LETO ZVIL, STEV. 2« LJOBUlKIf SU3U# 17. OETOill 1956 CenrlOiOB Izdaja tn tiska Oasopisno-taloioiiko podjetje SlOfeasB paieCtnlMi — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni ln odgovorni urednik: Sergej Vošnjek. — Za tisk odgovarja Franc PleveL — Dredmstvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1 ln 3. telelon štev. 23-522 do 23-528. — Uprava: Ljubljana Tomšičeva ulica štev. 1/H, telefon štev. 23-523 do 23-625. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta-št. 7. telefon, it. 21h|#6, ' ta ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal Itev. 22. — Tekočd reč BO-K.B 6 Z-357 — Mesečna naročnina 200 din. M0LLET0VE TEU VE V SKUPSC1M1 Eden nepričakovano o Britanskega premiera spremlja tudi zunanji minister Selwyn Lloyd — V Parizu bosta ostala samo čez noč — Menijo, da so nastali novi nesporazumi med francosko in britansko vlado Pariz, 16. okt. (AFP). Iz zanesljivih virov se je zvedelo, Socialistični poslanec Conte predsednik vla^ zamiSlja^iz-da je britanski predsednik Eden danes popoldne prispel v je kot prvi., govornik dejal, vedbo svoje ^litake s«iaj Pariz na razgovore s francoskim predsednikom Guyem Mol- da poslanci »nimajo namena ko jeJJmicija ostala 1 letom in ministrom za zunanje zadeve Pineaujem. Z njim soditi vlade«, pač pa bi le ra- jo tudi minster za zunanje zadeve Selwyn I,loyd. Razgo- di potrebna pojasnila. sk“PfJ z \1*°I far.tali se bodo med večerjo, ki jo bo francoski predsednik Razen radikalne stranke^ ki ^|a?^e^^nChen?< Je priredU'na čast svojim gostom, ter po večerji. Anthony Eaen je.z. odcepitvijo desnega krila vprašal j_egenare. in Sefwyn Lloyd se bosta vrnila v London jutri zjutraj. — ostala edina enotna meščan- , . ; Nenaden prihod britanskega predsednika v Pariz daje slutiti ska stranka, so vse parlamen- o novih resnih nesporazumih med francosko in britansko tarne stranke močno neenotne Wni|(|ljf»vnTljfl ORlOriSlČG vlado glede najvažnejših vprašanj dneva — Bližnjega vzho- glede ocene _vladne polrtike, 1 v. - ... da, sueške krize in izraelsko-arabskega spora. zlasti glede Sueza m Alzira. pOHlOCl JUJJOSiCIVlJl Neodvisni poslanec desnice F ■ Pariz, 16. okt. (AFP). Sploš- danes v precejšnji negotovo- Legendre je rekel vladi, naj Washington, 16. okt. Kot poro- na parlamentarna debata o sti in zmedi. Prve ostre kriti-, pove ameriškim državljanom,' ga ameriška informacijska služ-domači in zunanji politiki ke, ki so se slišale v skupšči- • »da so Francijo mnogo bolj ba je 'predsednik ZDA Eisen- francoske vlade se je začela ni, niso bile naperjene, proti zadele ameriške izjave kot pa . , ... . , —---------------------- vladi, pač pa predvsem proti ukrepi Naserja«. Po 'mnenju h«weL obvestil senat in pred- ■ francoskim zaveznikom, zlasti tega poslanca, ki mu je pri- stavniški dom, da je izdal odlok Ksča Popovič se Vioca proti ameriški vladi. Povod za trjevala. desnica, je . bilo vlad- 0 nadaljevanju gospodarske in • PARIZ, 17. okt. (AFP). — Ju. to je bilo dejstvo, da so de- no.- stališče, do Egipta popol- deine vojaške pomoči Jugoslaviji. goslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, k-’ je zastopal Jugoslavijo v Varno Snem svetu, je prispel ^anes opoldne v Pariz. V Parizu bo ostal dva dneva, nato pa bo nadaljeval pot v Jugoslavijo. bato razdelili - na tri dele — noma pravilno. »Toda kako si danes in jutri bodo govorili —:--------------,— -------------—- --------- samo o ■ sueškem- vprašanju, Tanjug je izvedel, da odlok predsednika Eisenhowerja pro- :* ‘ '.'Z ■ prihodnje štiri tedne samo o RazgOVOli 0 liaSi industriji učujejo v Beogradu s pozor Al-ri-m na Irnnni O doma- k • Alžiru, na koncu pa o doma čih finančnih, gospodarskih in socialnih- problemih. nostjo. Favzlfev-O' pasmo Egiptovski zunanji minisfe* kritizira Edenovo izjavo in zaMova, ds o njegovih pripombah cbveste vse elanise V S Gcmulka na seji politbiroja Varšava, 16. okt. Kakor poroča poljska časopisna agencija, je politični biro poljske združene -delavske partije objavil m; mu d Varnostnega sveta, francoskemu delegatu Comut-Gentillu pismo, *v katerem pravi, da so nedavne izjave britanskega premiera Ede-na »v nasprotju s priporočili, ki jih je Varnostni svet dal med sueško debato«. Favzi piše, da je Edenova izjava o tem, »da ni aluminija BEOGRAD, 16. okt. (Tanjug) Direktor investicijske banke A v-gustln Papič, ki je v Bonnu vodil jugoslovansko delegacijo med razgovori o graditvi in ' finansiranju aluminijske industrije v _____________________ Jugoslaviji, je izjavil, da so « Sporočilo, da je bila 15. oktobra nemški gospodarstveniki seznanili seja politbiroja partije, ki je z naraslo proizvodnjo aluminija bila namenjena pripravam za in. električne- energije v. Jugosia- pienum centralnega komiteja vi ji -in z možnostmi izvoza. Za- partj.je, kj se bo začel v petek hddnbnemško ministrstvo gospo- oktobra. Na včerajšnji seji darstva je organiziralo poseben politbiroja je bil. navzoč’ tudi sestanek jugoslovanske delegacije Vladislav Gomulkai- - . v uouu cuj * i -***-, v^ . • i * • - — Eviotovski minister za zunanje z zastopniki nemute industrije, Poljski državni svet je. skle- Beograd,’ 16, okt. (Tanjug). Danes nekoliko pred 11. uro so se nadaljevali razgovori med-delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije in partijo madžarskih delovnih ljudi. Madžarsko delegacijo vodi prvi sekretar E r n o G ct o , delegacijo .Zveze komunistov Jugoslavije p* član sekretariata izvršnega komiteja CK ZKJ Aleks a n dar Rankovič. Današnji razgovori so bili v poslopju . CK ZKJ. Med drugim so proučevali vprašanja nadaljnjega sodelovanja in . poglobitve .odnošajev med ZKJ in partijo madžarskih delovnih ljudi ter izkušnje v izgradnji socializma v obeh državah. Obojestransko so' izrazili željo, da bi z- zadeve je zahteval, -da se to pismo dostavi vsem članom Varnostnega sveta.. . Po sedmih mesecih TršL Tb? okt. P-6 sedmih me- rib nrisilneira. Dremo** dfh ^Sovjefeki _nnrusteb za/zunanje ki se zanimajo za dobavo opre- n;l, da b-o 23. oktobra 10. zase-me, potrebne za zgraditev alumi- danje Sejma, nijske industrije v Jugoslaviji. Tudi Sepilov v Parizu PARIZ, 16. oktobra (Reuter). stanku.- — Pred .začetkom današnjih razgovorov je delegacija partije madžarskih delovnih ljudi'položila venec na grob Neznanega junaka na Avali. Pri tem so bili na.zoči v.i čiam madžarske delegacije in madžarski veleposlanik v Beogradu g. dr. Ferenz Munich. Na Avali so‘ bili tudi člani izvršnega komiteja CK ZKJ Lazar Koliševski, veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Jovo Kapičič, namestnik poveljnika mesta Beograda polkovnik Miloš Pavlovič, namestnik šefa; Protokola BSjZZ Miodrag Markovič in drugi. Clanl delegacije CK partije madžarskih delovnih ljudi so se danes popoldne sprehodili po Beogradu. Bili so na Kalemegdanu, kjer so si ogle dali prvo partizansko orožje in ostanke uničenih okupatorjevih letal in tankov. Nato so si ogledali izložbe na Terazijah, potem pa odšli v kavarno. »Terarije« na . turško kavo. — Generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je nocoj priredil v Belem dvorcu sprejem na čast delegaciji CK partije madžarskih delovnih ljudi. Na sliki: ErnS Gero pozdravlja predsednika Tita po prihodu v Beograd. NA TCESAJSNJl SEJI UUDSES SKUPSfilNE SLOTENUE -. sporazumeli o šestih načelih za Gostovanje je bilo za goriške n mi sekretarjem francoskega mi- rešitev sueškega spora. Slovence velik dogodek, saj so nistrstva za zunanje, zadeve Jo- Maiimud Favzi tudi opozarja =e 7 mesecev borili za to, da xom. Sepuov je izjavil zastopm- na to, da Francija in Velika Bri- so izposlovali od generalnega kom tiska, da so bili njegovi Rasen tega so ca ločenih sejah obeh zborov obravnavali zakonske predloge o gozdnem sklada, o skladu za pospeševanje kmetijstva, o cestnem in o vodnem skladu ter potrdili sklepni račun LRS za 1957. leto tanija še nadalje izvajata voja- ravnateljstva za gledališča Na ločenih zasedanjih sta da- za pospeševanje kmetijske pro- razgovori s fraocoskim mmistrom —---------------------— - - - - - . . iskreni in .nrisrčni in da so no nes oba zbora ljudske škupšci- izvodnje, ampak tudi za pospe- glasovala zakonski ševanjap- predelave in prometa bn^e družbe Sueškega prekopa. Slovenskega gledališča iz ir- zpoijsan-.u rrancosito - sovje^i-n fcmeajSkih proizvodov. »Take izjave in ukrepi«, je dalje sta v Gorici. Predstavo si je zvez«. Razgovori so bd. plodni'racun^ o azvršitvi repubhsKega rečeno V Favzijem pismu, »ne og]ledalo ogromno Ste vito lju- m sta ^redkčun dohodkov'ta -tu- In dopolnitve k že obstoječima snmo. da ne izdvajajo s-ucs. eg sJ_.u _ . ’ P neaujem govorila tudi o Suezu. datkov za repuoli-ski vodni,. za . zakonoma o vodnem skladu in Ostala dva zakonska predloga proračuna za lato 1955, potrdilu pa vnašata nekatere' spremembe vprašanja iz politike, kakor to ških vasi. Novo v IdenauerfeTi vladi (Od posebnega dopisnika »Politike« in ..»Sloven. poročevalca«) BERLIN, 16. okt. Po razgovorih med predsedniikom republike Heussom in kanclerjem Adenauerjem so danes v Bonnu končno objavili uradni komunike o rekonstrukciji zahodno-nemške vlade, v katerem so v glavnem potrjena že znana ugibanja, štirje ministri, ministri, minister za obrambo Blank, gozdni, za cestni in za republi- gozdnem skladu LRS. Zlasti da-ški kmetijski sklad, poleg tega jeta večje zagotovilo za namen-pa sprejela še štiri zakonske sko uporabo skladov. Po novem predloge. “Po teh zakonskih predlogih smo dobili dva nova zakona in sicer zakon o cestnem skladu LRS ter zakon o republiškem kmetijskem ^kladu. Zakonski speševarije kmetijstva, za-cestni ske proizvodnje imajo .sociali-in vodni sklad LRS. - stična posestva, ki so svojo pro- Na skupni seji obeh zborov izvodnjo znatno povečala. Na sta predstavnika Zbornice za teh posestvih odpade na enega kmetijstvo in gozdarstvo ter delavca 2.6 ha obdelovalne po-Obrtne zbornice Slovenije po- vršine, pridelajo pa na 1 ha podala poročilo o delovanju teh vprečno 18 mtc pšenice ali 123 zbornic.' mtc krompirja. Razen tega so V poročilu o delu Zbornice za postala posestva važni proizva-kmetijstvo ln gozdarstvo je 'bi- jalci kakovostnih semen, sadik lo med dru-gim omenjeno, da je jn rejci plemenske živine. Zelo b& o^kEsprememM prnraei-:'zbx^fa ugodno vplivajo na nadaljnji _ r> n ma lo cf/i r.afiiH.i rvi 1 +rxVi nncdc-rbtr krpm r.l kT1 (oziroma LC), ne pa več izvršni svet, kot doslej. Razen o tem, so na- republi Dehlerjeve svobodne demokratske stranice in bloka beguncev predlog o cestnem skladu ureja škem zboru obravnavali poroči-je nekaj mimstrov — članov teh temeljna vprašanja o že obsto- ■ - j,-- .. dveh strank — ostalo v vladi, ječem cestnem skladu, ki doslej četudi niso imeli več podpore' z republiškimi predpisi še niso ................. — • ■ bila urejena. Cestni, pa tudi Josef Strauss zamenjal Theoaora Blanka na položaju ministra za obrambo, medtem ko bo dosedanji minister za posle Bundesrata Von Merkat prevzel resor ministra za pravosodje. določeni z de,, katere glavna naloga v pri- zveznimi in republiškimi pred- lo odbora za predloge in pritožbe, katerega zaradi pomembnosti: v zvezi s pripravljanjem novega, zakona o pokojninah o.b-sklad javljamo posebej, katere Pri sprejemanju zakona o potrditvi sklepnega računa LRS za leto, 1955; so ugotovili, da ni bila hodnjih 11 mesecih je, delati na "Pisi. zagotovljene pa_ so jim realizirana proračunska potro- - - - v« : s . i 7 i— — — —_ tem, da dobi večino pri parla- tudi dotacije iz proračuna, mentarnih volitvah, ki bodo Nova lista bo torej po rekon- tano ali Erhard dva izmed naj- septembra prihodnje leto. Bolj log o republiškem kmetijskem strukciji izglodala takole: zvezni resnejših kandidatov. Kaže, da kakor ta vest iz Bonna, katere skladu prilagaja kmetijski sklad kancler Adenauer, vicekancler se kancler ni mogel odločiti za ugotovitve so bila v glavnem določbam temeljnega zakona o Bliicher, minister za zunanje enega aii drugega in je Blii- je znane, pa je danes zanimal proračunih, hkrati pa ga - tudi zadeve von Brentano, minister cher proti svoji volji in verjetno javnost dru-g dogodek — izvo- vsklaja z zvezno uredbo o skia-za vojsko Strauss, minister za tudi proti Adenauerjevi ostal na litev kolnske študentke Petre dih za pospeševanje kmetijstva, zunanje zadeve von Brentano, svojem položaju. Nova vlada Schurmannove za miss sveta Kmetijski sklad bo po novem šnja, kar je posledica va-r-Novo sprejeti zakonski pre'd- čevanja. Doseženi izdatki in dohodki v lanskem letu so po tem sklepnem računu znašali 8 milijard in 415 milijonov din. Poslanci so, sprejeli ta zakon, ža tem pa potrdili tudi predračune izdatkov in do- ga kmetijstva, kr se. še vedno v poročilu Obrtne zbornice je neenakomerno razvija. Zatega- bil pedan razvoj te, ustanove, ki delj so zelo različni donosa med je morala od ustanovitve do da-kmetijskimi področji. nes opraviti mnogo nalog. V Zeiid pomembno družbeno po- začetku je bil socialistični sek-litično in tudi, ekonomsko vib- tor obrti se!© v svojem nasta-go ima kmetijsko zadružništvo, janju in se zastran tega niso 6aj je v Sloveniji skoraj 7000 „ mogli zanimati ljudje iz tega splošnih kmetijskih zadrug; V sektorja za delo zbornice. Zato zadružništvu je organizacijski je bilo vodstvo zbornice pre-problem v tem, da se je m a- puščeno bolj ali manj privat— ienkostno znižalo število zadrug nemu obrtništvu. Sele poznaj e, in sicer' zaradi združevanja ne- z razvojem socialističnega sek-katerih manjših v večje zadru- torj-a so sa uveljavili ljudje, ki ge. Pri tem združevanju pa se so se zavzemali za večjo druž-je izkazalo,- da- komercialni po-, beno dejavnost zbornice, vod tega združevanja'ni bil po- V vsem delu znomsee so se vsod koristen, kajti z ždruževa- kmalu- pokazali tudi uspehi, njem so se povečali le trgovski Vendar še pa. danes obstaja po-posli, medtem ko se je pogia- manjkljivost, kj se kaže v- tem, minister za vojsko Strauss, mi- ima še vedno naslov koalicije, nister za notranje zadeve Schro- ima 12 krščanskih demokratov, aer, minister za gospodarstvo dva člana desničarske nemške Erhardt, minister za finance stranke in dva člana uporniške Schaffer, minister za splošna skupine svobodne demokratske 1956. nemška vprašanja Kaiser, minister za prehrano Liibke. minister za »begunce« Oberiander, minister za družine Wiirmeling, minister za stanovanjsko izgradnjo Preusker, minister za promet Seebohm, minister za pravosodje in posle Bundesrata von Merkatz in minister za atomsko energijo in pošto Balke. Edino, kar preseneča na novi listi vla- stranke. Iz vlade sta izpadla dva krščanska demokrata in dva upornika. Namen rekonstrukcije vlade je bil razčistiti odnose znotraj vladne koalicije. Po prenehanju koalicije a . strani Diplomatski stiki Grčija - Madžarska Budimpešta, 16. okt. Kakor de je, da je Bliicher osial vice- poj-oča madžarska časopisna IronolO m 'im TlPmr?r Q le 11 n 77 n .. ; ▼ «-« mm-- n v _'_ agencija, sta se LR Madžarska in Grčija sporazumeli, da bosta odprli konzulat v Atenah in kancler. On 'je namreč skupno z uporniki jz nekdanje svobodne demokratske stranke ponudil ostavko zveznemu kanclerju in Budimpešto tu so mislili, da bosta von Bren- — --------------------------------- Riddieberger pomočnik zunanjega ministra IVashington, 16. okt. (AFP) VREME Stanje 16* oktobra; Hlad nad Evropo zajema področje visoke- Predsednik ZDA Eisriehower je ga pritiska. Slabotne frontalne motni e potekajo čez Nemčijo proti Balkanu in povzročajo povečano oblačnost. Napoved za sredo: .Delno oblačno vreme in preho-dna pooblači-tev. Jutranja temperatura od 2 danes imenoval dosedanjega veleposlanika v Jugoslaviji Rid-dlebergerja za pomočnika ministra za zunanje zadeve za evropska vprašanja. Njegov pred- do 5. v Primorju okoli 10. naj- hodnik je bil Livingston Mer- višja dnevna od 14 do 18 stopinj C. Zjutraj in delno' popoldne po kotlinah megla. chant. ki je imenovan za veleposlanika ZDA v Kanadi, ^ hodkov za leto 1956 za gozdni vitmi namen kmetijskega za- da ni pritegnjen. tisti del obrito Davičo zakonskem predlogu služil, ne le sklad LRS. za sklad-LRS za .po- družništva — napredek kme- nikov ki .opravljajo ^oona : lij stva —' pre-cej odmaknil. obrtniške usluge. To je povz.ro- Želo. nagel razvoj v kmetij- ^alo, da v delu zbornice mi bila s kih zadrugah' so dosegli v od- d kj so ualužnostnega dov okoli. 870 milijonov din in značaja Bazen tega je- pereč .Z jmsojiL pa 167 milijonov din. probIem ^anje nagrajevanje Na nadaljnji razvoj kmetij- obrtnih delavcev saj je med 5tva ima določen vpliv hranilno kvalificiranim delom v obrti in kreditna služba, ki je doslej enakim delom v industriji zelo ibrala- že kar precej denarnih 0i>čutna razlika v nagrajevanju, medstev. kmečkih .proizvajalcev. ge ^ per€*© pa je vprašanje Prj zadrugah je okolij 500. hra- obrtniškega naraščaja ki nima nilnih odsekov, ki pa so v or- dovolj solidne strokovnošolske izobrazbe, ker to onemogočajo materialne ■ razmere. Večidel obrtmi ških šol gostuje v -drugih postopjih. kar .seve vpliva na kakovost pouka. V poročilu je bi! tudi omenjen predlog z-boir-nčce. da se ustanovi poseben za» - vod za napredek obrti. T tr*‘v> tanizacijskem pogledu precej tibki, kajti, vseh razpoložljivih -ienamdh .sredstev pn. zadružnikih je še mnogo, katera pa ta hranilna služba . ni pritegnila. ■ Posebno .pomembno vlogo v nadaljnji socialistični preobraz-Itt-vaai-la v povečanju kmetij- 0 nekaterih načelih pokojninskega zakona , v". Na včerajšnji seji Ljudske republiškemu Izvršnemu svetu Skupščine LRS je odbor za dala pravico, da lahko ne glede prošnje in pritožbe Republi- na popoje, predpisane po tako-škega zbora poročal o svojem nu, določi in odmeri pokojnino delu od aprila do oktobra 1956. tistim, ki so sodelovali v NOB V poročilu je odbor navedel, da "In v izgradnji socializma. Veje največ prošenj in pritožb v Ijala naj bi tako za tiste, ki pokojninskih zadevah. Ker pa sicer izpolnjujejo pogoje za do-je v razpravi osnutek zakona sego pokojnine in bi jim- lahko o pokojninskem zavarovanju, Izvršni svet priznal višji poje odbor posvetil posebno po- kojninski razred, kakor tudi za zomost tistim predpisom s tiste, ki sicer pogojev za po-področja pokojninske zakoho- kojnino nimajo, republiški izdaje, ki bi jih moral po mnenju vršni svet pa bi jim lahko pri-odbora novi zakon o pokojnin- znal izjemno pokojnino. Seveda skem zavarovanju odpraviti bi bila to izjema in bi veljala oziroma omiliti. Odbor v svo- le za posebne primere, o k izjem poročilu navaja v tej zvezi: terih bt odločal republiški Iz-»Tako je bil odbor mnenja, vršni svet. Kolikor pa bi taka naj bi se dokončno odpravilo rešitev ne bila možna, pa naj razlikovanje upokojencev gle- bi zakon vseboval vsaj določbo, de na čas kdaj so bili upoko- da lahko republiški Izvršni jeni. Drugačni so namreč pred- svet v izjemnih primerih pripisi o višini pokojnine za upo- zna izredno pokojnino ali do-kojence izpred vojne, drugačni datek k pokojnini. ™r„C6i,-P° diU' Odbor je obravnaval tudi B&cni za tiste, ki so bili upoko- primere, ko so prosilci zaradi IZ J uveljavitvi zakona o osiabelosti, ki je nastopila kot socialnem zavarovanju delov- posledica naporov med NOB. „ lCta 1950 «« zvarit prenapornega dela, iZrZ l dol?eainJu™ ?re.‘ morali opravljati v zadnjih w m invalidnin iz letlh svojega službovanja lažja Čil i i drugačni zopet za dela> za katera se priznava l nižja pokojninska osnova. Od- " ZV 1 Cna.° d or je med drugim obravnaval IZilZnlL uP°kolence 2 primer visoko kvalificiranega dnankr lil b* “ *meI° dela, š of er j a-mehanika, ki je ^radl naporov med NOV in splošne izčrpanosti prevzel po Kakšne bodo plače v letu 1957 gTft iŠlvv. povravutea« ■■(■ Predsedstvo b/UL Slovenija ie n podlagi tenu «M je mi poauigi xcflieljnaK___ referata naal-eil -krater r- občutne], na moremo mSuna«. unkižbondh je to rmaaerjm trn Itasa o «« ... gUtLtiitai podatki k alejo, da man]«*, aaj znala mod u»l«t- iaioovik naslednji lzdaja- a **- tov>1SrtI^e Duš^sn^i jan,*^»bl prT"nas precej”hitro naralča benci z mižijo šolo in teljski svet za fasoP‘s“® V intervjuju o načrtu drul- ^ kompliciralo odnoae mad potrošnja industrijsko«« blaga, benci * vi*ju»i »olami komsj logBisko podjetje »Slovenski benega plana U 1957. Isto, ki m-mom in vasjo, saj bi Unsli ki pa je vmsbo v ovfopsksm 1:1,4. „>»» se- ga js nedavno dal redakciji ^ tesa ukrepa največ koristi merilu še vedno nizka. V osebni Premajhne razlike v osebnih Frane® KTanov*c, org.ee-beograjskega časopisa »NIN« (z ^kmečki potrošniki.« Drugi na- potrošnji prebivalstva le vedno dohodkih v kvalificiranih in ne- kretar preds. h^Ls.JLjTio j -dne 7. t. m.), Je podpredsed- ‘e[n to se pravi povečanje plač, zahtevajo izdatki z» hrano daleč kvalificiranih delavcev m usluz- naj Ferdo Kozak, .podpredse -nik zveznega izvršnega sveta j« ‘Po mnenju tovariša, Sijana največ sredstev. bencev la.veda povzročajo, da iuk Ljudske^ skupscin« tov,- Svetozar Vukmanovič- ;za sedaj edino realen, ker za kojenca, ki sta sicer med službovanjem opravljala enako delo pri istovrstnih ustanovah in imata isto število službenih let ter isto kvalifikacijo, prejemata za eden ali več razredov osvoboditvi delo uslužbenca in zato prejema sedaj nižjo pokojnino, kakor bi mu pripadala po kvalifikaciji, čeprav je delo , visoko kvalificiranega delavca Zl č Pokojnino samo zato, ovravljal 30 let sv0% delovne i f Z xnnjU d°be. Tudi takšne primere naj upokojen leto dni ah več po- bi nQvi zakon boljeVUredil. prej. Tudi dosedanja določba 13. člena uredbe o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin, ki predpisuje, da pokojnina ne sme biti višja od povprečja mesečnih prejemkov v zadnjih 3 letih, ki je sicer omiljena v osnutku zakona o Pereč je tudi problem predvojnih upokojencev, ki sp kot nekvalificirani delavci zaradi marljivosti in stalnega usposabljanja postali kvalificirani delavci, nato visoko kvalificirani in končno po' predvojnih pokojninskem zavarovanju, naj predvisih bili preuvrščeni y bi v novem zakonu odpadla. Ta uslužbence in upokojeni z višjoi predpis je prizadel zlasti tiste, pokojninsko osnovo. Po sedajj ki so bili upokojeni pred leti, veljavnih predpisih pa so taki posebno pa tiste, ki so bili urtokojenci izoubili kvalifika-uookojeni v dobi, ko so delavci cii° visokokvalificiranega de-in uslužbenci še prejemali iuvca in prejemajo kot usluž- živilske in oblačilne nakaznice. Odbor za predloge in pritožbe je obravnaval tudi primere bivših partizanov in aktivistov, ki so bili po sedaj veljavnih predpisih razvrščeni v pokojninske razrede, ki ne odgovarjajo niti njihovemu dejanskemu strokovnemu znanju, še manj pa prispevku, ki so ga benci sedaj pokojnino po nižji pokojninski osnovi. Odbor je mnenja, da bi v takih primerih morali obravnavati te upokojence kot visokokvalificirane delavce, seveda, če imajo za to potrebno kvalifikacijo. Takšni primeri so Zlasti pogosti v železniški in poštno-telegrafski službi (razni^nadzorniki in po- dali v narodnoosvobodilnem dobno). boju. Odbor je mnenja, da tudi Odbor za predloge ih pritož-csnutek zakona o pokojnin- be je omenjene primere ob Sirskem zavarovanju nima glede no obravnaval in jih skušal tega bistvenih izboljšav oziro- nakazati r svojem poročilu, m a sprememb. Po mnenju odbora naj bi novi zakon imel podobno določbo kot jo je imel 136. člen zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin iz leta 1950. Ta določba naj bi ker je mnenja, da bi bilo umestno, da tudi pristojni republiški organi dajo glede v poročilu omenjenih primerov ustrezne predloge k osnutku novega zakona o pokojninskem zavarovanju. Temp« dejal, da so zaradi ne- gotavlja. da bo vprašanje nezadostne kupne moči -mestnega zadostne" kupne moči rešeno v prebivalstva nastajale zapreke korist mestnih potrošnikov, v normalni prodaj; industrijskega blaga. Tov. Vukmanovič VEČJE RAZLIKE MED je dejal, da. bi to vprašanje PLAČAMI KVALIFICIRANIH lahko rešili na primer z poce- IN NEKVALIFICIRANIH nitvijo industrijskega blaga, kar DELAVCEV pa bi samo povečalo stgndard Znano je, da predvideva na- Izdaiki za hrano 4- članske gre večina dohodkov za živila, Ljubljana; Anion kTopusek, delavske družine (če je zaposle- na nakup inditajrijskega blaga sekretar CK LMh, Ljubljana; na sam0 1 oseba) so znašali po p» le malo. Negativne posle- Jaka Kvas, xpp. odbor Zvez® podat-jcih zveznega zavoda za dice. ki jih imajo' premajhne sindikatov Slovenije, LTODljn-statistiko 1955. leta 55.6 odstot- razlike med plačam;' kvalifici- naj Alenka IN edog, uslužbenka ka skupnih dohodkov, izdatki 4- ranih in nekvalificiranimi, de- CK ZKS, Ljubljana; Kadko članske namejčenske družine pa lavcev . in uslužbencev za' $Je." Polič, direktor Urada za m-52,9 odstotka skupnih dohodkov, lovno storilnost, so splošno f Šilih,, sekretar l_b LKb. žin so približno enaki kakor iz- tij je odvisen predvsem od kva- Ciuhljanaj Mlrito Zlatnar, se- - * • QK ZKS, Kranj; Zima profesor, Ljubljana. — na kmetih v Škodo standarda mestnega prebivalstva, ali P« * -povečanjem kupne sposobnosti mestnega prebivalstva. To drugo možnost bi morali dah tov, Vukmanoviča proučiti, ker nizke plače podbujajo k mehanizaciji. S ^ladj industrijskega blaga za vseh dohodkov, m da so relsčiv- benej skušajo pomagat; s 1- ».luurj«! črt družbenega” plana za prihod- da tki delavskih in nameSČensfcih llficiranih ln visoki kvalifici- krN^ai QK ZKS, Kranj; nje leto povečanje industrijske družin. ranih delavcev. Lete pa dana*- Vršc-a^- , . . _ . proizvodnje za 15 odstotkov v Statistični podatki tud} kaže- nji plačni sistem ne vzpodbuja Po poJOyaJu pa sta ~0 IiegailVTLO Vpliva na SlTUiS.- ^ j - ------ --------------- — 'vi re Moskvo so Dieslovo lokomotivo z motive bi izdelovali tovarna tur- umverzah. Poljski študenti so prišli mnogi ugledni filmski ■ — že obiskali Sarajevo in Za- igralci/ režiserji! in funkci- greb, sedaj pa se mude v Beo- onarji italijanske filmske in Bporean:n pragan o; uporao.jaii zeiezarnama v z.enici in na gradu, kjer bodo ostali do 20. dustnje. Italijanska filmska Dieslove ]0komotive po 700 KS. seniesh. »Titovim; zavodi« motorjem 400 KS, za težko bin »Karlovac« in tovarna »Tor-manevrsko službo in vleko na pedo« z Reke v sodelovanju z sporednih progah b; uporabljal; železarnama v Zenici in ha Je- oktobra. Napredek zunanje trgovine Nazadovanfe primanjkljaja v bilanci delegacija bo obiskala tudi Leningrad. Cesta proti Osijeka zaprta Zagreb, 16. okt. 'Cestna upra- BEOGRAD, 16. okt. Jugoslovanski izvoz je v prvih devetih mesecih letos presegel vrednost 67,2 milijarde din. S tem je bil plan izvoza za letos izpolnjen z 79 %. Uvoz je v istem času dosegel vrednost 106.6 milijarde din. Glede na to znaša devetmesečni deficit jugoslovanske trgovinske bilance 39.4 milijarde, za 14.5 milijarde din manj kakor v istem času lani. •af . va Hrvatske je danes objavi- brzino 120 km na uro. la, da je ustavljen vsak pro- Vozni park jugoslovanskih že. met na cesti, ki se odcepi od Jeznic ima danes okoli 70 r&znihl za vleko na glavnih progah pa Skoplju, tovarno »Bratstvo« v Dieslove lokomotive od 1600 do Travniku ;n tovarno vagonov v 2000 KS. Električne in Dieslove lokomotive bi razvijale naj večjo motive imajo to prednost pred parnimi, da dosegajo večjo brzino in prevažajo večji tovor, medtem ko. so stroški manjši. S temi lokomotivami se doseže tudi večji prihranek v gorivu in delovn; moči. zrit£njša pa nevarnost požarov. DS5,edanje po-izkušraje s Dieslovim; lokomotivami so pokazale, da morejo prevoziti 1000 do 1500 km brez prestanka in brez oskrbovanja z gorivom. Na ta načiii »e bosta s planiramo modemizacijp železniške vleke povečala j>oleg zmanjfianja stroškov hudi ,br-zlna in ugodnost po-tovanja. Modernizacija vleke na jugoslovanskih železnicah b; se izvajala postopno in bi' trajala dalja Kraljevu. časa, da bi popolnoma izkori- Eleketrične in Dieslove loko- stili sedanje parne lokomotive. V septembru je uvoz industrije dosegel vrednost 6.8 milijarde, uvoz kmetij skeo« blaga pa 3.5 milijarde din. Izmed industrijskega blaga smo največ uvo- artomobilske ceste jeku. Iz Ljubljane C Samo v septembru letos so jugoslovanska industrij «ca podjetja prodada na tujih trgih blaga za več kot 5.9 milijarrde din. za 1.7 milijarde več kakor v istem mesecu lani. Povečal se je tudi izvoz kmetijskih pridelkov. V zadnjem mesecu smo izvozili kmetijskih pridelkov za 2.4 milijarde ali za 300 milijonov več kakor v septembru larji. Največ industrijskih proizvodov je izvozila črna metalurgija. Povečal se je tudi izvoz izdelkov 'industrij« nekovin, industrije lesa, kovinske industrije, živilske in tekstilne. Izmed km*. Povečal se j« tudi izvoz v Severno Ameriko. Letos smo prodali tja za več kot 6.2 milijarde din blaga, v istem času lan; pa za 5.4 milijarde. Znatno se je povečal izvoz na azijske trg«, za rkoro 2 milijardi din v primerjavi z istim časom lani. Prav tako se je povečaj izvo« v Afriko. Izvoz na juožnoamerd-ške trge se je nekoliko zmanjšal. ker. sta potekla trgovinska sporazuma z Brazilijo in Argentino. nova pa ie nista sklenjena. Na prvem mestu v jugoslovanskem izvozu je letos Zah. Nemčija z več kot 10 milijardami. roti Osi- tipov parnih lokomotiv. Ko bo _ _ _ vodila ^vršena nameravana moderni- zveza z Osijekom čez Zagreb, zacija, bodo jugoslovanske že-Vrpolje in Cepin, od beograj- ]ezn;ce uporabljale sam0 tr-; ti- ___________ ske strani pa čez Vinkovce. Ta pe lokomotiv. Po planu bo zače- zili izdefilcov kovinske industrij« omejitev bo trajala, dok terene ja ^neznatnih investicijah in — za več kot 2 mit'.jardi, nadalje surovin za tekstilno industrijo (1 milijarda) in kemičnih izdelkov (900 milijonov din). Plenice imo v septembru uvozili z« več kot 3 milijard« din. | Administrativni ukrepi ne rešujejo vsega bo zgrajena nova avtomobil- v sodelovanju s tujim; tvrdkami ska cesta od glavne avtomo- vdelovati domača industrija že bilske ceste do Osijeka. prihodnje leto električne ;n Die- ~ ~Z T .. __i_.su— ift-ove lokomotive. Lokomotive 4) Kupujte knjige zalozbe ^ i*deloval; industrija lokomo-Slovenskl poročevalec! tiv in »trojev »Djuro Djakovič« Sovjetski zdravniki v Včeraj dopolslne i« bil na svetu za zdravstvo LRS sprejem delegacije sovjetskih zdravnikov. V delegaciji so tri zdravnice in sedem zdravnikov specialistov iz tajskih proizvodov smo največ Na drugem mestu je Italija, sle- vseh zdravstvenih .panog. Dele- prodali proizvodov Živinoreje ln de ZSSR. ZDA in druge države, gacijo vodi prvi namestnik mini- per u tnd narat v a z« več kot 1.7 Jugoslovanski uvoz »e je ne- stra za zdravstvo Sovjetske zve- dr. Tone Ravnikar,,, predsednik »veta za zdravstvo ljudske republike Srbije dr. Jovan Cekič, ki spremlja delegacijo ' sovjetskih delavcev in še za vrsto drugih vprašanj. Po sprejemu in enournem razgovoru na svetu za zdravstvo miliijacde din. Evropski trgi imajo še nadalje prvo me3to v jugoslovanskem izvozu. V devetih mesecih smo izvozila v evropske države blaga v vrednosti za več kot 52.5 milijarde din. kar pomeni povečanje za več kot 13 milijard din. v Zagreba Koncert »Emila Adamiča« ZAGREB, 16. okt. Nocoj je prvikrat nastopil v Zagrebu v Hrvatsuem glasbenem zavodu učiteljski pevski zbor »Emil Ada-mič* iz Slovenije pod vodstvom dirigenta Jožeta Gregorca. Na programu so biie najboljše jugoslovanske skladbe, vokalni zbori skladateljev Emila Adamiča, Simonitija, Gobca, Gotovca, Mo-krznjca ln Žganca. Kongres vojnih invalidov Sarajevo, 16. okt. IV. kongres Zveze vojnih vojBJkih invalidov Jugoslavije bo v Sarajevu 12. in 13. novembra. — Kongresa se bo udeležilo okoL 600 delegatov, pričakujejo pa tudi prihod zastopnikov invalidskih organizacij iz več inozemskih držav. znatno povečal v primerjav; z lanskim letom. V prvim devetih mesecih smo uvozili blaga za 106 milijard 645 milijonov din. Na prvem mestu v jugoslovanskem uvozu je ZDA, na drugem ZSSR, na tretjem Zah. Nemčija, nato pa slede Italija in drug* države. z e in minister za zdravstvo kazahstanske republike, po Slovenijo pa jo spremlja zvezni ljudski poslanec dr. Jože Potrč. Sprejema na svetu za zdravstvo so se udeležili dr. Jože Potrč, sekretar »veta z* zdravstvo LRS Lojze Piškur, pomočnik «e-kretaria sveta za zdravstvo LRS - ■ Claal —FjotrtM slnnkrsot gOUijMUe zdravnikov po držav,' ter . pred- LRS so si. sovjetski gostje ogle-sednik centralnega odbora ljub- dali -ljubljansko otroško kliniko, Ljonskih kliničnih bolnišnic. Geor- centi alni otroški dispanzer, psi-gij Koetjakovsky. hiatrično posvetovalnico v Polju in zobno kliniko. Opoldne je bil V razgovoru z našimi predstav- »prejem goatov na dekanatu me-niki so se »ovjetski zdravniki po- dicinske fakultete ljubljanske uni-dfobno zanimali »a organizacijo verze, nato pa ogled obratne am-zdrovstrene služb« pri nas, zla- bulant« T Litoatioju, kjer »o se »ti po okrajih ln občinah, *« člani delegacije razgovarjali s družbeno upravljanje v zdrav- člani delavskega »veto. Popoldne stvu. z« odnos zdravstvene »luž- »o si gotoje ogledali še zdravst-be do sindikatov zdravstvenih veni dom ▼ Domžalah in Lukovici tar dom invalidov v Kamniku. Zvečer pa »o »e gostje udeležili »prejema in razgovorov na izvršnem »vetu LRS, ki jih je priredil na čast gostov član izvršnega »veta ljudske republike Slovenije Tone Fajfar. Jutri pa bodo sovjetski gostje med drugim obiskali Muzej NOB V Ljubljani in tovarno »Iekro« v Kranju ter si ogledali še inštitut za tuberkulozo in bolnišnico na Golniku. Po ogledu jeseniške bolnišnice se bodo udeležili večerje v. klubu ljudskih poslancev, ki jo bo priredil svet za zdravstvo ljudske republike Slovenije. V četrtek »i bodo ogledali Člani sovjetske zdravniške delegacije zdravstveni dom na Vrhniki, obiskali Postojnsko jamo in bolnišnico TBC v Sežani. Zvečer pa bodo eovjetskj gostije odpotovali X Beograd. Tudi pri sindikalnih organizacijah je čutiti, da se po zgledu drugih sklicujejo na pomanjkljivosti gospodarskega sistema in zamotane predpise, češ, naj se uredi najprej to, pa bo vse v redu in dobro. Sindikalne organizacije se zaradi takega gledanja bolj omejujejo na pričakovanje novih administrativnih ukrepov, kot pa na aktivno organizacijsko politično delo med svojim članstvom. Manjša ' aktivnost pa nasprotno zahteva vedno več predpisov in administrativnega reševanja. Temu naravno sledi zopet sklicevanje na pomanjkljivosti sistema in zamotanost predpisov — iskanje napak povsod drugje, samo ne v lastni hiši. Vedeti je namreč treba, da tako gospodarski sistem. -kot predpise oblikuje praktično delo vseh ljudi in organov ter organizacij v gospodarstvu ln da bo tako tudi naprej. Če bomo iskali pomanjkljivosti samo drugje, sami pa ne storili ničesar, da bi odpravili lastne, tedaj bomo le počasi napredovali. Neobhodno je potrebno, da prenesemo težišče našeaa ugotavljanja napak pri drugih, na napake in pomanjkljivosti pri delu. upravljanju in gospodarjenju v lastnem podjetju in v lastni sindikalni organizaciji ter opozarjamo na vse tisto, kar skladno s predpisi lahko uredimo- doma. Takih pomanjkljivosti, ki bi jih lahko ■uredili na omenjeni način, pa je nešteto. Tako na primer bi lahko občinski sindikalni sveti organizirali sestanke s tehničnim osebjem podjetij in proizvodne konference z organ’ upravljanja; sindikalna organizacije bi lahko odločneje nastopile proti trditvam, da je možno povečati proizvodnjo le s povečanjem števila zaposlenih. in z vlaganjem velikih investicij; prav tako bi lahko ugotavljale bolj, kakšna je produktivnost pri tehničnem kadru, kot pa pri delavcih neposredno za strojem, kajti delavčeva storilnost je odvisna od tega, kako so tehnični kadri organizirali delo za strojem in usposobili delavce za čim večjo storilnost. Pri takem načinu dela ne bo imel delanec občutka, da se ga priganja k večjim fizičnim naporom in storitvam. Podobno je pri raznih gospodarskih težavah, s katerimi se sindikalna organizacija dnevno srečuje. Tako je na primer s komercialno službo v podjetjih in s preskrbo ustreznega specialnega materiala za proizvodnjo. Namesto teženj po administrativnem razdeljevanju nekaterih kritičnih materialov, zlasti tistih, kjer gre za majhne količine. naj bi sindikalne organizacije zagovarjale in se borile za boljšo povezavo med proizvodnjo in trgovino, zahtevale večjo iznajdljivost, in gibčnost komerciale v podjetju, od trgovine pa večji posluh za potrebe v proizvodnji. Čutiti je tudi premajhno povezavo med domačo proizvodnjo in uvozom raznih strojev in naprav, ki bi jih lahko izdelovali doma, pa trgovina ne opozarja podjetja na potrebe tržišča. Taka povezava bi bila posebno potrebna sedaj, ko imajo domača podjetja nekaterih strok težave s preusmeritvijo svoje proizvodnje, ki jo zahteva naša gospodarska politika. Preusmeritev proizvodnje bi lahko zahtevale sindikalne organizacije pri vseh proizvodih, ki nimajo perspektivne uporabe tn< s tem prodaje. Z-efc ! t jordanska knza KONGRES 1T1LUUVSK1H DSCINSDH DEMOKKITOT Fanlaal Je razočaral Sekretar stranke je odločno odklonil sodelovanje s socialisti in napovedal nove volitve, če bi prišlo do razbija sedanje vladne koalicije — Strankina levica je napadla Fanfanijevo stališče V Jordanu, tej mali kraljevini, ki so jo -po drugi svetovni vojni ustanovili Angleži, se prepletajo niti medarab-skih odnosov in se križajo nasprotujoče si težnje dveh. ki tekmujeta za vodilno vlogo v arabskem svetu: Kaira in Bagdada... - Izraelski napad na jordansko trdnjavo Kalkilie je privedel na jordansko mejo tri iraške brigade, oborožene z najmodernejšim britan sJzi m orožjem. Po vesteh iz Amana je baje le vprašanje, kdaj bodo te čete prestopile mejo; uradno da bi zavarovale malo kraljevino pred ' izraelsko j' agresivno st jo«, v resnici pa bolj zato, da bi na večer pred volitvami zagotovile »mir in obstoječi red« ter zasidrale iraški vpliv na področju, ki loči Egipt od njegovega naj-lojalnejšega in najbližjega zaveznika... Zato niso vznemirjeni samo v Tel Avivu, marveč so vznejevoljeni, čeprav diskretno, tudi v Kairu, saj bi v takem primeru postali direktni mejaši z eno izmed armad Bagdadskega pakta! Arabsko legijo, t. j. jordansko armado, so postavili in vzdrževali Angleži. Ce je moral letos spomladi angleški komandant legije — Glubb paša — oditi," je bila to izključna zasluga »svobodnih oficirjev«, to je takih sil, ki so izvedle egiptovsko revolucijo. Monarhija je s tem izgubila glavno oporo in če »svobodni oficirji« niso odkrito sprožili vprašanja republike in socialnih reform, je skrivnostna smrt glavnega kraljevega svetovalca Teivfika dovolj zgovorno nakazala smer njihovih želja in prizadevanj! Tako tesni odnosi (če že ne formalna združitev) med Irakom in Jordanom, bi utegnili postai:iti• v aktualno ospredje tudi idejo o »Polnem mesecu« (združitev Sirije in Iraka pod iraško dinastijo), ki je bila posebno živa po padcu Šisa-klijevega režima v sirijski republiki. Da je taka možnost za Egipčane neprijetna, kot je Bri.to.ncem prijetna, pa je na dlani. Sestanek Arabske lipe, ki se je začel pred dvema. dnevoma zc fasado brezrezemne solidarnosti ima. torej tudi svoje boleče točke, ki pa zaenkrat še ostajajo v senci sueške krize. M. S. Okoli pomoli Zadnje čase je v glavnih mestih razvitih zahodnih držav vedno bolj v ospredju vprašanje pomoči nerazvitim državam, ali bolj, vprašanje, ali je dosedanji način dajanja pomoči še vedno primeren. I o je bilo pričakovati. Tisti časi, ko je pomoč 'mogel nuditi samo industrijsko razviti del Zahoda, so minili. Danes, dvanajst let po vojni, se je med države, ki morejo nuditi gospodarsko pomoč, uvrstilo tudi nekaj držav z vzhoda, zato, ker so spremenile svoje poli- || tične nazore, še bolj pa mor- || da zato, ker so Rinili najtežji povojni časi in sedaj laže ;| zmorejo breme, kakršno je ji vsaka pomoč tujini. Pa tudi j| države, ki pomoč potrebujejo, !§ so si povečini že nekoliko js opomogle od. začetnih težav in 'f nišo pripravljene privoliti na pomoč pod morebitnimi po- ji goji. 1 Prav te dni zasedajo v Wa-shingtonu kar trije različni odbori, ki proučujejo to vpra-šanje, in sicer odbora predstavniškega doma in senata, ter odbor predsednika republike. Kaj razpravljajo, ni znano, znano pa je, da so zaslišali vrsto strokovnjakov in politikov in med temi jih je nekaj (George Kennan, na primer), ki se zavzemajo za temeljito spremembo v načinu dajanja pomoči, in celo za načelo, da bi morali dajati pomoč preko OZN. To bi bilo vsekakor najbolje. Toda preveč bi bilo pričakovati, da bi velesile — in v glavnem nudijo pomoč samo velesile — na to privolile, saj jim gre pri pomoči tudi za to, da bi utrdile svoj prestiž v tem ali onem delu sveta — ne glede na to, ali postavljajo kakšne pogoje ali ne. Vsekakor pa je razveseljivo dejstvo, da je ljudi, ki zagovarjajo to načelo, vedno več. Več pozornosti pa bi vsekakor zaslužili predlogi, naj bi se pomoč sploh ukinila, in naj bi namesto tega razvite države nudile dolgoročna posojila z zmernimi obrestmi. Takšen predlog je pred kratkim dal med drugim tudi ameriški državnik Boivles, ki je, poleg ostalih prednosti, tudi izračunal, da bi bilo to ceneje. Najboljša rešitev pa bt seveda bila dolgoročna posojila preko OZN — le da bo to verjetno še nekaj jfasa ostala samo želja. V _ Ai Furlan,- - TPilDENT, 16. okt. — V Tridentu se nadaljnje (Sesti nm-cionalni kongres ' krščansko-de mokratske stranke. Na današnjem zasedanju ,~.o začeli razpravljati » političnem poročilu generalnega sekretarja stranke Fanfanija. Fanfani je v svojem referatu na kongresu stranke zavrni! vsako možnost sodelovanja med krščanskim; demokrati in socialisti. Po njegovih besedah pomeni sedanja vladna formula za koalicijo centra edini temelj politike klerikalne stranke v sedanjem položajru. Ce koalicija centra ne b.o več mogoča, bodo krščanski demekratj morali raz_ pisati neve volitve. O enotnosti socialistov je Fanfani dejal, da b» jo krščanski demokrati lahko pozitivno ocenil; le. če bi prispevala h krepitvi sedanje meščanske fronte, ne pa levice. Krščanski demokrati, je dalje poudaril Fanfani. vztrajajo na svojih političnih položajih in zahtevajo od drugih strank, da se jim pridružijo, ne pa, da pričakujejo sprememb v politiki katoliške stranke. Iz Fanfaniievih besed se da Langova izjava v Rimu RIM, 16. okt. (AFP). Delegacija komunistične partije Italije ipod vodstvom generalnega sekretarja partije Luig.ij.a 'Longa, ki se je več dni mudila v Jugoslaviji, se ie danes vrnila v Kirn. Po prihodu je Luigi Longo dejal, da je »navdušen nad širino pogledov . jugoslovanskih komunistov na probleme sodelovanja z vsemi državami v boju za mir in ohranitev svobode in neodvisnosti narodov«. sklepati, da on, čeprav stoji na položaju centra, k» ustreza katoliškemu medrazrednemu pojmovanju. ne računa, da bi' se center mogel še dolgo obdržati. V tem smislu so tudi 'razumeli njegov poziv krščansko-demo-kratskAm organizacijam,' naj se čiroprej pripravijo za volitve. Velik del svojega referata'je Fanfani posvetil potrebi po krepitvi partijske organizacije klerikalnega gibanja kot na glavni instrument v predvolilnem boju. Fanfan;' tudi' .očividno meni, da vodstvo krščanskih demokratov spet računa na absolutno večino v državi in na vzpostavitev enobarvne klerikalne vlade, kj bi uresničila načela o katoliški enotnosti. Negativno stališče Fanfanija do sodelovanja s socialisti je po splošnem, tolmačenju posledica intervencije Vatikana, ki nemara leve usmeritve klerikalne stranke. Sam- predstavniki krščansko-demokrafbke levice obtožujejo Fanfanija in njegovo strujo, da si skuša priboriti monopolni : položaj v stranki. To je posebno prišlo do izraza med razpravo o sistemu volitev članov nacionalnega sveta stranke. Fanfari! ,ie predlagal, da bi se ta izvolitev izvedla po večin-tekem sistemu, kar pomeni, da bi tista struja, kr dobi 50 odstotkov glasov, avtomatično dobil a 80 odstotkov položajev v najvišjem vodstvu stranke. Predstavniki levice P* M nasprotno ..zahtevali proporcionalni (sistem, ki bi omogočil pred. stavnikom vseh roanjšinjskih struj zastopstvo v nacionalnem svetu. Sodeč po pisanju italijanskega časopisja, j« referat generalnega ’ sekretarja Fanfanija povzročil veliko razočaranje v rimskih političnih krogih. Glasila • levičarsko usmerjenih stranlk negativno ocenjujejo Fanfariiievd poročilo, ker ni v njem n Mi sledu 0 želji, da bi prišlo do preusmeritve fcrščan-sko-deimokrafiske politike bolj na levo.'■ Razočaranje je očitno ' tudi v poročilih socialnodemokratskega glasila, medtem ko sr' italijanski socialisti mnenja, dr se je hotel Fanfani izognil' vprašanju socialistične združitve. ki je zdaj eh,o Itzmed najbolj perečih vprašanj v Italiji. ■Italijanski' komunisti' s svoje strani očitajo Fanfani ju. da še v svojem poročilu ni potegoval za nobene reforme ter da je zamolčal boi prot; nasilju monopola v Italiji. Na kongresa francoskih radikalov v L,yowu je manjšina sklenila odstopiti, če kongres ne bo spremenil večinske resolucije, s katero je kritiziral politiko generalnega rezidenta v Alžiru Laco-sta. Kongres ne samo, da ni spremenil resolucije, ampak Je »upornike« izključil iz stranke. Med. tem ko se je naj večji del bivših izključenih radikalov na čelu z Andrejem Moricenosn in Tonny-jem R©Villonom izrekel za ustanovitev »nove radikalne stranke«,se je manjšina med »uporniki« ogrela za. združitev s skupino republikanske levice Edgarja Fa.urea. ki so ga bili izključili iz radikalne stranke že konec lanskega leta. Vodstvo radkalne stranke v Parizu pa de sporočilo, da »upornikom« ni več mesta v stranki in da bo novi biro Stranke zahteval ed vseh radikalnih poslancev popolno disciplino pri glasovanju v parlamentu. (Na sliki od leve iproiti desni trije radikalni voditelji: Edouard Herriot. Edouard Daladier in Pierre Mendes-France ha kongresu stranke v Lyo- nu.). Sramežljive rehabilitacije Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca« KITAJSKO SP0BG£ILQ'0 RAZGOVORIH z ZDA PEKING, 16. ckt. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, je kitajsko ministrstvo' za zunanje zadeve .danes izdalo sporočilo o razgovorih, ki sta 'jih imela veleposlanika. obeh držav Vin g Ping Nan in A!exis Johnson. V sporočilu je rečeno, da je LR Kitajska, ko je vlada ZDA odklonila njen predlog, da bi razveljavili trgovinsko prepoved, septembra Kros predlagala, da bi utr-: diii' medsebojne stike s kulturnim sodelovanjem in izmenjavo delegacij. Predlagal je rudi 'načrt spo-ročila, ki naj-bi-ga izdala veleposlanika obeh držav o več mesecev trajajočih razgovorih. Kitajska vlada je meniia, da bi J-'-; kitaj sit e vlade bi razgovori med veleposlanikoma obeh držav obetali mnogo več, če bi ameriške oblasti nehale vztrajati pri tem, da bi se morali razgovarjati o najtežavnejših vprašanjih in bi pokazale vsaj malo pripravljenosti, da bi se z medsebojnimi stiki in kulturnimi zvezami ustvarilo večje zaupanje in razumevanje, med narodi, obeh držav. Praga, 16. okt. Po praških ulicah se je razširila vest, da tu proučujejo možnost, da bo eden izmed 14 obsojenih na procesu proti Rudolfu Slanskemu, in sicer bivši minister za zunanje zadeve Vladimir Clementis, rehabilitiran. Clementis in še 10 drugih so bili tedaj obsojeni na smrt in 3. decembra 1952 ustreljeni.' Te vesti' o proučevanju rehabilitacije Clementisa se širijo, odkar so izpustili na svobodo Marijo šverinovo, ki je bila obsojena kot eden izmed glavnih pomagačev Slanskega. Na novembrskem procesu. 1952 pred senatom državnega sodišča v’ Pragi je bil Clementis skupno z ostalimi obsojenci obtožen veleizda je,-vohunstva in sabotaže in posebno kot »slovaški buržoazni nacionalist«. To se je dogajalo —' kakor je pred nekaj meseci izjavil minister za notranje zadeve Barag — v času, ko je v »ozračju-splošnega nezaupanja«'sam Slansky dal pobudo za iskanje češkega Raika. Eventualna rehabilitacija Cle_ mentisa bi mogla biti; j kakor predvidevajo, - rezultat dela posebne komisije, ki jo je osnoval centralni komite z nalogo, da revidira procese, ki so bili od 1948. do 1952. leta: O tem, da ta komisija obstaja, se je zve-' delo pred štirimi, meseci na konferenci KP Češkoslovaške. Toda že na partijski konferenci je prvi sekretar CK Antony Novotny izjavil, da ni povoda za rehabilitacijo Slanskega1: Novotny je tudi dejal, da je treba izločiti iz procesa vse, kar bolj zapletenih vprašanj. Ameriška vlada pa je odklonila kitajske predloge ter s tem otežkcvčila reševanje pomembnejših problemov, kot so problem ameriških ■državljanov, kaznovanih po kitajskih zakonih itd. Po mnenju Odločitev bivših ujetnikov is Koreje^ Nevv Tork, 16. okt. (AP). Indijska vlada je sinoči podala poročilo generalnemu sekretarju OZN Hammarskjoldu o bivših ujetnikih v korejsk; vojni, ki so jih bili najprej poslali v Indijo, dokler ne b; bilo odločeno glede njihove usode. Indijski veleposlanik v Washingtomu Arthur Lal je poročal Dagu Hammarskjoldu, da je od 83 ujetnikov 55 izrazilo željo, da odpotujejo v Brazilijo, 11 se jih je odločilo za Argentino, 9 za Mehiko, 5 bivših ujetnikov je želelo, da jih repatriirajo v Severno Korejo, dva pa v LR Kitajsko. Ostalih šest je ostalo v Indiji. SKLEPI SESTINK& V AMINU Iraške čete ostane!o doi Varnostni svet OZN bo konec tega tedna ali v začetku prihodnjega razpravljal o jordanski pritožbi proti Izraelu — Sirija je poslala vojaško pomoč Jordanu New York, 16. oktobra. (Tanjug). Pričakujejo, da se ki so čakali ukaza za vkora-bo Varnostni svet OZN sestal na zahtevo ;Jordana konec kanje. tega ali začetek prihodnjega tedna. Jordanski predstavnik Iz Jeruzalema poročajo, da v OZN je izjavil, da bo zahteval ostre kazenske ukrepe so današnje, vesti, da iraške proti Izraelu in sicer po členih 6, 41 in 42| ustanovne listi- čete ne bodo neposredno vko- A7\T Ir. »olitoirnio v;/.iačirp in irncnnflnrclrp KRtitrii** nrnti Takale V Jordail, nekoliko pO- ne OZN, ki zahtevajo vojaške in gospodarske sankcije proti državam, ki kršijo mir. Clen šesti celo predvideva izključitev iz OZN. Kairo, 16. okt. (AFP). Državni podsekretar v jordanskem ministrstvu za zunanje zadeve Midat Goma je izjavil danes, da iraške čete nimajo ni kake pravice, da bi prišle stopnik jordanske vlade izjavil, da sta se sporazumela o obrambi Jordana. Iraške čete za sedaj ne bodo prišle v Jordan, pač pa bodo ostale na mejah države, pripravljene, nu- mirile napetost. Sirijski veleposlanik v Jordanu Fuad Kadainani je izjavil, da so danes začeli pošiljati orožje in opremo v Jordan, da bi utrdili obrambo te države na meji proti Izraela. Orožje je Jordanu podaril sirijski narod, ki ima, kakor je dejal na jordansko ozemlje nadzirat Jordanu nujno pomoč, .če veleposlanik Kadamani, poši notranji red. Take pravice nima nobena armada, posebno še, ker je v Jordanu popoln mir in ne obstojajo nikake notranje težave. Po njegovih besedah je Jordan prosil vse arabske države za vojaško in finančno pomoč, da bi bil kos zunanji nevarnosti. Po sinočnjih razgovorih med jordanskim kraljem Huseinom in iraškim prestolonaslednikom Abdulahom Ilahom je ža- bi Izrael napadel. Iraške čete in letalstvo bodo v primeru napada na Jordan takoj lahko vkorakale, če bi.bilo potrebno tudi na zahodno obalo - reke Jordana. V sporazumu med zastopniki obeh držav je beseda tudi o pomoči, ki naj bi jo dal Irak Jordanu glede vojaških potrebščin. Pravijo, da je bilo te dni na jorda-nsko-iraški meji 150.000 iraških vojakov. ljanje orožjd Jordanu za svojo narodno dolžnost. Praivijo, da je Sirija poslala tanke, poljske topove, protitankovsko "orožje in niinbmefalce.■ Suhravardi potuje v Peking Karači, 16. okt. (AP). Predsednik pakistanske vlade Suhravardi 'je davj odpotoval v. Peking na 12-dnevni uradni obisk. V Peking bo. prispel v četrtek. se tiče Jugoslavije, kakor tudi vse tsto, kar koli je povezano z britanskimi levimi laburisti Koritilliacusom in bratoma Til. Četudi to odpade, je Slanski napravil vrsto drugih prestopkov: ki v obtožnici niso bili.navedeni,'ki pa se nanašajo na- njegove namere, da prevzame vso oblast v držav: v svoje . roke, izrabljajoč splošno sumničenje. Poleg procesa proti Slanskemu je bilo tu prej tudi nekaj več političnih procesov, kot n. pr. tisti, na katerem so obsodili skupino oseb, ki so jih obtožili sodelovanja s Slanskym ali pa proces, proti »slovaškim buržoaznim nacionalistom v Bratislavi«.' Na teh procesih so bile izrečene samo zaporne kazni in so bili nekateri obsojenci v zadnjem času že lahko spuščeni na svobodo. Toda, ali je' to rehabilitacija ali ne, jeAtež- izpodbija temelje procesa, ko Ugotoviti. Na uradnem "me- pričakujemo’ v"tukajšnji.' j stu ni mogoče niti zvedeti, katere osebe so bile spuščene na svobodo. Zato se moramo naslanjati na tisto, kar je mogoče zvedeti od ljudi, ki so videli bivše obsojence. Tako .-sta' na svobodi Artur London in baje Bavro Hajdu, b:vši pomočnik zunanjega ministra- (takrat je bil minister . Clementis). London je bil po izpustitvi iz zapora na zdravljenju menda v Bolgariji. Oba sta bila aretirana 1950. oz'roma 1951. leta in na. procesu proti Slanskemu. obsojeha na dosmrtno ječo. Na junijski, partijski konferenci je bilo za njiju rečeno, da sta bila »zasliševana po .protizakonitih metodah«. Kaj je s tretjim iz ;te.trojke, ki na tem procesu ni bila pogubljena, bjvšim pomočnikom ministra za zuna-, nje zadeve Evženom Leblom. ni znano. Sliši se, da tud: njegov primer še pregledujejo. Viteslav Fuks, ki je bil hkrati s Svermovo obsojen na 15 let ječe, je prav tako-izpuščen, toda: s priporočilom, da ne gre v Ostrawo, .kjer je nekoč živel, temveč, da še nastani v Zahodni Češkoslovaški. Spuščen je bil Eduard Gold-štiker, bivši češki poslanik v Izraelu, ki je bil maja 1953. leta obsojen kot pomagač Slanskega na dosmrtno -ječo. N» svobodo so izpuščeni tudi bivši glavni urednik ■ lista »Rude Pravo« Viljem Novy, dalje Evžen Krin-gler, Ivan Holy in eden izmed voditeljev praške vstaje maja 1945. leta Smrkovsky. Na svobodi je Ladislav Novomjasky, ki je bil obsojen na procesu proti »slovaškim buržoaznim nacionalistom«. Izpustitev ha svobodo nekdanjih najtežjih krivcev — ne glede na to, ali so izpuščeni potihoma, brez objave in javne rehabilitacije, brez ponovnega vračanja v partijo in brez pridobitve državljanskih pravic, da o ponovni vrnitvi na funkcije, ki so jih imeli, predno so bili obsojeni, ne govorimo — skupno s tistim delom obtožnice proti skupini Slanskega. o katerem je sprožena javna debata ter skupno s tistim, kar je rečeno o neprimernosti procesa, resno Zato javnosti * velikim zanimanjem in morda celo z nestrpnostjo rezultate dela komisije CK. Tu smatrajo, da bi šele, če bi se povedalo vse. kar je s tem v zvezi treba reči. in če bi se osebe rehabilitirale, lahko govoril; o aktu pravičnosti. Tukaj opozarjaj" tudi na to. da, je proces leta 1952 pomenil javno obsodbo vsake misli as različne poti v socializem, čeprav ne smatrajo, da se je Slansky zavzemal prav za to, ke.r pa so m,u češkoslovaški komunistj tedaj pripisovali. Vsekakor se ljudje tukaj spominjajo tedanjih procesov kot najtežjega ;zr'aza stalinističnih metod in je' razumljivo, da si želijo, da bi bil ta sistem javn0 obsojan. Poleg tega se med Cehi in Slovaki, tradicionalnim, prijatelji Jugoslavije. sedaj postavlja tudi vprašanje.' kaj bo s tistim; osebami. ki so bile v času protijugoslovanske gonje obsojene samo zarad! svojega, prijateljskega stališča do naše države. S tem v zvezi omenjajo generala Antona Rašla, vojaškega tožilca iz Bratislave in predsednika1'Zveze prijateljev Jugoslavije Slovaške. kj je bil'obsojen na. dosmrtno ječo, dalje delavca Milana--RaTiša, k; je umrl v zaporu. mladinca Viteslavs. Lenk-šadla, k; je bil obsojen na 13 let zapora, in druge. A. Antonič BRITANIJA IN SKUPNI TRG V EVROPI ivrsps ali isaperif Velika Britanija Je v svoji zgodovini skušala obdržati ravnotežje v Evropi, drugod pa ga rušiti. V Evropi z uravnoteženimi silami je Britanija lahko pomenila tisti jeziček na tehtnici, ki je potegnil na eno ali na drugo stran. Toda nikoli ni hotela postati del Evrope. Za to ni imela časa in ne razumevanja. Cernu se preveč vtikati v evropske zadeve na škodo imperija? Imperiju je treba posvetiti vso pozornost. Toda časi-se spreminjajo. V prvi vrst! se je morala Britanija udeležiti obeh svetovnih voj n v , Evropi in na strani dela Evrope. Z druge strani pa je imperij postal Britanska skupnost narodov in vezi s to skupnostjo, ki še vedno obstojajo, niso tako močne, kot so bile nekoč. Tako se je Britanija znašla pred izbiro, ali naj se pridruži zamisli o skupnem trgu alj carinski uniji Zahodne Evrope, ali ne- Gre za načrt, ki bi ga izvajali v treh stopnjah v 12. do 15 letih. Lani junija so se namreč zbrali v Messini zastopniki šestih evropskih držav — Zahodne Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga in sklenili'— prepro_ ato povedano — združiti vsa svoja gospodarstva v eno gospodarstvo. Pred dobrimi štirimi meseci so sprejel; v Benetkah poročilo,. & .vsebuje ' taao m dru§Q- državo, katerih naj bi se načrt izvajal. Zdaj so pa v Bruslju sestavili osnutek konvencije, ki je podobna konvenciji evropske skupnosti za-premog in jeklo. Preprosta primerjava z ZDA je zelo vablj iva za šest evropskih držav. Njihovo prebivalstvo je skoraj prav tolikšno kot prebivalstvo ZDA — 160 milijonov, naraslo pa bi lahko na 250 milijonov, če bi se načrtu pridružile še druge članice Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). In vendar je njihov narodni dohodek manj kot ena tretjina ameriškega«— 90 milijard dolarjev v primeraavi s 300 milijardami dolarjev — okroglo povedano. . Ustanovitev skupnega evropskega tržišča bi pomenila tržišče brez carin ali drugih omejitev- v blagovnem prometu avtomobile bi prodajali v Franciji, francoske Pa v Nemčiji brez kakršnih koli omejitev. Toda proti; »zunanjemu svetu« bi še vedno stale carinske prepreke. Anglija bi morala plačevati carino, če bi hotela prodajati svoje avtomobile na nemškem ali francoskem trgu. Britanski minister za finance MacmiUan. in njegovi gospodarski strokovnjaki so se globoko zamislili. Toda niso mislili dolgo. ke.r je zamisel o skupnem trgu preveč vabljiva. Prepustiti Zahodno Evropo zahodnonem-škemu industrijskemu potencialu bi pomenilo sploh prepustiti Evropo Zahodni Nemčiji. Včlaniti se v skupni trg pa bi pomenilo škodovati trgovini z državami Britanske skupnosti na- brezpogojno priključiti, m Angleži ne bi bili Angleži, ko. ne bi tudi tukaj našli kompromis. Mac-millan je skrbno definiral pogoje, ob katerih bi se Britanija pridružila skupnemu trgu. Britanci računajo na »delno svobodno' področje«. Poudaril je, da je razlika med svobodnim področjem in carinsko unijo v tem, da bi zadnja pomenila skupno carinsko pregrado proti vsem zunanjim državam, medtem ko bi v sistemu svobodnega trgovinskega področja vsaka država v tem sistemu lahko postavila carine proti kateri koli državi izven tega sistema. Važna omejitev bi veljala tudi za' kme- ' tijske pridelke, krmila, pijače in tobak, za katere ne bi veljal skupen trg. Zakaj se je Britanija načelno odločila za kompromis? Da se Je odločila vsaj za delno sodelovanje v skupnem trgu - je - razumljivo, ker se vezi z Britansko skupnostjo narodov, katere še nobeden ni znal definirati, rahljajo. Indija, Burma in Cejlon so-v Aziji ter rodov, s katerimi je Velika Bri-v, jih njihov položaj in dogodki od-tanija povezana s preferenčnim1^ daljujejo od britanske krone. Juž- sistemom carin. Velika Britanija je približno eno stoletje imela svobodno trgovino, ki se ji je odrekla ' leta 1932. Takrat je. vzpostavila sistem' carin za tuje blago, za blago ta držav britanskega imperija pa so bile carine. na'Afrika je'že večkrat povedala, da se bo najbrž odcepila, medtem ko ppstaja-Kanada vedno-bolj gospodarsko odvisna od ZDA. Kar vžnefnlrljivo Je, v kolikšni meri so že ZDA zamenjale Britanijo; v kanadskem gospodarstvu. V. predvojnih letih 193« do 1999 je «• % kanadskega izvoza bdnajaio v Združeno kraljestvo, :3C odstotkov zelo ni^ke' ali pia jih sploh ni: pa na jug v ZDA. Lani je kanad- etu med Mi- biilo. Iri ifa preferenčni .sistem še' velja. In zato je'; danes .Velika Britanija pred. dilemo, pred: kakršno- ie: večkrat stala, ki pa še nikoir ni: bila tako nujna in n co-dl oiEiva kot dan«. Britancem torej ne' d lit ne ena ne druga možnost: ostati popolno-. ■» isvca akMPMM trga-cH m mn skl izvoz v ZDA znašal že «%, v Veliko: Britanijo pa' samo IS %. V istem razdobju Je Kanada ku-pila. 62 % blaga v ZDA in la .od-stotkov od Velike Britanije. Raz* logov za to, da Britanija he' ostane popolnoma ob strani 'predlaganega -skupnega trga, je dovolj. Najdemo Jih pa lahko v Zahodni Evropi nmi, 3MMS MU m I SfMrtU* Mte no vprašanje, ali je britanska industrija sposobna konkurirati za-hodnonemški, ali ne. »Ali’ lahko vzdržimo udarce konkurence na evropskem tržišču v daljšem razdobju,« se. je pred kratkim vprašal MacmUlaji. »Moj odgovor se glasi, da bomo v' vsakem primeru propadli, če nismo sposobni konkurirati Evropi! • -Ni nobenega sredstva, ki bi nam omogočil manj delati in več zaslužiti kot naši konkurenti.« Najhujši konkurent Velike Britanije je Zahodna Nemčija, Čeprav Je narodni dohodek Velike Britanije večji od nemškega in čeprav Britanija v marsikateri proizvodni panogi še vodi, je res da jo> Nemčija nevarno dohiteva in prehiteva. V zadnjih petih letih se je nemški izvoz po vrednosti potrojil. Lani Je imela Nemčija 28S milijonov dolarjev presežka, Britanija 985 milijonov dolarjev trgovinskega primanjkljaja. Nemci so posekali Britance v izvozu avtomobilov in si pridobivajo vedno več -trgov v Evropi in. Aziji, kjer je včasih Britanija gospodovala. Nemci so tudi dobro izkoristili britanske težave na Srednjem vzhodu In spodnesli Britance marsikje v Perziji,. Siriji, Egiptu in Iraku. Na Cejlonu si je zastopnik avtomobilske tvrdke Mercedes Freudentbal pridobil - skoraj, monopolni položaj.;.Kako >]e to dosegel? Med družim je poslal nemške tehnike poučevat vaške Kovače, kako Je treba popravljati’ kemike avtomobile. MacmUlan je - priznal, sla s* bo morala Britanija - opustiti: v. boj z nemSko induotriijo brez barikad, ki jih predstavljajo carine. To je Se en r«ilog. več ~ia: britansko udeležbo': v skupnem .trgu. Toda. skupno tržišče 250 BMli&KMV U vdi H I veliko politično silo, Id bi lahko »konkurirala« Sovjetski zvezi in ZDA. Tudi na to. mislijo tvorci tega načrta. Vsekakor je važno, da bi britanski potrošnik lahko' kupil - nemški fotografski aparat »Nettar« za 14 funtov (zdaj mora plačati zanj 21 funtov), Nemci bi lahko kupili Boothov čajni servis za 1 funt in 10 šilingov ceneje kot zdaj, volksTvagen pa bi veljal Angleža samo .690 funtov (zdaj mora plačati zanj 740 funtov) itd. Kakšna bi bila . politična usmerjenost tega gospodarskega bloka? Upoštevati je si-cer treba, da je do njegovega uresničenja še dolga pot, toda odločitev bo prišla v najkrajšem času. Ce bi vse šlo tako, kot hoče Adenauer (tako pa ne gre niti v Nemčiji več), bi biiLa ta gospodarska tvorba izrazito blokov, ska. Toda čez nekaj let Adenauerja prav gotovo ne bo več na krmilu in tudi v Zahodni Evropi #o prav gotovo sitle, ki bi lahko uspešno igrale vlogo posrednika med Sovjetsko zvezo in ZDA. V interesu Evrope bo razvijati trgovinske zveze ž vsemi, zakaj 250 milijonov ljudi še ni ves svet in vse surovine tudi ne bodo prišle iz držav Britanske skupnosti narodov. Načrt je zastavljen in daleč je čas. - uresničenja, toda vsekakor bo zelo zanimivo spremljati njegov nun *«4i ■_ B. Babo« , 4 itr. / SLOVENSKI POBOCEVILEC J Bt. ue — n. oktobra ism Skrpana tovarna in zavidljiva kvaliteta c%y-< ■& wmm "S plamena plinskega gorilnika omehčana steklena cevka, dobiva a pihanjem zaželeno obliko Izdelka Z-godiLo se je na velikem mednarodnem sejmu, ko ae je človek, ki je govoril v nemščini s švicarskim naglasom z dokajšnjo pozornostjo ustavil ob razstavni koji pred raznovrstnimi optičnimi in steklopi-h,aškimi izdelki- Bil je optični strokovnjak iz Švice in presenetilo ga je, ko je na mikroskopu s 1260 kratno povečavo preč ital tovarniški znak: TOS — Ljubljana. Prav nič se mu ne 'd: zdelo čudno, če bi videl na izdelku tovarniško značko svoje nemške konkurence ali pa znak angleške firme 'vVatson, ki ima že več kot stoletno tradicijo. Ni, in zares mu ni šlo v glavo, da bi mogla tako mlada tovarna ~x komaj sedemletni industrijski otrok — povrhu še brez vsake licence napraviti tako tehnično zahteven in dovršen izdelek. Nekaj otrok in 3GG.00G din 2a začetek Dobili so dotacijo 300.000 din in pričela se je pionirska proizvodnja. Ne samo zato pionirska. ker dotlej te industrijske panoge sploh nismo imeli, ampak tudi zato, ker so bili mladi delavci, s katerimi je tovarna pričela, zares še skoraj pionirčki. Skozi vsa leta so bili potem glavna in nad večja skrb kadri. Kadri za proizvodnjo, potem spet kadri za vzgojo kadrov in ob vseh težavah sta bila dva tujca edina strokovnjaka, ki 6ta sploh že videla optično tovam-o od znotraj. Na industrijski šoli se je pod silo razmer dogodilo celo to, da so morali najboljšega učenca drugega letnika postaviti za mojstra učencem prvega letnika. Ljudje pa so se učili in uče se še zdaj, ko še vedno prirejajo tri in šestmesečne tečaje za strokovno vzgojo kadrov. V sedmih letih se je tovarna povečala na 270 ljudi in od 50.000 din prometa v 1949. letu, se je naslednje leto promet že desetkratno povečal, 1953. leta je znašal že 80 milijonov, letošnji plan pa znaša 230 milijonov dinarjev- Od enostavnih epruvet in eteklojpihaških okrasnih predmetov, je proizvodnja napredovala d 6 najbolj kompliciranih aparatov in laboratorijskih instrumentov. Zivosrebrna stikala, neonski napisi in ostali steklo-pihaški izdelki, eo prva leta živeli tovarno in omogočili nagel razvoj optičnega oddelka. V optiki pa j 9 proizvodnja od najbolj navadnih lup napredovala do izdelovanja diaprojektorjev, episkopov, daljnogledov. ODBORI IN KOMISIJE KTOSNE01 SVETIL LJUDSKE SKUPŠČINE LES Uradni list LRS z dne 11. okt. 1956 prinaša odlok o sestavu odborov in komisij Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Odbor za notranjo politiko sestavljajo: predsednik Stane Kavčič, podpredsednik izvršnega sveta; člani: Milko Goršič, član izvršnega sveta in predsednik Sveta iza šolstvo LRS, Boris Kocijančič, član izvršnega sveta in predsednik Sveta za kulturo in prosveto LRS. Niko Šilih, sekretar izvršnega sveta, Olga Vrabič, član izvršnega sveta in predsednik Sveta za zdravstvo LRS, Mitja Ribičič, državni sekretar Za notranje zadeve. Gospodarski odbor sestavljajo: predsednik Viktor Avbelj, podpredsednik izvršnega sveta; članš: Julij Beltram, član izvršnega sveta, Tone Bole, član Izvršnega sveta. Tone Fajfar, član izvršnega sveta in predsednik Sveta za socialno varstvo LRS, Jože Ingolič, član izvršnega sveta, Matija Maležič, Član izvršnega sveta in državni sekretar za finance. Lavoslav Dolinšek, direktor Nar. banke FLRJ - centrale za LR Slovenijo, dr. Danilo Dougan. sekretar za splošne gospodarske zadeve, ing. Viktor Ko-tnik, direktor Zavoda LRS za gospodarsko planiranje, ing. Ludvik Kremžar, sekretar za industrijo in obrt, ing. Marjan Tepina, sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve. Administrativno komisijo sestavljajo: predsednik Niki Šilih. sekretar izvršnega sveta: člani: Julij Beltram, član izvršnega sveta, Boris Kocijančič, Zima je blizu. Zagrebška podjetja »Gora«. »Suma« in kakor se že imenujejo z vsemi zvočnimi florističnimi imeni. sp niso posebno odlikovala. Zbra7a so lepo denar že spomladi. mnogi pa sedaj šklepetajo z majhnimi otroci po slabih stanovanjih, kajti s samim vplačilom se nihče ne more ogreti. Pravijo, da je to nekakšna učinkovita finančna novost, zbrati denar vnaprej, ko pa ubogi kupec reklamira dobavo premoga ali drv, mu sporoče. naj doplača za dražji premog, ker »cenejšega trenutno ni«. Pri nas v Zagrebu na ta način rešujejo -vprašanje velikih vsot: sprejmejo predujem. z njim kupujejo les% drva in premog pri proizvajalcih. obresti ve obračunajo, kar pa se tiče potrošnikov. — saj smo skoro vsi socialno zavarovani in če je zarad: prehlada po ambulantah več ljudi. naj delajo naše zdravstvene moči. saj bo morala privatna praksa tako ali tako počasi izdihniti. član izvršnega sveta in predsednik Sveta za kulturo in pro- sveto LRS, Olg Vrable. elan tdnik izvršnega sveta in preds Sveta z-a zdravstvo LRS. Komisija za pomilostitve sestavljajo: predsednik Milko Goršič. član izvršnega sveta in predsednik Sveta z-a šolstvo LRS; člani: Ada Krivic, član izvršnega sveta, Niko Silah, sekretar izvršnega sveta. Komisijo za vprašanja Produktivnosti »Jela in za delovna razmerja sestavljajo: predsed- nik Tone Bole, član izvršnega sveta; člani: dr. Aleksander Bajt. univerzitetni docent, Mavrici] Bore, tajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, dr. Marjan Dular, sekrefgr Za delo, ing. Ivan Gruden.” direktor Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnost,: prj delu. ing. Božidar Guštin, direktor podjetja Litostroj, ing. Viktor Kotnik, direktor Zavoda LRS za gospodarsko planiranje, ing. Ludvik Kremžar, sekretar za industrijo l*n obrt, ing. Marjan Lavrenčič, uslužbenec podjetja »Iskra«, Kranj. Rado Miklič, načelnik v sekretariatu izvršnega sveta za delo, ing. Stojan Perhavc. direktor Tovarne avtomobilov TAM, Maribor, Janko Rudolf, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Za Slovenijo, ing. Vakror Tut— J?k, direktor Zavoda zn raziskavo materiala in konstrukcij, jug. Vilko Vujičič. znanstveni sodelavec v Ekonomskem inštitutu LRS. Franc Zorko, načelnik tajništva za delo nri Okrajnem ljudskem odboru Maribor. šolskih nkJcroskopov a ■tokratno povečavo In do nejvečje*a uspeha — do laboratorijska®* mikroskop« ■ 1260 kratno povečavo. TOS izdelke uporabljajo šole, industrija, airmija in razni znanstveni, industrijski in zdravj. niški laboratoriji. Brez optičnih instrumentov se dandanes več ne izhaja nikjer, ne v zraku, ne na zemlji, niti ne v podmornici pod morsko gladimo. Leča, ki ]e skoraj ne vidiš Lečo, ki jo je delavec od polurnega stroja danes ob 13. uri prinesel v končno kontrolo, bo pričeli polirati že včeraj dopoldne. Komtrolorka pojasni, da bi bila izgotovljena dosti preje, vendar so jo brusili morda samo dve minuti predolgo, pa je pri tem nastala napaka, da je bilo potrebno pričeti s poliranjem skoraj znova. Pri ibej končna obdelavi leč, gre za tako silno veliko natančnost, da je nestrokovnjak skoraj ne more doumeti. Merijo na 10 tisočinke milimetra natančno ali kakor to imenujejo v optiki z Nevtono-vimi krogi. Ljudje v proizvodnji morajo imeti zelo občutljive roke, dobre oči in veliko prakso. Težko si je predstavljati, kako je mogoče iz drobca stekla, ki je za polovico tanjši od buci-kine glave, narediti najobčutlji-vejšo lečo, katere premer znaša komaj 6 desetink milimetra. Ko gleda človek s prostim očesom to na drobni igli nakitamo lečo, kjer jo obdelujejo, dobi vtis, da je leča le majhna iglina odebe-lina. Kako natančni morajo biti stroji, na katerih lečo obdelujejo, je potem jasno. V oddelku za mikro leč«, ni stroj, ki ga poganja delavec z nožnimi pedali, prav ni kaka primitivnost- Povsod po svetu delajo tako, kajti na stroju z električnim pogonom, bi ne bilo mogoče delati dovolj precizno. Laboratorij v drvarnici, proizvodnja v barakah, skiatiišča na podstrešju Doma narejeni stroji in strokovno usposobljeni ljudje, tovarna pa presenetljivo skrpana. Morda bi se tudi tako lahko glasil mednaslov. Ali pa: Tovarna v barakah, kot je ob priliki že napisal nek poklicni kolega. Na vprašanje, česa si najbolj želite, bi vam v tovarni odvrnili: »Boljših strojev in prostora •— vsaj toliko življenjskega prostora, da bi mogli dihati tovarna in ljudje«. In res morajo ljudje v steklomhaškem oddelku vdihavati od punskih gorilnikov zastrupljeni zrak. Poleti še gre. Prepih je sicer neprijeten, vendar pa se tedaj vsaj vročine gorilnikovega pismena ne občuti tako močno. Pozimi pa, ko so tudi prisiljeni, da se ne zaduše, delati pri odprtih vratih, je vroče le v glavo in roke, vse ostalo teio pa je trdo od mraza. Dobrih ventilacijskih in klimatskih naprav ni — niti centralne kurjave ne. Vsi izdelki so silno občutljivi za spremembo temperature in vendar v oddelku za mikro leče, niti peči ne smejo kuriti ponoči. So pač v stanovanjskih prostorih in stranka ne pusti, da bi nočni čuvaj stikal tam okrog. Nič zato, če so morali laboratorij urediti v drvarnici in da pravkar preurejajo za skladišče podstrešne prostore. Proizvodnja teče. Nič zato, če je moral ves življenjski prostor strokov- Stari grad popravljajo Ze tri leta se turistično druš-tvo v Škofji Lokj ukvarja s Starim gradom. Najprej so ga »odkrili« oziroma posekali grmavje okrog razvalin ter uredili sprehajalne poti. ob katerili so namestili več klopi. Ker s-o spoznali, da so tudi preostale ruševine v nevarnosti — spodkopani zidovi bi ob vsakem večjem viharju ali snegu lahko propadli — so zaprosili za investicijsko posojilo. Dobili so 200.000 din in tako bado še do zime opravili najnujnejša zavarovalna dela. Gradbeni material so že pripravili, tako da se bodo lahko v najkrajšem času začela zidarska dela. Stari grad pri Skcfji Loki je iz dneva v dan vse bolj privlačna izletniška točka. nj&k r laboratoriju ra neonsko razsvetljavo odstopiti proizvodnji, tako da mu je ostal 1* te kvadratni meter površin« na mizi In prostor za stol. V konstrukciji m ukvarjajo že « proizvodnjo za leto 1958 in vendar ž« osvojenih ultra violetnih žarnic, nimajo kje izdelovati. Vprašanje je, kje bodo delali bliskdvne žarnice za fotografiranje, kje epidiaskope, kje diaprojektorje za projeciranje pri dnevni svetlobi in ostalo, kar obeta proizvodnji program? Volja in izkušeni kadri so tu pa tudi uspehi, ki jih ni treba gleda/ti pod mikroskopom; ostalo pa ... F. Jeras Kako je V dobi, ko razpravljamo o reformi obveznega šolstva, se odpira nešteto vprašanj. Reformirano šolo vidimo v bodočnosti bistveno drugačno, kakor jo imamo sedaj. Pri tem ne mislimo samo na njeno obliko in organizacijo, temveč v prvi vrsti na vsebino. Na kratko jo označujemo tako, da naj bo življenska in sodobna. S tem mislimo na šolo, ki bo vzgojno-učna ustanova, v kateri bodo mladi ljudje pridobili vse osnove za svoje življenje in delo v svoji ljudski skupnosti, skratka, ki se bodo že v šoli vraščali v resnično, živo življenje in stvarnost. Ob čem in kako? Pogosto in kaj radi postavljamo materialna vprašanja obvezne šole ob stran. češ. da s šolskimi kn jižn jicami ? .j , JL * 'V AL' Št?*'* ^ V- Vn-- Polirni stroj na nožni pogon ni noben primitivizem, kajtj le tako je mogoče leče polirati dovolj fino, z vso potrebno natančnostjo, ki jo na električnih strojih ni mogoče doseči. V. plenum Ribiške zveze Slovenije V nedeljo 14. oktobra je bil v Ljubljani V. plenum Ribiške zveze Slovenije, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov vseh ribiških društev in nekaterih družin tudi predstavniki ribiškega odseka pri -Kmetijskem inštitutu Slovenije, društva za morski športni ribolov v Piranu in društ\Ta akvaristov v Ljubljani. Plenum je obravnaval predvsem vprašanje reorganizacije ribiških di-uštev in družin, načrt vlaganja ribjega naraščaja za leto 1957 ter nekatera druga gospodarska in organizacijska vprašanja ribištva v Sloveniji. Največ časa je bilo posvečeno razpravi o vprašanju reorganizacije v ribištvu, zlasti pa o osamosvojitvi ribiških družin in osnovanju okrajnih ribiških zvez. Organskemu razvoju !n krepitvi družin so doslej tako ribiška društva kot Ribiška zveza Slovenije posvečali največjo pozornost. Družine so dobivale vse večje naloge in odgovornost pni upravljanju voda in bUe fe doslej, čeprav le kot pomožne organizacijske enote, v znatno oporo in pomoč upravnim odborom društev. Zato je bil v cilju nadalnje decentralizacije in demokratizacije dela v ribištvu podan predlog za popolno osamosvojitev družin in reorga- Da prihaja zima, je najboljši znak tudi to, da narašča gradbena dejavnost. Kopljejo temelje za največji nebotičnik ir Zagrebu, začenjajo graditi vsaj 50 novih objektov, ulice razkopavajo, začeli so tudi asfaltirati, ne zaostaja pa niti tramvajsko podjetje. Razkopali so ravno osem ulic. ki jih popravljajo in polagajo tračnice na progo. — Hodijo ljudje mimo teh gradbenih del in kotnentirajo vse to na razne načine. — Toda glavni vzrok je znan le malemu številu ljudi. — treba je izkoristiti kredite do konca leta. čeprav bi zima uničila betonske naprave, čeprav bi se zmrznjeni asfalt dvignil, kakor da so se pojavili kakšni zimski krti. Kdo bi se oziral na take m.alenkosti. Če bo škoda, bodo zopet na zimo izkoristili nove kredite, da ne propadejo. pt&ttto Sezona kulturnih prireditev, koncertov, gostovanj in abonmajev se je začela. Priznati se mora. — čeprav so nekatere cene popoprane, dosegajo tudi do 1500 din za sedež, kadar gostuje kak ugleden umetnik ali ansambl. — da so Zagrebčani dobri obiskovalci, kajti med več kot 400.000 je stalno število tudi takih, ki morejo plačatii da vidijo kakšno tako svatovno veličino. Toda včasih se naša koncertna poslovalnica tudi nekoliko uračuna. Dogodilo se je. da je vstopnica veljala v predprodaji po 1200 din, ko pa spoznajo, da je »datum insok« in da so komaj razprodali pol dvorane, moreš pri blagajni kupiti vstopnico tudi mnogo ceneje. Tako sem bil nekoč 'na koncertu v naš’ »Istri« irj plačal za dobro mesto 400 din, moj sosed poleg mene pa se je pritoževal, da je plačal v predprodaji 750 din. Rekel sem mu, naj drugič pazi. Niso naši koncerti dragi, kadar igra v filmu Greta Garbo v »Kraljici Kristini« ali Sophia Loren v »Lukreciji Borgi ji«, plačaš po sistemu »vstopnica odveč« dvojno ceno. Pri koncertih pa je to obratno, • Menda ste slišali, da prodajajo u Zagrebu kilogram govedine po 170 din? Res je, da to ni aprilska šala niti drugačna šala, res pa je tudi. da zaradi tega še nobena restavracija, nobena, gostilna in nobena menza ni znižala cene juhe. ali drugega mesnega jedila niti za dinar. Če pa bi se po nesreči povečala cena mesa samo za 20 din, potem ste lahko prepričani, da bi bil naslednjega dne krožnik juhe za 10 din dražji, bržola vsaj za 40 din, biftek pa vsaj za 60 din. Ker pa je cena mesa padla od 280 na 170, gostinci niso niti mignili. -bič nizacijo sedanjih društev v zveze ribiških družin. V živahni in plodni razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki vseh društev, je biio ugotovljeno, da v nekaj društvih družine že dejansko opravljajo naloge, ki bi jih naj dobile z osamosvojitvijo, vendar pa se večina družin še ni dovolj organizacijsko utrdila in postala sposobna samostojno upravljati in gospodariti z vodami. Zalo je bilo sklenjeno, da se predvidena reorganizacija za nekaj časa odloži, društva in Ribiška zveza Slovenije pa bodo v tem času intenzivno delali za krepitev in organizicajsko utrditev družin in jih tako usposobila za prevzem bodočih nalog. Plenum je dalje obravnaval razna vprašanja v zvezi z gospodarskimi načrti ter sprejel obvezni načrt vlaganja ribjega zaroda in mladic za leto 1957 za vso Slovenijo. Po tem načriu bodo ribiška društva prihodnje leto vložila v salmonidne vode preko 4,300.000 ribjega naraščaja. Na plenumu so razpravljali tudi o prihodnjih občnih zborih društev, ki bodo. od 20. januarja do 10. februarja 1957, o organiziranju tečajev za ribiške čuvaje in gospodarje društev, ki bodo v zgodnji pomladi priho-njega leta v ribogojnici Kobarid ter o raznih drugih vprašanjih. | Ob zaključku je plenum spre- * jel ustrezije sklepe, pomembne J za nadaljnji razvoj in krepitev | sladkovodnega ribištva v naši t republiki, V. : i — ♦ ♦ Šentjur I V nedeljo 21. oktobra se bo-{ do šentjurčani oddolžili 132 ♦ padlim borcem in žrtvam fa-t šističnega nasilja z odkritjem J spomenika. Svečanosti se bodo | začele že v soboto s slavnost-| stno akademijo. Po šentjurskih | hribih pa bodo zagoreli kre-; sovi, ki bodo Sentjurčanom | naznanili ta praznik. V nede-» 1 j o bo po budnici odkritje spo-S menika ob 10, uro pozneje pa ; bo spominska svečanost na ♦ šentjurskem pokopališču, na ♦ grobu znanega koroškega bor-S ca Malgaja. Prireditelji upa- ♦ jo. da jih bodo ob tej prilož-| nosti obiskali številni sorod-| niki.in znanci padlih borcev { ter žrtev fašističnega nasilja, | pa tudi nekdanji borci in ak-| 11 v i s ti, bivši koroški borci in i drugi. M. L. se ob njih preveč ustavljajo ljudje, ki jim reforma šole ni preveč pri srcu. Tudi šolskim odborom očitamo, da se preveč zanimajo za materialna, premalo pa za pedagoško-vzgojna in druga šolska vprašanja. — Kolikor se res ukvarjajo le z materialnimi problemi, ki jih je na vsaki šoli dovolj, bi bil očitek seveda upravičen. Vendar pa bi bili zelo naivni, če bi hoteli razvijati sodobno življenjsko šolo samo z načelnimi razpravami o vsebini vzgojnega dela, morda še o učnih načrtih in učiteljevi izobrazbi. Poleg teh vprašanj je še vse polno drugih, ki niso nič manj važna in bodo šele skupno z vsemi drugimi dala rezultate, kakor si jih želimo. Pri tem mislim zlasti na problematiko notranjega življenja in dela v reformirani šoli, na medsebojne odnose med samo mladino ter mladino in vzgojitelji, posebej pa še na oblike in načine dela z mladino, ki bi naj v šoli rastla v samostojne, delavne, samoinciativne in požrtvovalne ljudi. Ob tem pa stojimo nujno pred vprašanjem: ob čem bodo rastli taki ljudje? Odpira se vprašanje, ki se nam zdi izrazito materalno, pa je v svojem bistvu prav toliko, če ne še bolj — pedagoško. To je vprašanje knjižnic, učil, učbenikov, kabinetov, delavnic itd. na naših šolah. NEKAJ ŠTEVILČNIH PODATKOV V ljubljanskem okraju, kjer je v osnovnih šolah in nižjih gimnazijah skoraj 30.000 učencev, imamo šolske knjižnice na vseh šolah (163 osnovnih in 22 nižjih gimnazij). Vse knjižnice štejejo {K) dobljenih podatkih 54.111 knjig. Velika večina teh knjig je novejša iz let po osvoboditvi. Številčno še močnejše so učiteljske knjižnice, v katerih imamo nad 68.000 knjig, od teh skoraj 25.000 leposlovnih. Marsikoga bo visoko število najbrž začudilo, saj pride ca 50—60 knjig na enega učitelja, medtem ko imamo v šolarskih knjižnicah samo ca 2 knjigi na učenca. Vendar moramo takoj pojasniti, da so v teh knjižnicah neštete učne knjige še iz časov stare Jugoslavije in Avstro-ogrske, najraznovrstnejše metodične, pedagoške in druge strokovne knjige, ki so danes lahko še samo študijski material. V primerjavi s temi že davno zastarelimi in večinoma neuporabnimi knjigami pa je novejše pedagoške literature v učiteljskih knjižnicah sorazmerno zelo tnalo. Da bo naša nadaljnja razprava popolnejša, dodajmo še številko o finančnih sredstvih, ki jih imajo šole v letošnjem proračunskem letu za šolske knjižnice. Skupna proračunska sredstva za knjižnice v vseh občinah so bila za leto 1936 predvidena v višini 2.639.500 din. To je seveda za oboje: za šolarsko in za učiteljsko knjižnico. Kadar govorimo o šolah in njihovi opremi, učilih in proračunih, navadno zaključujemo napačno, češ: lahko je mestnim šolam, ki so dobro preskrbljene z vsem, in tudi ljudski odbori imajo v mestu več razumevanja za šole kakor na podeželju. Vendar pa številke iakih ugotovitev ne potrjujejo, vsaj ne v celoti. — Četudi je skupni proračun za knjižnice v obveznih šolah sorazmerno visok, so vendarle velike razlike, če'ga razdelimo na posamezne občine. Proračuni za šolske knjižnice so sicer namenjeni obema, t. j. šolarski in učiteljski knjižnici, vendar pa se porabi večji del za šolarske knjižnice. Tako lahko preračunamo, da dajejo posamezne občine zelo različne zneske. Gibljejo se med 9.3 din na učenca in 2C0 din na učenca (v letošnjem proračunskem letu!). Največ žrtvujejo za šolske knjižnice občine Šentvid (200 din), Rudnik (190 din). Medvode (170 din) in Polje (160 din), najmanj pa občine Grosuplje (9.8 din), Vrhnika (52 din), Šiška (58 din, Kamnik (56 din) in Mengeš (29 din). Ljubljanske centralne občine (razen Šiške) so nekako v sredini: Center (94 din), Bežigrad (78 din) in Moste (130 din). Za primejavo dodaj- mo še število knjig na otroka v občinah! Giblje se med 1.3 (občina Vič, Šiška, Grosuplje) in 3.4 (Logatec) .knjige na otroka. Številčno se vidi to prav revno, vendar pa moramo upoštevati, da je povprečje nekako dve knjigi na otroka, z drugimi besedami — v razredu,, ki ima 40 učencev, imajo SO knjig, ki si jih »otroci tedensko izposojajo in zamenjujejo. ODNOSI ŠOLSKIH ODBOROV IN OBČIN DO ŠOLSKIH KNJIŽNIC šolske knjižnice, zlasti šolarske, gledamo navadno skozi prizmo otrokovega izven-šolskega izživljanja. Knjige bi mu naj bile prijeten odpočitek in zabava potem, ko je opravil svoje šolske in družinske dolžnosti. V resnici pa bi morala biti knjiga mnogo več, —- predvsem otrokova učiteljica, kj širi njegovo obzorje in bogati njegov besedni zaklad, plemeniti njegov jezik. Gledamo tako, bi morale biti vsekakor bogatejše knjižnice na pode-željskih šolah, kjer imajo otroci manj vsega tega, kar ima mestni otrok — radio, kino, gledališče, tudi manj lastnih knjižnic, ki jih imajo številni mestni otroci. Poleg učil. kabinetov, šolskih ekskurzij in delavnic so tudi šolske knjižnice v naših proračunih zajete v postavki, ki nosi naslov »funkcionalni izdatki«. To je prav za prav postavka, ki daje šoli, njenemu življenju in delu fon, barvo in melodijo. V mnogih naprednih deželah so te postavke najvišje in dosežejo ponekod tudi do 50°/o celotnega proračuna. Pri nas so žal še zelo skromne, saj predstavljajo povprečno komaj 2 do 3°/o proračuna. Nekateri šolski odbori in tudi občinski ljudski odbori pa vrednotijo prav te postavke mnogo premalo. Nekaj je krivde za to najbrž v težkih finančnih razmerah nekaterih občin, nekaj pa najbrž tudi v tem. da se šolski odbori premalo zavzemajo za to, da bi dovolj m prepričevalno pojasnjevali po-mebnost učil ali šolskih knjižnic. Tako je po poročilu šolskih inšpektorjev na primer v občini Dobravi predvideno za šolske knjižnice v letošnjem proračunu za vse šole 73.800 din. Od začetka leta do jeseni so šole dobivale samo akontacije za najnujnejše potrebe in knjig niso mogle nabavljati. V jeseni pa je občina zasegla vse kredite za učila in knjižnice za kritje stroškov za higienske naprave na šolah. Nekaj podobnega se je zgodilo že lani, ko je bila občina v finančni stiski. Še težji je položaj v občini Cerknici, kjer nima v letošnjem proračunskem letu nobena šola niii dinarja kredita za knjižnice in učila. Posebej moramo opozoriti na primere, kjer imajo sicer precej razumevanja za nižjo gimnazijo, zelo malo pa za osnovno šolo. L občini Mengeš n. pr. osnovna šola sploh nima učiteljske knjižnice, pa tudi 29 dinarjev za otroka za knjižnico je zelo nizka postavka. V občini Vrhniki imajo sicer za šolske knjižnice 62.000 dinarjev, toda od tega odpade na gimnazijo kar polovica (30.000 din!), na vse ostale šole (10) pa samo 32.000 dinarjev. Podobnih, četudi ne tako ostrih primerov bi lahko našteli seveda še več. Dalje prihodnjič.) Občinski praznik Loške doline Te dni bodo v Loški dolini že tretjič praznovali svoj občinski praznik v spomin na 19. oktober leta 1941, ko so naši borci za svobodo napadli LCaSletične kjer bi šole lahko dobile odpadni zveze bo okrajni odbor poskrbel material podjetij po nizKUi ce- predavatelje za posamezna preda- P*. Prav tako se je poKazSla po-K i vi * i ? • r treba po uvedbi pousa rocnm van-ja, 'v Kcubaor sami ne t>i imeli spretnosti po pomurskih šolah, primernega predavatelja. Okraj- Tritedenskega kmetijskega tečaja ni odbor in njegova idejno-poli- "udi tečaj za učitelje nemškega jezika, ki je bil* v avgustu zaradi premajhne udeležbe uciteliev odpovedan. Predavatelji zemljepis ja na nižjih gimnazijah v Pomurju so se udeležili republiškega geograf- .. V Pomurju skrbijo za izobraževanje učiteljev V Pomurju so prirefiiU vrsto tečajev, na katerih so si prosvetni delavci ' izpopolnili svoje znanje. Na tečaju za ročna dela so seznanili učitelje s praktično uporabo raznega materiala pri pouku v šoli. Potrebno ‘bi bilo, da okrajni skega tečaja za proučevanje Pomurja. Za učitelje biologije so pripravili tečaj, na katerem so udeleženci dali mhe-a koristnih pobud za praktično delo. Vsi tečajniki so izrazili acuu, naj bi svet za prosveto in kulturo omogočil izdajo priročnika, seminarja za šolske upravitelje in ravnatelje nižjih gimnazij so se udeležili 101 prosvetni delavci. M. K. tična kombija sta dobro začela delati in s spojim programom ust varila -oogoje za u-spesno. od-vijanje zimskega izobraževalne-ga -dela v Pomurju. Delo šolskih v celjskem odborov okraju Doslej se je najbolj izkazal šolski odbor v Braslovčah — Dobre in slabe strani dela v drugih šolskih odborih Če ocenjujemo delo šolskih odborov v celjskem okraju, m arom o priznati, da so bili v pretekli dobi sposobni reševati vse probleme, da pa navzlic temu ponekod pri svojem prizadevanju niso naleteli na petnoč političnih organizacij in da le-te pogostokrat niso niti opozarjale, kje je glavna naloga dela teh organov družbenega upravljanja. V nekaterih primerih je >na slabo delo šolskega odboira vo.bvaia še nezainteresiranost šolskega upravitelja. Analiza, zakaj so bili in so nekateri. šolski odbori nedelavni Eonlerenoa EK idrijskega rudnika Pred kratkim je bila v Idriji redna konferenca delavcev—komunistov idrijskega rudnaka. Največ so razpravljali o notranjih organizacijskih zadevah. Do pred nedavnim so člani ZK vse premalo sodelovali pri obravnavi raznih problemov, ki v tako bo nedvomno povzročilo ‘pomanjkanje mladih strokovnih delavcev. V rudniku je še okrog 60 odstotkov delavcev nekvalificiranih. To so večinoma borci iz NOB. Na konferenci so predlagali, naj bi delovodje vzeli le-te že sedaj na odgovarjajoča mesta, velikem podjetju nujno nastajajo in terjajo včasih tudi takojšnje in nujne rešitve. Zaradi tega je treba tudi hitro ukrepati. Doslej organi delavskega samoupravljanja niso imeli s strani članov ZK dovolj konkretne pomoči, nasvetov in' stvarnih napotil. Tudi izmenjava mnenj o gospodarsko— političnem položaju v rudniku ni bila najboljša. Bolj kot enoten nastop delavcev komunistov je prihajalo do izraza le stihijsko politično delo posameznikov. V glavnem so bile politične naloge prepuščene v reševanje rudniškemu komiteju, ki je bil povrh še šibak in ni mogel biti kos številnim nalogam. V razpravi so nadalje ugotovili, da že dre leti niso imeli strokovnih tečajev za izobrazbo delavcev. Predvidevajo, da bo šlo prihodnje leto. po novem Dokoj-nlnskem zakonu, več'e število starejših rudariev v pekoi. To kjer na bi se priučili delu in tako kot kandidati za polkvaiifici-rane delavce laže sledili teoretičnemu pouku na strokovnih tečajih, ki se bodo začeli v zimskih mesecih za kopače, strojnike, postopoma pa tudi za druge pano-ge dela. Na konferenci so razpravljali še o pomanjkljivi tehnični opremi rudnika. Primanjkuje jim namreč osnovno pnevmatično orodje. Vrtalna kladiva, ki jih imajo dovolj, so celo do 90 odstotkov izrabljena. Tako trošijo prekomerne količine pogonskega stisnjenega zraka brez zaželenega učinka. Primanjkuje jim tudi odkupnih kladiv, saj se že v precejšnji meri poslužujejo navadnega ročnega krampa. Zaradi o-menjenih pomanjkljivosti in ozkih grl v proizvodnji so dosegli bolj skromne- sadove glede dviga storilnosti. —p. nama preuvsem kaže na nezadostno SoUecovanje hi sa.ro šoisuin upraviteljev za .aeoro delo oaoo-iuv, nasprotno' pa potrjuje, ca so sOiSai ouioron uooro cunau pov-scu, kijer so tisoi upravitelji sami stremeči, -aa t>i »olika odbori uspešno obravnavali ceiotno 'sol-saio problematiko. Dcio šolskih oaborov na splošno še ni povsem zadovoljivo niti po vsebini niti po metodi.. Tako so šbiski ooDrori zlasti v manjših krajih obravnavali predvsem gospo danska vprašanja. Vzgojna in socialna so tod ie porecmcma prišla na ,dnevni red m še to ne v takam dosegu, kakor bi bilo nujno potrebno. Nekoliko drugače pa je z delom šolskih odborov v večjih mestih in industrijskih središčih. Tu šolski odbori niso bili osamljeni; s pomočjo poltičnih organizacij in vodstev šol samih, so se že začeli uveljavljati kot pomembni organi družbenega upravljanja. Namesto materialnim problemom so več skrbi posvetili vzgoji. otrok, analizi učnih uspehov, šolskemu obisku ter vskiajeva-nju učnih metod v šoli in doma. Ponekod so, bili šolski odbori pobudniki za ustanavljanje šolskih knjižnic za revne otroke, skrbeli so za vzgojo' zanemarjenih otrok, razpravljali o vplivu alkoholizma na šolsko madino itd. Zelo pozitivno se je pokazalo sodelovanje šolskih odborov oziroma nekaterih njihovih članov na roditeljskih sestankih. Zelo doibro, v celjskem okraju najbolje je delal šolski odbor v Braslovčah, ki je sam načel vrsto problemov od materialnih pa vse do vzgojnih, soci s lno-zd>ravstve-nih iti povezave šole z domom in šole s kultumo-prosvetnimi in telesno-Vizgojnimi društvi. Člani šolskega odbora iz Braslovč so sami obiskovali starše otrok, ki so neredno prihajali k pouku; pri takih obiskih so jih opozarjali na njihovo dolžnost itd. V približno enako smer je svoje delo razvijal tudi šolski odbor v Dobrni kjer so člani organa družbenega upravljanja skupaj z učitelji in profesorji vodili roditelljske sestanke, zlasti ipo bolj oddaljenih vaseh . Šc-lski odbori na srednjih šolah in gimnazijah so se z razliko od ostalih odborov mnogo bolj ukvarjali z vzgojno in socialno problematiko, kakor pa z materialnimi vprašanji, čeprav tudi teh niso zanemarjali. Ne glede na vse te ugotovitve iz dela šolskih odborov pa se je že zdaj videlo, da večina šolskih odborov ni bila tesneje povezana z političnimi organizaci- jami na svojem območju. To je negativna ocena, kajti šolski odbori so pri svojem delu velikokrat naleteli na vprašanja, ki •presegajo njihovo področje in ki bi jih lahko uspešno reševali - in tudi rešili ie skupaj s političnimi organizacijami. To .povezanost bo tiraba v bodoče doseči, tako da se bo šolski odbor na enf strani zavedal svoje družbene dolžnosti in da reševanje vseh mogočih vzgojnih in drugih problemov ne bo odvisno le od njegove prizadevnosti, temveč tudi od sodelovanja celotne družbe. Prav gotovo bodo morali biti šoldki odlbori tudi v bodoče pobudniki za reševanje takšnih splošnih ali konkretnih vprašanj bodisi na zborih volivcev, bodisi na množičnih sestankih Socialistične .zveze. _ Tako bodo šolski odbori pritegnili v reševanje določenih šolskih in vzgojnih problemov večji kirog ‘.ljudi, kar bo prav gotov ugc-dno vplivalo na reševanje določenih vprašanj. Vpliv političnih organizacij na delo šolskih odborov se bo moral v bodoče povečati tuidi zaradi tega, da bi v šolskih odborih nekateri člani ne uveljavljali več že pokopane miselnosti, ko so na primer- zahtevali fizično kaznovanje otrefc za različne nered-nosti, nadalje uvedbo verskega pouka itd. Tem,- na šreoo že redkim članom šolskih odborov, bodo morale politične organizacije povedati, da mora današnja šola vzgojiti novega mladega človeka, ki bo znal ceniti, pridobitve ljudske revolucije in ki bo znal ceniti napore pri graditvi socialističnih -družbenih odnosov. Na splošno velja dodati, da se je pozitivno pokazalo še sodelovanje dijakov v šoskih odborih, čeprav se dijaki- pri delu še niso najbolj 'uveljavil. To je tudi nekoliko razumljivo, saj so premalo poznali problematiko šole, na drugi strani pa tudi naloge organov upravljanja. Da bi odpravili to pomanjkljivost in da bi rudi glas dijakov prišel do veljave na sejah šolskih odb-orov, so dala nekatera šolska vodstva pobudo mladinskim organizacijam, da So pred sejami šolskih odborov organizirali množične sestanke dijakov, na katerih so se pogovorili o svojih problemih in dajali tako konkretne predloge svojemu zastopniku v šolskem odboru za seje organov družbenega opravljanja. Tak način sodelovanja vseh dijakov je rodil oozitivne sadove in se zdi, da bi lahko posta! stalna oblika dela. na vseh šolskih zavodih, kjer so tudi dijaki zastopani v šolskem odboru. M. B. Bogata trgatev na Vipavskem V vipavskih gričih zelenih v trtah in bogato obiozenih z zlatimi grozdi je te dni nenavadno živahno. Po prvem snegu, ki je pobelil Nanos in mrazu, ki je nastopil, so pričeli s trgatvijo. Od vsepovsod se siiši petje in smeh, saj so trtice bogato, nadpovprečno obrodile. Iz vseh smeri Gornje Vipavske in deloma tudi Srednje Vipavske vlečejo voli in iskri konjiči težke vozove naložene s kadmi polnimi grozdja proti Vipavi v predelavo v Vinarsko zadrugo. Karavano vpreg prehitevajo še kamioni in traktorji prav tako težko obloženi z grozdjem. Trga v Vipavi ni moč prepoznati spričo obilnega prometa in natrpanosti z vozovi in kamioni, ki se v dolgi vrsti gnetejo krog javne tehtnice. Tu tehnik in glavni kletar Vinarske zadruge Dušan Lavrenčič prevzema grozdje od vinogradnikov članov zadrug n a odprt račun na obračunsko knjižico. Toliko dela ima, da že cel teden ne spi več ket po dve uri n® dan. Med glasnim odgovorom kmetov, ki žarečih cth-azov prodaja-jo svoj .letošnji pridelek, se spreletavajo celi roji čebel, ki se vesele sladice paše na grozdnih jagodah. Od tehnice zapeljejo kmetje polne kadi pred predelovalnico grozdja. Tu vedno nasmejani Franc Stare pregleda, če so kmetje res pripeljali nezmečka-no in enotno grozdje, nakar odvzame vzorec mošta m zmeri gradacijo na Oechsievi tehtnici. Letos vsebuje sicer grozdje nekoliko manj sladkorja kot lani, vendar bo. dala vipavska rebula dobro vino 10,9 do 11 maliga-nov. Sortna vina kot je znameniti vipavski zeleni tokaj, mal-' vaizija in druge pa tudi več. Vaganje grozdja in tehtno ugotavljanje sladkorne moči vzorcev mošta se o-pravi preden gre grozdje v predelavo. Vinarska zadruga, ki sprejme grozdje in vino v komisijsko prodajo plačuje kmetom po realizirani prodaji, grozdje in vino po maligan-skih stopnjah. Tako je za svoj trud bolje nagrajen priden in skrben kmet, ki ima boljše grozdje in vino. Po ugotovljeni in vknjiženi količini gre grozdje v robkalnik in velik grozdni mlin. odkoder črpa močna črpalka »sladko grozdno kašo« in jo poganja v ctsteme. Samotck mošta iz cistern pa gre naravnost v velike sode in da prvorazredno vino. Dtra&jo 9* v stiskalnice, odtisnjeni mošt pa služi za cepljenje vin in za žganje alkoholnih pijač. Za proces pretakanja sladkega mošta pa skrbi najstarejši član delovnega kolektiva Jože Paulin, kletar, ki je že 25 let v službi v vinarski zadrugi in ima dokaj praktičnih izkušenj, kako se cepi vino. Seveda mu pri negi pomaga tudi Lavrenčič in drugi strokov-nj aki. Tako gre mimo predelovalnice dan in noč voz za vozom grozdja. Ponudba grozdja vinarski zadrugi pa je letos takšna kot jo ne pomnijo odkar zadruga obstoja. V enem tednu odkar se je pričela trgatev, so namreč odkupili že 70 vagonov grozdja, toliko kot lani v času vse trgatve, ko so imeli vipavski kmetje tudi ' dober pridelek. —ip NOVE CENE MESU so se pojavile v mariborskih mesnicah te dni. Vendar ne gre za splošno znižanje cen, marveč le za uved- bo več vrst govejega mesa v pro- dajo. Poleg dosedanjih cen 210 in 269 din za leg, prodaja podjetje »Rog« na Glavnem trgu trudi govedino po 180 di. F, Radenci V nedeljo je bil v Radencih roditeljski sestanek, ki so ga združili z občnim zborom društ.va prijateljev mladine. Udeležencev je bilo toliko, da je bila za vse šolska soba skor2>j pretesna. S poreč M cun o zboljšanju vzgojnih in učnih uspehov so biti navzoni zelo zadovoljni. Po razpravi je sledil občni zbor društva prijateljev mladine. Cetprav je to še mlado, ima že okrog 120 članov. Lani je sodelovalo pri vseh otroških prireditvah in praznikih. Pridno sodeluje tudi s pionirskim starešinskim svetom in šolskim odborom. Razveseljivo je, da je med člani nad 40 naročnikov revije »Mladi srvet«, s čimer se ne more ponašati nobeno društvo v okraju. Ika, t Dolič Te dni so člani mladinskega aktiva razpravljali o svojem delu. Poleg drugega so se pogovarjali predvsem o pripravah za občinski mladinski praznik, ki ga bodo slavili 25. novembra v Slovenjem gradcu. Prosvetno društvo »Kajuh« iz Dobrne je te d-ni gostovalo v dvo-.rani zadružnega doma v Dediču. Gent j e so se nam predstavili s svojim pevskim zborom, ki jo zapel več uimEtciih,, n3Tcd.cn partizanskih pesmi. Z njihovim} izvajanji ^mo bMi zelo zsdcivoljni hi si želimo, da bi nas še večkrat obiskali. -njo. ROJSTVA V CELJU Redile so: Stanislava Hsseljič, Marija Zupanc, Silva Trupkovič, Marija Klančnik, Antonija Z^bu-lcovšek, Arna Lij a Grabnar. Pavla Gol ob, Karolina Planico, FcvLr Bctnko, Marija Tajnšsk. Mar:1! a Tkalec, Jožefa Krašovc, Jožefa Jeler. Marija ' Mačkovšek, * Jožefa Kcdrin Marija Hramec, Antonija Planinšek. Filomena Pečovnik, Marija PauiVn, Roza Podlesnik, Jcžefa Pobnik. Marrja Kranjc — dečke. Stanislava Petek. Marija Slemenšek, Angela Tempiak. Nada Karo. Pavla Verbič. Marija Krk, Marija Piki. Ana Košir, Marija Kolar Ana Plahuta Justina Rozman. AngeVa Ramšak. Zofija Jakon. Vdktcrija Jrien, Vera Amon. Štefanija Kropeli — deklice. Silva Mirč — dvojčke (dečka in deklico). Ana Vengust — dvoj6ka (dečka). n Upravni odbor Tovarne »ZLATOStGG« v Mariboru razpisuj e mesto ŠEFA RAČUNOVODSTVA Pogoj: visokošolska izobrazba z najmanj 5 let prakse ali srednješolska izobrazba z najmanj 10 let prakse v knjigovodskih poslih. Nastop 1. novembra 1956 ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. e Nadalje sprejmemo v službo: ANALITIKA in REFERENTA za organizacijo dela (dipl. ekonomist ali srednja strok, izobrazba s prakso); STROJNEGA TEHNIKA (absolv.' STS s prakso ali začetnik); SAMOSTOJNO KORESPONDENTKO (srednja strok, izobrazba s perfektnim znanjem stenografije in strojepisja ter obvladanjem srbohrvatskega jezika); REFERENTA ZA REKLAMO (srednja strok, izobrazba, po možnosti s prakso v sličnih poslih). Nastop takoj ali po dogovoru. Plače po tarifnem pravilniku ozir. dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom pošljite na sekretariat podjetja. POJASNILO 6* «a fcas»i$afe KlrJ.*« V zacinjeni f asu smo objavili prispevne« Ivana Viimika iz Kranja »Gorenjski kmetijski teden«. »Lastno elektrarno gradijo« ter o tečajih v Šenčurju in Kranju. Kot -so uredništvo obvestili iz omenjenih krajev, navedbe v pri. vetkib nlM točok VOJNA POŠTA 9685-14 Ljubljana BO PRODALA PRI VOJNI POSTI 3269, LJUBLJANA NA JAVNI DRAŽBI NASLEDNJE AVTOMOBILE IN PRIKOLICE: »STUDEBACHER« tovorni 1 »FORD« »LANCIJA 3 RO« »OPEL BLITZ« »RENAULT« »STE VER« »AUSTIN« »STETER« »PRIKOLICA« »PRIKOLICA« terenski 1 tovorni 2 specialni 1 specialni 1 sanitetski 3 sanitetski 2 cisterna 1 specialna 2 enoosna 1 Javna dražba bo dne 25. oktobra 1956 ob 8. uri v Ljubljani, Celovška cesta štev. 5 (bivši velesejem). — Prednost pri dražbi imajo zdravstvene in gospodarske organizacije ter zadruge. Udeleženci javne dražbe morajo prinesti, s seboj pooblastilo svojega podjetja — ustanove in potrdilo Narodne banke, da razpolagajo z denarnimi sredstvi za izplačilo avtomobilov, kupljenih na tej dražbi. Privatniki plačajo v gotovini komisiji, ki bo vodila dražbo. Interesenti si lahko ogledajo navedene avtomobile in prikolice na Celovški cesti 5, dne 23. in 24. oktobra dopoldne. VOJNA POSTA 9685-14, LJUBLJANA. n. scb — sr. oktobra 19M / 8L0TEMSK1 POBOCEVILEC / itr. 7 k uii I Sz. HALEM$EK, » MUSTER 100. »To 1« nlJvredm sodrg^« Je trdil o njih Taparte, ki Je kraje in razmere najbolje poznal. »Pošten Indijanec ali Eskim nikoli ne berj,ir. Dober .Eskim lovi poleti severne Jelene In košute^ preskrbi svoji družini hrane, pozimi pa lovi polarne lisice in pripravlja kožuhovino za prodajo. Mala fniss naj se ne raztovarja z otroki v šotorih.« :______________________________________________________________ 101. Tako Jo ▼ zanimivih doživljajih naglo minulo poletje. Po prvem deiju je prltlantl mraz. Hribi ao »• odeli s snegom. Takrat je rekel očka: »Kmalu bo zima ln dela na terenu bo konec. Ces simo bova s Billom uredila izsledke. v teh krajih je več premoga, ket sem pričakoval. Toda, Stella, ali ne bi pred najhujšim mrazom še enkrat šli v pristanišče?« IM. Mama Je soglašala ln nekega dne so se odpravili vsi: očka, mama. Lučka, Tom, Boberček, Taparte in celo Tedi. Spet so se vosili po znani poti ln v poldrugem dnevu so prišit na cilj. Očka in Bill sta našla v pristanišču nekaj prijateljev. Z vseh strani so se zgrinjale ladje v mestece, da si nakupijo potrebnih reči in se le malo poveselijo pred neskonŠBiml aimsklml meseci. I J K'jtEDAR . Sreda, 17. 'bktobra: Mira Četrtek, ia. oktobra: Luka XXX Istrsko ljudstvo se danes spominja smrti Vladimirja Gortana, borca proti italijanskemu nasilju v istri. Dvajsetletnega Vladimirja Očrtana so fašisti na današnji dan leta 1329 ustrelili, štirje njegovi prijatelji pa so bili obsojeni vsak sta 30 let ječe. Pred tremi leti so ob 10-Ietnici vstaje istrskega ljudstva svečano prenesli posmrtne ostanke Vladimirja Gortana iz Pulja v njegov rodni ura j Beram pri Pazinu, kjer so mu postavili vejfk spomenik, ■~r XXX Na danaičiji dan leta 18B1 s« Je Jr-o-dil leipar ln slikar S vit os lav Pe-;uzzi. Obdeloval je v glavnem kamen. M/d drugim je izdelal relief pi s a te l/a Frana Levstika za spominsko ploščo v Velikih Laščah in ?ia grobni spomenik pesnika Ancona Medveda. x NE POZABITE poravnati naroč-Ciine za »Slovenski poročevalec« za cnesee oktober pri Vašem pismonoši ali raznašalcu - inkasantu. Znana slovenska Fotoamaterja 'L. razreda Bazelj Franc, član »Fotokluba Ljubljana« in Marčan Tone, član »Fotokluba Kranj«’ pri-:rrjata razstavo svojih najboljših fotografskih del. Razstava ho odprta od 13. do 28. oktobra t. 1. v Radovljici v -prostorih muzeja v graščini. Sekcija za računovodstvo društva ekonomistov v Ljubljani sklicuje sestanek članov in interesentov, ki bo v sredo 17. 10. ob 16.30 v sejni dvorani Trgovinske zbornice LRS v -Ljubljani, Beethovnova, 10*1. Na dnevnem redu je razprava o novem kontnem razporedu. NAROČNIKOM »LJUBLJANSKEGA VODNIKA« .Naročnike »Ljubljanskega vodnika« obveščamo, da se je zaradi tehničnih ovir izdaja zakasnila. Fo zagotovilu tiskarne, bomo lahko pričeli z razpošiljanjem okrog 15. covembra t. 1. Klub borcev NOB »Iiosmač-Klemenc« Po razstavi faksimilov Rembrandtovih grafik v Narodni galeriji, ho danes 17. t. m., ob 17. uri strokovno vodstvo. - Vljudno vabljeni! V sredo 17. 10. in četrtek 18. 10. sta javna tekmovalna dneva mladih glasbenih umetnikov, vselej ob 11., 16. in 20. uri v Filharmoniji. Razpored tekmovalnih disciplin in vstopnice v Filharmoniji. ŽE BIN2S V PRODAJI ! t Ljubljani J &jr fzM** V NOVI ZAČETNIŠKI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ, ki bo jutri v četrtek ob 20.30 zvečer v »Centralni plesni šoli« — Petkovškovo nabrežje 35 (poleg Zmajskega mosta) sprejemamo predvsem še začetnice in nekaj začetnikov — tudi starejših interesentov(-inj). Poučuje mojster Jenko. NOV NADALJEVALNI TEČAJ - PLESNA VAJA s poukom četvorke in letošnjih novosti se prične' v petek, 19. oktobra, ob 19.30 zvečer. Igra Jazz C. P. S. Nove prijave še sprejemamo. Obutev iz gumija, kolesne plašče, avtoplašče vseh dimenzij, zračnice in termoforje, vam najhitreje popravi vulkanizerska delavnica »VULKAN« v Ljubljani, Zaloška c. 20, telefon 30- £45. Po vzorcih izdela tudi razna gumi-tesnila in vložke. Ce hočeš kvaliteto, .zahtevaj za čiščenje madežev samo FLEX. Vse madeže masti, olja, znoja, očistiš sigurno s preparatom F 1 e x. ZA OBČUTLJIVO KOZO NAJBOLJŠA KREMA! ROŽNO MLEKO JE NOVOST. Izdelano iz najboljših surovin, dobro parlumirano in zelo izdatno. Zahtevajte Teint Bell ROŽNO mleko: GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sreda, 17. okt. ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Abonma red U (Jacinta Duša Počkajeva). Iz vsebine: »Pravici je bilo zadoščeno« »Kaj so našli potapljači na potopljeni Andrel Dorii?« PRODAMO kompletno napravo za mokro apre- tiranje, obstoječo iz-: dvovaljčnega foularda — delovne širine 1600 mm in pokončnega sušilnega stroja s sedmimi bakrenimi valji in razpenjal-no verigo. — Bombažna tkalnica Vižmarje. Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata in dedka LEOPOLDA BAEBLERJA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so v težkih dneh sočustvovali z nami, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili do preranega groba. Prav posebno hvalo smo dolžni požrtvovalnim zdravnikom: primariju dr. Brandstetterju, dr. Slivniku in dr.Benediku, pevskemu zboru za ganljivo slovo, lovcem za spremstvo na zadnji poti ter Fr. Resmanu in I- Pet-košu za tople poslovilne besede. — Vsem prisrčna hvala! Baeblerjevi. Umrl nam Je naš TONČEK Pogreb bo v četrtek, dne 18. oktobra 1956 ob 10j uri na Pivki. Žalujoči: starši Marija in Ludvik Vilhar, brata . Peter in Marko ter ostali sorodniki Pivka, 16. oktobra 1S56. Dotrpel je najin ljubljeni brat, svak, stric in nečak SLAVKO BERT0SSI študent ekonomske fakultete Pokopali ga bomo v Polju, dne 18. oktobra 1956, ob 16. uri izpred kapele v Polju. Žalujoči: sestra Jolajida, brat Jože in ostali sorodniki. Četrtek, 18. okt. ot> 20: Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Abonma red K. (Jacinta Nedeljka Kacinova k. g.) Petek, 19. okt. Zaprto. Sobota, 20. okt. ob 20: Shakespeare: Henrik IV. (drugi del). Premiera. Izven. (Falstafia igra Janez Cesar.) Nedelja, 21. okt. ob 20: Shakespeare: Henrik IV. (drugi del). Izven in za podeželje. (Ealstaffa igra Pavle Kovič.) Občinstvo opozarjamo, da Je poleg rednih številk Gledališkega lista v prodaji tudi oosebna številka, PARIŠKA KRONIKA, v kateri je objavljeno vse gradivo in kritike o gostovanju Drame s Cankarjevimi hlapci v Pariau. Na razpolago je tudi še nekaj izvodov pariškega Gledališkega lista v francoskem jeziku. OPERA Sreda, 17. okt. ob 19.90: Roealni: SEVILJSKI BRIVEC. Abonma red C. (Ostaševski, Fatikova, Lipušček, Korošec, Kovač). Četrtek, 18. okt. ob 19.30: Puccini: TOSCA. Abonma red D. (Gerlovičeva, Čuden, Smerkolj). Petek, 19. okt. ob 15: Wolf-Fčrra-■ ri: ŠTIRJE GROBIJANI. Zaključena predstava za Gimnazijo Kamnik. Sobota, 20. okt. ob 19.30: Roeaini: SEVILJSKI BRIVEC. Gostuje Stanoje Jankovič, baritonist Beograjske Opere. Izven ln za podeželje. Nedelja, 21. oktobra, ob 19.30: Gounod: FAUST. Izven in za podeželje. V soboto, 18. t. m., bo gostoval v »Seviljskem brivcu« prvak beograjske Opere Stanoje Jankovič, ki je star znanec tudi ljubljanskega občinstva, saj si je z gostovanji pridobil sloves odličnega baritonista tako doma kot v tujini. Jankovič bo tokrat nastopil -pri nas v vlogi Figara, ki jo šteje med svoje najboljše partije. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasata Sreda, 17. okt., ob 20: Albert Camus, Pravični ljudje. Premiera. Četrtek, 18. okt., .ob 20: Albert Camus, Pravični ljudje. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 20. okt., ob 20: Barillete-Gredy: Pero. Premiera. Nedelja, 21. okt. ob 15: Barlllete-Gredy: Pero. Izven. Popoldanska predstava. Ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Izven (Jacinta — Julka Staričeva). Danes ob 20. uri bo druga premiera, drama sodobnega francoskega pisatelja Alberta Camusa »Pravični ljudje«, v režiji Jožeta Tirana, scena in kostumi Milan Butina. Igrajo: Dora Dulebov — Nika Juvanova, Velika kneginja -Slavka Glavinova, Ivan Kaljajev — Saša Miklavc, Stepan Fedorov -Franček Drofenik, Boris Annekov — France Fresetnik, Aleksander Vujinov — Mirko Zupančič, Sku-ratov — Angel Arčon, Foka — Franci Prus. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA, MESTNI‘DOM Sobota, 20. oktobra, ob 20.: G. So-nočič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra, poslovilna predstava A. Grgurovičeve in M. .Lombarja,' izven. Nedelja, 21. oktobra, ob 16.: J. S. Popovič: »Jara meščanka« (Po-kondirena tikva), veseloigra, popoldanska predstava. Pri sobotni predstavi Senočiče« ve veseloigre »Logaritmi in ljubezen« se bosta poslovila od Šentjakobskega gledališča njegova dolgoletna člana A. Grgurovičeva in M. Lombarja, ki odhajata h gledališču Slov. Primorja v Koper. Obiskovalce opozarjamo na poslovilno predstavo, ki bo hkrati poslednja uprizoritev te veseloigre. Nastopili bodo še: V. Ravnikarjeva, F. Grumova in, P. Ovsec. Na nedeljsko popoldansko predstavo« Jara meščanka« opozarjamo vse okoliške obiskovalce. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. Glede na veliko zanimanje in tozadevno željo obiskovalcev razpisuje Šentjakobsko gledališče še . popoldanski abonma Nedelja. Cena za sedež za vso sezono od 210 do 560 din, plačljivo v treh obrokih. Prijave sprejemamo v pisarni gledališča v Mestnem domu od srede 17. do sobote 20. oktobra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Abonma lahko naročite po telefonu na št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg S Četrtek, 18. okt., ob 17: France Bevk: »Lenuh Poiežun«. Sobota, 20. okt., oo 17: France Bevk: »Lenuh Poležuh«. Nedelja, 21. okt., ob 11: France Bevk: »Lenuh Poležuh«. Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalje od 10. do 12. ure na upravi Resljeva c. 28, tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 20. okt. ob 20: Jerzi Lu-toivski: Dežurna služba — Premiera — premierski abonma in izven. i Nedelia, 21. okt. oo 15.30: Jerz) . Lutotvski: Dežurna služba — nedeljski abotuna in laven. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, 17. t. m. ob 20: Karel Cepek: »Mati«. Premiera ln iz-, ven. Četrtek, 10. t. m. ob 20: Karel Ca-pek: »Mati«. Red »B« in izven. Petek, 19. t. m. ob 20: Karel Ca-pek: »Mati«. Red »A« in izven. Sobota, 20. t. m. ob 20: Karel Ca-pek: »Mati« abonma v Ljutomeru in izven. Nedelja, 21. t. m. ob 18: Karel Capek: »Mati«. Gostovanje v Križevcih pri Ljutomeru. PREDAVANJA SLOVENSKO GEOLOŠKO DRUŠTVO Vas vljudno vabi na ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOLOGOV ki bo 17. in 18. okt. v Ljubljani PROGRAM ZBOROVANJA 17. oktobra I. Predavanje — Matematična i predavalnica na Univerzi, ob 9. uri: 1. Ing. K. Cigit: Najnovejši uspehi na področju naftne geologije v Sloveniji. 2. Ing. F. Miklič in ing. D. Ravnik: Rezultati in uporaba geoelektrične metode na Planinskem polju. ' 1. Prof. dr. ing. L., Suklje: Nekaj . gradbeno geoloških problemov. 4. Geolog > F. Rihteršič: Bentonitnc gline vzhodno od Celja. Ob 16. uri: 5. Prof. dr. O. Kiihn: Die Entwicklung der Trias in Alpen und Dinarlden. 6. Asist. dr. A. Ramovš: O faciesih v srednjem in zgornjem permu v Sloveniji. II. ob 18. uri: Občni zbor Slovenskega geološkega oruštva. Ravno tam. 18. oktobra III. Geološka ekskurzija na Slavnik v .Istri. Vodja geolog M. Pleničar. Odhod z vlakom iz Ljubljane proti Sežani ob 5,37. Povratek v Ljubljano ob 23.13. Cena 480 din. ■ ' P Prof. dr. Torsten-G-n s t a f s o n iz Lunda bo predaval v sredo, dne 17. t. m., ob 17. uri na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti o temi: O organizaciji znanstvenega dela na Švedskem • posebnim ozirom na delo Atomske komisije. K predavanju vabi Inštitut »Jožef Stefan«. -P Slovensko zdravniška društvo vabi vse tov. zdravnike in medi-cinee višjih semestrov na predavanje prof. dr. Milka Bedjaniča: »Problemi poliomielltisa«. Predavanje bo v petek, 19. 10. 1956, ob 19.30 v predavalnici Interne klinike. -P Tehniška fakulteta — Geodetski odsek priredi v sredo, dne 17. oktobra ob 19. uri v predavalnici št. 5 rudarskega oddelika, Aškerčeva ulica št. 32, javno predavanje: Stanje in bodoča razvojna pot aerofotogrametrije v velikih merilih. Predava prof. dr. Karl Schwidef5ky, znanstveni sodelavec tovarne Zeiss v Nemčiji. Na' predavanje, ki bo v nemščini, opozarjamo strokovnjake geodete, urbaniste, gradbenike, gozdarje in drugih strok, katerih delo je .ozko povezano z obliko in značajem terena. Predavanje spremljajo diapozitivi. P Geografsko društvo Slovenije vabi na predavanje pror. Avguština Laha o »GeografsKin ln drugih vtisih š potovanja po Sovjetski zvezi«. Predavanje bo v sredo, 17. oktobra, ob 20. url v Balkonski predavalnici univerza. Trg revolucije JI. P S0L5TV0 • Tovarna dekorativnih tkanin, - Ljubljana razpisuje z štipendiji za študente Tehnične fakultete, oddelek za kemijo, odsek za tehnologijo. Pogoji: opravljeni sprejemni izpit. Po končanem študiju zaposlitev v podjetju. Pri izbiri imajo prednost člani našega kolektiva ali njih otroci. Prošnje sprejema uprava podjetja na Celovški c. 280. : S OBVESTILA ZVEZA »PARTIZAN SLOVENIJE« RAZPISUJE NATEČAJ za Izdelavo osnutka lepaka za IV. republiški partizanski zlet, ki bo od 28. junija do 1. julija 1937 v Ljubljani. Lepak naj bo učinkovit agitator za »Partizana« ln za republiški zlet, izdelan največ v treh barvah. Zaželeno je, da bi bil tudi osnutek izdelan v merilu lepaka 100 X 70 centirh etrov. Osputek je treba poslati Zvezi »Partizan Slovenije« — Ljubljana, Likozarjev« ul. 12 do vključno 15. novembra 1956. Osnutku naj' bo priložen zalepljen pisemski ovitek z geslom ali šifro, v njem pa avtorjev naslov. Isto geslo (šifra) mora biti tudi na osnutku. Osnutke bo pregledal in Izbral najprimernejšega Izvršni odbor »Partizana Slovenije«. Najboljši osnutek bomo nagradili z nagrado 60.000 din. PARTIZAN SLOVENIJE ZAHVALE Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ao spremili najino drago mamo ANO ZALOKAR na njeni zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujeva predstojniku infekcijske klinike prof. pr. M. Bed j »niču. zdravnikom tn oatale-mu bolniškemu osebju za vso skrb in nego za časa njene dolgotrajne bolezni. Žalujoča hčerka Zora in sin Boris. Ljubljana, 18. 10. 1956. Vsem, ki so našo ljubljeno mamico »premili na poslednji poti. Ji darovali cvetje ter z nami sočustvovali, izrekamo iskreno zahvalo. Družine: dr. Divjak, dr. Blumauer, dr. Franko. Ljubljana, Kranjska gora, Dob, Gorica. MARIBOR UMRLI Gasilsko društvo Stražišče sporoča žalostno vest, da je preminil naš dolgoletni, delovni in častni član JERNEJ GOLOB (LEBAR) Pogreb bo danes, dne 17. okt. 1956 ob 16* uri iz hise žalosti na pokopališče Šmartno pri Kranju. Vzornega člana bomo ohranili v najlepšem spominu. Gasilsko društvo Stražišče. RADIO RAZPISI RAZPIS Na podlagi 90. .člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center mesto direktorja zastop. biro-j a »STANU ART UNION« Ljubljana, Resljeva 14/a Pogoji: • a) elektroing. ali ekonomist ln 5 let prakse v vodilnih poslih, od tega 2 leti na vodilnih mestih v zun. trg. dejavnosti, b) tehn. srednja šola elektro stroke , ali' popolna srednja šola, ter 10 let komercialne prakse, od tega 5 let v zun. trgov, dejavnosti. c) nepopolna .srednja šola, 18 let komercialne -prakse, od tega 8 let na vodilnih mestih v zun. trgov, dejavnosti. Plača po tarifnem pravilniku. Kolkovane prošnje z življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti, pošljite Občinskemu ljudskemu: odboru Ljubljana Cen-ter-Kreslja, soba št. 22, najkasneje do 25. oktobra. 1955. R RAZPIS Kmetijska zadruga Šoštanj razpisuje mesto upravnika Kmetijske zadruge. Pogoji: kmetijska Sola, najmanj 10-letna komerc. praksa ali večletna praksa v vodenju zadružnega sektorja ali popolna srednja šola. Plača po kolektivni pogodbi. Ponudbi na upravo KZ-j a 6o-Itanj. _ 9 SPORED ZA SREDO Poročila: -5.9S, 6.00, 7.(1«, 13.06, 15.60, 17.0«, 19.0« in 22.0». 5.00—7.00 Pester glasbeni spored: 7.20—7.25 Naš jedilnik; 11.00 Orkestralna glasba; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Herbert Ru-land: Sredi noči in ledu (ponovitev) ; 12.06 Opoldanski operni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Milica Oblak: Odločimo se za maline in črni ribez; 12.40 Ciganske melodije izvaja Vereš La-još s svojim ansamblom; 13.30 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Milica Bartenjev: Med mostiščarji (ponovitev); 14.35 Želeli ste — poslušajte!; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Utrinki iz literature — Corrado Alvaro: Gospa z otoka: 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih: 16.00 Kulturni pregled; 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 18.30 Zunanje-po-litični feljton: Razprava pred združenimi narodi o miroljubnem izkoriščanju atomske energije; 18.40 Iz svetovne zakladnice samospevov F. Schubert: Labodji spev (izvaja baritonist Dietrich Fischer Dieskau); 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Richard Wagner: Mojstri pevci Ntlrnberški, III. dejanje; 22.15—23.00 Jazz-coctail; SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.05, 6.06, 7.0«, 13.9«, 15.00, 17.90, 19.90 In 22.00. 5.00—7.00 Pester glasbeni spored; 7.20—7.25 Naš jedilnik; 11.00 Najmlajši pevci pred mikrofonom; 11.15 Cicibanom — dober dan! (Peter Likar: Mrtvi vrabček); 11.30 Modest Musorgski-Mauricc Ravel: Slike z razstave; 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Zvone Zakotnik: Da bo tudi pozimi dovolj mleka; 12.40 Claude ‘Debussv: Suite Bergamasque (F. Gulda); 13.30 Popularne melodije lz orkestralne glasbe; 14.20 Pionirski kotiček; 14.35 Želeli ste — poslušajte!; 15.40 Utrinki iz literature — Dva hrvaška humorista; 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti; 18.00 Radijska univerza — Dr. Zlata. Stropnik: Antibiotiki; 18.15 F. He-rold: Uvertura k operi »Zampa«, G. Puccini: Manon Lescaut — in-termezzo; 18.30 Ljudje ha tračnicah (reportaža); 18.4» Poje ženski zbor Fr. Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Tedenski notranje-po-litični pregled; 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov (sodelujejo priljubljeni ansambli ln solisti); 21.00 Heine v Klopčičevi prepesnitvi (literarna oddaja); 21.30 Ciklus Beethovenovih godalnih kvartetov: Godalni kvartet op. 18 št. 3 v D-duru (Izvaja kvartet Pascal); 22.15—23.00 Po svetu jazza — IV. nemški Jazz-festival — 2. Javni koncert v Frankfurtu, sodelujejo: Ritmosim-fonični orkester Radia Frankfurt, Fatty Georga Jaaaband), Sreda, 17. oktobra. Dežurna lekarna: »Planinka«, Glavni trg 20. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Giordano »Andre Chenier«. — Red Sreda — Gostovanje prvakinje ljubljanske Opere Vilme Bukovčeve. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domača poročila; 8.05—8.15 Objave in reklama; 8.15—9.00 Lahka instrumentalna in operetna glasba; 11.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35 do 15.00 Želeli ste — poslušajte!; 15.00—1-7.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 1-7.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.20 Objave in reklame; 17.20—17.30 Tri skladbe He-riberta Svetela za ženski zbor s klavirjem; 17.30—17.40 Domači pesniki in pisatelji;, 17.40—13.00 Samospeve slovenskih avtorjev poje tenorist Bogo' Lukeš; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. • Četrtek, 18. oktobra. Dežurna lekarna: »Studenci«, Gorkega ul. 18. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Shakespeare »Ukročena trmoglavka«. — Red B. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domača poročila; 8.05—3.15 Objave in reklame; 8.15—9.00 Naši ansambli in solisti izvajajo domače napeve; 11.00— 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte!; 16.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.-111—17.20 Objave in reklame: 17.20—17.30 Nekaj plesnih napevov;' 17.30—17.40 Z magnetofonom in .beležko; naokoli; 17.40—18.00 Narodne pesmi poje Planinški oktet; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava risb in grafike Boj ana Golije j« odprta od 10. do 17. ure. KINO PTUJ* nemški film »PODANIK«. MURSKA SOBOTA: amer. barvni film »SODNIK TIMSERLEN«. MALI OGLA bi IZGUBIL SE JE BEL SETER, sliši na ime Brit. .Najditelj naj ga proti nagradi Vrne na naslov Košaik, Saranovičeva 2, Ljubljana 22278-10 ŽELIM MENJATI SLUŽBO, najraje v knjigovodstvo ali administracijo. Imam 4-letno prakso z znanjem strojepisja. Ponudbe pod »Knjigovodstvo« v ogl. oddelek. -1 AVTOMEHANIČNA DELAVNICA ROGAŠKA SLATINA sprejme takoj avtomehaničarja in žele-zostrugarja. Prednost. imajo samci in vojaščine prosti. 22298-1 DVA PEKOVSKA POMOČNIKA sprejmemo. Nastop službe takoj. »Delikatesa«, Kranj. 222S7-1 PEKOVSKEGA POMOČNIKA, sposobnega vseh del, sprejmemo v stalno zaposlitev. Rudniška pekarna, Zagorje ob Savi. 22293-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo samostojne kuhe, išče rodbina treh odraslih Naslov v ogl. odd. 22286-1 FRIZERKA, samostojna, dobra delavka dobi stalno službo. Nastop po dogovoru. Benda Vinko, frizer Erjavčeva 15, Ljubljana. 22276-1 BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnice, dobro delavko, sprejmem takoj. Merlak, Trubarjeva 76. 22273-1 KROJAŠKA POMOČNICA išče zaposlitev v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 22271-1 ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja sprejmemo takoj Lahko začetnica. Veletrgovina PREHRANA Ljubljana. 22266-1 GAJBICE, vsako količino, . prevzamem v delo po naročilu. Naslov v ogl. odd. 22272-2 DVE REGISTER »NATIONAL« BLAGAJNI prodamo. -Cena po dogovoru. Ponudbe pošljite v Lekarno Kranj. 22296-4 »PUCH« 250 cm prodam. Lahko na obroke Naslov v ogl. odd. 22290-4 KOMPLETNO POSTELJO z žimnico in močno omarico S' ploščo poceni prodam, S. P. Ljubljana Beethovnova 15/2 nadstropje, levo. Ogled od 14. do 17. ure. 22284-4 MOTOR JAVA 358 cm, generalno popravljen, poceni prodam. Po-kluikarjeva 39. Vič. 22280-4 OMARO ZA OBLEKO, dvo ali trodelno, kupim. Pišite dopisnico. Naslov v ogl. odd. 22289-5 GOZDNO PARCELO CCB ha V Planini pri Rakeku prodam. Naslov v ogl. odd. 22282-7 ISCEM OPREMLJENO SOBO. Dam posojilo 30.000. Pismene ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek. 22283-9 INOZEMSKI ZAKONSKI PAR išče tveekend hišico (preko zime) sobo ali garsonjero. Cenj. ponudbe pod »Holland« v ogl. odd 22275-9 MIRNO IN SOLIDNO DEKLE srednjih let išče prazno sobo proti dobremu plačilu. Naslov v oglasnem oddelku. 22274-9 DVE PROSTORNI ENOSOBNI STANOVANJI, v isti stavbi, zamenjam za eno dvosobno s kabinetom. ali trosobno stanova-nle. Ponudbe pod »Bežigrad« v ogl odd 22268-9 NAJDITELJA KOTLA ZA KUHANJE ZGANJA, izgubljenega od Luž do Klanca, iprosim. da ga vrne proti nagradi pri Bla-tunu, Klanc at, Kranj. 22295-19 SPORED ZA SREDO »UNION«: jug oslov. film »NB OBRAČAJ SE, SINKO«. Breg tednika. Predstave ob 15, 17, M. in 21. V gl. vlogi: Bert Sotlar. »KOMUNA«: sov j. film »VESELE ZGODBE VOJAKA BROVKINA«. Tednik samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave od 15., 17., 18. in 21. Film je na sporedu do 21.' t. m. •SLOGA«; ameriški barvasti ffčH »DOLINA MAŠČEVANJ.«*. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. V gl. Vloei: Bert Lankaster. Film j» na sporedu dn 23- t. m. Ob 10. je matineja istega filma. •VIC«: premiera italijanskega £il-ma »BURJA«. Tednik: Spomeniki Samarkanda. Predstave ob 15., ■ 17., 19. in 21. V glavni vlogi: Silvana Pampanin, in Jean Ga-bin. Film je na sporedu do 21. t- m. . Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematograf-n od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kino Sloga pa od 9 dalje. »SOCA«: premiera italijanskega filma »BURJA«. Preustave ob 16, 18. in 20. v gl. vlogi: Silvana Pampanini in Jean Gabin. Film je na sporedu do 21. t. m. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: Danes zaprto. V četrt«jr predvaja za mladino Jugosl. k_-noteka ruski film »BILA JE DEKLICA«. Predstave vsak dan cb 10. in 15. Rezervacija za šola v dopoldanskih urah na telefon 32-454. Cena vstopnic 10. din. »SISKA«: ameriški film »LETEČI VRAGI«. Tednik. V glavni vlogi: Stan Laurel, Oliver Hardy in Jan Parker. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. V četrtek isti spored. »TRIGLAV«: ameriški film »LETEČI VRAGI«. Tednik. V glavni vlogi: Stan Laurel, Oliver Hardy in Jan Parker. Predstave ob 16. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. V četrtek isti spored. DOM JLA: amer. film »DO POSLEDNJEGA«, ob 17. m 20. — Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. V četrtek amer. barv. film »BEAU E8UM-MEL«. ob 17. in 20. »LITOSTROJ«: nemški fnm »LETEČI RAZRED« F. N. 35, ob 20. Predprodaja vstopme uro pred pričetkom predstave. V četrtek amer. barv. film »UKROČENA TRMOGLAVKA«, ob 20. ŠENTVID »SVOBODA«: PREGA- NJAN DO SMRTI«, ob 18. in 20. V četrtek isti spored. ZADOBROVA: amer. kriminalni film »KAPETAN KERI« VEVČE: franc.-ital. film »TEREZA RAKEN«, v četrtek isti spored. CRNUCE: franc, film »PASTO- RALNA SIMFONIJA«, ob 20. V četrtek isti spored. ____ DOMŽALE: švedski film »SAMO MATI«, ob 18. in zv. V četrtek isti spored, ob 20. KAMNIK »DOM«: angl. film »TIHOTAPCI«, v četrtek isti spo- BLED: jugoslovanski film »VOLČJA NOC«, ob 17. in 20. V četrtek isti spored, ob 20. KRANJ »STORŽIČ«: češki film »DIVJA BARBARA*, ob 16., 13 iri 20. V četrtek ital. film »KRUH LJUBEZEN IN FANTAZIJA«, OD I.J., 18. in 20. JESENICE »RADIO«: premiera češkega filma »DIVJA BARBA-- RA«, ob 18. in 20. V četrtek isti spored. _ , JESENICE »PLAVŽ«: V sredo zaprto, v četrtek: amer. barv. film , »zena z neapeljskih ulic«, ob 18. Tin 20._________________ 13. X. JE BILA NAJDENA MOŠKA ZAPESTNA URA. Vpra-' šajte: Savnik, Leonišče. TOVARNA lesne galanterije, Rimske Tepl.ice išče finančnega knjigovodjo (kinjo). Pogoj: a) dovršena srednja šola z 2-letno prakso, b) nepopolna srednja šola, strokovni izpit in 5-letna praksa. Reflektant; naj se osebno javijo pri uprava podjetja ali naj pošljejo prošnja s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanje zaposlitve. 21949-1 17-LETNO KMEČKO DEKLE za priučitev sprejmem. Sirk, YizT rnari e 2CD. 22231 -i TAPETNIH ZA VSA TAPETNIŠKA DELA in popravila, ki jih izvršim solidno in strokovno. — Po želji pridem tudi na dom. Habjan Jože. tapetnik. Vodnikov trg. št. 5. 2184o-- NOVO POHIŠTVO prodam za 40.000 din. Naslov v ogl. odd. 22217-4 VE C DEKORATIVNIH ROZ različnih vrst in velikosti prodam. F. Hribar. Lj. Poljanska c. 1/TI. 21857-4 '8 HA POSESTVA, zelo lepo hišo z inventarjem, prodam za 1,600.000 din ali. zamenjam za hišo z nekaj zemlje blizu Maribora, proti dogovoru. Vovsek, Sp. Poljčane. 22220-7 SONČNA LEGA 20 minut cd postaje Višnje gore prodam hišico ali jo zamenjam kjerkoli pri morju, al; v bližini Ljubljane. Pod hišo je vrt. sadovnjak, njivica. Ugodno je za uslužbence ali uDokojence, cena ugodna. Prodain zaradi starosti. Naslov v ogl. odd. 22212-7 MIREN, SOLIDEN, išče mirno sobo s posebnim vhodom v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Starejši«. 2218S-9 SUHO SONČNO ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, najemnina 409 din. zamenjam za dvosobno. Dam lepo nagrado. Naslov v ogl. odd. ■ 22219-9 SPREJMEM GOSP. POMOČNICO, takoj! Naslov v ogl. odd. 22240-1 TEHNIČNO RISANJE sprejmem na doni. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Arh. tehnik«. 22252-2 ZENSKI ŠIVALNI STROJ, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 22263-4 RAČUNSKI STROJ TRIUMFA-TOR, malo rabljen, na 4 operacije. prodam. Naslov v ogl. oddelek. 22262-4 RADIOAMATERJI! UKV material prodam Za garažami 19. (Ob Tržaški cesti 126). 22259-4 roCno.vodno Črpalko št. 18 prodam. Za garažami 10, (Ob Tržaški cesti 126). 22258-4 OSEBNI AVTO 4_sedežni, popolnoma prenovljen, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 22251-4 HRUŠKOV MOŠT. izpod preše, prodam. Babnik. Čebelarska 18., Dravlje, Ljubljana. 22971-4 VZIDLJIV ŠTEDILNIK pripraven za menzo ali gostilno prodam Naslov v ogl. odd. 22246-4 MOŠKO KOLO ZNAMKE »BOTE-GIA« dobro ohranjeno, prodam. Ogled vsak dan po 14. uri. Naslov: Ljubljana, štrosmajer.ieva št. 10. 22242-4 KUPIM; valjčni stroj za mletje laikov, barv in bencinsko pipo za motocikel. Vrhovnik, ' Titova št. 14. Ljubljana. 22257-5 GREM ZA SOSTANOVALKO. Ponudbe, pod »Resna« v ogl odd. 22269-9 Študent tehnike nujno ISCE opremljeno sobo. Ponudbe pod »Miren in skromen«. 22244-9 ZA PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, dam lepo nagrado. Ponudbe pod »Medicinska sestra« v ogl. odd. 22211-9 SUKNJIČ, izgubljen iz Katarin* — Podutika, vrnite v ogl. odd. Začetek nam ne obeta najbolje V II. Kolu se Je .Partizan srečal s Crveno zvezdo. Ta dvoboj je trenutno 5.5:3.5 (1) za Zvezdo. Drugo pomembno srečanje je bilo med Slavijo in Mladostjo, kjer vodi Slavija 5:4 (l). Ostala srečanja; LSK : Študent 5:4 (1), VŠK : Lušk-Olimpia 3.5:6,5. V 1X1. Kolu so bili' doseženi tile izidi: Lusk-Olimpia : Slavija 1.5:1.5 (1) (Podrobno Pirc r Matulov:č remi, Krivec : Marič prek., Vospernik : Lukič remi. Trampuž : Trajkovič remi. Vavpetič : Veselinovič prek., Blinc : Vukčevič 0:1. Draksler : Vukovič 0:1, Plavščak : Ka_ Žič 0:1, Steikar : Cirkovič prek., . Kokolj : Ilič prek.). Partizan : LSK 4.5 (1.5) ; 4 (Podrobno ; Trifunovič : Freinfalk 1:0, Karaklajič : Štuhec remi, Milič ; Kočevar 1:0, Djuraševič : Šiška 0:1, Božič : Mlinar prek., Rakič : J. Tomšič prek.. Sokolov : Sikošek prek.. Ugrinovič : N. Tomšič 1:0. Lazareviče va : Pu- cova 1:0, Vukovičeva : Renčljeva prek.). Miadost : Crvena zvezda o.5:4-.5 (-5), Študent : Valjevskl SK 4.5« 2.5 (3). Lukič je prekinjeno partijo iz XI kola proti Bertoku izgubil, tako da ,;e rezultat dvoboja Mladost _: Slavija 5:3. STANJE PO IH. KOLU: Crvena ■zvezda la.5 (7), Partizan 14.5 (5), Mladost 13 (5). Slavija 13 <4), LSK 12 (7), Študent ll (6), Lušk—01ytn-pia 10.5 (4), Vadjeveki SK 9.5 (4). MOŠTVENO PRVENSTVO GORENJSKE V ŠAHU V soboto in nedeljo je bilo v Radovljici moštveno prvenstvo Gorenjake za leto 1957. Na tekmovanju so sodelovali: 1 mojster, 11 prvokategornikov, 8 drugoka-tegornikov. ostal; pa so bili tretje';n četrtokstegomiki. Rezuit-aiti: 1. kolo: Krani — Jesenice 7:1, Radovljica — Tržič 7:1; 2. kolo: Kranj — Tržič 7:1; Radovljica Jesenice 4:4; 3. kolo: Kranj — Radovljica 6 in pol : 1 in pol, Jesenice — Tržič 7:1. Končno stanje: Kranj 20 in pol. Radovljica 12 in ppl. Jesenice 12, Tržič 1 točke. ’ ZA'SLABEGA ŠPORTNIKA ^STROGA KAZEN' Listi poročajo iz Prage, ,da je bil ■ češkoslovaški, metalec . diska (in kladiva) Merta Karel izključen iz svojega 'društva (UDA) in obenem ©onižah iz podporočniš- kega čina v navadnega vojaka. V utemeljitvi, kazni je rečeno, da njegovo vedenje n- bilo združljivo s častjo češkoslovaškega oficirja. Pred kratkim so .namreč odikrili, da se je Merta pri zadnjih nastopih na metališču posluževal diska, ki je bil precej lažji, kakor . je določeno-po pravilniku. Kakor je znano, je Merta sredi avgusta nastopil na velikem mitingu v Karlovih Varih in zalučal disk 57.85 m daleč, medtem ko je ves čas poprej dosegel - samo daljine med 51 ih 52 m. Preiskava je dognala, da si je ta »športnik« nabavil »svoj« disk, ki je bil za 260 g lažji od ostalih. Škandal je razčistilo ministrstvo za narodno 'obrambo, ki je Merto popolnoma diskvalificiralo, kakor so v ostalem zahtevali tudi njegovi športni tovariši. Rogaška Slatina, 16. okt. V nedeljo se je začelo IX. ekipno prvenstvo Jugoslavije v šahu. na katerem nastopajo trije velemojstri,tštirje; mednarodni mojstri, 14 mojstrov. 31. mojstrskih kandidatov in 16 prvokategornikov. Naslov prvaka brani beograjski Partizan, ki je'- bil to že petkrat. Dvoboji so na 10 deskah, med njimi na zadnjih dveh med ša_ histkami. V -1. kcrlu so bili doseženi tile izidi: LSK : VSK 4.5:1.5 (4). Študent : Crvena zvezda 1.5:5.5 (3), Partizan : Slavija 3.5:3 5 (3) itd. sevttda . samo splošna vprašanja nogometnih reprezentanc, v uto— misivo so bili izvoljeni Branko PeSti, Branko Petič, Ljubomir LorarlS. Bruno Knežovič in Dra-goir.liz Xošič. m trati je podal ostavko tudi tren.tr državne reprezentance Marjlanovšč. češ da je preveč zaposlen z društvenim delom, o čemer jpa je upravni odbor delno podvccnH, tembolj, ker je priprava re prezentance ' v zvezi z bližnjimi -srečanji s Škotsko in Anglijo :»e potrebnejša. zato bo upravni: odbor o sprejetju njegove ostavke razpravljal prihodnjič. Igralcj B reprezentance so bili za svofa uspeha na tekmah z Madžarsko in Češkoslovaško v Budimpešti ozir. Pragi nagrajeni z denaimimi nagradami po 25.000 din. SiednjM je bilo sklenjeno, da bosta potovala z olimpijskim moštvom vf Melbourne Mihajlo Andrej e-vič *ln Dragomir Tošič. Na seji so govorili razen zveznega kapetana tudi dr.ttgi funkcionarji zveze, nakar je .bilo skle-njeno, da se bo olimpijska repre-zentsnea za svoje bližn.le nastope namesto v Splitu pripravljala v Beogradu. Kombinacija, 'da b;_ bil ta trening drugje, je bilakopuščena, ker bi zaradi tega ’ izgubili precej dragocenega časa Vna potovanju. A reprezentanca, pa se bo pripravljala od 6. do 17. novembra v Zagrebu. Najvažnejši sikiep te seje pa je bil, da bo funkcijo zveznega »R2AVXO PRVENSTVO V NA. MIZ.,EM TENISU^ zvezni kapetan tudi zarsjdi zdrav- Trdi HChTIvnSisiki stvenega stanja ne more biti več i. , r- - kos. Na predlog podpredsednika za LlUŽRjCRlSUnS Tripala je bila izvoljena Stomlsija 5 članov, ki bo izvajala svoje po- Zagreib, 16. okt. Na državnem sle vse dotlej, dokler ne \bo iz-prvenstvu v namiznem tenisu so voljen nov zvezni kapetan,- ven— bile danes popoldne zelo zagri- dar bo jmela tudi pozneje prtivico zene in lepe borbe. Posebno sta spreminjati njegove odločitve.. V se izkazala igralca Industrograd- ostalem bo- ta- komisija - reSenrala nje Franjič in Hudec v igrah proti Harangozu iz Spartaka, ki _. _ __ je obakrat zmagal samo zaradi r 1 III H I I II I l\n boljše rutine. Presenetljiv je u-speh neznanega Stojiča iz In-austrogradnje nad reprezentantom Gabričem. Tudi Grujič je ■noral klonit; pred mladim igralcem Mladosti Hrbudom. Rezultati IV. in V. kola: Ljubljana : Tesla 5:1. Industrogradnja : Gradjevinar 5:1, Partizan : Odred 5:1, Odred : Tesla 5:1, Partizan : Gradjevinar 5:0, Spartak : Industrogradnja 5:3. Mladost : Vojvodina 5:2, Grafičar : Ljubljana 5:1. - Smučarji se žs pripravljajo V četrtek, 18. t. m. cb 16.30 bo ▼ stekleni averani hotela Evrope v Celju skupščina smučarskih delavcev iz vzhodne Slovenije. Znano je, -da so bili v zadnji smučarski sezoni v teh krajih Slovenije naj marljivejši, saj so v tekmovanju smučarski n podzvez Slovenije dosegli prvo mesto. Letošnja skupščina Štajerske smučarske podzveze v Celju bo potekala v znamenju reorganizacije, kajti iz sedanje podzveze bodo ustanovili tri nove s sedeži v Trbovljah, Mariboru in Celju. V vzhodni Sloveniji imajo namreč že sedaj registriranih nad 5003 smučarjev. V Trbovljah in Mariboru imajo že usiaT-uvijene iniciativne odbore, v Celju pa bodo že v četrtek ustanovili samostojno smučarsko podzvezo za svoj okraj. Z ustanovitvijo okrajnih smučarskih odborov lahko pričakujemo v novi sezoni še večji razmah smučarstva v vzhodni Sloveniji. Na ponedeljkovi seji upravnega odbora NZJ so v glavnem razpravljali o problemih naše državne nogometne reprezentance. r>o tega je prišlo spričo tega. ker je zveza v zadnjem času prejela mnogotere -pripombe in kritike o raznih slabostih in pomanjkljivostih, tki jih je javnost opazila med pripravami za njene zadnje meddržavne nastope. V zvezi z vsem tem pa je pred kratkim podal ostavko tudi zvezni kapetan Aleksander Tirnanič. t OKTOBRSKA ŠTEVILKA »PLANINSKEGA VESTNIKA« Glasilo Planiške zveze Slovenije »Piaminsk-; vestnik« je izšlo te dni s svojo 10. letošnjo številko. Na uvodnem mestu beremo dramatičen opis Milana Pintarja o prehodu Prusikove smeri v Triglavski severni steni. V naslednjem članku pripoveduje Zmago. Bufon o svojem vzponu na Etno, ki mu vremensko ni prinesla popolnega zadovoljstva: članek je obilno ilustriran. Nadaljnje prispevke so dali: dr. Prešeren: Črna prst. Rodica jn še nekaj, Rudo. Goljak: Istrski razgledi. Boris Režek: Šerpa Pasang (napisan spominu Bojmira Filipiča). Jože Župančič: Iz Jevnice na Janče Med ostalo vsebino je to pot posebno zajetna rubrika z društvenimi novicami, kjer so 'uvrščeni zanimivi sestavki o letošnjem zletu planincev Jugoslavije v Prokletije o raznih obletnicah iz Savinjskih Alp itd. Uredništvo se spominja • tudi dveh planinskih organizatorjev, ki sta umrla pred kratkim. ;h sicer slikarja Maksa Koželja iz Kamnika ter Ivana Engelsbergerja iz Tržiča. Številko zaključuje vrsta drobnih vesti o delu in življenju planincev drugod po svetu. »Planinski vestnik« izhaja mesečno in se naroča pri Planinski zvezj Slovenije v Ljubljani, Li-kozarjeva ulica. Češkoslovaška telovadna zveza je prijavila za II. gimnaestrado, ki bo prihodnje leto v Zagrebu, 1200 telovadcev. Tudi telovadna zveza Romunije je napovedala udeležbo okrog 100 telovadcev. Olimpijski odbor Belgije Je sklenil, da bodo belgijski športniki, kj potujejo v Melbourne, imeli med potovanjem najmanj tri treninge. Prvič bodo za trening nastopili v Kairu, potem v Bomba.yju in slednjič še v Sin-gapuru. Prepričan- so, da bodo tako športniki ves ta čas ostali v formi, kakršno so imeli,. preden so šli na pot. Švedi so se naknadno odločili, da bodo na olimpijske igre .poslali še tretjega boksarja, in sicer povrh Sjelina in Isberga še Asbmana. Sev j otski tekmovalci za Met-bourne bodo odpotovali prve dni novembra z avion; TU-104 iz Taškenta’ v Rangoon. Od ondod se bodo poslužili letal rednih letalskih prog. Metalna industrija ljakinja Walasč.ewiczeva in Vzhodna Nemka Stubnickova (23.6). V nedeljo sta bili v Litiji dve športni prireditvi. V tekmovanju Zasavske lige/v namiznem tenisu je »Karničar« iz Hrastnika premagal , Litijo ;5:2. V drugi prireditvi je domača enajstorica prepričljivo premagala nogometaše »Papimičarja« iz Vevč 72: (5:1). Najučinkovite;Si igralec je bil Domadenik, ki- je sam dosegel štiri gole. -r. Člani naše oiimipljske atletske ekiipe Lorger, Radoševič, Račič, Kotluš-kova in Usenikova so pred-sinočnjim prispeli v Split na predolimpijski' trening. V nekaj dneh pričakujejo tam še Mihaliča i-n -Mugošo, medtem ko je zvezni kapetan Lenart že tamkaj skupno s-., štirimi posebnimi trenerji. V Splitu bo ekipa ostala do konca meseca. Hkrati se pripravljajo tamkaj za nastop v Me-1-bourneu tudi kolesar Petrovič, strelec Mašek, 'veslač Vlašič in plavalka Jeričevičeva. Jugoslovanska waterpolska reprezentanca za olimpijske igre je predsinočnjim odpotovala v Bukarešto. kjer bo do 25.. t. m. trenirala v tamkajšnjem toplem bazenu. Ekipo Ul plavalcev in ne-, kaj rezerv sta spremljala dr. Polič in trener Grkinič. Nemška olimpijska ekipa bo štela 169 športnikov, in sicer skupno iz Vzhodne in Zahodne Nemčije. CSR bo poslala 'na olimpijske igre 61 tekmovalcev. V olimpijski vrsti sta tud; zakonca Zatopek, medtem ko so metalca kladiva Merto izločili zaradi nedavne diskvalifikacije. ' Sovjetska atletinja Marija Itki-na je izboljšala svetovni rekord v teku na 200 m s časom 23.4. Dosedanji rekorderki sta bili Po- Becgrad, Lazcrevašlii dmrn 6 Poziva na sklepanje pogodb za let-o 1957 — za: pločevinasto embalažo za kemično industrijo, posode za mleko, 25 litrov, aluminijaste, posode za bencin, 20 litrov, štedilnike, peči za kopalnice iz emajlirane jeklene pločevine, stroje za lupljenje krompirja, stroje in opremo za mlekarstvo, stroje za gostinstvo, embalažo za konzervno industrijo z globinskim vtiskavanjem, vse proizvode globinskega vtiskavanja. Pogodbe bomo sklepali od 25. oktobra do 5. novembra 1956 v prpdajnem oddelku podjetja s pooblaščenimi predstavniki podjetij ali pismeno. Za vsa pojasnila se obrnite na telefon 55-175. ladijska družba — Bremen ima moderno opremljene ladije »AROSA 'STAR«, »AROSA SUN« in »AROSA KULM«, ki vozijo na redni progi iz Bremerhavna, Southamptona in Le Havra v Quebec, Montreal — Kanado. Za vse informacije v zvezi »AROSA LINE« — prodaja kart — rezervacija mest — izdajanje kart za potovanja, fci so plačana v inozemstvu — se obrnite na GENERALNEGA AGENTA: JUGOSLOVENSKA POMORSKA A G E N CI J A BEOGRAD v FILIALA LJUBLJANA, TITOVA ČEŠTA STEV. 1 Telefon štev. 21-646 Trgovsko podjetje v Ljubljani sprejme toč je število TRGOVSKIH POMOČNIKOV za nedeljeni delovni čas. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek SP pod šifro: »Dolgoletna praksa« 7726-A Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je v 83 letu starosti preminil naš predobri mož in ljubljeni očka KAVŠEK IVAN drž. upokojenec Do pogreba leži pokojnik na svojem domu v Sattnerjevi 17. Pogreb bo v sredo, 17. t. m. ob 16.30 uri izpred pokopališča na ViČU. - ... j v Žalujoči': žena Frančiška, Franja por. Možina hči, Milan žet. Ljubliana, Njivice na Krku, 15. Okt. 1956. Smučarski klub Enotnost ima odslej vsak ponedeljek. sredo in petek od 13.30 ure dalje na letnem telovadišču v Tivoliju retine kondicijske treninge za tekmovalce in smučarsko gimnastiko za ostalo članstvo. Trening vodijo posebni trenerji in inštruktorji ter učitelji smučanja. Klub vabi ljubitelje smučarskega športa obojega spela in vseh starost; ((-udi smučaTje -turiste,), da se (prijavijo klubu in redno udeležujejo te vadbe. Pisarna posluje vsak delavnik o-d IS. do 20. ure v Likozarje vi 8. »T 0 B I« tovarno termo-električnih proizvodov Bistrica pri Mariboru pošta Limbuš Železarna Ravne produ STROJNE in ELEKTRO-IN2ENIRJE, STROJNE in ELEKTRO-TEHNIKE, r REFERENTA za CZ In gasilstvo, SAMOSTOJNE ADMINISTRATIVNE MOCl z znanjem strojepisja in stenografije za razne sektorje dela. Vsi interesenti naj vložijo pismene ponudbe na gornji naslov ali naj se javijo osebno v tajništvu podjetja. Plača po dogovoru. Fo dolgotrajni, mučni bolezni je dotrpela'moja ljubljena žena in naša zlata mamica ANGELA REVA roj. 0CVIRIC upokojena profesorica Pogreb bo v četrtek, 18. oktobra 1956, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: mož Adolf, otroci Ivo, Milena in Anica ter ostalo sorodstvo. Celje, dne 16. oktobra 1956. več strojev in naprav iz osnovnih sredstev, in sicer: stružnice vež vrst rezkalne stroje, vrtalne stroje, oblikovalne stroje, kalnparske stroje, parno in padalno kladivo, torzijski preizkuševalni stroj, mline za ostružke, krožni mlin za drobljenje, mizarski kopirni stroj, krožne žage, žerjavne mačke, nekompletno turbino z generatorjem in regulatorjem, avtomobilsko prikolico, transformatorje, generatorje, elektro-motorje — trofazne in za istosmerni tok, žerjavne el-motorje. Ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubljenega moža in zlatega atka LUD0VIKA PETERNELA se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in izrazili sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga v taiko velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni ravnatelju Zavoda za gluho mladino tov. Jožetu Z-ako-šku za tople -poslovilne besede in petje, pevcem ter učiteljskemu zboru in ostalemu osebju zavoda, kolektivom-učnih delavnic in gluhi mladini za častno spremstvo. Zahvalo tudi družinama Oblak iz Trsta in vsem ostalim darovalcem v dobrodelne dijaške namene kot počastitev pokojnikovega spomina. Vsem in vsakemu iskrena hvala. _ Zena MIRA in hčerka MILJANA z družino. Zapustila nas je naša mama Joliiana Potočnik Globoko žalujoči: dr. Matko Potočnik, mož; ing. Milan, sin; Marica Krspler in Nada Tavčar, hčerki; Marko in Eva, vnuka. Beljak, Lesce, Ljubljana, 16. oktobra 1956. — Na Avstrijo — je suho odvrnil Lebeder. jezik! Nadutež starikavi, najraje bi ga skuhala v juhi, njega rumena iskra, v kateri se je zrcalila smrt. Prestrašila se je* — 'Kaj takega! — je zamrmral Danko. — Ne verjamem, in tisto sLamnjačo/Olgo Heht, gos židovsko! , vendar ni hotela pokazati svojih čustev, ua bo Hitler smel tako daleč. — Olga Heht? V kakšni zvezi je ona s to stvarjo? Objela ga je in začela poljubovati. — Kakšne iluzije? -— je rekel Lebeder s 'podcenjevanjem. Bikino je uprla roke v boke, lahno se pozibavajoč v loku. — Društvo narodov in Mala antanta! Za vsakogar, ki gleda — Pa še kako! Ta tip bi na koncu koncev morda še po- realno na situacijo, spadajo te reči v muzej. Hitler bo vkorakal pustil, da ga ni ona zagrabila za golšo. Nepremično je sedel in počasi srkal rum iz velikega ko- v Avstrijo, ker ima pravico do tega, saj govore Avstrijci isti — Tako? Saj ona niminister! zarca. Za hip se je počutil kot da še potaplja v globokem morju jezik. — Nič za to, ona ima nad njim večjo oblast kakor minist- in — zmanjkalo ga je. V sobi je vladal mir in veter se je po- Njegovo veličanstvo je prikimalo v znak odobravanja, sike predsednik. Ni kar taiko, kadar se vname star panj! igraval s sencami. Z novim požirkom ruma mu je odleglo in — Kaj bo torej z zakonom? Menda vendar ne bomo čakali —In zakaj ona toliko nasprotuje?- zapet se mu je-vrnila samozavest. Premagal je nemir in obču- n-a Anschlus? * — Jezus! Zato, ker je Židinja, namesto da je hvaležna, tek, da je ogrožen. Mora biti miren in uravnovešen, če hoče — Dragi gospod Lebeder, prepustite to zadevo meni — ga da jo sploh trpimo tukaj. v naslednjih desetih dneh izvesti kaj velikega.. Razmišljal je, je potrepljal po rami Ljubomir. — Bikino —, je rekel Boris, — morarpo poskusiti znova, s pogledom v temno noč. Danko je molčal, bil je nemiren -in že nekoliko razdražen. —■ Se ne splača. Danko ne bo popustil. Operacij a Kumčič. Karkoli se bo zgodilo, mora iti do Oči so mu bile rdeče in nabrekle. Tožil je o hudem glavobolu. Boris se je zamislil. Imel je globoko vkoreninjeno lastnost, konca. Danko noče popustiti; tako mu je rekla Bikino. Toda -— Gospodje, nadaljujmo igro! — je prekinil razgovor da se ni sprijaznil'zlahka s porazom. Vsak neuspeh je pomenil Boris je vedel, da tudi ljudje z najbolj čvrstim značajem po-igralec v smokingu. za njega več kakor izgubo osebne svobode. Obupal bi pri spo- puščajo, včasih celo proti svoji volji, če razmere to zahtevajo. znanju, da je izgubil igro. To bi mu bilo težje nego umreti. Treba je samo ustvariti takšne razmere, ki ga bodo zrušile. Zaskrbljeno je spregovoril; ’ Tega- pa ne more pripraviti niti Lebeda- in niti Bikino. Tudi Gospa Lebeder je naslednjega dne pripovedovala Borisu, — Kaj drugega od te barabe nisem mogel niti pričakovati. Boris ne. Spomnil se je na pravega človeka, da je njenemu možu spodletelo pridobiti ministra Danka proti Osmešili smo se pred njim. Staremu lopovu se je zahotelo '■ Ves načrt mu je bil hipoma jasen stopil pred oči. Za-Kumčiču. Ne samo, da ta žilavi starec ni hotel niti slišati o kljubovati usodi! Bomo.že videli! sledoval ga je brez diha, ko-rak' za korakom, vse podrobnosti tem, ampak je celo izjavil, da je Kumčičevo anglofilsko stali- Bikini se je skoraj zaletelo od prevelikega razburjenja, je pretehtal z utežmi verjetnosti in tveganja. Na ničesar več šče danes nedvomno koristno. Lebeder zares ni prizanašal — Kaj še lahko naredim za tebe, Boris? se ni oziral, prav ničesar ga ni moglo preplašiti. Z nemilostjo Danku, brez ovinkov mu je zabrusil, da bo odgovarjal za svoje — Sedaj ničesar, hvala ti za vse. , je gledal pred seboj Kumčiča, kako se zvija na tleh potolčen početje in nazval ga je plutokratskega ministra. Stari zlobnež Z roko se- je pogladil po čelu, potem pa je objel Bikino in skrušen. pa je na vse to odgovoril, da se čuti' počaščenega, ker ga okrog pasu. ' Na mah je izpraznil steklenico, zgrabil klobuk z obešalnika še ne štejejo za ministra novega reda; Ko mu je Lebeder —•'Umiri se, srce! Geslo brezdomcev — biti trši od jekla— in zaklenil vrata za seboj. omenil nemško delegacijo, se je Danko razjezil in rekel, da je dobra stvar. Upam, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Izbral je najkrajšo pot. Po desetih minutah se je ustavil bo vztrajal, dokler bo možno brez Nemcev, če bi pa ne uspel, Boris je prinesel rum ib dve visoki, srebrni čaši. pred neko hišo, vstopil in pohitel po stopnicah. Bilo je temno bo poklical Lebeder ja, da prevzame 'njegov resor. — Rum osvežuje -—je-lrekel — in vrača človeku hrabrost, in moral si je pomagati z vžigalnikom, da je našel zvonec. — Pomisli, kaj je še izjavil — je kričala‘Bikino — da ni Bikino je pila. Opazovala je Borisa, ki je bil zopet miren Precej časa je čakal, dokler ni zaslišal korakov izza vrat« minister nove generacije in da nemščina ni njegov materinski in veder, le v očeh mu je trepetala divja okrutna iskra. Svetlo- Nekdo je obrnil ki-juč. N. OPACIC R. PETKOVIČ f ih. j 8L0VERSP MiOCll«EC J