TEDENSKE SUKE
Nai-očnina za flvstro-Ogrsko: V* leta Ko2-50, V2 leta K 5- celo leto K 10-- ; za Nemčijo: V4 leta K 3-50, V2 leta K T-celo leto K 14'-j za ostalo inozemstvo, celo leto ft. ]6'80. Za Hmcriko letno 3*25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celo letno 8 kron. Posamezne štev. 22 vin. — Uredništvo in upravništvo:  Frančiškanska ulica št. 10, ]. nadstropje.
Štev. 10.
V L3UBLJHNI, v sredo 14. oktobra 1914.
Leto I.
Zeppelinov zrakoplov meče ponoči bombe v sniverpske ulice med obleganjem antverpske trdnjavi. Antverpe padle, Nemci so zavzeli tudi to najmodernejšo belgijsko trdnjavo.
stran 2.
TEDENSKE SLIKE.
10. 5tev.
Junaške ženske v sedanji vojni.
Svetovna vojna je pokazala, da imamo poleg mnogoštevilnih hrabrih mož tudi junaške ženske, ki zvemo o njih le polagoma, katerih število pa je že sedaj veliko. Danes priobčujemo samo nekaj slučajev izrednega junaštva in samozatajevanja posameznih žensk.
O rusinski 131etni deklici, Rozi Zenochovi, ki je v bitki pri Raviruski neprestano tekala okoli ranjencev in jim prinašala vode, je poročal naš list že v svoji 9. številki (gl. str. 10 in sliko str. 12). Malo Rozo je končno zadel šrapnel, da so jej morali na Dunaju odrezati nogo pri gležnju. Obiskal jo je sam cesar ter jej podaril dragoceno verižico in 1000 K. Tudi je poskrbel naš vladar, da dobi deklica umetno nogo in bode skrbel za njeno vzgojo.
V Olomuc na Moravskem je dospela z ranjenci žena, ki se je dne 25. julija letos v Griesu pri Bol-canu poročila s pismonošo Jožefom Pelegrinjem. Žena, ki je bila dovršila tečaj za bolniško strežnico, je pripovedovala :
Dne 18. avgusta sem se odpeljala iz Inomosta z vlakom, s katerim se je vozil polk deželnih strelcev, v čegar 6. stotniji je služil moj mož. Po šestih dneh vožnje smo dospeli na Dunajow. Potem smo korakali še kake tričetrt ure, ko smo bili že tudi zapleteni v boj. Dotlej sem bila lahko vedno pri stotniji svojega moža, ker imam kot pomožna strežnica legitimacijo za vse vojaške vlake. Tedaj, ko smo dospeli v ogenj, sta me izkušala polkovni poveljnik podpolkovnik Spiegel in poročnik Kroh od šeste stotnije na vsak način pregovoriti, da bi ostala zadaj. Toda jaz sem trdovratno hotela ostati, kajti tako sem mogla najhitreje nuditi ranjencem pomoč. Izprva mi je bilo pač nekako težko, ko sem slišala krogle žvižgati okrog glave; kasneje se je tesnoba razgubila ter sem se končno navadila na ogenj. V tem boju sta bili šesta in sedma stotnija razpršeni. Tako sem izgubila svojega moža izpred oči. Več ur sem blodila okrog in končno slučajno našla U. poljsko bolnišnico.  Z ranjenci sem se peljala v smeri proti Lvovu. Na potu' smo zašli med dva arti-Ijerijska ognja in bili najljuteje obstreljevani. A zadeta nisem bila. V Lvovu mi je slučaj naklonil, da sem se zopet sešla s šesto stotnijo in tudi moj mož je bil še živ in zdrav. Nato smo zopet odšli iz Lvova proti Grodeku. Sčasoma so se vsi navadili na mojo navzočnost, da me nihče več niti opazil ni. Tri dni smo bili na maršu. To so bili strašni dnevi ter smo posebno trpeli radi žeje. Vsepovsod smo našli ruske mrliče in ranjence. Mnogokrat sem  obvezovala tudi ruske ranjence. Toda dolgo se nismo mogli nikjer muditi. Bili smo v boju pri Janowu in še v treh drugih. Krajevna imena sem pozabila. Bila sem vedno 20 do 30 korakov za ognjeno črto, večinoma za sedmo stotnijo, ter sem se plazila k ranjencem in jih obvezovala. Če se je potem glasilo »Naprej!" sem seveda vedno hitela za njimi. Tako smo prišli do Grodeka. Tu je bil moj mož ranjen v ramo in ko so ga z drugimi ranjenci poslali  nazaj, sem se transportu pridružila tudi jaz. Peljali smo se tesno stisnjeni v vozu za ranjence; bilo je 40 mož in stregla sem jim, kakor je bilo pač mogoče. Ko moj mož toliko okreva, da bo za vožnjo, se odpeljeva zopet v Bolcan.
Prav posebno junaško so se vedle tri brzojavne uradnice na postaji Klenak pri Baziašu na južnem bo-, jišču. Službo so oskrbovali štirje uradniki in dve urad-
nici, Hata Greguriičič in Eva B:rac. Klenak leži nasproti mestu Sabac. 17. avgusta so začeli Srbi postajo obstreljevati. Med žvižganjem krogel sta ti dve uradnici delali za šest oseb, da je mogel prisotni praporščak poslati zapovedništvu najvažnejše podatke. Vsi štirje moški uradniki pa so bili pobegnili. Tudi ko je granata udarila v hišo, kjer je bil brzojavni urad, sta junaški dekleti delali naprej vso noč in ves dan. Sredi strašnih eksplozij, ki so jih povzročali streli topov, v groznem bojnem kriku in viku sta delali deklici službo namesto ubeglih uradnikov in sta se šele umaknili, ko sta bili odpoklicani.
Tudi s poštnega urada v Baziašu so vsi moški zbežali, ostala pa je na svojem mestu uradnica Ilonka Palinkaš ter je vršila dalje svojo službo. Vsa tri dekleta so predlagana za odlikovanje.
Te ženske so občudovanja vredne junakinje, kakor so junaki naši vojaki sredi bojišča. Ženska je slaba, brez poguma, brez energije, se trdi navadno. Navedeni slučaji dokazujejo, da so tudi ženske, ki imajo jekleno voljo, silne živce in pa — vzorno čustvo za dolžnost! _
Vojna in fotografija.
Dandanes si pač ni mogoče misliti vojnih poročil brez fotoerafov, ki pošiljajo svojim listom tudi slike o položaju na bojnem polju. Da so te slike čim •originalnejše, se mora fotograf splaziti na najnevarnejša mesta. Pri tem seveda njegovo življenje ni ravno najvarnejše. V sedanji francosko-nemški vojni je bil ranjen tak fotograf in je ležal na bojišču celih 16 ur, dokler ga niso našli nameščenci Rdečega križa in ga prenesli v bolnišnico. Neki njegov tovariš pa je hotel fotografirati naskok na namurske utrdbe. Splazil se je do prvih vrst. Ko je vse najlepše pripravil za fotografiranje, se je razletel deset korakov pred njim šrapnel in fotograf se je onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je začutil silne bolečine v ustih in moral se je vrniti do obvezovališča. Tam so mu povedali, da ima izbita dva zoba. Ko je zvečer razvijal plošče, se je zelo razveselil, ker je tedaj, ko je šrapnel eksplodiral, nehote ujel tudi ta prizor. Potem mu ni bilo več žal za iz-bite zobe.
Toda fotografija mora služiti tudi balistični teoriji s slikami ali serijami prizorov ob streljanju topov, letanju krogel in projektilov ter mora biti v pomoč vojaškim pozvedovalcem in vojaškim poročevalcem. Fotografije iz zrakoplovov in aeroplanov iz takozvane ptičje perspektive, t. j. odzgoraj globoko navzdol so za poveljnike posebne važnosti. Novi »panorama-aparat" more fotografirati velikansko okrožje ozemlja. Aparat ima 8 kamric, ki delujejo hkratu v istem hipu; ena kamrica je natančno na sredi pod letalnim strojem z odprtino navzdol, ostale pa so v krogu Okoli nje. Ti fotogrami imajo res značaj skrbno in vestno risanih zemljevidov, seveda brez običajnih kartografskih znakov in imen.
Toda fotografirati je možno iz letal le iz ne prevelike višine. Ker pa sovražnik strelja na letala, se mora aviatik dvigniti visoko, in njegove fotografije so potem brez detajlov. Zato so iznašli teleobjektive, ki so za fotografski aparat isto, kar so za človeško oko daljnogledi. S teleobjektivi se zelo oddaljena,*globoko spodaj ležeča krajina na fotografski plošči obenem poveča. Navadno seveda ne fotografirajo krajin, ker imajo vsi častniki že v miru izvršene jako natančne
10. gtev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 3.
karte ozemlja; pač pa fotografirajo gibanje čet, utrdbe, zakope,   postojanke  topništva i. p. zanimivosti, ki so važne za poveljniške odredbe. Uporabljajo pa namesto fotografov-častnikov tudi nedolžno živalico: goloba ! Prav majhen aparatek obesijo golobu tako, da je aparatova odprtina obrnjena navzdol. Ob gotovem hipu, ko preleti golob  določeno daljo, se aparat  trenotno sam odpre, in fotografija se izvrši.  Dresirani golob pa se nato zopet vrne. Na isti način se more fotografirati iz letečih  „zmajey"  in iz balonov na vrvi. Še čudež-nejši fotograf pa je raketa, ki jo ustrele v ozračje in ki v gotovi  višini ujame sliko v aparat, ki ga nosi med svojim vzletom s seboj. Avtomatično se aparat razsvetli v istem hipu, ko je dospela raketa do skrajne višine. Med padanjem
rakete se odpre nekako padalo, ki spušča kamrico počasi na tla. V vojni so fotografujoče rakete seveda porabne le tam, kamor ne more priti sovražnik.
Znano je, da je možno sliko fotografično zvečati ali zmanjšati. Ako se torej napiše na papir več brzojavk, je možno napraviti izipopisanega^papirja mikro-skopično majhno sličico. Napravili so že pisma, ki so obsezala le 20 cm^ a so nosila 50.000 besed. Taka pisemca raznaša in razsipava potem aeroplan. S pomočjo projekcijskega aparata je možno silno drobno pismo izdatno povečati in citati.
Poljaki prostovoljci,'"dijaki, obrtniki na potu k vaiam.
Če bi bil slutil Daguerre, ko je iznašel fotografsko umetnost, kako ogromnega pomena bo še njegova iznajdba! _
Ulanci in kozaki.
»Najstrašnejši in najgroznejši vseh bojev, kar sem jih videl, je bil spopad konjiče," je pripovedoval neki ranjenec. „Videl sem tak spopad —""silen, drzen, krvav — in ne pozabim ga nikdar več. Bilo je uro daleč pred Narolom, mestom v Galiciji, ob meji pri Toma-
ševem, v drugi polovici meseca avgusta, če se ne motim, osemnajstega.  Bil je krasen, solnčen, jasen dan. Solnce je žgalo, in vsa pokrajina, obdana z gozdovi, je tonila v valovih solnca. Iz vasi Lovžce   je  prišla patrulja naših hrabrih ula-nov in krenila proti Narolu. Za patruljo je prijahal cel škadron. Nikomur ni bilo znano, da bi mogel biti kje v bližini sovražnik, in zato je konjiča jezdila popolnoma mirno. Komaj pa je ves oddelek naše konjiče dospel do majhne vasice za Lovžco, mu je prijahal nasproti v najhujšem skoku ulan od predstraže in je že oddaleč daja! znamenja, da je sovražnik v bližini. Prispel je do poveljnika škadrona in je, loveč sapo, javil, da je videl v neposredni! bližini, ne dalje, nego tisoč kora-
Poljski legijonarji pred svojim odhodom z Dunaja na bojišče.
stran 4.
TEDENSKE SLIKE.
10. gtev.
kov pred škadronom, večje število kozakov, v sklenjenih vrstah, a v dolini da so najmanje tri stotnije (škadroni). O naši navzočnosti, kakor se zdi, ne vedo
ničesar. V prvih vrstah, kjer so slišali ulanovo naznanilo, je nastalo po njegovih besedah znatno gibanje in vsakdo je nestrpno Čakal, kaj se zgodi. Poveljnik je
hladnokrvno pomignil podpoveljniku, in^trenutek nato je že stal škadronjjv bojni obliki, v čelni vrsti. Na obe strani so bili odposlani močnejši] oddelki v svrho
kritja — sabljo iz nožnic, revolverji in karabinci pripravljeni. To vse se je zgodilo popolnoma po tihem, po bliskovo hitro.
Nato se je že vrnil poveljnik, ki je prej skokoma pojahal naprej, da bi videl na lasme oči kozaške stotnije.
„Pred nami so kozaki," je dejal, »naskočimo jih in upam, da jih poženemo." Potem je glasno zapovedal: »Skokoma naprej 1"
Po vsej vrsti je nekaj zašumelo. Zemlja je zadonela od udarcev konjskih kopit. Konji so rezko zahropli, nožnice sabelj so rožljaie: — to ni več oddelek konjiče, ki je prej mirno jahal, nego se je po zelenih travnatih tleh valil živ plaz konj, na katerih je bilo jezdece le težko razločevati. V takem strahovitem skoku je dospel škadron na drugo stran grička. Pred očmi se je pokazala majhna dolina — in tri črne vrste ruske konjiče. Nato je prišlo povelje. Kakor grom je zagrmelo po vsem konjskem plazu: — Huraaa! — in hitrost se je oči-vidno še podvojila.
Tedaj so se oglasili prvi streli kozaških pušk in vse tri stotnije, ki so dotlej stale mirno, so se zgenile. V prihodnjem tre-notku pa so tudi že krenile naprej proti našim ulanom. Za trenotek je nastala tišina, ki so jo motili streli, hropenje konj in posamezni vzkliki. Strašna je bila ta tišina in človeku so za trenotek švignile po glavi najrazličnejše misli in ž njimi zmes naj-neverjetnejših, zmešanih dojmov.
V tem se je razlegel po  vsej   dolini  grozovit hrup in  žvenket sabelj. Obe   konjiči   ste   planili druga proti drugi . . . Videl nisem nič drugega, nego da se je dir ustavljal, da je oslabljal. Sablje in kozaška kopja so se prekrižala, nekaj konj je ležalo na tleh, nekaj jih
10. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 5.
je brez jezdecev dirjalo naokoli. Obe četi sta prodrli druga v drugo, se ustavili, obrnili in zopet trčili skupaj. Nastale so večje ali manjše skupine, ki so se tolkle in sekale med seboj. Sablje so rožljaie in sekanje je bilo grozno. Konji so se vzpenjali, grizli, rezgetali so, hro-peli, padali, bili s kopiti okoli sebe ali pa divjali po bojišču kakor besni. Videlo se je, kako stoji mož proti možu in da sta se spoprijela. Marsikje je bilo videti za trenutek, kako je dvakrat zažvižgala ulanova sablja na kozakovo glavo in kako se je kozak končno zvalil na zemljo. Grozno so tudi delovali samokresi častnikov in podčastnikov. Na vsak strel se je zrušil na zemljo človek, ustreljen s konja. Kozaki so prodirali s sulicami konje.
Nancy, veliko in moderno francosko trdnjavsko mesto, ki ga oblegajo Nemci: Stanislavov trg s cerkvijo, pred katero so umetniško izvršena vrata.
Francosko mesto Dinant na Mozi, ki so ga Nemci osvojili in deloma razrušili, ker se je
meščanstvo upiralo.
bojišče je bilo vse rdeče krvi, ki je drla iz ran živalim in ljudem. Pol ure je trajalo vse to, — meni se je zdela cela večnosti'^
Končno se jebi^išče pomeknilo za nekoliko de-
setin metrov proti Narolu, kar je pome-njalo, da se ko-zaki umikajo. Trenotek pozneje je bilo to umikanje popolno. Naši so se tudi zopet uredili in ko je minilo pol ure, je bila zopet tišina tamkaj, kjer se je prej vršil tako krvav boj. Naše konjiče je bilo trikrat manj, a vzlic temu je premagala ko-zake, ki so se trdovratno branili. Izgubili so na bojišču 80 mož, večinoma ranjenih, ki pa so jih odnesli s seboj."
Patrijotizem in milijonarji.
; Na Dunaju ni bilo 1. 1912. nič manj nego 3809 milijonarjev, t. j. takih oseb, ki so davčni oblasti izkazale, da imajo več kot 40.000 K letnih dohodkov. Po davčnih podatkih  je imelo na Dunaju 419 oseb
nad 40.000 K letnih dohodkov, 267 oseb nad 52 000 K dohodkov, 173 oseb nad 80.000 K, 115 oseb nad 100.000 K, 59 oseb nad 200.000 K, 29 oseb nad 250000 K, 24 oseb nad 290.000 K, 17 oseb nad 300.000 K, 6 oseb nad 500000 K, 5 oseb nad 670000 K, 5 oseb nad 1 milijon kron, 20 oseb nad 2 miljona, 7 oseb nad 3 miljone, ena oseba nad 4,500 000 K, ena oseba nad 5,500.000 K, in ena oseba nad 27 milionov kron let-
nih dohodkov. Vseh 3809 miljonarjev ima skupaj 483,396.000 K letnih dohodkov. Ako bi vsi ti miljo-narji žrtvovali samo 5 odstotkov svojih dohodkov za „Rdeči križ" in druge dobrodelne namene, kakor store to pač premnogi reveži, tedaj bi znašalo to 32 miljo-nov kron. Če bi pa miljonarji darovali 5 odstotkov od vsega svojega premoženja, pa^^bif dobrodelne naprave
dobile 575 miljonov kron. V resnici pa se je nabralo doslej samo 7 miljonov kron, ki so jih žrtvovali večinoma revni sloji. Veliki bogataši so darovali v primeri s svojim ogromnim premoženjem prave drobtinice.        _
Nemško - francoska vojna
leta 1870. in 1914.
Med vojno leto 1870. in danes je velik razloček. L. 1870. so se borili Nemci
sami le s Francozi, danes pa imajo Nemci vojno v zv-'zi z Avstro-Ogrsko proti-trem evropskim velevlastim, proti Belgiji, proti dvema balkanskima državama in še proti Japonski. L. 1870- je bila Francija povsem osamljena. Avstro-Ogrska je proglasila ^svojo neutralnost. Francija je iskala zaveznikov povsod, ajjih ni dobila,
dasijje bil Napoleonom, takrat še mogočen in silno vpliven ter so po vsem svetu smatrali Francijo za nepremagljivo. Gotovo bi Francija med vojno našla dovolj zaveznikov, če bi bila zmagovala; pred vojno pa je ostala samoobsebi razumljivo osamljena. — Tudi Italija je proglasila svojo neutralnost, dasi je kralj Viktor Emanuel simpatiziral s Francijo. Rusija pa je
Francoski avtomobili, Ici so jih zaplenili Nemci.
Prebivalci Pariza in pariške okolice beže pred nemško armado.
10. stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran?.
bila odločno na strani Nemčije, in car Aleksander je po prijateljskem sestanku s cesarjem Viljemom v Emsu proglasil rusko neutralnost, a le pod^ pogojem, da ostanejo tudi druge vlasti neutralne. Ce pa bi stopila katera na stran Francije, bi Rusija nemudoma potegnila svoj meč za Pru-sijo. Zato so mogle oditi vse Pruske čete iz Vzhod-nje Prusije na Ren proti Franciji. Danska je hotela podpirati  Francijo,   a  iz
Londona in Petrograda došla energična svarila in grožnje so Izdale, da je tudi Danska proglasila svojo neutralnost. Anglija in Amerika sta takisto ostali neutralni, a sta Francozom vendarle prodajali premog, orožje in streljivo.
Tako sta si stopili Francija in Nemčija brez zaveznikov in odkritih pomočnikov nasproti. Predvsem Rusiji pa gre zasluga, da ni že leta 1870. vzplamtela evropska vojna, ki objema danes ves svet.
Dne 4. avgusta 1870 je nemška armada prekoračila Ren, in vojna se je začela. Dne 16. avgusta je
bil Bazalne pri Gravelottu in St. Privatu povsem premagan in vržen v Metz, kjer je dne 29. oktobra kapituliral. Medtem je bil maršal Mac Mahon v strašni bitki pri Sedanu 1. septembra premagan, nakar je cesar Napoleon kapituliral z vso vojsko. Že dne 24. sept.
je padla trdnjava Toul, dne 28. sept. je kapitulirala silna francoska trdnjava Strass-burg in 13. oktobra trdnjava Soissons. Prve dni oktobra se je začelo obleganje Pa-
riza, ki je trajalo vso zimo. Šele dne 28. januarja 1871. so se začela pogajanja za predajo Pariza ter se je sklenilo premirje; dne 29. januarja opoldne pa so vkorakali Nemci z godbami na čelu v Pariz. Dne 26. febr. se je podpisal mir: Francija je odstopila Nemčiji Alzacijo brez Belforta, ki ni bil premagan, in Nemško Lotaringijo z Metzem. Vrhutega je plačala Nemčiji 5 miljard frankov. Velika francoska vojna mornarica v to vojno sploh ni posegla, dasi je bilo nemško ladjevje še malenkostno. Vsa vojna je trajala šest mesecev.^ .     .
Bruselj, glavno belgijsko mesto, v nemških rokah. (Ima 625 000 prebivalcev.) Slike iz osvojenega prestolnega mesta:
1. Kongresni steber v spomin na ustanovitev mesta 1. 1814-1815. — 2. Parlamentna palača — 3. Katedra a sv. Gudule, patrone Bruslja, iz 12. veka — 4. Borzna palača. — 5. Pogled z justične palače na spomenik vojskovodje BouiUousa.
Danes pa imajo Nemci vojno ne le na morju okoli vse Evrope, nego tudi po morju v Aziji proti Japoncem ter se vrše boji za Togo, Kamerun, Južno-
zahodno in Vzhodno Afriico. Fran-cosito, angleško in japonsko bro-dovje napada nemško, hkratu pa se mora Nemčija tudi na kopnem boriti proti Franciji, Belgiji, Rusiji in Angliji. Tekom zadnjih 44 let so tudi Francozi zelo napredovali in francoska armada je danes po izkušnjah iz 1. 1870/71 temeljito reformirana. Seveda, nemške vzor-nosti še ne dosega. — Francosko ljudstvo je zelo udano močnim alkoholnim pijačam, zato tudi vojaki niso enakovredni nemšim zelo treznim vojakom.
Leta 1870. se je maršal Bazalne s svojo trmo prilepil na trdnjavo Metz; Nemci so ga hitro potolkli, vrgli v trdnjavo, ga oblegali, izstradali in ga končno ujeli. Dne 29. oktobra 1870 je moral Bazalne kapitvilirati, in Nemci so zajeli naenkrat tri francoske maršale, 6000 častnikov in 170.000 mož. — — Vojni minister grof Paljkao, je prisilil maršala Mac Mahona, da je šel Bazalna reševat iz"Metza. Maršal Mac Mahon je zaman dokazoval, da je nemogoče, prodreti skozi nemške čete, ki so že marširale na na Pariz. A moral, se je povelju udati. Konec je bil njegov strašni poraz pri Sedariu, kjer je izginila druga fraricoska armada s površja: Nemci so pobili in ujeli 100.000 mož, 2300 častnikov in 39 generalov, bolni cesar Napoleon III. pa se je odpovedal prestolu.
Takift napak J,/1914. ne delajo Francozi več. Francozi imajo sedaj taktiko, da uporabljajo trdnjave le v obrambo armadnih kril. Večkrat stoje francoske čete kar med dvema trdnjavama ali med forti. Nemci jih morejo naskakovati le od spredaj, ne morejo pa od strani, kjer streljajo nanje silne trdnjave. Med Marno in Aisno Francozom nekatere nemške armade sploh ne morejo blizu, nego morejo Nemci le iz velike daljave rabiti svoje topništvo. Francozom so Nemci prekrižali prvotni vojni načrt s tem, da so udrli preko Belgije. S tem so Francoze docela presenetili in zato so se francoske armade spočetka morale umikati. A Francozi so naglo potegnili svoje velike posadke iz raznih trdnjav in mpst  n.illp. Rpims")   ter sn   s fpmi
posadkami okrepili svoje armade. Ker so dobili Francozi pomoč tudi od Angležev in iz Afrike, so postali toli močni, da so vojsko generala Klucka (nemško desno krilo) potisnili v defenzivo. Francozi so morali
torej svoj prvotni bojni načrt povsem izpremeniti ter se zdaj opirajo na svoje trdnjave med Verdunom in Toulom.  Verdun je prvovrstna moderna trdnjava,
ki jo obdajata dva venca trdnjav v okrožju 50 km: tu je 17 velikih fortov, 21 utrdb in 50 baterijskih postojank. Skoraj vse te utrdbe so iz jeklenih oklop in iz betona.  Do 25. sept. so zavzeli Nemci že en fort
Camp des Romains, ki leži med Verdunom in Toulom. Ker imajo Nemci zdaj že svoje težke havbice in baje tudi svoje 42 cm kaliberske možnarje v fronti, bodo
pač kmalu prodrli orjaške trdnjavske barikade ter se nato vsuli proti Parizu.
Vsekakor imajo Nemci 1. 1914. neprimerno težjo vojno s Francozi, kakor 1. 1870, ko je šlo vse naglo
kakor po maslu. In vendar dosezajo Nemci tudi letos naravnost izborne uspehe.
Pri topničarskih operacijah pri Verdunu sodelu-
.......-r-,..... jejo tudi avstrijski motorski mož-
narji zelo uspešno. Pri fortih Saint Mihiel in Troyons stoje naše mo-torske možnarske baterije, ki jih Nemci občudujejo. Kakor pri osvojitvi Lutticha in Maubeuga, dveh silnih trdnjav, sodelujejo v izdatni meri naši moderni oblegovalni mož-narji torej tudi pri Verdunu. Na belgijskem in francosko-nemškem bojišču se odlikuje naše topništvo, pri katerem so tudi Slovenci. Francija in Belgija sta naši sovražnici, zato se bori ž njima tudi naše vojaštvo ramo ob rami z vojaštvom Nemčije.
Leta 1870. je izbruhnila vojna avgusta meseca, kakor se je začela letos. Že prve dni oktobra se je 1. 1870. začelo obleganje Pariza; letos je do obleganja vendar še precej daleč. Ker pa je zdaj Pariz še bolj utrjen, kakor je bil pred 44 leti, bo trajalo obleganje nedvomno še dalje, kakor 1. 1871. In s tem je tudi negotovo, kako dolgo bo trajalo, da bo vsa Francija popolnoma poražena.
Toda mogoče je, da presenetijo Nemci z naglo premago Francije ves svet, in da bo te vojne konec poprej, kakor si mislimo. Če pomislimo na velikanske uspehe, ki jih je doslej dosegla nemška armada napram Rennenkampfovi ruski armadi, v Belgiji in napram Francozom, je gotovo, da bo taka armada še nadalje zmagovito prodirala in tako pospešila konec te svetovne vojne.
Delovanje bomb, vrženih iz Zeppelinovega zrakoplova.
(Glej sliki na strani 13. in na naslovni.)
Listi naših sovražnikov zatrjujejo, da bombe, ki prilete iz Zep-pelinovih zrakoplovov, ne povzročajo nikake škode. Poročevalec lista „Dai'y Chronice" pa javlja iz Ant-verpov sledeče: „Se nikdar nisem videl groznejšega, kakor so mesta, kamor pade Zeppelinova bomba. Sploh ni mogoče opisati in ne povedati, koliko škodo napravljajo te bombe in koliko ljudi pade kot njihova žrtev. Vse vlade Evrope in
Amerike bi morale protestirati proti Zeppelinu. Poselil sem deset mest, kamor so padle Zeppelinova bombe; povabil sem tudi nekaj najuglednejših Belgijcev, naj gredo z menoj, da se osebno prepričajo o uniču-
Odločilni juriš nemške vojske na fort de Waelhem pred Antverpami. Nemški topovi so poprej razrušili utrdbeno ozidje ter so zopet novi možnarji 42 cm razbili vsa jeklena in betonska okopja. Tako so zavzeli Nemci že pet fortov in več redut pred Antverpami ter zavzeli dne 9. t. m. to zadnjo belgijsko trdnjavo.
stran 10.
TEDENSKE SLIKE.
10. štev.
jočem delovanju Zeppelinovih bomb. Pridružili so se mi papeški nuncij, ruski poslanik, zasebni tajnik belgijskega kralja, državni tajnik vnanjih poslov in dva belgijska ministra. Vsi so bili silno iznenadeni od tega, kar so videli. Ruski poslanik je bil od groze tako prevzet, da ni maral hoditi še drugam. Prebivalstvo v Antverpah je vse trdo od strahu."
Minoli teden.
Dne 30. avgusta so prekoračili Rusi meje vzhodnje Qa licije in do 12. septembra se je borila naša armada po galiških bojiščih proti veliki ruski premoči. Dne 13. septembra se je začela naša vojska koncentrirati na prostoru, odkoder bi mogla začeti z novo ofenzivo v zvezi z Nemci. Rusi so imeli v bitkah okoli Lvova toli strašne izgube, da so morali celih štirinajst dni mirovati in niso mogli vsled oslabljenosti slediti naši vojski. Že 29. septembra so se začeli Rusi na svojem dernem krilu pomikati preko Visle proti nemškim korom, a že 4. oktobra so bile ruske čete med Opatovim in Klimontovim od Nemcev tepene in vržene nazaj. Naše čete pa so 6. t. m. osvojile Sandomir. Pri Tarnobrzgu so naši voji zavrnili rusko divizijo pešcev. Na poti proti Przemyslu so bili Rusi pri Baryczu vrženi nazaj in tudi Rzeszow je zopet v naših rokah. Zahodno reke Sane so vsi kraji zopet naši. Cernirani P r z e m i s 1 se brani z največjim uspehom. Obleganci vdirajo celo iz trdnjave; ujeli so že mnogo Rusov in zaplenili nekaj ruskih topov i. dr. Naša honvedska divizija je 5. t. m. zasedla iznova Sianki v Galiciji in Rusi so se umaknili iz Samborja. M ar maroški Siget na severnem Ogrskem je bil le par dni v ruskih rokah, a že 6. t. m. so jih naše čete porazile in pregnale do Nove Bočke. Pri Ušočkem prelazu so bili Rusi tudi povsem uničeni ter so imeli nad 8000 mrtvih. V Karpatih in na Ogrskem ni nobenega Rusa več. Rusi se v Galiciji povsod umikajo in se hočejo Izogniti bitki. Naše čete jih vztrajno zasledujejo. V guberniji Suvalki so Nemci pri Avgustovu pobili rusko vojsko in ujeli 2700 Rusov. Na Ruskem Poljskem so Nemci v malih bitkah zahodno Ivangoroda ujeli 4800 Rusov. Mesto Ta ur o gg e n v ruski guberniji Kovno so zasedli Nemci. — Srbska armada se more vsled pomanjkanja živeža in streljiva držati komaj do konca oktobra. Bolehni kralj se je umaknil docela v ozadje ter vlada prestolonaslednik Aleksander. Srbske čete, ki so vdrle pri Višegradu v Bosno, so vrgli naši čez Srebrenico in Bajno bašto nazaj čez Drino. Z Romanje planine vzhodno Sarajeva so morali Srbi bežati ter so izgubili cel bataljon in več brzostrelnih topov. — Boji na Francoskem so vedno hujši, fronta vedno daljša ter sega že do Lilla Nemci na svojem desnem krilu napredujejo. Sunki Francozov v Argonih in pri Verdunu so bili vrženi nazaj. Vojna med Arrasom in Bel-fortom je najhujša, kar jih pozna zgodovina doslej. Francozi in Nemci se bore že mesec dni, in bojišče se razteza od Lilla in severne okolice Arrasa do Belforta, t. j. v razdalji 500 km. Obe armadi sta se zakopali v globoke rove, jame, jarke in kamnolome, zgradili sta iz prsti, betona, desk, kamenja in železnih plošč pod zemljo cele utrdbe, ki so pokrite z debelimi plastmi prsti in kamenja. Sovražnik ne vidi sovražnika, a krogle, šrap-
neli in granate frče v gosti toči tja in sem. Vojaštvo tiči pod zemljo, strelja iz svojih brlogov, kjer si tudi kuha in kjer celo spi. Vse je zavarovano z bodečimi žicami, nastavljeno z minami in.ostrimi koli ter obkoljeno s prepadnimi jamami. Jarki in rovi so zvezani med sabo s telefonskimi in telegrafskimi žicami. Pod zemljo tičita in živita miljonski armadi ter se izku-šata z vsemi tehničnimi iznajdbami pregnati s streli odzgoraj navzdol, odspredaj in odspodaj navzgor. Da odločitev v taki vojni ne more pasti v 1 ali 2 tednih, more razumeti tudi ne-vojak. — Nemci oblegajo Antverpe dalje ter so zavzeli že celo vrsto utrdb pred mestom na jugu. Zdaj so pričeli Nemci
obstreljevati že notranje mesto. Kralj Al ert vztraja v mestu, višji poveljnik nemških oblegovalnih čet je general pl. Bes e-1 e r, rodom Berolinčan, 65 let star. Udeležil se je že vojne 1. 1870. in je bil odlikovan s črnim križem. L. 1911. je stopil v pokoj in postal član pruske gospodske zbornice. Kakor general pl. Hindenburg je pri izbruhu sedanje vojne postal iznova poveljnik in aktiven general. — Ruski car je prišel v Ljub-lin, da vzpodbuja omahujočo svojo vojsko, ki se je v sredi Ruske Poljske umaknila do R a d o m a. Vse kaže, da se bliža konec vojne, ker naši sovražniki so s svojimi silami že skoraj pri kraju. — Anglešjko in francosko vojno ladjevje se ne upa nikamor. Kvečjemu da oddaleč obstreljujeta utrdbe pred Kotorom. — Celo v Južni Afriki so bili Angleži od
Krasna katedrala v Antverpah. Antverpe (Anvers) ob Seldi, druga največja luka evropska, moderna trdnjava s celim obročem silnih fortov in redut, ima okoli 310.000 prebivalcev.
10. Stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 11.
Nemcev tepeni. V Kamerunu so Nemci spočetka septembra porazili Francoze in Angleže. — Boji za Tsingtau so se vršili doslej zmagoslavno za naše in nemške čete in ladje ter so bili Japonci odbiti. — Portugalska je začela podpirati tripelentento, zato so odnošaji med Portugalsko in Nemčijo skrajno napeti. A tudi s T u r č i j o ni vse v redu ; tripelen-tenta je poslala Turčiji zaradi zaprtja Dardanel ultimatum. Francija, Anglija in Rusija groze Turčiji z vojno. — V R o m u-n iji je vlada s kraljem vred za neutralnost; hujskači pa za zvezo z Rusijo. Kralj Karol je v soboto umrl.
f Valentin Accetto.
Slovesen sprevod, vojaške časti, jok svojcev — in mati zemlja je zakrila v Dolenji Tuzli pozemske ostanke nepozabnega sina, prijatelja, tovariša. Valentin Accetto je legel k večnemu počitku. Ne vzdrami ga več bojna tromba, ki doni preko bosanskih lepih poljan, ne siloviti gromi, pojoči smrtno pesem sovra-gom in ne dvigne ga iz groba obljuba njegova ob odhodu v boj: „0h, zdaj gremo, nazaj še pridemo."
Tine Accetto se je porodil 10. januarja 1886. na Brdu pri Viču ob Ljubljani. Dovršil je realko ter nato študiral tehniko na Dunaju in v Gradcu. V 19. letu je vstopil kot enoletnik-prostovoljec k pešpolku št. 27,
koncem leta je postal kadetni narednik in v 22. letu po 2. orožni vaji rezervni poročnik ter bil kot tak premeščen k 78. pehotnemu polku v Osijeku v Slavoniji. Kjer je bil pokojnik in kjer je delal, povsodi so ga ljubili. Pogrešali ga bodo starši, sorodniki, pogrešali tovariši, prijatelji in znanci. Veliko je izgubil ž njim posebno pevski zbor Glasbene Matice, kjer je vztrajno in marljivo deloval kot odličen pevec in kot duša vseh njegovih priredb. Bodi mu lahka zemlja hrvatska! _
f Friderik Jeločnik.
Na južnem bojišču je padel stotnik 2. bosensko-hercegovskega pešpolka Friderik Jeločnik, sin g. Antona Jeločnika, bivšega knjigovodja v Litiji in pri Sou-vanu v Ljubljani. Pokojnik je nečak predsednika ljubljanske krojaške zadruge g. Franca Jeločnika. Stotnik Jeločnik je bil ljubljenec moštva, z vsakim vojakom je prijazno občeval in vsakega vojaka vedno ljubeznivo nagovarjal: „Sinko moj".
Njegovo zadnje pismo od 27/7. naslovljeno na svojce obsega med drugim tudi sledeči doslovni stavek: Moje zdravje je dobro, sploh sem zadovoljen in me veseli, da bi bila prilika, enkrat res s o 1 d a t biti. Pozdravi mi vse! Tvoj Mirko.
Rojen je bil v Ljubljani 18. junija 18S3. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani, kadetno šolo pa v Mariboru. — Slava slovenskemu junaku 1
Slike iz vojne.
Slovenski topničarji streljajo izborno.
Slovenski topničar, ki se je udeležil neke bitke v Galiciji in se je vrnil pred kratkim ranjen z bojišča, je pravil sledeče: .Naša baterija je nekega jutra dobila povelje, naj se postavi na hrib, ki je bil kakih 1000 m oddaljen od mesta G. V dolini je ležala lahka megla. Ni trajalo dolgo in že smo začeli sipati smrtonosne krogle in šrapnele v ruske vrste. Rusi so padali kakor muhe. A vedno nove sveže čete so pritiskale od vseh strani na naše postojanke. Stal sem pri svojem topu in opazoval, kako je na hrib, oddaljen precej daleč od nas, prijahala četa jezdecev. Poročnik mi pokaže svojo zlato uro ter veli: ^France, dobro nameri! Tam je gruča ruskih oficirjev! Če zadeneš tisto gručo, ti podarim svojo uro.' Dobro sem nameril svoj top in izstrelil šrapnel na oni hrib. Naš poročnik je opazozal, kak bo učinek mojega strela. Veselega obraza vzklikne, ko se je dim nekoliko razpršil: .Bravo, dečko! Dobro si zadel! Cela tropa sovražnih častnikov je uničena, Tukaj imaš mojo uro!""
Slovenski vojak rešil življenje svojemu stotniku. Ranjen vojak, doma iz ptujske okolice, pripoveduje: „V bitki pri Grodeku sem bil priča junaškemu činu slovenskega vojaka. Velik kozaški oddelek je obkolil pri nekem gozdičku polovico stotnije domobranskega pešpolka. Stotnik je bil na mah ujet od Rusov. Mi smo sicer hiteli stiskani stotniji na pomoč, a ruska sila je bila prevelika. Morali smo se umakniti in prepustiti oni del stotnije svoji usodi. Četovodja zajete stotnije, do-
Kanal z zanimivimi hišami v Antvcrpah, ki imajo zvezo z morjem
stran 12.
TEDENSKE SLIKE.
10. Stev.
f Valentin Accetto, poročnik, odličen pevec. Glasbene Matice" v Ljubljani itd., padel na južnem bojišču.
ma iz Savinske doline, pa je, še predno so Rusi odvzeli našim o-rožje, ojunačil svoje tovariše, da so se zakadili v vso silo v ruske vrste, kjer se je nahajal ujeti stotnik. Z neverjetno predrznostjo se je posrečilo našim, da so rešili stot nika ter so se nato bliskovito umaknili skozi gozd proti nam. Rusi so bili vsled tega nenadnega napada od naše slrani tako izven sebe, da našega sunka niso mogli odbiti, četudi jih je bilo več kot osemkrat toliko
kot naših. Stotnik in njegov junaški rešitelj sta bila hudo ranjena. Ko sta došla k nam, sta se objela kot brata. Vsi smo bili ganjeni. Junaški rešitelj, ki je vrl ."slovenski korenjak, bo dobil posebno odlikovanje.
Črnovojniki c. in kr. saperskega oddelka druzega poklica v Ptuju: Ljubljančanje in iz ljubljanske okolice.
t Frid. Jeločnik, stotnik, padel na južnem bojišču. Slika ga predočuje še kot poročnika.
Listnica uredništva.
Mnogim. Na razna vprašanja odgovarjamo, da priobčitev slik vpošiljatelja ne stane nič in da vposlane slike vrnemo nepoškodovane. Prosimo, vpošljite nam slike Slovencev, ki se v boju odlikujejo, priobčimo jih radevolje, da se jim tako postavi časten spomenik, da bodo rojaki še čez leta in leta gledali njih sliko in čitali o njih slavnih činih. — Shranjujte naš list ^Tedenske Slike", oblika je tako priročna, da se dado številke ob koncu leta vezati v krasno knjigo. — In še eno prošnjo: Razširjajte list .Tedenske Slike", priporočajte ga znancem, agitirajte zanj in pridobivajte mu naročnikovi Čim več bo naročnikov, tem bolji bo lahko list. Gradiva nam ne manjka in čim pridobimo vsaj še dva tisoč novih naročnikov, bomo začeli izdajati številke po 20 strani obsežne. Delujte, prosimo, torej za naš list »Tedenske Slike", da čim prej dosežemo ta cilj.
Pri letošnjem urejevanju vrelca sem našel nov pritok zelo dobre kisle vode. Novi vrelec smo krstili Osetov SILVA-vrelec. Ta nova slatina je zelo rezka in močno peni ter se po dobroti lahko meri z vsako slovečo slatino.
Cene so sledeče: 1 zaboj a 25 steklenic po 11/2 litra stane 9 K, 1 zaboj a 50 steklenic po '/2 litra stane 11 K, 1 zaboj a 50 steklenic po ^/8 steklenic stane 9 K in 1 zaboj a 25 steklenic po ^/a litra stane 5 K z zabojem vred na postajo Spodnji Dravograd. Ker je voda res okusna
in ker je že sezija, Vas prosim, da mi blagovolite svoje cenjeno naročilo kmalu nakloniti ter se priporočam
z velespoštovanjom
And. O sat, posestnik Tolstovrške slatine p. Guštanj, Koroško. 3
Veliko ljubljanskega občinstva se
ravna po električni uri v Prešernovi ulici št. 1. Opozarjamo, da bi se vsakdo posluževal iste, ki kaže pravi čas in je v Ljubljani edina te vrste. Uro je postavila tvrdka F. Čuden. 2
Važno poročilo. Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče kupiti najpotrebnejšega blaga, za obleke in perilo, za sebe ali otroke, se je odločil trgovec I. N. Šoštarič, Maribor, Gospcdska ulica št. 5,
da bode kljub temu da se je v tovarnah vse podražilo, prodajal vse ceneje kakor popreje. Platno druk in porhat po 36, 40, 50 in 56 vin. Volneno blago za obleko po K 1'—' 1'20, 150. Ker se veliko razproda je zadobiti tudi velika množina lepili ostankov ki se veliko pod ceno prodajajo. Ceniki in vzorci se dobijo poštnine prosto. Za neugajajoče se vrne denar. 188
10. stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 13.
Učinek bombe ir^Zeppelinovca v antverpski ulici (X kraj) kamor je padla bomba).
Nič nefpomaga, vsak mora priznati, da je Kolinska kavna primes vendarle najboljši kavni pridatek, ki se odlikuje po svoji izvrstni kakovosti in daje kavi izbo-ren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Obenem pa je pristno domače blago. Vse naše gospodinje kupujejo torej samo Kolinsko kavno primes in so z njo najbolj zadovoljne.
En sam glas gre okoli o Kolinski kavni primesi: da je najboljši kavni pridatek. ki daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zato jo naše gospodinje tako rade kupujejo in jo tudi drugje prjporočajo. Zaradi svojih dobrih lastnosti se je Kolinska kavna primes priljubila v vseh krogih. Tudi zato jo imajo naše gospodinje rade, ker je pristno domače blago. Priporočamo prav toplo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes in Vas opozarjamo v vašem lastnem interesu, da zahtevate v prodajalni vedno izrecno samo ta kavni pridatek!        120
Posojilnica v Mariboru
v lastni hiši „Narodni dom"
obrestuje hranilne vloge po 4I2I0 oziroma 4I4I0
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
-^- 163
Posoj-aje na zemljišča in na osebni kredit.
Za nakazilo denarja so brezplačno na razpolag - položnice avstr. in ogrske poštne hranilnice.
Rezervni zaklad kron 358.79475, lastno premoženje zadruge^kron 557.!; i-47.
Triintrideseto uprav. leto. Majvečji slov. denarni zavod na sever, narodni meji.
KMETSKB POSOJILMICfl
== K. Z. Z N. Z.
Obrestuje hranilne vloge po
Hranilnih vlog: dvajset milijonov.     Popolnoma varno
4
O
4
L]UBL]fln5KE OKOLICE
V LJUBLJANI,   =^=
brez vsakršnega odbitka ^5
naložen denar.        Eezervni zaklad: nad pol milijona.
Premog Uher Ljubljana
stran 14.
TEDENSKE SLIKE.
10. štev.
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik
prej Franc Souvan sin
Ljubljana cestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
za moška oblačila!
suKna
Najboljši nakupni vir
modernega blaga
za ženske obleke 'd\r:na'it7'"'' Vednozadnjenovostirutinšerp. Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platno, kotenine in drugo belo 1S2 blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Modisika
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg 21
priporoča ceiij. damam svojo zelo poveCano zalogo damsklh klobu-
In otroških čepic. Popravila najfineje In najceneje.
Edina pritn. tovarna dvo-koles
,Tribuna' Gorica, Tržaška ulica 26.
Zaloga duokoles, šiv. in kmet. stro-jeu, gramofonop, orchesfrijonop itd.
F. Batjel, Gorica
stolna ulica štev. 2—4.
Ivan Jax ii\ sin
Ljubljana, Dunajska cesta i\. 17
13 priporoča svojo bogato zalogo
Šivalnih stroje/, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmascbinen).
Brezplačen pouk v vezenju.
Tovarna v Lincu usta-novlj. 1867
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
1 ZAMOTRANJE -IN-KIRURGlCNE -BOLEZNI. ¦PORODNISKDCA.
LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 \ kJ
5ef-zdiwnk:primaru-DR-FR.DERGANC ^
FR.:ŠEVCIK, PUŠKAR,
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA STEV.S.
priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk "in samokresov najnovejšega sistema ter tudi municijo in vse druge 393 lovske priprave, po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
..........iiiiiiiiiiii
OZNANILO.
Za prodati imam
staro in novo vino
lastnega pridelka po nizkih cenak več
polovnjakov.       Janez Šujan,
410 Gabemik, p. Juršinci, Štaj.
in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna
R. Strmeckij Celju, št. 341, Štajersko.
Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije. Nemčije 81 in Amerike je treba denar naprej poslati.
Prodaja na obroke. 18 Ceniki franko.
KRSTE
Vino
za trgovce, gostilničarje in privatnike razpošilja Anton Mikolavčič, Pazin, Istra.
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, drevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Pr. Margolius, Beljak, (Koroško). — Iščem solidne zastopnike. 33
+
Ali ste že kai darovali za Rdeži križ?
10 stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 15.
V vojnem času
je potrebnem zanesljiva nra ali žepna budilka, kakoršnr Vam nudi res domala svetovno znana tvrdka, ki je največja zaloga zlatnine in sre-brnine ter bri-Ijantov, sedaj po najnižjih cenah.
-^T Ne zamudite prilike!
ČUDEN - LJUBLJANA
samo Prešernova ulica štev. 1
Lastna tovarna ur v Švici. - Naročuite veliki cenik zastonj, je tudi po pošti franko. Kupujem staro zlato in srebro.
^. lANKIi sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov ih steklarskega kleja v Ljubljani 85
priporočajo oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski iirnež, karbolinej za les, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbo, čopiči za vsako obrt, kak«r tudi vseh vrst mazila in olja za stroje. - Zahtevajte cenike.
Za. vojake!
Toplo perilo, pletene telovnike, rokavice ter nepremoiljive spalne vreče in druge vojaške potrebščine.
Za
gospode!
Klobuke, perilo, kravate i. t. d. Zadnje novosti pravkar došle.
Si
Modna in športna trgovina
za gospode in detke
J. KETTE
LJUBLJANA, Fran Josipa c. 3
Jabolka
in hruške — namizno sadje — od 5 kg naprej po 12 do 60 vin. kg razpošilja A. Oset, posestnik, Guštanj, KoroSko. 402
PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA,   ise
mramar    »SLAVIJ A«
pri Trstu, hotel »Bellevue", nanovo urejen, oddaljen tri minute od gradu Miramar. - Morsko kopališče Grljan. Elegantne sobe. -- Celoletna oskrba. V. BENDA, hotelir.
353
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega puljenega2, boljšega 2-40, prima polbelega 2'80, belega 4, belega puhastega 5-10, vele-finega snežnobelega, puljenega 6-40 do 8, puha sivega 6 do 7, belega, finega 10, najfinejši prsni puh 12 K.
ZgotoYljene postelje LdCtiefLIfŠ
nega nankinga, pernica 180 cm, dolga 120 cm široka z 2 glavnicama 80;60, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16, napol puh 20, puh 24 K, posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavnice 3, 3-50 in 4 K. Pernica 2001140 cm 18, 14-70, 17-80 in 21 K, zglavnica 90;70 cm 4 50, 520 in 5-70 K, spodnja pernica iz močnega črtastega gradla 1S0|116 cm 12-80 in 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
Najboljii češki nakupni vir. - Naročila od 5 kg naprej franke.
S.BENISCH, DESENICE 180, ČEŠKO.
Natančneji cenik gratis in franko.       20
VZnjEMMO ZRVHROV. BRNKR V PRRCjl.
62       REZERVNI FONDI K 65,000.000-—.
Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965 304-25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše dižave
z vsezkozi slov- narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrsteejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceiijuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljubljani".
FOTOGRAFSKE APARATE
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotomanufakiura in dro-gerija
obl. konces. prodaja strupov
V Ljubljani,
Selenbargora nlica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z uu.a.uo ,)OŠto. Zahtevajte cenike.
Naročite se na lisi „Tedenske Slike", ki je najboljši slov, list te vrste !Slovenci, razširjajte ga In pridobivajte naročnikov!
Modni salon M, Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.       409
Ostanki krasnega novega zimskega blaga za obleke so došli na zalogo. Ostanki prodajajo se vsako sredo in soboto za skoro polovi<^ne cene na*
zalogi pri podjetju ,HERMES* bratov Vokai! v Ljubljani; Šelenburgova ul. 5 I. nadstr. nasproti pošte. Ostanke pošiljamo s poŠto vsak dan takoj ko dobimo naročilo. — Naslov za pisma zadostuje t Podjetje zvezdnih tkanin „Hermes" Ljubljana T. — Zahtevajte novi cenik od ostankov. 411
Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotia Mohar.
Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.
stran 16.
TEDENSKE SLIKE.
lO.^Stev.
LJuta borba naših ulancev z ruskimi kozaki — mož proti možu — blizu Biecza flfve dni t. m. (Glej članek na str. 3.)
V listu sd slike: Poljski legijonarji, Nancy, Dinant, begunci iz Pariza, zaplenjeni francoski aeroplani in avtomobili, Bruselj, obleganje Antverpna, učinek bombe iz -Zeppelina v Antverpnu itd., itd.