Janez XXIII* govori sveta Pretekli četrtek, 11. t- m., se je v vatikanski baziliki sv- Petra začel Drugi vatikanski vesoljni -zbor pod vodstvom -papeža Janeza XXIII. Papež Janez XIII. je v baziliki -zbranim, udeležencem zbora, ki zastopajo 85 narodov, nad 150-000 glavi množici na trgu pred baziliko, vsem 500 milijonom katoliških vernikov na svetu in vsem narodom na vseh kontinentih sveta, to in onstran železne in bambusove zavese, naslovil te besede; „Danes se mati Cerkev veseli, ker je kot posebno darilo božje Previdnosti, prišel toliko zaželjeni dan, ko se slovesno začenja Drugi vatikanski cerkve, ni zbor tu, ob grobu sv. Petra, pod varstvom presvete Device, na dan ko praznujemo njeno božje materinstvo. 'Dvajset dosedanjih vesoljnih zborov dokazuje življenjskost Cerkve. Res je sicer, da se nad zgodovino 19 stoletij vlečejo oblaki žjaloijti in preizkušenj. Veliki problem, pred katerim stoji ves svet, ostaja nerešen v skoro dva tisoč letih; Kristus, ves ožarjen, vedno v središču zgodovine in življenja; ljudje so ali z njim in s Cerkvijo in. tako žive v luči, dobroti, v redu in miru; ali pa so brez njega ali proti njemu in -proti njegovi Cerkvi in jih zadevajo zmešnjave in krutosti v medsebojnih odnosih ter neprestane nevarnosti bra- j tomornih vojn. Vesoljni cekveni zbori so vedno dejanja povezanosti med Kristusom in njegovo Cerkvijo in zato izžarevajo po vsem svetu resnico in pravilno vodstvo življenja posameznika, družin in družbe. Cerkev bo, razsvetljena po tem vesoljnem zboru, povečala svoje duhovno bogastvo in zrla neustrašeno v bodočnost- So mnogi, ki napovedujejo propad človeštva. Toda s temi ne moremo soglašati. V današnjem novem načinu medsebojnih človeških odnosov je treba videti danes načrt božje Previdnosti, ki vse vodi tako, da se končn-o pokaže kot dobro za Cerkev. Prav lahko je to ugotoviti, če -gledamo današnji modemi svet, ves utopljen v politiko in težave gospodarskega značaja do take mere, da izgleda, da ne najde časa skrbeti za duhovnost, skrb, ki pripada Cerkvi. Takšen način ni pravilen in ga je zato teba obsoditi. Toda, ni mogoče zanikati, kljub vsemu, da ta niov način ■življenja nima vsaj ene prednosti: bd-pravil je neštevilne ovire, ki iso v prejšnjih časih zavirale svobodno delovanje sinov Cerkve. Zgodovina dokazuje, kako se je mnogo vesoljnih zborov vršilo v najtežjih okoliščinah zaradi nedovoljenih posegov civilnih oblasti. Vesoljni cerkveni zbor bo moral zlasti doseči, da se bo krščanska doktrina ščitila in učila vedno bolj učinkovito. Ta doktrina zavzema celega človeka, človeka iz duše in telesa, ki ga, kot romarja na tej zemlji, uči, da se mora truditi priti v nebesa. Da b0 ta doktrina zajela številna poprišča človeškega udejstvovanja, tako posameznika, kakor družine in družbe, je predvsem potrebno, da se Cerkev ne -bo ločila od zaklada resnice, ki ga je podedovala od svojih očetov, mora pa istočasno gle- | dati na sedanjost, ozirajoč se na nove pogoje in oblike življenja m-odemega sveta, ki odpirajo nove poti katoliškemu apostolatu. Zato Cerkev ni mirno stala ob strani novim odkritjem človeškega duha, pač pa ne zamuja prilike, da ne bi opozarjala človeštvo, da naj nad vsemi vidnimi 'stvarmi, obrača svoje oči k Bogu, viru vse modrosti in vse lepote in naj ne pozablja, da mu poleg besed: ‘Podvrzi si zemljo in ji -gospoduj!’ tudi' velja zapoved: ‘Moli svojega Gospoda in samo njemu služi!’, da. se ne bo zgodilo, da bi očarljiva privlačnost vidnih stvari preprečila resnični napredek. Glavni namen vesoljnega zbora ne bo razpravljati o eni ali drugi točki osnovne doktrine Cerkve, ponavljajoč učenje starih in modernih teologov, pač pa 'krščanski, katoliški in apostolski duh zahteva od vseh, da se napravi nov korak k poglobitvi in oblikovanju vesti, da ho ta v popolni skladnosti z avtentično doktrino, katero je treba študirati in jo razlagati v skladu z modernimi metodami, ki jih zahtevajo današnji časi. Eno je substanca resnic, ki V i Slovesen začetek 11. vatikanskega cerkvenega zbora Z molitvijo „Veni -Creator Spiri-tus“ je papež Janez XXIII. v četrtek, 11. t- m., na prazmk Marijinega materinstva, odprl -21. vesoljni cerkveni zbor in 2. vatikanski. V zgodnjih jutranjih urah se je na itsigu ¡pred -baziliko sv. Petra izbrala že nad 150.000 glava množica Rimljanov in turistov vseh narodnosti, medtem 'ko so iz bližnjih hotelov začeli prihajati v avtomobilih škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki v baziliko sv. Petra in se pripravljati na slovesno procesijo. Sonce je razpršilo grozeče oblake, -tako da je nad Rimom zablestel lep jesenski dan. Procesija se je počasi začela pomikati proti baziliki pod vodstvom Janeza XXIII., nakar je iz tisočerih grl zadonel pozdrav najvišjemu poglavarju katoliške Cerkve na zemlji. Po trgu je zadonela papeška himna. Bazilika sv. Petra je bila bleščeče razsvetljena, ko se je procesija pomikala skozi glavno ladjo mimo tribun, pripravljenih za udeležence vesoljnega zbora. Posebne tribune so bile že zasedene z diplomatskimi zastopniki 85 narodov, poleg njih pa je bila še -tribuna, na kateri so procesijo pričakovali predsednik Italije Antonio Segni, veliki učitelj viteškega maltske-ga reda in luksemburški princ. Pred njim je stalo 28 delegatov-opazovalcev nekatoiiških ločin. V baziliki je -bilo tudi 400 časnikarjev vseh svetovnih tiskovnih agencij, vključno sovjetske Tass ■ter moskovske -Pravde in Izvestij, za njimi pa radijski telev. operaterji. Ko se je procesija ustavila, je -papež Janez XXIII. stopil s pištola na nosilnici, pokleknil in po kratki molitvi z dvig-njenimi rokami storil prvo dejanje otvoritve vesoljnega zbora s klicanjem, svetega Duha —- Veni Creator Spiritus. Nato je kardinal Tisse-ra>-t začal Krati sv. mašo, po kateri je papež Janez XXIII. podelil vsem navzočim in vsemu svetu papeški blagoslov. Po začetnih obredih vesoljnega -zbora, v latinščini in grščini, s tem so dali poudarek vesoljnosti katoliške Cerkve, je papež Janez XXIII. imel otvoritveni govor, katerega kratko vsebino objavljamo v uvodniku. P-o -govoru je glavni tajnik vesoljnega zbora napovedal prv0 redno sejo vesoljnega z-bra za v soboto, 13. t. m. V petek, 12. t. m. je papež Janez XXIII. sprejel v posebni avdijenci v Siksti-ns-ki kapeli, pod Michelangelovo fresco Poslednje sodbe, diplomatske zastopnike 85 narodov in jim govoril: „Vsi državni poglavarji morajo vedeti, da bodo morali nekoč odgovajati za svoja dejanja Bogu, svojemu Stvarniku, ki bo tudi njihov vrhovni Sodnik.“ Namenoma je določil za to avdijenco Sikstinsko kapelo zaradi freske Poslednje sodbe. „Naj se vsi državni poglavarji vedn0 skušajo sestajati se, pogajati in tudi žrtvovati sami -se-be, da bo- do dosegali -pravične sporazume za ohranitev miru in naj jih misel na obračun vodi tako, da ne -bodo opustili ničesar, da ne bi dosegli tega blagoslova, ki je za človeštvo največji blagoslov. Vesoljni zbor bo dal božje živ-1 jenske odgovore na vprašanja današnjih dni in vam bo pomagal dosegati resničen napredek posameznikov in narodov. Doseči je treba mir, -ki bo stremel za vedno večjim - -spoštovanjem človeških svoboščin in harmonije med narodi- Ni razloga, zakaj se to ne bi zgodilo, tudi če je treba za to doprinesti žrtve. Prišel je čas, da se stori nekaj odločilnega. To je tisti veliki mar, 'za katerim stremijo vsi ljudje.“ V soboto je papež Janez XXIII. sprejel v avdijenco v isiti. Sifkstinski kapeli časnikarje in jim dejal: Vi -ste v službi resnice in služite ljudem, v kolikor služite resnici. Nikdar prej v zgodovini ni tisk dosegel tolikih množic in nikdar prej ni tako kakor danes tisk vodil misli, čustva in dejanja narodov -in vsega človeštva. Zato ima zavijanje resnice v tisku nepreračuriljive: '-posledice. (Ne zasenčite s senzacionalističnimi poročili to, kar je najbolj osebno in najbolj svet0 na tem svetu: vere- in odnos duše z Bogom. Na tem vesoljnem zboru ni intrig in političnih zmed. Cerkev nima ničesar skrivati, ‘katolištvo gre po ravni črti naprej, Cerkev hoče samo resnico za srečo ljudi in prijateljstva med narodi.“ Na p-rvi seji vesoljnega zbora, v -soboto dopoldan, so; bile na dnevnem redu volitve članov komisij, ki pa so bile p-reložene -na torek, po predlogu lilske-ga -škofa Lienarta, katerega je podprl kolnski škof F-rings, -kateri je to storil še v imenu ultreškega -škofa Alfrin-ka, muchenskega -škofa Dofnerja in dunajskega škofa Koniga. škof Iie-nart je zahteval, da morajo zborovalci dobro spoznati člane komisij, predno bi te začele delovati. -Zahtevo je odobrila večina prisotnih škofov, škofje, ki ¡so predlagali zgornji predlog, so iz Francije, Nemčije i-n Nizozemske. jih vsebuje naša doktrina in drugo je, kako jih izžarevamo. Ko se začenja vesoljni zbor, je jasno p-redvsem eno: da namreč Gospodova resnica ostaja vedno ena in ista. Toda v minevanju časov se mnenja ljudi -spreminjajo in -zmote se razblinjajo kako-r megla pred soncem. -Cerkev je vedno nasprotovala zmotam. Mnogokrat jih je obsodila s strogostjo. V naših časih -pa Kristusova nevesta raje uporablja zdravilo usmiljenja, namesto strogosti, meni, da je treba zdraviti bolj z dokazovanjem pravilnosti svoje doktrine, kakor pa z obsojanjem,- Ni res, da ne bi tudi danes obstojale zmotne -doktrine, napačna mnenja, nevarni koncep-ti, ki jih je vselej treba preprečevati in razblinjati, toda so ‘že sami -po -sebi dali tako po-gu-bono-sme rezultate, da jih, .kakor kaže, danes že ljudje sami obsojajo, zlasti tiste navade, -ki ¡zaničujejo Boga in njegove zakone, preveliko zaupanje v napredek tehnike, v udobje, temelječe samo na osebnem ugodju in tako so vsak dan bolj prepričani o največji vsednosti dostojanstva človeške osebe in njenega izboljšanja in o nujnosti kompromisa, ki je za dosego tega potreben. Izkustvo jim je pokazalo, da nasilje, povzročeno drugim., meč orožja in politična nadvlada ne služijo za srečno reševanje težkih problemov, ki zadevajo svet. V takih okoliščinah se -hoče katoliška Cerkev s tem vesoljnim zbo-rom, dvigajoč plamenico verske resnice, pokazati ljubeznivo mater vseh, dobrotljivo, potrpežljivo, polno usmiljenja in dobrote do sinov, ločenih od nje. Cerkev danes izgleda prežeta s tremi žarki luči: enotnost katoličanov mora ostati popolnoma nedotaknjena; enotnost molitev in vročih želja kristjanov, ločenih od nje, -dokazuje, da se hočejo združiti z nami; tisti, ki -še vedno žive v nekrščainskih verah, kažejo- enotno spoštovanje do katoliške Cerkve. Toda z bolečino v srcu gledamo, da še večina človeštva, kljub temu, da 'so bili vsi odrešeni s Kristusovo krvjo, -še ne sodeluje p-ri virih božjih milosti, ki se nahajajo v Cerkvi. Smemo reči, da se bosta nebo in zemlja združila za vesoljni zbor: svetniki v nebesih, da bodo varovali naše delo; verniki na zemlj’, da bodo molili -k našemu Gospodu; in vi, sledeč navdihnenjem sv. Duha, da boste dosegli, da bo skupen napor odgovarjal današnjim zahtevam in potrebam, posameznih narodov. Vse to -zahteva od vas -resnost duha, bratska ' enotnost, umerjenost v načrt'h, resnobnost v razpravah in modrost pri sklepih. Daj Bog, da bi vaši napori in vaše delo, v katere se obračajo ne samo oči vseh narodov, pač pa tudi upanje vsega sveta, obilne zadovoljili pri-I čakovanje vseh.“ Borba med konservativei ia lahovisti za vstop Anglije v SET Na angleškem otoku, nekdaj središču mogočnega kolonialnega imperija Velike Britanije, danes pa središču z rahlimi vezmi povezanega Common-wealtha, otoku, ki postaja vsak dan bolj neznaten in osamljen — val slavne zgodovine je že šel čezenj in se nikdar več ne bo vrnil — is e bije med glavnima angleškima -strankama — konservativci in laboristi, -bitka za ali proti vstopu Anglije v Skupni evropski trg. Konservativci so imeli pod vodstvom MaeMillana svoje redno letno zbrova-nje, na. katerem so z večino glasov odo-bz-ili MacMillanovo politiko vključitve Anglije v Skupni evropski trg. Konservativna stranka je uvidela, da so minili časi, ko je Anglija gospodarila morjem, in kolonijam in ko je vzdrževala sebi v korist ravnotežje sil V Evropi. Z eno -besedo, vodila skoro ves zahodni svet. Danes je Anglija le še majhen otok ob Rokavskem prelivu, ki se bd moral povezati z Zahodno Evropo, če ne bo hotel poginiti; Pred zborovanjem konservativne stranke je MacMillan debil, z uspešnim manevriranjem, pristanek za vključitev Anglije v Skupni evropski trg tudi 0d predsednikov držav Com.mon-i vvealtha. Laboriisti, ki jih vodi že sedem let Hugh Gaitskell, pa so imeli svoje redno zborovanje tudi pretekli teden in je prav tak0 vprašanje vstopa Anglije v Skupni evropski trg -bilo najvažnejše vprašanje, s katerim so se zborovalci pečali. Deloma je povzročil presenečanje -med laboristi samimi Gaitskell s svojimi silovitima napadi na MacMillanovo politiko vključitve Anglije v Skupni evropski trg. Poudarjal je, da „vključitev Anglije v Skupni evropski trg pomeni konec Anglije kot neodvisne narodne države. Pomeni konec tisoč let naše zgodovine. Pomeni konec Commonwealtha, Kajti, kako bomo služili kot središče Comm.onwealtha, ko bomo provinca Evrope?“ Zagrozil je celo, da bo ¡njegova stranka, če bi na volitvah prišla do oblasti, mogla odpo- vedati pogodbe z Evropo, ki jih bo sklenila MacMillanova 'konservativna stranka V svojih pogajanjih za vključitev Anglije v Skupni evropski trg. Vendar je pustil odprta vrata z izjavo: „Naše pogoje za vstop lahko Skupni evropski trg -še vedno spi’ejme. Še vedno upam, da bo Evropa uvidela, da jih za nas mora spremeniti.“ Na laborilstične napade proti vključitvi Anglije v Skupni evropski trg se je dvignila večina angleškega časopisja, razen skrajno imperialističnega, razen tega pa so posamezni vidni člani konservativne stranke V 'svojih izjavah začeli hudo gonjo proti Gaitskellu. Tako je Butler med drugim dejal: „Gaitskellu prepuščamo tisoč let angleške zgodovine, sebi pa zagotavljamo bodočnost.“ Pa tudi v vrstah laboristov, zlasti v njihovem desnem krilu, se je pojavil odpor proti Gaitskellovi politiki do Skupnega evropskega trga. Vodja tega krila, 53 letni Ray Gunter je napadel Gaitskella z izjavo, da bo Anglije konec, če se ne bo vključila v Skupni evropski trg. „Bilo -bi naravnost ironično,“ je dejal, „če bi največja demokratska socialistična stranka na svetu, naša laburistična stranka, tako oslepila, da ne bi videla velike zgodovinske drame, ki se razvija pred našimi očmi. Kdo more zanikati globoko ukoreninjeno odločnost milijonov mladih Italijanov, Nemcev in Francozov, da enkrat za vselej prenehajo s svojimi starimi narodnimi antagonizmi? Prav našega gibanja sanje so vedno bile, da bi se ljudje med seboj združili in to se je sedaj v Zahodni Evropi začelo dogajati. Zato je nesmiselno govoriti 0 tisočletni zgodovini, ki je že minila.“ Kaže, da bo vprašanje vključitve Anglije v Skupni evropski trg osrednja točka volilne borbe med konservativci in laboristi. MacMillan bo morda prisiljen izvesti splošne volitve pred po zakonu določenem roku, ki poteče novembra 1964. Nekateri napovedujejo, da bodo volitve že prihodnjo pom.lad, če ne pa najkasneje jeseni 1963. IZ TEDNA V Čilu imajo znova vladno krizo zaradi razvrednotenja eskuda. Povzročili so jo štirje ministri radikalne stranke. Pričakujejo, da predsednik Alesisandri ostavk ne bo sprejel. V Brazilu še vedno nimajo končnih rezultatov zadnjih volitev. Gotovo pa je že isedaj, da so se utrdile sredinske stranke. V. državi Sao Paulo je bil izvoljen za guvernerja dr. Adhemar Ba-rros. Njegov protikandidat prejšnji predsednik dr.. Janio Quadros je ostal v manjšini, v državi Pemambulo je postal guverner konservativec Cleofas, v manjšini pa ostal . levičaski kandidat Arreas, v državi Guanab-ara se je uveljavil kot ¡senator Brizola, svak predsednika dr. Goularta. V tej državi je kot znano, guverner dr. Lacerda, odločen nasprotnik predsednika dr. Goularta. Predsednik dr. Goulart je z izidom volitev zadovoljen. Nekateri poslanci so mnenja, da po izidu zadnjih volitev sploh ne bi bilo več potrebno ljudsko glasovanje o bodoči obliki vladavine v Brazilu, ker bi -že poslanska zbornica lahko sama spremenila ustavo v tem smislu, da bi predsedniku znova vrnila vso oblast. V TEDEN V Venezueli so komunisti in oistali levičarski elementi v zadnjem času po-j-ačali teroristične akcije v takem obsegu, da je bil predsednik republike dr. Betancourt prisiljen ukiniti ustavne svoboščine za -nedoločen čas. Policijske oblasti so doslej zaprle že nad 2.000 teroristov. Predsednik dr. Betancourt je imel razgovore s predstavniki vladnih strank o nujnosti učinkovitejšega nastopanja tudi proti marksističnim poslancem, ki sedaj zaradi poslanskega mandata uživajo imuniteto. Poslanci kršč. demokratske stranke So proti razveljavitvi njihovih mandatov. Zatrjujejo, da je tudi brez tega mogoče doseči isti učinek. Za svoje trditve navajajo kot primer nastopanje kršč. demokratov -proti komunistom v Italiji in Zahodni Nemčiji. Dr. Betancourt je v zvezi z zadnjimi dogodki ameriškim časnikarjem izjavil, da so v Venezueli doslej odpustili iz državne službe 737 učiteljev, ker so med mladino delali propagando za komunizem. Zatrjeval pa je tudi, da udarna moč komunizma v Venezueli upada in da komunisti nimajo nobenih izgledov, da bi se mogli polastiti oblasti. IIIBMIIIIIIIIHHII Im življenja in dogajanja v Argentini Upokojitev 140 višjih častnikov Večin-o 'generalov, polkovnikov, podpolkovnikov in majorjev, ki so imeli važnejše položaje na strani „rdečih“ v zadnji vojaški krizi v Argentini, so sedanje vojaške oblasti zaprle. Vse so prepeljali na ladjo Berna, ki je bila zasidrana v buenosaireškem pristanišču. Preiskavo proti njim vodi posebna preiskovalna komisija, kateri načel juje -drž. podtajnik za vojsko gen. Alsoga-ray. Po odredbi vojaških oblasti so prejšnji teden vse zaprte višje častnike iz ladje Berna razvozili v vojaške garnizije na vsd strani republike, kjer bodo pod stalnim vojaškim nadzorstvom. IDrSaivni tajnik za vo-jpko general Rattenbach je časnikarjem dal obširno izjavo o .nujnosti ¡postopanja proti omenjenim višjim častnikom zaradi zagotovitve miru in reda v državi, M ata nujno potrebna v -predvolilnih pripravah. Povedal jim je tudi, da bo verjetno že prihodnji teden preiskovalna komisija zaključila delo, nakar bodo izdane sankcije. D'rž. tajnik za vojsko general Rattenbach je končno izjavil, da bo upokojenih okoli 140 'višjih častnikov. Med temi bo okoli 15 generalov. Prejšnji teden so sed. vojaške oblasti kaznovale s 30 dnevnim zaporom tudi biv. glavnega poveljnika vojake -Carlosa Severa T oranža Montera, starejšega brata Federica Toranza Montera, ki je sedaj zaprt v vojaškem zaporu v mestu Magdalena, ker je v politični izjavi očital vladi, da prodaja državo tujcem s svojo gospodarsko politiko. V zvezi s tako trditvijo so nekateri listi zapisali, da je lani ravno general Mar-tijen-a, -ki je sedaj politično- na isti stra-(Nadaljevanje na 2- strani) V Proslava sloletniee Slomškove smrti v Maribora Tj začeto akcijo naprej l Slovenci s področja Velikega Buenos Airesa smo še vedno pod vtisom mogočne proslave stoletnice Slomškove smrti, ki smo jo imeli 30. septembra v Slomškvem dom.u v Ramos Mejii. Poseben čar tej lepi proslavi so dala slovenska dekleta, žene, fantje in možje v slovenskih narodnih nošah. Toliko jih je bilo kakor doslej še na nobeni slovenski prireditvi, kar smo jih imeli v Argentini. Okoli sto so jih našteli. Za Buenos Aires zares lepo število. Kamorkoli isi se obrnil, povsod si jo imel pred sabo. Ob pogledu na zbor slovenskih narodnih noš se je orosilo oko marsikateri slovenski ženi, pa tudi marsikateremu slovenskemu možu. Kaj bi to prikrivali. Tako je bilo. Pred njimi so namreč oživeli spomini davnih časov, let izpred prve svetovne vojne in med njo, in let med obema svetovnima vojnama, ko so se slovenska dekleta, fantje ter možje v teh in takih -nošah udeleževali mogočnih narodnih taborov in shodov ter s svojo udeležbo na njih podpirali slovenske -politične voditelje v borbi proti krivičnim tujim oblastnikom in zahtevali svobodo za svoj teptani narod. Spominjali so se veličastnih mladinskih taborov in zlasti mogočnega evharističnega kongresa na Stadionu ter •ostalih velikih versko-narodnih manifestacij -v Ljubljani, na katere s0 prihajali tudi člani vladarske družine in najvišji državni predstavniki. Po ljubljanskih ulicah so se tedaj vili, dolgi, dolgi sprevodi, v katerih je bil0 nad tisoč deklet in fantov, žena in mož v narodnih nošah- Tako je -bilo v svobodnih časih. Sedanji -komunistični oblastniki v domovini slovenski narodni noši ne posvečajo posebne pozornosti. Malo jim je mar zanjo, kakor za vse -ostalo, kar sestavlja slovensko narodno tradicijo. Zato pa mora biti to toliko bolj mar nam, ki se čutimo še žive ude slovenskega narodnega občestva, ki živimo v svobodi in lahko svobodno delamo ter se udejstvujemo. Vse moramo storiti za ohranitev slovenskih narodnih tradicij. In ena teh je slovenska narodna noša. Pa ne ¡samo ohraniti, tudi že bolj jo moramo uveljaviti, pri mladini zanjo vzbuditi še večje zanimanje tako, da ne bo nobene slovenske splošno narodne in večje verske -prireditve, na kateri ne bi nastopile tudi dekleta, žene, fantje in možje v narodnih nošah iz vseh predelov slovenske domovine. Na ta način se bomo pred domačini in drugimi narodnostmi še bolj učinkovito uveljavili. Saj je znano, da spadajo slovenske narodne noše med najlepše narodne noše ha svetu in da jih -z velikim občudovanjem sprejemajo in pozdravljajo povsod, kjer se pojavijo. Zdtio akcija za i-nabavo slovenskih narodnih noš ne sme prenehati, ampak je treba z njo nadaljevati. Zanje je treba vz-bujati zanimanje posebno med mladino, že med šolskimi otroci. Morda ne bi -bilo- napačno,- da bi najbolj pridne otroke p0 šol-skih tečajih nagrajevali is podarjanjem narodne noše- Na ta način bi se gotovo zanimanje za narodne 'noše širilo tudi med šolsko mladino. Pa tudi starši sami -naj -bi po možnosti svojim ^trok-om preskrbeli narodne noše, da bi v njih lahko nasto. V Vatikanu se je na zasedanje II. vatikanskega vesoljnega zbora, ki se je začel 11. oktobra v baziliki sv. Petra, zbralo 2600 -škofov. V 20 stoletjih obstoja katoliške Cerkve je bilo doslej 20 vesoljnih zborov. Sedanji je enaindvajseti. Prejšnji vesolni zbori so bili sklicani, kadar se je Cerkev ‘nahajala v nevarnosti, zunanji ali notranji, zaradi krivoverstev, razkola, notranje korupcije ali zaradi vojaških napadov tujih držav. Sedanji vesoljni zbor pa se začenja v času, -ko . ima Cerkev velik vpliv na svetovna dogajanja, ko njeno članstvo šteje nad 550 milijonov članov, ko ima nič manj kakor 418.000 duhovnikov in 946.000 redovnic. V baziliki -sv. Petra s0 v glavni ladji postavili 2.800 -sedežev, prevlečenih s plastičnim materialom. Vzdolž levega in desnega zidu bazilike so -postavili moderne kopalnice, ki bodo ostale tam še za poznejšo uporabo za turiste. Vse besede škofov bo stenografiralo 41 •stenografov, ki s0 se izučili latinske stenografije, kate-r0 je prav za ta vesoljni zbor sestavil profesor univerze v Mainzu Aloys Kennerknecht. Oprema bazilike za vesoljni zbor je stala nad 20.000 dolarjev, stroški vseh Dne 22. in 23. septembra je Maribor doživljal velika dneva. V njem se je zbralo to, kar je še ohranilo vero svojih očetov, kar spoštuje še slovenske verske in narodne tradicije, da -skupno s cerkvenimi dostojanstveniki in duhovščino proslavi stoletnico smrti velikega slovenskega rodoljuba, mladinoljuba in cerkvenega kneza Antona Martina Slomška. Vse slavnosti isio pa bile omejene sam0 na notranjost Marijine bazilike pri frančiškanih in stolnice. Nobene zunanje proislave zal tako zaslužnega Slovenca mi -bilo! Kakšna razlika v primeri z letom 1936, ko je sredi tisoč in tisoč glave množice dr. Korošec v imenu slovenskega naroda izročil tedanjemu mariborskemu škofu dr. Tomažiču debele knjige s podpisi vernih Slo-, vencev s prošnjo, da bi Cerkev proglasila ško-fa Slomška za blaženega. Ob stoletnici Slomškove smrti pa se v Mariboru, na sedežu sedanje mariborske -škofije, m,a prostem, v dostojno počastitev njegovega dela in njegove ljubezni do slovenskega naroda ni smela čuti niti ena sama besedica! Tako zadržanje sedanjim komunističnim oblastnikom prav gotovo ne dela časti. Z -njim veličine Slomškove osebnolsti in njegovega dela niso prav nič zmanjšali, kajti Slomšek je bil velik, je velik in bo ostal velik tudi tedaj, ko o sedanjih komunističnih nasilnikih ne -bo ne- -duha nei sluha in bo o njih samo ostalo zapisano, da so bili krvniki slovenskega naroda, ki so delali nasilje ljudem, ter jih preganjali zaradi zvestobe verskim in narodnim tradicijam t. j. prav zaradi tega to, kar je škof Slomšek s tako vnemo oznanjal vsem Slovencem- PROSLAVA PRI FRANČIŠKANIH V MARIBORU Proslav-a stoletnice ¡Slomškove smrti je bila v soboto dne 22. septembra v Marijini baziliki pri frančiškanih. V tej cerkvi zato, ker je pod glavnim, oltarjem te cerkve grobnica, v kateri počivajo '°d -začetka zadnje svetovne vojne tudi Slomškovi posmrtni ostanki, ki so jih prenesli v to grobnico iz -kapele na starem mariborskem mestnem -pokopališču. Za proslavo stoletnice Slomškove smrti so še pripravljali po vseh župnijah mariborske škofije z devetdnevni-cami. V baziliki Matere Milosti pri frančiškanih so vsak večer po opravljeni devetdnevni pobožnosti v cerkvi kazali tudi film iz življenja škofa -Slomška. V soboto, 22. septembra, popoldne je bil najprej slovesen sprejem škofov. Iz Ljubljane je prišel nadškof Vovk v ¡spremstvu generalnega vikarja in prelata dr. Jožeta Pogačnika. Prišel je na ¡pali pri raznih splošno narodnih prireditvah. S tem -bodo dosegli dv-a namena: Otroku bodo izpolnili željo, da bo lahko nastopil v narodni noši, za poznejša leta mu bodo pa ohranili tudi najlepši -spomin na njegova otroška leta, ki jih je preživljal v družbi ostalih slovenskih -otrok sredi slovenskega narodnega izseljenskega občestva. Zato z akcijo za nabavo novih narodnih noš še kar krepko in odločno naprej! priprav in celotnega zasedanja pa gredo v milijone ■ dolarjev. Samo prva seja je ¡stala Vatikan najmanj 6,400.000 dolarjev. Strokovnjaki menijo, da bo prvo zasedanje trajalo 0d 11. oktobra do 8. decembra t. 1„ drugo -se bo začelo po Veliki noči, tretje, če b0 potrebno, pa jeseni 1963. Vatikan je razposlal vprašalne pole po vsem svetu vsem škofom, redovom in bogoslovnim fakultetam katoliških univerz. Odgovore so 'zbrali v 12 zvezkov, obsegajočih 7981 strani, ki jih je nato 10 pripravljalnih komisij in dve tajništvi skrčil0 na 129 točk. „Navdihnjenje za vesoljni zbor,“ je ob nekk priliki povedal papež Janez XXIII., „nam. je -pri-šl-o kakor cvetica, ki se razcveti v nepričakovani pomladi.“ Kmalu po svoji izvolitvi za papeža se je Janez XXIII. ra-zgo-varjal s svojim, sedaj že umrlim državnim tajnikom kardinalom Tardinijem. o svetovnih problemih in vlogi Cerkve in -se vprašal, kaj naj Cerkev stori. „Iznenada,“ je dejal papež, „je bila naša duša razsvetljena z veliko idejo, ki smo jo začutili v tistem trenutku in jo prisvojili z nepopisnim zaupanjem v našega božjega Učenika. Beseda, svečana in resna, se je pojavila na na-ših ustnicah. slavnost, čeprav je hudo bolan. Im.a namreč sladkorno bolezen. Iz Kopra je prišel administrator dela ko-perske škofije m-sgr. Albin Kjuder, iz Zagreba tamošnji nadškof dr. Fr. šeper, iz Beograda pa i£amošnji pomožni nadškof dr. Gabrijel Buk-atka. V baziliki je bilo toliko ljudi, da ni bilo mogoče najti praznega prostora. Ko so še kazali film o življenju, delu in smrti božjega služabnika Slomška, je začel vstopati vanjo sprevod s cerkvenimi dostojanstveniki. Vil' se je iz zakristije po samostanskem hodniku v cerkev in nato po sredi cerkve k glavnemu oltarju. Za križem so stopali ministranti iz vseh delov 'Slovenije s Slomškovimi podobicama in svetinjicami, za strežniki je bila duhovščina, za njimi zastopniki ¡redov in gostje iz inozemstva. Med temi je vzbujal zla-sti pozornost zl-ato-mašnik Božidar Tensundem iz Reckling-hauisena na Vestfelskem, Nemec po rodu, ki se je pa naučil slovenskega jezika, samo, da je lahko bolj uspešno deloval med slovenskimi izseljenci. Nato so stopali člani -stolnega kapitlja, škofje in -nadškofa, zadnji pa v ¡slovesnem ©matu sedanji mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, za njim zastopniki oblasti- Zbrani verniki so pozdravljali mimohod cerkvenih dostojanstvenikov z mahanjem, belih robcev. Prizor je bil tako ganljiv, da so ljudem solze zalivale oči. Ta tihi in nemi, a tako ¡zgovorni pozdrav, -je pričal o zvestobi, slovenskega ljudstva veri svojih očetov. Pred glavnim oltarjem je škof dr. Držečnik blagoslovil ¡Slomškove podobice in svetinjice, ki so jih držali v rokah ¡ministrantje. Cerkveni govor o Slomškovem, življenju ift delu za Cerkev in slovenski narod je imel ¡generalni vikar j ljubljanske nadškofije prelat dr. Jože I Pogačnik. Poročilo navaja, da so bila njegova izvajanja ' prava mojstrovina. Cerkveni dostojanstveniki na čelu z mariborskim -škofom dr. Držečnikom so zatem odšli v grobnico, kjer So počastili Slomškov grb-b- Lst-o- so storili predstavniki obla-sti. Med tem. je -zbrano ljudstvo v cerkvi neprestano prepevalo Marijine pasmi, da’je mogočno odmevalo po prostrani baziliki. Večerno mašo je imel škof dr. Držečnik. Med njo ser-prepevali združeni z-bo-ri mariborskih, župnij pod vodstvom zborovodje Gregorja! Zafošnika- Po maši -so Slomškov grob počastili še ostali duhovniki in člani stolnega kapitlja. SLOVESNOSTI V STOLNICI Glavne -slovesnosti v proslavo stoletnice -Slomškove smrti so bile v nedeljo, 23. septembra, v stolnici, t. j. istega dne, ko -so imeli napovedano slavnost tudi Slovenci v Argentini, a je morala -biti preložena zara-di revolucije na 30. septembra. Začetek slavnosti je bil ob deveti uri, toda že -od osme ure na-prej -so začeli prihajati verniki iz Maribora in -ostalih delov mariborske -škofije. Močne skupine so prišle zlasti iz Slovenskih goric in celo iz Prekmurja. Pa ne samo iz mariborske škofije, tudi iz ljubljanske nadškofije in iz Primorskega so bili navzoči. Toliko je -bilo ljudi, da so -prostrano stolnico n-apo-lnili do Naš jezik jo je prvič izrekel: ‘Vesoljni zbori’ Resnično, -zbrali smo se, da ¡smo povzročili preplah, če ne celo zmešnjavo... Toda n-a -kardinalovem obrazu se je pojavil jasen izraz. Njegov pristanek je bil takojšen in navdušen, prvi siguren znak Gospodove volje.“ Papež Janez XXIII. je n-ato 25. januarja 1959 oznanil to svojo zamisel kardinalom po maši, ki jo je daroval v baziliki sv. Pavla, v svoji najbolj priljubljeni cerkvi. Na vesoljni zbor so poslale opazo- j valce skor0 vse krščanske ločine, razen J grške pravoslavne cerkve. Zadnji tre- j nutek sta v Rim prispela tudi delegata -ruske pravoslavne cerkve, dasi ne iz Moskve. Ruska pravoslavna cerkev ni mogla ali ni hotela do -zadnjega dne pred začetkom vesoljnega zbora odgovoriti, če bo poslala tja svojo delegacijo. Končno sta tik pred začetkom, vesoljnega,. zbora prišla v Rim delegata te cerkve, in sicer 33-letni arhimandrid Vladimir Kotljarov, predstavnik ruske pravoslovne cerkve v Jeruzalemu in 46-letni Vitali Borivoj, predstavnik ruske pravoslavne cerkve v Ženevi v Švici. Rimski hotelirji in gostilničarji so iz solidarnosti do vesoljnega zbora sklenili in objavili, da v času zasedanja zbora ne -bodo, kljub ugodni priliki zaradi množice cerkvenih d-o-stojonstve-nijiov in turistov z vseh delov sveta, zvišali cen v svojih obratih. zadnjega kotička. Ljudje so napravili vrsti tudi na Slomškovem trgu od škofijske palače do stolnice- Ob devetih se je zamajal veliki zvon v stolnici in tedaj se je začel pomikati sprevod nadškofov, škofov in pre-lator ter duhovščine proti stolnici. Za križem so stopali zopet ministrantje, -sledili so Rm bogoslovci, ki so nosili deset debelih svežnjev Slomškovih spisov, nato je bila duhovščina, inozemski gostje, člani stolnega kapitlja, prelatje, nadškofa in škofi. Zadnji je bil sed. mariborski škof dr. Držečnik. Ljudstvo je zopet z mahanjem robcev pozdravljalo svoje nadpa-stirje, med katerimi je poleg mariborskega -škofa vzbujal -pozornost ljubljanski nadškof m-sgr. Vovk. Da je res hudo bolan, je bilo vsem očitno-, kajti le s trudom je mogel hoditi v sprevodu. Slovesnost je začel mariborski škof dr. Držečnik s himno „Pridi Stvarnik, Sveti Duh“, nakar so j0 povzeli združeni pevski zbori v-seb mariborskih župnij zopet pod vodstvom, pevovodje Gregorija Zafošnika. Po molitvi je škof dr. Držečnik blagoslovil Slomškove spi-se. S tem je bil postopek za prištetje Slomška med blažene v domovini končan, kajti te Slomškove s-pise so nato poslali v Vatikan, kjer bodo člani posebne komisije p-oleg ostalega gradiva ugotovili pravovernost Slomškovega književnega delovanja. Po blagoslovitvi Slomškovih spisov sio navzoči nad-škofje in škofi podpisali -prošnjo na p-apeža Jane-za XXIII. naj bi prištel med blažene božjega služabnika Antona Martina Slomška. Slavnostni cerkveni govor je imel ta dan škof dr. Držečnik. Med drugim je -poudarjal, da s© Slovenci lahko srečni, kajti sinovi svetnikov -so. Slovenska zgodovina v katol. Cerkvi se namfeč začne s sv. Cirilom in -Metodom., po tisoč letih jo je nadaljevala sv. Ema Krška, st0 let za njo. pa Anton Martin Slomšek, sodobnik škofa mi-sijonarja Friderika Barage- Škof dr. Držečnik je imel, tudi slovesne pontifika-lno mašo, pri kateri je bil dijakon novi mariborski stolni župnik dr. Vincenc Frangež, subdijakon biv. ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru kainoni-k Franc Hrastelj, ki je vojna leta preživel v taborišču Dachau. Franc Hrastelj je v domovini največji sodobni Slomškolo-g ter je za stoletnico Slomškove smrti napisal in izdal tudi brošuro o tem svetniškem škofu. Presbyter a-dßistens je -bil stolni prošt dr. Franc Cukala. Zaključek slavno-sti v cerkvi je bil za zbrane vernike veliko presenečenje. Izpred -glavnega oltarja je -pred zvočnikom pomožni beograjski nadškof dr. Gabrijel Bukatko po vzhodnem odbredu odpel „Na mnoga-ja ljeta“ najprej za papeža Janeza, XXIII., za njim za sed. m-arib. škofa dr. Držečnika, nato za vse ostale cerkvene dostojanstvenike in nazadnje za ostalo duhovščino in za ves verni slovenski narod. Na koru -so mu ubrano odpevali pevci združenih pevskih zb-orov. Po kosilu so se cerkveni dostojanstveniki odpeljali z avtomobili in avtobusi k , Sv. Tro-jici v Slovenske gorice, lejer je bil sprejem ob štirih popoldne. Igrala je godba na pihala, otroci so pa svoje nadpa-stirje pozdravljali is -šopki cvetja in deklamacijami V znani romarski cerkvi je bila nato v proslavo stoletnice Slomškove smrti zaključna službo božja. V spomin na -stoletnico Sl-omškove smrti je priredil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik sprejem v škofijskem dvorcu. Udeležili -so se ga vsi visoki cerkveni dostojanstveniki, ki so prišli na Slomškove -slavnosti v Maribor. Sedanjo kom., oblast v Sloveniji je zastopal predsednik republiške komisije za verska vprašanja Bori-s Kocijančič. IZ TEDNA V TEDEN (Nadaljevanje s 1- strani) V Fralnciji bod0 imeli v času enega meseca kar tri volitve: Dne 28. oktobra ljudsko glasovanje o spremembi ustavnih določil -glede direktne izvolitve bodočega francoskega predsednika, dne 18. in 25. novembra pa splošne parlamentarne volitve. Uganda, bivša- angleška kolonija v Afriki, je postala neodvisna država. Dne 25. t. m. jo bodo slovesno ¡sprejeli v ZN ko-t 110. članico- te svetovne -družine narodov. Je 16. država brit. C-ommonwealtha in 32. afriška država, ki je bila sprejeta v ZN. Hruščev je sklical člane Politbiroja •sovjet, .kom., stranke na posvetovanje glede nadaljnjega sovjetskega zadržanja v Berlinu. Sovjeti so proglasili Kubo za komunistični» državo. To So storili v letošnji ¡spominski -publikaciji za proslavo oktobrske revolucije, ko so j0 prvikrat uvrstili med ko-irt. države sveta in to pred Jugoslavijo. ARGENTINA (Nadaljevanje s 1. strani) ni kot Toranzo Montero, na sestanku generalov v svojem referatu 0 vladni gospodarski politiki zatrjeval, da je ta politika edino pravilna in da je samo po tej poti moči priti do zboljšanja gospodarskega položaja v Argentini. Glavni poveljnik voj-ske gen. Onga-nia je v izjavi uredniku uru-guayske-ga lista „El Plata“ izjavil, da je sedaj vojaška akcija končana in imata sedaj besedo vlada in ljudstvo. Vojska ima (vanju zaupanje. Trditve biv. min. za narodno obrambo Lanusa, da se sedanje stainje v Argentini lahko ¡sprevrže v sistem, ki bi -bil podoben -španskemu, je general Ongania odločno zavrnil z izjavo, da s-o vojaške sile, ki so bile pod poveljstvom Campa de Maya, svoj političen program odnosno svoje težnje in zahteve izpovedale v -komunikeju 150,. zase pa je poudaril, da je znano, da je proti -sleherni obliki totalitarizma. V obrambo argentinskih oboroženih sil je nastopil tudi biv. pedsednik gen. Aramfouru, ki se sedaj mudi na obisku v Severni Ameriki. Na tiskovni konferenci v New Yorku je ¡govoreč o sedanji argentinski stvarnosti dejal, da lahko masikaj očitajo argentinskim oboroženim -silam, samo tega jim naj nikar ne pripisujejo, da delajo na tem, da bi se polastile oblasti. Zato -so imele že dosti priložnosti-, pa tega niso storile. One same bodo najbolj srečne, če se -bodo Lahko bavile isam0 z nalogami, za katere so postavljene. Zato si tako prizadevajo, da bi se znova čimprej vzpostavilo Ustavno stanje v državi. Politično delo vlade Predsednik republike dr. Guido j® sprejel ostavko, ki jo je dal na svoj položaj drž. tajnik za poljedelstvo dr. Urien. Za njegovega naslednika je bil določen dr. Gabrijel Perren. Med tem sta bila imenovana tudi drž. podtajnika v ministrstvu za -zunanje zadeve. Ob tej priliki -je imel ¡zun. minister dr. Muñiz -govor, v katerer je zatrjeval, da bo Argentina izpolnila vse svoje zunanjepolitične obveznosti. Skupn0 z ostalimi državami Latinske Amerike pa zahteva večjo udeležbo pri odločanju o svetovnih zadevah. Argentina bo dalje -podpirala tiste svobodne države, ki se bore za ohranitev demokracije in pravičnosti. Za učinkovitejše nastopanje proti komunizmu je .pa treba zvišati življenjsko raven ljudstev. Drž. tajnik je bil imenovan tudi v notr. min. Je to dr. Mariano Grondona,: ki je bil sodelavec notr. ministra dr. Matineza že aprila meseca. Ob njegovem imenovanju r,a ta položaj je notr. min. dr. Martinez poudarjal njegove sposobnosti in njegovo delo na ča-sni-kamkem ter polit, področju: Poudaril je, da „imajo Argentinci pravico upati, da bi že enkrat zapustili to- težko pot, na *kateri s0 sedaj“. Drž. podtajnik dr. Grondon-a je zatem primerjal sedanje stanje s tistim, ki je bilo meseca aprila. Nagl-ašal je. da ¡je mal-o ostalo od zakonitosti, ki je bila že tedaj na majavih nogah. Sedaj je pa prava ustavna puščava. Ma,]0 je ostalo za rešitev, veliko pa za graditev in za obnovitev, če -stvari tako gledamo, so sedaj obrnjene, toda načela so ostala ista. Končno je izpovedal, -da pripada -generaciji, ki si je nadela nalogo iztrebiti sovraštvo in needinost med Argentinci. Notr. min. -dr. Martinez je govoril v torek po radiu in televiziji. Objavil je politični program sedanje vlade. Obsežen je v naslednjih desetih- točkah: 1. Volitve -bodo prihodnje leto med mesecema m-arcem in junijem. Novoizvoljeni predsednik republike b-o prevzel predsedniško oblast najkasneje do 12. oktobra. 2. V veljavi ostane proporcionalni v-olilni -sistem. 3. Statut © političnih str-ankah bo vlada zamenjala. 4. V statut bo vlada vnesla določila, ki bo-do preprečila, da bi se v državi mogli |bbn-o-viti totalitarni sistemi ali vlade. 5. Visa politična gibanja v državi -bodo lahko sodelovala v političnem •življenju, če se bodo prilagodila demokratskim zahtevam v okviru zakonov. 6. Vlada in -zvezni komisarji po provincah bodo v prihodnjih volitvah -pov-sem nepristranski. 7. Najkasneje v štirih ¡tednih bo vlada objavila dneVe volitev. 8. Vlada se ne bo vmešavala v notranje življenje političnih strank, toda bo skrbela, -da -bod0 stranke izpolnjevale določila ¡svojih pravil. 9. Vlada bo izpu-stila na svobod-o vse tiste osebe, ki niso nevarne za javni mir in red. 10- Vrata .notranjega ministrstva so odprta za sleherni razgovor in izmenjavo misli. Zanimivosti o II* vatihunshem cerkvenem zboru SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, Ig. 10. 1962 Ilovice iz Položaj na domačem trgu z vinom ■, po pisanju listov vzbuja veliko zaskrbljenost, Trgovina z vinom je namreč močno zastala in so zaloge vinskega pridelka po kleteh večje, kot so bile kdaj koli poprej. Razen tega, da je trgovina z vinom v 'nozemstvo močno zastala — že lani je izvoz vina v inozemstvo nazadoval za polovico — se je ipa zaradi novih obdavčitev vina močno znižala tudi domača potrošnja vina. širijo se glasovi, da bi bilo treba povečati potrošnji vina doma. V ta namen so ne. kjaitere zadruge začele vino prodajati pod lastno ceno, samo, da ga spravijo v promet- Vinogradniki zahtevajo, da jim mora oblast v nastali vinski krizi priskočiti na pomoč in strogo nastopiti proti Ustim, ki pošiljajo na trg umetno napravljena vina. Z gospodarjenjem v občini Tezno pri Mariboru sedanji oblastniki niso zadovoljni. Kajti podatki o gospodarjenju v prvih štirih mesecih letošnjega leta izkazujejo povečanje proizvodnje samo za 0.02%. Tako irskega odstotka povišanja proizvodnje doslej še niso zabeležili, istočasno so se pa osebni dohodki ob 5.6% povečanju zaposlenih dvignili kar za 13.6%. Občina Tezno je ena izmed industrijsko najbolj razvitih občin v okraju. V Slovenj Gradcu so odprli lokalno radijsko postajo. Srednja in višja pomorska šola v Piranu Sta sedaj v lastnem modernem poslopju, ki je stalo 300 milijonov dinarjev. Iz poročila ravnatelja višje pomorske šole Slavka Kavška je razvidno, da jte imela srednja pomorska šola v prvem šolskem letu 1946/47 27 dijakov, letos jih pa ima 223. Doslej je končalo šolo 368 dijakov. Prvi diplomanti te šole so danes že kapitani ladij za dolge plovbe. V Križankah v Ljubljani so julija meseca igrali najnovejše gledališko delo Dominika Smoleta „Igrice“. V Sloveniji so otroci v prvem polletju letošnjega leta povzročili 115 prou metnih nesreč, od tega 53 nesreč otroci v predšolski dobi, 62 pa šolarji. Po sklepu izvršnega odbora Sveta industrije motorjev in motornih vozil pri Zvezni gospodarski zbornici bo .prihodnje leto ¡cd 10. do 19. maja v Ljubljani mednarodni sejem motornih vozil- Ta sejem je bil lani na beograjskem velesejmu, letos na zagrebškem, prihodnje let0 bo pa v Ljubljani. Za predsednika sekcij pri Zvezni gospodarski zbornici -sta imenovana in sicer za ¡trgovino Viktor Valčič, dosed. predsednik trgovinske zbornice za Slovenijo; za obrt pa- Tone Faijfa-r, dosed. predsednik Zveze obrtno-kom.unaira-ih zborne. Umrli so- V Ljubljani: Josinina Windisch roj. Biažič, upok., Jerica Jensterle roj. Peternelj, Hilda Juvan, u--službenka Mladinske knjige, Matija Močnik, v. -kriminalni nadzornik v p., Ludvik Košir, upok., Tončka Silvester roj. Mikuž, Ana Saje, Janez Aterle, upok., Ivan Gogala, krojaški mojster, Marica Zore, Pavla Primer roj. Benda, 'upok'., Zvon,ko- Perme, Rihrad Rupar -sit., Rozalija Krašovec roj, Skubic, Dominik Marion, upok., Janko Aškerc, Lucija Gabrijelčič roj. Golob in Milan Udovič v Celju, Veronika Peršak roj. Zemljič v Celju, Franc Gal, vrtnar v Novem mera-tu, Ivan Tadina v Laškem, Štefan Horvat, uislužb. ind- komvinata Planika v Kranju, Mirko Nosan, strugar v Novem mesltu, Peter Prostor, avtomehanik v Škofji Loki, Maija Lenart roj, Heinrihar v Selcah nad Škofjo Loko, Mavricij Smole, poštni uradnik v p. v Beogradu, Avgust Gril, kmet v Poljanah, Marija .Težek roj. Mihelič v Poljanah, Marija Ježek roj. Mihelič v Hrastju, Albin Leber, mesar v Celju, Marija Baklam roj. Franz, biv. s-odavi-čarka v Celju in Veronika Peršaj roj. Zemljič v Celju. S L 0 V I N C I V SLOVENSKA VAS X. jubilejni mladinski dan Preteklo nedeljo je mladina iz Slovenske vasi v Lanuisu. imela svoj praznik: svoj mladinski dan. Bil je to že deseti p0 številu, torej jubilejni; zato bo se dekleta in fantje tudi skrbno pripravljali na to prireditev. V sv-oji -pridnosti -so bili res preizkušam, saj bi se ta pireditev morala vršiti že drugo nedeljo v septembru, skupno -z otvoritvijo Mladinskih športnih dni, a je slabo vreme t0 preprečilo. Tako je bilo vse ogromno delo priprave malo manj kot zastonj. A -preteklo nedeljo je bilo pa nebo vendar bolj usmiljeno in res je napočil prekrasen pomladanski dan. Obisk gostov iz drugih okrajev je bil sicer nekaj manjši bot druga leta, a bilo je precej mladine iz drugih odsekov, ki so *s tem -pokazali svojo ¡solidarnost z mladino ¡Slovenske vasi. Mladinski -dan -se je pričel ob 9,30 s -sv. mašo, katero je daroval g. Janez Petek. Marijino cerkev so dekleta vso prepletla z venci, kar je -še bolj povzdignilo -slovesnost. Kot prva točka športnega sporeda je bil nogomet med moštvom Slovenske vasi in kombinadom Moron-Ramo-s; tekma je bila v okviru tekmovanj z-a mladinske 'športne dneve. Zmagalo je moštvo Slovenska vas z' rezultatom 6:3; več o tej tekmi n,a drugem mestu. V opoldanskih urah so gostom dekleta in fantje postregli z okusnim kosilom.. Prvo točko popoldanskega programa so imela dekleta; in ¡sicer tekmo v odbojki. Prvič so .se predstavile dekleta iz Slovenske vasi z lastno ekipo v odbojki. Pomerile so se z dekleti z Slovenske pristave v Moronu. Zmagala so dekleta iz Morana s 15-6 in 15-8. Kljub temu, da iso dekleta iz Slovenske vasi prvič nastopile, so pokazale kar korajžno igr0 in obetajo za drugič pripraviti še kakšno presenečenje. Za Slovensko vas s-o- igrale: Mari Urbanija, Kati Lipovec, Mari Sušnik, Brigita Čer-nak, Mari Goljevšček, Marta če-mak in Nadica -Subotič. Moron pa So predstavljale : Marija Babnik, Alenka Jenko, Mariina Košir, Marjanca Hribar, Irena Škulj, Mili Hribar, in Terezika Marn. Nato so sledile prokSte in simbolične vaje. Na prvem mestu so nastopili naraščajniki z. vajo., z zastavami, nato ¡pa deklice z vajo s košaricami. Zelo posrečena Je bila 'tudi vaja najmlajših deklic z ruticami, sledila je telovadna vaja članov pod vodstvom g. Čampe, kateremu so ob tej priliki fantje izročili pokal v priznanje za n-jegov0 desetletno delo pri fantovskem, odseku. Nastope so zaključile dekleta z lepo plesno vajo v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. 'S tem je bil športno telovadni program zaključen. Priznati moramo, da so se res vsi zel0 potrudili in želi za svoj trud tudi lep uspeh. Po drugi strani pa je prav, da -se poudari, da je ta mladina, ki ramo jo videli v nedeljo nastopati, zaradi svoje delavnosti, res lahko v ponos ne samo Slovenski vasi, temveč tudi vsej naši skupnosti. Naj povemo -še to, da fantovski odsek v Slovenski vasi -deluje že deset let in je tako najstarejši odsek v Slovenski fantovski zvezi. Da je njihovo delo res plodovito, je lahko vsak opazil napre- ' ARGENTINI ( dek 0d lanskega leta. športno igrišče, ' ki ga oni upravljajo, so v zadnjem ča-1 su lepo preuredili. Poleg prostorne športne sobe, so postavili letos na pročelju ¡tudi lepo zidano ograjo, na kateri so letos že ponosno vihrale slovenske zastave, njim v ponos in priznanje za lepo opravljeno delo. Za kritje vseh teh stroškov je bil namenjen srečelov, kjer so lepi dobitki vabili k igranju, Tako je zopet druga delovna ¡skupnost slovenske mladine pokazala, kakšen je njen mladinski dan. Naj omenimo še to, da se je na drugem koncu Argentine, v Mendozi prav to nedeljo tudi vršil mladinski dan. Tako so bile v času enega meseca tri večje mladinske prireditve med mami- Bodimo veseli, d-a je naša mladina še mladina, saj mlad pomeni biti prav to: razgiban, živahen, delaven, poln življenja! SAN MARTIN Tombola v San Martinu Tombola Slov. doma v San Martinu, ki je dobila med našimi rojaki naziv „avtomovilska tombola,“, se je vršila preteklo nedeljo na lepem in prostornem športnem igrišču očetov avguštiri. dev v ¡San Andresu. Krasno spomladansko vreme — in pa seveda dragoceni -dobitki — so privabili n-a tombolo veliko število rojakov, člani Slovenske skavtske zveze iso bili postavljeni na raznih križiščih okoli tomib-o-l-skega prostora in so kazali ljudem pot, ko ¡so ¡prihajali peš in v številnih avtomobilih. Na tombolskem prostoru so bili razstavljeni dobitki in postavljene stojnice, kjer ise je prodajala 'brezalkoholna pijača. Napovedovalca gg. Rezelj in Poznič sta kmalu ,po določeni uri začela napovedovati izžrebane številke, ki jih je v prisotnosti tombolske komisije vlekel i-z loterijskega bobna naj mlajši skavt Janez Žnidar. Tombolsko komisijo pa so sestavljali: g. Jože Jurak kot predsednik, Rudolf Smersu kot tajnik, kot člani pa gg- Franc Benko, Janez Brula, Vojko Gabrehj.a, Ivan Klemenčič, Anton Kovač in Ivan Žnidar. Ves čas so bili vsi navzoči v napetem pričakovanju, kdo bo zadel prvi dobitek — -avto. Dolgo časa ni bilo odlo-čitke. Ko pa je Žnidarjev Janezek potegnil iz bobna številko 52, se je iz -ozadja množice -dvignil g. Ivan Pober-šnik iz ¡San Justa in prinesel komisiji tombolsko tablico. Vsi ljudje so vstali iz svojih Sedežev in napeto pričakovali izreka komisije. Ta je ugotovila, d-a je Pofoeršnik resničn0 zadel prvi dobitek in tedaj se je začulo viharno vzklikanje in ploskanje. Predsednik Slovenskega doma v San Martinu Leopold Novak je takoj izročil Pobeiiš-niku ključe avtomobila. S tem. je bil dosežen višek tombole. Vendar je napetost obstajala še naprej, saj so bili tudi nadaljni dobitki zelo bogati. Naslednje dobitke so nato 'zadeli: M'akls Dimnik -— televizijski aparat; Jože Potočnik — hladilnik; Tatjana Fajf-ar •— spalni divan; Ra-niero Morandi — šivalni stroj; Janez Voljč — gramofon Winco; Pavel Fer-folia — loščilec; Franc Osterc — ročni radijski aparat; Stanko Novak — električni brivski aparat in Slavko Rupnik — sodček vina- Večina rojakov je -nato odšla v ¡slov. dom v San Martin, ki tolikšnega obiska še ni doživel. Večer je potekel v prijet- KOLEBAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1963 v tisku Kljub težkim gospodarskim razmeram v Argentini in velikemu porastu cen tiskarskim potrebščinam bo Zbornik -Koledar Svobodne Slovenije, največja in najbolj reprezentativa slovenska knjiga‘v zamejstvu, v'prednaročilu in predplačilu stal sam© 370 pesov. Da omogočimo rojakom, da si ¡bodo Zfoprnik-Kolediaa' Svobodne Slovenije mogli nabaviti v še večjem številu kot doslej, si ga lahko naroče v prednaročilu, kupno ceno zanj pa plačujejo v obrokih, tako, da bo zadnji obrok plačan ! •do 30. novembra. Prednaročila! in predplačila sprejemajo: j 1. Slovenska hiša, Ramón Falcón 4158, Bs. Ais-: a) Uprava Sv. Slovenije; b) Dušnop-astirska pisarna; c) Zed- Slovenija (Društvo Slovencev) 1 2. Gdč. Mara Bidovčeva v San Justu 3. Naš dom v San Justu, Hipólito Irigoyen 2756, San Justo 4. G. Lojze Erjiavec, fotoatelje, Avda. de Mayo 2480, ¡San. Justo 5. G. Lojze Sedej, Arribeños 1563, Ramos Mejjía 6. Slomškov dom, -Castelli 28, Ramo§ Mejía 7. G- Andrej Krošelj, Ventura Bus-tps 1863, -Castelar 8. G. Iv-a® Lužovec, ¡Slovenska vas, LanúS 9. G. Iv.an Žnidar, brivnica in parfumeria „Los Adpes“, C- Dysdale 5p41, Carapachay 10. G. Peter Klobovs, Castelli 1115, Villa Ballestar 11. Ga Mim.i Martinčič, ¡Lomas -de Mirador 12. Ga Pavla Korošec, Galle I. No. 510, Villa España, Berazetegui 13. Slovenski dom., Córdoba 129, ¡San Martín 14. Slavko Tršinar, Chapadm-alal 15. G. Lojze Trpin, Miramar 16. G. Anton Okorn, (Comodoro Rivadavia 17. G. Rudolf Hirschegger, Mendoza 18. G. Janko Jazbec, ¡Córdoba Fsofe teden ena ŠKRJANČEK Narodna Škrjanček pa prileti s poljske ravnine, kmetiče gor budi: „Pojdite na njive!“ Škrjanček se v zrak spusti, v zraku na glas kriči: „Kmetič, le pojdi orat, ženka, sejat!“ .................................... JOŽE ROME — 50 LETNIK Predsednik društva „Slovenska vas“ v Lanusu g. Jože Rome praznuje te dni svojo petdesetletnico. Kdor ga visega mladostnega in agilnega pozna, skoraj ne bi mogel verjeti, ,pa je res. Rodil se je 16. oktobra 1912 v Stari vasi pri Grosupljem. V domačem kraju je obiskoval ljudsko šolo in v domačem, kraju je nameril že tudi -svoje prve korake v društveno življenje Bil je član orlovskega naraščaja do razpuiata organizacije leta 1929. Ukaželja je jubilanta gnala iz domačega kraja. Absolviral je kmetijsko šolo na Grmu ter zadružno in -trgovsko šolo v Ljubljani. Zasebno je napravil tudi malo maturo. Društveno delovanje je ¡nadaljeval pri Fantovskem odseku v Novem, mestu, katerega duhov, vodja je bil v tistem času kanonik prof. Kek. V tem času je dalje časa služboval med dragim v banovinski trsnici in drevesnici v Kostanjevici in kot knjigo-vodja pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. že v domovini je bil aktivni član Slovenske -ljudske stranke. Načelno zgrajenemu fantu je bila lahka odločitev v času med drugo svetovno vojno. Vedel je, da ;'e njegovo mesto v veri in narodu zvestem, tabora. Najprej je 'deloval v protikomunistični milici v meštu Ljubljani, kasneje ■pa je bil častnik Narodnih straž v Gorici in Trstu. Povojna leta je preživel najprej :na Koroškem, potem pa v raznih ¡taboriščih v Italiji. Tam, v Loretu se je v oktobra leta 1946 tudi poročil z go. Ivanko, rojeno Grebenc. V srečnem zakonu ®o is-e jima rodili trije ¡.trači: Jože, Danilo in Jelka. V Argentino je prišel V L tu 1948. Prva leta je živel na Avellan.edi. Kmalu -po nastanku Slovenske vasi pa se je naselil v njej. -Medtem, ko si ,ie gradil svoj dom, nikdar ni zanemarjal javnega dela. Postal je. in je še eden vodilnih organizacijskih garačev v vasi- Več let je bil odbornik in blagajnik Sociedad de Fomento. še več truda pa je posve-tii društvu Slovenska vais. Bil je njen odbornik, tajnik in blagajnik, zdaj pa je že tretje ,let0 ¡njen predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo zadobilu lastn0 pravno osebnost in se razvilo v dejansko matico vseh v vasi delujočih društev. Načelnost, mirnost in odločnost iso tri glavne poteze njegovega delovanja in upoštevanja s strani vaš-: čanov. Je tudi zaupnik Slovenske ljudske stranke in vnet delavec v Zvezi slovenskih protikomunističnih borcev. Številnim čestitkam, ki jih jubilant sprejema v teh dneh, -se pridružujejo vaščani Slovenske vasi in Sv. Slovenija. nem vzdušju. K lepemu uspehu dru- • -žabnega dela tombole pa je tudi pripomogel orkester Moulin Rouge. ■Hilaciiïisls efimewi v Mendozi že šestič so naši rojaki v Mendozi priredili od 13. do 14. t. m. svoje mladinske dneve, ki so- pcistali tako že tradicionalni praznik za vso slovensko Mendozo. Vse leto se pripravljajo nanj mladi kakor tudi stari, ki jim je krščanska in slovenska vzgoja otrok največja •Skrb. In Mendoza ima veliko ¡slovenske mladine, da jo je veselje gledati. Odraščajoče, pa tudi naraščaja. Letošnji trije dnevi so bili postavljeni pod Slomškovo geslo: Sveta vera -bodi nam. -luč, materin jezik pa ključ za zveličavno narodno omiko. Že pred mesecem so se Men-doščani -spomnili Slomška v „lokalnem obsegu“, ti dnevi pa naj bi bili osvetljeni ¡z lučjo njegove vseslovenske osebnosti. Tako je bil prvi dan — petek večer — posvečen celotnemu orisu Slomškovega pomena za slovenski narod, predvsem -pa za emigracijo še posebej, in ¡sta -ga priredila ¡skupaj društvo in mladina. Lep Društveni do-m, delo 'požrtvovalnih posameznikov za skupni blagor , je bil za to ¡priliko vera okrašen z velikimi in malimi transparenti s Slomškovimi izreki, pa z državnimi in slovenskimi zastavami, celo s slovenskim mlajem in vencem slovenskih barv ter s ¡podobo, ki je -bila nalašč, ¡za to priliko naslikana- Da bi povzdignili te dneve iz vsakdanjosti, So za predavanje teh dni povabili iz Buenos Airesa dr. Tineta Debeljaka. Tega so pozdravili predsednik društva g. Gre-Ibene, predsednik mladinske organizacije g. P- škamlec ter še posebej v vezani besedi ig. P. Bajda ml., nakar je dr. Debeljak govoril o Slomšku, ¡o slovenskem kulturnem delavcu, pisatelju in duhovniku, -slovenskem in svetniškem škofu, pa ga postavil v sredo emigrantske aktualnosti v ¡smislu gesla, ki je bilo vodilo -zborovanju. Tudi mendo-ški Slovenci ¡so se iz odobravanjem pridružili piramu mariborskemu -škofu, ki je -bilo iz Ca-pitala poslano v Maribor. — V soboto ¡zjutraj je bila posebna liturgična ¡skupna maša mladine, ki se je je udeležil0 nad petdeset ‘nad petnajst let stare mladine. Vsi so že pri darovanju položili svojo hostijo v mašniški eiborij in jo pri -sv. obhajlu prejeli v skupni pobožnosti. Po sv. maši je bil v društveni -dvorani skupni zajtrk,"na kar je imel dr. Debeljak zopet dva govora. Prvi je bil prav mladini namenjen prikaz svetovnih dogodkov in raših dogodkov v letih komunistične revolucije pri nas, ki jo ta mlad'na -pozna samo po pripovedovanju svojih -očetov in le še prav malo iz spomina. Da So bili željni -take obrazložbe teh dogodkov, katerih žrtev so tudi oni ¡sami, je bilo videti iz njih poslušanja in debate. Drug govor pa je bil namenjen mladini koti taki v emigraciji in njihovi narodni -slovenski in krščanski v-zgoji, -pod- krepljenimi is citati Iz Slomška. Pa tudi j razmerju med mladimi in starimi. Zvečer rib 8 pa ;je bila v Domu pred- j stava Jaleno ve igre Dom, če je kakšna j igra spadala v okvir Iteh dnevov, je go- i tovo ta Ja,leno,v prvenec, -ki kaže, kako I stoji dom tik pred razbitjem, -pa'ga reši | skupni napor matere in članov družine, da ga rešijo-. Materin blagoslov novi ■ gospodinji, naj bi se ji ne izgubil no-! 'ben otrok, je naravnost lahko pragra- ' matičen za slovensko trdnjavico, kakor j je Mendoški dom. Te misli je med de- j j-anji poudaril dr. Tine Debeljak, ki jih i je navezal na craebne %omine na avtor- : ja igre pa na prvo vprizoritev pred 43 i leti v Škofji Loki. Igro so ¡mendoški j igralci prav dobro 'podali, z glavnimi j kakor stranskimi osebami, izstopala je | predvsem oseba krčmarjeva, ki je po- j stavila svoj karakteren tip, pa tudi in- j (teligentno igranje drugih je ustvarilo-1 lepo uglašeno enoto, ki gre v izaslugo , režiserju g. R. Hirracheggerju. Čudimo i se, kaj je ta človek vse storil za uspeh ! igre. Ne samo režij»; tudi vse kulise in j okrasitev dvorane je njegovo osebno ; delo. Zopet vnovič vidimo, da le z oseb- nim. zavzetjem posameznikov in skupno požrtvovalnostjo se doseza-jo uspehi, kakor jih ne bi pričakovali. -Njemu predvsem gredo vse čestitke k uspehu igre, ki se b0 v nedeljo še -ponovila. To pa je zopet poseben primer: Mendoza lahko da reprizo igre, ki je v Buenos Airerau ne zmoremo. V nedeljo je bila dopoldne ob 10 skupna ¡slovenska maša, pri kateri je duhovni voditelj č. g. J- Horn navezal svoj govor na mladinsko skrb in jo vključil skladno v okvir vseh ¡slavnosti. Pri sv. maši je lepo ubrani mešani zbor pod vodstvom prof. B. Bajuka pel izbrane -slovenske pesmi. Vidi se, da sin: -z vsem uspehom nadaljuje -delo svojega pokojnega. -očeta ravnatelja M. Bajuka. Njegova podoba visi n,a vidnem mestu v ¡Domu, ki mu je bil -duša. Popoldanska prireditev je bila Ipo-svečen-a gimnastiki in dekliškemu ročnemu delu, pa prosti zabavi. Obširno dvorišče z. visokimi ¡platanami je dajalo obenem s slovenskimi zastavicami lep okvir vsej prirediteijski sku-pini — naraščajnikom, ¡odraščajoči mladini in odroislim fantom in dekletom, ki so v urejeni skupini prikorakali -pod slovensko ¡zastavo. Tam so najprej skupno zapeli Naprej..., n-a to pa je predsednik mladinske organizacije R. škamlec z i-zbranimi besedami, povezanimi s Slomškovimi gesli, podal ¡nekako prisego mendoške slovenske mladine, da ta mladina ne bo pozabila Slomškovih zlatih naukov, postavljenih za geslo tem letošnjim mladinskim dnevom. Ta -skupinski sklep je delal močen vtis. Nato so se vršile rajalne in -proste vaje naraščaja moškega in ženskega, pa skakanje čez konja, in zopet ¡simbolične vaje tako fantov kakor deklet na melodije pesmi Le enkrat bi videl... in Oj -kraj Veltrinj, (To zadnjo vajo je .sestavil 'domačin Peter Bajda ml.) Vsak si je lahko- nato ogledal še razstavljeno ročno delo deklet, ki niso pokazale samo -svoje pridnosti me-d letom, ampak ¡tudi lep okus in ¡slovensko zavednost (krasno je bil izdelan -prt Bariče Bajukove s samima , slovenskimi narodnimi motivi). Za ta -zadnji del mladinskih dni pa se imamo zahvaliti predvsem ge. Hirscheggerjevi pa dragim fantom in dekletom, ki so rac vse leto -pripravljali ¡na svoj veliki dan. Ob zaključku naj omenim, da je men-došk-a madina poklonila lepe šopke isovenskih rož, nageljev, rožmarina in roženkravta g. Hornu, -prof. Bajuku, g. Hirscheggerjjn in predavatelju dr- Tinetu Debeljaku. Nato je sledila prosta zabava, ko je ,¿mladina“ gostila „stare“, in, so stari is ponosom gledali to svojo mladino, ki gre zvesto p0 poti, kakor s-o jo hodili oni v mladosti. Ta ponos in žarenje men-d-oškega vina pa vesela pesem se je prav tako kot vsi dnevi poprej lepo vključevala 'v okvir Slomškovih proslav, kajti prav Slomšek je pel — „Slovenc Slovenca vabi •— če se ti pit ne gabi ■— tak pridi v gorco k ;n.am“... z namenom, da „napij še ti zdravico na družbe veselico!“ Letošnji mladinski dnevi v Mendozi so bili gotovo z-a našo mendoško kolonijo veliki dnevi, ki se ¡ne bodlo- obleteli brez sa-du .. . SLOVENCI PO SVETU KANADA j Slovenska šola v Torontu V Torontu se je začel «reden pouk na slovenski šoli dne 9. septembra s skupno šolsko mašo m Slovenskem letovišču. Imel jo je ravnatelj šole Marije Poma,gaj g. Tone Zrnec- Petje je vodil Blaž Potočnik, učitelj slovenske šole v fari Brezmadežne. V šolo v fari Marije Pomagaj se je letos vpisalo 178 otrok. Letos je ta šola postala šestrazredna, V prvih dveh razredih je toliko otrok, da so morali •uvesti dva oddelka a in -b. Prvi, drugi in tretji razred imajo pouk ob sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne, četrti, peti in šesti razred -pa ob petkih od 6 do 8 zvečer. Zborovno petje je vsako soboto od ene do dveh. V 1. a razredu poučuje s. Palmina Dvoršak, v l.b gdč. -Karlinca Merhar, v 2-a s. Cecilija Prebil, v 2Jb gdč. Krista Košir, v 3. gdč. Mili Intihar, v 4. gdč. Ivanka Levstek, v 5. gdč. Anica Ocvirk in v 6. gdč. Cvetka Jaitouis. V šolo v fari Brezmadežne se je pa vpisalo okoli 90 otrok. V 1. razredu jih uči 33 gdč. Anica Dolenc, v 2.a jih ima igdč. Pavla Škerl 11, v 2-b jih je 10, uči jih pa Ernest Sinko, v tretjem razredu poučuje 16 otrok Jakob Oprešnik, v četrtem jih je 12, uči jih pa Blaž Potočnik, ki obenem vodi otroški zbor, v petem, razredu jih je pa 5, uči jih pa Franc Cerair PO ŠPORTNEM SVETU V Jugoslaviji se je že koncem avgusta pričelo tekmovanje v nogometnem prvenstvu v vseh ligah. Letos sta v drugi državni ligi dva slovenska kluba: Maribor in Olimpija (iz Ljubljane)• Kvalifikacijske tekme za 2. ligo je igral tudi Slovan iz Ljubljane, ki je premagal moštvo Lestar iz Trebinjia, podlegel pa je Vairtexu iz Varaždina. Maribor, ki je že lani uspešno predstavljal slovenski nogomet (sicer zejol okrepljen s Hrvati ali !Srbi), je v Banjaluki lanskemu prvoligašu Borcu iztrgal eno točko z rezultatom, 2:2; Olimpija pa Je doma premagala 'Šibenik z 2:0. V Slovenski ligi sta se kar v prvem kolu srečala dva novinca v tej ligi: Ljubljanska Svoboda in, Delamaris in se razšla vsak z eno točko- Rudar iz Ve-lenj je izgubil z Odredom-Krimom 1:2, četrti novinec Železničar iz Maribora pa je podlegel Triglavu iz Kranja z 1:3* j Nov evropski rekord na 100 m me- S tul jček je postavil Madžar Ourliez 2 j 1.02 in izboljšal za 3 desetinke prej- j šnji rekord, ki gta je držal Kuridlža/ (Ju- I goslavia). MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI Preteklo sobot0 in nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje v okviru Mladinskih športnih dni. Rezultati so pripravili marsikatero presenečenje. Torej poglejmo: Odbojka San Martin 2 Morón l (15—13, 10 —15, 15—7). Za San Martin so igrali: Vovk Robert, Hren Janez, Boltežar Janez, Možina Pavle, Jesenovec Marijan, Boltežar Marijan, Berčič Janez,. Morón : Skvarča Jure, Poglajen Avgust, Troha Andrej, Babnik Jože, Selan Tone, Vivod Božidar. San Just« 2 škofov zavod 1 (12— 15, 15—9, 15—9). San Justo: Grabnar Jože, Modic Lojze, Mehle Lojze, Indi-har Lado, Žgajnar Marijan, Frontini Janez, Indihar Marijan. šah Raimos Mejia 1|2 Sam Just« 2 1|2. Vodnik Ciril 0, Močnik Franc 1, Žakelj Janko 0, Benko Franc 1, Vester Franc I 1|2, Mehle Ivan 1|2. I Namizni tenis i San Martin 3 Mclrón 1- Boltežar j Marijan ft, Skvarča Jure 2, Žigart Fr. ’ 2, Poglajen Avgust 1, Hren Janez 2, Benedičič Primož 1, S me nsu Jure 2, Vivod Božidar 0. Ramos Mejia 2 San Justo 2. Babnik Stane 2, Janežič Ciril 1, Vodnik Ciril j 0, Oven Marijan 2, Žakelj Janko 0, Bergant Tone 2, Tomazin Franci 2, Zupanc Franc 0. Nogomet Slovenska vas 6 Morón-Ramos 3 Za Slovensko vas so igrali: Berčič Darko, čemak Jože, Barle Tine, Grohar Ju lij, Strah Tone, Urbanija Srečo, Berčič IMirko, Haller Karel, Goljevšček Marijan, Grobar Pavle, Goljevšček Andrej in Jan Ciril. — Za Morón-Ramos: Kunčič Matjaž, Mizerit Tone, Vivod Tine, Troha Andrej, Poglajen Avgust, Žakelj Stane, Tomazin Franc, Žakelj Janko, Majhen Ivo, Benedičič Primož, Babnik Jože, Kunčič Janez in Sušnik Franci. Gole za Slovensko vas: Berčič Mirko 2, Haller Karel 2, Goljevšček Marijan 1 in Grohar Pavle 1. Za Morón-Ramois: Tomazin Franci 1, Žakelj Stane 1 in Sušnik Franci X. V prihodnjem tednu se bodo odigrale naslednje tekme: Sobota, 20. oktobra; Namizni tenis: Morón : Slovenska vas (na Pristavi); San Martin : Slovenska vas (v San Miartinu); San Justo : Morón (v San Justa). Tekme se prično prva ob 17 in drugi dve ob 20. Šah: San Martin : Slovenska vas (v San Martinu.), tekma se prične ob 20. Nedelja, 21. oktobra: Odbojka: Morón : Ramos Mejia (na Pristavi). Tekma se prične ob 10. Kot je razvidno je tekmovanje v polnem teku. Na žalost nam je slabo vreme večkrat zmešalo datume. Zahvala Odbor Slov. doma v San Martinu se prisrčno in iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k izrednemu uspehu sanmartinske tombole. Zlasti se zahvaljuje slovenskim podjetnikom, ki so dali svoje izdelke — dobitke na razpolago po znatno znižani ceni. Daje se zahvaljuje vsem prodajalcem in prodajalkam tombolskih tablic; san-mairtinski mladini za požrtvovalno pomoč pri vsem delu; skavtom za vzorno organizirano sanitetsko in rediteljsko službo. Gg. članom tombolske komisije za nesebično sodelovanje. In končno se zahvaljuje vsem rojakom, ki s0 z vseh strani prihiteli na tombolo in prireditev v Slovenskem domu. Odbor Slovenskega doma v San Martinu OSEBNE NOVICE Smrtna nesreča. V ponedeljek, 15. oktobra, se je smrtn0 ponesrečila gdč. Ruža Malovrh. Povozil jo je vlak. Njenim staršem in odtalim sorodnikom ob Itežkem življenjskem udarcu izrekamo •globoko sožalje. OBVESTILA Sestanek moronskega odseka SFZ bo v soboto, 20. oktobra ob 19. uri na Pristavi. Ob petletnici ustanovitve in delovanja svojega Mladinskega zbora prireja pevski zbor „Gallus“ v soboto, 27. t-im. ob 19 v dvorani zavoda sester domi-nikank v Ramos Mejia koncert, ki bo po pestrosti programa verjetno prekosil vse dosedanje koncerte. Pičl0 polovico sporeda bo izvajal Mladinski zbor, nakar bo zapel par pesmi moški' zbor. Za njima nastopi mešani zbor. Med skladbami, ki jih bo izvajal, omenjamo Gallusov Vae nobis, Pogačarjeve Vari-jacije na poljsko vojaško pesem Gre vojak po gozdnem hladu (prevod dr. T. Debeljaka), razgibani Camavali-to iz argentinske folklorne zakladnice itd. Za konec bosta nastopila Mladinski in mešani zbor skupaj. — Nabavite si vstopnice v predprodaji. Za otroke do 14 let v spremstvu staršev je vstopnina zelo znižana. Na deskah letnega gledališča v Slomškovem domu bodo v soboto, 3. novembra zvečer vprizorili slovensko dramo A. Leskovca „Dva bregova“. Izkupiček je namenjen kulturnemu skladu doma- Vabljeni! Odbor Zedinjene Slovenije (Društva j 'Slovencev) sporoča vsem članom, in čla-Inicam, da je občni zbor preložen na 11. november t. L ob napovedani uri. Slovenski dom v San Martinu sporoča, da bo imel dne 18. novembra popoldne martinovanje, dne 8- decembra miklavževanje in dne 9. decembra pevsko-glasbemi nastop z bogatim sporedom. Družabna pravda bo imela svoj redni letni izlet na Otok Hiawatho v Ti-grah v nedeljo, 2. decembra. Podrobnosti bodo še objavljene. Že so v prodaji tablice za III- tom-bolni dan, ki ga vsako leto prireja i 'Slomškov dom. Izredno nizka cena bo | omogočila sodelovanje VSEM rojakom. ! Čim več lepih dobitkov, tem več bo ! možnosti za uspeh na tomboli: Med j dobitki, ki bodo storili prireditev kar j najbolj privlačno, naj bi bil tudi Vaš dar! j Zrno do zrna pogača, kamen na i kamnu palača — kdo naj ga pa plača? j 'Sodeluj pri akciji za Slomškov dom! i SLOV. PEVSKI ZBOR „GALLUS“ SLOVENSKA PRISTAVA V MORONU Ob petletrici ustanovitve in delovanja . MLADINSKEGA ZBORA KONCERT mladinskega, mešanega in moškega zbora V soboto, 27. oktobra ob 19 v dvorani kolegija sester dominikank v Ramos Mejia (poleg župne cerkve) Vstopnice v predprodaji pri vseh članih zbora Blagajna bo odprta eno ur0 pred •koncertom PORAVNAJTE NAROČNINO! T. V. najboljše znamke ter vse, kar, potrebuješ za svoj dom ti nudi Cena, kvaliteta, dolgoročno odplačevanje Popravila hladilnikov, barvanje, zamenjava in drugo. Cerrito 2245 Lomas del Mirador JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Aires NEDELJA, 4. NOVEMBRA'' RJO NITINQ ral B FRANQUEO PASADO Concesión N* 5775 “¡UJÜ Ofl 0 TARIFA REDUCIDA OgO < Concesión N S824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209 ESLGVENIA UBRE Editor responsable : Milo« Stw« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración : Ramón Falcón 4158, Buenos Airea. T. E'. 69-9503 Argentina Naročnina Svobodne Slovenije 1962: za Argentino $ 530.—; s« no Ameriko in Kanado 7 dolarjev, n pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje» Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-721» : SLOV. DOM V CARAPACHA YU ■ i I f bo imel svoj prvi SPOMLADANSKI PIKNIK [ I 1 v inedeljo, 21. oktobra ob 15 ! (in ne v nedeljo, 14. oktobra, kakor • • * ; je to bilo javljeno v časopisih) » • a iBnsieeiiiBesinaeseiiaeeeesnsaaiBstessieeeieeiiee. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO ŽENINI — NEVESTE! Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado! LOS ANDES — RADOVAN SOBAN Blanco Encalada 261 Villa Madero V NEDELJO, *21. OKTOBRA 1962 6. obletnica Našega doma v San Justo Spored: Sv. masa za vse žive in umrle Slovence sanjuške fare. Ob 10,—: Slavnostni del obletnice z izbranim programom. £ H S H as > S H m < 02 t» n o Ob 8,— : Ob 10,—: Ob 11,—: Ob 12i,30: Ob 15,—: Ob 15' 45: Ob 16,15: „Ustoličenje koroških vojvod“ — zgodovinski dramatski prikaz na prostem. Izvaja naš šolski tečaj Koncert šolskega zbora. Ob 16,15: športno zabavne in zanimive točke. Sledi: prosta zabava — Sodeluje DONAU MELODY Za jestvine in pijačo v polni meri preskrbljeno. Zmerne cene — 'zvrstna postrežba- Hipólito Yrigoyen 2756 — San Justo IVAN PREGELJ: O i p o c i Jamec je zmignil z rameni. Poznik je segel po Akvincu: „študiraš?“ Iztegnil je roko, potegnil knjigo k sebi in ¡bral: ,yPetelin poje, se mi zdi, Poteka čas mi tukaj. — V nos jutra sapa me skeli, Brž, vranec! —“ Ostro je odsekal in zaprl knjigo-„Umeš? Lepo, kaj-li?“ Poznik se je ozrl nanj in mu položil roko na rame : „Tine! Če te pa prav lepo prosim. Nekaj denarja, glej, imam preveč. Jaz bi ga prav gotovo zapil. Tebi pa je potreben. Tu, vzemi! Pojdi k morju!“ „Prepozno!“ je dejal bogoslovec tiho, kakor ¡sam vase. „Kaj bo prepozno!“ je vzkliknil Po-znik. „Roko iztegni v sonce. Ali ne čutiš? Silno je.“ „Čutim,“ je odvmU Jamec, „da mene ne more več ogreti. A ti, pridi včasih isem 'gori in prinesi kaj vina s seboj. Vino smem, piti, je rekla mati. •Pokramljala bova kaj. O pesmi, o vsem... “ „Torej k morju ne maraš?“ „Ne morem!“ je odvrnil Jamec. Geometer ni več silil vanj. Uro kesneje jfe odšel. V rebri je obstal in zaklel: „Hudič! Jokal se pa ne bom!“ Topel razgled, kakor v sočno akva-relno sliko, se mu je ponudil z brega i 24 j I s o n e a na kotlino in trg. Prvokrat je začutil, kako prečudno majhno je vse to tam doli; bele hiše s prijazno rdečimi strehami in čudno oblikovanimi dimniki;, vrtiči s cvetočimi grmi. mehki lazovi v svoji bridki napetosti, steza nad la-zove navzgor v pritlikavo nizko 'bukovje, svetlo živo v mladem, listju prav do vrha gore. Pet ali deset temnih smrek se je zgubilo proti višini, na sedlu v ostrih obrisih je nekaj me-cesnov z visečim vejevjem. A za vsem. tem raste, kakor iz temeljev, silna grmada planinskih senožeti, pegastih, kakorkoli so jih že kosili ali še ne. Za planino 'kipi nov sklad: belo izprane čeri z mladim snegon\ ki je zapadel v zadnjih deževnih dneh. Poznik je pogledal v drugo smer. Modrina nebes je tu bledela v nekako mlečno sončno luč, ki je pila obrise dolinskih zarez. Poznik je vedel, da se v to stran vse nekako veča, raste razvlečeno v nekakem širokem, nastroju mešanih barev in nedoločnih čustev. Poznik je znova pogledal na trg pred seboj in je čutil živo, da ne bi dal za široki način življenja tam.