ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 . 359—363 . 359 
( ~ K a t j a Š t u r m - S c h n a b l • ;• 
SLOVENSKI-NARODNI PREPOROD IN NJEGOVI 
NEPOSREDNI ODNOSI S FRANCOSKIM 
: RAZSVETLJENSTVOM IN JANZENIZMOM ' 
Nastanek knjižnega jezika je osnovni pogoj za nastanek modernega na­
roda. Pri Slovencih-datiramo ta kvalitetni prehod v dobo protestantske refor­
macije v 16. stoletju. Protestantizem kot versko reformacijsko gibanje ni imel 
narodnostnih ciljev. Kar pa se tiče zgodovinskega razvoja, je imelo to gibanje 
v Sloveniji velik pomen, saj so njegovi predstavniki ustvarili slovenski knjižni 
jezik, da so mogli zadostiti praktičnim potrebam. Dodati moramo še tesno sode­
lovanje med Slovenci in Hrvati (Matija Vlačić.Ilirik 1520—1575) znotraj refor­
macijskega'gibanja. In prav to sodelovanje je v zavéstiVzpostavilo zgodovinsko 
kontinuiteto, narodovo identiteto ter kulturno in jezikovno sorodnost Južnih 
Slovanov. Vse.to je postavilo trdne temelje za kulturni narodni razvoj. Ta raz­
voj pa je močno zavrla katoliška protireformacija. Represalije katoliške Cerkve 
in Habsburžanov niso mogle odtujiti vseh kulturnih pridobitev; čeprav je 17. 
stoletje temno obdobje v kulturni zgodovini Slovencev, jé ostala predispozicija 
za nadaljnji razvoj. Tako so v 18. stoletju Slovenci lahko naredili nov kvalite­
ten korak v narodnem razvoju. ' 
Za časa razsvetljenstva so družbeni pojavi v Franciji prvič resnično vpli­
vali na slovensko kulturo in narodno zavest. Filozofska misel »francoskega sto­
letja« je štela um (entendement) in razum (raison) kot vir spoznanja in je člo­
veku priznavala, da* je'najvišji smisel in cilj tega sveta. Ta filozofska odkritja 
so slovenske predstavnike' prosvetljenstva (voltairijance, enciklopediste in rous-
seaujevce) pripravila do tega, da so misel o osebni svobodi in razcvetu osebnosti 
razširili na koncept-kolektivne narodnostne osebnosti. Razsvetljenstvo je torej 
Slovencem prineslo prvo zavestno intelektualno razmišljanje o vprašanju na­
cionalne individualnosti in v zvezi s tem o vprašanju družbenega pomena in 
funkcije nacionalnega jezika.J To je vzpodbudilo tudi razmišljanje o položaju 
slovenskega jezika v okviru avstrijske monarhije, kjer gospodujoči nemško go­
voreči razred sploh ni pripisoval pomena jezikom in kulturam podložnikov. 
»•Prva generacija« učenih predstavnikov slovenskega prosvetljenstva, Janez 
Žiga Popovič (1705—1774), Anton (Marko) Pohlin (1735—1801), Ožbald Guts-
man (1727—1790) in Feliks Dev (1732—1786) se je predala prerodu slovenskega 
knjižnega jezika z različnimi koncepti, glede na družbeno okolje. 
»Drugo generacijo« je sestavljala skupina, ki je najprej proučila, kakšne 
etape so potrebne, nato pa si je razdelila delo. Ta »druga generacija« je bila 
skupina,'nastala okrog barona Žige Zoisa (1747—1819). Navedimo le njene naj­
pomembnejše člane: Blaž Kumerdej (1738—1805), Jurij Japelj (1744—1807), 
Anton Tomaž Linhart (1756—1795), Martin Kuralt (1757—1845), Valentin Vod­
nik (1758—1819), Jernej Kopitar (1780—1844). 
Za to »okroglo mizo« pod mecenstvom Žige Zoisa je značilen zanimiv po­
jav: V njej so bili predstavniki dveh nasprotujočih si prepričanj, filozofskega 
in cerkvenega, ki sta sodelovali, da bi dosegli skupni cilj. Slovenskemu narodu 
so hoteli dati vse znanstvene, kulturne in praktične temelje in mu tako omo­
gočiti, da bi bil priznan in enakovreden na družbenopolitični ravni. Pripadali 
so janzenizmu in razsvetljenstvu. Kako si tolmačimo ta pojav? 
Obe gibanji sta dosegli slovenske mislece preko avstrijske monarhije. V 
Avstriji so namreč državni organi te dve gibanji zaradi političnih in gospodar-
360 к - STURM-SCHNABL: SLOVENSKI NARODNI PREPOROD . . . 
skih razlogov samo izrabili — in torej omejili — da bi okrepili svoj program 
državnih reform. Te reforme so bile zelo nujne za državo, ki sta jo nasledstvena 
(1740—1748) in sedemletna vojna (1756—1763) izčrpali. Med drugim je bil nji­
hov namen dvigniti produktivnost in tako napolniti državno blagajno. To je 
bilo mogoče^ doseči le z zmanjšanjem pravic in privilegijev največjim cerkvenim 
in plemiškim veleposestnikom,- ki so te pravice in privilegije samovoljno izrab­
ljali v svojo korist, riè da bi upoštevali državne potrebe. Usluge sta mogla nu-
diti državi racionalizem in »drugi janzenizem« v okviru preoblikovanja držav-
nih prerogativ. 
Janzenizem — reformistično gibanje v katoliški Cerkvi — je bil z bulo 
Unigenitus dokončno obsojen. Se prej je janzeniste leta 1709 Ludvik XIV. iz­
gnal iz Port-Royala. Tedaj se je »drugi janzenizem-« razvil na Nizozemskem v 
politično versko gibanje. Osnove teološke teorije sv. Avguština o božji milosti 
niso bile več na prvem mestu razpravljanj. Nadomestili so jih praktični teološki 
zaključki. Rigorizem, osnovan na moralni-teoriji, se je ostvaril v predpisih za 
asketsko življenje, strogo usklajeno z nravnostjo. Avguštinski ideali in ideali 
prvotne cerkve so se skrčili na miselnost, ki je bila strogo proti papežu in pa-
peški kuri j i . - (.. , • . • ,, „ . , . _ , . 
V naprednih krogih so v letih okrog 1720 razpravljali o tej obliki janze-
nizma in o Cerkvi, ki naj uresničuje ideje razsvetljenstva. Bodoči avstrijski 
škofi, ki so študirali na Germanicu v Rimu, so se soočali s temi novimi idejami. 
In prav oni so jih prinesli v Avstrijo. Sem moramo'dodati na ravni osebnosti 
(Lodovico Antonio Muratori, 1672—1750) še italijansko-avstrijske odnose, ki so 
bili v 18. stoletju zelo živahni, in so bili drugi vir širjenja janzenizma in re­
formnega katolicizma v Avstriji. Povrhu je bila še cesarska družina naklonjena 
janzenizmu, tako da je »drugi janzenizem« naletel na ugodne razihere za šir­
jenje. Medtem ko je okrog leta 1750 postalo očitno,, da. je reforma Cerkve v 
državi vedno bolj potrebna, so zaradi že omenjenih razlogov z lahkoto povzeli 
protikurialne ideje »drugega janzenizma«, pa tudi prizadevanja, reformrie kato­
liške duhovščine razsvetljenskega časa.* ' ч J . . " 
Medtem ko je reforme Marije Terezije navdihoval le zmeren »drugi janzeT 
nizem«, je jožefinizem uporabljal radikalnejše janzenistične ideje, zrasle iz 
praktičnih teženj in racionalističnih idej; prilagojenih državnim razlogom, ki so 
narekovali državi podrejeno Cerkev. V svoji simbiozi z jožefinizmom je janze­
nizem prišel tudi v Slovenijo. Vendar pa njegov res izredni kulturno-politični 
pomen za Slovence in njegovo učinkovitost pogojuje čisto konkretna zgodovin­
ska okoliščina. Leta 1772 je bil za ljubljanskega škofa imenovan naj radikalnejši 
janzenistični škof in najodločnejši zagovornik'jožefinizma: grof Karel Janez 
Herberstein (1719—1787)! Po svojih močeh je prispeval k slovenskemu prerod-
nemu gibanju, ki je po njegovi zaslugi dobilo nacionalne razsežnosti. Prav ta 
kulturna, politična, nacionalna razsežnost janzenizma na Slovenskem je vzrok, 
da se je ohranil na Slovenskem, ko je že desetletja prej izginil v ostalem delu 
Avstrije. Poudariti pa moramo, da te kulturno-politične nacionalne razsežnosti 
janzenizma niso povzročile praktične reforme, ki so značilne za janzeriizem. 
Herberstein je seveda pazil, da so oznanjali zmerno življenje in moralo, da so 
preganjali pretirane baročne katoliške verske navade, da so neizprosno nalagali 
pokoro, da na splošno niso odobravali gledališča, plesa in prebogatih masnih 
plaščev, in da se je blagostanje jožefinske države, geslo »ora et labora«, širila 
med ljudi. Vse to pa ni zavrlo kulturno-političnega in nacionalnega razvoja Slo­
venije. Večji pomen za slovensko narodno prebujenje, kulturo tiskane besede 
so imeli rezultati vzgojne vneme janzenizma, njegova kultura tiskane besede. 
Knjige iz Port-Royala so za časa »drugega janzenizma« še vedno širili in celo 
ponatiskovali in prevajali, zahteva, da se verniki vključujejo v verski obred in 
da-berejo sveto pismo v svojem jeziku. Očitno je škof Herberstein zelo točno 
razumel pomeri ljudskega jezika pri širjenju vere, tako kot so ga bili razumeli 
. <;C ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 - 3 ' 361 
tudi janzenist i iz Pòrt-Royàla." Svojega škofijskega ta jnika in notarja, Ju r i j a 
Japl ja je zadolžil "zä'vodenje in organizacijo prevajanja v slovenščino po jariže-
nist ičnem izdajatel jskem p r o g r a m u . Poleg tega še je Herbers te in povezal s sku­
pino mladih janzenist ičnih duhovnikov, ki j ih j è pozneje imenova l ' za vikarje 
na svojem dvoru. To šo bili Jur i j Japelj (1744—1807), Janez Pavel St roj (1758— 
1807), ; Janez Krs tn ik - Rode (1742—1818), J e rne j . Bastjančič (1754—1818); J u r i j 
Gollmayër;i(1755^-1822),vJànez Debevec (1758—1821):.Martin Kura l t in Anton 
Tomaž Linhart , sta tudi ibila v Herbersteinovi službi,-toda ta dva'svobodomisleca 
sta pri janzenist ih hi t ro izgubila svoj položaj in sta j ih zapustila.« ' i 
. i. Ti mladi /možje , so imeli .-torej nalogo prevajat i janzenis t ične: knjige v slo­
venščino .j Zato Vso ! mora l i , obvladati francoščino, saj ' janzenistične knjige niso 
bile prevedene .v nemščino, p a č ' p a so j ih ponatiskoval i ali celo uvažali iz F r a n ­
cije. Zelja, d a ' b i prevedli kakovostne knjige (omenili snio visoko k u l t u r n o r a ­
ven knjig v .Port-Royalu, spomnimo se samo Biaisa Pascala in J e a n a Račina), 
ni bila za J Slovence samo jezikovni izziv, a m p a k tudi potrdi tev n j ihove 'narodne 
identitete.-ZatOi je .pr iš lo med janzenist i in filozofskim razsvetl jenskinv krožkom 
okrog.Žige Zoisa do sodelovanja. • . . -
Komple tne bibliografije janzenist ičnih prevodov v slovenščino, kolikor 
vem, ni, toda iz razl ičnih biografij lahko sklepamo, dà j ih je bilo presenetl j ivo 
veliko. Predvsem je pomembno, da so" bile janzenist ične knjige zelo priljubn 
ljene, saj so j ih po večkrat izdali. Torej so imele več nalog: po eni s t rani so bile 
sredstvo za razšir janje janzenist ične misli, po drugi s t rani so povzročile misli 
na jezikovne probleme, končno pa so zanimale veliko ljudi, ki so j ih tudi očitno 
radi brali . ' '• 
Gollmayerjev prevod knjige Sveta maša ino krščansko premišl jevanje za 
vsak dan iz sv. pisma, ki jo je napisal François-Phil ippe Mesenguys (1677— 
1763),-je doživel kar 18.izdaj (1783, 1786, 1789, 1793, 1797, 1801, 1803, 1804, 
1805, 1807; 1808, 1813, 1815,- 1817, 1820, 1822, 1826 in 1839). Matevž R a v n i k a r 
(1776—1845) je jezikovno izboljšal knjigo od 12. izdaje napre j , k a r kaže, da so 
imeli, janzenist ični prevodi . velik .vpliv na slovensko jezikovno k u l t u r o . Janez 
Debevec (1758—1821)-je-prevedel poleg pet ih Mojzesovih knjig tudi k o m e n t a r 
Antoina A r n a u l d a (1612—1694). (Govorjenje od branja Svetega pisma, De la 
lecfure de l 'Ecr i ture Sainte.) Izdal J e tudi spovedno knjižico (Kratke navuke, 
regelce inu mol i tve 'za s a k r a m e n t te pokore), ki je bila v let ih 1783—1807 štiri­
k r a t ponat isnjena in jo je očitno navdihni la knjiga Antoina A r n a u l d a »La con­
versat ion duipêcheur, ' le?Directeur; des âmes, les maximes pour le sacrement de 
pénitence«. • • , • '•> 
, Tudi Ju r i j - J ape l j je bil velik .prevajalec. Njegovi prevodi jožefinskega ka-
tekizma (Ta-veliki katekizem Stprašanjami in odgovori) je šestkrat izšel (1779, 
1787, 1789,-1793, 1804, 1809). Dodati moramo, da so bile izdaje iz let 1777 in 
1789 dvojezične. Poleg tega je Japel j izdal tudi hvalnice, pr idige in moli tvenike 
francoske in t u d i druge provenience, ki j ih je prevedel v slovenščino. 
Med njegovo zapuščino najdemo med drug im prevode Clauda Fleuryja 
(1640—1723) in J e a h a Račina (1639—1699). Njegova največja naloga pa j e bila 
prevod Svetega pisma, ki ga je naročil Herbers te in za svoj izdajateljski p r o ­
gram. Herbers te in je celo izrecno prepovedal, da bi izšel prevod Svetega pisma, 
ki ga je za t i skarno pr ipravi l Marko Pohlin. Japel j je prosil za pomoč Blaža 
Kumerdeja, slovničarja in pedagoga iz Zoisovega krožka. Tako so z roko v roki 
sodelovali v v senarodnem p r o g r a m u goreči verniki in svobodomisleci. 
Novi Tes tament je izšel v dveh delih leta 1784 in 1786, prvi del Starega T e ­
s tamenta (z Arnauldovim komentar jem) pa leta 1791. Navedli smo le majhen 
izbor janzenističnih« prevodov. Že t u čutimo neposreden pomen janzenist ične 
l i te ra ture za slovensko n a r o d n o ident i teto in za u t r d i t e v slovenskega knjižnega 
jezika. Jur i j Japel j j e b i l na p r i m e r več kot samo janzenist, p r a v t a k o j e izpolnil 
narodno poslanstvo. To kaže n a prostovoljno odločitev, biti h k r a t i janzenist in 
362 K - STURM-SCHNABL: SLOVENSKI NARODNI,PREPOROD . . . 
član Zoisovega krožka, kjer je Anton Tomaž Linhart predstavljal ateistično-1 
voltairijansko krilo razsvetljencev. Janzenisti, ki so se učili francosko, so pre­
vajali francoska janzenistična besedila v slovenščino, medtem ko so predstav­
niki Zoisovega krožka študirali tekste v francoskem originalu, da bi ušli cen­
zuri in državnim interesom. To neposredno zbližanje je porodilo slovenske 
simpatije do Francozov. Lahko bi oporekali, češ da so tedanji Slovenci pomen 
francoskih političnih dogodkov le delno doumeli. Francoska revolucija res ni 
upoštevala teženj nekaterih etničnih skupin kot'npr. Bretoncev, ampak ta po£ 
manjkljivost ni ovirala slovenskega gibanja.-, ...f -' c. ' r i ' "» : ÌTv' •,+•• 
' To neposredno zbližanje z idejami francoskega razsvetl jenstva bréz avs t r i j -
skega posredništva je dalo možnost tudi f rančiškanu Valent inu Vodniku (1758— 
1819), da je postal frankofilski svobodomislec. V Zoisovem krožku si j e pridobil 
sposobnosti, da je potem igral p o m e m b n o vlogo v šolski organizaciji za časa 
Ilirskih provinc. To'frankofilstvo se kaže tudi v tem, dà je, čeprav frančiškan, 
za časa Ilirskih provinc postal član framasonske lože, ki so jo v tem času usta­
novili v'Ljubljani, in v kateri je moralo ali moglo biti 12 Slovencev iz Ilirije. 
Zaradi tega so ga avstrijske oblasti odstavile s položaja profesorja po kratkem 
medvladju ilirskih svoboščin. -'-'r i' ' ' . -.'Ji; r* 'Л 
Predstavniki slovenskega preroda in razsvetljenstva so zavestno prevzeli 
francoske modele in ideale in so se navduševali nad njihovimi idejami'pri svoji 
narodnostni angažiranosti. Tako so se lahko izognili potvarjanju idej i razsvet­
ljenstva s strani avstrijskih oblasti, ki so jih priredile državnim razlogom kot 
stabilizacijski faktor sistema/'Ko je nemščina v okviru jožefinskih reform po-; 
stala uradni jezik v celi monarhiji, in se je tako sistemizirala germanizacija; 
jim je naslonitev na francosko kulturo in jezik dala : določeno distanco in jih 
tako. ščitila. . ' • -K 
, ;• : Omenimo tudi Antona Tomaža Linharta'(1756—1795), ki-jè najprej pisal v 
nemščini (Blumen aus Krain 1781, Miss Jenny Love 1780), vendar pozneje'pa 
je z dvema komedijama postavil temelje slovenskemu gledališču: Enà od teh" j e 
priredba Beaumarchaisove igre »La Folle journée ou le mariage dé Figaro«: Ta 
komedija, ki je razkrinkavala podkupljivost sodstva in cinizem mogočnikov, je 
bila napisana za Pariz. Prevedel jo je že.leta 1786 Lorenzo da Ponte in.je služila 
kot libreto za Mozartovo opero. V tej verziji, napisani za Dunaj, manjkajo vsi 
revolucionarni vidiki in razredni boji, saj so jih ali odstranili ali'pa pomanjšali. 
To ni več politična komedija, njeni junaki izgubijo svoje značilnosti, ostanejo lé 
imena. Nasprotno pa je Linharta močno navdihnil francoski izvirnik,, in ni prav 
nič upošteval dunajske različice, izprijene od cenzure. 
Beaumarchaisovo komedijo je Linhart postavil v slovensko', okolje, skrčil 
dejanje, zmanjšal število oseb in jim dal domača imena. Ker Slovenci niso imeli 
visokega plemstva, je prestavil dejanje med malb p'odezelsWo plemstvo s kmeč­
kimi služabniki. Figaro postane Matiček ih ni več učen sobar, ampak nabrita 
in bistra oseba, Kerubin ali Tonček ni več paž, ampak postane reven študent 
itd. Politično-revolucionarne puščice s kritiko družbe in birokracije se niso le 
ohranile, ampak so se še zaostrile. Tako.pravi Linhartov Matiček/Figaro v 4. 
dejanju: Vzemi no dnarje,.žlahto, ime, potegni no doli to prazno odejo inu po­
stavi ga kje, koker je človek sam na sebi, tok ne bo vreden, da bi on meni slu­
žil (Zbrano delo I, 1950, str. 111—112). Linharta so najbrž vodili narodnostni in 
socialno-revolucionarni motivi, obenem pa se je držal izvirnega Beaumarchaiso-
vega besedila. Razen tega se je s francoskim jezikom izognil nemški državni 
kulturi, saj je nemščina postala državni jezik in tako germanizatorska in zati­
ralska za vse narode v monarhiji. Da bi se izognil temu pritisku, si je s prija­
teljem Martinom Kuraltom (1757—1845) dopisoval v francoščini. Ta prijatelj je 
bil tudi vikar na Herbersteinovem dvoru, od koder je bil pregnan, ker je v pri­
digi izvajal moralna načela iz človekove narave. Tudi Kuralt je bil frankofil, 
ki; je pozdravljal francosko revolucijo in pozneje podpiral Napoleonove ideje. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . '1989.*3 3 6 3 
Tako kot Valent in Vodnik je bil po p r o p a d u Il irskih provinc kaznovan in so 
ga internira l i v samostan. 
V:slovenski k u l t u r n i ; i n ; l i t e r a r n i zgodovini 19.".stoletja so še,drugi pr imer i 
pomembnih" in" slavnih" protagonistov, ki so francoski jezik"in književnost upo­
rabljali kot sredstvo za odpiranje v svet. v času, ko j e . v Avstriji rasel germa-
nizacij ski i prit isk., £;. " Ì ' . /Ó. ' . ' ., ' m*. - v. t . • ;.• 
'.X"-r-i'/aïa АлсЛ i c .' •'.. -jr. '•• ~ >.•••• "\ >'" ' " Prevedla Jožica Pire 
or.: t~ .voqo '•-•.'.i x ' r r . ' j . i . t î •!•-. •
 v r ff 'ü.-/ ' v . .' • . - t i \ - . :' •-.' 
'•v.iln ir т\ i': i, • . *••-Arx, R é s u m é •'•-. : .;.-•. i' -• • • > .'•• 
:. ч . -!;•• , i . . . - -, 
LA RENAISSANCE NATIONALE SLOVÈNE ET SES RECOURS DIRECTS 
A LA FRANCE DU SIÈCLE DES,LUMIÈRES ET AU SECOND JANSÉNISME 
*""•--'"Katja Sturm-Schnabl ' ! 
Nous voudrions élaborer quelques aspects de l'histoire culturelle qui ont soutenus 
l'affirmation de l'identité nationale et culturelle des" Slovènes. Les idées et nouveaux 
modèles de pensée français du siècle des lumières ont.inscité chez'les protagonistes 
de la renaissance nationale slovène les premières,réflexions intellectuelles conscientes 
au sujet du problème de l'individualité nationale. Ces protagonistes ont repris et adap-
tés les modèles français. Les'représentants Slovènes du siècle des lumières ont éla-
boré logiquement l'idée de la liberté individuelle et de l'autogestion de l'individu et 
l'ont mené à celle de lar liberté nationale et de l'autogestion de leur nation. Le but 
conscient était de redonner aux Slovènes une situation de sujet dans l'histoire et d'en 
faire une nation 'moderne.' L'es penseurs" se sont trouvé face à face a une variété spé-
cifiquement autrichienne du siècle "des ̂ lumières utilisée pour les buts étatiques. De 
plus, elle avait été mêlée à un second Jansénisme qui avait déjà perdu ses fondements 
théoriques essentielles sur la clémence de Dieu. Ce que ce Jansénisme a donc pu con-
tribuer au Joséphinisme était au niveau religieux l'ascétisme et la morale du Rigou-
risme,'et aü'niveau politique la pensée antipapiste et anticuriale. En outre les réformes 
joséphiniennes'et'là surtout l'instauration d'une langue officielle dans l'empire — l'al-
lemand — avaient pour conséquence une tendence structurelle de germanisation pour 
les petites nations, non germanophones dans l'empire autrichien. Pour atteindre leurs 
propres buts nationaux on'al la-a ' l 'avant guarde, laissant de côte les médiateurs au-
stroallemand pour faire directement recours aux modèles français. 
' • > ; ' ' . . ' \.-„ . - u . <• - . . •• •••<.. 
^ '* j — ' ' J '- n .'• t~ ; t. * ' ^ 
Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (v letu 
1987 je izšel že njen 58. letnik) objavlja prispevke, ki niso zanimivi le za 
bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši okvir sloven-
ske zgodovine. 
CZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem mariborske 
univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor, Par­
tizanska 5.