva in prosvetnih delavcev. Drugi del predpisov pa ureja vprašanja investicij, bančne službe, obrtništva itd. V naslednjem sestavku opozarjamo samo na bistvene novosti novih uredb, ki bodq objavljene v naslednjih številkah zveznega Uradnega lista. Podrobnejše razlage k uredbam pa bomo v našem listu postopoma objavljali. Namesto posebnih doklad dodatne plače Novi izpopolnjeni predpisi o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov ukinjajo dosedanje posebne dodatke k plačam. Razen osnovnih plač bodo uslužbenci prejemali glede na pomen posameznih služb in delovnih mest še dodatne plače. Osnovne plače so enotne za vse uslužbence zveznih, republiških in lokalnih državnih' organov. V veljavi je še tudi dosedanji sistem nazivov in napredovanj v plačne razrede. Uslužbenci s srednješolsko izobrazbo bodo poslej razporejeni do VIII. in ne samo do IX. plačnega razreda. Plače služiteljev so zvišane od 4000 do 5000, zaključne plače pa 7000 do 7500 din. Po uvedbi dodatnih plač je ukinjeno določilo, po katerem je lahko uslužbenec prešel neposredno v višji plačni razred. Dodatne plače osebja x higienski in preventivni službi znašajo od 2000 do najmanj 6000 din mesečno Tudi plače uslužbencev v zdravstvenih ustanovah so sestavljene iz osnovnih in dodatnih plač in sicer po delovnih mestih. Osnovna plača za delovno mesto, kjer je potrebna nižja strokovna izobrazba, znaša 5500 din mesečno. Za delovno mesto s srednjo strokovno izobrazbo 7300 din. Z višjo 8300 din in specialistično strokovno izobrazbo 9800 dinarjev mesečno. Periodično zvišanje plač za osebe z nižjo strokovno izobrazbo znaša 480, s srednjo 650 in z višjo strokovno izobrazbo 900 dinarjev mesečno. Dodatne plače določi zdravstvena ustanova s svojim pravilnikom o plačah v sporazumu z organom, ki nadzoruje delo zdravstvene ustanove. Dodatne plače zdravstvenega osebja, ki opravlja v higienskih in preventivnih ustanovah izključno te posle, znašajo za osebje z nižjo strokovno izobrazbo najmanj 2090 din mesečno, s srednjo 4000 din, z višjo strokovno izobrazbo pa | najmanj 6000 din mesečno. Osnovne plače prosvetnih delavcev zvišane za 1000 do 1500 dinarjev Posebni dodatki za težje pogoje dela Po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno-znan-stveni stroki se odrejajo osnovne plače po lestvici, kakor to predpisuje uredba o nazivih in plačah državnih organov. Uslužbenci z nazivom vzgojitelja, učitelja, učitelja praktične stroke in strokovnega učitelja imajo poslej v vsakem plačnem razredu za 1000 din mesečno več plače. Plače predavateljev so večje za 1250 dinarjev. Plače uslužbencev z nazivom profesorja srednje šole pa so višje za 1500 din mesečno. Kjer opravlja učno osebje svojo službo v posebno težkih pogojih dela, bodo republiški izvršni sveti določili še posebne dodatke. V ta namen bo ustanovljenih 6 položajnih razredov, kjer se bo gibal posebni dodatek za delo v težkih pogojih od 500 do 5000 din mesečno. Namesto posebnih doklad tudi dodatne plače za sodnike, javne tožilce, pravne branilce in arbitre Po novi uredbi Zveznega izvršnega sveta so namesto prejšnjih posebnih doklad določene dodatne plače za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč in drugih. Dodatne plače znašajo od 1000 do 2000 dinarjev mesečno za sodnike, ki so razvrščeni od IX. do IV. plačnega razreda. Dodatna plača predsednika In sodnikov vrhovnega sodišča znaša 5000 dinarjev, zveznega vrhovnega sodišča pa 6000 din mesečno. Dodatne plače javnih tožilcev in njihovih pomočnikov so določene v višini dodatnih plač sodnikov ustreznih sodišč. Za pomočnike javnih tožilcev so ukinjene položajne doklade, njihove plače pa se izenačijo s plačami javnih tožilcev. Iste dodatne plače so določene tudi za arbitre državne arbitraže s to razliko, da za arbitre IX. plačnega razreda ni predvidena dodatna plača. Okrajni in javni pravni branilec ter njegov pomočnik sta poslej razporejena od IX. do V. plačnega razreda. Okrajni pravni branilec, ki zastopa več okrajev, pa od X. do IV. plačnega razreda. POSTOPOMA BODO USTANAVLJALI KOMUNALNE BANKE Kolektivi komunalnih bank bodo sodelovali v vodstvu bančnih poslov Razen Narodne banke FLRJ bodo po novih predpisih sestavljale bančni sistem tudi komunalne banke in hranilnice. Komunalne banke bodo postopoma ustanovljene tam, kjer so pogoji za njihovo delo. Zbirale bodo prosta denarna sredstva in jih posojale. Delo bank bo- pod družbenim nadzorom. Nadzorovali jih bodo upravni odbori. Člane odborov bodo imenovala predstavniška telesa, to je Zvezni in republiški izvršni sveti in okrajni ljudski odbori. V bančnih poslih komu-‘ nalnih bank bodo sodelovali tudi delovni kolektivi. Tretjino članov upravnega odbora bo izvolil delovni kolektiv komunalne banke. Podjetja z urejenim finančnim poslovanjem bodo brez težav dobila kredite za obratna sredstva | . Krediti za obratna sredstva se : dele na kredite za stalna in do-i polnilna obratna sredstva. Iz stal-i nih kreditov bodo podjetja krila j izdatke za zaloge materiala, te-j koče proizvodnje in zalog gotovih i izdelkov, ki so nujni za nemoteno opravljanje svoje dejavnosti. | Dopolnilna obratna sredstva pa j bodo podjetja dobila za kritje j izrednih potreb obratnih sredstev, j Te kredite bodo dobila podjetja preko pesebnih natečajev. Brez posebnih težav bodo dobila kredite za stalna in dopolnilna obratna sredstva samo tista podjetja, ki imajo redno in ažurno knjigovodstvo in urejeno finančno poslovanje. Podjetja bodo morala imeti večje dohodke od izdatkov in bodo morala redno izpolnjevati obveznosti do banke. Če podjetja ne bodo izpolnjevala teh pogojev, si bodo morala prej preskrbeti kreditna poroštva od | okrajnega ali mestnega ljudskega odbora. Za investicijska dela obvezni investicijski programi Nova uredba o investicijski graditvi določa, da mora biti izdelan investicijski program za vse gradbene objekte in dela, za katere je najet investicijski kredit. Ljudski odbor pa lahko sklene, da je treba izdelati investicijski program tudi za objekte, ki jih finansirajo gospodarske | organizacije iz sredstev za pro-j sto razpolaganje, i Namen uredbe je, da investi-j cije čimbolj smotrno izkorišča-I mo. V investicijskem programu mora biti ugotovljena donosnost, ekonomičnost in smotrnost tehnološkega procesa graditve. Delavski svet sklepa o osamosvojitvi gradbišč Uredba o gradbenih podjetjih med drugim določa, da lahko izvoli svoje organe upravljanja tudi tisto gradbišče, ki obratuje dalj časa in kjer je zaposleno večje število delavcev. Podjetje lahko vzame osnovna sredstva enemu gradbišču in jih prenese na drugo, zato da je mehanizacija bolj smotrno izko-| riščena. | Po novih predpisih se lahko ' gradbišče izloči v samostojno .j podjetje samo na podlagi sklepa ; delavskega sveta podjetja in z investitorjevo privolitvijo. Posojila za investicije v gospodarstvu na licitaciji Posojila za investicijsko graditev v gospodarstvu, za pospeševanje dejavnosti kmetov ter obrtnikov bodo dajale Narodna in tudi druge banke. Posojila za investicijsko graditev bodo lahko dobila gospodarska podjetja, zadružne in družbene organizacije, okraji, mesta, občine, avtonomne enote in ljudske republike. Posojila bodo razpisana preko natečajev, dobili pa jih bodo tisti prosilci, ki bodo ponudili najvišjo obrestno mero. — Tudi tu je uveljavljeno načelo donosnosti, zato morajo dohodki, doseženi z investicijami, zagotoviti plačevanje obresti in odplačevanje posojila. Prosilec bo moral imeti urejeno finančno poslovanje, v nasprotnem primeru pa bo moral dobiti poroštvo okraja (mesta), avtonomne enote oziroma ljudske republike. Posamezniki, mesta in mestne občine s posebnimi pravicami bodo lahko dobili posojila tudi za graditev stanovanj. Kako bo urejena gospodarska pomoč nerazvitih okrajev Ljudske republike in avtonomne enote bodo lahko sodelovale v skupnih dohodkih, ki pripadajo okraju, mestu ali mestni občini s posebnimi pravicami. Njihova udeležba v skupnih dohodkih bo določena z družbenim planom republike in avtonomne enote. Republike in avtonomne enote, ki bodo dobile sredstva na ta način, jih bodo lahko uporabile samo za pomoč gospodarsko premalo razvitih okrajev. Ljudski odbori so dolžni zagotoviti polovico plačnega sklada gospodarskim podjetjem Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo o zagotovitvi plačnega sklada gospodarskih organizacij. Gospodarska organizacija, ki v prejšnjem obračunskem obdobju ne doseže plačnega sklada niti v višini 50% obračunskega plačnega sklada in ki ji banka ne odobri kredit za prejemke delavcev, dobi pomoč od ljudskega odbora okraja (mesta). Ljudski odbor je dolžan zagotoviti gospodarski organizaciji pomoč samo za mesec, ki sledi obdobju, v katerem je gospodarska organizacija dosegla plačni sklad izpod 50% obračunskega plačnega sklada. Gospodarska organizacija mora v naslednjih obračunskih razdobjih vračati denar ljudskemu odboru. Amortizacije ne moremo trošiti za investicijsko graditev V odloku o uporabi sredstev amortizacijskega sklada je reče- no, da lahko z delom sredstev prosto razpolaga sama gospodarska organizacija. Sredstva iz amortizacijskega sklada pa sme uporabljati samo za zamenjavo sedanjih fizično obrabljenih sredstev, ki jih potrebuje za nemoteno gospodarsko dejavnost. Amortizacijska sredstva torej ne more nihče uporabljati za nove investicijske objekte in obrate. Obvezno združevanje elektrogospodarskih podjetij Podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije, ki so v procesu proizvodnje in prenosa med seboj tehnično povezana, se morajo po novih predpisih obvezno združiti v skupnost elektrogospodarskih podjetij. Združevanje je potrebno zaradi gospodarnejšega izkoriščanja elektroenergetskih naprav. V te skupnosti se lahko vključijo tudi podjetja, ki niso s članicami skupnosti tehnično povezana, kakor tudi podjetja za prodajo električne energije. Organi skupnosti so upravni odbori. Vsako združeno podjetje zastopa v upravnem odboru najmanj en član, ki ga izvolijo delavski sveti oziroma delovni kolektivi. Član upravnega odbora je tudi direktor, ki ga postavlja in razrešuje svet, ki je skupnost ustanovil. Uredba o obrtništvu preprečuje izkoriščanje delovne sile • Zelo pomembna je uredba o obrtništvu. Pred to uredbo ni bilo razlike med posameznimi dejavnostmi, marveč je zakonodaja obravnavala enako vse obrtništvo ne glede na njegovo zamotanost in mesta, kjer so obrtniki opravljali svoj posel. Uredba določa, da bo za razne obrtne dejavnosti potrebna tudi različna strokovna izobrazba. Za težavnejše dejavnosti bo potrebna najvišja strokovna izobrazba, za ostale pa samo izobrazba kvalificiranega obrtnega delavca Za najpreprostejše obrtne dejavnosti bo potrebna izobrazba, ki si jo nekdo pridobi samo s praktičnim delom. V vaseh in manjših mestih pa bodo lahko posamezniki opravljali obrtno dejavnost brez posebne strokovne izobrazbe, vendar bodo morali dokazati, da so v tisti stroki delali najmanj od 5—7 let. Novi predpisi omejujejo uporabo tuje delovne sile in izkoriščanje delovne sile pri privatnih obrtnikih. Ponekod bo uporaba tuje delovne sile omejena izpod števila, ki ga uredba predvideva, ali pa bo lahko popolnoma prepovedana. Za nakup in prodajo kmetijskih pridelkov bodo ustanovljene produktne borze Po novih predpisih bodo ustanovljene produktne borze, k jer se bodo sklepale pogodbe o nakupu in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov. Borzne posle bodo lahko sklepale gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo z nakupovanjem in prodajo kmetij- skih izdelkov ali izdelkov iz kmetijskih pridelkov in tudi gospodarske organizacije, ki te pridelke ali izdelke pridelujejo ali pre-delavajo Organi produktne borze bodo skupščina, ki jo sestavljajo vsi stalni udeleženci borze, upravni odbor, ki bo izvoljen iz vrst udeležencev borze in direktor, ki ga imenuje in razreši Republiški izvršni svet. Borze bodo poslovale po svojem statutu. Gospodarska organizacija z ugodnejšimi naravnimi pogoji bo plačevala rento Vse tiste gospodarske organizacije, ki imajo ugodnejše naravne pogoje in zaradi tega dosežejo večji dobiček, kot ga doseže v isti gospodarski panogi ali skupini druga gospodarska organizacija. bodo morale plačevati rento. Med obvezne plačnike rente so štete hidrocentrale, rudniki premoga, železa, barvnih kovin, nekovin, podjetja za črpanje surove nafte in zemeljskih plinov, podjetja za proizvodnjo cementa in sladkorne tovarne. Gospodarske organizacije bodo plačevale rento iz dela dobička, ki jim ostane po plačilu zveznega in republiškega davka na dobiček. Višina rente bo določena v odstotkih od doseženega dobička z republiškim planom in sicer posebej za vsako gospodarsko organizacijo ali za skupino gospodarskih organizacij v eni gospodarski panogi. Določene so stopnje davka na dohodek Zvezni izvršni svet je izdal tudi odlok o stopnjah davka na dohodek za leto 1954. Kmetijstvo bo plačevalo 6% davka. Ljudski odbor pa bo lahko določil še dopolnilne stopnje davka na dohodek. Tisti, ki opravljajo samostojni poklic, bodo plačevali 6 do 8% davka. Tudi tu bo lahko ljudski odbor predpisal dopolnilne stopnje davka. V stalnem znesku bodo plačevali davek na dohodek (za leto 1954) tudi postreščki, žagarji in drugi, ki opravljajo razne posle s svojo delovno silo, kakor tudi obrtniki brez stalnega poslovnega mesta. Davek na dohodek bo treba plačevati tudi od dohodka patentov, izumov in tehničnih izpopolnitev. Delavci in uslužbenci ali člani zadrug, ki so prišli do dohodkov od patentov in tehničnih izpopolnitev na podlagi lastnih izumov, bodo plačali le polovic« določenega davka. Prav tako bo treba plačevati davek na dohodke od dobitkov na stavah In drugih srečolovih (davčna stopnja znaša 15%), ha dohodke od prodaje srečk (davčna stopnja 10%), na dohodke od transportnih in pristaniških delavcev, ki niso v stalnem delovnem razmerju (davčna stopnja 5%). na dohodke od opravljanja storitev (davčna stopnja 15%, če prejemniki nimajo dohodkov stalnega obrata). Dohodki od potujočih zabavnih obratov in prireditev bodo obdavčeni po 15% davčni stopnji. Davčne stopnje na periodične dohodke progresivno naraščajo. Davek na uporabo tuje delovne sile se bo plačeval po stopnji 5%, na delavca. - MORDA SE NISI VEDEL VRTANJE V LOKU Grablje na koleščkih V jeklo lahko vrtamo krive luknje z malim električnim lokom. To tehniko uporabljamo zato, da bi lahko s sondami izmerili temperaturo v takih kovinskih delih, kjer v ravno vrtino sonde ne moremo postaviti. Pri tem postopku uporabljamo votlo elektrodo, katere ore-mer je tolikšen, kolikršna naj bi bila izvrtina. Elektroda je zvezana z električnim motorjem, ki daje električno napetost. Luknja v elektrodi je napravljena zato, da lahko s paro iztisnemo staljeno kovino. Vijak namesto pile Gredice pa tudi večje površine zemljišča moramo večkrat očistiti plevela in rastlinskih odpadkov. Le kako. da ne bi poškodovali posevka? Na oba končna zoba grabelj pritrdimo takile kolesci, kot ju vidimo na sliki. Kolesci lahko premikamo vzdolž zoba in na ta način določamo višino grabelj od tal. Če popravljamo avtomobil v temi Noč je in avto se je pokvaril. Zlesti moramo podenj, držati z eno roko svetilko, z drugo pa popravljati. Da bi si sprostili obe roki, si pomagamo takole: prav gotovo imamo doma kak star avtomobilski reflektor. Vzemimo ga s seboj in ga uporabimo kot podstavek za ročno svetilko. Kako to napravimo, nam pove slika. S tako napravo rahljamo zemljo, da bolje vpija vlago in gnojimo. Glej članek z naslovom: Zračenje zemlje! Kadar obdelujemo les, se nam večkrat zgodi, da nimamo pri roki male podolgovate okrogle pile, ki jo imenujejo tudi »podganji rep«. S tako pilo namreč brusimo razne zaokrogline, gladimo izvrtine itd. Namesto pile uporabimo kos jeklenega vijakovega steblu. Poslužimo pa se tudi lahko takšnih cevi. ki jih rabijo elektromonterji za glajenje žičnih vodov. Zračenje zemlje Da bi zemlja bolje vpijala vodo in gnojivo, se poslužimo take priprave, kot kaže slika. Z vilicami režemo iz zemlje male valjčke in jih razdrobimo. Napravo lahko uporabimo na majhnih, pa tudi na večjih površinah zemljišča. Ce zemljo tako prezračimo, lahko sejemo, ne da bi jo posebej preobračali. Kako odstranimo rjo z emajliranih umivalnikov Rjaste sledove na emajliranih umivalnikih ali lijakih odpravimo z razredčeno solno kislino. Namočimo krpo v rnzstopino in drgnemo mesto, kjer je rjast madež. Po nekaj minutah očistimo površino z drugo krpo, ki smo jo namočili v kako lužnato razstopino, d« se kislina nevtralizira. Seveda moramo pri tem paziti, da ne pride niti kislina, niti lug v dotik s kožo. Risanje vzporednic s šestilom Enostaven primež za cevi Za risanje vzporednic nam zadoščata že ravnilo in šestilo. Nič več ni treba, da bi jemali za vsako črto mero. Šestilo odpremo na želeno razdaljo in potegnemo črto na papir, les, kovino ob ravnilu. Potem šestilo obruemo tako, da teče konica ob ravnilu in s črtalom zarišemo vzporednico. Če šestilo nima vijaka, moramo dobro paziti, da se razpetima med risanjem ne spremeni. Izolatorji iz sljude Dandanes uporabljajo za električne izolatorje lističe in trakove iz sljude, ki so debeli 0,15 mm. Sljudo prilepijo na papir, steklo, blago ali plastično snov. Ploskev je mnogo trdnejša kot pri dosedanjih industrijskih proizvodih. S sljudo prevlečeni lističi In trakovi so odličen izolator za stroje. Kadar nimamo pri roki posebnega primeža zn dolge cevi, si ga napravimo sami takole: v mizno nogo, ki mora biti iz trdega lesa, pritrdimo ključ za cevi z vijaki. Ročaj ključa morata dva lesena zatiča dobro stisniti. Ključ lahko pritrdimo tudi na poljuben tram ali drog, le da je dobro zabit v zemljo. Ščitnik za ločne žage Drvarji in drugi delavci, ki imajo opravka z lesom, se lahko izognejo poškodbam pri žaganju z ločnimi žagami, če si napravijo ščitnik. Ščitnik je iz ■5 mm debele, hladno krivljene pločevine. Oba konca sta preluknjana in obrezana. Z nekaj šivi ga privarimo na ročaj, da bo trdo držal. *• FEBRUARJA 1954 — St. 6 GOSPODARSKE NOVICE »DELAVSKA ENOTNOST« Z OBISKA V KRANJSKIH GOSPODARSKIH PODJETJIH st n®*ta*erlh podjetjih ne primenjajo lanskoletnih in letošnjih ruktur cen. — V novo strukturo cen so vračunali stare plače. — Kaj še ovira izdelavo kalkulacij. — Težave z devizami. 1 Oglasil sem se v nekaterih ranjfikifo podjetjih. Podatki o pTikturi cen so me zanimali, ravzaiprav me niso zanimale sa-, 0 letošnje cene, oziroma struk-.u ra cen, temveč bi rad videl, ka. Je stvar, če primerjamo lan-Koletno in letošnjo strukturo ^n. Zakaj? Lani so bila za izračunavanje določena drugačna družbena “tcrila kakor letos. Podjetja so ani izračunavala družbene prispevke s pomočjo stopenj akumulacij^ in skladov. Letos pa je za Vračunavanje cen določena vrsta n°’'rih elementov (obresti na Snovna in obratna sredstva, ki So enaka za vsa podjetja, razni ki itd.). Obetal sem si, da bi ^ primerjava teh različnih struktur cen pokazala tole: 1. V kakšnem gospodarskem Položaju so sedaj podjetja. Zna-?° je, da so dosedanje individualne stopnje akumulacij in skladov spravljale podjetja v Neenakopraven gospodarski polo-2aj. Novi elementi za izračuna-vanje družbenega prispevka — °t>resti na osnovna in obratna sredstva, prometni in monopolni NUvek, zemljarina, renta itd. pa 6e uvedeni, da bodo te neenakost odpravljene. 2. Izračunavanje družbenih obveznosti z novim) merili bo Pokazalo verjetno premike v strukturi cen. (Pocenitev ali podražitev surovin in pomožnega Materiala, večje ali manjše ob-vcznosti, ki vplivajo na obliko-Vanje višjih ali nižjih cen.) Ti podatki so me torej zanihali in zato sem o njih govoril 2 računovodji in kalkulanti nekaterih podjetij. Na podlagi raz-Sovorov pa sem prišel do nekaterih ugotovitev. Skoraj nikjer mt niso postre-Sli s to primerjavo. Ponekod 'rdijo, da lanskoletne in letošnje strukture cen ni mogoče primerjati, ker so za izračune družbenih obveznosti letos določeni drugačni elementi kakor lani (»Ti-skanina«, »Iskra«), Te trditve so uie opozorile, da v podjetjih do niso še dovolj tehtno pri-Uifltjali lanskoletne in letošnje strukture cen Mogoče se za temi trditvami skriva še kaj drugega. V »Iskri« pravijo, da bi objav-tjanje takšnih podatkov zaviralo Prodajo. »Če bi kupci zvedeli, namislimo poceniti nekatere pro-izvode, bodo odlašali z nakupm.«) Misel, da v podjetjih ne pri-herjajo lanskoletnih in letošnjih hruktur cen, je dobila svoje^ po- plače po lanskoletnem tarifnem pravilniku — in ne nov element obračunski sklad plač. Jasno je, da takšne kalkulacije ne pokažejo pravilnih razmerij, pravilnih cen izdelkov. Sicer so povsod zatrjevali, da so sedanje strukture cen še vedno začasne in orientacijske. Ponekod so namreč že trikrat izdelali kalkulacije in še vedno niso na čistem, kakšne bodo njihove cene, oziroma dohodek podjetij. V podjetjih bi dobili najbrž drugačno sliko o strukturi cen in 1 gospodarskem položaju podjetja sploh, če bi v strukturo vračunali obračunski sklad plač. Če bi splošna primerjava med tako izdelano strukturo cene in lanskoletno strukturo cene pokazala, da bi prejemki relativno ali absolutno padli, bi bil to najboljši gospodarski dokaz za korekturo v obračunskem skladu plač. vin, ki jih uvažajo. (»Standard«, »Savu« in »Tiskanina« uvažajo namreč večino vseh surovin, ki jih rabijo za proizvodnjo.) Podjetja so mislila, da bodo kupila devize po uradno določenem tečaju, to je po 600 din za dolar. Na deviznem obračunskem mestu pa so devize trenutno precej dražje. Če podjetje kupi dolar po dnevnem kurzu, mora za razliko plačati še dvakratni količnik. To seveda surovino podraži in posredno vpliva na cone proizvodov. V podjetjih, ki so navezana na uvoz surovin, menijo, da bo treba za osnovne surovine zagotoviti devize po uradno določenih tečajih ali odpraviti dodatne količnike, PRI ODBORNIKIH OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NA JESENICAH Ni bilo na dnevnem redu trdilo, ko sem povprašal, kakšne Plače so vračunali v strukturo letanjih cen. V podjetjih (»Tiska-Uina«, »Iskra«, »Standard«) so mi Uern tarifnem pravilniku. Zakaj? , avijo, ja razvrstitev podjetij v lupine ni pravilna in zato tudi *e ni dokončno, kolikšen bo obračunski sklad plač za posamezna Podjetja. V novo strukturo cen So torej vnesli srtar element — £ jih mora podjetje plačati, če kupi devize nad uradno določenim tečajem. Pri vseh razgovorih me čudi le eno. Nikjer še niso izdelali kake otipljive strukture cen in vendar so skoraj povsod govorili o zvišanju cen. Te trditve pa seveda niso bile podkrepljene s tehtno gospodarsko računicO — z le-Računovodje trdijo, da je kal- tošnjo strukturo cen, ki mora vse-kulacije težko izdelati, ker še se- bovati vse nove elemente, daj ne vedo, kako bo s ceno ne- Zakaj, na to nisem našel od-katerih surovin, predvsem suro- govora. Dore SKLEP ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA o obpačunshem skladu plač Razprava o obračunskih skladih plač še ni vzeta z dnevnega reda Zvezni izvršni svet je prejel veliko utemeljenih pripomb na nove obračunske plače. Zato je razveljavil svoj prvotni predlog o obračunskih plačah. Seveda razprava o določenih predpiaih obračunskega sklada plač s to razveljavitvijo ni vzeta z dnevnega reda. Razprava bo trajala vse dotlej, dokler ne bo Ljudski skupščini predložen nov predlog o obračunavanju dohodka podjetja, oziroma o obračunskih plačah, ki jih bo Skupščina uzakonila v družbenem planu. V tem času pa bodo podjetja, po sklepu Zveznega izvršnega sveta, takole izračunavala svoj dohodek: Obračunski sklad plač se bo izračunaval na podlagi povprečnih neobdavčenih zaslužkov, ki so bili predpisani v letu 1953, In na način, kakor je bil določen povprečni sklad plač po 1. aprilu 1953 (12.000 din za I. kategorijo zaposlenih oseb, 8800 dinarjev za II. kategorijo, 7000 din za III. kategorijo in 6000 din za IV. kategorijo poleg odobrenega povprečja po predpisih Iz leta 1953). — V obračunski sklad plač pride | tudi znesek izdatkov, ki so bili ___7 _______ „„ po predpisih iz leta 1953 prišteti dejali, da so vračunali v letošnjo I povprečnemu skladu plač kot ne-afrukturo cen plače po lanskolet-1 obdavčeni. Tako določeni obračunski sklad plač bo osnova, na podlagi katere bo gospodarska organizacija določala dobiček. Gospodarske organizacije smejo dvigati na račun sklada plač znesek, ki so ga dosegle v obračunskem obdobju. Največ pa ga smejo dvigati do višine povprečnega sklada plač v letu 1953, in sicer za delovno uro za delavce, oziroma na mesec za uslužbence. Oni dan sem zvedel, da bo ob dveh popoldne seja upravnega odbora Zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah. Ker nisem prisostvoval še nobeni taki seji, sem si mislil, kaj, če bi še enkrat poskusil. Beseda ni konj — in sem šel. No, moj obisk tudi ni bil na dnevnem redu, pa nič zalo. Prav tako nezadriano je tekel razgovor kot po navadi. >Kar začnimo, saj onih doeh tako ne bo! Dnevni red je običajen: priznavanje bolniškega dopusta čez dva meseca, pa čez eno leto, pokojnine in invalidnine*, je začel predsednik. In seja se je začela. Predlogi za podaljšanje bolezenskega dopusta. Prvi, drugi... »Zdravnica o železarni ima precej bolnikov zelo dolgo na spisku. Zadnjič se je primerilo, da so iz notranje uprave v Postojni pisali, kako to, da ta in ta še vedno dobiva hranarino, Če je pa že več mesecev zaprt in prestaja kazen. Zdravnik bi vendar moral zahtevati, naj pride bolnik večkrat na pregled. Ta je pri nas že od junija o staležu bolnikov. Nekaj ni o redu! Tisti, ki tako reč zakrivi, bi moral škodo tudi povrniti. Po hranarino je hodila žena, kdo bo sedaj izterjal, kar je neupravičeno dobil?* Pogovor je že zavil z dnevnega reda. »Res, treba bi bilo nekaj ukreniti. Zastran zdravnice je že več pritožb tudi o železarni. Stvar je še o nečem drugem: niti zavod niti zdravnik ne vesta, kaj počne bolnik, ki je že dalj časa bolan. Je res še bolan, mogoče celo že kaj dela? Ali pa je tako kot s tem, ki je medtem že zaprt. Če gre bolnik o drug okraj, bi moral zdravniku ali Zavodu sporočiti. Razlike, ki nastanejo med izraču- kam bo šel, da bi lahko sporočili nanimi zneski in obračunskim tamkajšnjemu okrajnemu zavo-skladom plač, se izplačujejo v du, da bi bolnika pregledoval.. .* breme dobička, ki ostane gospo- Pa je beseda nanesla na bol-darski organizaciji. i niške listke za upokojence. Po- nekod jih izdajajo podružnice Društva upokojencev, drugod se tega branijo, ponekod zopet si upokojenci sami pišejo bolniški listek. Domenili so se, da bi bilo najpametneje, če bi imeli upio-kojenci kar legitimacije, tako kot jih bodo imeli v Makedoniji zase in za svojce. Tako bi ne bilo več preglavic z bolniškimi listki in odrezki... In še so govorili, da zdravnike težko dobiš na deželo, da mladi niso dovolj vešči za ambulantno prakso, ker ne poznajo vseh vrst bolezni, da bolniški preglednik o »Verigi* kar dobro dela in bi bilo pametno, če bi tudi o železarni kakšnega nastavili, da bi morala skupščina sprejeti bolniški red, da bi tudi zavod precej prihranil, če bi odprli dietično kuhinjo vsaj na Jesenicah In še in še... Nato so še po vrsti odobravali. Na vrsti so upokojitoe. »Tale je bil nazadnje zaposlen kot nabavljač pri nekem trgovskem podjetju na Bledu. Živi v Zagrebu. Pred vojno je bil delničar pri podjetju z milijon dinarji glavnice. Sam je imel tretjino teh delnic. Mu priznamo tistih šest let, preden je postal delničar?* »Kako pravi uredba?* »... ali, če je bil delničar kakega večjega podjetja ...« »Uredba nič določenega ne pravi, kdaj lahko govorimo o večjem in kdaj o manjšem podjetju. Lahko je bilo večje podjetje, čeprav je bila osnovna glavnica le milijon dinarjev .. .* »Veš, milijon dinarjev ni bil majhen denar.* »Ne priznamo*, so soglasno sklenili. »Vidiš, kako nepopolna je zakonodaja*, je pripomnil nekdo. »Zadnjič nismo mogli priznati pokojnine tistemu delavcu, ki ničesar ni imel in veš, da je moral delati, da se je preživel. Delal je po osem svetu in kdo bi danes GOSPODARSKE VESTI »Trudbenik« gradi v tujini: ^mži^sk“r^un8^a iMUbo Veliko močvirno ravnino El Gab — mod Aleppo in Latakijo v Siriji nameravajo izsušiti. Na licitaciji za prevzem gradbenih del so bile skoraj vse velike svetovne tvrdke. Pogodbo je sklonilo jugoslovansko gradbeno podjetje »Trudbenik« iz Beograda. Vrednost poslov znaša milijon dolarjev. Prva faza gradbenih dol pri izsuševanju močvirja in regulaciji reke Orontes bo trajala več let. S temi deli bodo izpremenili 40.000 ha močvirja v plodno zemljo. Nov most čez Savo Letos bodo pričeli graditi pri Stari Gradiški most čez Savo, ki bo znatno izboljšal prometne vezi med Slavonijo in Bosno. Most bo dolg 240, širok pa 7 metrov. Izdelavo in gradnjo mostu je prevzela tovarna »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda. Sami bomo izdelovali margarino v le- ___ _ . precej! razširila, kor bodo v mnogih mestih [ (Osijeku, Slunju, Slavonski Požogi in1 drugod) zgradili velike obrate zn predelavo mesa, klavnice in hladilnico Trgovina med Anglijo in ČSR Kot kaže, se bodo pričela trgovin-ska pogajanja med Veliko Britanijo in Češkoslovaško. CSR je namreč edina država sovjetskega bloka, ki ima trgovinsko pogodbo z Anglijo, skle. njeno leta 1949. V gospodarskih krogih sodijo, da je CSR pripravljena obnoviti trgovinsko pogodbo za nadaljnjih pet let. Melioracije v Medjimurju Mura in Drava preplavljata v Medii-murju okrog 28.000 hektarov zemlje. To je velika gospodarska škoda, saj bi na tej površini lahko pridelali vsako •nov dinarji Nova termoelektrarna v Zagrebu • dni so dokončali gradnjo no-igrebške tormocontrale v Konj blizu rudnika lignita. Eloktrar. leto raznih ljudski pne ilijon metijskih proizvodov. Okrajni odbor v Čakovcu se je pred približno 600 KI Zagrebška tovarna olja bo poslala I kratkim odločil, da bodo pričeli !et< v drugi polovici letošnjega leta na z melioracijskimi deli. Zgradili bodo tržišče svoj novi proizvod — marga- nasipe ob obeh rekah in odtočne ka-rino. Poleg margarino bo ta tovarna nale. Okrajni ljudski odbor je tudi že izdelovala še več vrst drugih živil odobril investicijska sredstva za pri-(mesne konzerve, majonezo, itd.). Hr- četek del. Te ve za; ščini 1 na bo kmalu pričela obratovati in je ena najlepših in najsodobnejših v dr žavl. Za sedaj bo obratoval samo en agregat, ki bo dajal približno 90 milijonov kilovatnih ur električne ener gije letno. Dve novi obalni ladji Preči kratkim so v lacijedo.niei »Ulianik« končali delo pri gradnji dveh novih obalnih ladij. Svojemu namenu bosta služili že marca letaš. To sta prvi dve ladji iz seriie, ki jo gradi ladjedelnica »Uljanik« za potrebe trgovsko mornarice STO in bujskega okraja. Gospodarski stiki z Južno Ameriko Te dni bo odpotovala naša gospodarska delegacija v Južno Ameriko Obiskala bo Argentino, Čile, Brazilijo *in še nekatere drugo države. Člani delegacije se bodo pogajali o obnovitvi starih in sklenitvi novih trgovinskih pogodb. zbral dokumente in pričet Nismo mu mogli priznati. Temule, ki je bil kapitalist, bi pa lahko priznali, saj nikjer ne piše, da je podjetje z milijon dinarji glavnice večje podjetje.* »Naslednji!* »Tale je bila kuharica nekje na Hrvaškem.. .* Nekaj Časa je delala pri enem, nato ‘pri drugem, pa spet pri prvem in nato spet pri drugem itd. Službo pri prvem ima vpisano v delovno knjižico, drugi je pa najbrž ni prijaoil socialnemu zavarovanju in ji tudi o deloono knjižico ni nič opisoval. Ona takrat seveda ni gledala. Kdo bi si takrat mislil, da ji bo to kdaj narobe hodilo! Priče ne vedo povedati nič točnejšega. Delala je do 1936. leta, potem je graničarjem prala perilo, kar se pa ne šteje o deloono dobo. »Minimalna pokojnina!* Tako so se vrstili drug za drugim. dokler ni bil kup spisoo na levi strani direktorjeve mize preložen na njegovo desno stran. Toliko za danes za drugo sejo nov kup, ki bo ob koncu seje spet na desni strani. Vmes pa se bodo kresale misli o problemih naše socialne politike. Te pa niso — na dnevnem redu, ker jim kup spisoo ne pusti, da bi bile do dna premišljene in uresničene. Vlado SEJA DELAVSKEGA SVETA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU ZA PRAVILNO ZAPOSLITEV ŽENA IN INVALIDOV SKRBE Člani delavskega sveta Tovarne emajlirane posode v Celju so na enem od zasedanj razpravljali o pravilni zaposlitvi žena, delovnih in drugih, invalidov. Komisija bo pregledala vsa delovna mesta in ugotovila, kje lahko zaposlijo žene in invalide. Ta določila bodo zapisali v nov tarifni pravilnik. DELAVSKI SVET PODJETJA ELEKTRO MARIBOR JE NAGRADIL POŽRTVOVALNEGA KRVODAJALCA Mnogim je rešil življenje Tovariš Štravs, član delavskega sveta podjetja Elektro Mari-bor-mesto, je med najbolj požrtvovalnimi krvodajalci v Mariboru. Doslej so mu zdravniki odvzeli že 23 litrov krvi. Tako je tovariš Štravs že mnogim rešil življenje. Delavski svet podjetja je tovariša Štravsa nagradil s 4000 din za njegovo plemenito in človekoljubno dejanje. IZ TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU NAD 900 TON POSODE SO IZVOZILI Tovarna emajlirane posode v Celju je lani izvozila v tujino 369 ton izdelkov več kot je računala v začetku leta. Skupno so lani izvozili 919 ton emajlirane posode V Turčiji so z izdelki Tovarne emajlirane posode zelo zadovoljni. Letos je tovarna prejela nova naročila iz Turčije. OBZORNIK Kaj moram vedeti o A. KDO SESTAVLJA, SPREJEMA IN POTRJUJE TARIFNI PRAVILNIK 1. Osnutek tarifnega pravilnika sestavi upravni odbor gospodarske organizacije. Uredba pravi, da gospodarska organizacija pri tarifnem pravilniku sodeluje s sindikalno organizacijo, lega ni treba razumeti tako, da bi bil sindikalni odbornik ali »zastopnik« sindikata (kot radi rečemo) poleg, ko bi upravni odbor razpravljal o tarifnem pravilniku. Izvršni odbor sindikata naj sam razpravlja o osnutku tarifnega pravilnika in določi svoja stališča. To določilo je v uredbi zato, da bi zavarovali načelo, po katerem mora gospodarska organizacija vzeti v pretres Pripombe sindikata na tarifni pravilnik. 2. Upravni odbor mora predložiti osnutek tarifnega pravilnika delovnemu kolektivu v pre-jres najmanj 14 dni prej, preden ga predloži delavskemu svetu. Če delavcu kakšno določilo tarifnega pravilnika ni všeč, sporoči to upravnemu odboru in seveda tudi sindikalnemu poverjeniku. Če upravni odbor podjetja delavčeve Pripombe ali pripombe sindikata ni upošteval, jih mora predložiti delavskemu svetu obenem 2 osnutkom tarifnega pravilnika. 3. Sklep delavskega sveta je končnove!jave_n. Doslej so tarifne pravilnike potrjevali republiški odbori sindikatov. Če republiški odbor tarifnega pravilnika ni potrdil, ni veljal. Sedaj pa mora poslati upravni odbor prepis osnutka tudi republiškemu odboru, toda ne v odobritev, marveč samo. da tudi republiški odbor pove svoje mnenje. Če upravni odbor mnenja in pripomb republiškega odbora ne upošteva, jih mora spo- tarifnem pravilniku ročiti delavskemu svetu, ki o njih končno odloča. Videli smo torej, da sprejema tarifni pravilnik končnoveljavno delavski svet, upravni odbor ga pripravi in opravi vse predhodno delo. 4. Kako je ob spremembi tarifnega pravilnika? Kadar bi radi spremenili tarifni pravilnik, je postopek prav takšen. Če sindikalna organizacija, ali ljudski odbor predlagata spremembo ali dopolnitev tarifnega pravilnika, mora o teh predlogih sklepati delavski svet najkasneje v enem mesecu. 5. Sprejemanje tarifnega pravilnika v majhnih obrtnih delavnicah in obratih. Nekoliko drugačen je način sprejemanja tarifnega pravilnika v majhnih obrtnih delavnicah in obratih. Zanje sklep delavskega sveta, odnosno delovnega kolektiva, kjer opravlja ves kolektiv funkcijo delavskega sveta, še ni končnoveljaven, marveč morajo dati tarifni pravilnik potrditi komisiji, ki jo imenuje okrajni (mestni, mestne občine s samoupravnimi pravicami) ljudski odbor. Komisijo vodi zastopnik sveta za gospodarstvo ljudskega odbora, sestavljajo jo pa še zastopniki sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko ter sindikalnega sveta. Komisija mora sklepati o tarifnem pravilniku v tridesetih dneh. Če ga zavrne, mora to storiti pismeno, gospodarska organizacija pa se lahko v 15 dneh pritoži zboru proizvajalcev, ki končno sklepa o tarifnem pravilniku. Za katere gospodarske organizacije velja takšen način sprejemanja tarifnega pravilnika, odloči ljudski odbor. Seveda tudi v teh gospodarskih organizacijah opravi vse predhodno delo upravni odbor. B. KAJ NAJ VSEBUJE TARIFNI PRAVILNIK? Naštejmo na kratko, kaj vse naj vsebuje novi tarifni pravilnik: 1. uvodne določbe, 2. določanje tarifnih postavk (temeljnih in dodatnih), 3. način ugotavljanja delovnega učinka, 4. določbe o plačevanju ob prekinitvi obratovanja, 5. način in roki obračunavanja ter izplačevanja zaslužkov in akontacij, 6. določila o povračilu posebnih stroškov in dodatkov, 7. pritožbeni postopek, 8. končne določbe. Sedaj to pojasnimo! 1. Uvodne določbe se bistveno ne bodo spremenile in obsegajo ime ter sedež podjetja ter namen tarifnega pravilnika. 2. Določanje tarifnih postavk. Skupna vsota vseh tarifnih postavk ne sme biti večja od obračunskega sklada plač. Elemente za izračun obračunskega sklada bo določil družbeni plan (višina povprečne ure ali mesečne obračunske plače za vrsto gospodarske dejavnosti). Tarifna postavka se določi po delovnem mestu, strokovnosti, ki je za določeno delo potrebna, pri tem se upoštevajo tudi delovni pogoji, morda tudi službena leta in podobno. Tarifno postavko določimo za uro, dan, teden, ali mesec. Poleg osnovne, tarifne postavke je treba v tarifnem pravilniku tudi določiti, katera so tista delovna mesta, za katera se izplačuje dodatna tarifna postavka in kolikšna je. S temi se namreč določi delavcem na teh delovnih mestih večji delež pri delitvi tistega dela doseženega sklada plač, ki presega obračunskega. Tu je treba tudi določiti, katera delovna mesta v podjetju so vodilna, katera delavska in katera uslužbenska. 3. Način ugotavljanja delovnega učinka. V tem poglavju ni kakšnih novih določil. Sem spadajo določbe o načinu izračunavanja delovnega učinka, o tehničnih organih gospodarske organizacije, ki določajo delovne norme in druga merila delovnega učinka. Določeni morajo biti tudi roki, do kdaj se norme in druga merila učinka ne smejo spremeniti ter v katerih primerih se izjemoma lahko spremene. 4. Določbe o plačevanju ob prekinitvi obratovanja. V tarifnem pravjjniku mora biti predvideno, kako bodo plačan! delavci, če je treba delo začasno ustaviti. Predvsem mora biti določeno, za kakšne vrste prekinitve dela bodo delavci dobili plače. Priporočljivo je, da stoji v tarifnem pravilniku določilo, da je delavec dolžan delati ob prekinitvi na drugem delovnem mestu in kakšna plača mu takrat pripada. 5. Način in roki obračunavanja ter izplačevanju zaslužkov in akontacij. Tarifni pravilnik mora vsebovati določilo, v kakšnem razdobju mora biti napravljen obračun. Zato je prav, če se prej posvetujejo z banko, ali bo obračun petnajstdnevni, mesečni, trimesečni, polletni ali celo letni (v kmetijstvu). Seveda mora biti določeno, kakšne akontacije bodo izplačevali ter kdaj jih bodo izplačevali. Podrobno mora biti opisan način obračuna, seveda v skladu z uredbo o plačah delavcev in uslužbencev ter drugimi uredbami, ki uravnavajo ta vprašanja. Posebej mora biti določeno, kako se bo delil sklad plač po posameznih obratih. V tistih obratih, ki so zavezani imeti svoje knjigovodstvo, bo to lahko. Sem spadajo tudi določila o nadurnem in nočnem delu ter o delu ob praznikih ali dnevih tedenskega počitka — v skladu z uredbo o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. Prav tako mora biti določeno, na katerih delovnih mestih se plača pavšal za nadurno delo in kolikšen je. 6. Določila o povračilu posebnih stroškov in dodatkov. Sem spadajo določbe o povračilu stroškov za službena potovanja (potnine, dnevnice) selitvenih stroškov ob preselitvi, o dodatkih za terensko delo in o dodatkih za ločeno življenje. 7. Pritožbeni postopek je načeloma v uredbi o plačah že urejen. Tarifni pravilnik mora odrediti, kateri so tisti nižji in višji organi gospodarske organizacije, na katere se lahko delavec OB DRUGEM OBČNEM ZBORU SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE SKRB DllDVINE Z8 IZSELJENCE ff Sem teh. tja... JE ZlVA IN VSESTRANSKA 4,5+10 + 32 = 02 V soboto, dne 30. januarja, je imela Slovenska izseljenska matica drugi redni letni občni zbor. O delu Izseljenske matice je poročal njen predsednik tovariš Tone Seliškar. Opozoril je, da so napredni slovenski izseljenci potrebni še velike pomoči in skrbi, saj je med izseljenci tudi veliko takšnih, ki se od domovine oddaljujejo zaradi raznih zunanjih okoliščin (zaradi pritiska Mc Carthyja v Ameriki, Perona v selili. Razen tega pa bo treba še bolj povezati med seboj delo vseh izseljenskih matic v Jugoslaviji in se dogovoriti o prireditvi vsedržavnega izseljenskega tedna. Lani je domovino obiskalo 1400 izseljencev, in sicer iz Amerike, Francije, Belgije, Holandije in Vestfalije. Dva sta prišla celo iz Ugande v Afriki. Izseljence so prav povsod lepo sprejeli in zanje priredili več izletov, preda- Argentini itd.). Tem konserva- j vanj in koncertov. Slovenski ok- tivnim Slovencem so se po vojni j tet je mislil lani odpotovati na pridružili še tisti, ki so pobegnili iz domovine. Med temi je skoraj polovica zapeljancev. In prav te bo treba vrniti nazaj k domo- turnejo v ZDA. Toda ni dobil od ameriških organov vstopnega dovoljenja zaradi klevet nazadnjakov in sovražnikov Jugoslavije. vini. Zato bo morala Slovenska j Letos v februarju pa misli oktet izseljenska matica še naprej j odpotovati na gostovanje v Bel- skrbeti za stike z izseljenci, doma gij0 in na Holandsko. pa bo morala imeti tudi bolj množične temelje. Razširiti bo. Naši izseljenci imajo v tujini veliko pevskih zborov (v Cleve- treba omrežje pododborov v vseh Lndu jih je deset), dramskih in z- glasbenih odsekov, zidajo narod- krajih, od koder so se ljudje iz- TOVARNA »STOL« V DUPLICI PRI KAMNIKU PRAZNUJE PETDESETLETNICO OBRATOVANJA Ppnzuodnji! so potroji Ob domači in svetovni obletnici industrijskega stola odprta gospo-darsko-kulturna razstava. — Izrabljene stroje tovarne »Stol« bo treba nadomestiti z novimi. ne, društvene in delavske domove, združujejo se v društva, prirejajo veselice itd. Vse to združuje ljudi našega rodu in ohranja v njih zavest in ljubezen do domovine. In prav na tem področju pomaga Matica izseljencem kjerkoli more in kolikor je največ mogoče. Pošilja jim knjige, note in drugo. Poslati pa jim bo treba tudi filme, ki si jih tako zelo želijo. Matica je lani izdala posebno slovensko pesmarico, zdaj je v tisku zgodovina slovenskega naroda v slovenščini in angleščini. Izšel je že prvi letnik Slovenskega izseljenskega koledarja, v tisku pa je tudi prva številka glasila Matice »Rodna gruda«, ki bo v obliki revije izhajala desetkrat na leto. Prav tu bo zaželeno sodelovanje izseljencev samih. Člani Matice so izvolili nov odbor. Predsednik je zopet Tone Seliškar, prvi podpredsednik Tomo Brejc, drugi Zima Vrščajeva, tajnik Albert Svajgel in član Jože Plevnik. Odborniki so sklenili, da bo letos v februarju v Zagrebu prirejeno zborovanje vseh izseljenskih matic države, kjer bodo vskladili svoje delo in načrte. V avgustu oziroma takrat, ko bo največ izseljencev v domovini, pa naj bi organizirali vsedržavni izseljenski teden. Cv. A. K. Pred strupenim mrazom sem se zatekla v kavarno in zdaj se za nekaj minut prepuščam blagodejni toploti... Samo za nekaj minut, zakaj moja službena pot je še dolga. Naročim črno kavo. Črna kava preganja utrujenost. In k črni kavi sodi cigareta, jaz pa sem že dopoldne izčrpala vso svojo zalogo, — Tovariš, prosim ... Visok, sila ljubezniv natakar mi takoj postreže. Medtem ko spuščam modrikaste kolobarje dima, delam načrte, kam vse bom še stopila. Mimo okna hodijo delavci in delavke s ponošenimi aktovkami v rokah. Pravkar se vračajo z dela. Veliko jih je, dosti več kakor nekdaj. Maribor je zgradil po vojni precej novih tovarn. In v starih se več dela ... Delajo, jaz pa še zmeraj posedam. Pokličem natakarja. — Plačam, cigarete, vžigalice in kavo. Natakar se vljudno prikloni, mirno pogleda proti stropu in računa: — 45 + 10 + 32 = 92 Res ni čudno, da se je toliko slabih in hkrati dobrih računarjev odločilo za natakarski poklic, si mislim, ko me spet objema hlad zimskega popoldneva. hiši, kjer imajo stanovalci take ugodnosti, ka' kršne bodo v stanovanjskih stavbah Mariborski tekstilne tovarne, stane sedaj dvosobno stanO' vanje z vsemi potrebnimi pritiklinami skorM toliko, kolikor zasluži nekvalificiran delavec na mesec... Kako bo s stanarino v blokih tekstilne t°' varne? V zgradbe so vložene milijonske vsoti’ ki jih je treba kriti v glavnem le z najemnin0’ Delavci pa ne morejo dati tri četrtine ali P°' lovico svojega zaslužka za udobno stanovanji’ Kaj bodo storili, da bo prav za gospodarska računico in da bodo delavci prišli do udobnih novih stanovanj, to je, »da bo volk sit in koZa cela«, vam ne morem povedati kajti tudi V tovarni tega ne vedo ... Mali oderuh Lent je najstarejši del Maribora. Stare, oškrbljene hiše ob levem bregu Drave trdovratno kljubujejo času. Taki so tudi ljudi0’ Novo življenje si le stežka utira pot med te domačije. Tam, kamor ni seglo, diha iz vlažnih’ sivih sten, ki se jih- pleskar že desetletja ni dotaknil, mržnja do dela, pri starejših pa otopelost in bolezen,... Zatri i ar bor he slaščičar je se je čas ustavil V mestu Boppardu ob Rennu so že petdeset let izdelovali industrijske stole iz parjenega lesa, ko so pri nas v tej zvrsti industrije ubrali šele prve korake. — V Duplici pri Kamniku so pred petdesetimi leti začeli kriviti les za industrijsko izdelavo stolov. V spomin na stoletnico industrijskega stola in petdesetletnico obratovanja je dupliška tovarna odprla v Mali galeriji v Ljubljani sicer nenavadno, toda zanimivo gospodarsko kulturno razstavo. Razstava kaže razvoj te industrijske panoge v svetu in še posebej razvoj tovarne same. V tovarni »Stol« so v zadnjih letih potrojili proizvodnjo. Pred vojno so izdelali 300 stolov dnevno, danes pa jih izdelajo že 900 na dan. Tovarna si vse bolj zopet pridobiva sloves s svojimi izdelki na svetovnem tržišču. Proizvodnjo bi radi še bolj povečali, vendar jih v tem ovira izrabljen strojni park. Zato želijo čimprej zamenjati izrabljene stroje z novimi, da bi lahko zadovoljili potrebe domačega in svetovnega trga. Dupliška tovarna je ubrala pot, ki jo bodo morala prej ali slej ubrati tudi druga podjetja. Tu že oblikuje les strokovnjak arhitekt ing. Niko Kralj. Les dobiva po načrtih strokovnjaka še večjo vrednost. Nova pot v racionalnem izkoriščanju surovin in smiselnem oblikovanju proizvodov je posnemanja vredna. Podjetje se hoče s kakovostno proizvodnjo še bolj uveljaviti na tržiščih in to mu bo verjetno uspelo. Iltil : Lt : Ne jemljite dobesedno, toda dobršen del resnice je le v tem. Slaščičarji mariborske pekarne in slaščičarne »Center« so se hermetično zaprli v svojo delavnico, da ne bi vdrl vanjo duh novega časa. Osem let po osvoboditvi se gredo mojster in dva pomočnika še zmeraj gospode... Ne med seboj, toda vajenci in celo pomočnica, ki se je lani pri njih izučila obrti, jih morajo tako nazivati. Pa ne gre samo za staro izrazoslovje. Tudi odnosi do »nižjih« so sila anahronistični. Pomočnica, mlado, šibko dekle, je v očeh svojih starejših kolegov še zmeraj vajenka. Pri peki peciva v glavnem le asistira. »Gospodom« se zdi samo po sebi umevno, da vzame zvečer, ko nehajo z delom, metlo in krtačo v roke kakor nekdaj. Pospravljata skupno z vajenko, vajenca pa so »šefi« oprostili tega dela, zakaj on je moški in za moškega se vendar ne spodobi, da bi se lotil tako »poniževalnega« dela! Kar se tiče socialnega čuta, je v teh »gospodih« precej okrnjen. Ni še dolgo tega, ko so hoteli mlado pomočnico postaviti na cesto. Dobili so dva vajenca in čemu naj jim bo potem šibka ženska, ki ji je treba ob koncu meseca izročiti toliko in toliko tisočakov več kakor vajencem. Kdo bi mislil na to, da živi dekletova družina vse prej kakor v rožnatih socialnih razmerah. Pa se je stvar končno le obrnila na bolje. Mestna arbitraža je odpust zavrnila in tako opravlja pomočnica spet stare posle. Toda kako bo poslej z njo, če je bila že prej »gospodom« trn v peti? Kaj pa sindikat, se boste vprašali. Hm, tako se tudi jaz sprašujem. — Ti, zbudi se že, no! Nekdo je prišel. Debelušen mož, bledega, testenega obraza, s® je nejevoljno otresal zgarane in koščene ženine roke, se lenobno pretegnil med umazano posteljnino in zehaje sedel... — Radi bi vedeli, kako živimo? Kar poglejte! Kuhinja že še gre. Ko sva prišla z ženo šemi je bila prava »štala«. Za pod in za beljenje sem dal celih trideset jurjev. Lastnica se sploh ne zmeni za hišo. Zahteva pa le 400 dinarjev mesec za tele luknje. O, pa ji bom že pokazal svoje. Ne dam ji niti dinarja, dokler ne popram vrat in ne kupi šip. Prav ta vegasta vrata in s cunjami in deskami zadelana okna so me zvabila noter. — Kako, nečete poravnati najemnine? — Ne dam ji, pa mirna Bosna! Naj me kaf toži. Enkrat sem že sedel zaradi najemnine, Pa naj še enkrat. Bom ta čas vsaj zastonj jedel — Kaj ne delate? — Ne, že štiri leta ne. Živci so mi odpovedali, pa ne morem nikamor. Ona dela! Pokazal je na ženo, ki je brez besed strme!11 zdaj vame, zdaj v moža in stiskala v naročju bledo, umazano otroče. — Pa se zdravite? — Ah, kaj bi zdravil, saj nič ne pomago-Pa tudi denarja nimam. — Na lastne stroške je res malo težko, če bi delali, bi morda ... Možakar je leno zamahnil z roko in si prižgal cigareto. — Pa gre samo z ženino plačo? V prvi sobi (kako pomanjkljivo je slovensko izrazoslovje') je toliko postelj kakor v kakšni bolnišnici. Spij0 tam vaši otroci? — Ne, tam imam pa druge. Mi smo samo trije. Človek mora živeti, pa sem vzel pod- m Kaj mi mtca planinca če... Tovarna >Stoh pri Kamniku slavi letos petdesetletnico obratovanja (politiranje stolov) Mnogo delavcev iz Mariborske tekstilne tovarne živi s svojimi družinami v težkih stanovanjskih razmerah. V tovarni to dobro vedo, zato so začeli graditi tri krasne stavbe. V vsaki bo za 25 družin prostora. 75 družin naj bi se preselilo iz vlažnih, temnih in tesnih samskih sob v stanovanja, kjer se ne bo treba več trem gnesti na eni sami postelji, kjer bo centralna kurjava, telefon in dvigalo. Tovarniška stanovanjska komisija je prejela doslej že 600 prošenj ... Kočljiva stvar, kajne! Ni kazalo drugega, kakor da so člani stanovanjske komisije dobili po 10 dni izrednega dopusta in si tačas ogledali stanovanja vseh prosilcev. Vrnili so se mrkih obrazov; četrtina prosilcev bi morala takoj v boljše prostore. Tovarna pa za sedaj ne more več graditi, kakor gradi... Se bolj se zadeva zaplete, ko nanese pogovor na najemnine. V najnovejši mestni stanovanjski ' —------ C" «-K najemnike. Samske delavce ... Na tesnem smo, pa kaj hočemo. Njim je prav, nam pa tudi. — Koliko pa vam plačujejo? — Ne dosti. Za vodo, elektriko in postelj0 po štiri sto dinarjev na mesec. — Tako, po štiri sto dinarjev vsak? Pa so sploh kaj doma, razen ponoči? V takem mrazu res ni, da bi človek sedel tu. — No, res so bolj malo doma, ampak streh0 le imajo nad glavo. In postelje tudi niso slabe-Se lahko pošteno odpočijejo, kar poglejte jih’ Ponosno je pasel oči po petih posteljah različne velikosti, zvrščenih ob zidovih. — In posteljnina, je tudi vaša? — Ne, ne, njihova je. Posteljnino človek laže kupi kakor posteljo. O, kar dobro se imaj°’ rr_4. _ t _ r . . ... X/? Veste, tisti, ki so pred nami stanovali tu, stranišča niso imeli. Hišna lastnica jim je zabila vrata na dvorišče... Kar tamle v kotu s° imeli kadico. Poleti je tako strašansko smrdel0 po sobi, da je vsakogar vrglo ven, kdor je prišel’ Jaz pa sem šel nad baburo in ji toliko časa nisem dal miru, dokler nismo prišli do stranišče-Vrbnjakov pogled je bil poln zmagoslavja ■ ali uslužbenec pritoži na odločbo o tarifni postavki, oziroma vloži ugovor zoper obračun zaslužka ali normo (akord, itd.). 8. Končne določbe tarifnega pravilnika vsebujejo določilo, od kdaj začne veljati tarifni pravilnik in za koliko časa velja. Veljati mora vsaj eno leto. Prav je, če so v tarifnem pravilniku še druga določila (boljše več kot premalo). Na primer: dobro je, če s tarifnim pravilnikom določimo, ua katerih delovnih mestih ne smejo biti zaposlene žene, noseče žene ali doječe matere, mladoletni delavci itd. Prav je tudi, če vsebuje tarifni pravilnik določilo, kakšne so premije za prihranke surovin, materiala, goriva itd. Ni odvečno določilo, da se tarifne postavke za normirano delo ali akord nahajajo v posebnem tarifnem ceniku, ki naj bo priložen tarifnemu pravilniku itd. C. DOLOČILA O INŠPEKCIJSKI SLUŽBI IN KAZNIH 1. Uredba predvideva, da lahko inšpekcija dela, finančna inšpekcija ali drug pristojni organ ljudskega odbora (okrajnega, mestnega), zahteva, da delavski svet vskladi tarifni pravilnik z veljavnimi predpisi, če njegova določila tem ne ustrezajo ali celo nasprotujejo. Ce bi gospodarska organizacija tarifnega pravilnika ne vskladila v za to določenem roku, lahko Svet za gospodarstvo predlaga zboru proizvajalcev ljudskega odbora, da razveljavi tista določila tarifnega pravilnika, ki so v nasprotju z veljavnimi predpisi. 2. Kadar tarifni pravilnik ni sprejet po postopku, ki ga predpisuje uredba (tega smo opisali v prvem poglavju), zbor proizvajalcev tarifni pravilnik v celoti razveljavi. Uredba med drugim tudi določa, da mora biti tarifni pravilnik objavljen v vseh oddelkih in obratih ter na vidnem in lahko dostopnem mestu. Gospodarska organizacija mora omogočiti vsem delavcem, da se z njim seznanijo. 3. Zelo ostra so določila uredbe, ki govore o kaznih, če se njena določila ne bi izvajala. Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje gospodarska organizacija, če — ne izda tarifnega pravilnika (tisti, ki je za to odgovoren od 1000 do 10.000 dinarjev), — če v njem ni obveznih določb. Še enkrat strožja je kazen za direktorja, knjigovodjo ali drugo odgovorno osebo v gospodarski organizacaji, — če tarifni pravilnik ni na vidnem in dostopnem mestu, — če se delavcu ne izda odločba o višini tarifne postavke, — če delavec ne dobi pismenega obračuna plače, — če gospodarska organizacija prikrajša delavca ali uslužbenca za prejemke, ki mu pripadajo po tarifnem pravilniku, — če se plače ne plačujejo vsaj v rokih, ki jih določa uredba, — če ne pokličejo delavcev, ki imajo po uredbi pravico do deleža pri končni delitvi plačnega sklada, — če nadurnega, nočnega dela, dela ob praznikih in dneh tedenskega počitka ne obračunavajo z uredbo določenim povišanjem tarifnih postavk. M. F., Rogatec: Vaša družina šteje osem članov. Zavod za socialno zavarovanje pa pri razdelitvi dohodnine na oosameznega družinskega člana ne upošteva Vaše hčere, ki je nad 18 let stara, dela pa doma, ker ni drugje zaposlena. To občutljivo vpliva na znesek otroških dodatkov za ostale štiri otroke. Smatrate, da bi moral Zavod všteti tudi to Vašo hčer. — Odgovor: Pri razdelitvi dohodnine na posameznega družinskega člana se od otrok štejejo samo tisti, za katere je zavarovanec upravičen zahtevati otroški dodatek. Vaša hči pa je že dopolnila celo 18 leto, je za delo sposobna, toda ne hodi niti v šolo, niti ni vajenka in zaradi tega je Zavod za socialno zavarovanje ne more všteti med družinske člane, ko mora za odmero zneska otroškega dodatka izračunati, koliko dohodnine odpade na posameznega člana. Zavod je torej postopal popolnoma pravilno po uredbi o dodatku za otroke oziroma po na- vodilu za njeno izvajanje. P. S.j Litija: S kolektivom ste imeli dogovorjen tri- * . J o ivuicA.livum sie imen uogovurjeu tri- mesečni brezplačni dopust in sedaj bi radi vedeli, ali je H. J., Gornja vas: Ste lastnik zemljišča, pa ne veste, ali imate pravico do otroškega dodatka, ker je še vdno sporen davčni predpis? — Odgovor: Pravzaprav ste nain dali vse premalo podatkov, da bi Vam lahko odgovorili določno, ali imate pravico do otroškega dodatka ali ne. Ker se sklicujete na naš Članek v drugi številki našega lista, predpostavljamo, da izpolnjujete pogoje za to pravico glede časa zaposlitve, glede obstoja rednega delovnega razmerja in glede zaposlitve v rednem delovnem času. Če ste lastnik posestva oziroma zemljišča, ste že plačevali dohodnino in potemtakem se že odmerjena in določena dohodnina nujno upošteva pri določitvi o pravici do otroškega dodatka in o njegovem znesku. Iz Vašega dopisa lahko razberemo samo to, da je sporen zadnji davčni predpis. To pa ne more vplivati na odločitev pristojnega zavoda za socialno zavarovanje, ker ste itaK morali predložiti ustrezna potrdila, iz katerih je bilo med drugim razvidno, koliko ste plačevali doslej dohodnine. z nastopom tega dopusta nastala prekinitev delovnega razmerja in kako ta ’ " POKOJNINA „ — ----- dopust vpliva na prejemanje otro- škega dodatka? — Odgovor: Dogovorjen, odobren in torej individualno določen brezplačni dopust ne povzroči prekinitve delovnega razmerja in se po zakonu o socialnem zavarovanju ter navodilu za njegovo izvajanje všteva tudi v delovno dobo za starostno pokojnino, če ne traja več kot 3^ mesece. V Vašem primeru Vam je bil odobren trimesečni brezplačni dopust. Zato tudi ne vpliva na pravico do otroškega dodatka. Seveda pa tega dodatka ne morete nokojnii let nist< P. L, Loke: Vprašujete, ali ste upravičeni do družinske ojnine po pokojnem možu, s katerim že več kot pet niste živeli v skupnem gospodinjstvu, ker je bilo tako prejemati za čas brezplačnega dopusta. Ko pa ta izteče nastopite delo; se Vam zopet ta dodatek redno izplačuje. J. T., Šoštanj: Ste lastnik posekane gozdne parcele, od skupno gospodinjstvo po njegovi krivdi nemogoče in nevzdržno in ste bili zlasti zaradi varnosti otrok primorani, živeti ločeno od pokojnika. — Odgovor: Po 68. čl. Zakona o socialnem zavarovanju zakonec nima pravice do družinske pokojnine, če je najmanj 6 mesecev pred zavarovančevo smrtjo neupravičeno zapustil skupno zakonsko 71 vi i po lastni živ de, -- ----,--------r~koj------ strani (in tako zatrjevanje je po smrti lahko kaj ceneno), potem bi v duhu zakona morebiti mogli doseči družinsko presoji vseh okoliščin zapustili skupno zakonsko življenje Če je namreč res, kar v svojem pismu zatrjujete, da je vsa krivda za ločeno življenje izključno na pok-1-trjevanje je po smrti lahko kaj pokojnikovi ika za pokojnino. Vendar bi morali dokazati, da ste pokojn upravičeno zapustili. Predlagamo, da vložite zahtevek priznanje družinske pokojnine, da bo o njem okrajni zavod za socialno zavarovanje izdal tudi pismeno odločbo. Zoper to odločbo boste lahko vložili pritožbo na republiški zavod za socialno zavarovanje, ki bo dokončno odločil o rednem upravičenem postopku, če bi bila tudi ta odločba negativna in če bi smatrali, da bi bili z njo prizadeti v svoji pravici, bi lahko sprožili upravni spor s tožbo na Vrhovno sodišče. po _ številki našega lista Vsekakor ne boste mogli prejemati več polnega zneska otroških dodatkov, ker se je s to dediščino ne glede na užitek spremenilo premoženjsko stanje Vaše družine. noremo predvidevati, ker je v tem oziru Vaše pismo >reveč skopo in nima prav nikakršnega podatka, na ka- terega bi lahko oprli svoj odgovor. Priporočamo, naj oseba, ki Vas vzdržuje, če seveda niste nikjer v zavodu, vloži rijavo na zavod za socialno zavarovanje z dokumenti, atere ste že začeli sami iskati. Sind. žel. del. Rogatec: Kar ste poslali s svojim dopisom, je zastarelo. Tovariši so vas na zadeve opozoril* že v novembru, Vi pa ste nepreverjeno obadva dopisa p°' slali šele konec januarja. Prav zares je težko utemeljeno obravnavati že tako stare stvari, ker so se lahko med tem časom že tudi spremenile. Priporočamo, da zadeve ponovno preiščete in če so še vedno aktualne, jih bomo obravnavali. 5' FEBRUARJA 1954 št. 6 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST« 0 Eno uro v društvenem prostoru jeseniške ,,Svol3ode“ VAS ZANIMA kaj delamo v našem društvu? Denar-so zape- la ntlj Darn povem? sle'1- ^ ° Je PrD0- Ljudje to zapu-p-nj tako, da ne pridemo skupaj. M odbornik ima po več funk-1> tistega, ki ne kaže zanimanja Jj, n°beno reč, pa tudi k ,Soobo-Tako mi je pripovedoval obornik *Svobodet, ko sem ga Pobaral' kako jim kaj gre, jese-lskim svobodašem. . »Eas zanima, kaj delamo?^ se 'e oglasilo dekle pri drugi mizi. J* tem vam jaz lahko postrežem: vstavili smo že letno poročilo. i u:e je, lahko ga vzamete s se-00]!^ /O, hvala, hvalaU In sem se atopU v branje poročila. >Poročilo o delovanju DPD yoobodat Jesenice od leta 1953. ao 1954.< piše na vrhu. Nato opičje, kaj so delale posamezne sek-Clle lani, koliko vaj, nastopov in gostovanj je bilo. TžOLIK, odsek za likovno T^etnost, ima osemnajst članov. "Znieravajo, oziroma nameravali s° prirediti razstavo že o začetku .vcembra v prostorih osnovne s°le. Prostora jim niso odstopili, yo izgubljajo voljo. Lutkovno tttvdališče je imelo 38 vaj. Skoraj bs‘ redno prihajajo na vaje. Z >ndečo kapico«, so gostovali po ®Sei Gorenski, Dolenjski in No-tTanjski. Pripravljajo novo igri-c° >Mojca in živali«. ^Pomisli, 18.500 dinarjev so n&rii računali«, se je čudilo dekle. ^Koliko praviš? Osemnajst ti-toč pet sto! To je pa že...« , >Kaj so vam računali«, sem °tl radoveden. »Mestno gledališče, tu na Je-Senicah. Za sedem skic kulis za lMojco in živali«. Saj niso nič novega napravili. Te so napravili ?e za Ljubljano,« je bilo dekle hudo. Ni se dalo ugnati. >Za šest lutk so nam v Ljub-juui računali šti-ri-de-set tisoč vinarjev. Mi smo pa mislili, kako ur.ago smo plačali tistemu Jeseničanu, ki nam je napravil dvaj-set lutk za pet tisoč dinarjev. De-oetinpetdeset tisoč dinarjev — pa se nič nimamo. Kulise bomo morali še napraviti! Sto tisoč kot bi Pihnil! In vstopnina je deset dinarjev. Če bi bila dražja, ne bi bilo obiska, o dvorano gre dobrih \ Dekle mi je brž postregla Ol Irrtslr i l st ris-, i X 4 syar\ L # 1/* o i / o /ITI TTTin \ T"l/1 rl sto ljudi. Od predstave dobimo tisoč dinarjev, plačati moramo deset odstotkov Ljudski prosveti, ki ni »Svobodi« še ničesar dala (o naglici je pozabila na 130.000 dinarjev za dramatsko šolo). Pa še prispevek za zvezo »Svobod« in po pet dinarjev od plakata za mestno olepševalno društvo. Sedaj pa računajte, kolikokrat bomo morali igrati, da se bo igra »amortizirala«! Če jim ni nič do tega, da imamo tudi na Gorenjskem lutkovno gledališče, bomo kar nehali!« Na licu sem ji brad, da ne misli nehati. Nisem ji zameril. Dekle je bilo zares hudo. Tudi vsak izmed nas bi se popraskal za ušesi, če bi dobil takle račun, in ne bi vedel, kod naj vzame denar. »Pa sindikat vam nič ne pomaga?« »Sindikat? Vsi prej kot sindikat! Ni prave povezave. Z velikim trudom so dali nekaj denarja, nekaj smo jim morali takoj vrniti.« »Kako, vrniti?« »I, kako! Najemnino nam računajo. Pet tisoč dinarjev za« — sedaj je šla beseda teže iz ust — »za šest sob, za bife, dvoranico in za uporabo velike dvorane enkrat na teden za ples in še za igre, kadar igramo.« Zvečer sem zvedel na občnem zboru tovarniškega odbora železarne, da je dal sindikat tovarne dober milijon »Svobodi«, točno milijon dvajset tisoč dinarjev ... Pogovor je stekel na drugo stran. »Koga sprejmete za člana »Svobode?« sem vprašal tovariša, ki je medtem prišel v pisarno. »Mislimo, da je bilo tisto stališče, ki smo ga zastopali v začetku, da mora biti član »Svobode« nekaj več kot drugi, naprednejši in predanejši od drugih, zgrešeno. Če hočemo ljudi vzgajati, jih moramo vzgajati v društvu. Najprej ga moraš dobiti v svojo sredo, šele potem ga lahko vzgajaš. Sicer snio pa na Jesenicah sami delavci.« številkami. Članov ima »Svoboda« okrog 430. Od tega je 284 delavcev, 91 uslužbencev, 11 upokojencev, 19 dijakov, 2 učitelja in 6 tehnikov. Drugih inteligentov, vzgojiteljev in kulturnih delavcev ni v društvu. Ob koncu poročila je seštevek vaj, koncertov, gostovanj, nastopov itd., kulturno umetniških skupin, ki kaže veliko požrtvovalnega dela in prizadevanja članov na kulturno umetniškem področju. Skupaj so v devetih sekcijah imeli 488 vaj, 32 prireditev, 5? gostovanj, 101 nastop, devetkrat so jih obiskale kulturne umetniške skupine od drugod. Odprli so dramsko šolo, ki jo obiskuje 62 mladincev in mladink iz vsega okraja. Ljudska univerza je do konca leta priredila štiri predavanja in jih sedaj redno vsak teden prireja. Na prvem predavanju je bilo 210 poslušalcev (o Trstu), na drugem 400 (Vzpon na Himalajo), na tretjem 30 (O francoski težki industriji) in na zadnjem o lanskem letu 35 (O vtisih iz Londona). Tako, vidite, in minila je ena ura v društvenem prostoru jeseniške »Svobode«. LETO DNI »SOCIALISTIČNE MISLI« Zrcalo naših hotenj TO IN ONO IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA V KONJICAH KO ZATONE LETO... Ob zatonu leta in ko stopamo B novo leto, je že v navadi, da ®° takrat občni zbori raznih dru-tev in organizacij. Takrat na-pautjo obračun dela iz pretek-n?a e*a se raz0ovore o načr-za naslednje. Tako je bilo ^hi tj slovenskih Konjicah. , Začnimo pri »Svobodi«! Precej ahko pohvalimo ljudsko univer-?> ki je pripravila več zanimi-,lh predavanj. Le poslušalcev je Oilo premalo. Pevski zbor je kinoma pel na vseh proslavah ^aših narodnih praznikov, pogre-pa smo samostojnih nasto-Dosti govora je tudi o fcino-^°iektorju, ki naj bi ga nameni v novi dvorani kulturnega .0rna. Sedanji, v mladinskem °niu, še dolgo ne odgovarja več. sta stvar je z dvorano. Nič ni ?r_Jj čudnega, če predstave niso Ooro obiskane. Stvar pa je se->.^a draga (blizu dva in pol mi-J°ua dinarjev), česar »Svoboda« /Ona ne zmore. Zato se bo Pravni odbor »Svobode« obrnil • a Pomoč na konjiška podjetja 11 °rganizacije, ki prošnje prav »Otovo ne bodo zavrnile. Telovadno društvo »Partizan« e Postavlja z novim fizkulturnim tdionom. Tudi planinci so še °kaj deiaii' posebno pri ureja- Lepo priznanje filmu »Jara gospoda« Znani angleški filmski časopis top, in zvok«, ki izhaja vsaka dva prpSe.ca. je v zadnji številki prinesel •et 9 » filmskih jestivalov v lanskem Sj, “; v prvem delu članka, ki je po-Msaj beneškemu festivalu, je za-ftlto ČV°je vtise s tega festivala znani teop x kritik in odgovorni urednik dr j/L .as opisa Gavin Lambert. Med nju planinskih postojank. Morda bi jim prav to lahko šteli tudi v zlo, saj bi nam lahko pripravili tudi kakšno zanimivo predava- Te dni je minilo leto, odkar je na Slovenskem začela izhajati delavska kulturno-prosvetna revija »Socialistična misel«. V tem času nas je dvanajstkrat obiskala in vsakorat smo jo z veseljem sprejeli. Leto dni ni dolga doba. Posebno pa ne za revijo, ki ima sicer bogate tradicije predvojnih delavskih revij, toda obenem tudi velike in odgovorne naloge v boju za socialistične odnose v naši družbi. Vendar je »Socialistična misel« zavzela v tem letu pomembno mesto v krogu sodobnih revij in tudi važno mesto v našem delavskem življenju. Sele sedaj dodobra vemo, kako zelo smo potrebovali tako revijo in kako jo še vedno potrebujemo. Zdi se mi, da je največja zasluga tega letnika »Socialistične misli«, da je združevala naša hotenja in prizadevanja uveljaviti socialistične ideje na vseh področjih našega družbenega udejstvovanja. Na straneh »Socialistične misli« je našla svoje mesto marsikatera zdrava misel o našem prosvetnem, socialnem, vzgojnem in drugem delovanju. Razen tega pa je povezovala naše »Svobode«, jih bodrila, da so laže premagovale začetniške težave in jim kazala pot, po kateri naj hodijo. Širila je obzorje delovnim ljudem, jim govorila, kako žive in se bore delavci v zamejstvu, priobčevala razprave iz zgodovine našega delavskega gibanja ter tako vzgajala v nas delavsko zavest in proletarske moralne vrednote. Okrog »Socialistične misli« se je zbralo lepo število sodelavcev, med katerimi je nemalo novih imen. Tudi to je lep uspeh te naše revije. V tem članku ne nameravam govoriti o pomanjkljivostih, ki so prav gotovo bile in so tudi dega ni brez slabosti. Toda te slabosti so majhne, če jih primerjamo z vsem, kar nam je »Socialistična misel« v minulem letu dala. Želeli bi, da bi si ta naša revija tudi v tem letu odločno utirala pot v naše življenje in postala last nas vseh, zrcalo naših hotenj. Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA ^PRIJATELJICE N0ČI“ Sodobni Pariz... Staro velemesto, polno življenja in — umiranja. Prizorišče razkošnih pojedin in brezskrbnega življenja- ter mesto lakote, revščine, obupnega boja za obstoj. Borza človeškega mesa ... V ta Pariz nas popelje film »Prijateljice noči«. Na pločniku neke zakotne pariške ulice so našli mrtvo dekle. Nekje v predmestju je pod kolesi osebnega avtomobila izdihnila mlada ženska. Šoferja Paula je podrl avtomobil... Policija išče neznane storilce. Dekleti sta prostitutki, a šofer zemlja se je s svojim rahitičnim sinkom vrnilo iz zavoda za mladoletnike. V nekaj dneh jo je podzemlje ponovno pogoltnilo. Zvodnik Jo, tip brezdušnega trgovca z belim blagom in lastnika nekaj desetin »dekliških strojev«, jo je ujel v svoje mreže. Olga postane ena izmed njegovih suženj. Dejal bi, da še nisem videl filma, ki bi tako globoko vplival name. Kot mora je legel na mojo notranjost. Gledal sem dekleta, ki so postajala po pločnikih in se vabljivo nasmihala mimoidočim. In če se je kdo ujel na njihovem Paul. ■. Kaj je z njim? In že nas nasmešku, so odhitele z njim, a je zgodba prevzela. : se kmalu vrnile in zopet vabile. Mlado dekle pariškega pod- • Gospodar zahteva denarja, veliko nje. V drugi polovici lanskega j razumljive. Ničesar novega, mla- leta so ustanovili turistično dru- 1__________________________—_ štvo. Nekateri menijo, naj bi se planinsko, turistično in olepše- \ valrvo društvo združila. Ti mislijo, da so naloge teh društev močno sorodne in da delajo v Uspeh grškega pisatelja Pred Hratklm je izšlo v Grčiji najnovejše delo zelo znanega grškega pl- ' satelja Nikolaosa Kazanzakisa »Ka- I pitan Mihalis«. To je zgodovinski l vseh društvih skoraj isti Člani, roman o osvobodilni borbi Grkov na Mnenja so tudi, da bi bilo bolje če ul Oilo manj CiTUStev, pa Lista slavil z romanom »Aleksis Zoroas«. delavnejša. No, kako se bodo odločili, bodo povedali člani sami na občnem zboru. l. Ta roman je preveden v enajst jezikov in pravijo, da je bilo to delo v Ameriki lansko leto najbolj brana knjiga. Prizor iz francoskega filma »Prijateljice noči« KULTURNI DROBIŽ Nikolaj Gogolj: Taras Bulba Pred kratkim je založba Mia- i vzdiha. Še njegove zadnje besede dinska knjiga poslal na naš so bile namenjene domovini. Ko knjižni trg že tretjo izdajo »Ta- bomo delo prebrali, nam bo še rasa Bulbe«, ki je pri preprostem dolgo ostal v spominu Taras Bul- bralcu in zlasti pri mladini naj- ■ W 1U ]iln?irn Piše, da so od vseh tridesetih samZv’- l11 80 liti v Benetkah vrteli. 0 štirje zaslužiti pozornost. Med ,D?leškeaa in po enega japonskega, in francoskega, je ugledni Venski1 Lamben uvrstil tudi slo- sicor film »Jaro gospodo«. Lambert teh da ni niti eden od baje™*1 .fil7nov dovršena umetnina. ZdrariJ*0’. ii771 Prednost pred ostalimi bre j nJidove zanimive tematike., do-»Jart9re in ^rokovne solidnosti. O venii*9?spociu (P° angleško »The Par-z moč- trdi' da 1° ta film obdelan da ^ ki spominja na Balzaca, in st^er)« avtorjem uspelo ustvariti Ču-nm^ri^ivo podobo dobe, ki so je »neka*ali' Edino kar filmu očita, Cvrtih PraznePri in nedovršenega v s takoj.1’1090-*1«- Vsekakor smo lahko unr»s**ko zadovoljni, posebno še, 1e$th,niVamo> da so na beneškem iiki-mi V1 vrteH filme dežel z ve-lradicijami v Ulmski umet- i&Hi Taras Bulba bolj priljubljeno delo slavnega ruskega pisatelja Gogolja. V tem zgodovinskem romanu Gogolj opisuje viharno in uporno Ukrajino v sedemnajstem stoletju in usodo legendarnega kozaškega junaka Bulbe, ki je v boju izgubil oba sinova in sam končal na 1 grmadi brez najmanjše tožbe in ba kot svetel zgled borca za svobodo domovine proti tujim zatiralcem in vsiljivcem. Delo je na novo prevedel Vladimir Levstik, opremil pa z odličnimi ilustracijami Riko Debeljak. Umetnost starejša kot zgodovina Ko so arheologi kopali na kraju, kjer je nekoč stalo biblijsko mesto Jerihon, so našli sedem doprsnih kipov-portretov. Znanstveniki pravijo, da so te predzgodovinske umetnine nastale okoli leta 5000 pred našim štetjem. Važnost in pomembnost tega odkritja je v tem, da so potemtakem te umetnine, stare 7000 let, prvi do sedaj znani primeri portretske umetnosti na svetu. Poleg tega pa to umetnine nekako vežejo umetnost predzgodovinskega obdobja z umetnostjo, ki jo štejemo v zgodovinsko obdobje človeštva. Napeti romani L. R. Ste- gland In Dan (THerlihg. Po pisanju tujih listov je menda delo uspelo in I bi želeli, da ga vidimo tudi na naših filmskih platnih. Končano je snemanje filma »Koncert« Roman o strahotah poplave na Holandskem Avtor »Izgubljenega morja«, holandski pisatelj Jan De Hartog, je napisal novo delo z naslovom »Kovček malega Noija«. V tem delu je popisal Kot je predvidela, je končala ekipa 1 strahote lanskoletne poplaue ,ta Ho-filma »Koncert« s snemanjem. Film landskem, kot sta jih gledala in dc-so posneli v ateljejih Jadran-filma in Ovijala dva otroka. To De Hartogovo na nekaterih zagrebških ulicah. Ker delo so izdali istočasno v Franciji, so film montirali vzporedno s snema- i Holandiji, Belgiji, Angliji in v žaru-njem, ga bodo najbrž vrteli po kino- Ženih državah Amerike. Kritiki pra-dvoranah prej, kot so predvidevali in vijo, da se je pisatelju zelo posrečil to že v maju. Film »Koncert« je no- pogled na življenje in naravno ka-vost v naši kinematografiji. To je tastrofo skozi duševno prizmo dveh naš prvi, že narejeni filmski omni- neizkušenih otrok, bus, čeprav ne v običajni obliki, ko so med seboj povezali več različnih filmskih zgodb v eno delo. »Koncert« je sestavljen iz petih zgodb, ki prikazujejo življenjsko pot glavne junakinje, ki jo igra Nada Škrinjar. Film je režiral Branko Belan. j Založba italijanske manjšine na Reki Založba italijanske manjšine »EDIT« na Reki, ki je bila ustanovljena pred letom dni, je zelo razvila svojo delavnost. Poleg vrste učbenikov za italijanske osnovne šole in gimnazije je ta založba izdala že tudi več leposlovnih del in razprav. »EDIT« je izdala italijanski prevod Dedijerovega Življenjepisa maršala Tita. V tisku je italijanski prevod ro- vr i mana Dobriče Cosiča »Daleč je son- vensona v mmsKi ooaeiavi i ce so Jltl porusue raz poa^emije nove in nove Uige. vlogah Roddy Mc Doivali, Sue En- za italijansko manjšino. besnele vode Zgodba se nadaljuje ... nas je mnogo« in Karada Iljaš^a »Popotovanje okrog sveta«. Tiskajo sc tudi v hrvaščino prevedeni »Spomini istrskega borca«, ki jih je napisal podpredsednik italijanske zveze An-drija Benusi. Za tisk pripravlja založba »EDIT« antologijo jugoslovanske proze in poezije, Cankarjevega »Martina Kačurja« in roman Milana ; mmk Prizor iz lanskoletnih poplav na denarja. In sužnje vabijo ... Nasmeh na obrazu, a v notranjosti... ? Olga je na poti iz zavoda spoznala šoferja Paula. V njenem srcu se predrami ljubezen, čustvo, ki ga dotlej ni poznala. Prostitutka ljubi. Odbija ljubimca, sramuje se te ljubezni in se boji gospodarja, vendar ljubi globoko, človeško ... V »Bijon-Bar« se selijo nova dekleta. Med njimi je mladenka, ki se iz ljubezni do Joa poda na cesto. Pariza ne pozna in Jo jo z lahkoto omreži. Denarja potrebuje, veliko denarja, da bi si kupila bar... In to dekle Jo ubije. V Olgi se nekaj dogaja. Človek v njej se vse močneje oglaša. Ljubezen do Paula podpira tega človeka, ki se upira stanovalcem »Bijon-Bara« in njegovemu lastniku. Olga zbeži k: Paulu. Človek v njej je zmagal. Jo se maščuje in ubije Olgino prijateljico ter težko poškoduje šoferja Paula. — V »Bijon-Baru« odmevajo streli. Olga je sama kaznovala Joa. Prostitutka Olga se je rešila iz podzemlja. Na pločnikih pariških ulic pa se še vedno sprehajajo dekleta. In vabijo ... Ob koncu filma bi lahko zapisali: »Nadaljevanje sledi.« Zgodba o pariških prostitutkah ni končana. In še dolgo ne bo. Dokler se Francija ne bo pomladila, dokler ne bo zavladal v njej zdrav, delavski duh. Človeka prevzame realnost, s katero so prikazana padla dekleta. Nič ni olepšanega na njih. Trdo in umazano življenje je pustilo na njih svoje sledove. Nekje globoko v notranjosti pa še živi človek. V vseh. Živi in se upira. A je slaboten, preslaboten, da bi razbil okove umazane vsakdanjosti. Nekateri menijo, da se v filmu »Prijateljice noči« »zastavljeni problem prostitucije razvodeni v kriminalni zgodbi«. Toda, ali ni že sama prostitucija kriminal? Kaj je zvodništvo, trgovanje z ljudmi in suženjsko »delo« pro-stitukt drugega kot kriminal? Mar ne raste kriminal iz prostitucije? Prostitucija in kriminal hodita z roko v roki, povsod in tudi v Parizu. Seveda pa bi lahko govorili, kako je prikazano kriminalno početje Joa in njegovih gangsterjev. In nekateri tudi menijo, da sta scenarist in režiser grešila, ker v »pretresljivi Olgini zgodbi nista kritizirala družbe«. Tudi od te trditve ne bi dosti ostalo, če bi se nekoliko bolj pobavili z njo. Mar ni sam film, tak kakršen je, od začetka do konca, kritika francoske buržoazne družbene ureditve, ki se zelo rada baha s »humanostjo«, v resnici pa je nečloveška, nemoralna, že v temeljih pokvarjena. Prostitutke za pariško oblast niso ljudje. So propadla bitja, izvržki družbe, ki jih ti gospodje radi obiskujejo, a dopuščajo, da umirajo po cestah. Kaj je francoska družba napravila, da bi rešila ta dekleta? Ničesar. Še globlje jih peha v blato. AH prikazovanje vsega tega ni kritika družbe? Sodobni Pariz... Po pločnikih se sprehajajo dekleta. Borza člo- KRIZA ITALIJANSKEGA KLERIKALNEGA REŽIMA Za vlado glasovalo 262 poslancev, proti pa 303 poslanci. — Klerikalci med socialdemokrati in monarhisti. — Demokrščanski sindikalni voditelj obsodil svojo lastno stranko, da je protidelavska. In zgodilo se je, kot smo pričakovali, lijanski parlament je pustil Fanfaniia na cedilu. Ža njegovo vlado je glasovalo 262 poslancev, proti pa 303 poslanci. Za zaupnico Fanfanijevi vladi so glasovali demokristjani in republikanci, proti pa Togliattijevi informbirojevci, Ncnnijevi socialisti, socialni demokratje, monarhisti in neofašisti. Le liberalci so ostali nevtralni in niso hoteli podpreti ne ene in ne druge strani. Že pred glasovanjem se je lahko videlo, da Fanfani ne bo uspel. Saragat je v parlamentu izjavil, da njegova stranka ne bo podpirala nobene demo-krščanske vlade, ki bi hotela na kakršen koli način sodelovati z monarhisti. Sef demokrščanske parlamentarne skupine je proseče pozival socialne demokrate in monarhiste, naj se združijo z demokristjani v skupno fronto, ki bi obvarovala »demokratične institucije« v Italiji. Voditelj monarhistične parlamentarne sku- pine pa je dejal, da njegova stranka ne do podprla Fanfanijeve vlade, ker ta ni hotela sprejeti vseh njihovih zahtev. Parlamentarna razprava, po kateri je Fanfani dobil nezaupnico, je tudi pokazala, da demokrščanski veljaki niti ne morejo z gotovostjo računati na svoje poslance. Star sindikalni voditelj Rapelli je član demokrščanske parlamentarne pine, je med razpravo dejal, da bo E” skupine, je med razpravo dejal, da glasoval proti Fanfanijevi vladi, ker je ta vlada nasprotna interesom delavskega razreda. Razen Rapellija so se demokristjanom uprli tudi trije poslanci Južnotirolske stranke, ki so doslej vedno podpirali dcmokrščansko parlamentarno skupino. Fanfani je vrnil predsedniku republike Eipaudiju mandat za sestavo vlade. Einaudi pa ne ve, kaj bi s tem mandatom, saj je klerikalna italijanska vladavina v tako težki krizi, da je malokateri italijanski politik sposoben in pripravljen rešiti to vladavino propada. Veliko govore o nazadnjaškem klerikalcu Piccio-niju, ki bi sestavil vlado s pomočjo monarhistov, drugi pa se ogrevajo za De Gasperija ali za Pello, pa tudi Gronchija ne pozabijo omenjati kot možnega predsedniškega kandidata. Toda ljudje niso NOVE STAVKE NA FRANCOSKEM fVOJNA NAPOVED' Na Francoskem se zopet začenja stavkovno gibanje, ki bi se utegnilo razširiti v ogromen stavkovni val, kakršen je preplavil Francijo v minulem letu. Ta pričakovanja so kar precej utemeljena, saj še vedno obstajajo vsi vzroki, zaradi katerih je pred nekaj meseci stavkalo 4 milijone francoskih delavcev. Delavski sindikati zahtevajo, da jim delodajalci spričo vse večje draginje občutno povišajo plače. KominformistiČna Generalna konfederacija dela je predlagala socialističnim in krščanskim sindi-;atom, da bi se skupno zavzeli za po- višanje plač, toda socialistični in krščanski sindikalni voditelji tega predloga niso sprejeli. Še vedno se boje, da bi informbirojevci hoteli izkoriščati skupne nastope w . . za svoje politične težnje, ki oi koristile ažni, važni so programi. In vedeti je le Moskvi, tudi treba, da je sestav italijanskega Socialistični sindikati so 29. januarja parlamenta takšen, da v njem ne bi do-I priredili 24-urno stavko prevoznikov. Pribili večine niti napredni niti nazadnja- družila se jim je tudi Generalna konfe-ški programi. * deracija dela, ki je napovedala 3-urno IZ JAPONSKEGA DELAVSKEGA GIBANJA Delavd premagali bogataše Japonski rudarji so te dni slavili | bodo ti rudniki ponovno zagotovili izgub-veliko zmago. Triindevetdeset dni so se Ijena tržišča. bojevali proti rudarski zvezi Micui in Rudarji pa so se proti lastnikom zmagali. Lastniki rudnikov so preklicali rudnikov Micui bojevali tudi s >počas-svoj odlok o odpustitvi 1815 rudarjev, f nim delom«. V takih dneh so v rudnikih nakopali polovico premoga manj kot na- Zaradi stavk, ki jih je med tem časom organiziral rudarski sindikat, so v rudnikih nakopali 750.000 ton premoga manj. Lastniki so torej izgubili okrog 4 milijarde dinarjev. Uporabiti so tudi morali pol milijona ton premoga, ki so ga imeli v rezervnem skladu. Glasilo japonskega sindikata rudarjev piše, da bodo minila najmanj štiri leta, preden si ZAGONETKA, KI JE SE NISO USPELI RAZVOZLJATI Laušman izginil Nekdanji čehoslovaški minister za industrijo in predsednik čeho-slovaške socialdemokratske stranke izginil neznano kam. — Ali ga je dosegla roka Kremlja? — Policija zaman razvozljava to zagonetko. aja poročajo, da je nekdanji j stranke Bohumil Laušman izginil iz svo-iki minister za industrijo in jega stanovanja v Salzburgu. Zi Z Dun češkoslovaš . v predsednik češke socialno demokratske cembra Že od 23. de- Pol milijona brezposelnih v enem mesecu Iz poročila ameriškega urada za popis prebivalcev je razvidno, da se je število brezposelnih v Združenih ameriških državah povečalo v januarju mesecu njem ničesar ne vedo. Ta češki državnik in javni delavec je pobegnil v Avstrijo, ker se ni hotel podrediti ukazom iz Moskve. Na Češkoslovaškem pa je pustil svojo družino. Kljub vsem naporom avstrijske policije nikakor ne morejo ugotoviti, kam je Laušman odpotoval, oziroma kdo ga je ugrabil. Ime Bohumila Laušmana je poznano tudi nam Jugoslovanom, saj je kot do vadno. Ker uprave rudnikov niso mogle zadovoljiti trga, so jih kupci začeli zapuščati. S tem ogorčenim odporom so rudarji končno prisilili delodajalce, da so ponovno zaposlili 1815 odpuščenih delavcev. Francija naj spremeni svoj odnos do Tunisa Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov je poslala francoski vladi pismo, v katerem zahteva, naj francoski državniki pristanejo na sestanek s predstavniki tunizijskega ljudstva, na katerem bi razpravljali o sodelovanju Tunizijcev v oblasti. Razen tega pa zahteva Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov, nat francoska vlada ukine proti-delavske zakone v Tunisu. Stavkovno gibanje je že zajelo železničarje, kovinarje, rudarje, prevoznike, delavce elektrarn in veliko nameščencev. — Nasprotje med kominformističnimi in socialističnimi ter krščanskimi sindikati. — Resno opozorilo vladi in delodajalcem. stavko. Zaradi tega stavka ni bila popolna, vendar je v precejšnji meri onemogočila promet. V Franciji domnevajo, da bodo tej stavki sledile še druge, manjše ali večje stavke v zasebni in državni industriji. Doslej so kratke stavke že napovedali poštni in telegrafski nameščenci, delavci plinarn in elektrarn, kovinarji, železničarji in bančni nameščenci. Razgibali so se tudi rudarji, ki nameravajo v kratkem napovedati nekaj večjih stavk. Vse torej kaže, da sc bodo francoski delavci resno spoprijeli z delodajalci. NEUSPELE PROTIJUGOSLOVANSKE SPLETKE V MEDNARODNI FED^ RACIJI RUDARJEV ZMAGA NAŠIH RUDARJEV Prihodnje zasedanje plenuma. Mednarodne federacije rudarje¥ bo v Jugoslaviji Na lanskoletnem zasedanju Med”®' rodne federacije rudarjev so sklenili. < bodo poslali v Jugoslavijo svojo deleg cijo, ki bo proučila delovanje jugoslovoD' skega sindikata rudarjev. Ker so ta sprejeli na osnovi lažnih in netočD* podatkov o delovanju jugoslovanskih s*"' dikatov. re vodstvo našega sindikata rx' darjev sklenilo, da takšne delegacije spl° ne bo sprejelo. , i Pred dnevi je v Bruxellesu zased® Izvršni komite Mednarodne federacije darjev sklenilo, da takšne delegacije SP tudi o odnosu Jugoslavije do sklepa, so ga sprejeli v minulem letu. Večin Izvršnega komiteja je z odobravanjen sprejela jugoslovansko stališče. Da bi P udarili svoje prijateljstvo do Jugoslavij » so sklenili, aa bo prihodnje zasedanj plenuma te federacije v Jugoslaviji. NOVA MC CARTHVJEVA ŽRTEV ZAGONETNA SMRT Advokata Emanuela Bloka so našli mrtvega. — Kdo je morilec* Zadnji dan minulega meseca so našli ameriškega odvetnika Emanuela Bloka svoji hiši — mrtvega .i Odvetnik Emanuel Blok se je proslav1 kot branilec zakoncev Rosenbergovijij Uporabil je vse svoje sposobnosti, da y rešil električnega stola Juliusa in Ethcio Rosenberg, ki sta bila obtožena vohun-. stva v korist Sovjetske zveze. Zato so m Tudi malajska dekleta so se pridružila osvobodilnemu boju. Na sliki Jj^vzeU advokaturo, ^n^sedaj^e mrtev. vidimo mlade partizanke v ujetniškem taborišču Kdo je morilec? O SOVRAŽNIKIH GUATEMALE Zarota nazadnjakov Vlada Guatemale je sporočila, da so njeni organi odkrili zaroto proti sedanjemu režimu, ki ga nodpira večina guatemalskega ljudstva. V poročilu, ki ga je vlada izdala ob tem odkritju, je rečeno, da sta v zaroto zapletena tudi predsednik Nicarague^ Somoza in neki oivši polkovnik ameriške vojske. BREZPOSELNOST V AVSTRIJI Stotisoči brez dela Ogromen porast nezaposlenosti v Avstriji. V Avstriji je že okrog 300.000 ne- Ob koncu minulega tedna se je zaposlenih. A to število je vsak dan sestalo predsedstvo avstrijske socia- pol milijona. Danes je v Ameriki 2,560.000 j ber poznavalec prilik na Češkoslovaškem ,^ “T VT xJ'' ' U^+lčnu stranke in nodorlo sindikalni brezposelnih delavcev, kar je za ^^•OOO pnobčevalsvoje članke tudi v Jugoslovan- vec^zakajde^odajalci še vedno od- ^ogr^ več kot v istem mesecu lanskega leta. » skem tisku. I puščajo delavce. ^ Socialistični ministri so pozvali vse delavske organizacije, naj se zavzamejo za zmanjšanje nezaposlenosti, obenem pa so zahtevali, naj delodajalci ukinejo čezurno delo in za-posle brezposelne delavce. Vodstvo avstrijske socialistične stranke je predlagalo vsem delavcem V Guatemali so odkrili zaroto, za katero se skrivajo mnoge imenovane pa tudi neimenovane politične sile v Ameriki Ameriško zunanje ministrstvo je te dni osmešilo trditve guatemalskega predsednika, češ da so Združene države odobrile invazijo štirih držav Latinske Amerike (Venezuele, San Salvadorja, Nica-rague in San Dominga) na Guatemalo. Obenem pa ameriška svlada obtožuje vlado Guatemale, da podpira »komunistične napore za sabotiranje medameriške konference v Caracasu«. Odnosi med Ameriko in Guatemalo, ki jo ves ameriški tisk obsoja kot »rdeč-karsko deželo«, ker je nacionalizirala o Škotskih rudarjih 3G00 rudarjev je stavkalo Že julija meseca lanskega leta so predstavniki angleškega sindikata rudarjev zahtevali, naj Nacionalni svet za premog poviša plače rudarjem. Ker ta vladni organ še do danes ni ustregel njihovi zahtevi, so mnogi rudarji v Veliki Britaniji začeli stavkati. Pred nedavnim je stavkalo 3000 rudarjev iz Škotske petih premogovnikov Srednje Voditelji sindikata rudarjev in nameščencem, naj pomagajo neza-! trde. da bodo organizirali še več siav poslenim in s tem olajšajo težak po-1 če Nacionalni svet za premog ne 1 ložaj družinam brezposelnih delavcev.1 hotel povišati plač. LETNA KONFERENCA VLADAJOČE INDIJSKE STRANKE Kongresna stranka OBSOJA KOLO.^AUZEM Angleški kolonialni uradniki d Malaji se niti n bar ne upajo brez orožja. Boje se ljudstva, ki se bori za osvoboditev svoje domovine va pospešeno graditev industrije in velikih objektov za napredek kme- ; ".CD PREBEREŠ »DELAVSKO 1 ENOTNOST«. 10 POSODI j TUDI SVOJEMU TOVARIŠU!, OKNO SVET RESNICA O MALAJI DŽUNGLA GOVORI Beseda o nekem ljudstvu, ki lomi suženjske okove V prvih poletnih dneh 1945. leta so pokorščino kaznovali. Odhajali so in pri-v Londonu slavnostuo sprejeli heroja bajali drugi — še bolj oblastni in kruti, protijaponske vojne in voditelja malaj- Leta so tekla. Malajci so se kot skih partizanov Čin Penga. Časopisi niso sužnji rodili in kot sužnji umirali. Le vedeli, kako bi ga dovolj pohvalili, in starci so pripovedovali pravljice o svo-Ijudje, ki so bili tedaj odgovorni za bodi, ki so jih slišali od svojih dedov, usodo Anglije, so mu pripeli na prsi Morda je tudi Čin Peng nekoč po-eno izmed najvišjih angleških odlikovanj slušal take pravljice... — red Britanskega imperija. ^ Tedaj je bil Čin Peng mladenič . , . i dvaindvajsetih let... Ko je z razvojem industrije rasla Danes pa jih ima že trideset. Nič tudi potreba po kavčuku, so Angleži za-več ga ne spiejemajo v meglenem Lon- čeli spreminjati Malajo v največjega donu, nič več ne odlikujejo. A časopisi pridelovalca kavčuka na svetu. Nash so še vedno pišejo o njem. Toda ne o »Čin tudi velike zaloge kositra, rude, ki jo Pengu — junaku«, ampak o Čin Pengu zlasti vojna industrija nujno potrebuje. (Vong Pingu ali Vong Muu Vaju. kakor Poslej sta kavčuk in kositer krojila ga tudi imenujejo) — »banditu in raz- US0(j0 Malaji. V deželo so se začeli bojniku«. . seliti evropski, kitajski in indijski ka- Britanska vlada je na njegovo glavo pitalisti ter kitajski in indijski delavci, razpisala nagrado — 25 milijonov di- Qj jo 1947 ieta se je število Ki- narjev. . tajcev v Malaji podvojilo. Priselilo pa Kuj se je medtem zgodilo? Zakaj je se je tu(ii okrog 200.000 Indijcev, junak Čin Peng postal .razbojnik.? Kdo Danes y Malaji ,e 2 in [ mi_ sf-Je,SpJTeiU : PeUg 1 iondon~ lijona Malajcev. 1,900.000 je Kitajcev, skl veljaki. ^ 600.000 Indijcev in okrog 10.000 Evropej- Malaja je majhna gorata dežela na Maftsčr fed^- ropejcev in d.gil, narodnosti, cija in Singapur. Obe skupaj merita Med malajskimi, kitajskimi, angle-komaj 02.000 kvadratnih kilometrov (po- škimi in indijskimi bogataši nikoli in tovico manj kot Jugoslavija) in imata bilo sožitja. Malajel so vedno gledali okrog 5 milijonov prebivalcev — Maiaj- Kitajce in Indijce kot pritepence, ki so cev. Kitajcev in .ndijeev prišli v Malajo da bi obogateli na V Malajski federaciji je 9 sultana- njihov račun Kitajd m Indijci pa so tov (majhnih državic, ki jim vladajo hoteli imeti v deželi čimvec besede, sultani) in dve angleški naselbini, ki Pri tem so seveda naleteli na ogorčen sta do nedavnega bili pod Singapurom. odpor Malajcev. Te spore so se pod- Kolonija Singapur pa je le mesto, pihovali angleški kolonialni uradniki, ki skupno / okolico šteje okrog milijon .Deli in vladaj .... , , , . . prebivalcev. Angleži so ga oddvojili od Vsi skupaj pa so poskrbeli, da bi Malaje ker ie važne strateško oporišče se tudi reveži sovražili med seboj. Kina Daljnem vzhodu. tajskim delavcem so pripovedovali da Kmalu bo minilo 500 let od dneva, jih Malajci sovražijo, zaostalim malaj- i - , i • .. : 1. * 1 v-, o c n »rHilt nn ni Azija se je prebujala. Na Kitajskem je plamtela Sun Jan Senova revolucija. V azijski Rusiji so zavladali boljševiki. Indijci so se upirali britanskemu gospostvu. Ideje o svobodnem življenju so prihajale tudi na Malajo. Napredni ljudje Malaje so želeli osvoboditi svojo deželo, napoditi kolonizatorje, angleške, kitajske in indijske kapitaliste ter poslati malajske sultane v muzeje. Za to veliko nalogo pa bi bilo potrebno združiti vse reveže (ne glede na narodnost, vero in druge razlike) v enotno revolucionarno osvobodilno fronto. Tako je v Malaji nastajala Komunistična partija. In v to partijo je 1940. leta stopil tudi kitajski fant iz Malaje — Čin Peng. * 1941. leta je vojna vihra zajela vso Azijo. Japonska je napadla angleški imperij. Singapur je padel. Angleži so se umikali, požigali vasi, mesta, kavčukove nasade in obdelana polja. Nobene prošnje Malajcev niso pomagale. Japonci naj bi dobili vso Malajo opustošeno Takrat so mnogi malajski veljaki začeli sodelovati z novim gospodarjem Pa tudi nekateri preprosti Malajci so nasedli japonskemu geslu: »Azija Azijcem«, za Katerim se je skrivala želja po nadvladi Japonske nad vso azijsko celino. Le komunisti so pravilno ocenili položaj. Pozvali so ljudstvo v boj proti japonskemu okupatorju, za izgon Japoncev, za neodvisno, socialistično Malajo. V malajski džungli so se pojavili partizanski odredi. Boj za osvoboditev V malajski džungli so se pojavili ,.„rtizanski odredi. Boj za osvoboditev je vzplamtel. Uspehi so navduševali omahljivce. Ljudstvo je začelo šepetati o svojih junakih. In med imeni teh junakov je bilo tudi ime mladega Kitajca — Čin Penga. Angleški polkovnik Chepmann piše v svoji knjigi »Džungla je nevtralna«, da je bil Čin Peng »partizan, ki mu je Velika britanija največ zaupala«. Ob koncu vojne je malajsko osvobodilno gibanje zahtevalo, naj Anglija prizna neodvisnost njihove dežele. Angleški državniki so jim odgovorili, da si nič drugega bolj ne žele kot »podariti Malaji svobodo in neodvisnost«. Tedaj se je angleški imperij podiral Indija. Burma. Pakistan . . . Tn imperia-d^iorinrnUo^do ^'kaTr-- ^Vož^Tdokler ^se bodo reveži gridt listi se smeljajo, kadar jim je težko, vali: vsi so ukazovali in za ae- med seboj. ™ Pa - noz' ko so odposlanci britanskega imperija skiro kmetovalcem pa so trdih, da bi prinesli v Malajo civilizacijo: - uboje, bila Malaja srečna dežela, če v njej nožiče in »v pi uio Potem so Malajci ne bi bilo Kitajcev. In indijske reveže spoznali št Portugalce, Nizozemce in so ščuvali na Kitajce ter Malajce, Me-med zadnjo svetovno vojno tudi Japon- nili so. da bo kapital toliko časa varno ce. likovali: vsi Borci osvobodilne vojske Malaje so po vrnitvi iz džungle obračunali s tistimi Malajci, ki so sodelovali z okupatorjem, v začetku 1946. leta pa so odložili orožje. Verjeli so lepim besedam iz Londona in čakali na svobodo. A obljubljene svobode ni bilo. Interesi lastnikov kavčukovih plantaž in rudnikov kositra so bili močnejši od želja malajskega ljudstva. Da bi obvarovali te svoje interese, so Malajo razdelili v Malajsko federacijo in Singapur, poiskali zaveznike med tistimi Malajci, ki so nekoč sodelovali z Japonci, razpihovali nacionalno mrž-njo, zagotovili premoč svojim predstavnikom v oblastnih organih in — sužnji so ostali sužnji, bogataši — gospodarji. Junija meseca 1948. leta so partizani ponovno odšli v džunglo. Popeljal jih je komunist Čin Peng, človek., ki so ga nekoč v Londonu odlikovali z redom Britanskega imperija. Džungla je zopet spregovorila. * Malajski partizani se vojskujejo že šesto leto. Napadajo sovražnikove vojake in malajske policaje, uničujejo prometne zveze in nasade kavčuka, zažigajo plantaže. Britanci že vsa ta leta trdijo, da jih je le 5000. Toda to jih nič ne moti pri hvalisanju, da so jih pobili že 2700. ujeli 200 in da so zaprli 5000 njihovih pristašev. Se danes trdijo, da je s Čin Pengoin le 5000 ljudi, nočejo pa povedati, zakaj so preselili pol milijona Kitajskih revežev v koncentracijska taborišča. Ljudje partizane podpirajo. Sam angleški general Brigs je moral priznati da bi že zdavnaj uničil upornike če ljudstvo ne bi sodelovalo z njimi. Kljub tej vojni pa malajski bogataši še vedno veliko zaslužijo. Samo kavčuk jim daje letno 300 milijonov funtov (okrog 700 milijard dinarjev). Za ob varovanje svojih posesti (posesti jim varuje 300.000 vojakov in policajev) pa dajejo samo 12 milijonov funtov na leto (4°/o dobička, ki ga dobe pri prodaji kavčuka). Malaja je še vedno eden izmed najvažnejših izvoznikov strateških surovin. ki jih Zahod nujno potrebuje v oboroževalni tekmi med Vzhodom in Zahodom. Obenem pa zavzema ta dežela važno mesto v zahodnem obrambnem sistemu. Toda kaj bo jutri? Tega »jutri« se Angleži in drugi njihovi zavezniki na Zahodu .trašno boje. Burma. Indija in Indonezija so jim stalno pred očmi In da se jim v Malaji ne bi zgodilo isto kot v drugih azijskih deželah, so pripravljeni žrtvovati od svojih dobičKov še mnogo več, kot so dajali doslej. * Nemirno je danes v Malaji. Ljudi bude iz spanja eksplozije. In drugo jutro berejo v časopisih, da vlak ne vozi v to ali ono smer. Policaji ustavljajo na vsakem koraku Po cestah krožijo oklopni avtomobili. Celo osebne avtomobile so spremenili v bojne vozove. In minska polja, bodeče žice . . . V mošejah govore, kako partizani (»komunisti«) sovražijo muslimansko vero. Zapro vsakogar, ki ima doma več kot za teden dni hrane, ker mislijo, da jo skriva za partizane. In zapirajo tudi delavce, ki prinašajo na planlaže kos kruha. Kdo ve. če ni ta kruh za partizane? Po šestih letih neuspešnega bojevanja hočejo uničiti malajsko osvobodilno gibanje — z lakoto. Po deželi hodijo uslužbenci vlade in zbirajo vohune. Na džunglo mečejo milijone lističev, na katerih pozivajo borce, naj se predajo. Vsakomur, kdor ujame ali ubije partizana, plačajo 500 dolarjev nagrade Kdor pa izda člana partije, dobi od 2000 do 10.000 dolarjev. A malo je v Malaji ljudi, ki so pripravljeni izdajati Čin Pengove borce Doslej Angleži niso ujeli niti enega važnega partizanskega voditelja Ljudstvo rajši posluša partizane, ki jim pripovedujejo o ciljih osvobodilnega boja. O izgonu Britancev, republikanski ureditvi dežele, enakopravnosti narodov, združitvi Malajske federacije in Singapura. o nacionalizaciji angleškega kapitala agrarni reformi, pomoči zasebni industriji in o izgradnji državne industrije, pravični ureditvi davkov, o socialnem zavarovanju, boljših plačah, obveznem šolanju in sodelovanju z vsemi državami, ki hočejo sodelovati z Malajo kot z enakopravno in neodvisno deželo To je pravzaprav program malajske komunistične partije, ki ga je sprejelo malaj sko osvobodilno gibanje. Angleži hočejo prikazati vojno v .Malaji kot moskovsko spletko. Voditelje malajskega osvobodilnega gibanja pa kot agente Kremlja in Pekinga. Res je, da vojna v Malaji koristi sovjetskim in morda tudi kitajskim osvajalnim načrtom v Aziji, toda ali je to dovolj, da neko osvobodilno gibanje ocenimo kot tujo agenturo? V Londonu vedo, da malajskim partizanom ne po- magata niti Kitajska in niti Sovjetska zveza. In vendar se jih boje, vendar jih ne morejo premagati. 5000 borce (Angleži pravijo, da jih je toliko) se zc šest let zmagovito bori proti tristotisoč' glavi armadi angleških vojakov in P0*!^ čajev. Odkod ta moč, ta upornost* Ali bi mogle oborožene skupine ♦“J1" agentov vzdržati toliko časa pred takšno premočjo in celo - zmagovati? Mar napi vse to ne dokazuje, da je za malajskimi partizani ljudstvo Malaje? Dokler se je Čin Peng bojeval proti Japoncenj — za svobodo svojega naroda, je bij »junak«, danes, ko se Čin Peng bon proti Angležem — za svobodo svojeg8 naroda, pa je »razbojnik«. * Slike ne bi bila popolna, če se n® bi pomenili še c težnjah legalnih P''.1.' tičnih organizacij, ki obstajajo v MalaJ^ Znani st« predvsem dve: Združena malajska nacionalna organizacija (gibanj malajskih nacionalistov, ki nasprotni Angležem, toda z njimi sodeluje kc se boji zmage osvobodilne vojske 11 prevelikega vpliva Kitajcev) in Kitajsl* nacionalna organizacija, ki zahteva, mu imajo tudi Kitajci svoj vpliv v obla*1/ V zadnjem letu pa smo že večkrat šali o Panmalajski delavski stranki, mb1' dem socialističnem delavskem gibanj1'-ki je član Azijske socialistične konference. To gibanje je res šele v f0' vojib, toda če bi dovolili sindika11 kdo ve kakšne poti ,1(’ s ubralo v bodočnosti Ladja britanskega imperija v A7 )otanlia. Le kapitanski most še •a'1 Singapur z Malajo. Zdaj ^ S M M i H S I .. .HT.HT.lrT. .rl Tl f* se potaplja. Le kapitanski most še vidimo -0-, ____.. bo še tn izginil v morske globin** V po/n •■'m V džungli, v rudnikih in na P'an tnžah po se poraja nova Malaja. lastnino ameriških bogatašev in noče delovati tako, kot zahtevajo v Ameriki, nikakor ne izboljšujejo, ampak celo slabšajo. In to poslabšanje meče zelo slabe luč na odgovorne ljudi v Združeni11 državah. Upor pristaniških delavcev Okrog 40 ladij stoji v londonske® pristanišču in delavci jih nočejo razložiti. Zakaj? Doslej so londonski pristaniški delavci delali po 17 do 19 ur dnevno. Pf6" dnevi pa so se uprli. 70.000 pristanišk111 delavcev je protestiralo proti vsake®11 obveznemu nadurnemu delu. Delavci s° sicer pripravljeni delati več kot 8 ur' toda nadurno delo bi moralo biti prostovoljno. AMERIŠKI SINDIKATI GRAJAJO EISENHOWERJEV GOSPODARSKI PROGRAM Program kapitalistom Kaj je z dvema milijonoma brezposelnih? — Komu bo koristila Eisenhowerjeva davčna politika* Voditelji ameriške sindikalne organizacije CIO so objavili spomenico, v ka-^ teri poudarjajo, da predvideva gospodarski program predsednika Eisenhovveri pomoč veliki industriji, pozablja pa,