GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO X • ŠTEVILKA 9 • 3. OKTOBER 1974 pobratenje dveh prijateljskih občin jubljana Vič-Rudnik in Lajkovac "V zgodovini smo se že nekajkrat prepričali, da je bratstvo in enotnost naših narodov faktor razvoja 1 uspeha. Samo pobrateni in enotni so močni in niso plen različnih hotenj, naspromiku vlivajo strah, 'Ulemu sebi pa kujejo lepše življenje. Zato ni naključje, da nas tovariš Tito opozarja, da za bratstvo in lotnost naših narodov ni nobena cena prevelika. pobratenje občin Ljubljana 'c-Kudnik in Lajkovac, ki leži hodno od -olubari ^obratenje občin Ljubljana pobratenje. V živinoreji imajo 3000 stojišč za pitance, s Irladilnico doma in klavnico v Mladenovcu so prav gotovo zelo vabljivi. Nadalje so tu možnosti za razvoj predelovalne prehrambene industrije, saj jim žita, sadja in zelenjave na bogati zemlji ne ■cj-”'"-. ^poštenim na želez- manjka. Ljubljanske mlekarne E uuma spada med manj so se že odločile za gradnjo mlekarne. Obstajajo možnosti za razvoj industrijske kooperacije. Na razpolago je odvečna delovna sila, ki se ne zaposuje in ostaja doma na kmetijah. Na razpolago so objekti izpraznjene kasarne kot nalašč za razvoj industrijskih delavnic. Ljubljanski HTP že razmišlja o organiziranju TOZD v Lajkovcu. Mala občina z 18.000 prebivalci z dobrim vodstvom je trdno odločena, da še hitreje zakorači po poti napredka kot doslej in zato vabi k sodelovanju delovne organizacije, politične organizacije, društva in posamezne strokovnjake, da se vključijo v njihov in naš nadaljnji razvoj. Na dan osvoboditve, 18. septembra, je bila na svečani seji Beograda ob reki , v bogati Šumadiji, laa v čas proslav 30. obletnice voboditve Lajkovca in nje-° ,e °kolice. Preko Lajkovca J,- ,ka ProSa> kije v prete-1 dajala kruh mnogim zaP°slcnim na želcz-M., u^'na spada med manj 1, ,na Področja, saj ima še ved-I Jr °dst°tkov kmečkega pre-1, s .Va *n 5-000,00 din narod-1 ‘f dohodka po občanu. Do *kn-nC^a Udobja industrije o imeh, razen remontnih de- i bHrlna ^ezn’ck V povojnem ih * U’ .^°^e v “dnjih le-> o razvili industrijo gradbe-8a materiala, postavili hladil- i3DaA3'8()0 tonarni hladilnih paatet, razvijajo šivalnico i rž* - neljdru^obrt- ltelavnic-. Med kmetijskimi > zlasc01’ uspoSno delujejo, K? HIJdrU8a "Klas" te lV 1 pbnim n najrnočnejša in s s°-• B2voja K78ram0nl nad;djnje8a •; Linki - ^ »klas že sodeluje p mfeSkimi mlekarnami, ki , ireo, dfe P^v na osnovi ' , 84 ^delovanja pobudo K V0D0V0DN,K 0BC|NSKE SKUPŠČINE ODPRL Stekla je čista voda ne llodeljo, 22. septembra, je v okviru proslav krajev-odurl Praznika predsednik občinske skupščine Vili Belič le^ v 'fekkdi Laščalt nov vodovod. Graditi so ga pričeli VeiikJe®a januarja. Glavni vod od izvira Uzmani (‘ Postavil- Je dolg 12 kilometrov. Na samem izviru letošn' . Vehkif^ januarja- Glavni vod od izvira Uzmani do Postavil' -^-j6 ^ kilometrov. Na samem izviru Obnovil1- drshlno napravo in rezervoar za 70 tisoč litrov, bodo jS.0 tud' °ba rezervoarja v Velikih Laščah. Tako vode se.j v tem kraju dobili dovolj tudi higiensko čiste vitvabSaj j0 bila voda iz prejšnjega vodovoda, po ugoto-vost San*tame inšpekcije, okužena z bacili koli. Zmoglji-kundi T083 zajetja Pa je v najhujši suši 9,80 litra v se-trošnii’ kar, b° zadostovalo, kljub predvideni povečani po-v°d Potk e’ tud>še v prihodnjih nekaj desetletjih. Glavni s° porap,a P° dokaj težavnem terenu. Za razstrelitev skal terenu v 1 ^500 min. Vod pa gre tudi po močvirnem bodo 71 • So morali napeljati po takem terenu, da se Vsega s a\nan^ *abko priključile tudi visoko ležeče vasi. krajevni na glavni vod priključilo osemnajst vasi iz jevne skupnosti Velike Lašče in še nekaj vasi iz kra- Razu 0sti Rob- v ^ehkiM Se> ^a ie b'*° ob 'a^01 pomembnem dogodku ni ud kaščah veliko sl avip HonolHansko slavie z urad- Proti v°VOri mnogii, gradili ^alr veliko slavje. Dopoldansko slavje z urad-v in nastopom gasilske godbe iz Kočevja se je eru prevesilo v pravo ljudsko veselico. Obrazi ki so se je udeležili, natančneje, tistih, ki so fij.ki jy0d°vod, pa so motrili motive na razstavi fotogra-Je pripravil domačin France Modic. v. JERMAN i * $ * s 5 S N H *■ * * H % N N S * S 5 občinske skupščine Lajkovac podpisana listina o pobratenju dveh občin. Listino je v imenu občine Ljubljana Vič-Rudnik podpisal predsednik IS skupščine Franc Martinec, ki je bil hkrati tudi vodja štiričlanske delegacije. V imenu lajkovške občine je listino podpisal predsednik občinske skupščine. Svečanost je posnela in zvečer predvajala tudi beograjska televizija. Komentarji o pobratenju in sodelovanju so imeli mesto tudi v dnevnem časopisju, tako lokalnega kot republiškega značaja. Podpis listine je dal konkretno pobudo za sodelovanje tudi na prosvetno-kulturnem področju, saj iz Lajkovca prinašamo vabilo- o sodelovanju in obisku vsem šolam v naši občini. Vabilo je toliko dražje, saj ga je izrekla pionirka na svečani seji. Pričakujemo, da bo med našimi osemletkami naletelo na topel sprejem. Tudi na kulturnem področju nam imajo marsikaj predstaviti, kolubarsko bitko, Dimitrije Tucovič, mana-stir Bogovodža itd. To je samo nekaj drobtinic iz njihove bogate zgodovinske kulturne zakladnice. Ne smemo pozabiti vabila našim lovskim društvom, ki ga je izrekel predsednik tamkajšnjega lovskega društva, da se povežejo in jih obiščejo. Ob koncu moram dodati, da so nas povsod toplo sprejeli in pogostili s staroslovansko navado, medom in vodo, tako da smo se resnično počutili med brati. Inž. LOJZE HABJAN Na Turjaku so 15. septembra na tamkajšnji grobnid 120 partizanov odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Zdravku Jovanoviču. Spominsko slovesnost je pripravila ob sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami Turjaka ZZB NOB občine Ljubljana Vič-Rudnik. Spominsko ploščo heroju Zdravku Jovanoviču je odkril njegov soborec Vinko Šumrada. Zbranim je spregovoril o herojevi življenjski in partizanski poti, ko se je leta 1942 pridružil slovenskim partizanom in postal načelnik štaba notranjske operativne cone NOV in PO Slovenije, vendar je že 3. februarja 1943 padel na Dedniku pri Robu na Dolenjskem. Spominske slovesnosti so se poleg predsednika CK ZKS Franceta Popita udeležili tudi žena padlega heroja Radmila Jovanovič, hči Snežana Vučičevič ter njegov partizanski tovariš narodni heroj Peter Brajevič. (Foto: F. Modic) V TEJ ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA OBJAVLJAMO V SKRČENI OBLIKI GRADIVO ZA SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE, KI BO V MESECU OKTOBRU. Nova šola na Dobrovi V nedeljo, 15. septembra, je bila na Dobrovi svečana otvoritev novega šolskega poslopja. Množično obiskana prireditev je bila zelo dobro organizirana, prisrčno vzdušje pa je med drugim ustvarila tudi dobrovška folklorna skupina, Id je nastopila z dobro pripravljenim in pestrim programom. Sam otvoritveni trak pa je prerezal predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Vili Belič. Novo šolsko poslopje, ki je zgrajeno iz sredstev samoprispevka, je že naslednji dan sprejelo učence od 4. do 8. razreda, v starem šolskem poslopju pa bodo še nadalje učenci od 1. do gre gradbenemu podjetju Me-grad, ki je kvalitetno in v roku opravilo svoje delo, in sicer po zelo dobro funkcionalno zamišljenem projektu inž. Iva Štruklja, skladu za gradnjo osnovnih 3. razreda. Trije prostori pa so adaptirani za namene otroškega varstva, ki bo lahko sprejelo okoli 60 otrok. Dolgoletna prizadevanja učiteljskega kolektiva, ki je vztrajno deloval in si prizadeval za izboljšanje delovnih pogojev, so bila sedaj kronana z velikim uspehom, saj je bila leta 1844 samo enooddelčna šola, v kateri je poučeval vse učence en sam učitelj, ki je hkrati opravljal tudi druga dela, danes pa imamo moderno šolsko poslopje, ki lahko nudi najustreznejše pogoje za delo tako učiteljev kot tudi učencev. Posebna zalivala šol in VVZ pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana, Inženiringu Elektroprojekt Ljubljana, občinski skupščini Ljubljana Vič-Rudnik in KS Dobrova. Veliko delo pri urejanju ko-munalnih naprav pa sta opravila tudi komunalni sklad in komunalno podjetje Vič. V zadnjih dneh pa so s prostovoljnim delom pri zaključnih delih pomagali tudi starši, mladina, člani prostovoljnega gasilskega društva Dobrova, člani družbenopolitičnih organizacij Dobrove ter vsi člani Šolskega kolektiva, učenci in prosvetni delavci, ki prav tako zaslužijo vso pohvalo. ANDREJA ŽNUDERL Mladina pred svojim kongresom Smo na pragu IX. kongresa ZMS, ki bo od 2. do 5. oktobra v Moravskih Toplicah. OK ZMS Vič-Rudnik je tako kot vse druge občinske konference dala v javno razpravo statut ZSMJ in ZSMS ter resolucijo za kongres. Aktivi mladih delavcev so razpravo o kongresnih materialih opravili v obdobju julij -avgust. Zajela je 17 aktivov od skupno 26. Veliko večje je bilo zanimanje za oba statuta kot pa za samo resolucijo kongresa, kar kažejo tudi same pripombe, ki se nanašajo predvsem na statuta. Posredovane pripombe in dopolnitve so bile posredovane in obravnavane na predsedstvu OK ZMS. Razen v aktivih mladih delavcev so bile razprave tudi v nekaterih aktivih v krajevnih skupnostih. Iz objektivnih razlogov pa ni mogla razprava potekati v MA na šolah. V začetku septembra so se sestala predsedstva aktivov na srednjih šolah ter bila seznanjena s statuti in resolucijo. Na podlagi teh sej so se vodile razprave po razredih. Prav tako so aktivi na KS (kjer razprave še ni bilo) sklicali razširjene seje in s pomočjo članov predsedstva OK obravnavali kongresne materiale. Na osnovnih šolah je to potekalo v obliki predavanj bodisi za samo predsedstvo aktiva ali pa za celoten aktiv. Na željo aktiva so predavali člani predsedstva OK ZMS. Razprave so bile zaključene pred koncem meseca septembra. Na predsedstvu OK ZMS Vič-Rudnik so bili izvoljeni delegati, ki bodo zastopali posamezne specializirane konference in hkrati celotno O K ZMS. Za konferenco mladih delavcev sta bila izvoljena: Janez Zavrl in Leopold Mihelič; za konferenco mladih r izobraževanju: Marko Golobič; za mladinske aktive v KS: Alenka Brglez. Pred zaključkom razprav smo zastavili nekaj vprašanj o samem poteku razprav na šolah ter o željah in o vtisih, s katerimi gre na kongres delegat KMI Marko Golobič. „Kongresni materiali v večini šol še niso bili obravnavani," je dejal, „vendar pa pričakujemo, da se bodo s pomočjo OK ZMS in KMI razprave kmalu zaključile. Izvršni odbor KMI je na svoji prvi seji pregledal naloge in sklenil, da se morajo razprave zaključiti najkasneje do 25. septembra. Za uresničitev tega sklepa pa se bodo angažirali vsi člani tega organa. Pričakujemo veliko pripomb na statute, ki se bodo nanašali predvsem na šolstvo, kot tudi na resolucijo IX. kongresa, saj je problematika, katere se dotika in naloge, ki sledijo, izredno aktualna za delo mladine na šolah in domovih. Pričakujem, da bomo z razpravo zaključili v roku in da bo sodelovanje in zanimanje mladih ob njej zelo veliko in plodno. Na kongres odhajam z željo, da bodo odpravljene vse napake, ki so se morebiti pojavljale do sedaj. Veseli me, da bo vsa slovenska mladina, vključno s študenti in mladimi v specializiranih organizacijah po kongresu združena v enotno organizacijo ZSMS. Resolucija, ki bo sprejeta, pa nam bo dala nov vir in elan za nadaljnje politično delo mladih, hkrati pa še bolj utrdila enotnost mladinske organizacije, ter nam kazala pot in naloge za naše bodoče delo. Upam, da bom s sodelovanjem na kongresu opravičil zaupanje mladih, ki so me volili in da bom z morebitno debato prispeval k čimboljšemu uspehu in zaključku kongresa, “ je poudaril Marko. IGOR KREVL STRAN 2 IZVRŠNI ODBOR OK SZDL LJUBUANA-VIČ-RUDNIK O stanju organiziranosti Na zadnji seji 10 OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik sta bili najbolj obsežni dve točki in sicer razprava o stanju v organiziranosti krajevnih skupnosti in pa o pomoči Kozjanskemu. Seveda pa je bilo govora tudi o drugih rečeh, kot npr. o pobratenju z občino Lajkovac, o sklicu in sodelovanju na območnih posvetovanjih predsednikov krajevnih organizacij SZDL, o kadrovskih spremembah v uredniškem odboru Naše komune in še nekaterih stvareh. Nekoliko več je treba povedati o rezultatih analize oziroma o oceni položaja in utrjevanja samoupravnih in delegatskih odnosov v krajevnih skupnostih. V analizi o konstituiranju organov samoupravljanja je zajetih le dobra polovica od vseh KS na našem območju. Številne od teh smo morali zaradi pomankljivih odgovorov zavrniti, v nekaterih KS pa še tečejo priprave za konstituiranje, ki naj bodo opravljene v mesecu septembru. Vse KS, razen dveh, so sprejele novi statut. V njih so opredelile samoupravne odnose v posameznih KS, naloge samoupravnih organov ter komisij. Vse KS imajo kot najvišji samoupravni organ zbor delegatov, sestavljen iz delegatov TOZD, občanov po teritorialnem principu ter delegatov družbenopolitičnih organizacijah in društev. Evidentiranje in volitve v zbore delegatov KS so potekale vzporedno s pripravami za volitve v skupščinske organe. Na prvi seji zborov delegatov so se zbori konstituirali, izvolili svete KS, poravnalne svete in odbore za SLO. Sveti KS pa imajo različne komisije glede na potrebe in značilnosti krajev. Kljnb temu, da analiza ne zajema vse KS, pa vendarle: 1. opozarja na probleme, ki jih je potrebno takoj obravnavati in sicer spričo potrebe po večji aktivnosti širšega kroga občanov približati dejavnost KS delovnim ljudem in občanom ter razmisliti o možnosti razdelitve večjih KS na manjše (Krim-Rudnik); 2. opraviti konstituiranje organov KS, kjer tega še niso storili; 3. vplivati na ugodnejše številčno stanje zbora delegatov, posebno tam, kjer so KS z večjim številom prebivalstva; 4. pri svetih KS formirati komisije, ki so potrebne glede na značilnosti kraja ter funkcijo KS v posameznih območjih; 5. posvetiti večjo pozornost funkcioniranju samoupravnih organov ter njihovim vsebinskim delom; 6. KS pa je treba zagotoviti stalno obliko financiranja ter jim tako zagotoviti osnovne materialne možnosti za delovanje. ANDREJA ŽNUDERL S s * * % s n s s ! s * * * * 5 s s ! N N * S S >t\ Iz dejavnosti sindikatov Dejavnost sindikatov ni prenehala z obdobjem dopustov — nadaljnje organizacijsko dograjevanje in priprave na ustanovitev osnovnih organizacij sindikata delavcev in učencev zaposlenih v zasebni obrti, obsežna in učinkovita aktivnost pri zbiranju sredstev za prizadete ob potresu na Kozjanskem, analiziranje nadaljnjega procesa konstituiranja, utrjevanja in oblikovanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela še posebej v delovnih skupnostih ljubljanske univerze, ki delujejo v naši občini ter akcija izgradnje najemnih stanovanj, so bile teme letošnjega vročega julija in avgusta. Na 4. seji predsedstva občinskega sveta sindikatov pa poleg omenjenih akcij še rokovnik številnih nalog v obdobju september — oktober 1974 občinske in osnovnih organizacij sindikatov. Sočasno potekajo temeljite priprave za Vlil. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra 1974. V začetku septembra so delegati OOS, člani izvršnih odborov občinskih konferenc sindikatov dejavnosti in občinskega sveta zveze sindikatov na svoji 3. razširjeni seji prispevali svoje predloge in stališča na osnutek statutarnega dogovora o organiziranosti sindikatov in zveze sindikatov in ga v celotnem besedilu sprejeli. Na tej seji so že evidentirali štirinajst možnih kandidatov za delegate na slovenskem in jugoslovanskem kongresu zveze sindikatov — te bodo izvolile na svojih 2. sejah občinske konference sindikatov dejavnosti med 24. septembrom in 4. oktobrom. Tedaj bodo delegati teh konferenc razpravljali tudi o kongresnem gradivu (poročilo, predlog sklepov kongresa, statutarni dogovor o organiziranosti sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji) in programskih izhodiščih nalog za neposredno akcijo sindikatov v organizacijah združenega dela, v krajevni skupnosti in občini. Sestale so se tudi komisija za organizacijo, kadre in izobraževanje, komisija za družbeni standard članstva in komisija za kulturnoprosvetno dejavnost. Na sejah občinskih konferenc sindikatov dejavnosti bo sodelovalo nad 360 delegatov iz osnovnih organizacij sindikatov. Od sredine avgusta so v teku seminarji za delegate občinskih konferenc sindikatov dejavnosti, ki v treh dneh intenzivnega študija spoznavajo vsebino novega delovanja sindikatov v skladu z načeli in vsebino slovenske in zvezne ustave ter delavsko zakonodajo. S svojim delom je začela tudi dvomesečna šola republiškega sveta ZSS in centralnega komiteja ' zveze mladine v Jasnici pri Kočevju, ki se je udeležujejo tudi štirje slušatelji iz naše občine. Izvršni odbori OOS so močno prizadevni v solidarnostnih akcijah: v drugem krogu delovnih sobot za šentjursko občino za odpravo posledic potresa in gradnje osnovne šole v Ponikvah, v zbiranju sredstev za izgradnjo osrednjega jugoslovanskega delavskega centra in Doma borcev NOB in mladine Jugoslavije v Kumrovcu, v razpravah ob sprejemanju samoupravnih sporazumov o štipendijski politiki in štipendiranju dijakov in študentov na območju ljubljanskih občin in ne nazadnje v akciji gradnje najemnih stanovanj za delavce. 25. septembra začenja akcija „Ozimnica 1974“, ki bo trajala vse do 31. oktobra 1974 - akcija dosega poleg neposrednih dogovorov za količine, ceno in določitve blaga za ozimnico še dogovore med oskrbovalnimi podjetji, proizvajalci in rizičnim ^kladom ljubljanskih občin za zaloge in ceno teh zalog. J. DERNOVŠEK r DOPOLNITE OPREMO Pri organiziranju zadnjih taktično orientacijskih pohodov z reševanjem praktičnih nalog se je izkazalo, da številne majhne pomanjkljivosti ovirajo kvalitetno izvedbo pohodov. V prvi vrsti je tu neustrezna oprema, zato je občinski odbor ZRVS sklenil pomagati svojemu članstvu s tem, daje nabavil opremo, ki je zaradi nizkih cen vsem dostopna. Obvezen komplet za reševanje različnih nalog so: barvni svinčniki, kotomer, ko-mandirsko' ravnilo, kompas, topografski priročnik, lok in torbica. To opremo bi moral imeti vsak rezervni vojaški starešina, zato je skrajni čas, da si vsi tisti, ki nimajo popolne opreme, le-to nabavijo pri občinskem odboru ZRVS. Ta odbor priporoča, da se vsak član naroči na revijo „Naša obramba", v kateri se bo seznanil s programom dela. Vsakdo se lahko naroči prek občinskega odbora ZRVS ali neposredno pri Partizanski knjigi. Letna naročnina znaša 30,00 dinarjev. Občinski odbor ZRVS obvešča vse člane, da organizira aktiv predavateljev za predavanja iz tematike svojega programa in SLO. Vsi zainteresirani člani ZRVS, ki imajo že določene izkušnje, naj se javijo občinskemu odboru ZRVS. V_________________________________^ PREDSTAVNIKI OBČINE IN MESTA V DELOVNEM KOLEKTIVU MERCATORJA Potrošniki žele nove prodajalne, ni pa denarja zanje Pred dnevi so Mercator obiskali predstavniki mestne konference Zveze komunistov in občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik. V podjetju smo tako pozdravili tovariše Vinka Hafnerja, sekretarja mestne konference ZKS in Slavka ing. Korbarja, namestnika sekretarja MK ZKS. Obisku pa so se pridružili tudi predstavniki viške občine: France Martinec, predsednik IS SOB Ljubljana Vič-Rudnik, Darko Perovšek, sekretar konference komiteja ZK občine Ljubljana Vič-Rudnik in Janez Čebulj, predsednik sveta zveze sindikatov na viški občini. Adolf Osterc, generalni di-. rektor Mercatorja je gostom najprej na kratko spregovoril o Mercatorjevi poti, dolgi 25 let. Iz grosističnega podjetja se je Mercator v tem razdobju razvil v podjetje, ki se mimo trgovine bavi tudi z industrijo, gostinstvom, inženiringom in storitvenimi dejavnostmi. trgovine. Ustvarjamo le najnujnejša sredstva, medtem ko za akumulacijo sredstev ne ostaja. Stanovanjske soseske, teh je vsak dan več, zahtevajo tudi novo in sodobno prodajno mrežo. Žal pa se zaenkrat v gradnjo novih trgovskih lokalov ne moremo vključiti. V nadaljnjem pogovoru je bilo največ besed namenjenih današnjemu težkemu položaju Veliko besed je bilo tudi na račun trgovskih delavcev. Teža dela in neurejen delovni čas v veliki meri vpliva na fluktuaci- Pohodna enota »Ljubo Šercer« na poti Ker je jesensko obdobje tu in s tem tudi nove_ naloge ter akcije je komisija za SLO pri OK ZMS pregledala stanje pohodne enote in se pogovorila o delu in akcijah, ki sledijo. Ugotovljeno je bilo, daje komisiji uspelo aktivirati mladino v KS, na šolah in delovnih organizacijah Vse do Pregarij in Tater ter nazaj. Po urj in pol vožnje z vlakom so mladinci krenili na pot od Prema proti Pre-garjem. Kratek'počitek so naredili v prijazni vasici Janežev dol. Tu so ne- kateri prvič izkusili prijaznost in gostoljubje brkinskih ljudi. Iz bližnje akcije so bile uspešne s polnoštevilno udeležbo, še bolj množične pa bi bile, če bi bila materialna sredstva večja. Zaželeno je, da bi materialno ali strokovno pomagala komisijam za SLO tudi vojska ali odsek za narodno obrambo, je dejal predsednik komisije Mirjan Lacmanovič, saj smo prav mladi velik del obrambe naše domovine. Potrebno je razviti še boljše stike s pripadniki JLA ter se povezati s komisijo za SLO pri Občinski skupščini Vič-Rudnik." Poleg pohodov so se mladinci zmenili za še dve pomembni akciji, ki bosta v kratkem. . in 8. septembra prehodila pot od 'rema preko Janeževega dola, Celj NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: inž. Janez Cemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič (odgovorna urednica), inž. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič, Sandi Sitar. Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/1., tel. 23-381/int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. domačije je stopila žena in dejala: „Veste, nekoč smo tu pogostili partizane, kadar so počivali po dolgih marših, sedaj bomo pa vas!" in nudila pristni domači brinjevec. V vasi Celje so ob počastitvi spomenika padlim zapeli „Bilečanko in mnogim domačinom, ki so prisostvovali, so stopile solze v oči. Tu je tekel tudi pogovor z aktivistko, kije med vojno delovala na tem področju. V Progarjih so mladinci zopet počastili spomenik padlim in prisostvovali odkritju spomenika narodnemu heroju. Prespali so v domačiji, ki je tokrat že tretjič nudila streho nad glavo pohodni enoti. Drugega dne so odšli v Tatre, kjer so se srečali z borci Sercerjcve brigade ter obujali spomine na boje te brigade v Brkinih. Po razgovoru so se skupaj udeležili proslave ob 30-letnici volitev v NOO na Južnem Primorskem. Po njej so krenili na pot nazaj do Prema, od tu pa z vlakom v Ljubljano. IGOR KRLVL VEČ PAZLJIVOSTI Na občinskem odboru ZRVS so nam povedali, da v zadnjem času opažajo pri posameznih članih precejšnjo malomarnost, ki ima neprijetne posledice. Tako npr. mnogi člani preberejo le prvi del vabila in se nato ne udeleže pohoda, ker menijo, da je le en dan, ker ne preberejo vseh navodil. Občinski odbor ZRVS svetuje: „Vabilo res ni tako dolog, da ga ne bi mogel vsak prebrati. Ce bi to vsi na- redili, ne bi bilo vrste nepotrebnih problemov. Vse člane naše organizacije moramo ponovno opozoriti na uradni list in tam navedena določila o zdravstveni sposobnosti naših članov. Jasno je zabeleženo, da je vsak član dolžan, če zboli, to tudi formalno regulirati, saj sč sicer dogaja, da to urejajo zadnji moment, ko imajo že vpoklic, na katerega pa ne morejo zaradi zdravstvenih razlogov. Vsakemu članu smo o tem pripravljeni nuditi vsa navodila na našem občinskem odboru ZRVS." Občinski odbor ZRVS za-paža, da se je med članstvom v zadnjem času razširilo ponekod zmotno mišljenje, da sodelovanje v civilni zaščiti v delovni organizaciji ali na terenu izključuje dejavnost v ZRVS pri izvajanju programa To seveda ni res. Razpored je vojaški in so vsi obvezani zanj, posebej še za splošna predavanja. M. D. V drugi krog pomoči Kozjanskemu! Ocena škode po potresu na Kozjanskem je zdaj končno znana: presega 68 milijard starih dinarjev! Gradbene ekipe so na delu v vsehjprizadetih kozjanskih vaseh. Znano je, da so organizacije združenega dela ljubljanskih občin prevzele sanacijo in izgradnje v občini Šentjur pn Celju 36 ekip zidarjev, ključavničarjev, inštalaterjev, mizarjev in drugih strokovnjakov. Začela se je tudi gradnja nove osnovne šole v Ponikvi. V prvem krogu so temeljne in druge organizacije združenega dela v naši občini zbrale blizu 17Q milijonov starih dinarjev. Začenjamo drugi krog zbiranja sredstev po enakem pristopu kot v prvem krogu. Vse proizvodne organizacije združenega dela opravijo delovno soboto 5. oziroma 12. oktobra ter vrednost ustvarjenega dohodka nakažejo na račun občinskega koordinacijskega odbora številka 50103-789-93 118, vse druge, ki novih vrednosti z materialno proizvodnjo ne ustvaijajo, pa oddelijo na navedeni račun vrednost enodnevnega zaslužka od neto dohodka v višini 3,5 % do 31-oktobra 1974. j V drug krog akcij za odpravo posledic potresa na Kozjanskem se vključujejo tudi obrtniki in sicer: tisti, kis° že prispevali v višini 0,3% davčne osnove za leto 1973, prispevajo zdaj še 0,3 %; ostali, ki se doslej še niso vključili, pa 0,8% davčne osnove. Delavci pri zasebnih delo; dajalcih prispevajo pavšalno po 75 dinarjev, enotno tuo1 kmetje in drugi občani ter upokojenci, katerih pokqnina je večja od 2500 dinarjev, ostali občani pa po svoji uvidevnosti. Na koncu naj povemo, da se v solidarnostno akcijo vključujejo tudi delovni ljudje SR Makedonije, SR Hrvat-ske in SR Bosne in Hercegovine. Sredstva se trošijo strogo namensko in pod tekočim družbenim nadzorom. . JOŽE DERNOVŠEK Vi so od| „M kra šte ZlK jBo var jev im so izr bo oti jer tei žei Ija sp de va su P< sk P< S seje občinskega komiteja ZKS Na svoji zadnji seji je občinski komite ZKS Ljubljana Vič-1 nik obravnaval informacijo o oceni dejavnosti cerkve in *n(onj?sl o preiskavi nepravilnega poslovanja v uredništvih verskih h jv. „Družina“ in „Ognjišče“. Člani komiteja so kritično ocenili klerikalizma in nepravilnosti, ki so se pojavile v uredništvih nih listov. Sklenili so svoje kritične pripombe posredovati venT komisijam na vseh ravneh. Ob tem pa so ponovno podčrtali i ^ nost delovanja cerkve v mejah, kijih narekuje ustava. Ponovljeni pohod i'tn pio lilo Hai V organizaciji ZRVS v občini več ponavljali. Tako P°n,J n Ljubljana Vič-Rudnik so spet nje je za zamudnike le nje neodgovornosti, saj |L | prvem roku vedno dovolj sJja| razpon časovnih možnosti, jo, ki je v zadnjem času vse večja. Tudi o delu samoupravnih in političnih organov v podjetju so bili gostje seznanjeni. Tako so o Mercatorju, enem največjih podjetij v občini, lahko dobili popolnejšo sliko. MILE BITENC začeli z delom „s polno paro' Takoj po počitnicah, ko je bila glavna sezona dopustov že mimo, je občinski odbor ZRVS organiziral ponovno orientacijsko taktični pohod. Ta pohod je bil za tiste, ki so bili tedaj 4 C* / . V/ » I l/UUVST Ulil 1 I - -- iSlv ' lahko vsak najde njemu lPW|, zen čas. ../'4 V letošnjem letu bo obc jpb odbor ZRVS organiziral »f Ja: jc un c.<\ uaic, ivi au uui i^uuj 51*1 — igp upravičeno odsotni zaradi raz- predavanji. Eno predavam .sre ličnih vzrokov. Pohod je bil vse- posvečeno komentiranju pn binsko enak prvotnemu in so njepolitičnih dogodkov, Jo morali na njem udeleženci po- predavanje pa bo nadaljcjTm kazati znanje iz orientacije, tak- spomladanske teme. Sev® tike, reševali pa so tudi prak- poleg tega odbor ZRVS tične naloge in streljali z voja- sproti kot doslej vse teko^ u ško pištolo. Po sedanji ponovitvi pohoda pa je načelen sklep občinske organizacije ZRVS, da v bodoče takih pohodov ne bodo aktualne svečal ideološkemu in strokovne-; popolnjevanju in izobražuj pp članstva. |L| >••••••••* lot Z obiska v Pesaru im Zadnje dni julija je odpotovala v italijansko rn^0 Pesaro devetčlanska delegacija mestne konference Skupaj z mestno delegacijo Ljubljane se je udeležila s* vesne otvoritve festivala ob 50-letnici komunističneB ( tiska v Italiji. Tej otvoritveni slovenosti je prisostvoval | okrog 5.000 ljudi, predvsem delavcev in mladine. j obiskom je delegacija položila tudi venec na spoffl*1^ ( nedolžnim žrtvam v Pesaru, prisostvovala ogledu kub nih znamenitosti mesta in koncertu invalidskega pevskeB* dbi l zbora iz Ljubljane, ki je požel prave ovacije ob izv®1 borbenih pesmi. a. ■ Delegacija je obiskala tudi več ostalih krajev v Pok0. Ij jini Pesaro, se pogovaijala s predstavniki teh krajev oB ji spodarskih vprašanjih in aktivnosti prebivalcev med dfUB . svetovno vojno. V mestecu Ceftiani se je srečala s ta ju 1 kajšnjimi predstavniki naprednih političnih strank . J nekdanjimi partizani. Tu so v imenu jugoslovanskih Par,0 » zanov in narodov Jugoslavije položili venec na grobu1 / /.aiiuv 111 iiuiuuuv jugu.Mavijc vciiuc na b1 •• §0 f padlih jugoslovanskih in italijanskih partizanov. ^ | se tudi s predstavniki sekretariata KPI mesta Pesara izmenjali izkušnje pri delu v partijski organizaciji- Ta”u. krajina v srednji Italiji je namreč najmočnejša baza ko^V nističnega in socialističnega gibanja. To priča že podu L da je od 360.000 prebivalcev v pokrajini kar 25.000 nov KPI, med slednjimi je tudi precej žena in nila da se bo vrtec razširil, pa še vedno ni možno sprejeti tod-' prosilcev- Se vedno so potrebe po oddelkih otrok do 2 leta, A dr, i* se^unj* pogoji ne ustrezajo, zato bo to vrzel potrebno rešiti z S prostori ali zgradbo. rati z velikim številom otrok, ki že obiskujejo vrtec, se je 0i doli -a Potreba po novem vzgojiteljskem kadru. VVZ Rožna J-*' a(j pa J® dni razpis za vzgojiteljico, na kar pa ni bilo odziva. Vsa |pal' Pracijska dela bodo končana v začetku novembra, lis! ^__________________________________________________L KR EV L jffavalkada prijateljstva Na ’ •rired t0113^’ sekretariat pionirjev Francije je tokrat na vsakoletno i«io ' ^ 'nienovano Kavalkada prijateljstva povabil folklorno sku-••0nirL*>e^n‘-*1r.rJubljane 14. junija, je sestav- dli^o 19 r, l.4-Junija, je sestav-’ <( jemalki P40nirJev in dve sprenv Natikavt0 sta vodja skupine ,-iik NiihK°Vačič ter Breda Laz-' rbsežen °I Pr°gram je bd dokaj t^an vrstilf8«- iP Se skoraj vsak Je/rečaniaJl folklorni nastopi in "!rredm«OTi-ST, pionirji različnih hiij J Pariza. Večji nastopi Epmayu (v starem in [|0vern delu mesta), Sevresu, |V (bo ;^ante!ruU’w- MontreuilFeu in ^/Udi svex3kjer Je bila 23. junija ^dušili 0pi So gledalce zelo fPes® ocenirri8anizatoiji Pa so otr°ški L ll.kot Plese, ki so res . Priredbe "Sr^ ni' ^n, t0 je VJe dosegla svoj na-f1*1 dežel 'brati pionirje števil-areditvij0 ,. različno družbeno j at°iji - j<-yndar pasoorgani- c°ski . Kp Ptonirji Francije in fran-~ razpolagali minimalnimi finančnimi sredstvi, zato pa je srečanje v določenih momentih izpadlo bolj kot improvizacija in celo kot propaganda. Tudi naša delegacija je razpolagala z zelo skromnimi finančnimi sredstvi, zato bomo morali delegacije v bodoče podpreti ne samo v republiškem ampak tudi v zveznem merilu, saj bodo le tako lahko enakovredno z drugimi delegacijami predstavljale jugoslovanske pionirje. Iz Francije se je naša skupina vrnila še za izkušnjo bogatejša: podobna srečanja bo treba v prihodnje izkoristiti ne samo za folklorni nastop in srečanje mladih, temveč tudi za posredovanje pravilnih informacij o ureditvi in graditvi naše socialistične skupnosti, kajti spoznali so, da je znanje francoske mladine o Jugoslaviji zelo skromno in v marsičem tudi napačno. ANDREJA ŽNUDERL Šolanje po hitrem postopku Čas je prinesel pač svojo „zahtevo“, da se čedalje več ljudi zaveda nujne potrebe po dodatnem izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju. Do tega spoznanja umljivo prihajajo v večini primerov ob svojem delu. Za vsako ceno želijo razširiti svoja' obzorja, obenem pa še naprej ostati na svojih delovnih mestih. Svoje želje lahko uresničijo zdaj po „hitrem postopku", s tem da se odločijo za dopisno šolanje pri ljubljanski dopisni delavski univerzi. Trenutno je najmočnejše študijsko središče v Ljubljani, dopisna delavska univerza pa organizira tudi posebne seminaije in izpite po organizacijah združenega dela, med katerimi je vsaj za zdaj v naši občini edina Tobačna tovarna. Iz izkušenj pa dobro vemo, da bi še v marsikaterem podjetju našli razumevanje za želje, kot jih v praksi že uresničujejo nekateri delavci Tobačne tovarne. Potrebno ni nič drugega kot prijaviti skupine svojih ljudi v osnovno šolo pri dopisni delavski univerzi. Morda samo nekaj napotil: šola je uradno priznana, študij pa poteka po posebnem pripravljenem predmetniku in učnem načrtu za osnovno izobraževanje odraslih. Ob vpisu dobi „novopečeni“ učenec potrebno učno gradivo in ustrezna navodila za čimbolj učinkovito učenje, potem pa se, kaj drugega, mora sam učiti. Kot pomoč in dopolnilo pri dopisnem šolanju so seminarji, ki jih dopisna delavska univerze organizira v raznih študijskih središčih. Predvsem je pomembno, da ves čas spremlja uspehe svojih „dopisnikov“ in jim pomaga prebroditi težave ob morebitnih spodrsljajih. Že na začetku šolskega leta dobijo razpored izpitov, zato lahko študirajo hitreje kot v rednih šolah, seveda pa tudi počasneje, če so prezaposleni na svojih delovnih mestih. Primeru delavcev Tobačne tovarne bi torej morali slediti tudi zaposleni v drugih naših delovnih organizacijah, saj vemo, kakšna je trenutna kvalifikacijska struktura delavcev v občini. (iv) Velika pridobitev Za prebivalce KS KrinvRudnik je bil letošnji 6. september velik dan. Poročali smo že o velikih težavah, ki jih je imela ta KS s svojimi prostori. Z istim problemom so se mučile tudi ostale družbenopolitične organizacije, posebej še mladinci. Težave s prostorom je imel tudi vrtec. Vse to je bilo rešeno z otvoritvijo novih prostorov 6. septembra. Novi prostori so v pritličju stanovanjskega bloka, saj se je ta način pokazal kot zelo ustrezen in primeren pri pridobivanju prostorov za vrtce ali družbenopolitične skupnosti. Gradnja vrtca oziroma njegova ureditev je veljala 1,53 milijona. Levji delež tega, to je preko milijon, je dal svet za zdravstvo pri TIS. V vrtcu je prostora za 50 otrok. Poleg vrtca pa bo še poseben oddelek, kjer bo prostora za okoli 10 otrok. Ta oddelek bo namenjen otrokom, ki so moteni v razvoju. Družbenopolitične skupnosti Krim-Rudnik so dobile pet pisarn in dvorano s 160 sedeži. 1,2 milijona je za to urejanje in nakup prispevalo gradbeno podjetje Ingrad kot odškodnino za stare prostore KS Krim-Rudnik, ki so jih zaradi gradnje novih blokov morali porušiti. Opremo, ki je veljala 120 tisočakov, pa je financirala občinska skupščina. Otvoritev novih prostorov je velika pridobitev za to KS, ki šteje okoli 8500 ljudi, vendar je bila doslej brez ustrezajočih prostorov, saj stari niso bili adekvatni tako velikemu številu prebivalstva. Se posebej pomembno je, da je svoje prostore dobila mladina in taborniška organizacija. V KS Krim-Rudnik je zelo močan vpliv klera, ki skuša na vse načine pritegniti mladino. Sama proslava je bila izredno slovesna, saj je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička, mnogi pa so stali na hodniku. Po pozdravni besedi predsednika KS je otvoril nove prostore podpredsednik občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik Peter Durjava. Po ogledu prostorov so prebivalci prisostvovali koncertnemu nastopu okteta Gallus, ki je zapel nekaj parti-zanskih in narodnih pesmi. M. DIMITRlC OTROK V DRUŽINI IN DRUŽBENEM OKOLJU Ob tednu otroka GESLO LETOŠNJEGA TEDNA JE: PRIDOBIVAJMO PROSTOR ZA OTROKE, RAZŠIRJAJMO DRUŽBENO ORGANIZIRANO VZGOJO OTROK IN USPOSABLJAJMO DRUŽBENE DELAVCE ZANJO Mednarodni dan otroka, ki ga vsako leto v prvih dneh oktobra praznujejo vsi napredni narodi sveta, pomeni v Jugoslaviji nadaljevanje širše družbene akcije v korist otroka in družine. Teden otroka je čas, ko starši, družbeni dejavniki, zlasti pa člani društev prijateljev mladine pregledujemo dosežene uspehe in neuspehe v skrbi za otroke, čas, ko načrtujemo nove naloge. V preteklosti smo v naši družbi ustvarili že mnogo za zdrav razvoj otroka, vendar pa še mnogo premalo. Se vedno jr v Sloveniji 80 % predšolskih otrok brez družbeno organizirane vzgoje in varstva, veliko družin brez stanovanj, otroci odraščajo brez urejenih igrišč, zelenic, še mnogi otroci ne poznajo lepih igrač, učijo se v temnih učilnicah brez telovadnic itd. Zaposleni starši ustvaijajo bogat družbeni produkt, na katerega smo lahko ponosni, medtem pa skoraj sramežljivo gradimo družbeni standard za otroka. Skrb za otroka ni samo socialno dejanje, temveč je naša osnovna dolžnost. Zato se v tednu otroka kritično ozrimo, kje in kako živijo otroci naših proizvajalcev in se dogovorimo, kaj lahko storimo starši v družini, občani v krajevni skupnosti, proizvajalci v delovni organizaciji, vzgojitelji v predšolskih ustanovah, učitelji v šolah, družbeni delavci v društvih in organizacijah, da bi besede in hotenja postala dejanja. Veliko je programov, premalo pa dejanske zagretosti za družbene premike na področju skrbi za otroka in družino. In kaj pomeni geslo letošnjega tedna? Otrokov prostor je urejeno, zdravo stanovanje, lastno ležišče, kotiček za igro, kotiček za učenje, prostor na zeleni travi, na igrišču, prostor v predšolski ustanovi, prostor v svetli učilnici, telovadnici, na letovanju, prostor v otroškem dispanzerju, prostor v kulturni ustanovi, skratka prostorje vse tisto, kar potrebuje otrok za zdravo življenje v družini in družbi vsak dan. V tem času ustanavljamo interesne skupnosti vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva s ciljem, da razvijemo sistem samoupravljanja, da za načrtovano politiko pridobivamo več sredstev in da ustvarjamo boljše pogoje za otrokov celovit razvoj. V teh skupnostih bomo združili interese staršev proizvajalcev in vzgojiteljev. Hitreje moramo širiti prostore predšolskih ustanov, v katerih naj bi bil vsak otrok deležen vsaj ene oblike družbene vzgoje (dnevno varstvo, popoldanske oblike varstva, občasne vzgojne dejavnosti, cicibanova mala šola, potujoči vrtec itd.). Razviti želimo še druge oblike varstva mlajših otrok v drugih družinah. V šoli moramo učencem zagotoviti boljše pogoje za učenje, rekreacijo, vzgojo, prehrano - preiti moramo na celodnevno šolo s pestrim programom. V krajevnih skupnostih moramo pridobiti in urediti prostore za interesne vzgojne dejavnosti otrok in mladine (zelenice, igrišča, telovadnice, rekreacijske centre, pionirske klube itd.). V tej družbeni akciji pridobivanja prostorov za otroke pričakujemo večjo odgovornost strokovnih služb (urbanističnih, komunalnih, gradbenih, sanitarnih), ki premalo zavzeto, včasih tudi tehnokratsko rešujejo žgoča vprašanja pridobivanja prostorov za otroke. Za uresničenje vzgojnih, varstvenih in izobraževalnih nalog pa potrebujemo strokovno usposobljene in socialistično usmeijene vzgojitelje, učitelje in mentoije, ki bodo s srcem in znanjem uresničevali vzgojne smotre. Dvigniti moramo vrednost družbeno organizirane vzgoje otrok, s tem pa še bolj vrednotiti delo vzgojiteljev in učiteljev. Spreminjati moramo vsiljeno potrošniško miselnost, privzgajati staršem in občanom solidarnostni odnos do vsakega otroka, namreč zavedati se moramo, da, kar danes pri otroku zamudimo, bo lahko že jutri prepozno. Le če bomo danes s srcem dali otroku, bomo lahko od njega pričakovali hvaležnosti. V krajevni skupnosti moramo ustvariti tako družbeno vzdušje, ki bo osrečevalo otroka in starše. Z razumevanjem, s solidarnostjo, s socialno kulturo in spoštovanjem otroka kot človeka hkrati tudi vzgajamo malega občana za jutrišnjega proizvajalca. V tednu otroka pripravimo v vsaki krajevni skupnosti enoletni akcijski program, ki bo obvezoval vse dejavnike, ki lahko na kakršenkoli način prispevajo k vsebinsko bogatejši vzgoji, varstvu, izobraževanju in k večji varnosti otroka in družine. V vsaki delovni organizaciji preštejmo otroke brez varstva in prispevajmo dodatna sredstva za nove prostore. Starši, ki najbolj poznajo potrebe otrok, naj bodo pobudniki akcij za uresničevanje skupnih programov. V tednu otroka sprejmimo družbene dogovore, odprimo srce za vse otroke ne glede ali so otroci siromašnih ali bogatili staršev, kajti vsi otroci potrebujejo varstvo, vzgojo in izobraževanje. ANGELCA ŽIBERNA Komisija za družbeno ekonomske odnose pri občinskem komiteju O K ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je pred časom pripravila analizo o utrjevanju socialističnih samoupravnih družbenih ekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela na območju naše občine. Z ozirom na to, da je komisija pri izdelavi analize prišla tudi do ugotovitve, da v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela še vedno ni v popolni meri ,,za živela" vloga delavske kontrole, smo sklenili, napisati in seznaniti delovne ljudi in občane o nalogah delavske kontrole v naši samoupravni družbi. Predstaviti vam želimo tudi dva primera, kjer je delavska kontrola že dokaj uspešno zaživela. Tudi v Mercatorju je zaživela delavska kontrola; tako na nivoju podjetja, kot tudi TOZD in skupnosti. Določila o delavski kontroli so napisana v samoupravnem sporazumu. VASJA BUTINA, delegat sveta delavske kontrole podjetja in predsednik sveta delavske kontrole delovne skupnosti podjetja Mercator Delavska kontrola podjetja Mercator šteje osem delavcev, izvoljeni pa so bili na zborih delavcev TOZD na predlog druž-benopditičnih organizacij. Glede na to, da je podjetje pozno konstituirano, 26. marca, pa tudi zaradi počitnic, je bilo konstituiranje sveta delavske kontrole podjetja Mercator šele 10. septembra. Predsednik sveta delavske kontrole je tovariš JANKO PETEK iz TOZD „Panonija“ Ptuj, za namestnika pa je bila izvoljena MARJANCA VRHOVEC iz TOZD „Hrana“. Sicer pa je struktura delegatov naslednja: iz detajlistične dejavnosti so trije delegati, iz detajlistično-grostistične dva, iz industrijske in storitvene dejavnosti prav tako dva, en delegat pa je iz delovne skupnosti podjetja. Nekaj več nam je povedal Vasja Butina. Povedali smo že, da so določila o samoupravni delavski kontroli napisana v samoupravnem sporazumu o združevanju v podjetje ,,Mercator", poleg tega pa je v pripravi še pravilnik in poslovnik o delu sveta delavske kontrole podjetja. S tem se Seminar bo organiziran v sodelovanju z inštitutom za delo. Svet delavske kontrole je organ na nivoju podjetja za zadeve, ki se nanašajo na podjetje ‘kot celoto; sveti delavskih kontrol na nivoju TOZD ali delovnih skupnosti so od tega popolnoma ločeni. Vsak dela na svojem področju. Organi na nivoju TOZD in delovnih skupnosti pa so v določenih primerih dolžni obvestiti organ delavske kontrole na nivoju podjetja. Strokovna služba podjetja je pripravila vzorec pravilnika in poslovnika za delo organa delavske kontrole in ga poslala vsem TOZD, da ga po potrebi lahko prilagodijo svojim razmeram. Delavska kontrola je ustanovljena tudi v delovni skupnosti podjetja in to na željo delavcev. Izvoljenih je bilo pet članov delavske kontrole delovne skupnosti podjetja. Doslej so imeli že tri delovne sestanke. Na prvem so se konstituirali, na ostalih dveh pa so pripravljali samoupravni sporazum o samo-, upravni delavski kontroli in poslovnik o delu in programu dela. Tudi tu ni bilo še nobenih konkretnih primerov, da bi jih reševali. MILE BITENC KAJ JE DELAVSKA KONTROLA? V samoupravljanju integrirana delavska kontrola ne pomeni nič drugega kot kontrolo vseh delavcev nad uveljavljanjem družbenoekonomskih odnosov, kontrolo nad reprodukcijo in razpolaganjem z rezultati živega in minulega dela in zato pomeni vsak odpor proti taki kontroli poskus odtujevanja samoupravnih pravic delavcev. Delavska kontrola pa bo dosegla svoj namen oziroma cilj, tj. razvijanje in utrjevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov le takrat, ko bodo ustrezno določene in normirane njene naloge- Čeprav je res, da je vsebina kontrole vse tisto, kar je vsebina samoupravnega odločanja. pa je tudi res, da praktična kontrola terja, da jo razdelimo na različne nosilce in da izberemo oziroma podvržemo kontroli, ki MERCATOR: Takšna je naša delavska kontrola bodo še natančneje uredile nekatere poslovne zadeve, na primer sklicevanje sej. V pravilniku so bolj konkretno določene materialno-pravne določbe. Na svoji prvi seji svet delavske kontrole ni reševal konkretnih primerov; ni bilo prijav, kar pa je zelo pozitivno in zaželjeno bi bilo, da bi tako šlo tudi v bodoče. Morda naj zapišemo tudi to. Sklep prve seje sveta delavske kontrole podjetja Mercator je bil, da se v oktobru organizira enodnevni seminar o delu delavske kontrole. Seminarja se bodo udeležili: po en član organa delavske kontrole iz vsake TOZD in delovnih skupnosti, predsedniki delavskih svetov TOZD in svetov delovnih skupnosti, predsedniki osnovnih organizacij sindikatov TOZD in delovnih skupnosti ter vodilni delavci podjetja. ILIRIJA: Delavska kontrola na pohodu Delavska kontrola v tovarni Ilirija je med uspešnejšimi. Kakšne naloge si je zadala in kako jih izvaja? O tem smo se pogovarjali z vodjo delavske kontrole Slavkom Koširjem. „Res je, med prvimi smo, ki so začeli delati bolj konkretno. Seveda nismo kakšen „super“ vzor in pravcata posebnost, za začetek pa smo že nekaj naredili, posebej, če se primerjamo z nekaterimi drugimi organizacijami v občini. Obravnavali smo tudi že več povsem konkretnih zadev. Naša delavska kontrola je bila iniciator pregleda upravičenosti in potrebnosti službenih potovanj. Zavzeli smo se za nek okvirni program službenih potovanj, kar je mogoče narediti, vsaj za določen čas. Sklenili smo in tudi uspeli izvesti razdelitev službenih potovanj na poslovna in strokovno izobraževalna. Pri slednjih smo menili, da je nepotrebno, da gre na en simpozij po več ljudi iz enega oddelka ali tovarne. Naši ukrepi imajo že vidne posledice. Število ljudi, ki potujejo službeno, se je že zmanjšalo. Pri tej kontroli ne gre za nikakršno preganjanje službenih potovanj, saj je jasno, da so nujno potrebna, gre le za določeno varčevanje in onemogočanje razsipavanja. Poslovna potovanja morajo biti. Bolje je, da tovarna plača dve dnevnici več in kupi zanesljivo boljši stroj, ki so ga šli dvakrat gledat, kot pa da zaradi ene dnevnice kupimo prvi stroj, na katerega naletimo in ga preplačamo. Potem pride pa do večmilijonske izgube. Pri taki stvari ne kaže varčevati z vsakim kilometrom, saj se pretehtana odločitev obrestuje. Povsem razumljivo je tudi, da moramo imeti stike s poslovnimi partnerji, posebej še v tujini, to je na vzhodu, kjer imamo obširen trg. Sodelovanje med samoupravnimi organi in delavsko kontrolo je uspešno. To je nedvomno tudi eden vzrokov, da naše delavsko nadzorstvo lahko dobro deluje. Samoupravni organi nam nudijo vso pomoč. Premalo za tehnično kulturo V naši občini deluje trenutno na področju tehnične kulture S klubov in društev: Kajak kanu klub pri Ljubljanskem brodarskem društvu, Jadralni klub LBD, Foto-kino klub Iskra, Foto klub v domu gradbene srednje šole. Radio klub Iskra v Horjulu, jadralni klub Zvezda, društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav in radio klub Ljubljana -sekcija Vič. Čeprav združujejo v svojih vrstah nekaj sto članov, vedno bolj pa narašča tudi število novih članov, so organizacije tehnične kulture dobile od občinske skupščine letos za svojo osnovno dejavnost prav toliko sredstev kot lani, čeprav so skupščine ostalih ljubljanskih občiv letu 1974 precej povečale dotacije svojim področnim klubom in društvom LT. _________________________________________________ Že lani je naša občinska skupščina namenila iz svojih proračunskih sredstev za dejavnosti na področju tehnične kulture 43.000 dinarjev, toliko denarja pa so klubi in društva dobili tudi letos. V zadnjih treh letih, točneje od leta 1972, ko je šlo iz občinske blagajne za tehnično dejavnost v občini Vič-Rudnik 40.000 dinarjev, so organizacije tehnične kulture, ki so prav v zadnjih letih široko razvejale svojo aktivnost in poskrbele za množičnost, dobile od občine borih tristo tisoč starih dinarjev več kot pred dvema letoma! S tem denarjem pa se seveda ni dalo veliko storiti, če- prav pri tem v nobenem pogledu nočemo odrekati skupščini občine njene pripravljenosti, da v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev podpre tudi dejavnost organizacij telmične kulture. Morda se bodo stvari sčasoma obrnile na bolje, morda bi bilo to vsaj za zdaj še težko reči, vendar bi hoteli na tem mestu „pokazati“, kako ostale ljubljanske občine veliko bolj kot naša prisluhnejo željam, predvsem pa potrebam klubov in društev LT. Občina Center je na primer dala tem društveni in klubom letos 110.000 dinarjev ali 10.000 dinarjev več kot leta 1973, občina Bežigrad je od lanske dotacije 25.000 dala organizacijam tehnične kulture letošnje leto 38.500 dinarjev, občina Moste-Polje je od lanskih namenskih sredstev v višini 21.000 dinarjev povečala svojo letošnjo dotacijo na 36.000 di-naijev, občina Šiška pa celo od 50.000 na 77.000dinarjev! Po vsem tem lahko sodimo, še bolj pa prihajamo do spoznanja, kako v ljubljanskih občinah neenotno poteka financiranje organizacij telmične kulture. Nesporno je dejstvo, da sedanji način financiranja, kar velja v največji meri za našo občino, ni prilagojen dejanskim programskim potrebam. IVO VIRNIK Naša sedemčlanska komisija je sklicala tudi že vodje vseh sektorjev in smo skupaj obravnavali težave, ki se pojavljajo. Sestavili smo dokaj dober poslovnik, ki vsebuje vse naloge in dolžnosti in obseg delovanja delavskega nadzorstva. Naš poslovnik je obravnaval tudi aktiv delavcev komunistov pri komiteju OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik in ga je pozitivno ocenil. Naš poslovnik je delno posnemalo precej delovnih organizacij, kar pomeni, da ni zanič. Naša delavska kontrola pridno dela. Vedno se sestanemo v polni zasedbi. V komisiji, ki je sestavljena iz dveh tretjin delavcev iz neposredne proizvodnje, razpravljamo o vseh pomanjkljivostih, preverjamo pa tudi govorice, ki se širijo po tovarni. Zdi se mi, da je naša dejavnost premalo široko poznana. Delavci večkrat ne vedo dovolj o nas. Na zbore delovnih ljudi bi morali vabiti predstavnike delavske kontrole, da bi mi tam pojasnili kaj počnemo. Delavci so mnogo premalo seznanjeni z našim delom. Če bodo bolj, bomo verjetno imeli tudi več dela. M. DIMITRIČ jo opravlja poseben izvoljen organ, najpomembnejše odločitve npr. investicijski programi, delitve dohodka, integracije in podobno. Statutarno določilo o tem, da kontrola kontrolira vse, je lahko le splošno načelo, toda praktično ni. Za utijevanje samoupravljanja in pravic delavcev bo storil več tisti organ, ki bo npr. vsake tri mesece pregledal, kako se uresničuje pravice delavcev, zapisane v samoupravnih sporazumih, o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu itd., kot pa tisti, ki se bo ukvarjal z vsem, a v bistvu z ničemer. Potrebno je zagotoviti in organizirati kontrolo nad dohodkom, ki je namenjen za enostavno reprodukcijo. Zagotoviti je treba kontrolo nad združenimi sredstvi y organizacijah združenega dela in v vseh oblikah združevanja sredstev za določene namene (poslovne banke, interesne skupnosti, zavarovalnice). Kontrolo dohodka je treba ustvariti zlasti nad namenskimi skladi in stroški poslovanja. Skratka, gre za kontrolo nad tem, kaj se dogaja z rezultati, ki jih je dalo živo delo in še posebej minulo delo. Velik del dohodka, na katerega smo bili dosedaj premalo pozorni, so bili materialni izdatki. Tudi nad temi bo kontrola neizogibna. Največkrat se danes srečujemo z družbenimi slabostmi pri delitvi in porabi ustvarjenega dohodka, predvsem pa z odtujevanjem dohodka, še posebej njegovega presežnega dela izpod kontrole delavcev. Zato moramo organizirati kontrolo tako nad tistimi sredstvi, ki .Jcrožijo ali se delijo" v organizacijah združenega dela, kot tistimi, ki cirkulirajo kot družbena akumulacija. Sa® upravna delavska kontrola n» biti torej organizirana povs« kjer se trošijo družbena si( stva, preprečevati mora družlfe ne ekscese in biti podpora vpC zadevanjih, da premagamo M; tujevanje sredstev in dafflof* lavcu v roke polno ekonom* in politično oblast. Prav pomeni kontrola nad gospow jenjem s presežkom dela bino dela samoupravne delatfll kontrole v naši družbi. P Organizacija delavske k* trole mora omogočati vsem lavcem vpogled v vse tiste fl datke, ki so pomembni M ^ njevanje uspešnosti gospodi1 jenja, ravnanja z obratnimi5^ stvi, racionalnosti pri uPorl namenskih sredstev, zakoniMr v odnosih iz delovnih razmf idr. Z vpogledom delavcev vf lovite odnose in gospodarjenj ' organizaciji združenega dela ^ delavcem omogočena ur£i čitev pravic in dolžnosti imi tive takrat, ko bodo ugodji i da se katerikoli odnos oddalji od sprejetih samoupravni'( družbenih norm oziroma, ^ kršijo samoupravne pravic* zakonitosti. r! Tako razumljena delav d! kontrola je le dosledna uvdj ^ tev vseh funkcij delavskega, d moupravljanja. Zato orgay( rana delavska kontrola ni \ nad organi samoupravljanj2 ....ID I: ob njih, temveč je njihov i gralni del. Vemo pa, da tu® ,1 in ob vsakem času ne mwM jiulf kontrolirati, zato je razum-/, da je treba delavsko konif‘ ustrezno organizirati. N*5!! ‘ jemljiva je teza, da lahko ob vsakem času konti1. in da j c. kakršnakoli im^joi nalizacija kontrole odveč.11 to tezo sprejeli, to dejanska meni anarhično kontrolo, bila neučinkovita oziroma sploh ne bilo. DIJAŠKI DOMOVI (MED NJIMI TUDI RUDNIŠKI) OSTAJAJO ŽALOSTNI SPOMINI NA POLPRETEKLE ČASE Kanček upanja na Rudniku Na nevzdržne razmere, ki vedno bolj hromijo temeljno vzgojno-izobraževalno vlogo dijaških domov, so pred časom opozorili tudi na problemski konferenci Mestne konference ZMS v Ljubljani. Na svoji tribuni v Klubu poslancev so jasno in odločno povedali: ,,Pravo podobo naših domov poznajo pravzaprav le gojenci in vzgojitelji, ki že leta in leta živijo in delajo v neznosnih razmerah. Na nevzdržnost našega položaja zdaj najresneje spet opozarjamo družbenopolitične dejavnike^ Morda tokrat zadnjikrat ... Če namreč to pot odgovorni ne bodo hoteli slišati naših zahtev, smo pripravljeni iti z akcijo do konca. To pomeni, da bo vseh 4500 gojencev, kolikor nas je ta čas samo v ljubljanskih domovih, odšlo na ulice, da bi dosegli to, za kar se borimo toliko let!“ O tem, da leto za letom tudi v Ljubljani ostaja pred vrati domov na stotine mladih ljudi, skoraj ne kaže posebej govoriti. Ob življenjsko nemogočih pogojih verjetno ne kaže povrhu vsega tega govoriti o tistih, za ustvarjanje mladim toliko potrebnih kulturnih, družabnih in športnih aktivnosti. Če niso pač slabi, pa jih sploh ni! S častno izjemo peščice domov podjetja za PTT promet, Litostroja in še nekaterih, ki jin je posta- vilo ljubljansko gospodarstvo. To pa je vse, kar je zraslo v zadnjih nekaj letih!!! Ljubljana naj bi dobila še letos 1040 novih postelj kot nadomestilo za neustrezen dom Anice Černejeve in dom za medicinske sestre, dom mladine v trgovini in gostinstvu, dom na Poljanski ter oddelkov na Pru-lah in Rudniku. Prihodnje leto pa naj bi v slovenski metropoli zgradili še dom gradbene srednje šole s 520 ležišči. Za lokacijo se sicer še niso odločili, če pa bo potrebno, bodo razmislili brez dvoma tudi o varianti, da bi novi dom stal na mestu dosedanjega, torej na Viču. Seveda pa bo odločitev o tem bržčas znana šele jeseni, najkasneje pa do konca leta. Sicer pa je za letos predvideno, da bi v Ljubljani z dozidavami in adaptacijami sedanjih domov pridobili 120, drugo leto pa 90 postelj, kar je kaplja v morju v primerjavi s stokrat večjimi potrebami, kot se kažejo prav na področju domske vzgoje. Za uresničitev sanacij5^ programa, z drugimi bes#! za postavitev 9500 novih 1*3 do leta 1980, od tega novih, bomo po sedanjih gradbenih storitev pot^^ilan najmanj 600 milijonov Aiaj Toda veliko vprašanje j*' bomo uspeli zagotoviti ^itdr lika sredstva. Umljivo tUj5i|ka potrebne novogradnje, ti^ Jttž in adaptacije v Ljubija"*: 7'p še za načrtovano gradnj^j ej) vega doma gradbene sfC ok šole na Viču. aci Mladina, najbolj P1'^ ^ predlaga da bi lahk"Jatj izhod iz slepe ulice v sBt« |U(] rešitvah. Z nium bi brZN njimi m u**-- mCu rešili dolgoletni proble"1^^ stiranja v domove i" 5 • šole. V skladu z novo "st:l-|i' novo vlogo samouprav"**1'1 resnih skupnosti so sled*'J^!| vzele nase tudi obvezno8* jfk vestiranje na področju P izobraževanja. Razveseljivo je, da P^jA kot drugod tudi v U" do dokončne sanacije^jiC do ublažitve sedanjega ■'■.■.f več tako daleč. Prip^^V! J vuu u.uuu. i Ilir namreč že osnutek dru* dogovora, s katerim Vj, urejali vsa vprašanja okrožij stiranja v domove. ostalo torej samo še to, ta dogovor podpisan. A d2 ,■ Upajmo, pravočasno’ adi. kot so to dovoli f. mladi, kot so to povedali mladi Lju^joC problemski konferenci i svoj*1;, eds takega danes ne bi vih, ne bi za dosegosV(>*'t? >j-poslužili zadnjih sreds|£ takcun rinnes ne bi I""!2 V,U..VO 0 5* A stiti. Pa vendar mora*"1 i *1 ' V\ C ^ j krat poudariti,da S-U- po tolikih letih ob|j"^ ne samo za ljubljanske ' po loiiKin icun I)t. i'-, strpnega pričakovanj1*’ .f(i1 ostati za nobeno cen° meva. C )DPREDSEDNIK REPUBLIŠKE SKUPŠČINE BENO ZUPANČIČ DELEGATOM DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA 'ovezovanje družbenopolitičnih dejavnikov V prvi polovici septembra je občinska konferenca SZDL Ljub-organizirala razgovor s podpredsednikom repu-s,l *e skupščine Benom Zupančičem. Razgovor je bil v prvi vrsti tuz iraenjen delegatom družbenopolitičnega zbora občinske skup-„ ine\ Prisostvovali pa so tudi predstavniki družbenopolitičnih i° tenizacij, predsednik občinske skupščine Vili Belič, podpred-'0' j" Peter Durjava, predsednik IS France Martinec in predsednik inisflužbenopolitič nega zbora mestne skupščine Janez Čemažar. iL, j>= predsednica P, ^benopoUtičnega zbora s pca Oprešnik na kratko ori-la«ua probleme in vprašanja, ki se D rajajo y novem delegatskem i eiu^> je zbranim spregovoril m f no Zupančič. te P* ot nam prve izkušnje iz a , a zbora lahko pokažejo, podi morali vsekakor v okviru tega *srt/f (v prejšnjem skupščin-porfm sistemu ga ni bilo) vso ,iUKu0rnost usmeriti k enotnemu /" tir'eZ?Van^u vseb družbenopo-vVTi dejavnikov. Razprave o ienlfločem proMematiki morajo v ela rt vrsti oblikovati neka enot- ireif stališča ^ - -____-■ 0 ito' lalji lili da mnenja v sami družbenopolitični organizaciji (npr. sindikatu) nato pa seveda v drugi fazi (če se lahko tako izrazimo), v okviru Sociahstič-ne zveze kot enotne fronte vseh družbenopolitičnih dejavnikov. Tu pa je že podan poudarek neločljivosti delegata od delegacije. Lahko se namreč kaj hitro porodi nevarnost, da bi ob izključevanju stikov delegatov s svojo delegacijo, (v tem primeru z družbenopohtično organizacijo, ki ga je v ta zbor delegirala) delo tega zbora postajalo in če hočemo tudi ostajalo fo-rumsko. Temu seje nujno treba postaviti po robu, zato se bodo tako zasnovanemu delegatskemu sistemu, ki smo ga z ustavo sprejeli, morale prilagoditi tudi družbenopolitične organizacije. Gre seveda za prilagajanje v smislu izkoriščanja tistih možnosti, ki jih imajo, da lahko neposredno vplivajo na skupščinsko življenje. S tem vplivom pa je istočasno povezana tudi odgovornost, ki jo prevzamejo nase v trenutku, ko nastopajo združeni v enotni fronti SZDL. V skupščinskem sistemu pa seveda družbenopolitični zbor ne sme izstopati ali nastopati kot zbor nad zbori, temveč sprejema nase enakovredno in enako pomembno vlogo, kot zbor krajevnih skupnosti ali zbor združenega dela. Dnevni red za zasedanje tega zbora predlaga predsedstvo občinske skupščine. Zbor lahko zaseda ločeno z ozirom na dnevni red skupščinske seje. V razpravi se je pojavilo tudi več vprašanj v zvezi z organiziranostjo in usposobljenostjo strokovnih služb, katere pa bo vsekakor treba kadrovsko okrepiti, o vertikalni povezavi družbenopolitičnih zborov, o nevarnostih formalizma, ki se lahko pojavijo ob neupoštevanju ustavnih določil in podobno. Na vsa vprašanja verjetno v tem trenutku še ni moč odgovoriti, potrebno pa jih bo v življenju tega zbora tekoče reševati v duhu ustave. Družbenopolitični zbor v širšem smislu predstavlja organizirano družbeno zavest, ta pa mora biti neobhodno prisotna v reševanju tako življenjskih, kot tudi sistemskih vprašanj, saj smo se s sprejemom ustave znašli pravzaprav v prihodnosti, ki je sedaj morda še neopazna, a že navzoča. (ako uresničujemo delegatski sistem? feh sjstem v naši občini se je praktično uveljavil že pri " tisi h ' !i ''^''iske skupščine, na katerih so sodelovali delegati. O eli'iaievn'k °iSe^anjem delovanju smo se pogovarjali s člani delegacij elu * Strpnosti in TOZD. Razgovor je tekel o dosedanjem 0dz*vih ljudi, pripravljenosti sodelovanja in se- JHI ii ;j mi jdi Jtfl ulj*, utr* 'm franc Prvih izkušnjah. Ostajanje ie »«ino! je član de-,rai* nismoKfJ?asja in —'vJPmjekt, nakar je potrebno dobiti vsa potrebna »u rnarea m?? Začetek gradnje te šole bo v si bodn • ‘ .Do8iaditev šole je po roku 15. 12. 1976, rv5a Vselitev r,rVS! Pnzadevali, da bi ta rok skrajšali in bi bila ba0,sNoVN?|fed tem rokom. la-,; hdelavi -T? Horjul - Pridobljena je že lokacijska odloč-/5.^ J idejni projekt. Začetek del je predviden v maju J^hka dokunu^, Pridobljeno je zemljišče, v izdelavi je lokali* 1975 aci''a 111 'dejni načrt. Začetek del je predviden v Vz Mu ^Pteml^r 1975'Z4k:*av' S° Pr0^rarnske osnove. Začetek grad- Morali bi nas obveščati, kako je bilo na seji občinske skupščine, pa ni nič. Razumljivo je, da so to šele začetki in da bo v bodoče bolje. Seveda pa moramo te napake odpraviti in se še bolj posvetiti delu na terenu." Sestankov ni bilo! Naš drugi sogovornik je ravno z nasprotnega konca Ljubljanskega baija. ANTON KO-RELEC je delegat KS Kozarje. „Nič ne morem povedati. Vse je še začetek in je zato težko govoriti o nekih zaključkih ali že določnejših in pravilnih rezultatih. Morali bomo veliko delati in potem bodo rezultati vidni. Delati pa bomo morali vsi, ne le nekateri kot sedaj. V naši KS nas premalo dela, deluje, če upoštevamo, da prebiva tu precej ljudi. Nekateri se raje sprehajajo v belih srajcah, kot da bi se potrudili in delali. Zato morajo eni in isti ljudje ves čas delati. Potem ko smo bili izvoljeni, smo imeli informativni sestanek, kjer so nam občinski možje posredovali nekatere informacije o delovanju tega sistema v občini in nam dali nekaj povsem praktičnih navodil. Na sejo vabijo po dva delegata. Na prvo sejo je šel predsednik delegacije, ki teren dobro pozna, saj že dolgo dela na njem. O pripravah na sejo in po seji sem že govoril z ostalimi, vendar sestanka, kjer bi se vsi skupaj dobili, kar bi bilo potrebno, še ni bilo. Kaj je bilo na seji obravnavano, nam delegat, ki je šel na sestanek, še ni pojasnil, niti se ne spomnim, da bi vabili na sestanek, kjer bi obravnavali to tematiko. Vabila jaz nisem dobil, pa tudi sicer me pismeno ni nihče obvestil, kar bi gotovo storili. Po tem sklepam, da sestankov ni bilo. Na terenu so se sedaj že malce polegle debate o novem sistemu. V začetku je bilo veliko razpravljanj in govora o tem, sedaj pa vse manj. Poudariti je treba, da je sedaj vse to začetek in da otrok, ko je v zibki, tudi ne vstane naenkrat in začne teči na 1000 metrov. To ni mogoče. Delati bo treba in bo vse v redu. K delu pa bi morali priti vsi občani, oziroma vsaj večina, ne pa da leži na peščici vse. Kljub temu, da je naša KS precejšnja, imamo velike kadrovske težave. Verjetno v veliki meri botruje neaktivnosti na tem področju dejstvo, da nihče ne skrbi za Kozarje, saj smo brez vsega. Upoštevati je treba tudi, da je tukaj precej močan vpliv religije, ki včasih že kar odkrito prehaja v klerikalizem. Ti ljudje niso pripravljeni sodelovati. Če bi okrepili osnovne organizacije ZK, bi se marsikaj premaknilo, pa nam ne uspe. Dobivamo polena pod noge," je povedal Anton Korelec. Udeležba stoodstotna TATJANA JAPELJ je delegat krajevne skupnosti Trnovo. V nekaj besedah nam je orisala dejavnost te delegacije. „Odkar se je naša delegacija „konstituirala“, se redno sestajamo. Na treh sestankih, ki smo jih že imeli, je bila udeležba vedno sto- odstotna. Razpravljamo predvsem o gradivu skupščinske seje. Prav z ozirom na to ker so bile nekatere točke za zadnjo sejo za nas še posebno pomembne, npr. problematika komunalnega sklada, smo na sestanek delegacije povabili tudi svet krajevne skupnosti in tako skupaj pretresli material. Pri nas vedno vodja delegacije na kratko obrazloži material in šele potem razpravljamo. Nato pooblastimo dva delegata (imamo dve delegatski mesti v skupščini), ki problematiko najbolje poznata. Mislim, da je delegatski sistem v naši krajevni skupnosti v tej prvi fazi zares dobro stekel s š V ** S * I ! N H I S Sklepi in predlogi, sprejeti na seji občinske skupščine Uredništvo Naše komune se je odločilo, da v vsaki številki objavi sklepe in dodatne predloge, ki jih na svojih sejah podajo delegati zborov občinske skupščine. S tem želimo v kar največji meri prispevati k čimboljšemu informiranju delegatov. Družbenopolitični zbor je zasedal nekaj dni pred zboroma krajevnih skupnosti in združenega dela (slednja dva sta zasedala skupno), zato bomo v sklepih še podčrtali mnenje oziroma pripombe delegatov družbenopolitičnega zbora Obravnava finančnega načrta in programa dela komunalnega sklada za leto 1974 Delegati so z večino glasov sprejeli sklep o potrditvi finančnega načrta in programa dela komunalnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974 skupno s sklepi izvršnega sveta skupščine občine ter z naslednjimi dodatnimi predlogi: a) upravni odbor komunalnega sklada naj tromesečno poroča o realizaciji finančnega načrta in programa dela; b) upravni odbor komunalnega sklada mora v celoti sodelovati s krajevnimi skupnostmi, izdelati predlog finančnega načrta in programa dela ter ga v začetku leta predložiti v obravnavo in sprejem občinski skupščini; c) v program za leto 1975 naj se vključi izgradnja soseske Kozarje kot demonstracijske soseske; č) ker so bili v razpravi podani številni predlogi in o njih ni bilo mogoče sklepati na sami seji, so službe komunalnega sklada, upravni odbor, sklada, izvršni svet občinske skupščine ter pristojne službe dolžne, da predloge delegatov, ki so bili podani na seji, temeljito preučijo ter jih v okviru možnosti realizirajo ter v najkrajšem času izdelajo informacijo, ki bo posredovana vsem delegacijam oziroma delegatskim konferencam. Družbenopolitični zbor je sprejel soglasno omenjeni načrt in program z naslednjimi dodatnimi predlogi: a) uveljaviti je treba tesnejše sodelovanje komunalnega sklada s krajevnimi skupnostmi, zlasti tistimi, na katerih območju se izvaja stanovanjska in komunalna izgradnja. b) Komunalni sklad in pristojne službe naj v čim-krajšem času izdelajo in predložijo občinski skupščini srednjeročni program razvoja. c) Nujno je potrebno odpraviti deficitarnost energet-skili virov na območju občine, ter to nalogo (predvsem zagotovitev plinovoda) všteti kot eno poglavitnih nalog organov in služb, ki so zadolženi za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Obravnava družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske pohtike v SR Sloveniji ter informacije o predlogu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in dijakov Delegati obeh zborov so z večino glasov sprejeli družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji ter informacijo o predlogu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in dijakov. Hkrati sta oba zbora, na predlog predsednika občinske skupščine, sprejela sklep, da se vse gradivo, ki bo v bodoče podano v javno razpravo, predloži tudi zborom občinske skupščine. Družbenopolitični zbor je omenjeni družbeni dogovor in informacijo soglasno sprejel. Obravnava družbenega dogovora o izhodiščih za politiko in financiranje vseh vrst in oblik družbeno denarnih pomoči Delegati obeh zborov so soglasno sprejeli družbeni dogovor o izhodišč ili za politiko vseh vrst in oblik družbeno denarnih pomoči z dopolnitvijo, da se predlog delegata delegatske konference osnovnih šol (zvišanje rejnine za telesno in duševno motene otroke) vključi v postopek za prihodnje leto. Družbenopolitični zbor je družbeni dogovor soglasno sprejel. Obravnava družbenega dogovora o financiranju sanacije, povečanju zmogljivosti, vzdrževanju in graditvi visokogorskih planinskih postojank in nadelavi planinskih poti Zbora sta soglasno sprejela omenjeni družbeni dogovor z dopolnitvijo, da se v tč. 8 vključi besedilo: „Občine naj tudi sredstva, ki jih dobe iz naslova nošenja tovorov nosačev, vrnejo društvu za vzdrževanje planinske postojanke". Družbenopolitični zbor je družbeni dogovor soglasno sprejel. Sklep o sprejemu listine o pobratenju občine Ljubljana Vič-Rudnik in občine Lajkovac iz SR Srbije Oba zbora sta brez razprave soglasno sprejela sklep o sprejemu listine o pobratenju občine Ljubljana-Vič-Rud-nik in občine Lajkovac. Tudi delegati družbenopolitičnega zbora so se soglasno izrekli za podpis te listine. Obravnava analize poslovanja gospodarskih organizacij na območju občine v prvem polletju 1974 (obravnaval samo zbor združenega dela) Zbor je na podlag predložene analize sprejel predlog, naj bi bodoče analize, ki bodo predložene skupščini, obravnavale tudi podatke s področja negospodarstva. GRADIVO ZA SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE OBJAVLJAMO POVZETKE SKUPŠČINSKEGA GRADIVA ZA NEKATERE POMEMBNEJŠE TOČKE DNEVNEGA REDA SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE, KI BO V OKTOBRU Poročilo o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1973 3. člen H S1 Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu r računa v znesku 1,722.802,70 dinarjev se prenese na po^, q račun sredstev občine Ljubljana Vič-Rudnik za pospe»u nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v g° darstvu. Proračun občine za leto 1973 je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejela na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12/73). Rebalans-sprememba tega proračuna je bila sprejeta dne 27. septembra 1973 in 27. decembra 1973. Plan Rebalans Realizacija a) dohodki 51,280.000 56,401.000 57,344.375 b) izdatki — razporejeni 48,760.800 51,745.400 55,621.572 — nerazporejeni 2,519.200 4,655.600 1,722.803 Rebalansi proračuna so bili potrebni zaradi družbenih dogovorov, ki zavezujejo občine in mesto Ljubljana, da v letu 1973 zadržijo porabo na nivoju, ki je največ za 9 % iznad ravni v letu, 1972. Knjigovodstvo davčne uprave SOb Ljubljana Vič-Rudnik je s posebnim poročilom dokazalo, da je izterjava davkov pred 30. novembra 1973 dosegla 81 %, torej več kot 80 %, zato je na podlagi tretjega odstavka 8. člena družbenega dogovora (Ur. 1. SRS, št. 41-334/73) republiški sekretar za finance izdal potrdilo z dne 12. 12. 1973, s katerim dovoljuje po drugem odstavku 6. člena povečanje proračunske porabe SOb Ljubljana Vič-Rudnik za največ 12 % iznad ravni limitiranih dohodkov v letu 1972. Poleg tega je bilo potrebno upoštevati še 13. člen aneksa k družbenemu dogovoru, ki zavezuje podpisnike, da realizirajo stališča skupščine SR Slovenije z dne 20. junija 1973 o uskladitvi osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih v II. polletju 1973. Pregled 6 načrtovanju in realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov je naslednji: ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK ZA LETO 1973 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1973, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: Dohodke Izdatke Presežek dohodkov nad izdatki n n šiiti* ( 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu nega sklada v znesku 577.254,34 dinarjev se prenese kot dek tega sklada za leto 1974. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: Dohodke Izdatke Presežek dohodkov nad izdatki Din 57,344.374,75 55,621.572,05 1,722.802,70 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnef SRS. Številka: | Ljubljana, dne Predsednik skupščine®^ PREGLED IZVRŠITVE DOHODKOV IN RAZPOREDITEV DOHODKOV PRORAČUNA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1973 Vrsta doh. DOHODKI Plan 1973 Doseženo % 1 Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 46,566.000,00 48,759.926,90 105 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 9,029.000,00 7,738.081,70 86 3 Takse 44.000,00 55.790,20 127 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 740.400,00 768.975,95 104 7 Dopolnilna sredstva 21.600,00 21.600,00 100 SKUPAJ 56,401.000,00 57,344.374,75 102 Presežek dohodkov nad izdatki 56,401.000,00 57.344.374,75 Št. gl- Dokončni nam. RAZPORED DOHODKOV plan 1973 Doseženo 01 Izobraževanje in vzgoja 1,642.000,00 1,642.000,00 03 Kulturno prosvetna dejav. 1,872.800,00 1,872.785,95 04 Socialno skrbstvo 9,565.100,00 9,563.821,95 05 Zdravstveno varstvo 2,878.600,00 2,876.927,15 06 Komunalna dejavnost 2,248.530,00 2,384.795,10 07 Delo državnih organov 8,227.100,00 8,217.630,50 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 4,895.900,00 4,895.900,00 13 Dejav. družbenopolitičnih organizacij in društev 2,407.242,00 2,391.543,80 14 Negospodarske investicije 10,843.820,00 10,843.731,25 15 Gospodarske investicije 392.200,00 392.103,80 16 Gospodarski posegi 9,861.171,00 9,861.171,00 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjihlet 127.000,00 122.281,60 18 Vlaganje v rezervni sklad 560.000,00 556.879,95 19 Nerazporejeni dohodki 879.537,00 - SKUPAJ 56.401.000,00 55,621.572,05 1,722.802,70 56,401,000,00 57,344.374,75 t Osnutek odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane Predpise o prispevku za uporabo mestnega zemljišča je od uveljavitve zakona v letu 1967 sprejemala mestna skupščina. Tudi z novo statutarno ureditvijo so ljubljanske občine poverile mestni skupščini sprejem predpisov o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane je pripravil osnutek novega odloka ter ga predložil občinskim izvršnim svetom v obravnavo v naslednjem besedilu: SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za uporabo mestnega zemljišča se na ureditvenem območju mesta Ljubljane plačuje prispevke za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2. člen Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano zemljišče, ki leži v mejah območja obseženega z generalnim urbanističnim planom mesta Ljubljane in je komunalno opremljeno Za komunalno opremljeno zemljišče v smislu prejšnjega odstavka tega člena se šteje mestno zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo. 3. člen Glede na lego zemljišča, prometno povezanost s centorm, opremljenost s komunajnimi napravami, stopnjo racionalne uporabe zemljišča, rekreacijske možnosti, preskrbovalne centre in glede na centre družbene službe in javnih funkcij se mestro zemljišče na območju mesta Ljubljane deli na tri cone (opis meja con je sestavni del tega odloka). 4. člen Za poslovne prostore, ki so v predelih, ki so pridobitno posebno ugodni (poslovnih conah), se predpiše večji prispevek, kot je določen od površinske enote za stanovanjske prostore na območju iste cone. V ožjem gradbenem okolišu se za poslovni prostor trgovine, razen konzumnih mlekarn in specializiranih prodajaln kruha; gostinstva, razen obratov družbene prehrane; obrti, na tistih mestnih predelih, ki so pridobitno posebno ugodna, upoštevajo še naslednja merila: položaj poslovnega prostora glede na frekvenco potrošnikov, prometno povezanost z mestnim in izven-mestnim območjem, možnosti dovoza in odvoza blaga ter vsakovrstni dostop potrošnikov, prostorne možnosti za razvoj in konfiguracija terena, če vpliva na razvoj poslovne dejavnosti. Mestni predeli iz prejšnjega odstavka so opredeljeni s kareji; njihov opis je sestavni del tega odloka. ZAVEZANCI PRISPEVKA 5. člen Prispevek mora plačati tisti, ki ima na zemljišču ali stavbi pravico uporabe oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe oziroma dela stavbe na njem. Imetnik stanovanjske pravice, ki meni, da mu zavezanec prispevka ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občin- skega upravnega organa za komunalne zadeve, naj izda o tem, kolikšen prispevek je dolžan plačati. 01 ^ d1 tega odloka, prijave ni treba vložiti zavezancem, ki s0 ” -o o a-TS o > c i= o NAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA PRILOGA - NAŠA KOMUNA PRILOGA - NAŠA danjih predpisih plačevali prispevek po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa. Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun Prispevka so zavezanci dolžni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi. Navodila za odmero prispevka, obrazce in evidence izda iz-vtSni svet skupščine mesta Ljubljane. 9. člen ! Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, »ahko zavezance in imetnike stanovanjske pravice, ki prejemajo j na podlagi odločbe pristojnega organa družbenomaterialno po-m drugih javnih razlogov oziroma okolnosti in podobno). in druge dejavnosti od tlorisne površine 50 40 za poslovne prostore na mestnih (lokacijah), ki so pridobitno posebno ugodne od tlorisne površine (ne glede na cono) 100 za nezazidano stavbno zemljišče 15 10 12. člen Za družinske hiše, ki imajo koristne stanovanjske površine preko 100 kv. m se prispevek poveča: za 20 % na pripadajočem zemljišču do 300 kv. m površine, za 30% na pripadajočem zemljišču od 300 do 500 kv. m površine, za 40% na pripadajočem zemljišču od 500 do 700 kv. m površine, za 50% na pripadajočem zemljišču od 700 do 1000 kv. m površine, za 70% na pripadajočem zemljišču preko 1000 kv. m površine. UPORABA PRISPEVKA 13. člen Prispevek je namenski in se uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje, in sicer za: — mestne ulice in ceste, — trge, hodnike, kolesarske steze, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore in druge mestne površine, namenjene za promet, — zelene površine po zakonu o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37-313/73, — omrežje javne razsvetljave, — cestno kanalizacijo (za odvod meteornih voda). VIŠINA PRISPEVKA 11. člen Višina prispevka v posameznih conah se določi: znesek v parah mesečno za kvadratni meter v coni 1 11 111 Za stanovanjske prostore, garaže za °sebne avtomobile, last posameznega °bčana in objekta družbenega standarda 0cl tlorisne površine 50 35 20 23 Ponovne prostore in druge zgrajene Prostore, ki se uporabljajo za gospodarske 14. člen Prispevek se sme uporabljati samo na prispevnem območju mesta Ljubljane, in sicer na podlagi letnih planov, temelječih na večletnih programih posameznih dejavnosti kolektivne komunalne potrošnje. Te programe sprejema skupščina mesta Ljubljane po predhodnem mnenju občinskih skupščin na območju mesta Ljubljane; letne plane izdelujejo in sprejemajo mesto in občine v okviru svojih pristojnosti in razpoložljivih sredstev. S programi in plani iz prvega odstavka se določi tudi razdelitev sredstev prispevka na mesto in občine glede na vrsto in pomen investicij. Občine upoštevajo pri tem v okviru materialnih možnosti in ob izkazovanju nujnosti tudi predloge krajevnih skupnosti. 15. člen Zbiranje sredstev prispevka se opravlja preko posebnega računa občin. O uporabi sredstev prispevka se izdela za vsako leto zaključni račun s poročilom, ki ga sprejema pristojna občina oziroma mesto. Skupščina mesta Ljubljane obravnava vsakoletno realizacijo in uporabo prispevka v okviru sprejetega večletnega programa posameznih dejavnosti kolektivne komunalne potrošnje. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec prispevka, ki a) v določenem roku ne prijavi osnov za odmero prispevka (8. člen) b) prijavi nepravilne osnove za odmero prispevka (8. člen). Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 17. člen Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 8. člena tega odloka. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Zavezanci prispevka, za katere je po določilih tega odloka na novo uvedena obveznost plačevanja prispevka, so dolžni osnove za odmero prispevka prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu v enem mesecu od dneva objave odloka v Uradnem listu SRS. 19. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljane (Glasnik,št. 39-89/69 in 16-46/68). 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: Datum: Predsednik skupščine mesta Ljubljane TONE KOVIČ, dipl. ing., l.r. Predsednik Predsednik zbora občin zbora združenega dela MARIJA OPERČKAL, L r. IVO GORJUP, 1. r. Opis meja con njj območju skupščine občine Ljubljana vič-Rudnik Ves L COna cesti iz^rec*e* mesta. hi zajema na jugu zemljišča ob Dol Prečka n2I|nS'. ^leni Pas na Golovcu do naselja Sp. Rudni! hi pote, olenjsk° cesto ter poteka po železniški progi do Vec> Po vTu61110 °b naseliu Galjevica do potoka Veliki dikem Galjevcu do Ižanske ceste in Ižanski ce Karlovškega mostu in meje z občino Ljubljana Center, od tu po meji do sotočja Grubaijevega prekopa in Ljubljanice, nato po levem bregu Ljubljanice do Malega grabna, po Malem grabnu do Žirovnikove ulice, po desni strani Zirovnikove ulice do Tržaške ceste in v isti smeri do železniške proge Ljubljana—Postojna, nato zahodno od viškega pokopališča do zemljišč, ki leže 50 m juž. od Ceste dolomitskega odreda, 50 m južno ob Cesti dolomitskega odreda do Malega grabna, po Malem grabnu v smeri proti Jezeru do Gradaščice, po Gradaščici do Ceste na Vrhovce po poti mimo spomenika NOB in ob gozdni meji do ceste XXVIII, po cesti XXVIII do Ceste na Bokalce, po Cesti na Bokalce do Ceste na Vrhovce, po Cesti na Vrhovce do Vrhovcev c. X. Po cesti X do cestnega rezervata, po meji cestnega rezervata do Glinščice, po Glinščici do Biotehnične fakultete, od tu do Drenikovega vrha ter po poti do meje z občino Ljubljana-Center. II. cona Druga cona zajema vsa območja med navedeno prvo in tretjo cono. III. cona Južno-vzhodni predel mesta, katerega severne meje potekajo od občinske meje z občino Ljubljana Moste-Polje, grebenu Debelega hriba do Dolenjske ceste in to po parcelni meji med parcelami 209/2 in 209/1 k. o. Rudnik preko Dolenjske ceste na zapadni rob cestišča, ob robu proti meji katastrske občine Rudnik in Karlovško predmetne, po katastrski meji do ceste na Požaru — po južnem robu ceste Na požaru do Lahovega štra-dona. Po južnem robu Lahovega štradona, do štradona čez Prošco po vzhodnem robu tega štradona do Išče, po de^tem bregu Išče do mostu na Peruzzijevi cesti, po severnem robu Peruzzijeve ceste proti Ižanski cesti, preko Ižanske ceste, severnem robu ceste v Črno vas do Volarjevega štradona in po zapad-nem robu Volarjevega štradona do Ljubljanice - dalje po desnem bregu Ljubljanice do mestne meje. Predeli, ko so pridobitno posebno ugodni. V občini Ljubljana Vič-Rudnik: Mestni predel na vpadnicah Tržaške in Dolenjske ceste do meje ožjega gradbenega okoliša, šteto obojestransko in v oddaljenosti 50 m od roba ceste. Obrazložitev ^ %Loirii ZPm. .9« PRISPEVKU ZA UPORABO MESTNEG/ ciylLJISČA NA UREDITVENEM OBMOČJU q LJUBLJANE I!3 obtTioči,|0dlol<'a 0 Pr>spevku za uporabo mestnega zemljišč 3niu in un 'I'uSta Ljubljane upošteva dosedanje izkušnje v zb tjavne nroz,) *■ Pr‘sPevka za uporabo mestnega zemljišča, nov ejV'le, takaeii(.°S i' nic80ve8a prilagajanja glede na poslovno at ral Dri nia kolekti razvoj mesta in bodoče potrebe finar iPeWca na i7Vne ,omunalne potrošnje ter vpliv nove ureditv Vlavne sDrp podarsko in osebno življenje v mestu, ne . mesrmembe v.osnutku odloka so predvsem: n.‘■Zidano ^.^mljišče po tem odloku sc šteje zazidano a m, eralnim ,..V' P^.c’ ki leži v mejah območja, obseženega kalnOopre„J"1StiČnim P*anom oiesta Ljubljane in kije kc o prisn ,TemlJen°st Pa Je e*iako določena, kot navaj V 7-gza uporabo mestnega zemljišča (Uradni li: • Ker — da kot Osti ki jJIUS,‘<-ni|n planom mesta Ljubljane, glede r srv- ’ Ji mestno zemljišče nudi svojim uporabnikon ‘So; lega zemljišča, prometna povezanost, stopnja opremljenosti s komunalnimi napravami in podobno, razdeli od dosedanjih dveh con na tri nove cone. Na ta način se lahko prispevek za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljane srniselneje in pravičneje odmerja. 3. Uvaja se višji prispevek za tako imenovane poslovne atraktivne lokacije. Pri tern se upoštevajo dodatna merila, kot na primer: položaj poslovnega prostora glede na frekvenco potrošnikov, prometno povezanost z mestnim in izvenmestnim območjem itd. Ta mesta (lokacije) se določijo s karejem, ulico, deli ulic in podobno. Toda večji prispevek mora biti utemeljen v možnosti, da se izkoristijo prednosti atraktivne lokacije. Iz tega razloga odlok pooblašča izvršni svet občinske skupščine, da lahko na podlagi utemeljenega predloga oprosti plačevanje večjega prispevka za uporabo mestnega zemljišča v poslovnih conah za poslovne prostore, v katerih zaradi objektivnih razmer oziroma okolnosti, ki so izven dejavnosti, ni mogoče izkoristiti prednosti lokacije v tej coni (na primer: zaradi neprimernih prostorov, upravno določenih cen, drugih javnih razlogov oziroma okolnosti in podobno). Takšni primeri so predvsem: mlekarne, pekarne in podobno. 4. Ker gre pri obveznosti plačevanja prispevku za dejansko uporabo n.estnega zemljišča, ni razloga, da se v to obveznost ne vključijo tudi črne gradnje, črni graditelji. S tem se seveda njihov pravni položaj ne spremeni. 5. Z večjo uporabo mestnega zemljišča za družinske hiše so zvezani tudi relativno večji stroški komunalnega opremljanja. Z vidika ekonomske ustreznosti je utemeljena korektura prispevka. Ta korektura se predlaga v obliki odstotnega pribitka na prispevek, upoštevajoč velikost zemljišča, ki ga uporablja takšna liiša. 6. Uporaba prispevka se omejuje za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje mestnih ulic in cest, trgov, hodnikov, javne razsvetljave in cestne kanalizacije (za odvod meteornih voda). Postajališča mestnega potniškega prometa in parkirni prostori (izven vozišča) v stanovanjskih naseljih se pri tem več ne upoštevajo. 7. Uporaba prispevka naj bo dolgoročno utemeljena. Zato je treba izdelati večletne programe posameznih dejavnosti kolektivne komunalne potrošnje, ki upoštevajo potrebe mestnih občin in mesta kot celote. Te programe sprejema skupščina mesta Ljubljane po predhodnem mnenju občinskih skupščin na območju mesta Ljubljane. Letne plane izdelujejo in sprejemajo mesto in občine v okviru svojih pristojnosti in razpoložljivih sredstev, upoštevajoč večletne programe. S temi programi in plani se določi tudi razdelitev sredstev prispevka na mesto in občine glede na vrsto in pomen investicij. 8. Povečajo se postavke prispevka (kot so bile predlagane že v osnutku odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča oktobra 1970. leta). Razlogi za to povečanje so predvsem naslednji: NASA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA PRILOGA - NAŠA KOMUNA PRILOGA - NAŠA a) Višina prispevka za kvadratni meter je ostala od uvedbe prispevka 1967. leta do danes nespremenjena. Med tem časom so porasle cene gradbenim storitvam. Predvsem je tu treba upoštevati podražitve pri gradnji in rekonstrukciji mestnega cestnega omrežja, kar znaša v tem času po mnenju strokovnjakov do 100 % in tudi več odstotkov. Podražila so se tudi druga dela na področju kolektivne komunalne potrošnje. V strukturi življenjskih stroškov, upoštevajoč stanovanje s 57 kv. m koristne stanovanjske površine, se je v razdobju 1967-1973 delež prispevka pri štiričlanski družini celo znižal v prvi coni od 0,48% na 0,19% in v drugi coni od 0,31 % na 0,12%. b) Spričo naraščajočih potreb graditve in rekonstrukcije na področju kolektivne komunalne potrošnje postaja prispevek za uporabo mestnega zemljišča relativno vse manj pomemben instrument financiranja. Med tem ko je prispevek v 1967. letu predstavljal - po oceni — skoro tretjino potrebnih finančnih sredstev, pa v 1973. letu dosega le slabo petino v tem letu potrebnih finančnih sredstev za ta namen. c) Da pospešujemo racionalno uporabo komunalno opremljenega mestnega zemljišča, utegne biti ustrezna višina prispevka koristna pobuda za to. Pri tem je treba upoštevati tudi stroške, ko so zvezani z odmero, izterjevanjem, evidenco itd. prispevka. Višina prispevka mora biti v ustreznem razmerju s koristjo uporabe mestnega zemljišča. Predlagana višina prispevka oziroma celotni znesek z letom 1967 je večji za faktor 3,4. 9. Vendar bodo sredstva, zbrana s prispevkom tudi v bodoče, spričo zelo veliko nujnih potreb po komunalnem opremljanju mestnega zemljišča, dasi sicer porasla, vendar ostala v manjšini. V strukturi življenjskih stroškov - po stanju 1973. leta — predstavlja predlagana nova ureditev prispevka le sorazmerno majhen delež. V obravnavo sta vzeti tri in štiričlanska družina. Njihov prispevek za stanovanje s 57 kv. m koristne stanovanjske površine v strukturi življenjskih stroškov v posameznih conah znaša: DELEŽ PRISPEVKA V STRUKTURI ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV Cona Družina I u HI tričlanska 0,65 % 0,45 % 0,26 štiričlanska 0,62% 0,44% 0,25 Tudi v gospodarstvu nova ureditev prispevka ne predstavi pomembnejšega povečanja dajatev. Če izhajamo od dohodki delovnih organizacij na območju mesta Ljubljane, ki znaša®; 1972. leto 8.501.668.000 dinarjev, znaša predlagani prispevek za poslovne prostore skupaj (brez atraktivnih lokacij): 0,17^1 od dohodka delovnih organizacij na območju mesta Ljubljane! Nova ureditev prispevka torej ne spreminja pomembnej,j strukture življenjskih stroškov in tudi ne predstavlja kakšne?! pomembnega posega v dohodek delovnih organizacij. Predsednik izvršnega svetil DAGMAR ŠUSTER,kt Stališča in pripombe izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik 1. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča sprejemajo občinske skupščine oziroma mestna skupščina na podlagi zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Odlok mora biti v skladu z zakonom. Zakon določa, da se prispevek za uporabo mestnega zemljišča lahko predpiše za zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu ali izdanem lokacijskem dovoljenju namenjeno za gradnjo ter hkrati določa, kateri objekti in zemljišča, namenjena za gradnjo določenih objektov (komunalni, šolski, socialni, zdravstveni, vojaški itd.), so oproščeni plačevanja prispevka. Osnutek odloka tega določila zakona ne upošteva. 2. Višji prispevek za trgovine, gostinstvo in obrt v ožjem gradbenem okolišu na predelih, ki so pridobitno ugodni, je problematičen iz več razlogov: .— pojem „ožji gradbeni okoliš“ izhaja iz zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč iz leta 1958. Na podlagi zakona so ljubljanske občine zelo različno določevale ožje gradbene okoliše. Nekatere so določile le posamezne otoke, naša občina je zajela celotni takratni mestni predel; — na območju naše občine so naštete dejavnosti deflcitne, občinske skupščine se trudijo, da bi te dejavnosti razširile, vendar še dosedaj nismo uspeli zadostiti potrebam; — povišani prispevek bo vplival na povišanje cen in uslug. Osnutek odloka v 4. členu navaja, da so predeli za povišan prispevek trgovin, gostinstva in obrti opredeljeni s kareji, njihov vpis je sestavni del odloka, tega opisa nismo prejeli. __ 3. Vprašljivo je, ali je 12. člen osnutka odloka v skladu z zakonom o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Zakon določa, da se od zazidanega stavbnega zemljišča plačuje prispevek od kv. m zgrajenega prostora, osnutek odloka pa predpisuje prispevek glede na obseg zemljišča, ki pripada objektu. Pojem ..pripadajoče zemljišče" ni definiran, ali je to stav-bišče in funkcionalno zemljišče skupaj, ali je le funkcionalno zemljišče. Glede na to, da ob doslednem izvajanju urbanistične dokumentacije občan nima vpliva na velikost zemljišča, ter da je za večjo gradbeno parcelo plačal tudi višje stroške komunalne ureditve zemljišča, izvršni svet predlaga, če je v skladu z zakonom, da se uvede povišan prispevek za objekte, katerih stav-bišče in funkcionalno zemljišče presega 5000 kv. m, tako da bo povišan prispevek bremenil le občane, ki imajo večje vrtove, ne pa npr. manjše vrstne hiše. 4. Osnutek odloka izključuje iz sredstev prispevka gradnjo avtobusnih postajališč. Ker avtobusna postajališča štejejo med objekte kolektivne komunalne potrošnje in so za občane pomembna, jih odlok ne bi smel izključevati. 5. Osnutek odloka v 14. členu določa, da se sredstva prispevka uporabljajo po večletnih in letnih planih, ki jih sprejme mestna skupščina po predhodnem mnenju občinskih skupščin. S temi plani se določi tudi razdelitev sredstev prispevka mestom in občino. S tako ureditvijo občinski izvršni svet ne soglaša in prediv da plane sprejemajo občinske skupščine po prehodni razprl'1' krajevnih skupnostih. Sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča so n®fl njena za gradnjo objektov kolektivne komunalne potrošnje j* sicer za zadovoljevanje potreb občanov na prispevnem močju. Nujnost izgradnje posameznih objektov bo lažje uf tavljala občinska skupščina v sodelovanju s krajevnimi ^ nostmi, kot pa mestna skupščina po mnenju občinske skif ščine. Z predlaganim določilom osnutka odloka izvršni svet1,1 more soglašati tudi zaradi določila 121. člena statuta obč^ Ta člen statuta določa vire dohodkov krajevne skupnosti med drugimi viri našteva del prispevka za uporabo mestw zemljišča zbranega na območju krajevne skupnosti, ki ga obč' ska skupščina odstopi krajevni skupnosti. Za financiranje gradnje objektov kolektivne komunalne trošnje mestnega pomena, predlaga izvršni svet določil0 odloku, po katerem se bodo ljubljanske občine dogovoril0 j izgradnji in financiranju objektov mestnega pomena. Izvršni svet predlaga, da predloženi osnutek odloka nies' skupščina dopolni in popravi z navedenimi stališči in prip01" bami ter ga ponovno dostavi v obravnavo. PREDSEDNIK izvršnega svej* FRANCE MARTIN* Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence IMOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918—1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912—1918 "V. . Z odlokom o družbeni skrbi za udeležence NOB in njihove družinske 'člane ter pravilnikom o kriterijih in merilih za določanje obseg)i in višine posamezne oblike družbene pomoči je občinska skupščina v letu 1966 pravno uredila družbeno skrb za občane, ki so^se vključili v narodnoosvobodilni boj pred 9.9. 1943 oziroma 13^ 10. 1943 ter njihovih ožjih svojcev (zakoncev, otrok in starščv) padlih oziroma umrlih udeležencev NOB, če jim je ta pomoo potrebna poleg skrbi, ki so je deležni po drugih predpisih. \ V letu 1971 je občipska skupščina z odlokom razširila družbeno skrb tudi na udeležence NOB, ki so se vključili v NOB po 9.9. 1943, vendar pred 31. 12. 1944 in so ostali v borbi neprekinjeno do 15. 5. 1945. Vsebinsko pa prvotni odlok ni bil spremenjen. V primerjavi kriterijev in meril za podeljevanje višine stalne priznavalnine oziroma začasne ali enkratne denarne pomoči so bila med občinami na območju mesta Ljubljane dokajšnja odstopanja. Zato je na pobudo Zveze združenj borcev NOV Slovenije predlagala Zveza borcev NOV mesta Ljubljane vsem ljubljanskim občinam osnutek odloka in pravilnika v enotni vsebini in z enotnimi kriteriji obsega in višine družbene pomoči udeležencem NOB in njihovim družinskim članom upoštevajoč, da so življenjski izdatki na teritoriju mesta za vse enaki, njihova udeležba v NOB pa je imela iste cilje. Istočasno je bil podan predlog, da občine pravno uredijo družbeno skrb borcev za severno mejo v letu 1918/1919 ter slovenskih dobrovoljcev iz vojn 1912/1918. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV skupščine občine Ljubljane Vič-Rudnik je predložene osnutke proučila ter pripravila predlog odloka in pravilnika. Odlok načeloma ureja oblike družbene denarne pomoči, kriteriji in merila pa so urejeni v pravilniku. Odlok sprejema občinska skupščina, na podlagi odloka p komisija za zadeve borcev in invalidov NOV sprejme pravilnik. Po določilih odloka in pravilnika komisija dodeljuje družbeno pomoč. Po predlogu odloka so oblike družbene denarne pomoči: 1. stalna družbena pomoč borcem NOV, borcem za severno mejo 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18, 2. stalna družbena pomoč najožjim družinskim članom borcev NOV, 3. stalne pomoči za šolanje otrokom borcev NOV, ki se uspešno šolajo, 4. občasna ali enkratna družbena pomoč osebam iz 1. člena odloka v primerih, ko pride oseba ali družina v položaj, daje pomoči potrebna, 5. enkratna posebna družbena pomoč osebam iz 1. člena tega odloka za okrevanje ali preventivno zdravljenje, kadar je ta oblika pomoči potrebna po mnenju zdravstvenega organa koristnika. Stalno družbeno denarno pomoč lahko prejemajo borci in slovenski dobrovoljci, Id imajo stalno bivališče na območju občine in njihov dohodek oziroma skupni dohodek njihove družine ne presega cenzusa, ki ga za vsako leto posebej določi komisija. Pri odločanju o stalni družbeni pomoči komisija upošteva: , 1. čas vstopa v NOV ali aktivno organiziranega dela in pomembnost tega dela, 2. splošno zdravstveno stanje, starost in zmožnost za delo, 3. število družinskih članov, ki jih je dolžan borec NOV preživljati oziroma višino dohodka na družinskega člana njegove družine, 4. udejstvovanje v povojni socialistični graditvi ter druge okoliščine, ki označujejo borca v njegovem udejstvovanju v ljudski revoluciji. Pod enakimi pogoji lahko komisija dodeli stalno družbeno denarno pomoč tudi ožjim družinskim članom padlih ali umrlih borcev NOV. Pomoč za šolanje otrok borcev NOV podeljuje občinska komisija za družbeno pomoč pri šolanju otrok, ki daje pri reše- vstfij! vanju vlog otrokom borcev prednost. Komisija pri re^(jV ^ vlog sodeluje s komisijo za vprašanja borcev in invalidov1^ ter organizacijo Zveze borcev NOV. Pomoč nri šolanju 13 br organizacijo Zveze borcev NOV. Pomoč pri šolanju dobijo otroci, ki-se uspešno šolajo. Občasno ali enkratno denarno pomoč lahko dobi udel0^ 'ac NOV, njegov družinski član, borec za severno mejo ter sl°veuV 'n vojni dobrovoljec, če mu je taka pomoč začasno ali tre%'jcj potrebna. Ta pomoč se podeljuje predvsem v primeru SIrj(Hv»d družini, za čas bolezni ter pri nabavi ozimnice do največ dinarjev. Predlagana osnutka odloka oziroma pravilnika setJce kriterijev in meril ne spreminjata, le razširjata krog na bo ^ severno mejo in slovenske vojne dobrovoljce. ^ Upravičencem iz 1. člena odloka se lahko dodeli tudi ^ij, na posebna družbena denarna pomoč za okrevanje afi nje v naravnem zdravilišču po predhodnem predlogu zuta ^ ki ga zdravi. Potrebe po zdravljenju borcev so velike, kajb ^ nost zdravstvenega zavarovanja odobri tako zdravljenj0 jemno nujnih primerih. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV razpolaga i ščenimi stanovanji, ki jih izpraznijo borci NOV ob hav nova stanovanja, kupljena ali zgrajena s sredstvi »au10™ strlej kra Ml lo/, j?' N S sklada. S temi stanovanji komisija rešuje nerešene priu10 Ičrp, novanj borcev NOV ter njihovih družinskih članov. . ^ij/ Predlog odloka sta obravnavala Zveza borcev NOB LJ1^ \j'f}^ Vič-Rudnik ter izvršni svet skupščine občine Ljublj311 n0 Rudnik. K predlogu odloka nista imela pripomb. ti Ni Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV predlaB3^!^ ski skupščini sprejem odloka o družbeni skrbi za ud° - e< NOV in njihovih družinskih članov, borce za letu 1918/1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn severno & « Din I9l2' N, Preveč se jih »razume« na kmetijstvo „Le čevlje sodi naj kopitar**. O specializiranih področjih zato prepustimo besedo strokovnjakom, ljudem, ki se z določenim področjem ukvarjajo. Občina Ljubljana Vič—Rudnik je najbolj podeželska ljubljanska občina, saj ima veliko agrarnih površin. Precejšen del prebivalstva je tudi še vedno odvisen od kmetijstva. Kako je s kmetijstvom v naši občini, njegovim položajem v državi, izgledi v bodočnost, smo se pogovarjali s človekoma, ki se s tern ukvarjata, kmetovalcema. Naš sogovornik, kmetovalec Alojz Kušar iz Notranjih Goric, Je .‘“di dlan sekcije za kmetijstvo Pn OK SZDL Vič-Rudnik. >>Prva stvar, ki jo moram po-v®dati, zadeva našo skupščino občine in svet za kmetijstvo: °ba se zelo trudjta> da bi bilo stanje čim boljše in jim to tudi v A1»jz Kušar meri uspeva. Stanje se izboljšuje. Skupščina in svet se mudita za večji pridelek kot tudi « primerno živinorejo. To vse ni if, s*rb za socialne probleme, ki itn na vasi še vedno ne manjka. • a odpravo le-teh si oba organa •zredno prizadevata. Veliko Problemov rešuje tudi sekcija za kmetijstvo pri OK SZDL Ljubka Vič-Rudnik. .. V naši občini posedujejo Ljubljanske mlekarne-TOZD kooperacija velike površine, zelo stroko pa sodelujejo tudi s kmeti kooperanti. Kljub vsemu trudu Ljubljanskih mlekam-TOZD kooperacija za boljši in večji ral^Ko K,1" ‘istega, kar bi mo-, .,, tt: Uspehi še vedno niso zadovoljivi. Problem je, da Ljub-J nske mlekarne nimajo dovolj mnr*f)VncJdelovne sile- Boli bi km„.1 poznati slehernega mnr1?-' Za .vsa'cega kmeta bi kai ,a 1 vedeti, kaj ima v hlevu, nnJi;V s:inialcu 'n ^aj mu raste na P ki Tcga Pa ni-stin;°ram Pa poudariti, da se zitii?- Vedrto bolj premika v poni ™eri. Kmetijstvo posebej nron žlvm°rejo pospešujejo s &amL Stanje ni slabo. V km„yem dasu se je zasvetilo za •tvo- Med kmeti je čutiti lovi p116 *n favdušenje za obde-bomI^eiZcm*Je'' Sedaj vidimo, da jamo° alllco Produli in proda- tud;3 na^em področju gojimo USDDtn0Jen° Vrb°’ ki Sm° j° d«u n Prodajali- V zadnjem daio Pai!f Nastopila kriza s pro-Škriplje" zaradi nizkih odkupnih cen, pa tudi tako velikega odkupa, kot je bil, ni več. Za težave kmetijstva je največ kriva trgovina. Tako je bilo lani pri mesu. Ko bi lahko kaj zaslužili domači kmetje, gremo v uvoz. Uvažali smo krompir, naš je pa gnil, uvažali smo pšenico, domače ni hotel nihče odkupiti, izvažali smo meso, doma ga pa ni bilo. Cene mesa so bile v mesnici astronomske, odkupne pa petkrat nižje. Uvažali smo stvari, ki smo jih imeli doma dovolj. Tu je vzrok, da včasih ni vse kot bi moralo biti. Če hočemo rešiti naše kmetijstvo in s tem pomagati pri razvoju našega gospodarstva, je nujno tesno sodelovanje kmetov in trgovine. Preden uvažamo kmetijske pridelke, bi se morali posvetovati s kmeti. Uvesti bi bilo treba tudi visoke carine za pridelke, ki jih imamo dovolj. Jabolka uvažamo, domača pa gnijejo. Če lahko ščiti država avtomobilsko industrijo, zakaj ne bi še kmeta, ki je verjetno še bolj upravičen do tovrstne zaščite. Ne maram nikogar žaliti, toda tako je. Sem proti taki trgovini, kot je sedaj. Gorenjski kmet ne more prodati krompirja in mleka. Odkup bi morali zagotoviti. Lani so po štirje trgovci stali pred vrati za vsak rep, ki ga je imel kmet v hi ,evu. Letos pa že šepa z odkupom. To bi morali urediti vsaj na republiški ravni. Sedaj je bilo dve leti čutiti, da gre kmetijstvu na bolje in s tem vzporedno je bilo tudi čutiti, da mladi fantje spet gledajo po domačih kmetijah, da spet ostat jajo doma. Sedaj je spet kriza in spet se ozirajo za begom z domače zemlje. To prav gotovo ni v interesu našega kmetijstva, še manj gospodarstva. Zagotoviti je treba talce pogoje, da bodo mladi ostali na zemlji!" poudarja Alojz Kušar iz Notranjih Goric. Jože Modic iz Vrbljenja (KS Tomišelj) je kmet, obenem znan družbenopolitični delavec, ki je storil mnogo za razvoj kmetijstva na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Kako ocenjuje Jože Modic sedanje stanje kme-tijstva? „Gledam pozitivno! Pri nas je dobro zasnovano, vendar je vse potem težje spremeniti v prakso. Pri nas so npr. hlevi slabi. To ne gre, če želimo urejeno in visoko-produktivno živinorejo. Pr; nas tudi ne zagotavljamo stanovanj za delavce na družbenih posestvih. Ti delavci živijo večkrat \ kriminalnih pogojih. Posestva veliko dajejo, torej bi lahko tudi. kaj vrnili tam zaposlenim. V zadnjem času pa gremo te z velikimi koraki naprej, vsaj kar zadeva gospodarsko plat kmetijstva. Hektarski doprinos se je dvignil s 1000 kg na 3500 kg pše- nice. Pitanje živine je boljše. Je pa tu takoj vprašanje tržišča. Tu nastopijo velike težave, ki so večkrat tudi neprebrodljive, posebej za posameznika, kmeta. Pri zasebnikih nastane tu potem tudi vprašanje rentabilnosti. . . Še težje pa je pri družbenih posestvih, kjer nastane potem vprašanje kam z vsem, saj gre tam za velike količine. Večkrat nastanejo ogromni presežki. Kam z njimi? Zagotoviti je treba urejen in stalen odkup, če želimo razviti kmetijstvo. Denar, ki ga vlagamo v zasebna posestva, je večkrat neprimerno porabljen, večkrat pa tudi mnogo prevelik. Teh sredstev je preveč, pa tudi načrtovati bi jih bilo treba drugače. Našim kmetom je treba zajamčiti trg, obenem s tem pa tudi cene. Letos bo preveč krompirja. Cena bo padla in veliki proizvajalci bodo to krepko čutili. Na razvoj kmetijstva z zajamčenim odkupom in cenami je vezan tudi zeleni plan. Vse je lepo načrtovano, le v prakso je treba speljati, kar pa je bistveno težje. Pri nas se preveč ljudi vtika v kmetijstvo. Mislijo, da se na kmetijstvo pač vsak razume. Če ima zemljo v lončkih na oknu v domači hiši, že misli, da se razume na kmetijstvo. Preveč ljudi, ki se jim sanja ne o kmetijstvu, skuša vplivati na različne odločitve. Posledice pa vidimo potem vsi. Zaradi tega, ker se vsi ..razumejo" na kmetijstvo, smo izgubili že precej dragocenega kadra s tega področja, ker so ušli pred takimi ..poznavalci", se jezi Jože Modic iz Vrbljenja. MILOVAN D1MITR1Č s° ces OZIMNICA 1974 Prav zagotovo imamo v jesenskih mesecih in na pragu zime vsi skrb z nabavo ozimnega blaga. Stroški v teh mesecih družine različno spremljajo: nekaterim proračun olajša zapoznela nabava kurjave, drugim oprema za šolanje otrok in šolanje ob delu, tretjim spet sadje in poljski plodovi, četrtim nabava stardardne otroške zimske garderobe — vse to smo označili za ozimno blago. Skrbi okoli tega blaga imajo tudi oskrbovalna podjetja kot so Mercator, Emona, Sadje zelenjava in tovarna ETA Kamnik, ki predeluje nekatere poljščine in sočivje ter jih vlaga v steklene kozarce, s slednjimi so razgovori zaključeni. Oglejmo si CENE ZA PRVORAZREDNO BLAGO, ki ga smejo zgorej omenjena podjetja nsvojih prodajnih ,,punktih“ prodajati debelo: krompir ,,Igor 1“ po 1,70 din od 25 kg dalje, jabolka I 3,70 din od 20 kg dalje, čebula po 2,70 od 12,5 kg dalje, esen po 13 din od 3 kg dalje, fižol sivček po 10 din od 10 kg dalje. Za ozimno hruško, papriko, suho slivo, grozdje in kislo zelje dogovori med proizvajalci, trgovino in sindikati še niso zaključeni. Mercator in morda Emona in Sadje zelenjava bo skupno z ETO Kamnik imel na svojih štirih punktih ozimnega blaga znane ozimne pakete ozimnega sočivja in.poljščin in sicer „paket‘“ po 109 dinarjev (12 kozarce po 1 kg: kumarice, rdeča pesa, paprika, ajvar, mešana solata, paradižnik) in „paket 11“ po 209 dinarjev (24 kozarcev s podvojeno vsebino iz prvega, z več kozarci kumar in ajvaija ter mešane solate). Prodajni punkti bodo natančno objavljeni po letakih oskrbovalnih podjetij, a nekatere od njih bomo vendar našteli: Mercator - Tržaška cesta 37, Staneta Rozmana 7, Rožanska 2, Proletarska 4; Sadje zelenjava: Poljanska 46 a; Emona: Šmartinska 102, Maxi-market, Supermarket, Cigaletova, Gosposvetska, Gogolova, Hubadova, Vižmarje, Celovška 107 in 134, Maxi-market Zelena jama, Roško naselje, Savsko naselje. Z Ljubljansko banko je dogovorjeno za kreditiranje nakupov: šestmesečni kredit s 6 % obrestmi! Kredite lahko dvignejo vse oskrbovalne organizacije združenega dela za pripravo zalog ter tudi TOZD in OZD za nakup ozimnega blaga pri oskrbovalnih organizacijah za svoje delavce, če presega vrednost 7.000 dinatjev. Te interno urede vse potrebno za vračanje denarja. Prodajni punkti so odprti vsak delavnik od 10. do 18. ure, a ob sobotah do 13. ure. Dogovor je bil sprejet tudi za ponovno šestmesečno kreditiranje premoga in drv (6 % obresti) za tiste, ki niso v nabavno akcijo šli spomladi, ko je bilo trimesečno kreditiranje nakupa s 3,5% obrestmi (Kurivo, Kurivopromet). Priporočilo sindikatov izvtšnim odborom OOS: nakupujte pri oskrbovalnih podjetjih in s tem onemogočite verižništvo in navijanje cen ter prodajo slabega blaga, družine naj spremene nekdanje kletne prostore iz ropotarnic spet nazaj v kleti, ker na področju mesta Ljubljane primanjkuje hladilnic in skladišč! Povežite se takoj z oskrbovalnimi podjetji! JOŽE DERNOVŠEK ^toen in zatiranje goveje tuberkuloze ntr i^Hcui S M bii/ovTror^ bo‘lezenljudiTnTi- spr^P^avijo fz^?noŽB°’ 56 v te' i Ptavnembe. T,.£Z!te tubtrkulozne 1 Počasi^!01*028 se razvUa f Žilami .m Prikrito. Prva ■ti,kuti*?® P° neki?Ja bolczni 56 P0ja-'jptil!J>a °stanno Lmeset'ib, nemalo-:FV>, klJunbJ°^norejcu povsem ie p^1 sPtemembSeŽni'im Liberku-2ačP' 8ovedu Najpogostejša •oie ^a znamen«4?8 .tuberkuloza. ^ ^(jn ?. Pri n b\P jUČne tuberku- Tn tlti!$8a spremit Po^0bna pre-,1 Z*.kaŠelf^J® razmeroma suh L^to položno „ne tvorbc. b Gekoni ?dr “^!jevaniu' ■ ^ hačm Ha,(rri orv. °riv>sno pač steljo in različne predmete, skratka okolje, ki ga obdaja Pred okužbo so v takšnih okoliščinah v nevarnosti hlevarji, molzniki in vse tiste osebe, ki imajo tako ali drugače opraviti z bolno živino. Znano je, da se tudi ljudje okužijo z govejimi bacili in da lahko zbolijo za pljučno, kostno, sklepno, črevesno in drugimi oblikami tuberkuloze. Pri širjenju bolezni ima posebno vlogo mleko molznic, ki bolehajo za tuberkulozo vimena. Neprekuhano mleko takšnih krav je nevaren vir okužbe, posebej še za otroke. Da bi se pravočasno ognili velikim izgubam, ki jih terja tuberkuloza v govedoreji in dajbi preprečili okužbo pri ljudeh, ugotavljajo veterinarji tuberkulozo pri domačih živalih z razpoznavnim cepljenjem, to je s t.i. tuberkulinizacijo. Pri tem postopku ugotavljanja tuberkuloze vbrizgajo veterinarji tuberkulin v gornji sloj kože na obeh straneh vratu. Na kraju vcepljenja tuberkulina se pojavi pri tuberkuloznih govedih boleča oteklina. Po 72 urah strokovnjak ocenjuje reakcijo in izmeri oteklino na koži. Specifične pozitivne reakcije govore, da je žival tuberkulozna. Vse tuberkulozne živali morajo biti izločene iz reje. Zakol tuberkulozni!) govedi odredi občinski veterinarski inšpektor z odločbo,. Z njo odredi tudi zaporo okuženega gospodarstva. ki ga proglasi za „gospo-darstvo okuženo z govejo tuberkulozo". Hkrati obvesti živinorejca in vse zainteresirane o ukrepih, ki so nujni za preprečevanje širjenja bolezni. Odločba prepoveduje tudi izgon živali na skupno pašo, na skupna napajališča, ter na sejme in druge dogone. Zaradi varstva ljudi in živali pred okužbo prepove prodajo mleka in mlečnih izdelkov tuberkuloznih molznic. Mleko bolnih krav se lahko uporabi v gospodarstvu le prekuhano, vreti pa mora vsaj 10 minut. K ukrepom za očiščenje okuženega gospodarstva šteje tudi temeljita razkužitev lilevov. Ko so iz okuženega hleva izločena vsa tuberkulozna goveda in ko so izpolnjeni vsi z odločbo predpisani ukrepi, ukine veterinarski inšpektor zaporo in proglasi gospodarstvo za,.prosto tuberkuloze.** Ce je živinorejec izpolnil vse pogoje, ki so mu bili naloženi z odločbo ob času zapore, mu po temeljnem zakonu o ukrepih za pospeševanje in o zdravstvenem varstvu živine pripade odškodnina za vsa zaklana tuberkulozna goveda in druge živali, pa tudi za predmete, ki so bili uničeni pri izvrševanju odrejenih ukrepov. Iz republiške evidence o tuberkulozi, ki jo vodi Veterinarski zavod Slovenije je razvidno, da je bilo pri načrtnem zatiranju goveje tuberkuloze na področju občine Ljubljana-Vič-Rudnik v treh zaporednih splošnih tuberkulinizacijah govedi doslej pregledanih 32.228 govedi v 7.856 zasebnih gospodarstvih. Ugotovljenih je bilo 61 tuberkuloznih govedi. Vsa tuberkulozna goveda so bila izločena iz reje, gospodarstva pa očiščena od tuberkuloze. Naj omenimo še, da so bila goveda v družbenih gospodarstvih pregledana vsako leto in da v njih od leta 1965 ni bilo goveje tuberkuloze. V Sloveniji že imamo številna področja brez goveje tuberkuloze. Pri tem pa ne smemo pozabiti krajev, v katerih iz objektivnih vzrokov nismo uspeli zatreti vseh tuberkuloznih žarišč. Prav ta žarišča pa pomenijo v času živahnih premikov živali in v zadnjem času močno razvite kooperacijske vzreje govedi, še vedno potencialno nevarnost ponovnega razširjenja te prikrite in dolgotrajne nalezljive bolezni Iz omenjenin raztogov in za čimprejšnje izkoreninjenje goveje tuberkuloze bomo morali goveda v Sloveniji občasno pregledovati tudi v bodoče. Razpoznavno cepljenje, ki služi za ugotavljanje tuberkuloze pri živalih in dosledno izločanje tuberkuloznih govedi pa je temelj za uspešno in dokončno izkoreninjenje tuberkuloze. Z odredbo Republiške veterinarske uprave je bila za leti 1974 in 1975 tudi za območje občine Ljubljana-Vič-Rudnik predpisana IV. splošna tuberkulinizacija govedi. Res je, da terjajo akcije zatiranja tuberkuloze precejšnja denarna sredstva od živinorejcev, ki morajo plačevati stroške tuberkulinizacij in od občinskih skupščin, ki izplačujejo odškodnino za izločena tuberkulozna goveda. Znano pa je tudi, da so redne in načrtne splošne tuberku-linizacije in dosledno izločanje bolnih živali najcenejše ter najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje širjenja tuberkuloze in njeno izkoreninjenje. JOŽEPREVORČNIK, VETERINARSKI ZAVOD SRS Koliko je polna shramba? - O tem, kako so, ali pa bodo, občani napolnili svoje shrambe, smo spraševali v naši anketi. MARJETA ROJC, VVZ „Malči Belič**: Krompir sem nabavila, ja. Imam svojega kmeta, pri katerem ga kupujem že nekaj let. Zato imam malce popusta. Letos sem ga kupila štiristo kilogramov. Tu v vrtcu bomo oktobra naročili jabolka. To bo priskrbel sindikat. Stopetdeset kilogramov jih bom vzela. Kdo jih bo pojedel? Saj nas je osem pri hiši! Midva z možem, pa šest otrok. Šest punčk imava. Najmlajša je šla v prvi razred osnovne šole,, najstarejša pa v prvi letnik srednje veterinarske šole. Za ozimnico bom naročila še vloženo sadje in zelenjavo v tovarni v Kamniku. Običajno sem sama vlagala, a letos mi je zmanjkalo časa. V tovarni pa pride nekaj ceneje kot v trgovini. FRANC ŽAGAR, tajnik in STANE BOH, predsednik sindikalne podružnice v Utensiliji (fotografirati se nista pustila, pa namesto njunih portretov objavljamo fotografijo tovarniškega dvorišča): Letos ne bo naš sindikat priskrbel ozimnice, ker člani delovnega kolektiva Uten-silije niso zanjo zainteresi- rani. Ze lani se ni nihče prijavil. To je posledica tega, da ima vsak drugi član našega podjetja svoj avtomobil. Precej pa je tudi polproletarcev, ki si ozimnico sami pridelajo. Drugi pa se peljejo na deželo in si priskrbijo ozimnico kar pri kmetih. Dobijo cenejše in kvalitetnejše pridelke, kot jih pa lahko mi priskrbimo prek trgovskih podjetij oziroma kmetijskih kombinatov. No, če bi se med delavci pojavilo zanimanje za ozimnico, potem jo bomo ponovno pripravljeni priskrbeti. Smo pa poskrbeli za kurjavo. Naši delavci so naročili 83,5 tone premoga. Podjetje Kurivo še ni dobavilo vsega, ker ga tudi samo ni dobilo iz rudnika Zagorje. MARIJA PLAVCAK, tajnica sindikalne podružnice v Angori: Za ozimnico smo nabavili jabolka, Etine konzerve in premog. Cena bo verjetno nekohko nižja, kot bi sicer bila, ker bo del denarja prispeval sindikat. Socialno pomoč so dobile matere samohranilke v enkratnem znesku okrog 50 starih tisočakov. Podjetja nam precej ponujajo ozimnico, vsi nimajo enakih cen. Naša naloga je, da izberemo najbolj ugodne ponudbe, zatem zberemo prijave zainteresiranih in blago naročimo. Moram reči, da je v Angori že vseskozi precejšnje zanimanje za ozimnico. STANE MOŠKON, predsednik sindikalne podružnice v Iliriji: Nabavili bomo jabolka, hruške in Etine konzerve. Dobili smo ogromno ponudb za ozimnico. Lani smo priskrbeli 15 ton jabolk, letos pa jih bomo kupili še enkrat več. S prodajalcem se bomo skušali dogovoriti, da bi delavci lahko plačali ozimnico v treh obrokih. Podobno je bilo že lani in mislim, da bo tudi letos tako. Krompirja ne bomo nabavljali. Pri nas je precej zaposlenih, ki imajo doma kos zemlje, tako da krompir sami pridelajo. Tudi paprike so na trgu zdaj dovolj poceni. Že vsa leta nabavljamo tudi kurivo, ki ga je možno odplačati v obrokih. Precejšen problem pa predstavlja shranjevanje ozimnice. Mnogi nimajo'primernih shramb, tako da sadje v njih ne ostane zdravo skozi vso zimo. Tako bi bilo idealno, če bi ljudje lahko nabavljali ozimnico jeseni, pa še enkrat proti spomladi. Vendar tudi podjetja nimajo na voljo skladišč in so zato zainteresirana ozimnico prodati čim-prej. ANICA AMBROŽ, poslo-vodkinja Mercatorjeve prodajalne na Tržaški 46: Uprava nam vsako leto priskrbi po nižji ceni krompir in jabolka. To ozimnico tudi prodajamo po isti ceni jo lahko kupimo tudi zaposleni. Ne, mi nimamo nobenega posebnega popusta. Po- navadi smo to ozimnico dobili oktobra, verjetno bo tako tudi letos, čeprav nam zaenkrat ni še nič sporočeno. Sama ne bom kupila ne jabolk ne krompirja v svoji trgovini. Jabolka imam naročena pri kmetu, krompir pa sem pripeljala z njive mojih staršev. JOSIP IVANEC, predsednik sindikalne podružnice centralnih skladišč Volana: Prejšnja leta smo priskr-beli ozimnico po sindikalni poti, letos pa si jo bo nabavil vsak sam. Že lansko leto je bil odziv delavcev, da jim priskrbimo ozimnico, premajhen, letos pa se je še zmanjšal. Prejšnja leta je bilo tudi več časa za tovrstno delo. VLADIMIR JERMAN i i * i 5 S H v * * s s * s s * s s * s * * * s N s s * H NA POMOČ! * N S H * S * S I % S * 5 »i S »« *« H *« *i, *« '» »» •i *i »t »i % H S % Izlet gasilcev iz Podpeči Gasilsko društvo Podpeč je v nedeljo, 15. septembra 1974 organiziralo enodnevni izlet s piknikom v Trenti. Gasilcev z družinami je bilo okrog 60. Odhod je bil ob 5.15 zjutraj. Zbrali smo se sicer še precej zaspani, a že sama misel na pot nas je prebudila. Vozil nas je prijazen šofer Lojze s Kompasovim avtobusom. Pot nas je vodila preko Ljubljane, Medvod, Kranja in tiste zadnje zaspance je v Lescah prebudil čudovit sončni vzhod. Pogled na sonce kot žarečo kroglo in skupino oblakov v ozadju, je bil res enkraten. Tudi vzdušje v avtobusu se je v bori uri zelo razvnelo. Pripovedovanja šal in dogodkov iz gasilskega življenja ni in ni bilo konec. Na Jesenicah smo pomilovali Jeseničane, ki zaradi slabega zraka in plinov niti perila ne morejo sušiti na lepem vremenu. Naša prva postaja v jutranjem soncu je bila Kranjska gora. Gasilci so tu vsi vprek pokazali in dokazali, da smo „Kranjci“ in dobri gasilci. Že navsezgodaj so začeli gasiti - brez bojazni, ni bil požar v prijaznem trgu, le žeja v gasilskih dušah. To je bil tudi vzrok, da je bilo razpoloženje v avtobusu še prijetnejše. Iz Kranjske gore smo zavili na Vršič. Tistih 24 zavojev na makadamski cesti smo prevozili v šalah in seveda v opazovanju bližnjih in daljnih špičakov v Julijskih Alpah. Med potjo smo si še ogledali spomenik ruskih ujetnikov. Na koncu 24. zavoja in na višini 2332 m nadmorske višine se je prikazal Vršič v soncu, svežem zraku in v poplavi turistov iz bližnje Avstrije in še več iz Italije. Tu smo naredili nekaj posnetkov, si kupili nekaj spominkov in pot nas je kar sama peljala v Tičaijev dom. V domu je bilo zelo živahno in pravo planinsko vzdušje. Srečali smo nekaj planincev, ki tu končujejo planinsko transverzalo. Planinsko razpoloženje in lepota naših vrhov nas je tako navdušila, da nas je veliko sklenilo, da se včlanimo v planinsko društvo in začnemo križariti po naših planinah. Postanek na Vršiču je bil veijetno za marsikoga prekratek, vendar - pred nami je bila še dolga pot. Po vijugasti cesti smo se mimo spomenika Juliusa Kugyja očeta Julijskih Alp, spustili v Trento, si ogledali izvir Soče in si poiskali lokacijo za piknik. Kmalu so ob spretnih Mihovih in Francijevih rokah zadišali prvi čevapčiči. In ker smo Kranjci, smo vse zalili še z dobrim vinom. Sonce se nam je vsekozi smejalo in nebo je bilo brez oblakov. Za zabavo je poskrbel tudi gasilski podmladek s padcem enega izmed njih v hladno Sočo. Okrog druge ure smo odšli iz Trente in preko Bovca, Kobarida in Anhovega pristali v Novi Gorici. Seveda smo si med potjo ogledali precej primorskih hramov založenih s pijačami. Preko Branika in Štanjela smo pred Postojno zavili na avto cesto in s tem smo bili praktično že doma. MARIČKA JARC Kombi pred sodiščem Te dni gasilci vasi Skrilje, ki sodi h krajevni skupnosti Golo, ne razmišljajo le o tem, kako bodo odslej, ko imajo svoj kombi, lahko še bolj učinkovito posredovali, če bo treba, marveč si tudi hladijo jezo na carinske organe. Prebivalci Škrilja, ki so na začasnem delu v tujini, so sklenili, da bodo svojim gasilcem podarili kombi. To svojo namero so sporočili škriljskemu gasilskemu društvu in gasilcem so ob novici kar srca poskočila. Pri republiški gasilski zvezi so povprašali, kako bo z uvozom, pa so jih napotili k republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo. Tam so povedali, da lahko uvozijo kombi, ne da bi plačali carino, saj bodo vozilo uporabljali v socialne namene. Ali je potrebno pripovedovati, kako so bili škriljski gasilci srečni? Potem so zdomci poslali darilno pismo, za njim še kombi. Pa sc je pričelo zapletati. Kombi je prišel na carino lanskega 10. septembra. Tam so dejali, daje za kombi treba plačati carino. Kako, če so pa na republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo rekli, da smo carine prosti, so se spraševali gasilci? Daje zakon tak, da morajo plačati carino, so vztrajali cariniki. No, tudi gasilci se najprej prepričajo, če morajo kaj dati iz žepa, preden dajo. To, da so jim cariniki rekli, da gasilsko društvo ni organizacija socialnega pomena, so sprejeli z dvomom. Šli so na republiški izvršni svet, pa na pravobranilstvo — oboji so menili, da cariniki nimajo prav. Medtem pa je kombi čakal na carini. Trikrat bi bili škriljski gasilci lahko s kombijem posredovali pri gašenju, pa je kombi mirno čakal drugje na razplet svoje usode. Cariniki so vztrajali na svojem stališču in gasilci so plačali 15.769,45 din carine za kombi. Tako so ga lahko letošnjega 6. avgusta odpeljali s carinskega dvorišča. O tem, ali so gasilci res dolžni plačati carino, pa so medtem razmišljali pravniki, nazadnje že pri Vrhovnem sodišču v Beogradu. Letošnjega 15. septembra so gasilci proslavili novo pomembno pridobitev — kombi. Pet dni kasneje je na njihov naslov prišlo pismo Vrhovnega sodišča. V njem piše, da so gasilci oproščeni plačevanje carine za kombi in jim morajo carinski organi na podlagi tega dokumenta vrniti že plačano carino. Tajnik gasilskega društva Justin Peček, ki je za kombi storil največ poti, nam je povedal, da bodo denar, ki jim ga bo vrnila carinska uprava, zdaj porabili za popravilo gasilskega doma. Sedanji dom je bil zgrajen v prvih dveh povojnih letih, na mestu prejšnjega, zgrajenega 1928. leta, ki pa je bil med vojno porušen. Med vojno so Italijani odpeljali tudi gasilsko orodje. Po vojni so škriljski gasilci počasi nabavljali orodje, leta 1952 so kupili motorno brizgalno z dotacijo, ki jim jo je dala gasilska zveza. Leta 1963 so dobili gasilski prapor, šest let kasneje pa novo motorno brizgalno, saj stare niso mogli več uporabljati, ker zanjo ni bilo rezervnih delov. Gasilsko društvo Skrilje šteje 102 člana, od tega 22 operativnih članov. Za sedanjo obnovo doma so si zagotovili tudi denarno pomoč nekaterih organizacij združenega dela. VLADIMIR JERMAN IjillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII111! m« * * * 4 4 4 *4 \ 4 '4 4 4 4 4 '4 I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 ^4 4 4 4 4 4 4 4 ; 4 4 s / 4 4 4 4 4 4 4 4 i i 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 5 / Nov asfalt na Kraški in Barjanski ulici Ignac Kavčič-70-letnik Ko je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik leta 1972 pozvala krajevne skupnosti, naj stanovalci posameznih ulic s samoprispevkom omogočijo asfaltiranje svojih ulic, je komisija za gradbene in komunalne zadeve izdelala poseben načrt in program del za asfaltiranje maka-damskUi ulic v KS Kolezija. Krajevna skupnost je nato pozvala vse stanovalce prizadetih ulic, da naj zberejo 40 % sredstev za asfaltiranje. Pri nekaterih prebivalcih smo naleteli na veliko razumevanje, pri drugih pa na očiten odpor. Odpor posameznikov je bil tudi glavni razlog, da leta 1972 in 1973 nismo uspeli izvesti programa del v Koleziji. Ko pa so stanovalci le uvideli, da v drugih krajevnih skupnostih in občinah ljudje veliko gradijo s samoprispevkom, so tudi stanovalci Kraške in Barjanske ulice leta 1973 zbrali namenska sredstva za asfaltiranje svojih ulic. Po dopolnitvi načrtov, soglasij itd. je letos julija meseca začelo Komunalno podjetje Vič z deli na terenu. Delo je izvajala skupina delavcev pod neposrednim vodstvom Bojane Rus ter delovodjem Francem Pavlinom, ki si je zelo prizadeval za čimboljšo izvedbo del. Vse delo in propagando je vodil ulični svet v sestavi: predsednica Vera Arnič, Marička Stanič in Milan Jeršin. 26. avgusta pa so se zbrali vsi delavci in stanovalci k slavnostni otvoritvi asfaltiranih cest Kraške in Barjanske ulice. Skupščino občine Ljubljana Vič Rudnik je zastopal načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve Jože Lekšan, Komunalno podjetje Vič pa direktor Viktor Čeč. Po priložnostnem nagovoru Milana Jeršina je delovodja Pavlin prerezal vrvico ob veselem ploskanju vseh navzo-čili. Po zahvalnem nagovoru delavcem je ulični svet priredil delavcem, gostom in stanovalcem zakusko. Ob zaključku so ugotovili, da bo treba z akcijo nadaljevati še v sosednjih ulicah, predvsem pa v Soški in Rezijanski ulici, ki imata še vedno precej prometa zaradi dovoza otrok k varstveni ustanovi in gradnje stanovanjskega naselja „Festival“. Tako so prvi ulični sveti v krajevni skupnosti zaživeli, uveljavili in pokazali vso upravičenost izvolitve. SZDL Kolezija pa mora z akcijo in zadolžitvijo uličnih svetov nadaljevati, da bodo tako stanovalci vse svoje probleme reševali sami, kakor je to zapisano v novi ustavi. CIRIL STANIČ Krajevne vesti Že ob rojstvu mu je bilo usojeno, da njegova življenj-| ska pot ne bo postlana z rožicami. In tako se je tudi | zgodilo. Rodil sc je 13. julija 1904 na Vrhniki. Že kot deček je moral od doma za kruhom. Delal je | kot delavec v Ljubljanskih opekarnah in Tobačni tovarni. = Na Brdu si je zgradil družinsko hišo, ustvaril družino irf I končno dobil stalno službo v Tobačni tovarni. Z ustanovitvijo OF in zasedbo naše domovine po oku-= patoiju se je Ignac Kavčič kot zaveden Slovenec takoj i vključil v aktivno delo OF. Že leta 1939 pa je postal tudi i član komunistične partije. Njegovo delo in delo ostalih i tovarišev na Brdu » OF je prišlo na uho tudi okupatorju. | V noči 19. novembra 1941 je bila aretirana na Brdu večja | skupina napredne mladine med njimi tudi tov. Nace. Na | velikem zloglasnem procesu, ki so ga Italijani inscenirali | na ljubljanskem sodišču, je bil tov. Nace obsojen na pet-| letno konfinacijo v Italijo. Tudi v internaciji je postal | aktiven pobornik za osvoboditev slovenske zemlje. Ko se je po kapitualciji Italije vrnil, je našel doma po-| žgan dom. Zopet se je takoj vključil v delo NOB in vse- = skozi aktivno sodeloval z naprednimi silami na Brdu inv | Tobačni tovarni. Vključil se je v obnovo požgane vasi | Brdo. Čeprav sam potreben pomoči, je bil vedno med i prvimi v vseh akcijah za pomoč in obnovo domovine. Težko bi po tolikih letih našteval, v katerih odborih, | svetih in organizacijah je aktivno deloval tov. Nace. Naj | samo omenim njegovo aktivno delo v sindikatih, v organi-| zaciji Zveze komunistov, v stanovanjski in kasneje kra- | jevni skupnosti Brdo, gasilskem društvu, pri društvu | Sadjar in vrtnar, itd. Vse do njegove upokojitve so mu i bile v Tobačni tovarni poverjene odgovorne naloge, prav | tako pa tudi v družbenopolitičnih organizacijah v občin-§ skem, okrajnem in republiškem merilu. Po upokojitvi je njegovo delo usmerjeno na terenu, I predvsem na področju komunalnega gospodarstva. Kot i predsednik komunalnb-gradbene komisije si z voljo in zali vestjo prizadeva za urejevanje cest, elektrifikacijo in kana-i lizacijo, saj ta postaja na Brdu že pereč problem. Pover- | jena mu je bila naloga pri graditvi vodovoda na Brdu kot | tudi dograditev doma družbenih organizacij, prav sedaj pa | pomaga pri izgradnji in urejevanju vzgojnovarstvenega z.a-| voda na Brdu. Tudi danes, kljub visokemu jubileju, je tovarišu Nacetu § poverjeno predsedstvo krajevnega odbora Zveze borcev, i še vedno je aktiven član vseh družbenopolitičnih organi-| zacij in društev na Brdu, kar potrjuje tudi z. dejanji. Mi vsi, ki ga poznamo, želirfio našemu jubilantu, da v | krogu svoje družine in prijateljev preživlja v jeseni svojega | življenja lepše dneve, kot jih je imel v svoji mladosti. Se na mnoga leta, tovariš Nace! J. ČERTANC imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i>i||,|l< Delovni uspeh krajevne skupnosti Kako do denarja? Z dotacijo skupščine občine Vič-Rudnik in zbranimi sredstvi občanov KS Brdo je .KS pristopila k elektrifikaciji cestnega omrežja na Podutiku. Sklenila je pogodbo s podjetjem „Javna razsvetljava" za napeljavo električnega omrežja od Doma Bokalce Griča po Korcninovi ulici in Poti za Brdom. Na tej preko 2500 m dolgi trasi je bilo potrebno 32 drogov, namestili pa so 12 svetlobnih teles. Za vsa ta dela je krajevna skupnost Brdo porabila od zbranih sredstev približno pet starih milijonov. Skupščina občine Vič pa je prispevala h gradnji tega omrežja dva stara milijona. Dolžni smo zahvalo podjetju „Javna razsvetljava", ki je izvršilo delo v zelo kratkem času. Že v drugi polovici meseca septembra so bile do sedaj temne ulice osvetljene. Tako je bila dolgoletna želja občanov tega območja krajevne skupnosti letos uresničena. Krajevna skupnost bi seveda rada ugodila tudi občanom na skrajni meji KS po cesti do opekarne „1ND0P", vendar so bila njena sredstva za letos preskromna. Krajevna skupnost je tako s skupnimi napori vseh družbenopolitičnih organizacij na Brdu dosegla nov delovni uspeh. JERNEJ ČERTANC Nova ustava predvideva, da se bodo KS financirale tudi s fj močjo sredstev delovnih organizacij, ki so na področju dolo^C krajevne skupnosti. To pa seveda ni povsod izvedljivo. Predsedn KS Notranje Gorice Ivan Selan je zaskrbljen: „Kaj bo pa z naifl*’ nimamo nobene tovarne? Kako bomo mi reševali vprašanje ("'"i tiranja KS? Nimamo podjetij in torej tudi denarja ne bo. bilo treba urediti. Iz naše KS se vozi na delo v druge KS, ki tovarne, okoli 300 delavcev. Te tovarne bi morale dati potem tudi nam, saj njihovi delavci živijo tukaj. Del dohodka indus* f < naj gre tja, kjer delavec živi. jp 1 Ker so delavci iz določene KS, v tem primeru naše, razdroblf torej zaposleni po različnih tovarnah, naj bi se pri občinskih sk3c ščinah zbirala določena sredstva za tiste KS, ki nimajo tovarn-tako bomo lahko rešili vprašanje financiranja tudi za našo krajeV sfu skupnost. flo Perejo ponoči Gasilci skupaj z mladinci Razvoj mehanizacije zahteva tudi v Notranjih Goricah elektrifikacijo. Sedaj morajo prati ponoči, ker je podnevi tok Vrsta strnirn/ nnrlnpvi snlnh HpIiiip kr*r ni Hr»vnli elcK”. ji Obnova gasilskega doma v Tomišlju je že nekaj let prava nuja. Člani gasilskega društva so bili premalo zainteresirani za obnovo. Zato je vse ostajalo po starem. Da bi dom končno le začeli obnavljati, so sedaj sklenili, da bodo pri obnovi doma sodelovali mladinci in gasilci. Tako bodo s skupno akcijo rešili ta problem, kije spet eden izmed mnogih, ki dokazujejo, kako v Tomišlju ljudje niso pripravljeni delati. Mladinci in gasilci bodo v gasilskem domu uredili novo ostrešje in dvorano. Denar za to investicijo je že zagotovljen. Zato v Tomišlju hitijo, da bi z gradnjo začeli čim prej, sicer bodo zaradi naraščanja cen potrebna dodatna sredstva za obnovo. Vrednost gradnje bo okoli 100.000 dinarjev. V obnovo bodo vložili le 40 tisočakov, ker bodo člani gasilskega društva in mladinskega aktiva naredili precej prostovoljno - z udarniškim delom. Prebivalci bodo podarili za gradnjo potrebni les. Za KS Tomišelj je obnova doma ogromna investicija, saj so denar zbrali tako, da so dali vsa sredstva KS iz lanskega in letošnjega leta za to obnovo. Tomišelj bo poslednja vas v tej KS, kjer bodo uredili sodoben gasilski dom. Vse ostale vasi so domove že preuredile prej z denarjem, ki ga je dala KS Tomišelj. Prebivalci ostalih vasi so pri obnavljanju vložili tudi veliko lastnega prostovoljnega dela. eicKintucacijo. aeuaj morajo prati ponoči, ker je podnevi m*' ^ šibek. Vrsta strojev podnevi sploh ne deluje, ker ni dovolj el^ ^i 300 hiš s 1300 prebivalci ima eno trafo postajo, kar je ocH0 v premalo, čeprav so pred leti računali, da bo ta trafo postaja 1 1 stila potrebam za več desetletij. Ker je sedaj že prešibka, se D .1 morali lotiti gradnje nove trafo postaje pa tudi sicer na!neri, izboljšati oskrbo z električno energijo. Prihranek pri pokopališču V Notranjih Goricah so uredili novo pokopališče oziroma čali staro. Zgradili so tudi novo mrliško vežico. Staro pokop3'.^ je bilo že povsem premajhno, tako da ni bilo prostora niti za K j več. Novo pokopališče naj bi veljalo po načrtu 360.000, vd1 ^j v resnici stalo le 250.000. Prihranek v primerjavi s predračun1^ posledica velikega angažiranja občanov, ki so mnogo dela op prostovoljno. Zlatoporočenca v Laporja^ V Laporjah pri Turjaku sta proslavila petdeset let skup1’ st»L) Ijenjske poti zakonca Ana in Ivan Rotar. Vaščani pravijo-bila tega dne oba še posebej srečna in vesela. Kot da sta p0' uua ivga vuit uua ac puacucj m g g 1 ui 111 vcacia. i\.ui uu r . | da nosita oba že svoj osmi križ in da je življenje terjalo 0 Tomišelj brez kadrov veliko znojnega dela in samoodpovedi. Njuna domačija o' .^iJ pa vendar sta na njej vzgojila šest otrok. Domača zemU^.č. KS Tomišelj ima velike težave s kadri. Ta KS je ena najmanjših v občini in je zato težko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati. To ima za posledico, da se nekatere stvari ne rešujejo. Vsi so sicer pripravljeni govoriti, dela pa jih je malo. Predsednik KS Tomišelj Jože Modic pravi: „Mnogi so postali po domače povedano zelo „komot“. Ne ljubi se jim sodelovati Zato imamo pri sestavljanju različnih organov vedno težave. Vprašanje je, kdo bo delal, če bomo starejši popustili. Ljudje bi se morali končno zavedati, da jim vse ne bo padalo samo izpod neba, ampak, da je treba delati, če hočemo kaj imeti. Če bi več delali, več sitnarili, bi bilo gotovo tudi z našim: cestami drugače. Tega bi se morali zavedati." pa vendar sta na njej vzgojila sest iimm. uumaca jj)o preskopo rezala kruh in so šli tja, kjer jim je življenje o00 ^ možnosti. A na svoja starša niso pozabili. Radi ju obi^^j.^N il' ‘ 1 veda so se vsi zbrali tudi na njuni zlati poroki. Pa ne le otf! vas je tistega dne slavila z zlatoporočencema. Vsi so s tiso Ivanu in Ani, voščili so jima še mnogo srečnih in zdravili ‘e ^ tiini^ Ko smo nekaj kasneje obiskali zlatoporočenca, smo oju' en«TOtj našli zaklenjeno. Sorodnica je pojasnila, da sta šla 0,1's^arI)il3 izmed svojih otrok nekje nad Ljubljano. Da pa sc bosta v ^|iJ ^ pred večerom, saj ji nista nič naročila, naj nahrani živio ’ jg p |jt ^ potreben boljši dokaz, kako sta Ana in Ivan, kljub le1011 ’ močeh. i Tomaž Ogrin Tokrat smo za gosta rubrike ..Predstavljamo vam" izbrali njudega kemika, predsednika 10 HKS občine Vič-Rudnik, To-maža Ogrina. Poiskala sem ga na institutu Jožef Stefan, kjer dela na odseku kemio flora pri prof. Plevniku in ga najprej vprašala o njegovi funkciji pnTTKS. , - Glavna naloga IO TTKS je Kvedba sprejetih sklepov, kijih sprejmejo občani preko konfe-tenc in skupščine, priprava predračuna za naslednje leto ter predlog programa in izpolnjeva-n^eposrednih zahtev ljudi iz Vi ste športnik, včasih ste pla-,, Pli^PK Ljubljana. Ali so vsi člani TTKS športniki? sploh ne. Mnogi so pri-ni !Z in krajevnih skup- TU l" Piso riivši športniki. Mi-j™1.’ ria je to zelo pozitivno, saj ■najo drugačen pogled na pro-ble"je kot pa športniki, šport S? E vec*no ukvaijate s i,.~ Seveda, vendar le za re-niniC^°‘ ^pliko hodim v plane, sodelujem v turnem smu-, PJU> seveda pa sem ostal zvest dat' P.lavanju- Moram pa pove-m i1’ ria mi za šport ostane zelo nin ° i.asP’ vendar je v današ-1 m življenju rekreacija nujno L tudTža^o0 jC PaČ trCba najU vaše želje? kun ^re(^vsem napredek telesne da t,Urc' 9a' resnično si želim, vili 1 V na^ oričini hitreje odpra-2a,„Zaostal°st v telesni kulturi, vati m°ramo pospešeno deleča,.,’, Z2 ^ar možnosti v zadnjem obstajajo^ saj je vloga TTKS diliPn21ana- Želim si, da bi zgra-šnrirtveč pokritih objektov za kar m rekreacijo, saj podjetja naPrej sprašujejo, kje bi do- bila prostore za rekreacijo svojih delavcev. Živimo pač v takem podnebju, da se pozimi v naravi ne moremo ukvaijati z ničemer, razen s smučanjem. Pa tudi smučanje ni dostopno vsakomur, nekaterim zaradi sredstev, drugim zaradi časa, saj so smučišča dokaj oddaljena od Ljubljane in če hoče človek na smučanje v popoldanskem času po opravljenem delu, ima verjetno od smučanja le malo koristi. Zelo dobro je, da organiziramo smučarske in j šp°rt plavalne tečaje za otroke. Seveda pa iz tega izhajajo številni problemi. Največji je vsekakor problem strokovnega kadra, ki ga primanjkuje na vseh športnih področjih. Menim, da je vzrok temu neurejen položaj strokovnega delavca; večina športnih delavcev je amaterskih, ki si kljub svoji službi zelo prizadevajo, vendar pa vsega svojega prostega časa le ne morejo posvetiti športnemu delovanju. SONJA VERSTOVŠEK I Ustava v POLHOVEM GRADCU kult sobot°, 21. septembra, sov Gradmem riomu v Polhovem fnt,. °riprli razstavo športne ,‘^nje. Poleg tega je bila kat1 rtriadinska konferenca, na sv0?rt so mladinci predstavili ni J delovni program za prihod-on>i° ■ Po teJ otvoritvi so ,*ai« turi< razgovor o kul-tičU? Žj°rtm 'rt družbenopoli-dejavnosti na tem ob- močju. Celoten, kulturni program pa je popestril pevski zbor tz Brezovice. To prireditev je organizirala komisija za vzgojo in izobraževanje pri KS Polhov Gradec. Med številnimi gosti, ki so se je udeležili, je bil tudi predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana Dagmar Šuster. ANDREJA ŽNUDERL M i^AMizni tenis f redvsem z mladimi oe gjou dir hamizn mesec in startala bo letošnja sezona igralcev bele žogice »Rnj b0 v e^a tenisa. Poleg raznovrstnih turnirjev in drugih tekmo-upoško kJredišCu pozornosti vsekakor zvezna liga, kjer čaka tako j#08ta žensko vrsto Olimpije težka preizkušnja, kajti obe vrsti 9firniacija n? Pomlajeni - letošnja sezona naj bi bila torej polna 110 zamen « dih igralk in igralcev Olimpije, ki bodo skušali uspeš-Pooigi Jatl svoje starejše predhodnike, imo, kako so potekale priprave! »m rnoec'11" m ricer z ,,nabi-iff dnehJul>ja v LJinw^mpria začela že so nato a reprezen-Mo- kflito i Se je tri* •Jub*jarti. Po sedrr U^iS^rtadaljcval.kjer ^ ; drug; p!^ ^ Priprave r» ^ Tla — T iv*vr- z. v rvt 11 žan v^rtirajo pa re<1''°. vsak Trnovem pros,oril' TV D Parti- fe^rtS/rV6 Vodil prvi trcner ških ter 3. do 4. mesto pri ženski vrsti, če pa bi dosegli kaj več, bi bil to že lep uspeh. Do začetka prvenstva bosta obe vrsti odigrali več prijateljskih srečanj, moški z Mariborom, ženske pa - zagrebškima ekipama Mladostjo in *■ 'i L N. ŠOŠTARIČ Iz šolskih športnih društev Moderno opremljena telovadnica na Dobrovi V novo dograjeni šoli v Dobrovi so z začetkom pouka pričeli tudi z izvenšolskimi dejavnostmi. V novo zgrajeni šolski stavbi so vse interesne skupine našle svoj prostor za normalno delo. V moderno opremljeni novi telovadnici je svoj delovni prostor našlo tudi šolsko športno društvo. Ker se je pouk ravnokar pričel, delo še ni tekoče steklo, vendar imajo že izdelan načrt dela z učenci. Šolsko športno društvo posveča veliko pozornosti košarki in pa splošni telesni vzgoji. Pri košarki stremijo za čim boljšimi uspehi na medobčinskih tekmovanjih, ki se jih redno udeležujejo. Splošno telesno vzgojo pa želijo čimbolj razširiti med učence. Tu ne gle- dajo na tekmovalne uspehe, ampak na čim večjo množično rekreativno dejavnost. Za normalno delo nimajo težav z finančnimi sredstvi in tudi število ur, ko je telovadnica prazna, je zadostno. Športne dejavnosti so po urniku vedno na koncu pouka, tako, da učenci vmes hodijo domov na kosilo. Delo šolskega športnega društva vodi profesor telesne vzgoje Niko Vengar, ki je z delovnimi pogoji zadovoljen. Za še bolj popolno in uspešnejše delo bi nujno potrebovali zunanja igrišča, ki jili ob novi šoli še ni. To je tudi edina ovira za še večji razmah športnega društva v Dobrovi. M. POTOČNIK Finančne težave ŠŠD Bičevje Osnovna šola Bičevje je v letošnjem letu pristopila k še bolj smotrni in dosledni realizaciji stališč SZDL in sekretariata CK ZKS o realizaciji telesnokultume dejavnosti na šoli. S prizadevanjem učiteljev telesne vzgoje na šoli in zunanjih strokovnih delavcev so uspeli zajeti izjemno število otrok v naslednjih dejavnostih; gimnastična šola, ritmika, gimnastika, atletika, namizni tenis, košarka, strelstvo, perjanica, košarka. Glede na to, da imajo zelo ugodne pogoje kar se tiče objektov in strokovnega kadra, si prizadevajo storiti kar največ, da bi zastavljeno delo čimbolje realizirali Pri tem delu pa jih močno omejujejo finančne težave. Težave imajo tudi s prostorom, saj bi za normalno delo potrebovali telovadnico 51 ur tedensko, imajo pa jo samo 18 ur. Učence so pritegnili v športne dejavnosti z anketo. Vsak učenec je prejel anketno polo, na katero je vpisal, v katerem krožku bi rad sodeloval. V športne krožke vključujejo učence od 1. do 8. razreda. Tako je opazno sistematično delo pri doseženih rezultatih, ki so jih učenci dosegli na raznih občinskih in medobčinskih tekmovanjih. Po doseženih uspehih je ŠŠD osnovne šole Bičevje na L mestu med osnovnimi šolami naše občine. Največ zaslug ima vodja aktiva učiteljev telesne vzgoje Nada Šiftar-Petrovič, ki s svojimi sodelavci usmerja in vodi učence pri delu. Za svoje delo imajo telovadnico na razpolago v popoldanskih urah. Telovadnica je sodobno opremljena z raznolikimi športnimi rekviziti, sanitarijami, tuši in garderobo. Zunanja igrišča pa imajo na razpolago v športnem parku ,;Svoboda“, ki je v neposredni bližini šole. Pri tako dobrih delovnih pogojih bi svojo dejavnost lahko še razširili, če bi ugodili prošnji šole za povečanje sredstev za interesne dejavnosti. Skupni interes občanov in šole je, da bi bila telesna kultura dostopna vsakemu učencu, ne glede na to, kakšen socialni položaj imajo njihovi starši oz. kakšne telesne sposobnosti imajo. M. POTOČ''NI K KOŠARKA Trnovčani ne izpadejo?! Letošnja tekmovalna sezona najboljših slovenskih moštev v 1. A košarkarski ligi gre h koncu. Dobili bomo novega prvaka, moštva, ki bodo morala zapustiti ligo, pa o svoji usodi ne bodo vedela vse do zaključka prve oziroma druge zvezne lige. Kaj so v svojem petem zaporednem sodelovanju v najkvalitetnejši slovenski košarkarski ligi dosegli igralci Trnovega? Prvi del prvenstva za njih vsekakor ni bil kdo ve kako uspešen. V dvanajstih tekmah so le štirikrat zmagali, osvojili osem točk in zasedli deveto mesto. Začetek je bil sicer dokaj obetaven, saj so igralci trenerja Mihe Lokarja že v 2. kolu premagali bivšega drugoligaša Kovinotehno iz Celja, vendar pa v nadaljevanju ni in ni šlo. Porazi so se kar vrstili. Polnih pet kol Trnovčani niso osvojili točk. šele zmaga proti Radenski je prinesla nekoliko boljšo igro, saj so takoj po tem nepričakovanem uspehu v Radencih premagali še neposrednega kandidata za izpad iz lige - moštvo Lesonita iz Ilirske l' k; bilo in t>to> (deVetJ° rtPrtfabljali dvakrat faova ,e v Trn^'po Preselitvi v rahat,6žave .e?1 pa so se začele ‘%v delo s riJlc znano. Ja dvo- ,|!ž' Oha,mizneto tLmnoiico lJubl- ! le . k itiril,J„tenisa ne ustreza i?ežko zv postavljenih mižali Ol&StVU botl0 za ijf rj 'ski ob Ko smo pred leti speljali javni avtobusni promet v Trnovo, smo vsi resno računali, da bomo v kratkem času podaljšali Titovo oziroma Gorupovo ulico naravnost v podaljšku prek Gradaščice v Trnovo, Kolezijo, Murgle in v naselja proti Barju. Žal se to še ni izvedlo ter se čaka na gradnjo v okviru sedaj obravnavanega desetletnega razvoja in gradnje mestne cestne mreže ter mestne obvoznice. Vsekakor bo potekal še nekaj let javni in ves ostali promet v ovinku prek Finžgaijeve in Riharjeve ulice v Trnovo. Tudi ob zaporah Aškerčeve in Cojzove ceste zaradi festivalnih prireditev v Križankah, moramo ves promet proti Dolenjski skoraj nasilno okreniti po Finžgarjev! ulici in naprej proti Gradaški ulici. Na terenu pa so posebno ob nočnih urah zelo velike težave z vozniki, predvsem še s turisti. Ravno zaradi tega pa se bojim, da bo zapeljal kak avtomobil ali celo avtobus iz Goru-pove ulice naravnost v Gra-daščico, ki je pod križiščem v globini ca 7—8 m. Zato prosim, da se po presoji mestnega prometnega urada takoj namesti na koncu Gorupove ulice dvojno odbojno ograjo. Urediti je treba boljšo razsvetljavo, odrediti zmanjšanje brzine na 20 km porezati leseno ograjo ob zavoju v Finžgatjevo ulico in prepovedati parkiranje avtomobilov na asfaltnem hodniku za pešce, ki ga tako vedno zagleda v zrcalu, pa čeravno je vozišče prosto. Prosim še ostale občane, da predlagajo boljšo ureditev tega križišča, na katerem je že zdrselo nekaj vozil skozi živo mejo proti Gradaščici. CIRIL STANIČ Mercato Manjka trafo postaja V KS Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Podpeč in Brezovica sedaj zaključujejo gradnjo vodovoda, pri kateri so sooelovale vse štiri KS. Za skupno akcijo so se odločili, ker so želeli zgraditi 6 km dolg vodovod, ki je pomemben za vse štiri KS. Vodovod so gradili tri leta. Gradbena dela so sedaj vredna okoli dva milijona. Občani so pri gradnji sodelovali s prostovoljnim delom, posebej pri zasipavanju. Prebivalci so sami opravili okoli 1100 ur prostovoljnega dela. Občani pa niso sodelovali pri gradnji vodovoda le z udarniškim delom, temveč tudi z denarjem. Dvakrat so se odločili za samoprispevek. V denarju so občani prispevali 70.000 dinarjev, KS Notranje Gorice pa je primaknila še 60 tisočakov. Gradnja je potekala v treh etapah. V prvi etapi so zgradili vodovod od Podpeči do Notranjih Goric, v drugi etapi pa rezervoar in vodovod do Vnanjih Goric. V tretji etapi pa so sedaj dela zaključili s tem, da so vodovod napeljali še izven Notranjih Goric. Trenutno,manjka le še trato postaja. Zanjo potrebujejo 150.000 dinarjev. Trafo postajo bodo morali postaviti ob pre-črpovališču, ker zahteva večji motor pri prečrpovališču močnejši tok. Močnejšega toka sedanje omrežje, z obstoječo trafo postajo, ne more dajati. Gradnja vodovoda je bila bistveno težja zaradi posebnosti barjanskega terena. Vsa dela so morali opraviti čim hitreje in posamezno etapo naenkrat, ker poteka vodovod po barju, ki je za taka dela izredno težaven teren. Kljub temu novemu vodovodu pa je še vedno ostal del Ple-ševice brez vode. M. D. COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE org +1 COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE +1 ILIRIJA LjubU COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE +1 - ■