PRIMORSKI DNEVNIK *- GLASILO OSVOBODILNE * 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din_ FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Jutri ob 15. uri nogometna tekma Hajduk - Ponziana Lj. na stadionu pri Sv. Soboti TRST nedelja 24. oktobra 1948 Spedizione in abbon. postale Čio-r OZiS Poštnina plačana v gotovini OlcV. Zlo (.iuUU.; i nočemo sedi zuesli J— WU.g-UMHCPMBMWIII IIBIIIII1 UH l'l'WirWllMlllMIJMI1BIIIIHIW W vprašanju slovenskih šoi) a nu>°^etna oblastva anglo-vojaške uprave so po leta u lanske9a šolskega razpisala poizkusno vpi- s°vanje v klasično gimnazijo, rjs J° tehnitno šolo in dvo- cenT0 trgovsko Sol°- Slo-s i starši in z njimi dijaki Se razveselili te odredbe, j« , ž nove šole omogočile k s' T>1 veti° izbiro, tako da ien ko izbrali šolo po svo-in n°}raniem razpoloženju naravnih sposobno-trti ' V sWadu s svojimi na-Slede bodočega poklica. j0Ji se ie začelo novo so .0 in tržaški Slovenci ia~e bogatejši za novo razo-n*0di]e' Namest° riapovedane S() , ne klasične gimnazije l&kp^ Samo klasično para-tcri' 0 trgovinski dvoraz- ?*nici in i0i. — srednji tehnični 1 Va do danes ni ne duha luha. Starši in ** sluha, k . c m dijaki se vprašuje-ernu je bilo potem razpihaš • poskusno vpisovanje? (y ®J se ti Soli dejansko ne Olasv ka se Je vendar pri-ite® vet kakor zadostno iou ° dijakov? Mnogo dija-i)e j ki so se priglasili za no-Wt •Je °bvlselo v zraku-o , eri so se začasno vrnili pe;,.ar° *°lo, drugi pa potr-in~nv° bahajo na nove šole iQi.,° v nevarnosti, da izgubijo sko iet0m KorT0, oblastva bi se vendar t9*pis Zave9leška VU spravila ln naše dijake v tako niUčew kta’, P°loZaj samo zaradi "8cio ■ 9onje italijanskega j!0 talistitnega tiska proti ku^nskivi šolam, ki je iz-tj)j.nn^a 1la dan po razpisu to r°Vania v nove sole? Ce je k J' p°tem se s tem ustvarit^ evaren precedent. Obla-se vdala pritisku Hn Plsne gonje, ki se oslanja Uira °tv°rjene podatke in iz-td h io’ Preuredila je oddel-h'ra*' Do 3 ■137 se obrat racionali-je ’ ‘^iavi vodstva. Delavstvo > sprem estlral°' ker so bili za |9!;eri «on^b<; tudl dru8‘ razlogi, ,0, je tjn lcie'nih» in jcer ni uspehi11 ra\m V l' m- nagnalo iz pod-6kateri atclja, ki so mu sledili Gcspetlarske vesli v ■ podjetja svoje sku-e meccaniche e fonde-della Navalmeccanica l'°' hat!,Uradniki’ *n zasedlo tnvar- . le , . . do, lil, Ul (, 7,e D°licija tovarno obko-■zolirala. P^Uciji v ie dal povod inter-7,1 Sen - * ^dnskem senatu dne 8. P*1za ti , r Palermo se je zavze-,a' da j elavstvo in grajal prefek-v bodalC Post°Pal pristransko, ko i'S* podi nad delavce v ko- ™iri n. ia- Minister za industri-toria P n° X' M L°'nhardo je “alerma zavrnil z izjavo, bistvu IRI, «in so torej*, kakor je izjavil dobesedno minister, «last države ter *e ne more govoriti v tem sporu o križanju interesov delavcev z interesi delodajalcev*. Minister Lombardo in senator, Cava sta izjavila, da »to podjetje ni zasebno podjetje, ampak last IRI». Kakor pravi milanski list «24 ore», zavidajo privatni industrijci podjetjem IRI za to prednost in se že boje nelojalne konkurence podjetij IRI, češ ta se bodo lahko ((racionalizirala* s pomočjo policije, dočim oni ne bodo dobili za slične ukrepe policijske pomoči. (Seveda jim tega nihče ne verjame, kdor pozna ukrepe ministra Scelbe), Mi smo sicer vedno trdili, da je IRI ttoodstotno last italijanske države, le VU v Trstu ni kazala vere, demokratičnih in socialno-demokra-V to trditev Morda pa bo sedaj tičnih poslancev švicarskega parla-le verjela aktivnemu ministru Delmenta v zvezi s sklepanjem dvo- Gasperijeve vlade Ivanu Matteu Lombardu in morda bodo temu spoznanju sledila dejanja, dokler je še mogoče kaj rešiti pred zavoženo gospodarsko politiko. STO je z mirovno pegodbo postalo pravni naslednik Italije glede premoženja IRI na svojem ozemlju. Tega premoženja je ogromno in bo prava zadrega, kje začeti Švica na razpotju? Švicarski list »Ncue Zuercher Zeitung* objavlja v svoji nedeljski številki celostranski uvodnik, posvečen «sedanjim odnosom Švice do ZDA v zvezi z načrtom ERP*. Poluradni značaj članka je poudaril švicarski radio, ki ga je oddajal kot «Leitartikel des Tages*. Uvodnik, ki so ga očitno nasvetovali uradni krogi, omenja proteste stranske pogodbe med Švico in ZDA, kakor to predvideva besedilo ERP-načrta za vse države. Poudarja se, da švicarski javnosti ta pogodba še ni znana, vendar pa se kritizira primer s Portugalsko sklenjene pogodbe zlasti glede določb, da pošljejo ZDA, odn. ECA, tja posebno kontrolno misijo z diplomatskimi privilegiji in da mora država podrobno poročati vsake tri mesece o razvoju gospodarstva. Uvodnik švicarskega lista zahteva za Švico, ki je država tradicionalne »nevtralnosti*, izjemni položaj v družini Marshallovih držav, češ da Švica ni ((Marshallhilfe-Land*. Sicer sodeluje z ostalimi 19 državami, zahteva pa, da se ji to sodelovanje ne onemogoča. V članku je tudi rečeno, da ni mogoče pristati na pogodbo, ki bi škodovala švicarskemu gospodarstvu, t. j, v primeru, da bi bila dvostranska pogodba prav taka, kakor so jo podpisale ostale države. Ton članka je zelo oster. Napada se hotenje ZDA, vsiliti kontrolo z enotno raztegnitvijo dvostranskih pogodb na vse države. Poceccaiju na javnem izrednem zborovanju volivcev odvzeto predsedniško mesto mestnega ljudskega odbora, in sicer to v prvi polovici meseca avgusta 1947. Se v istem tednu je bil Poceccai na množičnem zborovanju vržen iz organizacij in isto tam mu je bilo odvzeto predsedniško mesto Združenja bivših političnih preganjancev. Ker je bil Poceccai brezposeln mu je podpisani odbor Z.b.P.P. poskrbel možnost dela, ki naj bi služilo v njegovo rehabilitacijo. Po tem posredovanju je bil zaposlen v uradih uredništva «11 havoratore* za Istro, kjer je bil nameščen kot dopisnik. Sedaj je Poceccai spet v. nasprotju z ljudsko oblastjo, ne kot kominformist, internacionalist, ampak zagovarjati se bo moral v kratkem pred ljudskim sodiščem za protiljudska dejanja. Toliko resnice o zadevi Pocecca-ja javnosti na znanje, ki naj ga po tem sodi, ker. nima materialne in ne moralne lastnosti, da ga še vlačijo v svetovno javnost kot žrtev Vidalijevega «internacionaliznia». Okrožni odbor Zveze bivših političnih preganjancev obsoja nesramno gonjo o terorju v coni B, katero uganja nadvse drzna Vidglije-va družba, gonja, ki more služiti le protiljudskim sovražnikom in reakciji sploh. Pošilja to svojo izjavo kot protest in dokazilo Svetovni zvezi bivših političnih preganjancev v Varšavo kot dokument, ki naj priča o politični «poštenosti» Poceccaija Viktorja in vseh njegovih političnih braniteljev. Obenem vabi glavni odbor Svetovne zveze bil)ših političnih preganjancev, naj ne naseda na krive, zločinsko^lažnive izmišljotine raznih zavednih in nezavednih hlapcev imperializma, ki blatijo vse, kar je ljudskega,. in ljudsko oblast samo, ustvarjajoč lažno teorijo o terorju, ki naj bi vladal v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja. S .F. — S. N. Okrožni odbor Zveze bivših političnih preganjancev Zg. Istro Jugoslovanska nota avstrijski vladi BEOGRAD, 23. — Agencija Tanjug je danes objavila protestno noto jugoslovanskega zunanjega ministrstva avstrijski vladi. Nota obravnava izkoriščanje vode reke Drave, ki teče po obeh državah. Jugoslovanska nota trdi. da avstrijski hidrocentrali v Schivabergu in Lavvamuendu, ki so ju zgradili nacisti med .vojno, zelo spreminjata tok Drave, s čimer povzročata jugoslovanskim hidrocentralam veliko škodo, ki je od avgusta 1945 do oktobra 1947 prekoračila milijardo dinarjev. Beograjska ylada zahteva sestavo posebne mešane avstrij-sko-jugoslovanske komisije, ki naj oceni škodo, ki jo je utrpelo zaradi tega jugoslovansko gospodarstvo. Združitev dveh strank delavcev na Poljskem VARŠAVA, 23. — Agencija Tanjug poroča, da je osrednja komisija za sodelovanje med poljsko delavsko in socialistično stranko sprejela sklep, da se bo vršil kongres za združitev obeh strank delavcev sredi decembra. 3. novembra bo seja, ki se je bodo udeležili predstavniki centralnih odborov socialistične stranke in delavske stranke; na tej seji bo sestavljen dnevni red za kongres. Eangkajška pošiljajo na dopust v ZDA NANKING, 23. — V zakonodajni skupščini, ki jo sestavlja 200 predstavnikov strank in političnih skupin kuomintanga, je prišlo do ostrih kritik zaradi vojaških porazov v Mandžuriji in Severni Kitajski. Neki član kuomintanga je zatrjeval, da «se je Cangkajšek utrudil v dolgih letih bojevanja proti Japonski* ter ga je pozival, naj si privošči leto dni počitka, ki bi ga lahko preživel v ZDA. Drugi govorniki so izražali svojo nevo-ljo proti izrednim pooblastilom predsedniku republike, zaradi katerih je po njihovem mnenju prišlo do velikih izgub na vojnem polju. Vidalijeva ofenziva proti SHPZ Novo «tajništvo» one ((Osvobodilne fronte»( ki si je prisvojila in oskrunila svetlo ime resnične Osvobodilne fronte, izvaja po direktivah Vidalija napad na SHPZ, kar je itak že napovedal njihoti kongres v svoji sklepni resoluciji. V svoji razdiralni akciji pač niso izbirčni prj sredstvih, in tako nastopajo v svojefn uničevalnem besu proti sami slovenski kulturi. Ubrali so to taktiko v prepričanju, da bodo mogli ljudstvu dokazati, da se brez njih slovenska kultura na trža-kih tleh ne more razvijati. Toda v svojih računih so se zmotili in so v obešenjaškem obupu, ko vidijo, da med ljudstvom zmaguje razsodnost, posegli po sredstvih, ki jih še bolj razkrinkujejo pred slovensko javnostjo kot narodne škodljivce in izdajalce. S preprečevanjem kulturnega dela si pač ne bodo mogli pred ljudstvom priboriti legitimacije kulturnega delavca. Pri Sv. Ivanu so vrgli iz prostorov prosvetnega društva eSkamperle* nekatere odbornike in člane tega društva. Cisto naravno je, da so s tem vzbudili med Svetoivančani spomin na one čase, ko so jih iz iste zgradbe metali fašisti, ki s o končno dom tudi zažgali. Neki Debelli si prisvaja celo pravico, da bo odločal, kdo bo smel na gledališke predstave it svetoivanskem prosvetnem domu. Posebno poglavje v ofenzivi proti SHPZ in slovenski prosveti tvori preprečevanje «Koroških večerov», ki j ih ima SHPZ v programu. Tu ne gre samo za sabotažo proti delu SHPZ, temveč tudi proti predavanju samemu kot takemu. Iz treh različnih strani imamo poročila o izjavah vidalijevcev, da predavanja o Koroški niso potrebna in ena izmed teh razkrin-kuje do kraja odnos vidalijevcev do koroškega vprašanja. Trditev, ki jo je eden izmed teh iznesel, da je zahteva Jugoslavije po priključitvi slovenske Koroške dokaz jugoslovanskega imperializma in nacionalizmu, osvetljuje v žarki luči vidalijevsko proti-marksistično in protisovjetsko stališče. Vi dali ni povedal svojtm pristašem, da je Sovjetska zveza odločno demantirala neke, vesti, češ da se je sovjetsko stališče glede koroškega vprašanja spremenilo. Njemu najbrže to tudi ni ljubo, toda Sovjetska zveza ne vodi nikake avanturistične politike trenutne situacije, temveč je vseskozi načelna, kar ji je priborilo tudi spoštovanje in ljubezen V vsem naprednem svetu. Veliki aintemacionalist* Vid ali hoče preprečiti, da bi se naše ljudstvo poučilo o borbi slovenskega ljudstva, ki jo vodi proti imperialističnemu zatiranju na sloven skem Koroškem. Tržaški demokratični Slovenci spremljamo z živim zahimanjem in solidarnostjo borbo grškega, španskega m', drugih zatiranih narodov; po zaslugi Bidovca, Malalana in sličnih «zavednih» Slovencev pa ne bi smeli ničesar zvedeti o borbi naših lastnih so-rojakov na Koroškem. Da so bila predavanja preprečena naravnost iz »glavnega štaba* Vidalija, se vidi iz naslednjih primerov. Predavanji v Padričah in v Bazovici sta odpadli, ker je bil okrajni odbor od SHPZ obveščen o prireditvah zaradi koor- dinacij. V Bazovici so sklicali isti dan drugi sestanek, na katerem naj bi govoril «veliki oefar* Gombač, ki pa je zapustil Bazovico, ne da bi opravil svoj posel, ker ljudstva na njegov sestanek ni bilo. V Bazovico je openski «ras» Malalan poslal svoje pretepače za primer, da bi predavatelj le poskusil predavati. Tudi v Ric-tnanjih' je skupina zapeljanih mladincev pod vodstvom nekega nericmanjca, ki našega jezika ne obvlada, izzivala in žalila na najbolj prostaški način predavatelja, in ko je ta odhajal, mu je nekdo iz skupine dejal: «Le pojdi, pa se tudi nikoli več ne vrni v Ric-manje, ker živ. iz Ricmanj ne boš prišel». K borbi proti «Babičevi kliki» v SHPZ spada tudi zaplemba pianina, ki je last Glasbene šole. Da je s tem. ovirano, delno onemogočeno delo Glasbene šole, je povsem jasno. Prav, tako so VU dalijeve borke zaplenile ves inventar, ki ga je uporabljal tečaj za žensko domačo obrt. Tudi z odklonitvijo prostorov, ki so bili nekaj časa prej dani na razpolago, so vidalijevci preprečili otvoritev tečaja za žensko obrt. To vse v. interesu slovenske kulture! Iznesli smo le nekaj dejstev v premišljevanje vsem onim, ki so morda še verjeli, da imamo o-pravka s poštenim političnim nasprotnikom. Prenašanje spora v prosvetna društva v očitno škodo razvoja slovenske kulture je jasen dokaz, da sta ves Vida-lijev einternacionalizem» in demokratičnost zlagana. Vsak dan bolj prodira to spoznanje prav tako v mase italijanskega delovnega ljudstva kakor tudi med Slovence. Politično gangsterstvo Strašen občutek obhaja Vidalija in njegove, ko so prav zadnje dni bili končno vendarle prisiljeni opaziti. da na vseh koncih in krajih izgubljajo somišljenike in pristaše in — tla pod nogami. Od tod tudi vedno večja kopica laži v njihovem glasilu, ki se kaj hitro spreminja v eno samo ogromno laž in v konglomerat najogebnejših psovk,zmerjan j in potvarjanj, s katerimi so še zdavnaj zdrknili globoko z ravni najelementarnejših običajev polemike. Vse to se je vsakemu količkaj razsodnemu njihovemu čitatelju že zdavnaj zagnusilo in nujno vodi — kot vse tisto, kar je zgrajeno na laži — v popolni krah. In iz strahu pred tem krahom počenjajo ti politični obupanci de-šperaterske akcije (na primer Skedenj), a od včeraj pa so se začeli posluževati metod, ki jih ni mogoče imenovati drugače kot navadno politično gangsterstvo. Kajti, kaj naj bi bilo sicer tisto, Ifar objavlja včerajšnje Videlijevo glasilu na najvidnejšem mestu svoje prve strani? Pod kričečim našlo, vom o nekakšnih egrozilnih pismih*, ki naj bi jih pošiljala raznim tovarišem neka «posebna sekcija skupine Babič-Uršič», objavlja odlomke teh pisem, v katerih se ti tovariši pod rogžnjo vabijo na sodelovanje z možnostjo, da popravijo svoje napake itd. itd. Ogabne izmišljotine in laži te vrste pač ne morejo prav ničesar drugega dokazati kot to, da Vidali pripisuje drugim tisto, kar v svojem obupnem drvenju v prepad pod težo gora svojih lastnih gorostasnih laži, kuje sam kot morda zadnji poskus, da bi se obdržal krčevito se oprijemajoč za to najnovejšo toda do zdaj najnizkotnejšo podlost, s katero je zabredel globoko v mla. kužo metod političnega gangster-stva. Kaj misli urad za cene? V začetku tega meseca so se nekateri lastniki večjih tržaških barov zbrali in go predhodnem sporazumu začeli navijati cene. Res je lastnik enega izmed teh večjih barov poslal vsem lastnikom barov Iseznam povišanih cen, ki naj bi Stopile V veljavo s 3. t. m. Seveda ni niti treba omeniti, da so bile te noye predlagane cene mnogo višje od dosedanjih. Daši je bila policija o vsem tem dobro obveščena, ni podvzela nobenih ukrepov proti navijalcem cen. Vzrok je bil v tem. da je pokrajinski urad za cene določil tarife samo za kavo in pivo, v ostalem pa je pustil proste roke lastnikom. Policija se je seveda omejila le na preiskavo in opozorila urad za cene, naj bi določil cene razen pivu in kavi tudi drugim pijačam. Vprašanje je seveda sedaj to, kaj bo ukrenil urad za cene, posebno ker se širijo vesti, da bo v kratkem razpuščen. To bo obilo prebivalstvo. OKUPACIJSKI VOJNI UPRAVI GEN. GAITHER T RST Zene središča mesta, pri preučevanja odredbe 345 u g o t a v l j a j o da odredba 345 grobo krši mirovno pogodbo in statut Tržaškega svobodnega ozemlja, ki daje votivno pravico vsem tistim italijanskim državljanom, ki so ?e naselili na teni ozemlju, po 10■ juniju, 1940 in ki nimajo nobene pravice odločati o usodi našega teritorija■ ZahteuaiP da se odredba 345 takoj prekliče in izda druga, ki bo odgovarjala sklepom mirovne pogodbe. Pa se ustanovijo volivne komisije v ka-iprih bodo zastopane vse demokratične množice tega ozemlja, katerim bo dana možnost, da nadzorujejo ukrepe in volitve same. Da se prizna votivna pravica vsem onim, ki so se morali zaradi fašističnega pregajanja izseliti. Izjavljajo da se tržaško demokratično ljudstvo ne bo nikoli odreklo demokratičnim pravicam, za katere se je vedno brezkompromisno borilo, ter da bo borbo nadaljevalo do 'popolne zmage, Smrt fašizmu. — sooboda narodu Slede podpisi) I R Ž A Š K I DNEVNI K Poziv Dijaške matice Osrednji odbor Dijaške matice pro-gj vsa prosvetna društva, da mu takoj vrnejo porabljene in neuporabljene pole ter nabrane prispevke ob tednu «Za našega dijaka*, Odpusti z dela in vprašanje nadur izvedeli smo. da so v nekaterih mehaničnih delavnicah uvetlli nov Sistem v zvezi z delovnim urnikom, ki nam ponovno pokaš* v vsej luči nakane delodajalcev, ki n* vedo yeč, kako bi laž* m ugodneje isfe-piali in izkoriščali svoje uslužbence. Takp so ti delodajalci uvedli tak Sistem, da delajo v njihovih delavnicah nekateri delavci tudi nadure, medtem ko so bili drugi odpuščeni i dela, ker ga »primanjkuje*. S tem so seveda delodajalci dosegli dvoje in sicer so si zagotovili, da bo delo zaradi nadur kljub temu opravljeno in da bodo plačevali zaradi odpusta nekaterih manj delavcev. Mnogi se bodo izpraševali, zakaj vse t* mahinacije. Toda vsi dobro vemo, da delajo zelo radi delavci v teh težkih časih, ko *) cene življenjskih potrebščinam vedno bolj višajo, čim več nadur, da lahko na ta način laže krijejo stroške za nakup osnovnih življenjskih potrebščin. Torej je ideja delodajalcev precej »originalna* in z* nj‘h celo tudi zelo koristna. Čudimo s* samo t*mu, da jim pri vseh teh sijajnih idejah ne pride na misel takšna, ki b* predvidevala pošteno zaposlitev Vseh delavcev. Do take seveda do g^daj delodajalci še niso prišli, ali Da vedp zanjo, pa jo nočejo uresničiti. le leto dnj je preteklo, odkar je bil sklenjen sporazum, da ne bodo delali v nobeni tovarni, ali delavnici nadur, dokler morajo uslužbenci delati še s skrčenim delovnim umikom, ali pa jih delodajalci zaradi pomanjkanja dela celo odpuščajo. Dolžnost inšpektorata za delo bi bila, da bi proučil ta problem ter da bi ukrenil vse potrebno, da se ta uresniči v korist samih delavcev. Prav zato je Zveza Enotnih sindikatov za kovinarske delavce predložila inšpektoratu za delo protestno pismo, v katerem zahteva, da se preneha s takšnim delovan jem ter da se zagotovi delavcem pravilni delovni urnik. Naraslemu številu brezposelnih se bodo pridružili tudi uslužbenci tovarne Ophidia ? Če vojaška uprava nc bo odobrila zahtevanega posojila, bo ta tovarna prisiljena prenehati z delom in tako bo ostalo brez zaposlitve zopet novo število delavcev Proces proti oci lifeeri64 j in izvršilnemu odboru DZ, ker so hlei/eiali tovarniški odbor ES Ogorčenje med delavci zaradi novega predloga združenja delodajalcev, da bi se vključila doklada za kruh v draginjske doklade, iz dneva v dan bolj narašča. Nezadovoljstvo delavstva je doseglo prav v zadnjih dneh višek in to zaradi tega, ker vojaška Uprava do sedaj o vse.m tem vprašanju previdno molči, vendar pa je pripravljena v primeru, da bi delavci izgubili potrpljenje ter bolj vidno pokazali svoje nezadovoljstvo, dati na razpolago delodajalcem svojo policijo, ki jih bo ščitila. Včeraj zjutraj so se pričela na uradu za delo pogojanja med predstavniki delodajacev in predstavniki sindikalnih organizacij za rešitev tega spornega vprašanja. Temu vprašanju se pridružuje j* enotni protest trgovskih nameščencev, ki že več časa zaman čakajo, da bi bil rešen njih problem o povišanju družinskih doklad. Po predhodnem sporazumu je bilo namreč določeno, da bodo prejemali industrijski in obrtniški delavci 418 lir družinskih doklad, medtem ko so za trgovske določili 312 lir. Zato pač upravičeno zahtevajo, da se jim izplača prav ista družinska doklada, kot je bila določena za industrijske in obrtniške delavce. Sindikalne organizacije so sklenile voditi ostro borbo za rešitev tega problema, da bi končno prejemali vsi delavci enake družinske doklade. Stanje tržaškega delavskega razreda se iz dneva v dan bolj zaostruje in delavci se zaskrbljeni izprašujejo, kam vodi vsa ta ofenziva proti našemu gospodarskemu razvoju. Oglejmo si bilanco tega tedna: 165 delavcev Arzenala odpuščenih, 20 delavcev pri Industrijski družbi za predelavo olja prav tako odpuščenih 20 delavcev pri bolniški blagajni ter 35 delavcev tovarne SALTO. Ce pa hočemo prišteti k temu številu še vse tiste delavce, ki jih, kot vse kaže, namerava od pustiti tudi tovarna OPHIDIA (tovarna električnih izdelkov), se lahko upravičeno vprašamo, kam vse to vede- Tudi tovarna OPHIDIA izjavlja, da nima dovolj finančnih sredstev, da bi lahko še v nadalje obratovala. Baje je pred časom zaprosilo vodstvo te tovarne vojaško upravo za denarno posojilo, ki bi znašalo približno 16 miljonov. V primeru, da bi vojaška uprava tega posojila ne odobrjla, bo tovarna prisiljena prenehati z delom ter 9 teh1 v zve" zi odpustiti vse svoje uslužbence. Resnični vzrok slabemu stanju te tovarne lahko iščemo v vedno večjem razpečavanju ameriških električnih izdelkov, ki so naravnost preplavili italijanska tržišča-S tem je seveda ta tovarna izgubila svoje najboljše tržišče ter bo prisiljena zaradi pomanjkanja naročil prenehati z ohrStom. Mohamed bo zopet dobil svoje zlatnike Zadeva, zaradi katere so se včeraj na sodišču zbrali kar štirje zagovorniki, med temi odvetnik Giannini, E. Presti, "tocra tp V. Bologna, se je nekako takole začela plesti. Mohamed Arpadič, jugoslovanski begunec iz Mostarja, je prinesel s seboj v Trst DO zlatnikov. Te svoije zlatnike je zaupal nekemu dr. Mariju PclU, pooblaščenemu menjalcj> tujih valut. Ta jih je pa naprej prodal nekemu Modestu Limonu. Slednji je z* te zlatnike izročil Bolliju ček za 500 tisoč lir. Ker je bila cena prodanih zlatnikov 300 tisoč lir, je Rolla šel v banko, da bi vnovčil ček in vrnil ostanek, v banki so mu pa ček zavrnili, ker je bil ponarejen. Seveda je Rolla takoj zahteval pojasnila od Limonija, ki je ostal v njegovem uradu. lam pa je bil tudi neki dr. Sellach, ki je zaprašil Pollo, naj mu kupi zlatnike. Limone se je izgovarjal, da je tajni agent FSS in da po naročilu svojih nadrejenih izvršuje take denarne operacije, ker hoče priti do raz- nih informacij, ki jih mora dajati naprej. Toda vsi štirje skupaj so tedaj odšli na policijo, kjer so jim zaplenili zlatnike in ponarejeni ček ter jih ovadili državnemu tožilstvu. Limonija zaradi poneverbe, ostale tri pa zaradi nedovoljene kupčije z zlatom. Včeraj je tožilec, po dobrem premlevanju sodnih spisov, v svojem govoru predlagal, naj sodišče spozna vse obtožence za krive. Pri tem se je tožilec skliceval na neki star dekret, ki prepoveduje nakup in posest dragocenih kovin in tuje valute. Bo govorih zagovornikov, ki so predlagali oprostitey vseh obtožencev, je sodišče res te vse oprostilo, ker dejanje, ki so ga zagrešili, ni kaznivo. Nadalje je odločilo, da se uniči ponarejen ček in da se vrne denar prvotnemu lastniku Mohamedu. V svoji klevetnijki gonji proti Enotnim sindikatom je »Voce li-bera* v svoji številki 665 od 19. septembra 1947 objavila članek, v katerem je napadla tovarniški odbor ES v ladjedelnici Sv. Marka, češ da je dobival milijonske vsote od ravnateljstva. Zaradi tega je prizadeti tovarniški odbor vložil pred okrožnim sodiščem tožbo proti klevetnikom. Zato so se včeraj morali zagovarjati Vittorio Furlani, odgovorni urednik lista «Voce libera*, dalje Člani izvršilnega odbora Delavske zbornice, ki so prevzeli odgovornost za objavljeni članek. Ti so bili dr. Doro Rinaldini, dr. Elio Geppi in Faliero Pinguentini. Uvodoma se je dvignil branilec obtožencev odvetnik Mussaffia liberi-ni in se uprl temu, da bi se vršil proces, in to iz dveh razlogov. Prvič, ker da omenjeni člani zasebne stranke ne predstavljajo več tovarniškega odbora, ker niso več njegovi člani, drugič pa se je odvetnik skliceval na neko razsodbo okrožnega sedišča v nekem podobnem procesu. Tedaj je namreč bilo v razsodbi določeno, da je samo fizična in ne pravna osebnost podvržena osebnim žalitvam. Naravno je, da se je odvetnik Braun, zastopnik zasebne stranke, temu uprl. Sodišče je po kratkem posvetu določilo. da se proces vrši in priznalo bivšim članom tovarniškega odbora pravico, da vložijo tožbo. Ro teh formalnostih se je začel proces. Prvi je bil zaslišan Grlica Oliviero, tedanji blagajnik tovarniškega odbora. Iz pripovedovanja tega je razvidno, da se vsi izdatki, ki jih je dalo ravnateljstvo ladjedelnic tovarniškemu odboru, omejijo le. na stroške za razne pisarniške potrebščine (te dobijo tudi notranje komisije Delavske zbornice), dalje za božič 1946 60 tisoč lir za vse tovarniške odbore v sklopu Jadranskih ladjedelnic, prav za prav je to vsoto prav tovarniški odbor y ladjedelnici odklonil. S tem je tudi konec vseh milijonskih vsot. Nekaj je še prispevalo ravnatelj- Dna poštena vlomilca Policiji sta se sama javila, da bi rešila svojega dobrotnika, in ga prosila oproščenja Predvčerajšnjim zjutraj je šel uradnik Romeo Maschietti na svoje delo v skladišče tvrdke Tripkovi? v ul. Teatro Romano 16. Se preden je odprl vrata, je opazii, d* je v skladišču polj svetlo kot po navadi. In v resnici je opazil v stranskem zidu precejšnjo odprtino, ki je prejšnji večer ni bilo. Takoj je poklieal policijo, ki je kmalu ugotovila, da so bili ponoči na obisku vlomilci, ki so vlomili vrata v sosednem skladišču v ul. delle Fontanelle, last Ivana Andrea-tini. Ta trguje s starimi knjigami in podobnimi rečmi in spravlja v tistem prostoru čez noč svojo kramo in stojnico. Od tu so vlomilci prevrtali zid in skozi odprtino odnesli ali odpeljali SQ stotov premoga. Policija je takoj osumila Andrea-tinija, ga zaprla in začela zasliševati. Zaman je bilo možakarjevo zatrjevanje, da j« pri stvari popolnoma nedolžen, policija je trdila svoje in se ni dala prepričati. Sele pozno zvečer pa so se stvari nepričakovano in na čuden način zasukale. Z nekega predmestnega policijskega komisariata je pripeljala policija dva čudna možakarja, v obnošenih suknjah in močno zakrpanih oblekah. Ta dva sta na glavni policiji izjavila, da sta 51-letni Russ Angel in 45-letni Buco-lini Jurij, oba brezdomca in da sta onadva izvršila vlom. Začudenim policajem sta povedala, da sta se odločila za ta korak takoj, ko sta zvedela, da so zaprli Andreattinija, ki je njun dobrotnik, ker ju je večkrat nahranil, ko sta bila lačna in jima je dovolil, da sta prenočila pri njem, ko nista imela kje spatL Ko sta končala svojo zgodbo, sta prosila Andreattinija, naj jima oprosti, ker je moral zaradi njih na policijo in da se kesata zaradi dejanja, ki sta ga napravila, ker sta bila zelo v potrebi. Andreattini se je ganjen poslovil od hvaležnih vlomilcev, ki Sta šla brez posebnih težav v zapore. Saj sedaj je zima pred vrati, mraz bo pritisnil, onadva pa nimata niti svoje strehe, niti ne vesta, kaj in kje bi jutri jedla. Poleg bleščečih oken in razkošnih izložb ter zabavišč so v Trstu tudi ljudje, ki malone umirajo od lakote. dolgo brskali, ko so se prepričali, da so pravilno sumili, ker so našij pri njem 1360 ameriških cigar, 98 dolarjev ZDA, 12 kanadskih dolarjev, 1380 dinarjev, 370 jugolir in eno libanonsko liro. Poleg tega sc zaplenili š* več kosov perila in ob leke, ki so bili last ameriške vojske. Malo pozneje so napravili podobno preiskavo pri Mussa Giamma Mohamedu v ul. Eascoli 13, pri katerem so zaplenili 59 vžigalnikov, ki so bili brez predpisanega carinskega pečata in 18 tisoč dinarjev. Zadnji obisk je napravila polici-a ta dan pri Engelu Josipu v ul. Milano 4, kjer so našli 17 tisoč' din. Vse blago so zaplenili in prijavili lastnike vojaškemu sodišču. Mi, ki bi morali dali vzgled Danes se zaključuje drugi teden prometne kampanje, ali lov na kršitelje cestnih predpisov. V 15 dneh so policaji zapisali in kaznovali z denarno globo preko 1600 ljudi. Vkljub temu pa so prometne nesreča še vedno zelo številne in jih dostikrat povzročijo čuvarji reda sami. Tako ja jeep prometne policije povozil v petek okrog 23 v predoru blizu Senenega trga 35-let-nega Buzzaja Maria iz ul. Servola 56, ki je bil tam na delu. Buzzaj je dobil lažje poškodbe na kolenu in laktu ter bo čez teden dni zopet dober. Cigarete v pristanišču Marsikateri kadilec, ki je včasih brez cigaret in brez denarja, da bi jih kupil, bi bil gotovo rad na mestu onih dveh policajev, ki sta prejšnji dan v pristanišču našla zavoj, v katerem je bilo 1000 angleških cigaret. Verjetno so tam pustili zavoj neznanci, ki *Q zbežali pred policaji. Blizu ribarnice so drugi policaji zaplenili raznim še 1720 angleških cigaret, in v mestu pa Carboniju Natale še nadaljnjih 7800 jugoslovanskih cigaret. Mednarodni zbiralci denarja Med ljudmi, ki so zadnja leta pribežali v Trst, so tudi taki, ki so prišli sem, da bi rešili svoj denar in z njim nadaljevali svoje črnoborzijanske posje »a tem tržišču, ki je menda še posebno ugodno. To da davčna policija je tudi na delu in včasih se ji posreči, da zasači tičke pri delu. Tako so že več časa sumili nekatere tičke, da njihovi posli niso povsem čisti in zato so v petek napravili hišno preiskavo pri Marku Loziču v ul. Torrebianca 13. Niso // A ME - SLEDALISCH - KONCERTI JCjUmihCL RAZSTAVE-FILMI-KiUTIM™ V Guidi in G. Morandi v galeriji „Scorpione" Tu razstava je it tretja n letošnji sezoni, ki je šele na začetku. Priznati je treba galeriji sScor-pione* veliko prizadevnost in za-nimivo izbiro. Stališče našega presojanja umetnikovega dela, to hočem ponovno poudariti, mora izhajati iz ugotovijo« ja, kaj je umetnik novega doprinesel 8 svojimi umotvori bodisi n tehničnem ali idejnem, bodisi v obojnem pogledu, in kakšna j* njegova dovršenost. Ce upoštevamo, da živi in deluje samo v Parizu okrog 70.000 umetnikov, med njimi 30-000 dekorativnih in 40.000 pravih slikarjev in kiparjev, potem si lahko predstavljamo, da mora biti umetnik, ki naj doprinese dandanašnji n slikarstvu nekaj novega ne samo tehnično na višku, marveč tudi sam pomembna umetniška o-sebnost. O V. Guidiju moram z veseljem ugotoviti, da je krepka umetniška osebnost’ ki ima svojstven, čeprav ne preširok okvir motivike, ki jo obdeluje S veliko ytenkočutnostjo za barve, preprosto, jasno in individualno. Cisti barvni toni njegovih marin, ki so na razstavi najmočnejše, dajejo občutek prostranosti, prav kakor njegovo nebo, ki je zmerom jasno, čista in ki sega daleč v globino. Nekakšen dekorativni element teh tako čistih marin so pogostoma ograje teras v osredju, ki služijo slikarju obenem za izhodišče pogleda. S podobno skoraj vizionarno tenkočutnostjo so podane na nekaterih marinah tudi obale ob morju. Njegove figuralne kompozicije so rahle, kakor dahnjene na platno, njih moč pa je o estetični liniji in njeni razgibanosti. Man) izrazita se mi zdi razstavljena ženska figura, čeprav sem videl iz reprodukcij v albumu, da je V. Guidi tudi dober in svojevrsten potretist. V okviru, v katerem se razvija, je dosegel V. Guidi visoko stopnjo tehnične in čustveno izrazne popolnosti. G. Morandi je morda na prvi pogled bolj razburljiv, toda manj svojstven, manj originalen. Veliki val umetniške revolucije ga je potegnit za seboj, ga opojil z veseljem do drznih kompozicij, do akrobatskih ueriženj predmetov, pri čemer pa igrp spričo mojstrov in izumiteljev, kot so Picasso, Chagall, Kan dinskg in drugi avangardiati, le drugovrstno vidimo. Nič novega nqm ne more povedati, v kolikor bi sploh hotel kaj povedati. Je konstraktivist, «novih predmetov* ki niti niso več novi in ki so jih drugi osebneje prikazali. Konstrukcija na primer njegove šivilje je bravurozno izrisana, toda ne glede na posiljevanje predmeta je vse prej kot nekaj novega. Original-nejše stvari v tej smeri smo videli n. pr. pri Františku Groesu na razstavi mednarodne grafike ali razstavi češkega slikarstva. Našemu občinstvu, ki potrebuje šolanja umetniškega okusa na konkretnih primerih umetnikovega dela, nujno priporočam obisk te razstave. V V. Guidiju bo spoznalo za nimivo umetniško osebnost, ki je že našla svoj izraz in svojo pot, v G. Morandi ju pa tehnično pomembnega sodobnega konstrukti-vista in eksperimentatorja, ki sicer morda dovolj ne ogreje, a vendarle nakazuje odprta vprašanja sodobne umetnosti, VI. B. Kmetovalci-vrtnarji Cas jesenske setve je tu. Ni dovolj, akp samo dobro preorjete ali prekopljete zemljo namenjeno za setev. Morate jo tudi dobro in pravilno pognojiti, upoštevajoč rastline, za katere ste zemljo namenili. Naše zemlje so po večini izčrpane na redilnih snoveh, oziroma nimajo istih v pravilnem razmerju. Hlevski gn°j, ako ravno je »kralja gnojil, ne vsebuje vseh snovi, ki so potrebne vsem rastlinam. Zato ga moramo dopolniti z umetnimi gnojili, V prvi vrsti s superfosfatpm, ki je prepotreben žitaricam ni piodnicam sploh. Za pravo sete,v so potrebna tudi dobra in preizkušena semena, katera je zelo priporočljivo razkužiti še preden jih sejemo, kar velja posebno letos, ker je seme zaradi prevelike moče slabo zorelo. Raznovrstna umetna gnojila, vsakovrstna semena — domača in inozemska — razna preizkušena razkužila in primerno orodje, ter sploh vse, kar potrebuje kmet in vrtnar za jesensko setev, ima sedaj v zalogi po ugodnih cenah Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu, ul. S. Mercadante, 4 (poleg knjigarne Stokaj in v Miljah ul. Mazzini, 1. Svojj k svojim! Poročilo o prenosu lastnine ljudskih hiš Anglo-ameriški urad za obvešče-vanje javnosti je izdal poročilo, v katerem utemeljuje »voj odlok o prenosu lastnine ljudskih hiš na IACR In navaja v njem pravne ter gospodarske razloge, ki sq vodili VU pri tem ukrepu. Policaj je padel v jarek V bližini Domja se je v prejšnjem tednu peljal s svojimi motornimi kolesom po cesti civilni policaj Machnig Jožef. Pri tem pa ni niti opazil sredi ceste jarek, ki so ga prejšnji dan izkopali delavci pri popravilu ceste in je treščil naravnost noter. Pri padcu si je zlomil gleženj desne noge in odnesel še druge poškodbe. Kolo mesa io rib so poje vTrslo Statistični podatki mestne občine za pretekli september nam povedo, da so v tem mesecu pojedli Tržačani 564.626 kg mesa, kar bi zneslo približno Po 2 kg na osebo. Od tega je bilo 549.626 svežega ih 5.000 kg konserviranega mesa. V mestni klavnici so zaklali približno polovico živine, med tem ko je prišlo ostalo meso od 2Unaj. Vsa ta ogromna količina mesa se je prodajala na čmi borzi, oziroma na svobodnem trgu, ker v Trstu že zdavnaj ne delijo mesa na nakaznice. Zato pa tudi gre cena mesa od 600 do 1.300 lir na kg. V istem razdobju smo pospravili V Trstu 32(7.620 kg rib in drugih morskih proizvodov, kar bi zneslo nekaj več kot po 1 kg na osebo. Za ribe je znašla srednja cena 254 lir za kg in med njimi so dosegle najdražje po 1.448 lir za kg ter nekateri lupinarji celo 1.480 lir za kg. Izmed rib je bilo na trgu največ sardel (okrog 1.480 lir za kg) in se je njihova cena vrtela okrog 200 lir za kg. Za njimi je bilo na trgu največ sardonov (nekaj nad 22.000 kg) ki sq bila po približno enaki ceni. Čudni pojmi o demokraciji F uredništvo našega dnevnika smo dobili pismo, ki ga objavljamo. »Kol članica prosvetnega društva »Simon Jenkov sem kot običaj no hotela na zabavni večer imenovanega društva v Dom pristaniških delavcev in to posebno še zaradi tega, ker so bili prostovoljni prispevki namenjeni Dijaški matici. Toda glej, pri vhodu v veži je bilo neka) ljudi, med temi tudi neki Ga-rella Luigi. Ta je razprl roke in mi zabranil vstop. Medtem ko je meni branil vstop, so prišle druge tovarišice; tem pa je dovolil naprej z izgovarjanjem, da jih ne pozna. Jaz povem Garelli in vsem onim, ki bi jim šinilo v glavo kaj podobnega, da društvo S. Jenko sporazumno z društvom «Kraljič» prireja svoje kulturne prireditve v teh prostorih. In zato kot članica društva S. Jenko zahtevam, da je meni in vsem drugim članom našega društva zajamčen prost vstop h kulturnim prireditvam. Rebula Olga ulica Torrebianca 12» Toliko, da si ne bodo Vidalijevi opričniki mašili usta, da so dosledni demokrati. stvo pri opremi (samo pohištvo) «spaccia» tovarniškega odbora. Isto so ponovili ostali člani tedanjega tovarniškega odbora, in sicer Sluga Karlo, D.apretto Gilio, T.urcovic And7ej, Gorup Roman in Minca. Ker ostalih dokazov, da bi tovarniški odbor dobival in povpraševal ravnateljstvo po denarju, niso obtoženci včeraj mogli prinesti in ker je bila s strani zasebne stranke dana najširša možnost obtožencem, da svoje trditve dokažejo, je sodišče na željo odvetnika Mussaf-fie sklenilo, da bo pozvalo ravnateljstvo ladjedelnic, naj prinese poročilo o izdanih denarnih vsotah. Zato je bil proces ob dveh popoldne odgoden do nadaljnjega. Ves čas med potekom razprave je. na sodišču vladalo nekako očitno omalovaževanje članov bivšega tovarniškega odbora. Pikantnih opazk s strani odvetnika Giannini-ja, ki sploh ni imel pri procesu nobenega opravka, ni manjkalo, isto tako seveda s strani odvetnika Mussaffie. Kar se tiče sodišča, je sodnik prisednik dr. Fabrio s svojim nasmeškom proti zasebni stranki dovolj zgovorno izpovedal svoje mišljenje. Predsednik sodišča je bil dr. Eicciola, državni tožilec dr. De Franco. Tečaji SHPZ Brezplačni tečaji slovenščine, knjigovodstva, stenografije in drugih trgovskih predmetov se bodo čez nekaj dni pričeli pri SHPZ. Prijave sprejema šoiski odsek Prosvetne zveze. II RADIO il Udor našega dijaka podpre, pomaga graditi lepšo bodočnost našega naroda 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Poročila. 8.00. Jutranji glasbeni spored. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Maša, prenos iz cerkve Sv. Justa. 11.15. Iz Bachovih in Handlovih dei. 11.45. Nedeljska glasba 12.45. Poročila. 13.00. Glasba po željah. 14,00. Pestra glasba. 14.15. Dnevni pregled svetovnega tiska. 16.30. Plesi iz prejšnjih časov. 17.00. To, kar vsakdo rad posluša 18.00. Iz opernega sveta. 19.00. Ali že veste? 19.15. Zabavni orkestri. 19.45. Poročila. 20.00. Samospevi in zbori slovenskih skladateljev. 20.30. Filmski trak. 20.45. Orkester Duke EUington. 21.00. Vesela ura. 21.30, Lahka glasba. 22.00. Čajkovski: Koncert za klavir in orkester v b mo1'!, 22.30. Juž.io-amerlška plesna glasba. 23.00. Uspavanke. 23.15. Poročila. 23.30, Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35. Polnočna glasba. mimm Nedelja 24. oktobra Rafael, Semiko Sonce vzhaja ob 6.33, zahaja ab 17.05 Dolžina dneva 1°-3?' Luna vzhaja ob 21.26, zahaja ob 13.21. Jutri v ponedeljek ob 14.41 zadnji krajec. Jutri 25. oktobra Zlatica, Stojmir SPOMINSKI DNEVI: 1836 je umrl O. A. Kiprenski, znani ruski umetnik. PRESKRBA Itonservirano meso za bolnike. V ponedeljek 25. t. m. bodo začeli v mestu in podeželju deliti po 2 škatli konserviranega mesa «Horse' meat» na odrezke od 21. do 31. t. m. dodatnih nakaznic za bolnike. Konec razdeljevanja 30, t. pa. Cena v mestu 100, v podeželju 101 lira za škatlo. ENOTNI SINDIKATI Zveza šolske stroke. Izvršilni odbor vabi člane zyeze na izredni občni zbor, ki bo v sredo 27. t. m. ob 20 v ul. Imbriani I. Vabimo vse tovariše, da tudi druge obvestijo o tem vabilu. Slovenski tečaj pri ES. Tajništvo ES v ul. Monfort 3 sprejema prijave za nadaljevalni tečaj slovenskega jetika. istočasno sprejema prijave za nov tečaj. Pojasnila daje in sprejema tajništvo ES v ul. Monfort 3 dnevno ob 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19. Tel. 3675, 29-008. V ponedeljek dne 35 t. m. ob lt uri bo na sedežu v ul. Inpbriani 5 tiskovna konferenca s sledečim sporedom: Poročilo o zakonih, ki jib je izdala vojaška uprava v korist delavcev, odpuščenih z dela, ki so bili pod fašističnim režimom preganjani in izgubili službo ter poročilo o delovanju za to uetanovljeuih komisij. Govoril bo dr. Sbogar Broecb>. Sprejem na delo fašističnih epuri-rancev — govoril bo Rizzotti Renato. Vabljeni so predstavniki lokalnega časopisja, da se konference udeleže. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo elvan Cankar* javlja, da v ponedeljek 25. t. m. ne bo vaje ženskega pevskega zbora. Predavanje o Koroški bo v torek 26. t. m. ob 20 v dvorani Ljudskega doma v Skednju. Vabljeni vsi Slovenci. Prosvetno društvo na Opčinah uprizori danes 24. t. m. ob >6 v Prosvetnem domu na Proseku Žižkovo ljudsko igro v treh dejanjih (9 slikah) »Mi-klova Zala*. Sodeluje orkester, pevski zbor in balet. Glasbena šola Oddelek Glasbene šole pri Sv. Ivanu sprejme še nekaj gojencev. Zglasite se ob torkih in petkih ob 9 - 12 in 14 - 18 v gostilni Milkovič (pri cerkvi). KINO ROSSETTI. 16: «Pokolj v Fortu Apa-che», J. Wayne. EKCELSIOR. 16: «V morju trave*, S. Tracy. FENICE. 16: Gianni in Pinotto v »Hol-lywood». FILODRAMMATICO. 15.30: «Srečanje v Bataanu*, C. Grable. ITALIA. 14: «Gospa Miniver»,Garson. ALABARDA. 11: «Komu zvone zvonovi*, I. Bergman. IMPERO. 16: »Tarzan in beli lovci*. GARIBALDI.: »Noče potrditi*, R. VIALE. 16: «Ne reci zbogom*, 0’Hara. MASSIMO. 16: »Temne vode*, F. Tone, KINOOBMORJU. «Rasputin», Banev. NOVO CINE. 16: «Saludos arolgos*. ODEON. 16: «Copacabana», Russell. IDEALE. 16: «D’Artagnan in trije mo-sketjeri*. MARCONI: «Cesta velikanov*, B. Stan.wyck. ARMONJA. »Hotel Mocambo*, Frank Sinatra. AZZURRO. 16: «Texasa, C. Travor. Karloff. V ponedeljek «Vse neveste so lepe*. BELVEDERE, 16: «Most v Waterloju», R. Taylor. KINO SKEDENJ: »Vampir otoka*, B. Karloff. SAVONA. »Bela divjakinja*, Marija Montez VITTORIA. »Cigančka vsa*, Stan in Olio. ADUA. «Ciklon obsojen na smrt*. RADIO. «Vohun v črnem*. VENEZIA. »Skrivnost treh mladeničev* Pričetek režiserskega tečaja SHPZ javlja, da se bo pričel režiserski tečaj danes 34. t. m. ob 9 v ul, S. Vito 17. Vse, ki so se prijavili za tečaj, vabimo, da se ga gotovo in točoo ob določeni uri udeleže. IZLETI PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU, sporoča, da izleta v Vremšieo in Ski cijan ne bo v nedeljo 24. t. m. RAZNO Takse ua pse. Mestna občina opozarja lastnike psov, da se drže predpisov o prijavljanju psov in plačevanja taks. Prijava mora biti predložena na urad VII — oddelek za takse — v ul. dei Retlori 2-III, soba št. 272 najkasneje 5 dni po skotitvi psa ali po njegovi nabavi. Opozarjamo, da je treba prijavljati tudi pse, ki so Izključeni iz skupin, za katere je treba plačevati takse. DAROVI IN PRISPEVKI SLOVENSKO j NARODNO I GLEML5ŠČE za Tržaško ozemlje PREDSEZONA Danes 24. t. m. ob 14 fost0' vanje v gledališču „Ristori“ v Piranu z igro Jurčič-Delak „Deseti hraP Koncert Dijaške matic® Dijaška matica bo priredila v P** tek 29. oktobra ob 20 v dvorani Ku>» ob morju vokalni koncert, ua k' rem bodo nastopili Komorni z ' moški zbor Ivana Cankarja ia sV_ ivanski mešani zbor »S. Skanipef Cisti dobiček je namenjen za P0** ro siromašnim dijakom. MALI OGLASI KRZNARNA MERMOGLIA, Coroneo 3 prodaja krzne last”!iIninu lave tudi pod ugodnimi pl*1- vršniKP1 pogoji IZDELUJEM OBLEKE, plašče in druga krojaška dela redno nizki ceni. Vokan Jazih Barriera veechia 11-1 desno. 35-LETNI URADNIK, ščen, želi spoznanja v dobro ščen, želi spoznanja v svrho » Jj z 22-27 letno gospodično ,pnJ , ' Bl(r, nanjosti, resno, z nekaj P*LinWp Ponudbe s sliko na upravo skega dnevnika* pod «RESNw^. V SKEDNJU JE NAPRODAJ, p j, ki ima gostilno in dvanajst »* aggfe z letno rento 44.090 lir. Vojne SOi ima priznane 900.000 lir. Hiša ^ ^ m2 in obsega 2,325 m3. ~ pri: 1.200.000 lir. Popudbe na up morskega dnevnika pod s|fro setta*. Izredna priliha MOŠKE VOLNENE OBLBP po 3.900 lif nudi tvrdka $ LUIGI D’AMBROGI, UL. wzAn}!i MIZARJI! Deske smrekove IN MACESNOVE — VRSTE LESA — VEZA*® dFbE-drv-* FLOSCE RAZNIH LIN — TRAMOVI - gaieA VIALE SONNINO 24, TEU S ne b0 odveč, Dct«^ m° Se enkrat v glavnih Vs«, IvL 'elotno sliko in analizo ja inf ’ ki Jih vsebuje resoluci- teJ ,Qrmbil'oja, in to tudi zaradi ■Sokratf-r nekatcri ljudje iz vrst de-•bto>h.Cnega gibanja izkoriščajo te da bi naPram Jugoslaviji za to-Sibanii, Sj demokratičnemu jo j. a drugačna smer, kakor Je imelo ci0 včeraj, ki naj posto- «novrm00folnoma spremeni našo *W4vsem Jo ° vseh vPražanjih °zerrlia^ v odnosu d» Tržaškega mUj-AV11 dovede naše celotno de-v'2^otiizma° na pozicije re- Wke , , ej na Pozicije itali-reakcije v vprašanju Trsta. žuJS0|Uc^° Informbiroja obto-^,JTSlavi’0 vseh mogočih ic04 tn,, ?e govorimo o napakah Kiumi■ ' ^ popolnoma jasno in jo. 2 nVo’ da napake obstaja-Jcjor e. ftari Pregovor pravi, da tok C*eIa tudi napake. Na- iCer ’J® dela tisti, ki nič ne dela. QrqA ~a Ju9oslavija mnogo dela, •OciarK°V ^ružabni red. ustvarja Dfj y,ern v svoji državi, dela topakem tem TiraV gotovo tudi dt Posebno razumljivo je, Vniii J0 napake tam, kjer se ®Je nove9a> ter se izkuš- tnin^n^°^va^° mect delom sa-Ktirl U”c *e na napakah, ki jih to 2 ne Z:a^l iva’ ampak nasproU fcorj/,e n^štetokrat so v svojih go-tfnuL- v°di-telji nove Jugoslavije Ha razne napake, obenem te > nakazovali, kako je treba prej odpravljati, da se čim krct se^e določeni cilj. Prvi- tosla V z9°d°vini si ljudstvo Ju-tio flra<^’" tvojo demckratič-^4eluZaVO’ v kateri neposredno fere “i* Pri oblasti, odnosno ka-<0«ec je ljudstvo samo. Do »It,.:. Ri delovno ljudstvo Jugo-ih ni^ar imelo oblasti v Uo^( r°kah in je potem popol-7u*t>ak Tazurnliivo’ da dela neke it ker se sproti uči, kako falti upravljati državo in 0bltL3t' poleg tega pa de-iVojo M*tvo Jugoslavije gradi ^ država na popolnoma no-^■^Podarskih osnovah, ko d ?®Črtno gospodarstvo, kjer kcie/c’sava Postaja velik delovni hi(nost°’ !co se odplavljajo anar-iirsu *n zastarele oblike gospo-it, 8 Ureditve bivše Jugoslavi-it izi.ravno Imamo pri vsem tem j»T ^sn^e Sovjetske zveze, ven-»ebrie iTn° Ju30slavija svoje poje jw *°90}e in probleme, zato irtne bno splo^na pravila na-n«ti ?a gospodarstva prilagoje-»e pae,n Pogojem.. Pri vsem tem ®°®o! n.eprest!>no tičejo nove in !Pod„ne^e oblike načrtnega go-%}av3[Va’ ^i odgovarjajo jugo-hitrei m razmeram in ki čim sociji6 Ustvarjajo v Jugoslaviji ieiu lierrl: Pfi vsem tem velikem ket j.50 iasno delajo tudi napa-odpraur0 Se Sjpirotl odkrivajo in tnforrJ,aj°: Sicer pa resolucija Sdj{a> ‘roja ne govori o teh na-^vniaxn’ kolikor jih omenja, jih 'lifi 6KtSani° v podkrepitev osnov-0QiA>ri 0il> Proti Jugoslaviji. Ona *Qj /j- 0 sPlošni liniji, na katero 3a 2a-.v zadnjem času Jugoslavi-^ijeu krivdi njenih vodi- :“l3a, ki naj v osnovi 8°siai,.n‘ dosedanjo pot nove Ju-)ajo t }e- V čem dejansko obsta-3 aL7ic obtožbe? Da Jvqo-*-'e jjarJ^} doma politiko obno-k ri01C .zma in kot posledica ®o{ rjri(a.^e Politike nujno gre na J* nasi .e Proti Sovjetski zvezi °k)Jc ^Janja na imperialistični *9»bija adalje, da Jugoslavija fronfo .en°tn o demokratično ‘itifco "r v°di nacionalistično po-ezke so te obtožbe, če bi °leitno odf;ouarjalf resntei. Po-* n*koliko pabliže, kako je obtožbami. jtafco ®°aledamQ nekoliko bliže, ?TV0 obtožbo o obnav-Oiitfno kapitalizma v Jugoslaviji, °®9<>t)aw £o absolutno ne more , resnici. Razen Sov-iZVr^eze> kjer je socializem d^Ugi rter)0 dejstvo, v nobeni c(je ni r*avi ljudske demokra- kak n.aivei 20 do 35 ha zem->0st Pač njena rodo- r*na *em ko agrarna re- ^tnih na Češkem pušča v pri-?a Mari-ah Dedno do 50 ha. a eerJjartkem pa celo do 400 Jh»ee(ce Uvajajo se že prve 'c«teri, obdelovalne zadruge, na ^ern of ,se uvaja kolektivni si-ietskih u!°Ve po Primeru sou-hvtiih ol,wzov. Na velikih dr-Vija »0se«mh se ustvarjajg. uj , "olektivna gospodarstva lVeZi. p , “ovhozov v Sovjetski °hkti,° e° tega- da ta državna j* Za r?a,t P0!i(;stva služilo drža-Hkav aobivanje kmečkih pridne sL *n za krepitev prehram-os°bnosti prebivalstva in s ^ivatni °Pcrira na tržišču proti *estua rgovini, služijo ta po-^fdstvo V i'n i« vzgojno ze^^ ektivnecia obdeloun-Oradi,'0 ,p- deželi se povsod h s#2ac*™^ni domovi, v ka-Soj. ^10 rastnjalo zadružno **njltv;sk° življenje na vasi, iz. ^ Prirf ,lndustrijskih in fcrneč-m "adru zni osnovi, ht°itPa b°do ti domoui sre-^ičneon nrno~Prosvetnega in po-frožic vzoajanja kmečkih N teh" ko^ektivnem duhu. Pre-bodo kmečke praktično videle prednost zadružnega gospodarstva in se duhovno pripravljale za kolektivni sistem obdelovanje zemlje. Poleg vsega je tudi vsa kmečka proizvodnja vključena v petletni plan, ki določa na splošno površino odbelane zemlje, višino posejanih kmečkih kultur in določa višino odkupa pridelkov, ki jih morajo kmetje prodati državi po določenih cenah. Potemtakem, v čem obstoji obnova kapitalizma v Jugoslaviji, če vidimo, da se tudi na deželi odločno bije boj za uničenje kapitalističnih elementov, v prvi vrsti kulakov, ki so osnovni kapitalistični element na vasi, ne pa da bi iste ščitili in jačali, kakor trdi resolucija Informbiroja, ne da bi to trditev skušala tudi s konkretnimi primeri dokazati? Da ne govorimo potem o velikih naporih Jugoslavije. za izgradnjo težke industrije, ki naj iz temelja spremeni do včerajšnjo Jugoslavijo iz pretežno agrarne v industrijsko državo, kot osnovni pogoj ka izgradnjo socializma v deželi. Torej o obnovi kapitalizma v Jugoslaviji ni ne duha. ne sluha. Nasprotno, ves notranji razvoj kaže, da je Jugoslavija daleč naprej od vseh držav ljudskih demokracij na poti izgradnje socializma. Podobno je tudi z vsemi ostalimi obtožbami, ki jih navaja resolucija Informbiroja. Kako si je mogoče sploh zamisliti, da bi Jugoslavija mogla voditi protisovjetsko politiko, ko je vsa njena zunanja politika, ki jo diktira tudi notranji razvoj države, ki gradi socializem, usmerjena na najtesnejše prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Znana je legendarna ljubezen jugoslovanskih narodov do Sovjetske zveze, ko so junaški borci narodnoosvobodilne vojne umirali ? imenom Sovjetske zveze in Stalina na ustih.t Z dano je, kako so sedanji voditelji s Titom na čelu vzgajali naše narode v ljubezni do Sovjetske zveze in ves čas prikazovali, da je njihova svoboda in neodvisnost življenjsko povezana z obstojem in zmago Sovjetske zveze. Saj se je večina voditeljev Jugoslavije s Titom na čelu učila in vzgajala v ljubezni do socia- lizma v veliki meri ravno v Sovjetski zvezi sami in ki so to tudi prinesli. Za ljudi, kot so voditelji nove Jugoslavije, ki so se desetletja borili pod najtežjimi pogoji ilegalnega dela in težke narodnoosvobodilne vojne z ljubeznijo v srcu do Sovjetske zveze, ne more držati očitek, da vodijo protisovjetsko •politiko. /n končno. kje so konkretni dokazi o tej protisovjetski politiki? Neki konkretni primeri, ki jih navaja resolucija Informbiroja, čes da se je napram raznim sovjetskim strokovnjakom, ki so prebivali v Jugoslaviji, postopalo neprijatelj-sko, absolutno ne odgovarja resnici. Znano je ravno nasprotno, kakšno ljubezen, spoštovanje in zaupanje so uživali vedno in povsod vsi predstavniki Sovjetske zveze v Jugoslaviji. Saj so jugoslovanski narodi in njeni voditelji vse sovjetske ljudi v Jugoslaviji kratko malo nosili na rokah. Tako obnašanje do sovjet-inKiti ljudi v Jugoslaviji ni plod neke hinavske prijaznosti meščanskega tipa, ampak resnično izraža iskreno ljubezen, ki jo poslednji Jugoslovan goji do Sovjetske zveze. Ce pa nekoliko pogledamo, kalcšna je dejansko zunanja politika Jugoslavije, potem vidimo, da nikjer ni mogoče zapaziti kakršna koli nasprotja Jugoslavije do Sovjetske zveze. Jugoslavija je vedno in povsod odločno stala ob strani Sovjetske zveze v vseh mednarodnih vprašanjih. Poglejmo samo nekaj primerov po objavi resolucije Informbiroja, da ne govorimo o vsej politiki, ki jo je Jugoslavija vodila pred to resolucijo, ki nikdar ni bilo i) nasprotju s politiko Sovjetske zveze. Varšavska konferenca v vprašanju Nemčije, podonavska konferenca v Beogradu, vprašanje Trsta pred Varnostnim svetom, kjer je Sovjetska zveza odločno podprla Jugoslavijo, ko je vložila protest o kršitvi mirovne pogodbe v zvezi s tržaškim vprašanjem, in kontno stališče zunanjega ministra Jugoslavije na zasedanju združenih narodov tov. Kardelja, ki tako jasno in odločno brani politiko Sovjetske zveze v vseh vpra- (Branko Babič) sanjih. To so dejstva, to so konkretni dokazi, ki govorijo ravno nasprotno o tem, kar trdi resolucija Informbiroja, ko obtožuje Jugoslavijo protisovjetske politike. Po vsem tem je smešna in absurdna trditev, da Jugoslavija vodi politiko naslanjanja na imperialistične države, ko je splošno znano, da Jugoslavija po Sovjetski zvezi, bodisi doma kakor na zunanjem političnem polju, ves čas vodi odločno borbo proti imperializmu. Zaradi tega je tudi Jugoslavija vedno bila za Sovjetsko zvezo in deležna najostrejših napadov od strani imperialistov. Noben dokas ne obstaja o nasprotnem, namreč da bi se Jugoslavija kdaj koli skušala imperialistom, razen izmišljenih in provokatorskih vesti, ki so se jih razne imperialistične agencije izmišljale, z namenom da izkoriščajo nastali spor v svoje špekulativne in izzivalne namene in katere so glasila raznih komunističnih partij demokratičnih držav in drugih neoigovorno prinašale kot dokaze napram 'Jugoslaviji. Najbolj izraziti primer je jugoslovansko zlato v Ameriki, ko se je skušalo dokazati, da Jugoslavija zahteva svoje zlato pod ceno koncesij imperialistom, medtem ko je splošno znano, da je Jugoslavija to svoje zlato, do katerega je imela polno pravico, zahtevala že vsa tri leta po vojni in da je Češka in tudi Madžarska svoje zlato, ki se je tudi nahajalo v Ameriki, že davno dobila, ne da bi kdajkoli komu padlo na misel, da se zato Češka in Madžarska približujeta imperialistom. Tako stoji n dejanjih o očitku resolucije Informbiroja, da vodi Jugoslavija politiko naslanjanja na imperialistične države. Nobenih konkretnih dokazov, ki naj bi utemeljili to trditev, ampak samo nasprotno, vse polno dokazov, ki jasno kažejo, da tudi ta očitek ne odgovarja resnici. „Politika naslanjanjana imperializem" in „razbijanje" demokratične Fronte Poglejmo nadalje, kako je z očitkom, da Jugoslavija razbija demokratično fronto, da se izolira od ostalih demokratičnih držav in Sovjetske zveze. Ta trditev izhaja v glavnem iz tega, ker Jugoslavija ni šla na zasedanje Informbiroja, češ da je s tem namerno hotela prekiniti vse stike z demokratičnimi državami. Iz tega tudi izhaja očitek, da je Jugoslavija zapustila pozicije inter-nacionalizma, mednarodnega sodelovanja s svetovnimi demokratičnimi silami in prišla na pozicije nacionalizma. O nacionalizmu, samem nekoliko pozneje. Znano je, da je bil Injormbiro formiran, da se koordinira borbo posameznih komunističnih partij z vidika mednarodnih zahtev in linije borbe proti imperializmu in reakciji, da se na sejah Informbiroja izmenjajo izkušnje posameznih partij, istočasno po analizirajo razne napake in slabosti v cilju, da se iste odpravijo. Jugoslovanska partija ni ni-..vU odklanjala, da bi se na In-formbiroju diskutiralo o položaju v Jugoslaviji, o morebitnih napakah, ki naj bi obstajale v delu jugoslovanske komunistične partije. Vendar pa kritika napram jugoslovanski partiji ni bila izvršena na tej osnovi. Brez vednosti vodstva jugoslovanske partije je bila izdelana resolucija, ki je ugotavljala določene napake, kakor da bi te napake bile že raziskane in utemeljene, in se jugoslovanski partiji ni dalo absolutno možnosti, da bi o teh obtožbah, ki jih vsebuje resolucija, povedala svoje mnenje, odnosno da bi se skupno z jugoslovansko partijo o teh napakah diskutiralo. Sestanek Informbiroja, na katerem naj bi se odločalo o tej resoluciji, je jugoslovansko partijo postavil v položaj, da sploh ni imela možnosti, da o njej diskutira, ampak je bila postavljena samo pred izvršeno dejstvo, da jo sprejme ali ne. Postavljena je bila na zatožno klop za dejanja, ki jih ni nikoli izvršila. Vse ostate komunistične partije, razen boljševiške partije, ki je resolucijo sestavila, so isto v načelu že prej sprejele, ne da bi jo sploh preštudirale in mogle o njej razpravljati. Popolnoma jasno je, da pod takimi pogoji jugoslovanska komunistična partija ni mogla iti na zasedanje Informbiroja, ker bi s svojo prisotnostjo prišla še v težji položaj obsojenca, ki obsodbe ne more sprejeti, kakor je ni mogla sprejeti jugoslovanska komunistična partija, za dejanja, ki jih ni nikoli izvršila. Zato Jugoslavija ni šla na to zasedanje Informbiroja, ker pod takimi pogoji tudi ni mogla, braniti svoje časti in resnice napram krivičnim obtožbam, ki so bile proti njej izrečene. To naj bi torej pomenilo razbijanje enotnosti demokratične fronte in namerno osamitev Jugoslavije od ostalih denwkratič-nih držav. Takšen postopek je edinstven V zgodovin i delavskega gibanja in odgovornost za ustvarjeno situacijo lahko pade samo na tiste, ki so to resolucijo sestavili in sprejeli. Na Jugoslavijo ne pade zato nobena odgovornost, zato v ničemer ne more, držati očitek, da Jugoslavija razbija enotnost demokratične fronte in da se oddvaja od ostalih svetovnih demokratičnih sil. Ze samo dejstvo, da je Jugoslavija socialistična država, odnosno da z neverjetno naglim tempom izgrajuje socializem v svoji deželi, jo postavlja v skupno demokratično fronto in nihče je ne more iz nje izključiti. Notranja in zunanja politika Jugoslavije pa tudi jasno kaže, da nikjer ne obstaja kakršna koli tendenca, da bi sedanji voditelji Jugoslavije f tovarišem Titom na čelu skušali Jugoslavije ločiti od demokratične fronte, ampak dokazuje lahko samo nasprotno, da Jugoslavija čvrsto koraka na politični liniji enotnosti svetovnih demokratičnih sil in da, za Sovjetsko zvezo, predstavlja eno najmočnejših protiimperialističnih oporišč. Dogodki to jasno potrjujejo in v še večji meri bo to potrdil nadaljnji razvoj dogodkov, ki bo nujno moral dati prav Jugoslaviji, ki brani resnico, ker vsa gonja laži, ki se danes širijo v zvezi z Jugoslavijo, ne more imeti trajnega učinka. „Nacionalizem“ v Jugoslaviji In končno prihajamo k najbolj težki obtožbi o nacionalizmu, iz katerega naj bi vse ostalo izhajalo, odnosno vse ostale obtožbe naj bi bile rezultat nacionalistične politike, ki jo Jugoslavija vodi. Ravno ta obtožba se od strani raznih kritikov Jugoslavije v zadnjem času najmočneje, skoraj bi rekel, izključno poudarja. C e bi ta obtožba obveljala, potem bi prav gotovo kot nujna posledica sledilo vse ostalo. Videli pa smo, da vse ostale obtožbe absolutno ne držijo, potem ne more držati tudi ta poslednja■ Pa poglejmo nekoliko pobliie tudi to stvar, da si ustvarimo jasno sliko tudi v tem vprašanju in mirno vest, ko trdimo, da tudi ta obtožba ne odgovarja resnici. Poglejmo najprej, kako je Jugoslavija v svoji notranjosti rešila nacicmalno vprašanje. Jugoslavija je mnogo nacionalna dr-.—vii, čeravno so njeni narodi v jeziku, kulturi in zgodovinskem razvoju med seboj sorodni. Stara buržoazna kapitalistična Jugoslavija je bila država nacionalnega zatiranja, velikosrbska buržo-azija, ki je vodila politiko gospodarskega in narodnega zatiranja jugoslovanskih narodov in ni nikdar hotela uresničiti težnje narodov Jugoslavije po federalni ureditvi države in nacionalni samostojnosti posameznih narodov v njenem okviru. Nasprotno, stara buržoazna kapitalistična Jugoslavija ni niti priznavala obstoja vseh nacionalnih skupin, kot je bil primer z Makedonijo, ki jo je stara Jugoslavija enostavno krstila za Južno Srbijo. t Črnogorce se je ravno tako smatralo za Srbe, kvečjemu za nekakšno srbsko pleme z imenom Črnogorci. Bosni in Hercegovini se je odtekal njen poseben ekonomsko-politični in geografsko n nacionalni značaj, Slo- vence in Hrvate se je samo po imenu priznavalo za narod. Zato je bilo nacionalno vprašanje Jugoslavije eno bistvenih vprašanj revolucije in narodnoosvobodilne vojne, ki si je v vprašanju notranje ureditue Jugoslavije postavila osnovno za tilj federacijo in priznanje nacionalne samobitnosti in državne samostojnosti vseh narodov Jugoslavije v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije. Zato je tudi narodnoosvobodilna vojna imela tako globoke korenine v vseh jugoslovanskih narodih, ker so v njej videli tudi svojo nacionalno osvoboditev kot prvi pogoj socialne osvoboditve. Nacionalno vprašanje je nova Jugoslavija po naukih Lenina in Stalina o nacionalnem vprašanju temeljito rešila in zagotovila ■vsem jugoslovanskim narodom svoboden nacionalno-kultvmi in politično-držatmi razvoj v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije. Združitev vseh narodov Jugoslavije v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije je ustvarjena na prostovoljni osnovi v zavesti, da edino združeni v bratski skupnosti lahko ohranijo tudi svojo nacionalno neodvisnost. Vsi narodi Jugoslavije so si ustvarili svoje državne tvorbe in se prostovoljno podrejajo skupnemu vodstvu v okviru Federativne IjuSske republike Jugoslavije. Prvič v zgodovini si makedonski naroi gradi svojo državno samobitnost, Bosna in Hercegovina si ustvarjata svojo državno skupnost, pokrajine pa kot je Kosovo, Metohija in Vojvodina s svojim specifičnim, geograf-sko-ekonomskim in političnim nacionalnim položajem si izgrajujejo svojo avtonomno oblast. Srbija. Hrvatska, Slovenija in Črna gora tvorijo ravno tako samostojne državne edinice. Vsem narodnim manj&nam v Jugoslaviji so zagotovljene vse narodne pravice in uživajo popolno narodno enakopravnost z vsemi ostalimi narodi Jugcdfavije. Popolnejše rešitve nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji si ni mogoče zamisliti in nikjer ni mesta kakršnemu koli nacionalizmu ali nacional-šovi-nizmu. V Jugoslaviji ima oblast delovno ljudstvo Torej o nacionaVzmu V Jugoslaviji sami ni mogoče govbriti. Kako pa je z nacionalizmom Jugoslavije v odnosu do ostalih držav, torej v. odnosu 'do zunanje politike Jugoslavije. Ce vidimo, kako je Jugoslavija rešila nacionalno vprašanje v svoji notranjosti, kjer ni mesta za nacionalizem kakršne koli vrste, potem težko verjamemo, da bi na zunaj Jugoslavija vršila nacionalistično politiko. Ze samo dejstvo, da v Jugoslaviji sami ni več na oblasti buržoazno-kapitalistični razred, ki nujno poraja nicional-šovinizem, kot je v stari Jugoslaviji bila na oblasti velikosrbska buržoazija in ostale nacionalne buržoazije pri vsakem narodu, ki je tudi na zunaj u odnosu do ostalih narodov in držav nujno vodila nacionalistično politiko, pomeni, da so odstranjeni pogoji iz katerih se poraja nacionalizem. V novi Jugoslaviji je torej na oblasti delovno ljudstvo, ki je izničilo razredno oblast kapitali-ličite buržoazije, in s tem uniči- lo tudi vse objektivne in subjektivne pogoje, da bi nova Jugoslavija na znotraj kakor tudi na zunaj vodila kakršno koli nacionalistično politiko. Kljub temu pa poglejmo, kako je tudi s to obtožbo Si nacionalizmu Jugoslavije. Znano je, da je nova Jugoslavija že takoj v. začetku razvila močno zunanjo politničo akcijo sporazumov in sklepanja raznih prijateljskih pogočlb i ostalimi demokratičnimi državami, kakor tudi i Sovjetsko zvezo. Z nastankom nove Jugoslavije je na Balkanu, kjer je bilo vedno poprišče ostrih nacionalnih borb, ki so jih umetno gojile vladujoče kapitalistične klike v posameznih državah in preko katerih je svetovni imperializem izvajal politiko imperialističnega osvajanja Balkana, je nastala nova doba sodelovanja balkanskih narodov na osnovi spoštovanja neodvisnosti posameznih narodov, ko se je dokončno odvzela možnost svetovnemu imperializmu, da bi izvajal svoj vpliv na to področje. Jugoslavija je bila država, ki je po vojni največ doprinesla k 2bli-ianju. balkanskih narodov in k odstranjevanju vseh spornih vprašanj v. preteklosti. Jugoslavija ni vodila samo na političnem polju politiko bratskega sodelovanja in pomoči ostalim državam ljudske demokracije, tudi konkretno z materialno pomočjo je Jugoslavija pomagala državam ljudske demokracije prebroditi začetne težave povojne dobe. Jugoslavija je poslala Bolgariji, Albaniji, Madžarski, Romuniji, Češki pa tudi Poljski na deset tisoče vagonov žita, krompirja, mesa, čeravno je sama bila v težkih prehranjevalnih prilikah. Vendar so pa bile ostale države ie v slabšem položaju in je zato Jugoslavija nudila tem državam nesebično pomoč, ne da bi pri tem postavljala poprej kakršne koli pogoje o plačilu. Dajala je iskreno in pošteno, vedoč da s tem krepi demokratične tile v teh državah ter celotni demokratični blok. Prav gotovo pri tem ni Jugoslavije vodila nobena nacionalistična tendenca, ko je prepuščala posameznim državam, da vrnejo dobavljeno blago, kada+ pa8 morejo. Lepšega dokaza intemacionalizma od strani Jugoslavije mislim, da ni mogoče pričakovati. Pred vsemi temi dejstvi se očitek o nacionalizmu Jugoslavije razblini v nič in ostane samo še gola kleveta. Nacionalizem tistih hi kričijo proti Jugoslaviji Poglejmo pa, kako je s vprašanjem nacionalizma ravno pri tistih, ki tako glasno kričijo proti Jugoslaviji. Resolucija Informbiroja je sprožila neverjetno gonjo proti Jugoslaviji, ki je prešla okvire partijske kritike ter zavzela takšen obseg, da je zašla na področje meddržavnih odnosov. Iz gonje proti nekaterim voditeljem komunistične partije Jugoslavije se je razvila vsesplošna gonja proti Jugoslaviji kot državi in proti jugoslovanskemu narodu, ki se ni omejila samo na časopisno gonjo, ampak se je začela izražati v obliki raznih političnih in državnih ukrepov Jugoslaviji sosednih držav, katerih partije so podpisnice te resolucije. Najprej so začeli napadati jugoslovanske manjšine v Madžarski in Romuniji, ki so obsodile krivično gonjo proti Jugoslaviji. Začeli so zapirati voditelje jugoslovanskih manjšin, odvzeli protizakonito poslanski mandat zastopnikom jugoslovanske manjšine v parlamentu ter začeli izvajati čisto navaden policijski teror nad jugoslovanskimi narodnimi manjšinami z istimi metodami, ki so jih očitali jugoslovanskim voditeljem, da jih izvajajo nad svojim ljudstvom. Na Češkem in tudi na Poljskem so začeli preganjati in zapirati na tisoče jugoslovanskih vajencev> ki so se izrekli proti resoluciji Informbiroja, tako da so se morali vrniti v domovino. Začele so se razne gospodarske mere proti Jugoslaviji in ustvarilo se je takšno stanje, da so praktično razne prijateljske in trgovske pogodbe med temi državami in Jugoslavijo postale skoraj brezpredmetne. V tisku teh držav se je razvila besna gonja blatenja in laži proti novi Jugoslaviji, tako da je tem kritikom Jugoslavije prišla prav vsaka še tako iz trte izvita vest, ki so jo navadno razširjale razne imperialistične agencije proti Jugoslaviji, da jih je potem komunistični tisk teh držav z velikimi naslovi objavljal kot dokazni material proti Jugoslaviji. Se nikdar se niso ti kritiki nove Jugoslavije poskušali vsaj prepričati, ali kakšna vest odgovarja resnici, temveč so Se nasprotno tem lažnim vestem dodali ie svoja obvestila o položaju t! Jugoslaviji, ki so jih izdelali v uredništvih posameznih listov. In to naj bi bila boljševiška kritika in bratska pomoč jugoslovanski partiji, da popravi svoje napake, kritika, kakor oni izjavljajo, na liniji intemacionalizma, marksizma in leninizma itd. Kdaj smo še culi, da čisto navadna laž predstavlja nauk o marksizmu in leninizmu. Pa to še ni dovolj. V. Bolgariji so se začele pojavljati v.elikobblgarske; tendence do Makedonije na liniji bolgarske buržoazije, ki je zmeraj smatrala, da so Makedonci čisto navadni Bolgari, tako kot je stara velikosrbska Jugoslavija smatrala Makedonce za Srbe. Začelo se. je pisati, kako se preganjajo, «make-donski Bolgari)) v Jugoslaviji, Čes da se nad njimi izvaja teror in raznarodovanje. Malo prej smo govorili, kako je z vprašanjem Makedonije v Jugoslaviji.. Dejstvo je, da so bolgarski kritiki nove Jugoslavije enostavno zače- li zanikati, da sploh obstaja makedonski narod ter začeli razširjati staro nacional-šovinistično tezo velikobolgarske kapitalistične buržoazije o priključitvi Makedonije k Bolgariji. V Bolgariji obstaja tako zvana Pirinska Makedonija, kjer živi okoli 240.000 Makedoncev. Po sporazumu, ki je bil pred časom sklenjen med Bolgarijo in Jugoslavijo, bi ti Makedonci morali dobiti kulturno avtonomijo, šole v svojem lastnem jeziku, kakor tudi postopoma politično samoupravo. V ta namen so bili iz Makedonije poslani tja učitelji in profesorji, ker jih v Pirinski Makedoniji ni bilo na razpolago. Po resoluciji Informbiroja io enostavno pirin- sk im Makedoncem prepovedali šole v makedonskem jeziku, ukinili ves makedonski tisk in pregnali so učitelje nazaj v Jugoslavijo. Potem pa sami presodite, na kateri strani resnično obstaja nacionalizem. V tem primeru lahko samo pri Bolgarih. Podobne stvari se dogajajo tudi s strani Albanije. Takoj po resoluciji Informbiroja so Albanci planili po Jugoslovanih, ki so tedaj bili v Albaniji kot strokovnjaki in pomagali albanski ljudski republiki pri graditvi države. Takoj so jih izgnali iz države in istočasno odpovedali sporazum, ki je bil predčasno o tem sktenjen med Albanijo in Jugoslavijo. V Jugoslaviji živi albanska manjšina, ki uživa vse narodnostne pravice in enakopravnost Z ostalimi narodi Jugoslavije. Takoj po resoluciji Informbiroja so Albanci začeli razširjati med to manjšino nacional-šovinistično propagando o priključitvi tistih predelov, kjer ta manjšina živi, fc Albaniji. V Jugoslavijo pošiljajo celo oborožene skupine Albancev, ki naj s terorističnimi akcijami ustvarijo videz upora te albanske narodne manjšine proti »nacionalnemu zatiranjua od strani Jugoslavije, in istočasno zahtevajo njihovo »osvoboditev«. V sami Albaniji se je ponovno začela razširjati šovinistična gonja za Veliko Albanijo. To zopet dokažuje, da nacionalizem obstaja pri Albancih, ne pa v Jugoslaviji. Se lahko navedeno take primere. Na primer Komunistična partija Avstrije v nobenem primeru noče priznati pravice do samoodločbe Slovencev na Koroškem in njihove priključitve k Jugoslaviji, četudi Sovjetska zveza podpira zahtevo o priključitvi Koroške k Jugoslaviji. O tem vprašanju avstrijska komunistična partija zastopa popolnoma isto nacional-šovinistično stališče še z nacističnim duhom prepojene avstrijske buržoazije. Podobno stališče je tudi italijanske komunistične partije v odnosu do slovenskega nacionalnega vprašanja na Primorskem. Znano je stališče, ki ga italijanska partija zastopa do vprašanja Trsta, ki se bori za to, da bi bil Trst ponovno priključen k Italiji. Torej zopet na liniji nacionalšovinistične italijanske buržoazije. Tako je dejansko s tem tako zvanim nacionalizmom nove Jugoslavije. Priporočali bi vsem kritikom nove Jugch slavije, ki tako kričijo na njo, da vodi nacionalistično politiko, da prej pri sebi pogledajo, ali morda pri njih ni kaj v redu v zvezi z nacionalnim vprašanjem. Če bodo pošteno pogledali okoli sebe in v sebe, bodo potem videli, da nacionalizem dejansko obstaja pri njih, ne pa v JugosltU viji. Obupanci in osamljenci ki nimajo z ljudstvom nobenih vezi Uiss je težko verjeti, da so se bratske komunistične partije mogle sploh spustiti tako neodgovorno y takšno gonjo blatenja in laži proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Tako opevana principielnost, na osnovi katere so hoteli kritizirati napake Jugoslavije, je padla na takšno brezprincipielnost, da je ni primeri v zgodovini delavskega gibanja. V zadnjem času so se kritiki Jugoslavije vrgli na gonjo s podvojeno silo na posamezne voditelje jugoslovanske komunistične partije in države, da bi tako pomogli, kakor pravijo oni, zdravim silam v Jugoslaviji, da bi ločili te voditelje od ljudstva. Sploh se vsa ta gonja vrši pod geslom pomoči jugoslovanskim narodom, ki so sicer zdravi in pošteni, ki pa naj bi jih zavajali njihovi voditelji. Pri vsem tem si človek resno postavlja vprašanje, ali ti ljudje ,-rploh razumejo, kaj se dogaja v Jugoslaviji, kakšne naj bi Ifile te tako zvane zdrave sile, kakor oni pravijo, ki bi mogle vreči sedanje voditelje, pa četudi za ceno državljanske vojne? Ali so to morda razni Jovanoviči, Po-pivode, Goluboviči, Nikiči itd., ljudje, ki z zdravimi silami Jugoslavije nimajo nič opraviti. To so čisto navadni pustolovci, karieristi, politični špekulanti, ki se ustrašijo vsakih težkač, ki jih partija pred njih postavlja, kakor se je to z njimi že neštetokrat zgodilo te za časa narodno-osvo-bodilne vojne in ki so bili zaradi tega že večkrat mnogi od njih izključeni iz komunistične partije, ljudje, kateri bi v danem trenutku lahkp bili tudi na uslugo zapadnim imperialistom samo zato, da bi lahko zadostili svojim osebnim ambicijam. Torej ti so te tako zvane zdrave sile po mnenju kritikov Jugoslavije, ki naj bi morali vreči sedanje voditelje z vodstva nove Jugoslavije? Samo na žalost vseh teh kritikov in na srečo nove Jugoslavije je takšnih »zdravih stl» v Jugoslaviji le malo. To so čisto navadni obupanci in osamljenci, ki s svojim ljudstvom nimajo no- benih pezi. In končno, kako si ti kritiki Jugoslavije zamišljajo strmoglavljenje sedanjih voditeljev Jugoslavije? AH mislijo ti kritiki, da je Jugoslavija ena izmed južnoameriških republik, v katerih se vsak teden dogajajo državni udari po nalogu ameriških imperialistov, ko »i zaželijo novega generala na oblasti? Jugoslavija ni takšna dežela. Nova Jugoslavija je nastala v morju krvi in milijonov žrtev najboljših sinov pod vodstvom sedanjih voditeljev nove Jugoslavije, ki so z modrim vodstvom in t legendarno ne-ustraienostjo znali pripeljati svoje narode v svobodo in srečnejšo bodočnost. Ali vedo (i kritiki nove Jugoslavije, da predstavljajo Tito, Kardelj in ostali voditelji sedanje Jugoslavije poosebljenost vse herojske narodnoosvobodilne vojne jugoslovanskih narodov, aa so njihova imen« nerazdniž-Ijiva z najslavnejšo in junaška dobo v zgodovini jugoslovanskih narodovi Ali''je mogoče verjeti, da bi vsi ti ljudje, ki so bili do včeraj vzgled vsem zatiranim narodom, k oko se je treba boriti za svojo svobodo, naenkrat postali izdajalci in imperialistični hlapci, da so v štiriindvajsetih urah od včerajšnjih doslednih marksistov in leninistov in za kar ter e ni manjkalo hvale od istih današnjih kritikov, naenkrat postali buržoazni politiki? Ne, prav gotovo ne, to je mogoče samo v bujni fantaziji kritikov nove Jugoslavije. Pri tem ne mislim niti najmanj zmanjševati vodilne vloge in veHčine voditeljev Sovjetske zveze s tovarišem Stalinom na čelu, kakor bi nam morda hotel kdo zlobno podtikati. O tem sploh ne mislimo razpravljati, ker predstavlja Stalin za nas vse in za vse svobodoljubno človeštvo simbol svobode, neodvisnosti in lepšega življenja. Danes se pa mnogi poslužujejo imena Stalina, da bi za tem imenom zakrivali svoje izdajstvo nad delavskim in demokratičnim gibanjem, kot to vrši pri nas Vidali in nj&gova skupina. Bistvo ideološkega spora Navsezadnje se pa lahko vprašamo, čemu je bilo potem potrebno vse to in kakšni so bili razlogi, ki sp dovedli do resolucije Informbiroja, do sedanje situacije v zvezi z Jugoslavijo. Prav go-toto obstajajo tu razlogi za to, o katerih se je ie tudi govorilo. Vsa zunanja gonja, ki se vrši proti Jugoslaviji prav gotovo ne predstavlja bistva ideološkega spora, ki je nastal med jugoslovansko partijo in bol jšev iško partijo Sovjetske zveze. Eden od vzrokov je dejstvo, da je v razvoju zgodovina delavskega gibanja nastal nov moment in sicer, da poleg Sovjetske zveze, prve socialistične države na svetu, nastajajo nove socialistične države in ena izmed teh, ki si prva za Sovjetsko zvezo gradi socializem, je ravno Jugoslavija. Nastaja tu vprašanje odnosov med raznimi socialističnimi državami, kakor je obstajalo vedno vprašanje odnosa med starimi in novimi oblikami držav, ki so ncstajale v razvoju zgodovine človeštva. Kakor je nastalo vprašanje odnosov. med državami kapitalističnega sveta in prpe socialistične države na svetu. Sovjetske zveze, ko se je ona pojavila kot strar. nost, Jako nastaja danes vprašanje odnosov med več socialističnimi državami in nr-hovem skupnem odnosu do ostalega kapitalističnega sveta, davni vzrok, da je do vsega tega prišlo, je pa prav gotovo nerazumevanje jugoslovanske stvarnosti, nerazumevanje tega, da je v Jugoslaviji v okrilju narodno osvobodilne vojne bila izvršena socialna revolucij a, da je delovno ljudstvo Jugoslavije te v teku narodnoosvo- bodilne vojne zrušilo oblast izkoriščevalskega razreda kapitalistične buržoazije in si ustvarilo svojo ljudsko oblast in tako vse osnovne pogoje za izgradnjo socializma v deželi. V nobeni drugi državi ni v drugi svetovni vojni bila izvršena socialna revolucija. Ta se šele danes razvija v državah ljudskih demokracij in je zato tudi nerazumevanje, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Zato se danes skuša zanikati jugoslovansko stvarnost, skuša ge negirati socialno revolucijo in vse njene pridobitve v Jugoslaviji, vendar pa s papirnatimi resolucijami ni mogoče zanikati zgodovinskega dejstva, kakor tudi ni mogoče zanikati, da je ravno Jugoslavija s tem, da je izvršila socialno revolucijo v svoji deželi, prinesla nekaj novega v zakladnico marksizma in leninizma. In V tem je tudi spor, ali je res Jugoslavija doprinesla nekaj novega in v. čem je tisto, kar je novo in vredno, da se zabeleži kot razvojna pridobitev marksizma in leninizma. Prav gotovo je, da v.sak narod, ki izvrši revolucijo pod svojimi posebnimi pogoji, doprinese nekaj novega, ki začrtuje nadaljnjo splošno zakonitost razvoja celotne človeške družbe. kakor je doprinesla Jugoslavija, kakor do prinašajo in bodo doprinesli tisti, ki gredo in bodo šli skozi različne oblike in razdobja revolucije v socializem. Ne more držati mnenje, ki morda o tem vprašanju nekje obstaja, da je marksizem z oktobrsko revolucijo in z izgradnjo socializma v Sovjetski zvezi dosegel svoj vrhunec in da je. možno potem šablonsko uporabljati konkretne oblike revolucije in metode izgradnje socializma za vse narode in države enako. S takim stališčem se lahko samo negira dlalektičnost in možnost razvoja marksizma-leninizma in s tem sam nauk o marksizmu in leninizmu. To pa ni mogoče. Vsak narod gradi in si bo gradil socializem, sicer v skladu s splošnimi interesi mednarodne ga socializma, vendar pa pod svojimi specifičnimi pogoji ter bo splošna pravila in izkušnje ostalih narodov prikrojeval svojim svojstvenim prilikam in pri tem nadalje razvijal nauk o marksizmu in leninizmu. Pustolovec Vidali razbija enotnost tržaškega delovnega ljudstva Vsa ta sporna vprašanja (če so sporna) pa ni mogoče reševati z nekimi pavšalnimi ij> krivičnimi obtožbami napram Jugoslaviji, ampak samo z objektivnim in iskrenim pristopanjem k stvari. Razvoj dogodkov in izgradnje socializma v Jugoslaviji pa bo dokazal, da je Jugoslavija na pravilni poti in da so na napačni poti vsi t isti, ki danes tako besno kritizirajo novo Jugoslavijo. Predvsem se pa bo dokazalo, kako lažna je vsa obrekovalna gonja, ki se danes vrši proti Jugoslaviji, in osramočeni bodo tisti pred zgodovino, ki danes na široka usta kričijo proti novi Jugoslaviji. Vsa ta gonja povzroča nekatere težkoče jugoslovanskim narodom v borbi za socializem, n$ ntoi’e jih pa odvrniti od vztrajnosti in odločnosti, da v svoji deželi resnično izgradijo socializem. Se nikdar niso bili jugoslovanski narodi tako strnjeni in enotni, predvsem delavski razred pod vodstvom svoje komunistične partije in njenega CK KPJ s tovarišem Titom na čelu. Resnično zdrave sile so neomajno strnjene okoli tovariša Tita, ki jugoslovanske narode odločno in varno vodi v lepšo bodočnostr Tako govorijo dejstva o Jugoslaviji, pa jih obračaj, kakor ho-teš. Vse drugo, kar «e o Jugoslaviji v zvezi z resolucijo Informbiroja namerno širi, so samo klevete in laži, ki prav gotovo ne delajo čast mednarodnemu delavskemu gibanju, ampak samo ogromno škodujejo. Situacija v tržaškem demoleratičnem gibanju, ki je nastala po objavi resolucije Informbiroja, to najbolj jasno dokazuje, ko je brezvestni politični špekulant Vidali to resolucijo izrabil za razbijanje enotnosti tržaškega delavskega gibanja in razvijanje nacional-šovinistiinih tendenc med tržaškim proletariatom, ki dobiva svoj izraz v odnosu Trsta in njegove priključitve k Italiji na podobni liniji velikobolgarskih in albanskih tendenc, o katerih smo prej govorili. Vsako slabljenje in trganje vezi z novo demokratično in socialistično Jugoslavijo predstavlja za tržaško delavsko gibanje ogromno slabitev njegovih sil, ki imajo v novi Jugoslaviji veliko in neposredno pomoč na osnovi resničnega internacionaliz-ma ter predstavlja nevarnost, da postane plen vseh mogočih oportunističnih in nacional-šovinistič-nih vplivov, tujih elementov do odkritih razrednih sovražnikov in agentov reakcije, ki so se uspeli na kakršen koli način vtihotapiti v delavsko gibanje. V tej situaciji se tržaško delavsko gibanje lahko uspešno razvija in bori za spoštovanje mirovne pogodbe in resnično demokracijo na Tržaškem ozemlju le, če bo neposredno in tesno navezano na novo Jugoslavijo in od nje imelo vso pomoč. Zato je treba odvreči vsakršen dogmatičen in religiozen odnos do resolucije Informbiroja in pogumno pogledati resnici v oči, ker le resnica lahko predstavlja nauk o marksizmu in leninizmu. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Mako bomo volili I O postopku pri občinskih volitvah 31 t. m. Ker so občinske volitve zelo važna stvar, je potrebno, da so si volivci na jasnem tudi o osnovnih tehničnih straneh, n. pr. kako se voli, kaj je treba nesti s seboj na volišče, kako je z osebami, ki ne morejo same oddati svoj glas itd. Zato naj si slovenski volivci zapomnijo zaenkrat sledeče: Županstvo poskrbi, da se dostavi vsem volivnim upravičenem vsaj pet dni pred volitvami potrdilo o vpisu v volivni imenik, v katerem je navedeno volišče, kjer bo dotič' ni upravičenec volil. Kdor bi torej do torka 26. t. m. ne prejel potrdila, naj ga gre sam iskat na župan stvo, ki uraduje v ta namen v teku poslednjih pet dni pred volitvami od 9. do 17. ure. 'Prav tako naj gre na županstvo iskat duplikat on; upravičene, ki je potrdilo Ugubil ali pokvaril. Potrdilo o vpisu v volivni imenik je pokvarjeno, ako niso osebni podatki upravičenca v potrdilu navedeni pravilno ali ako je odtrgan odrezek potrdiin. Potrdilo o vpisu v volivni imenik služi volivcu kot dokaz, da je upravičen glasovati na določenem volišču, kjer bo moral predložiti votivnemu uradu svojo osebno izkaznico, opremljeno s sliko in omenjeno potrdilo, od katerega mu bo predsednik volivnega urada odtrgal odrezek. Ko greste na volile, prepričajte se še enkrat, če imate pri sebi osebno izkaznico in nepokvarjeno potrdilo o vpisu v volivni imenik. Vsak volivni upravičenec se mora zglasiti v nedeljo 31. t. m. osebno na yolišču, za katero je določen in mora sam, osebno, brez kakih posredovalcev oddati svoj glas. Samo osebe, ki so pohabljene ali drugače fizično onesposobljene, da bi same oddale svoj glas, gredo v volivno kabino lahko v spremstvu kakega svojega zaupnika, ki pa mora odda. ti glas po navodilu volivnega upravičenca. Tudi zaupnik invalida mora biti volivni upravičenec v do-tični občini. Ko pridete v volivni urad in se izkažete z' osebo izkaznico in s potrdilom o vpisu o volivni imenik, vam bo predsednik urada izročil svinčnik in glasovnico, ki mora biti opremljena z žigom volivnega urada in s podpisi dveh skruti-natorjev. Na gornjem robu glasovnice je natisnjenih 9 volivnih znakov vsfeh devetih strank, ki se borijo za mesta v goriškem občinskem svetu. Volivni znak Demokratične fronte Slovencev v Italiji je drugi v vrsti in pod njim so ime- Brezvestni,peki kaznovani ISTRA Trije brezvestni piranski peki, Baccarini Pietro, Martini Pietro in Petronio Mario so bili prijavljeni zaradi zelo slabe peke kruha. Kruh, ki so ga pekli, je bil slazo zmesen in še slabše pečen. Bili so kaznovani na podlagi odredbe št. 38, člen I, 2, 3 z globo vsak po 10.000 lir. Ce te globe ne plačajo, bodo morali napraviti 50 dni obveznega dela, da odslužijo prisojeno kazen. Naj bodo ti trije primeri brezvestnih pekov v resen opomin vsem ostalim pekom v okrožju. Iz tako dobre moke, kot je letos, bi lahko izdelovali res prvovrsten kruh. Pa se še najdejo «ljudje», ki jim ni mar ljudskega zdravja. Zato bi zaslužili še večjo in strožjo kazen, ker kvarijo tako dobro blago in obenem škodujejo ljudskemu zdravju. | na vseh njenih enajstih kandidatov. V volivni kabini je treba podčrtati s svinčnikom pravokotnik (V tem primeru je pravokotnik poleg kroga, v katerem so vpisane začetnice «DFS»). Ko prečrtate pravokotnik ste glasovali za vse svoje kandidate. Vsa druga znamenja Demokratično fronto Slovencev •bodo zastopali kot skrutinatorji na raznih voliščih v Gorici in okolici sledeči: 1. volišče: Ba-dali Alojz; 2. volišče: Bertossi Renato; 4. volišče: Birsa dr. Karel; 5. volišče: Kočijančič dr. Cvetko; 7. volišče: Bric Ivan; 8. volišče: Budihna Ciril; 10.: Jelinčič Mira; 13.: Plahuta Janka; 14.: Vižin Mirka; 20.: Jakončič' dr. Franc; 21.: Kolman Marija por. Pavlin; 25.: Winkler Vitomira; 26.: prof. Bednaržik Radivoj; 23.: Baša dr. Vlado; 30.: Zorn Stanko; 32.: Marušič Danilo; 35.: Bregant Vilma; 36.: Petejan Andrej; 37.: Dornik Vladimir; 38.: Winkler Vlasti-slava por. Rožič. križi ali kake čačke na glasovnici ali. celo poleg volivnega znaka ali imen kandidatov kake druge kandidatne liste bi povzročili neveljavnost glasovnice. Ako ima volivcev kake prav posebne razloge, da bi eden ali drugi izmed kandidatov izvoljen pred ostalimi, mu lahko da prednost ali preferenco na ta način, da napra- vi s svinčnikom znamenje križa v četverokotniku, ki je narisan poleg imena onega kandidata, kateremu hoče dati prednost. Zapomnite pa si dobro, da smete dati največ dva preferenčna glasova. Na dan volitev 31. oktobra se ne smejo več vršiti nikaka volivna zborovanja v javnih prostorih ali v prostorih, ki sq javnosti dostopni. V okolišču 200 m od vhoda na volišče pa se sploh ne sme vršiti nikaka volivna propaganda. Kdor ni volivni upravičenec, nima sploh dostopa na volišče. Z orožjem pa ne sme na volišče niti volivni upravičenec, niti član volivnega urada. Kdor je bil imenovan za skrutina-torja se tej funkciji brez upravičenega razloga ne more odpovedati in bi bil sodno kaznovan, ako bi se ne predstavil na svojem službenem mestu. Slovenske žene vabljene popoldne na sestanek Danes popoldne ob 3 priredi Zveza slovenskih žen v Gorici predvo-livni sestanek za članice in Slovenke sploh, na katerem se bo ženam raztolmačil program DFS in način, kako se voli. Nogometni trening na pevmskem igrišču Športno društvo v Pevmi opozarja mladince, ki niso izponili 18 let starosti in se želijo trenirati v nogometu, da bodo vsako sredo in petek ob 14.30 na pevmskem igrišču nogometne vaje. Vajence bo treniral učitelj nogometa. KINO VERDI. 15: «Beg», Eogart in Bacall VITTORIA. 15: «Zelena leta«, C. Co-burn in T. Drake. . CENTRALE. 15: «Obupanci», R. Scott in G. Ford. MODERNO. 15: «Skandai v Parizu«, S. Sanders in S. Hasso. EDEN. 15: »Železna maska«, Bennett. Policijska godba na Velikem trgu TRST Godba civilne policije iz Trsta bo imela danes ob 16 koncert na Velikem trgu. Na sporedu so dela skladateljev: Orlando, Rossini, Verdi, Wagner in Cajkovskij. Danes dopoldne -množični volivni sestanek DFS Demokratična fronta Slovencev vabi slovenske volivce v Gorici na množični volivni sestanek, ki bo danes zjutraj 24. t. m. s pričetkom ob 9.39 na njenem sedežu v ul. Montesanto 42. Obravnavala se bo važna snov v zvezi z občinskimi volitvami. Opcija za italijansko državljanstvo Goriška prefektura sporoča, da je razposlala vsem občinam navodila glede opcije za italijansko državljanstvo s strani oseb italijanskega občevalnega jezika, ki so bivale 10. junija 1940 ila ozemlju priključenem Grčiji. Interesenti, ki nameravajo ohraniti italijansko državljanstvo, se za pojasnila lahko obrnejo na pristojne občine. Prošnje za opcijo je čas vložiti na grškem konzulatu v Milanu najkasneje do 28. oktobra 1948. NESREČA PRI DELU Delavec Mario Picciulin, star 35 let iz ul. sv. Ivana 10, se je včeraj ponesrečil v ul. Randaccio, ko je prenašal po stopnicah neki material. Pri padcu je dobil močne udarce posebno v levo roko. Sprejeli so ga v bolnico Brigata Pavia. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 1. do 23. oktobra 1948 vsega 18 rojstev, 13 primerov smrti, 7 vknjiženih porok in 11 porok: Rojstva: Dramani Andreina, Bajc Jelka, Gherardi Sergej, Petejan Mi-rella, Makuc Darij, Bregant Flavij, Liepah Robert, Coceani Marina, Tom-masini Nives, Olivier Pavel, Kumar Jožef, Klanjšček Danilo, Gianesi Silvana, Volk Klavdij, Paoli Rudolf, Bajt Anton, D’Isep Tončka, Tomažin-čič Martin, Romanese Marija, Smrti: 64-Ietna gospodinja Humar por. Leban Katarina, 59-letni upokojenec drž. železnic Vižintin Jakob, 68-letni mizar Milost Ivan, 77-letni zidar Pecorari Anton, 61-letni delavec Planis Josip, 4 mesece stara Marija Grazia Rusjan, 60-lgtni upokojenec Rui Aristide, 45-letnr trgovec Corte Viktor, 26-letna frizerka Balia-ben Silvija, Vknjižene poroke: uradnik Laciri-gnola Mihael in gospodinja Manfredi Rita, računovodja Castrucci-Marziaii Anton in zasebna uradnica Tatti Renata, obrtnik Scalettari Bruno in uradnica Perini Ana, obrtnik Giova-nella Lucijan in zasebna uradnica Car-gnel Maggiorina, agent civ. policije Narduzzi Adelchi in tkalka Marega Agidija, mizar Legiša Srečško in bolničarka Nanut Pavlina, mizar Leban Andrej in gospodinja Bensa Štefanija. Poroke: kmetovalec Grion Longino in gospodinja Gabrielčič Dora, delavec Franco Avrellj in gospodinja Gravnar Marija, agent civ. policije Kandus DorCe in gospodinja Paluzza-no Elda, uradnik Marcioni Lucijan in uradnica Kuštrin Nada, uradnik drž. železnic Fogari Marino in učiteljica Bernabeo Sabina, mehaničar Olivo Alojz in gospodinja Zitter Giorgina, kmetovalec Orzan Ernest in tkalka Longo Terezija,, drž. uradnik Chiozza Anton in učiteljica Ceschia Marija, agent civ. policije Hrast Ludvik in šivilja Cenčič Irma, trgovec Longo-bardo Karel in gospodinja Lodi Sara, voznik Pesenti Alojz in šivilja Bulfon Elda. Mirno in vedro pričakujemo občinske i/oUti/g Volivna kampanja je dosegla svoj vrhunec V tem predzadnjem tednu pred občinskimi volitvami se je volivna kampanja v Gorici in njeni najbližji okolici dan za dnem stopnjevala in je sedaj nekako dosegla svoj vrhunec. Sestanki, shodi na prostem, papirnata propaganda, tiskovne polemike, tehnične priprave itd. se vrstijo v občutno napetem ozračju. Vsaka kandidatna lista je pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči. Kaj nam bo prinesel prihodnji teden, ki ba zadnji pred 31. oktobrom, še ne vemo, toda pri nas predstavlja nekaj novega, živega in svojstvenega vsak korak naprej v tej borbi, ki ima drugačen potek in ton kakor v vseh drugih občinah države. Mesto, kakor vasi, se je silno razgibalo. Tu je na delu množica strank, od katerih se vsaka sili v ospredje kakor bolje zna in vnaša zmedo, da ne bo nič čudnega, ako ob pravem času ne bo vedel meščan komu oddati svoj glas. Naj-večje zmede pa je seveda krivo dejstvo, da bodo tokrat hočeš nočeš tudi Slovenci volili svoje kandidate za občinski svet. In teh se italijanski nacionalisti boje kakor pošasti, dasiravno Slovenci ne ogrožajo nikogar in tudi s svojimi zahtevami nočejo nikomur nič odvzeti, ampak le priti do svojih življenjskih potreb. A ker drugega ne morejo oporekati, pravijo, da vsaka slovenska zahteva predstavlja že kot taka, kot slovenska namreč, žalitev if° V janstva. T' povsem drugem razP°°_ ženju se nam predstavlja 9ons okolica, ki je enotna, zato m'*n‘ dušno in vedro pričakuje voli e ^ ki bodo napravile konec netivojt-ni upravi. Lahko bi zaključili, sta postala protagonista te voM* borbe na eni strani mesto, na dru gi pa okolica. V petek zvečer so imeli mnoii ni sestanek v Pevmi. Udeležba J bila zelo velika tako volivce« 1 Pevme kakor iz Oslavja in *u t razprava izredno živahna. Po uvo ni besedi domačega kandidata D > je kandidat iz Podgore prinesel n dan nekaj politične zgodovine časov, ko je obstajala občina Podgora s Pevmo, Oslavje > St. Mavrom in takrat tudi^ ? . botinom. Nato je naštel, kakšne z® teve ima danes ta del go riške o lice do svoje mestne uprave, teri je priključen. Udeleženci so zanimanjem sledili razlaganju P grama DFS in odobravali vse gove točke. Nekateri so zasWWL vprašanja glede programa in ^ volivnega postopka, ki jim Je razložen na tabli. Tako poteka volivna kampanj med goriškimi Slovenci, ki dočakati volitve vsestransko Prt pravljeni. To si štejejo v svoj dolžnost, kajti le po izvršenih nostih jim bo dano izvajati in vati njih pravice. VČERAJŠNJE KULTURNE PRIREDITVE V OKVIRU KOPRSKE RAZSTAVE Otuoriteu slikarske razstaue u palači Tacco KULTURNA PRIREDITEV V GLEDALIŠČU RISTORI KOPER, 23. — Danes ob 17 je bila svečana otvoritev v palači nTacco» v Kopru v okviru kulturnih prireditev ob razstavi gospodarske delavnosti Istrskega okrožja razstave sodobne skupine slikarskih in kiparskih del skupine umetnikov Tržaškega ozemlja, ki jo sestavljajo: Cesar. Coceani, Černigoj, Černe, Fonda, Hlavaty, Lukežič, Maovaz, Saksida, Spacal in Vogrič. Razstavo je otvoril tov. Laurenti, tajnik okrožnega ljudskega odbora za Istrsko okrožje, ki je t>oudaril skrb ljudske oblasti za kulturni napredek prebivalstva in pohvalil razstavljajoče umetnike ter pozdravil goste in posebej podčrtal, da se je zadnja slikarska razstava v Kopru vršila pred davnimi 30 leti. Tov. Hlavaty se je v imenu vseh razstavljajočih umetnikov zahvalil predstavnikom ljudske oblasti. Nato so si navzoči ogledati razstavljena dela. Obširni prikaz, razstave bomo objavili prihodnjič. KOPER, 23. — Nocoj je bila v gledališču «Ristori» v Kopru kulturna prireditev, pri kateri so sodelovali: učiteljski pevski zbor pod vodstvom lov .prof. Srečka Kumarja, učiteljska baletna skupina in folklorna skupina iz Medulina v Istri, ki je izvajala znameniti istrski narodni ples «balun» in komorni pevski radijski z bor* iz Trsta. Folklorna skupina iz Medulina je bila posebno navdušeno pozdravljena in žela izredno priznanje navzočega občinstva, prav tako tudi komorni pevski zbor iz Trsta, ki je moral nekatere pesmi večkrat ponoviti. Po predstavi pa je ladja aVidan, ki je priplula iz Pirana, odpeljala I številne goste iz Kopra v Sv. Nikolaj, kjer bo zabavni večer. Ker je bilo preveč gostov in niso mogli vsi na ladjo, so se gosti morali voziti v Sv. Nikolaj s številnimi motornimi čolni. Jutri popoldne ob 15 uri bo folklorna skupina iz Medulina ie enkrat izvajala istrski «baiun» na prostem, na prostoru pred vhodom na razstavo gospodarske delavnosti, ki se tega dne tudi zaključuje. POSEBNA RAZSTAVA Pod geslom «Tako smo delali» je v dvorani nad Loggio na Titovem trgu stalna razstava v grafikonih številkah in fotografijah o uspehih dvomesečnega tekmovanja obeh okrajev. Program današnjih prireditev Ob 9 fizkulturne tekme. Ob 10.30 koncert godbe na Glavnem trgu. Ob 15 ’ fizkulturne tekme. Popoldne in zvečer ljudsko rajanje pozno v noč. V Sv. Nikolaju zvečer pias in zabava. V Ljudskem domu predavanje o vrtnarstvu. Urnik parnikov Koper -Trst za nedeljo 24. t. m. Za nedeljo 24. X., ko bo slovesno zaključena razstava gospodarske dejavnosti jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, bo organiziran poseben ojačen pomorski promet Koper-Trst in obratno po naslednjem urniku: Iz Kopru parnik «Itala»: 6.30, 9.13 in 17.20. Motoma jadrnica «Le-vante»: 7.45, »11.30, »14.30. »19. Iz Trsta, parnik vltala»: 7.45, 11.30, 14.15 in 18.30. Motorna jadrnica «Levante»: »10, »13, »15.45 in 20.15. ISTRSKI PIVEV IV I I< —- ‘ ■■ ■ ^ PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU ■ ULICA C. BATTISTI 3Q1/q PRITL. ■ TIL. 2? Po obisku v Jugoslaviji „V Jugoslaviji žive delavci bolje kakor v Trstu, so bolj spoštovani in bolje preskrbljeni v primerih bolezni in nesreče To so posebno poudarjali delavci iz istrskega okrožja, ki so bili na desetdnevnem izletu po raznih krajih Jugoslavije. Izlet je organiziral okrožni odbor Enotnih sindikatov ln se ga je udeležilo 19 delavcev in delavk iz raznih tovarn in obratov v okrožju. Radi bi bili slišali naravnost od udeležencev samih, kaj so videli in kakšne vtise so dobili, zato smo se pridružili rieioterim tovarišem, ki so šli, da jih sprejmejo na sedežu okrožnih sindikatov. Nikakor niso mogli prehvaliti navdušenja, s jčaterim...so bili sprejeti od tovarišev v Jugoslaviji ob prihodu. Pri prvin sreča-' njih s tovarniškimi delavci jih je presenetilo tovavi;tvo, ki vlada med delavstvom in ravnatelji tovarn. Delavec danes ne trepeče, če vidi, da prihaja direktor, kot je bilo to v Italiji, ampak je še vesel, ker ve, da mu bo dal le pomoč in vzpodbudo. V ostalem pa je tudi vodja tovarne le delavec, ki razume vs» težave in potrebe delavstva Večina udeležencev izleta je bila prvič v Jugoslaviji. Mogoče je bil v njih še vtis nekdanje propagande, ki jo je faiiztm tako besno razvijal in širil med delavstvom, da je v Jugoslaviji še na pol barbarstvo, umazanost in nekulturnost. Sedaj pa so sami videli, da je ravno narobe. Več naenkrat jih je pripovedovalo, kako tam nosijo delavci v žepih knjige, časopise in beležnice. V prostih urah ne zapravljajo ča-a po kavarnah z • igranjem kart, ampak gredo v čitalnice, in tam študirajo in ge učijo. Q čistoči so vedeli povedati, da je naravnost vzorna. Tam ni uradnikov v nekdanjem pomenu besede. Ko uslužbenci in nameščenci dokončajo delo v uradih, vzamejo lopate, krampe in samokolnice ter gredo na prostovoljno delo k obno- vi. Prostovoljni delovni polet je občuten. V tovarnah in industrij- | skih obratih delajo vse po normah. Danes ne more delavec več postajati in vseeno dobiti plačo. Več ko napravi, yeč plačila dobi. Skoro vse tovarne in ‘industrijska podjetja so že dosegla plan za letošnje leto in sedaj delajo že za leto 1949. Za prehrano delavstva je zelo dobro preskrbljeno. Tisti, Jd stanujejo v bližini doma, hodijo na hrano domov, oddaljenejši pa imajo skupne menze v tovarni sami. V teh menzah ylada največja čistoča. Nekaj so takoj opazili: delavci po tovarnah' in obratih ne stojijo na cementnem tlaku, ampak imajo pode iz lesenih desk, kar jih varuje pred boleznimi. Na vprašanje, če bi se dalo tudi pri nas uvesti delo tako or- ISTRSKI VOLI NA RAZSTAVI V KOPRU r JUTRI OB 15 NA STADIONU „Majslori s mora“ fnoti Ponziam Lj. Tekma za jugoslovansko prvenstvo, ki bi morala biti včeraj na stadionu je bila preložena na jutri paradi preutrujenosti igralcev Hajduka, ki so po dvodnevnem potovanju prišli v Trst. ■Govoriti o Hajduku bi bilo pač odfcefi. Nobena izmed jugoslovanskih enajstoric, ki so bile doslej v 'Trstu, niso zaslužile tolike simpatije, kot si jih je zaslužil splitski Hajduk. Včeraj smo javili, da bo izšla brbšura o nogometnem klubu Ponziana Lj. Prelistajoč brošuro, čitamo tudi o Hajduku, in sicer: Zaradi dveh razlogov moramo omeniti splitskega Hajduka med najboljšimi enajstoricami prvenstva. Prvič zaradi tega, ker je ta enajstorica ohranila svoje staro in slavno ime, s katerim je skozi desetletja sodelovala na prvenstvih in postala slavna tudi izven mej domovine, ter drugič, ker je bil prav Hajduk tisti, ki se je prvi predstavil v Trstu s svojo tehniko. Ta enajstorica je po vsej pravici «ljubljeni otrok Dalmacije», kajti samo na ta način si lahko razložimo fenomen, da pride bodrit na igrišče tudi do 18.000 gledalcev od 40.000, kolikor jih šteje Split. Nedvomno predstav- lja danes Hajduk enajstorico, ki ima največ simpatij s strani občinstva. V športni zgodovini Hajduka je postal večkrat prvak države in je bil in je še prava ivornica nogometašev. Iz njegove šole so izšli znani igralci kot,brata Jožo in Frane Matošič, Kragič, Culič, Bonačič, Broketa, Kokeza in prav letos plavolasi Vukas, ki smo ga občudovali v Trstu v tekmi proti madžarski sindikalni reprezentanci. Zaradi svoje odlične igre, polne številnih in duhovitih kombinacij ter odlične tehnike, so si splitski igralci kaj kmalu zaslužili pridevek iimajstori s mora», pridevek, pod katerim so postali znani in slavni in ki pomeni strah in trepet vseh enajstoric. IZŠLA JR BROŠURA O N. K. PONZIANA LJ. V elegantni tipografitni opremi je včeraj iišla hroSura, v kateri najdemo na prvi strani članek z naslovom »Kako In zakaj je bila ustanovljena Ponziana Ljublteljli, Nato sledi biografija s slikami vseh Igralcev I. moštva: Parole, Se-galle, Valcareggija, novih pridobl-ter Malakerja, Presellija, Polaka in drugih. Končno pa seznani brošura Cita-telje tudi z jugoslovanskimi enajstoricami, ki sodelujejo na letošnjem državnem prvenstvu. Brošuro toplo priporočamo vsem ljubiteljem nogometa. Na prodaj je v vseh prodajalnah časopisov po izredno nizki ceni SO lir. Današnji športni spored NOGOMET PRVENSTVO TR2ASKEGA OZEMLJA Igrišče v Boljuncu - ob 9 Pon-ziana-Aurora; ob 11, Dreher-Ar-rigoni; ob 14.30, Skedenj-Piran; igrišče v Trebčah ob 14.30, Milje-Pristaniščniki; igrišče v Ankaranu ob 9.30, Tovarna strojev. Ko-šttilunga; ob 14.30, OMMSA-Mag-dalena; v Izoli ob 14, Meduza-Rojan; v Umagu ob 14, Umag-Sv. Ana. OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO Igrišče CRDA ob 14, Arzenal-Nabrežina; igrišče na Proseku ob 14.30, Primorje P. K-Col 1LVA; | igrišče v Trebčah ob 9, INAM-Kolonja; ob 13, Greta-Rocol; igrišče v Nabrežini ob 10, Sv. Mar-ko-Montebello; ob 15, Vesrui-Trebče. ODBOJKA Na igrišču «Tomažiča» se bo danes zjutraj nadaljeval turnir pokal Tiskarjev s sledečim urnikom: ob S.30, D SZ ES-Tovarna strojev; ob 9, Col ILVA-Elektra; ob 9.30, Dijaško FD-Arzcnal; ob 10, Sv. Marko-Tomažič; ob 11, Tiskarji-Gretn. BALINCANJE Semifinalne tekme za «Ukmarjev pokal»; igrišče Giardinetto ob 10, Montefiascone C-Konop-Ijama D; igrišče Kolonja ob 15, Američana B proti zmagovalcu; igrišče Montefiascone ob 15, Ve-spitcci B-Tomažič; igrišče Američana ob 15, Kolonja E-Konop-Ijarna A; igrišče Baldon od 15, Col B-Vespucci A. Danes ob 15 bo v Prosvetnem domu na Opčinah telovadna akademija NASTOPAJO ČLANI TELOVADNE REPREZENTANCE TRŽAŠKEGA OZEMLJA NA VSEH ORODJIH IN PA TELOVADCI IN TELOVADKE, KI SO NASTOPILI V PRAGI IN BOLOGNI ZANIMIVO PRIREDITEV PRIPOROČAMO VSEM Kkipa Trata na III. mentii Kolesarska dirka v čast kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije Po enodnevnem odmoru, ki so ga imeli tekmovalci v Sarajevu, je bila v petek na sporedu 5. etapa velike kolesarske dirke po Jugoslaviji. Na 184 km dolgi progi Sarajevo-Doboj je v precej ostri konkurenci zmagal Bat. Ta proga je bila do sedaj najdaljša in najtežja, saj je bila zaradi deževja v prejšnjih dn^h skrajno razmočena, poleg tega pa je bila tudi kamnita. Tudi v tej etapi se sicer rutinirani Poredski ni mogel uveljaviti, kajti na vsem tem tekmovanju ga je spremljala neverjetna smola; imel je namreč neprestane defekte, zaradi česar je mnogo izgubil na času. V drugi skupini so vozili Zorič, Strain, S. Ješič, Todorovič, Celešnik in Pokupec. Najhujša borba je bila med Zoričem in Strainom, medtem ko se je Slovencu Celesniku 20 km pred ciljem pokvarilo kolo, in tako prispel deveti na cilj. Kljub temu da v vrstnem redu posameznikov po peti etapi še vedno vodita Strain in Zorič, je včerajšnja zmaga odličnega Bata oba konkurenta spravila v precej neugoden položaj. Vrstm red. posameznikov v peti etapi: Bat 6:34,27; Zorič 6:46,09; Strain 6:46,09. Sledijo: Todorovič, S. Ješič in Mičič, ki so beležili isti čas. Na devetem mestu je Celesnik s časom 6:54,35. Vrstni red posameznikov po peti etapi: Strain 28:44,20; Zorič 28:27,13; Todorovič 28:29,37; Bat 28:33,14; Mičič 29:10,44; Poredski 29:47,19: Celesnik 29:51,19. Vrstni red ekip po peti etapi: Srbija I. 86:07,34; Hrvatska I. 87:06,48; Trst 90:51,00; grbija II. 91:08,41; Hrvatska II. 92:51,51. ganizirano in načrtno, so odgovorili, da so za to dani vsi pogoji, treba bi bilo le dvigniti delovno zavest. Da tega ni, je vzrok bližina Trsta, ki nekatere nezavedne in sebične ie vedno privlačuje, da rajši hodijo’pdmagat našim sovražnikom, kot pa bi svoje m&či posvetili izgradnji v domačem kraju. Tovariši so bili presenečeni/ ko so videli, da ni bilo nikjer po cestah otroi; v potepanju in zapravljanju časa. Vsi so v šolah, ali vrtcih, kjer • se učijo in vzgajajo. V neki tovarni \oiva so videli otroke igrati damo in šah. Tu so imeli na razpolago tudi veliko knjižnico. Povsod so opazili, da se vzgoji otrok posveča velika skrb. Na poti iz Beograda v Zagreb so si ogledali tudi znano avtocesto in mlade graditelje ter občudovali elan teh mladinskih brigad. Tudi ko dežuje, ne odnehajo z deli. Delajo pojoč in dnevno prekašajo delovne norme. Med delom so jih slišali neprestano vzklikati: «Za koga delamo? Za našega Tita! Za koga še? Za naše ljudstvo! Za koga tudi? Za nas same! Zakaj še? Za socializem! Brigade, na juriš! Živele mladinske brigade!« Obiskali' so tudi rojstni kraj tov. Tila v Hrvatskem Zagorju. V Zagrebu so pregledali tovarne strojev. Stroji iz teh tovarn služijo danes vsemu liudstvu in ne kot nekdaj za špekulativne namene nekaterih posameznikov. Po vseh tovarnah in obratih, ki so jih obiskali, so videli velike slike Stalina, Tita, Marxa. Lenina, Kardelja in drugih delavskih voditeljev. Srečali so tudi italijanske delavce, ki pomagajo pri obnovi porušenih vasi in mest. Bili so zelo zadovoljni. Imajo svoja društva, krožke, čitalnice. Se nekaj smo hoteli vedeti od teh tovarišev, Ce so kje opazili, da bi bile napake, kot jih očitajo Jugoslaviji in njenim voditeljem v- znani resoluciji Informbiroja. Ce tam v tako pospešenem tempu gradijo, in gradijo velike stvari, ne more biti govora o takih napakah. Saj samo ljudstvo pravi, da bo delo dokazalo, da so na pravi poti. Prej ali slej bo prišla resnica na dan. Se veliko novih stvari bi nam bili radi povedali, tako so bili zadovoljni z izletom. Tako, da so X Novem mestu videli y neki čitalnici na 30 mizah časopise vseh jezikov, v tovarnah grafikone, katere ima vsak posamezni delavec, ki kažejo, koliko je že napravil. Po teh grafikonih je tudi odmerjena plača, več ko napravi, več dobi. Veliko od vsega, kar so videt!, bi se dalo tudi pri nas uvesti, tako norme, da bi bil delavec plačan po delu. Tovarištvo, ki so ga tam opazili, pa bodo na vsak način uvedli tudi tu. Vsi zadovoljni so se poslavljali z željo, da'bi čini prej radi ponovno obiskali Jugoslavijo. Obvestila Odsek za trgovino in preskrbo pri okrožnem izvršilnem LO je izdal sprremembo o mletju žita in dopolnilno odredbo o klanju živine. V zvezi z odredbo o ureditvi mletja žita in o plačevanju mlev-nine, ki je bila dostavljena vsem interesentom dne 5.VIII.48. sporočamo, da je oddelek za trgovino in preskrbo pri istrskem okrožnem LO v Kopru po členu 4. iste odredbe, izdal sledečo spremembo: za 100 kg pšenice, ječmena, ali rži, 1800 lir ne pa 180 lir; za 100 kg koruze 1530 lir ne pa 153 lir. * * * V zvezi z odredbo o klanju goveje živine z dne 31.1.48. in v zvezi s členom 11 te odredbe je izdal istrski okrožni LO — oddelek za trgovino in preskrbo v Kopru sledeča navodila: 1.) Dopolnjuje se člen 2 te odredbe s tem, da se zabranjuje svobodni nakjip in klanje poleg goveje živine, tudi prašičev. KRKAVČE Zaznamujemo napredek tudi v naši vasi Radi bi prišli tudi pri nas do zadružnega doma, pa nam manjka potrebnih sredstev. Vendar smo s pripravljalnimi deli že pričeli. Ce ne bo mogoče drugače, bomo za sedaj zgradili le manjši Ljudski dom, za katerega imamo že pripravljenega nekaj gradbenega materiala. Ustanovili smo v ta namen petčlanski odbor, v katerem odgovarjajo posamezni člani za prevoz kamenja in voznike, za stik z oblastmi v Kopru, za organizacijo delovne prostovoljne sile v vasi in dva za zidarska in druga dela. Mladina bo udarniško pripravljala kamenje in tudi pomagala pri gradnji. Pripomniti moramo, da je naša mladina polna dobre volje, le dobrega vodstva še nima. To so za sedaj naši načrti za izboljšanje. Ce pa nam bodo priskočile na pomoč še naše oblasti, bomo pa zgradili namesto ljudskega, zadružni dom. S trgatvijo smo zelo zadovoljni, ker bomo imeli več vina kot lani. Tudi smo vsa dela v vinogradih izvršili pravočasno. Sedaj pa pripravljamo setev pšenice. Semena imamo sami dovolj in tudi zdravega, ker imamo to prednost, da niso bili naši posevki napadeni od snet-ljivosti. To pa radi naše višinske lege. Tako bomo izvršili vsa dela v zelo ugodnih pogojih in upamo, da bosta naš trud in skrb za dobro setev prihodnje leto poplačana z bogatim pridelkom. D. .T. ŠMARJE Z delom v skupnosti za boljše življenje Težko nam je bilo, ko snl0,^e barbarskem razkazovanju kulture ostali brez strehe na? ® vo. Sto tri in štirideset druži'1 ... imelo kam položiti glave, P° ** kem uničenju naše vasi. P° 0>. boditvi smo dobili pet lesenih rak in smo iz teh napravili s» ' Eno smo določili za šolo, ostale ^ za stanovanja. Pomagali smo si toliko, da smo spravili vseh družin v te barake in ie 17 hiš, ki so bile le deloma šene. _ ? Ni kazalo drugega, kot P1"1 delom. Nismo se ustrašili žvlieV naporov. Ni klonila naša up0^.c moq, četudi postavljena pred & težko preizkušnjo. Te dni sm° liko govorili o našem delu. Z gradnjo zadružnega cZg, se nam odpirajo sedaj še druge trebe. In ne bomo šli preko Ker nimamo primernih. hlev0° : našo mlečno živino, bomo pričeli tudi z gradnjo zadru*ne.. hleva. Enako potrebna nam 3e zadružna klet, katero bomo tudi tudi ra- zgradili. Rešili smo s s^cuPn^rn''hi pori najtežji stanovanjski Pr0'e tako, da so danes že vse drU“1 ^ pod lastno streho, rešili bomo vse nadaljnje. ^ V poljedelstvu in vviogradnis imamo načrt povišati za pol°y' . sedanje pridelke. To bomo ^°se v0 z boljšo in naprednejšo ob JLa. vinogradov in sadnega drevja. ^ mo pa tudi možnosti nasaditi se srn« liko trt kot jih imamo sedaj- V letih največjih težav . ustvarili v naši vasi in med H s stvom veliko razumevanje, da skupnimi močmi dosti laže p'^ ;e govati vse težave. Tako smo t«1 govorili o ustanovitvi obdelova zadruge. Naša dobra volja, ki je vedno spremljala skozi vse ^ žave, bo tudi tu pokazala, mo tudi v tem dobro napraviIt- PUCE Praznovali smo obletnico vstopa 13 družiniz KoštahoJJ V četrtek smo slovesno Pra^rll. vali prvo obletnico vstopa 13 “ j žin iz Koštabone v našo s*cupl^rtj. Proslava je bila v Koštaboni z ^ žena s kulturno prireditvijo. e^. lovala je dramatska skupin8’ P . ski zbor in godba, vse tli vistan^.. ljene iz naše zadružne skVpj°oSt Iz okraja je prišel za to priio2ng0. tovariš, ki je imel priložnostni vor. „e Da tega pomembnega i>raznika občutimo samo mi zadružniki. -z kazuje udeležba čez 2500 ljudl kj bližnjih in daljnih vasi okrajai so prišli tudi z namenom, da via*J Ki dii° naše zadružno življenje. ProS ,je-je izzvenela v navdušeno man stacijo zadružnega mišljenja. * * * Setveni plan naše zadruge leto 1948—49 gli. Te dni bomo pričeli s setvijo mine .To je za vse naše zat*rliznvjii velik dogodek, ker smo naPra ^0 J« plan zvišanja setvene Površin.^,nico itoV. bon1<’ leto smo imeli obsejanega s pšeIJ 12 ha in smo pridelali 200 s*° ali 17 stotov na ha. Letos pa ^ zvišali površino na 30 ha, ker dobili na razpolago zapuščeno f ^ Ijišče na bivših koprskih s Posejali bomo 22 ha z vrsto tana», ostalih osem ha pa z dom belo pšenico. Tako mislimo, da v mo tudi v tem uspeli pridd3 prihodnjem kmetijskem trebnega žita za vse naše za vo nike, in še za oddajo za na drugih potrebščin. lil Primorski dnevnik* UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, 111. nad. — Telefon št. 93-808. — UPKAVA: ULICA K. MANNA %t. M — Telefon 27-847 In 27-947. OGLASI- od 8 30-12 In od 15-18, tel. 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 40. flnarično-pravni 60, osmrtnice 70 lir. J Poštni tekoči r^čun za STO-ZVUt »Založništvo Primorski dr.evnlk«, Trst Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugollr; FLRJ: 55. 165 330, t50 ll-r~74; za FLRJ: »Primorski dnevniki*, uprava: Ljubljana 6-90601'