Aktualno Ptuj • Kadrovske težave Kurentove hiše še vedno nerešene O Stran 2 Podjetništvo Podravje • Miroslav Kosi: »Slovenskega sladkorja ni!« LADK H < ^•"SLADKOR I 1 • & r t • jEu KRISTALNI t «ss» í má* I Neto 1 _2_ O Stran 8 s 1 i Štajerski Ptuj, torek, 25. julija 2023 Letnik LXXVI • št. 58 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Haloze • Število rojstev lani krepko pod povprečjem O Stran 4 V središču Ormož • »Šušlja se marsikaj, a konkretnega ni še nič« O Stran 7 Podjetništvo Majšperk • Direktorica Valerija se loti vsakega dela O Stran 9 Ljudje in dogodki Cirkulane • Anita ohranila skoraj 200 let staro domačijo v Slatini O Stran 11 Kronika Podravje • Pepela pokojnika ni nujno raztrositi le na pokopališču O Stran 24 Kidričevo • Green lake brez usmerjevalnih tabel, težave tudi s smetmi Projekt o(b)stal v gramozu Občina Kidričevo je z optimističnimi napovedmi pred več leti začela oživljanje gramoznice Pleterje, kjer naj bi ob vodi nastal športno-turistični kompleks, podoben, kot jih imajo Avstrijci. Očitno pa so spregledali dejstvo, da v isti gramoznici črpajo gramoz, za kar imajo podjetja še desetletja veljavne koncesije. Več na strani 3. Zastrupitve z gobami Najbolj nevarno, ko se simptomi po osmih urah ■ > Domovi upokojencev • Spet višje cene, dodatki oskrbo še podražijo ZDRAVJE IZ neokrnjene narave Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja Foto: CG 18 Štajerski Na sceni torek • 2. julija 2023 S 1. julijem je upravljanje Kurentove hiše prevzela Mestna občina Ptuj, ki pa v tem projektu še vedno sodeluje z Zvezo društev kurentov. Slednja skrbi predvsem za vsebinski del. Za ureditev prostorov je finančno v največji meri poskrbela občina, ki je v treh letih za to naložbo namenila 180.000 evrov. Dobro zastavljen projekt pa ima vse od zagona pomanjkljivost, povezano predvsem s kadrom, ki bi moral skrbeti za odprta vrata in vodenje turistov. Pravzaprav gre za pričakovane težave, saj je bilo nemogoče računati na to, da bi dolgoročno lahko delovali zgolj na bazi prostovoljstva. Tako pomembna promocijska točka mesta ne more biti odvisna zgolj od dobre volje posameznikov, ki svoj čas namenjajo prodaji vstopnic in predstavitvi vsebin. Preigravali različne scenarije Doslej so v Kurentovi hiši prostovoljno delali zgolj člani Zveze društev kurentov (ZDK), najaktivneje šest ljudi. Na občini so sicer že nekaj tednov po odprtju objekta priznali, da se srečujejo z izzivi zagotavljanja prisotnosti, preigravali so različne scenarije in modele, ki bi bili najprimernejši, Foto: CG Koncept Kurentove hiše je dobro zastavljen, vse od odprtja pa imajo organizacijske težave, povezane s kadrom. Upajo, da jih bodo kmalu rešili. najracionalnejši in bi omogočali čim večjo dostopnost. Na kak način bodo zadeve uredili v prihodnje, še ni znano. Zaposlitev še ne načrtujejo, trenutno si pomagajo s študenti. "Glede na pomembnost projekta, ki se dokazuje tudi z obiskom, si želimo še izboljšati delovanje Kurentove hiše, kar pa lahko dosežemo le ob pomoči MO Ptuj in njenih strokovnih služb ter zavodov," pravi predsednik ZDK Aleš Ivančič in dodaja, da Kurentova hiša postaja del turistične ponudbe mesta. Skupaj z občino in Zavodom za turizem pa načrtujejo, da bodo v prihodnje še izdatneje skrbeli za promocijo nesnovne dediščine mesta in okolice. Vloga Zveze in predsednika Ivančiča v tem projektu je zelo pomembna. V ta produkt so vložili veliko časa in energije. Aktivno sodelujejo z vsemi akterji, a brez tega, da bodo skupaj poskrbeli za kader, bo zelo težko dosegati zastavljene rezultate. Obisk je sicer dober, prodaja vstopnic že zdaj zadostuje za pokritje materialnih stroškov. Odličen koncept, slabo premišljena organizacija dela Koncept same Kurentove hiše je dobro zastavljen, digitalne interaktivne table so moderne in ponujajo povsem drugačen pogled ne le na kurenta in pustni čas, pač pa na celoletno dogajanje in možnosti raziskovanja dogodivščin, ki jih ponuja Ptuj. Kurent je na ta način, v tem prostoru končno dobil primerno mesto za prezen-tacijo vse leto. Gre pravzaprav za prve javne prostore v mestu, v katerih je na enem mestu toliko modernih tehnologij, ki obiskovalcem omogočajo doživeto izkušnjo pusta. Vsekakor gre za dobrodošlo in po- zitivno turistično pridobitev. Odpiralni čas je vsak dan (razen torka, ko je zaprto) med 12. in 18. uro, tudi ob praznikih. Redna cena za odrasle znaša sedem evrov, za dijake, študente in upokojence šest, za otroke (6-15 let) pa pet evrov. Družinska vstopnica za dva odrasla in dva otroka znaša 20 evrov. Porodne težave novoodprtih prostorov so sicer pogojno razumljive, čeprav se marsikdo sprašuje, kako to, da niso že v začetku projekta dobro razmislili o zaposlitvah oz. načinu predstavitve Kurentove hiše obiskovalcem. Tako pač prve mesece po odprtju vse bolj ali manj temelji na pro-stovoljstvu entuziastov, zato bo dejansko treba v čim krajšem času najti optimalno organizacijsko rešitev. Neuradno je sicer slišati, da bodo to iskali v sklopu skupnega "super" zavoda, ki naj bi ga na Ptuju kmalu ustanovili in pod katerega bodo združili več zavodov, ki še za zdaj delujejo samostojno. Dženana Kmetec t a Ptuj • Za odprto Kurentovo hišo zaslužni prostovoljci in študentje Kadrovske težave Kurentove hiše VI v še vedno nerešene Kurentova hiša je svoja vrata v Murkovi ulici odprla februarja letos. Doslej jo je upravljala Zveza društev kurentov, ta mesec pa je vodenje prevzela ptujska občina. Ključni problem ostaja kadrovske narave, kljub temu pa še vedno ne nameravajo nikogar zaposliti. Bodo rešitev iskali v sklopu "super" zavoda, ki naj bi ga ustanovili kmalu? Bodo delali zaposleni na Zavodu za turizem? Glede na pomen Kurentove hiše, kije namenjena predvsem turistom, se pogosto pojavijo vprašanja, zakaj upravljanja ne prevzame Zavod za turizem Ptuj. Direktorica Tanja Srečkovič Bolšec pravi, da kakšnih pogovorov v tej smeri doslej niso imeli. Zavod v tem projektu sodeluje kot promotor, ponudbo tega objekta predstavljajo doma in v tujini. Srečkovič Bolšečeva poudarja, da gre za izjemen produkt, ki pa je zahteven, zato so "porodne" težave razumljive. Prepričana je, da bodo primerno rešitev skupaj uspešno našli tudi za kadrovske težave. Na Zavodu za turizem je sicer zaposlenih sedem ljudi, od tega eden za polovični delovni čas v galeriji. Foto: CG Ptuj • Ponovno višje cene v domovih upokojencev Dodatki oskrbo ostarelih še podražijo Storitve oskrbe v domovih upokojencev so iz leta v leto dražje. Že osnovna oskrba na Ptuju in v Muretincih stane minimalno 700 evrov, v drugih enotah ptujskega doma še nekaj evrov več. V ta znesek pa niso zajeti dodatki. V domu sicer pravijo, da jih je bistveno manj kot pred leti. Preverili smo, kaj zaračunavajo in katere storitve stanovalci najpogosteje uporabljajo. S 1. julijem se je podražila oskrba v vseh enotah Doma upokojencev Ptuj. Osnovna na Ptuju in v Muretincih znaša 23,2 evra na dan, oskrba II 28,9 evra, najdražja oskrba VI pa 40,99 evra. Tisti, ki so nastanjeni v enoposteljni sobi, plačajo dodatnih deset odstotkov cene na oskrbo I, torej dnevni strošek znese 25,5 evra. Dober evro na dan doplačajo stanovalci, ki imajo lastno kopalnico, 0,70 evra pa tisti, ki so v sobah z balkonom. Ne glede na to, ali balkon uporabljajo ali ne. Popust na ceno osnovne oskrbe (od 5 do 10 %) pripada tistim, ki so v sobah, manj- Nove cene oskrbe v evrih v vseh enotah DU Ptuj Cene v evrih Ptuj, Muretinci Kidričevo Juršinci Koper Oskrba I 23,2 26 24 24,3 Oskrba II 28,9 31,7 29,9 30,1 Oskrba IV 40,99 43,8 41,1 42 Prihodki ptujskega Doma upokojencev v prvi polovici leta na račun najpogosteje uporabljanih dodatnih storitev so znašali 1.656 evrov. Vir: ceniki DU Ptuj Število in vrednost opravljenih storitev letos (do 31. 6.) ■■Št. opravljenih storiteVl Vrednost storitev v evrih Prinašanje hrane v sobo 506 784 Tuširanje in pranje glave 53 387 Tuširanje 41 205 Spremstvo 30 202 Pomoč pri osebni higieni 25 78 Vir: DU Ptuj ših od predpisanih standardov oziroma v katerih so tri ali štiri postelje. Še pred nekaj leti je bil seznam dodatnih storitev, ki so jih zaračunavali v ptujskem domu, precej dolg. Od poličk nad umivalnikom do gumbov za alarm. Zdaj tega ni več. Največkrat doplačujejo dostavo hrane v sobo, tuširanje in spremstvo Daleč najpogosteje stanovalci - glede na podatke za prvo polovico letošnjega leta - naročajo prinašanje hrane v sobo, tuširanje in spremstvo. Prinašanje hrane v sobo na dan stane 1,55 evra, letos so stanovalci (vseh enot doma) to storitev naročili več kot 500-krat. Ura spremstva stane 8 evrov, to po navadi potrebujejo za obisk zdravnika, trgovine, na pokopališče ... Čiščenje sobe na željo stanovalca prav tako zaračunajo 8 evrov. Dodatno tuširanje 5 evrov, s pranjem glave 2 evra več. Stanovalcem v kategoriji I kopanje pripada enkrat na 10 dni, takšni so minimalni stan- dardi. V ptujskem domu jih uredijo pogosteje, enkrat tedensko. V primeru, da stanovalci iz oskrbe I, ki naj bi bili samostojni pri umivanju, želijo pomoč pri izvedbi te storitve več kot enkrat tedensko, jim to dodatno zaračunajo. Kopanje v kopalni kadi stane 12 evrov. Na ceniku so še nekatere dodatne storitve, ki pa so precej poceni, en evro zaračunajo striženje nohtov, 1,5 evra pomoč pri oblačenju. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 25. julija 2023 Aktualno Štajerski 3 m Kidričevo • Green lake brez usmerjevalnih tabel, težave tudi s smetmi ičnih gramoznic Občina Kidričevo je z velikimi pričakovanji in optimističnimi napovedmi šla v projekt oživljanja ene od gramoznic (Pleterje), kjer bi z leti ob vodi nastal športno-turistični kompleks, podoben, kot jih imajo Avstrijci. Snovalci velikopotezno zastavljenega projekta so po drugi strani očitno popolnoma pozabili na dejstvo, da v isti gramoznici črpajo gramoz, za kar imajo gradbena podjetja še desetletja veljavne koncesije. Marsikaterega obiskovalca, pa četudi je ljubitelj naravnega kopališča, pogled na drugo stran jezera, kjer so bagri in druga gradbena mehanizacija, odvrne od obiska. Tudi na delih nepokošena trava in smeti jim ravno ne morejo biti v ponos. Kidričeusko zeleno jezero daje bistveno manj, kot so napovedovali na občini, ko so snovali ideje in zaganjali načrte. Del obale gramoznice je danes zagrajen in urejen kot športno-re-kreacijski center (ŠRC), a le kopenski, ne pa tudi vodni del. Izjema je wake park oziroma žičnica za deskanje na vodi, ki so jo po nekaj letih zapletov letos spomladi usposobili, pridobili dovoljenja in zagnali. Plavanje in druge aktivnosti v vodi medtem uradno niso in še leta ne bodo dovoljenje, vse je na lastno odgovornost. Nemalo obiskovalcev, ki so jih napovedi o ideji naravnega kopališča pred leti zelo navdušile in so dober glas o njej širili tudi naprej, je danes razočaranih. Da bi še šli v Green lake, sploh ne pomislijo, saj so mnenja, da je prostor zanemarjen. Vreče, polne smeti, ležijo na več koncih, prav tako stara odslužena krama, ki obiskovalca pozdravi že takoj na vhodu v športni center. Vsekakor se je z najemniki, ki skrbijo za gostinsko in športno ponudbo v parku, moč strinjati, da obiskovalci za seboj puščajo ogromno smeti, saj si veliko pijače v plastenkah in pločevinkah ter hrane prinesejo s seboj. Marsikdo smeti ne odloži niti v koš, ampak se vede po nes- lavnem načelu „kjer osel leži, tam dlako pusti". Nekatere moti visoka nepokošena trava, predvsem ob obali, pa tudi na zelenicah. Vse to nemalo ljudi od obiska Zelenega jezera odvrne. Neprijeten je tudi vstop v vodo, saj je brežina strma in kratka. Da bi za lažji dostop gramoz nasuli nazaj, ni pričakovati. Ker je plitva brežina v vodi kratka, so se na občini odločili za nakup plavajočega otroškega bazena površine 7,5 x 5 metrov in globine en meter, ki ga bodo v jezeru predvidoma namestili v teh dneh. Zanj je občina odštela 8.000 evrov. Med drugim manjkajo table Ob dejstvu, da je občinsko vodstvo Green lake napovedovalo kot zgodbo z velikim potencialom za turistični razcvet, se danes ljudje sprašujejo, zakaj za športni center oziroma jezero ni niti usmerjevalnih tabel. Center tako ostaja v anonimnosti, skrit med gostimi gozdovi in visoko travo. Slišati je tudi dobronamerne kritike, da lokacija potencial ima, med drugim zaradi vvake parka in privabljanja ljubiteljev deskanja, a da se to pre- Smeti so velika težava. Še več kot na urejenem delu obale jih je na tako imenovanih divjih plažah vse naokrog gramoznice: v t. i. naravovarstvenem delu in gradbiščih za črpanje gramoza, kjer si ljudje ob koncih tedna prirejajo piknike. Fotografija je simbolična. malo promovira. Prav tako so številni mnenja, da bi bilo že ob skrb-nejšem urejanju okolice območje za oko in počutje prijaznejše. Tudi za avtodomarje, ki postojanke na svojih popotovanjih izbirajo predvsem po ocenah na spletnih forumih, lokacija očitno ni preveč atraktivna. Prava sezona se je odprla šele julija Od lanske jeseni je najemnik v ŠRC Pleterje - Zeleno jezero mariborsko podjetje Ad-on. Čeprav je ekipa podjetja pri delu zavzeta in prizadevna, pa jim očitno za vse, kar bi bilo treba urediti na lokaciji, zmanjka moči in rok. Pri večjih opravilih in tudi vsakodnevnem delu jih nemalokrat ovira vreme, je povedala Barbara Bokan. Na odprtje sezone so računali po prvem maju, vendar je park zaradi slabega vremena večkrat sameval. Če je deževalo, tudi ni bilo moč urejati okolice. „Sezona z lepim vremenom se je za nas konkretno začela šele v juliju. Maj in junij sta bila vremensko zelo slaba meseca. V prvi polovici julija je bila sezona res dobra, upajmo, da bodo še takšni dnevi, da ne bo preveč neviht. Kakor hitro se bližajo oblaki ali začne deževati, ljudje odidejo in se ne vrnejo. Ob koncih tedna je bil obisk zelo dober, obiskovalci prihajajo tudi ob popoldnevih med tednom, po službah. Veliko je suparjev, vedno več je obiska na vlečnici. Zelo Promocije se še niso lotili Najemnica ŠRC Green lake Barbara Bokan je dejala, da želijo v prihodnje namestiti tudi table, ki bodo goste usmerjale do njihove lokacije. „Želimo si, da bi nas ljudje lažje našli. Res smo malo skriti. Tisti, ki prihajajo prvič in niso iz lokalnega okolja, nas malo težje najdejo. Res pa je tudi, da postopki postavitve tabel ob javnih prometnicah niso tako enostavni." Na obalo Zelenega jezera prihajajo skoraj izključno dnevni obiskovalci. Postajališče za avtodomarje (PZA) in prostor za kampiranje sta bolj kot ne prazna. „Promocije kampa se še nismo lotili, saj je treba najprej poskrbeti za posodobitve. Imamo deset mest za avtodome in 30 za kampiranje. Med sezono dopolnjujemo ponudbo. Ob koncih tedna so na voljo pice in drugi prigrizki, v obeh lokalih strežemo napitke in sladoled. Ob sredah bomo na plaži organizirali brezplačne tečaje plesa. Wake park bi še letos dopolnili z eno skakalnico, v ponudbo želimo dodati izposojo kajakov in supov, ker obiskovalci po tem kar povprašujejo," je še pojasnila Barbara Bokan. smo se trudili, da smo jo zagnali. Za gostinski del smo že imeli izkušnje, vlečnica je bila za nas nekaj čisto novega, zato je bil izziv toliko večji, od vseh tehničnih zadev do zagotavljanja ustreznega kadra. Povezali smo se s pravimi ljudmi, sestavili dobro ekipo sodelavcev. Sodeč po odzivih deskarjev, ki prihajajo, smo zadevo dobro zastavili. Uporabniki wake parka so zadovoljni, prihajajo iz vse Slove- nije in tudi tujine. V Sloveniji imamo samo dva wake parka, eden je naš, drugi je v Dupleku. Organiziramo tečaje deskanja na vodi, ki so dobro obiskani, prilagojeni za vse starosti. Najmlajši tečajnik je bil star sedem let, najstarejša tečajnica 59, oba sta se naučila deskati. Opremo si lahko tečajniki in drugi uporabniki pri nas izposodijo," je pojasnila Bokanova. Mojca Zemljarič Foto: CG Slovenija • 40 milijonov evrov letno za referenčne ambulante Če še niste prejeli klica, pokličite sami Že več kot desetletje v Sloveniji delujejo referenčne ambulante družinske medicine, ki skrbijo za preventivne preglede pacientov, starih nad 30 let. Osrednji cilj je zmanjševanje ogroženosti za bolezni srca in žilja ter drugih kroničnih bolezni. Toda številni, ki so že dosegli starostno mejo upravičenosti do laboratorijskega pregleda in obravnave, vabila na pregled še niso prejeli, nekateri za to možnost sploh ne vedo, tretji so bili že poklicani in obravnavani. V Sloveniji aktivno deluje že 989 referenčnih ambulant. Dodatek za referenčno ambulanto v okviru ambulante družinske medicine pa znaša 30.913 evrov. V ceni storitve niso upoštevana sredstva za laboratorij, ki se plačajo v pavšalu v višini dodatnih 10.000 evrov. Iz zdravstvene blagajne se torej za preventivne preglede prebivalstva letno nameni okrog 40 milijonov evrov. A kot je pred petimi leti v analizi dela ugotovilo ministrstvo za zdravje, se obseg dela posameznih ambulant močno razlikuje. Leta 2017 kar po- lovico ambulant ni dosegalo povprečne vrednosti števila storitev na tim na en delovni dan. »Podatki kažejo, da smo z delom ambulant družinske medicine z okrepljenim timom le delno realizirali nalogo sistematičnega izvajanja preventivnih pregledov odraslih nad 30 let, pri čemer so razlike med posameznimi ambulantami nerazumljivo velike.« Ugotovili so, da je nujen stalen nadzor kakovosti dela, iskanje vzrokov za odstopanja v kakovosti in uvajanje izboljšav. S podatkom o številu obravna- vanih pacientov za lansko leto na ministrstvu za zdravje ne razpolagajo, prav tako ne komentirajo različnega načina delovanja oz. vključevanja opredeljenih pacientov v referenčne ambulante, ki torej izvajajo neke vrste presejalne teste za najbolj aktualne zdravstvene probleme odrasle populacije. Praviloma pa velja, da naj bi posameznik prejel klic iz referenčne ambulante izbranega družinskega zdravnika, ko je star 30 let in več, pri posameznikih, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in žilja, holesterolom, sladkorno boleznijo, se lahko opravi preventivni pregled že pred to starostjo. Na zdravstvenem ministrstvu še svetujejo: »Posameznik, ki še ni bil poklican v referenčno ambulanto, naj se obrne na svoj zdravstveni dom oziroma na izbranega osebnega zdravnika, kjer lahko izrazi interes za pregled v referenčni ambulanti. Ob klicu bo prejel kontaktne podatke za naročanje oziroma ga bo za uskladitev datuma poklicala referenčna diplomirana medicinska sestra.« Do preventivnega Foto: Mojca Vtič Med referenčnimi ambulantami ni enake prakse glede vrstnega reda oz. izbire pacientov. pregleda so državljani, vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje, upravičeni vsakih pet let, ogro- ženi za razvoj kroničnih bolezni in kronični bolniki pa vsako leto. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje torek • 25. julija 2023 Juršinci • Prireditve ob občinskem prazniku Dogajanje čez celo poletje V občini Juršinci bodo prireditve ob občinskem prazniku čez celo poletje. Začeli so jih junija, končali bodo septembra. Osrednja slovesnost bo v soboto, 12. avgusta. Foto: ČG Juršinčani se na športnih, društvenih in drugih prireditvah srečujejo vsak teden. Prva od prireditev je bila 10. junija, ko so organizirali dobrodelni tek in pohod pod naslovom Tukaj sem zate. Nekaj dni kasneje so na ogled postavili razstavo o dr. Štefti Cobelj, eden od vrhuncev junijskega dogajanja je bilo srečanje starodobnikov na Puhovi domačiji v Sakušaku. V začetku julija so namenu slavnostno predali polnilnice za e-vozila. V obeh mesecih se je zvrstilo tudi več tekmovanj: v nogometu, tenisu, streljanju in ribolovu. Avgust bo v znamenju osrednjih dogodkov ob prazniku. V petek, 11. avgusta, bo slavnostna seja občinskega sveta. Dan kasneje osrednja prireditev in nato v nedeljo še žegnanje pri farni cerkvi sv. Lovrenca s pogostitvijo vseh obiskovalcev. Tudi avgusta bo v Juršincih več dogodkov družabnega značaja. Gospodinje se bodo pomerile v kuhanju kisle juhe, člani društva rojaka Janeza Puha se bodo zbrali na srečanju s panoramsko vožnjo, športno igrišče bo gostilo Noči pod topoli, letos nastopajo Modrijani in Petar Grašo. Juršinci so letos tudi prizorišče enega od dogodkov Dnevov poezije in vina, na Puhovi domačiji pa bodo nastopili Prifar-ski muzikanti. Niti naslednji mesec ne bo minil brez športnih in drugih tekmovanj - v malem nogometu, pikadu, tenisu in kartanju. Zadnji dogodek v sklopu prireditev občinskega praznika bo likovna kolonija (16. septembra), ki jo organizira KUD dr. Antona Slodnjaka. MZ Središče ob Dravi • Obnova sanitarij v telovadnici Računajo na državno pomoč Svetniki so potrdili priprave na obnovo sanitarnih prostorov v telovadnici OŠ Središče ob Dravi. Foto: SD Šolsko telovadnico so lani energetsko sanirali, letos bi radi s pomočjo državnih sredstev obnovili še tamkajšnje sanitarije z garderobami. Lani so telovadnico energetsko sanirali, neobnovljene so le še sanitarije z garderobami, ki so v zelo slabem stanju. Kot je povedala direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak, je investicija ocenjena na približno 100.000 evrov, denar zanjo pa bodo iskali na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. To je pripravilo razpis za sofinanciranje obnov večnamenskih športnih dvoran ali telovadnic, ki so v lasti občin. Med 60 izbranih projektov, razdeljeni so v tri sklope, bodo razdelili osem milijonov evrov. »Z našo investicijo spadamo s skupino investicij, vrednih med 75.000 in 200.000 evri, računamo pa lahko na sofinanciranje v višini 43.000 evrov. Komisija bo med prijavljenimi izbrala 20 projektov, torej moramo investicijo dobro utemeljiti, če hočemo dobiti zadostno število točk. Dejstvo je, da je šolska telovadnica polno zasedena, saj je stalno v uporabi tudi izven pouka. Uporabljajo jo praktično vsa domača društva, v njej potekajo številna tekmovanja in rekreacije. Če na razpisu ne bomo uspešni, bo to pomenilo, da so bili drugi od nas boljši ali pa so imeli boljše veze,« je dejala in dodala, da pa bo v nasprotnem primeru, če bodo torej razpis dobili, treba denar za obnovo zagotoviti še v občinskem proračunu. Investicijo so že uvrstili v rebalans proračuna, s potrditvijo investicijske dokumentacije pa je potrjeno financiranje za primer dobljenega razpisa. SD Haloze • V jeseni v številnih vrtcih manj otrok Število rojstev lani krepko pod povprečjem Otroci bodo na poletnem počitniškem koledarju kmalu prečrtali že polovico dni. Še posebej nestrpno pa dneve odšteva 17 podlehniških otrok, minimaturantov Vrtca Podlehnik. Gre za eno številčno močnejših generacij, ki bo v jeseni sedla v šolske klopi. V zdaj že za mnoge lanskem vrtčevskem letuje Vrtec Podlehnik povezoval 78 otrok v štirih oddelkih in pol, v jeseni bodo otroke sprejeli v štirih igralnicah, saj je bilo na seznamu za vpis vsega 69 otrok. Tudi v drugih občinah je letos pričakovati manj polne igralnice. Lani se je v Sloveniji rodilo 17.627 otrok oz. sedem odstotkov manj kot leto prej. V 101-letni zgodovini, odkar so na voljo podatki o številu živorojenih, se je leto 2022 s tem uvrstilo na peto mesto med leti z najmanj rojstvi. Najmanjša generacija je bila rojena v letu 2003, sledijo leta 2001, 2002 in 1999, kažejo podatki statističnega urada. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 8,4 otroka, kar je najmanj doslej. Na to vrednost sta vplivala majhno število rojstev in hkrati največje število prebivalcev, odkar statistiki spremljajo ta podatek. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila 29,6 leta, ob rojstvu vseh otrok pa 31,1 leta. To sta sicer najvišji vrednosti po drugi svetovni vojni. Najpogosteje izbrani imeni sta bili prvič Mia in znova Luka. Na dan se je rodilo v povprečju 48 otrok (štirje manj kot leto prej), naj- več v petek, 14. oktobra (81), najmanj v nedeljo, 11. decembra (24). 45 otrok se je rodilo prav na rojstni dan svojih mater, 56 na rojstni dan svojih očetov, 12 pa na obletnico poroke staršev. V Majšperku in Vidmu daleč pod dolgoletnim povprečjem Slovensko povprečje rojenih otrok na 1.000 prebivalcev malenkostno (presenetljivo) presegajo v Žetalah, kjer se je lani rodilo 8,5 otroka na 1.000 prebivalcev oz. skupno 11 otrok, sledi Zavrč z osmimi novorojenčki na 1.000 prebivalcev oz. skupno se je lani v občini Zavrč po podatkih statistikov rodilo 12 otrok. Enako število se jih je rodilo tudi v Cirkulanah. V Majšperku 27, kar je najmanj v zadnjih 15 letih, tudi v Makolah lanska številka ni spodbudna, saj je statistični urad zabeležil le 13 rojenih otrok, kar je enako kot v Podlehniku, ki pa je po številu prebivalcev manjša občina. Največ otrok se je rodilo v Vidmu, in sicer 35, a pogled na število rojstev v preteklih letih razkrije, da je lansko število rojstev krepko pod 15-letnim povprečjem, ki znaša 53 novorojenčkov letno. Mojca Vtič Foto: Občina Podlehnik Minimaturante, ki so pomahali vrtcu v slovo, je sprejel tudi podlehniški župan Sebastian Toplak. Otroci so zapeli svojo himno in se posladkali, župan pa jim je zaželel dolge in brezskrbne počitnice, nato pa uspešen skok v šolo. Uspešno nadaljevanje izobraževalne poti je župan Toplak zaželel tudi devetošolcem. Sprejel in nagradil pa je učenca Denisa Sakelška, kije odličen uspeh dosegel v vseh devetih letih, za odličen uspeh v devetem razredu pa je čestital Tinau Mariniču in Alisi Kravtsovi. Ptuj • V planu preplastitev košarkarskega igrišča Urejali bodo igrišče pri Campusu Košarkarsko igrišče pri dvorani Campusje - predvsem zaradi lokacije -priljubljeno zbirališče mladih. Žal pa še zdaleč ni optimalno urejeno. V naslednjem letu naj bi vendarle izboljšali pogoje za šport; preplastili bodo podlago in namestili pitnik. Med projekti, ki so jih občani izglasovali v sklopu participativ-nega proračuna, je tudi ureditev košarkarskega igrišča na Žnidariče-vem nabrežju. Ta predlog je naletel na veliko podporo občanov (226 glasov), bil je edini izglasovan v če-trtni skupnosti Jezero. Zanj bodo namenili vsa razpoložljiva sredstva, 35.000 evrov. Med predlogi krajanov tega dela mesta je bila še ureditev igral za otroke, dograditev za domom krajanov v Rogoznici, nadstrešek pri dvorani Spuhlja, kjer so predlagali še postavitev defibri-latorja. A nobena izmed teh idej ni prejela zadostnega števila glasov. Očitno so občani prepoznali nujnost ureditve športnih površin. »Košarkarsko igrišče je bilo v preteklosti v lokalni skupnosti priljubljena destinacija za športne dejavnosti, vendar je zaradi namestitve podlage, ki ni primerna za Za preplastitev igrišča in ureditev pitnika bodo poskrbeli naslednje leto. košarko, postalo skoraj neuporabno. Ta podlaga je izredno agresivna za obutev in sklepe športnikov, kar posledično povzroča višje stroške in poškodbe uporabnikov. Ta pred- log se osredotoča na preplastitev košarkarskega igrišča in izboljšanje njegove uporabnosti,« so predlog argumentirali predlagatelji. Investicija bo izvedena naslednje leto, skupna vrednost bo znana, ko bodo dela stekla. Za zdaj pa je v sklopu participativnega proračuna zagotovljenih 35.000 evrov. Dženana Kmetec torek • 18. julija 2023 Nasveti Štajerski 5 Cirkulane • Občina ne bo gradila prizidka k športni dvorani Za sanacijo infrastrukture po neurjih 222.000 evrov Cirkulanski svetniki so na zadnji seji soglasno potrdili prvi rebalans proračuna za letošnje leto. Prihodki bodo višji za okoli 140.000 evrov, odhodki pa nekaj več kot 760.000 evrov. Oba zneska sta višja predvsem zaradi prenosa sredstev iz lanskega leta. Rebalans je bil v prvi vrsti potreben zato, ker potrebujejo sredstva za nujno sanacijo infrastrukture po neurjih. Občina je od države za zdaj prejela 112.000 evrov intervencijskih sredstev za sanacijo škode po neurjih. Županja Antonija Žumbar pričakuje večjo pomoč, saj bodo sanacijska dela stala precej več. Z rebalansom so sicer za tovrstne posege zagotovili 222.000 evrov občinskega denarja. Po drugi strani pa so soglasno sprejeli odločitev, da letos ne bodo začeli graditi prizidka k športno-prire-ditveni dvorani v vrednosti okoli 340.000 evrov. Da je bila ta odločitev nekoliko lažja, je med drugim krivo dejstvo, da Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport letos ne bo sofinanciralo obnove večnamenskih športnih dvoran ali telovadnic. Naložbo so zato ohranili v načrtu razvojnih programov, izvesti pa jo nameravajo v prihodnjih dveh letih. Izvedba bo odvisna od tega, ali bodo sploh uspeli na omenjenem razpisu. Še letos naj bi uredili igrišče za košarko in mali nogomet pri osnovni šoli ter prostor za kegljišče. Veliko denarja za plazove Po napovedih Žumbarjeve nameravajo do zime sanirati plaz v Občina namerava plaz pri Slauici Milošič u Malem Okiču sanirati do zime. Malem Okiču. Tam Slavica Milošič z družino še vedno nima dostopa do svojega doma. Projektna dokumentacija je zaključena, v naslednjih dnevih pa bodo imeli na mizi ponudbe izvajalcev. Po nekaterih ocenah naj bi izvedba stala med 50.000 in 100.000 evri. Drugi večji gradbeni poseg bodo izvedli pri družini Majhen v Slatini. Njeni člani do stanovanjske hiše dostopajo po drugi strani in se vozijo čez sosedovo dvorišče. Gre samo za začasno rešitev, zato je občina že začela z urejanjem ceste. Kot je znano, je plaz ogrožal tudi stanovanjsko hišo družine Plošinjak na Pohorju. Natalija se s svojimi otroki še ni vrnila v svoj dom. Občina je plačala geologa, Novi most v Dolanah že do konca letošnjega leta? Največji zalogaj pa bo prav gotovo postavitev novega mostu v Dolanah, kije brez dodatne finančne pomoči države prav gotovo ne bodo mogli izvesti. Najprej morajo urediti vso potrebno dokumentacijo, kar pa ne gre čez noč. Županja je kljub temu optimistična in napoveduje izgradnjo novega mostu vsaj do konca letošnjega leta. Na omenjeni most je vezan del naselja Gradišča, in sicer okoli osem stanovanjskih hiš. Tamkajšnjim prebivalcem se je pot do doma podaljšala za okoli tri kilometre, nekaterim tudi več. Most sicer še stoji, vendar so promet zaradi varnosti prepovedali. Županja je zatrdila, da nikakor ni varno, da bi se poskušali voziti čezenj. ki bo podal oceno glede varnosti objekta, vendar nanjo še čakajo. Ker pa gre za objekt v zasebni lasti, se bodo morali znajti po svoje oz. se obrniti po pomoč na Center za socialno delo oz. druge dobrodelne organizacije. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Ormoško • Mešanih komunalnih odpadkov vedno več Šibek člen še vedno ekološki otoki V treh občinah ormoške uprave enote so lani zbrali dobrih 1.551 ton mešanih komunalnih odpadkov (MKO), kar je skoraj šest odstotkov več kot v prejšnjem letu. Zbrane količine MKO so v Ormožu znašale nekaj več kot 1.240 ton oziroma šest odstotkov več kot v 2021, v Središču ob Dravi dobrih 162 ton, kar je približno enako kot v letu poprej, v Svetem Tomažu pa so narasle za kar enajst odstotkov in se ustavile pri skoraj 109 tonah. Kot ugotavljajo v Komunalnem podjetju Ormož, gre povečane količine mešanih komunalnih odpadkov pripisati vključevanju objektov za občasno uporabo v sistem ravnanja z odpadki in povečanju količin iz kontejnerskih odvozov. Po drugi strani pa so lani zbrali manj odpadne embalaže, in to za skoraj 9,5 odstotka manj. Njena skupna teža je bila 1.137 ton, zlasti manj je bilo zbranega odpadnega papirja in kartona (108 ton) ter stekla (297 ton), ki ga ljudje pripeljejo na ekološke otoke, se je pa za dobrih deset ton povečala količina odpadne lesene embalaže. Ormoška komunala je odpeljala tudi 720 ton mešane embalaže, kar je približno enako kot leta 2021. Vse vrste odpadkov lahko občani treh občin odpeljejo v zbirni center Dobrava. Glede na zbrane količine bioloških odpadkov, bilo jih je za šest odstotkov več kot predlani, kaže, da uporabniki z ormoškega območja opuščajo hišno kompostiranje in se vključujejo v sistem zbiranja. Skupaj so tako lani zbrali nekaj manj kot 515 ton bioloških odpadkov, od tega v Ormožu 469, v Središču ob Dravi 31, v Svetem Tomažu pa 15 ton. Za pet odstotkov pa je bilo manj ločenih frakcij. Skupaj so jih zbrali dobrih 860 ton, med njimi pa je bilo zlasti manj odpadnih kovin in elektronske opreme. V Komunalnem podjetju Ormož znova opozarjajo na slab odnos nekaterih do ekoloških otokov. »Še vedno tam opažamo veliko vandalizma in odlaganja različnih odpadkov, ki tja ne sodijo. Če nam uspe kršitelja identificirati, mora poravnati nastale stroške, nekatere primere pa rešujemo tudi z inšpekcijsko službo. Žal je še vedno preveč občanov, ki delujejo po sistemu Odloži kjerkoli, saj mora Komunala vse počistiti in pospraviti.« Težave z ekološkimi otoki so beležili tudi drugod v Spodnjem Podravju, zato so jih ukinili, gospodinjstvom dodali dve posodi ter uvedli odvoz odpadnega papirja in stekla od vrat do vrat. Model, ki ga kaže posnemati tudi na Ormoškem. SD Ptuj, Podravje • Moja dežela - lepa in gostoljubna 2023 Spletno glasovanje za posebej priljubljene kraje Projekt o urejenosti in gostoljubnosti slovenskih mest in krajev poteka že 32. leto. Ptuj je med tistimi mesti (kraji), kije v preteklosti največkrat osvojil titulo najbolj urejenega turističnega kraja v Sloveniji. Od leta 2014 pa je uvrščen med srednja mesta. V zadnjem obdobju ga nismo našli med finalisti, tudi zato ne, ker je imel odprto delovišče v okviru projekta Stara steklarska. Julija letos ga je že tudi ocenila strokovna komisija Turistične zveze Slovenije. Le-ta bo na delu po celotni državi še do sredine septembra. V vsaki kategoriji bodo med tremi najbolje ocenjenimi izbrali zmagovalce ter jim priznanja podelili na Dnevih slovenskega turizma, ki bodo potekali novembra. Že od 20. julija pa poteka spletno glasovanje v kategorijah Najlepše - najgostoljubnejše večje mesto, srednje in manjše mesto, najlepši in najgostoljubnejši zdraviliški kraj, turistični kraj, izletniški kraj, najlepše - najgostoljubnejše mestno, trško, vaško jedro, naj tematska pot, naj kamp, naj glamping, naj mladinsko prenočišče in naj izletniška točka. V spletnem glasovanju je za Ptuj mogoče glasovati v kategoriji srednja mesta, kjer skupaj z najstarejšim slovenskim mestom tekmujejo še Brežice, Hrastnik, Jesenice, Kamnik, Krško, Medvode, Nova Gorica, Postojna, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Trbovlje in Zagorje ob Savi. V konkurenci tudi Videm, Ptujska Gora in grad Vurberk Med manjšimi mesti je v konkurenci za najvišja mesta Videm pri Ptuju, v kategoriji najlepše -najgostoljubnejši izletniški kraj Ptujska Gora, grad Vurberk je v tekmi za naj izletniško točko. Zani- mivo je, da je v letošnjem spletnem glasovanju v kategoriji najlepše -najgostoljubnejše mestno, trško, vaško jedro mogoče glasovati tudi za prenovljeno mestno tržnico v Kopru. Tudi na Ptuju so prenavljali mestno tržnico, ki pa je svoj osnovni namen izgubila, postala je prireditveni prostor, zato je med finalisti tudi ni. Spletno glasovanje bo potekalo vse do 8. septembra. V tem času lahko vsak odda svoj glas za svojega favorita, za mesto, ki mu je še posebej pri srcu. Zmagovalce čakajo posebna priznanja. Turistična zveza Slovenije bo podatke o glasovanju objavila vsak teden v e-no-vicah, vse do izteka glasovanja. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj po zaprtju osrednjega delovišča u mestu, Stare Steklarske, ponovno tekmuje v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Foto: MH 6 Štajerski TEDNIK V središču torek • 25. julija 2023 483 zastrupitev z gobami beležijo v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana v minulih petih letih (2018-2022). V Podravju so v tem obdobju obravnavali 53 primerov. „Več kot dve tretjini bolnikov sta bili stari nad 30 let. Ker ljudje s simptomi zastrupitev vedno ne poiščejo zdravniške pomoči, je po naši oceni primerov več. Največ zastrupitev obravnavamo poleti in jeseni, ko je za rast gob najugodnejši čas. Zaradi shranjevanja gob so zastrupitve z njimi prisotne skozi vse leto,"je povedal dr. med. Gašper Razinger z ljubljanskega UKC, Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo. Gobe so lahko prava kulinarična poslastica; kot juha, priloga, začimba ali samostojna jed. Zdravstveni delavci, ki obravnavajo primere zastrupitev, opažajo, da gobari vedno več mladih in da se nabiralci vse pogosteje ozirajo za bolj eksotičnimi primerki gob. „Zato so zastrupitve pri nas relativno pogoste," je poudaril dr. Razinger. Pojasnil je tudi, da v minulih petih letih smrtnega primera zaradi zastrupitve z gobami v Sloveniji nismo imeli. Pri obravnavanih pacientih so se zastrupitve običajno kazale kot slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska in splošno slabo počutje. Nabiralci s terena v • • Vlit • preverjanje pošiljajo fotografije Eva Zupan je določevalka gliv, samostojna svetovalka determi-natorka Mitološke zveze Slovenije (MZS). Povedala je, da osebno ne pozna nikogar, ki bi se z gobami zastrupil. Je pa s terena že večkrat v preverjanje prejela fotografije gob, ali so užitne ali ne. „Bile so strupene, tudi zelene mušnice, dežnički in navadne podvihanke. So pa moje izkušnje takšne, da so nabiralci kar konzervativni. Držijo se načela, da nabirajo gobe, ki jih poznajo, nekaj vrst. Tudi na skupin- skih nabiranjih se težko odločijo, da dajo v košarico kakšno do tedaj njim nepoznano vrsto, četudi jim zagotovim, da je dobra. Po svoje mi je to všeč, zanesemo se nase in damo v košarico tisto, kar vemo, da nam ne bo škodilo." i f** Sprememba vremena prinesla v naše okolje nove vrste gob Tudi gobe niso imune na spremenjene vremenske pogoje, ko so zime v celinskem podnebju vse bolj mile in suhe, poletja ekstremno vroča, spremembe temperatur pa hitre. Tako je v Sloveniji že moč najti gobe, ki so bile pred nekaj desetletji, pred 30 ali 40 let, značilne za sredozemska rastišča. „Nekateri bolj sredozemski gobani, recimo dupainov, se najdejo že skoraj do Ljubljane, kar ni ravno običajno. Opažamo tudi bolj sezonsko rast, spomladanski in poznojesenski val, ki vztraja zelo dolgo, skoraj do zime, tudi za vrste, ki prej niso bile značilne za zimski čas. V poletnem času je gob bistveno manj, kar je bilo v preteklosti značilno za mediteransko območje in rastišča ob morju. Tam jih poleti sploh ne boste našli, rasti bodo začele šele v deževnem jesenskem obdobju," je navedla determinatorka Eva Zupan. Foto: Mitja Novak. Gobarsko V preteklosti so bili smrtni primeri zaradi zaužitja zelene mušnice, gobe, ki je tudi v svetovnem merilu vzela največ življenj, je povedal Gašper Razinger iz Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana. Strokovnjakinja za določevanje gob Eva Zupan: „Pobirajmo tiste gobe, ki jih res dobro poznamo. Klasika so jurčki, dedi, turki, lisičke, marele, sirov-ke, borovi glivci ..." Nevarne so tudi stare in črvive gobe, četudi so užitne Zupanova je na družbenih omrežjih ena izmed skrbnic mednarodne skupine za zastrupitve. „Dnevno prihaja do zastrupitev tako ljudi kot živali. Še posebej psi in majhni otroci hitro dajo v usta kaj, kar ni primerno. In žal se ne konča vedno dobro. Opažamo tudi zastrupitve z užitnimi gobami, ker ljudje ne nabirajo lepih in zdravih plodov ali pa jih hranijo predolgo v hladilniku. Goba začne hitro propadati." Na zastrupitve z užitnimi gobami, na primer lisičkami ali jurčki, opozarja tudi dr. Razinger. „Gobe morajo biti uporabljene ali shranjene isti dan, ko so nabrane. Za kratek čas jih lahko shranimo v hladilniku. Črvive, stare gobe in gobe, ki so nabrane na kontaminiranih rastiščih, na primer odlagališčih odpadkov, za uživanje niso primerne," je jasen sogovornik. „Sve-tujem, naj ljudje nabirajo le tiste gobe, ki jih sami ioo-odstotno poznajo ali jih kupijo pri preverjenih virih. Podarjanje gob sorodnikom, znancem in prijateljem je lahko zelo nevarno." Če gob ne poznate, jih ne nabirajte Slovenski gozdovi so z gobami kar radodarni, tudi na štajerskem koncu, kjer so najbolj znana rastišča na hribovitem Pohorju ter gričevnatih Halozah in Slovenskih goricah. Prav tako gob ne manjka v nižinskih gozdovih, je razložila Eva Zupan. „Prleški gozdovi so polni gob: Polenšak, gozdovi okoli Središča ob Dravi in Goričko. Ob Dravi in Muri rastejo spomladanske vrste smrčkov, zimske panjev-ke, ostrigarji in uhljevke." Enako kot dr. Razinger tudi Zupanova nabiralcem polaga na srce, naj se o gobah dobro podučijo. Če niso prepričani o vrsti, je boljše, da jo pustijo v gozdu, kot pa da se zgodi kaj neprijetnega. Za začetnike je dobro, da se vključijo v katero od Nekateri so pravi ljubitelji jedi iz gob, drugi bi jih z veseljem jedli, a jim ne ustrezajo menijo, da med rastjo vsrkajo preveč strupov iz okolja, tudi radioaktivnih. Foto: Jana Foto: MZ torek • 25. julija 2023 V središču Štajerski TEDNIK 7 gobarskih društev, v Podravju sta to ptujsko in mariborsko. Gobarit naj se odpravijo v spremstvu poznavalcev, saj so si nekatere vrste gob, užitnih in strupenih, lahko zelo podobne. Klasični izbor vrst gob, pri katerih tudi začetniki, seveda s predhodnim teoretičnim in že nekaj praktičnega znanja, več ne bi smeli zgrešiti, so jurčki, dedi, turki, lisičke, marele, sirovke in borovi glivci. V Sloveniji 30 vrst smrtno nevarnih gob Pri nabiranju gob pretirana samozavest ni najbolj priporočljiva, boljše je biti nekoliko skromnejši, preudaren, konzervativen. V Sloveniji namreč raste okoli 30 vrst smrtno strupenih gob, od teh vse tudi na Štajerskem. „Najbolj nevarne so gotovo mušnice (zelena in njene bele sorodnice) ter mali dežnički. To so smrtno strupene vrste, s katerimi pride do največ zastrupitev. Potrebna je pozornost pri nabiranju zeleno rjavih vrst golobic, cigančkov, mladih marel - to so vrste, ki jih lahko zamenjamo z zeleno mušnico. Pri nabiranju kukmakov je treba vedno preve- Foto: osebni arhiv Najbolj neuarne zastrupitve, ko sc simptomi pokažejo po osmih urah Blažje oblike zastrupitev z gobami se po besedah dr. Gašpeija Razingeija iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana kažejo kot slabost, bruhanje, driska in bolečine v trebuhu. Pojavijo se v nekaj urah po obroku. Zaradi zastrupitev lahko ljudje halucinirajo, odpovedujejojim ledvice in jetra. „Najbolj se bojimo zastrupitev, kjer simptomi zastrupitve nastopijo po več kot osmih urah. Takšen kliničen potek je na primer značilen za zeleno mušnico, strupene vrste dežničkov in kučmice, kijih ljudje še vedno zamenjujejo za jurčke, orjaške dežnike (»marele«) in nekatere vrste štorovk. Tu pride do akutne odpovedijeter. Edina možnost ozdravitve je v tem primeru presaditev organa. Pri zastrupitvah z različnimi strupenimi gobami (npr. mešana gobova juha, shranjevanje mešanih gob v zamrzovalne skrinje) je obravnava bolnika še posebej težavna, saj največkrat vrste gobe, kije povzročila zastrupitev, ne moremo identificirati." zaradi prebave, tretji se jim izogibajo, ker riti dnišče gobe, da ne bi pobrali kakšne še zaprte bele mušnice, ki ima v dnišču volvo. Pri nabiranju marel pa je treba res preveriti, da je obroček premičen in da je goba res velika," je pojasnila Zupanova in dodala še nekaj napotkov o pogojno užitnih gobah. „Teh je veliko tudi med vrstami, ki jih ljudje nabirajo. Malokdo ve, da je orjaški dežnik (marela) pogojno užiten. Pogojno užitno pomeni, da je užitna pod določenimi pogoji, običajno je to kuhanje oziroma toplotna obdelava. Različne vrste zahtevajo različno toplotno obdelavo. Za rdečkasto mušnico (bisernico) je dovolj 75 stopinj, mraznice, po domače štorovke, je treba kuhati vsaj 15 minut, odliti vodo in jih potem pripraviti. Sama sicer ne vidim potrebe, da bi se pogojno užitnih vrst izogibali, jih je pa nujno dobro poznati, kar velja za vse vrste, ki jih nabiramo." Doktor Razinger eksperimentiranja s pogojno užitnimi gobami ne priporoča. Ko so se po spletu pojavili zapisi, da ima uživanje rdeče mušnice celo zdravilne učinke, je posvaril: „Uživanje rdeče mu-šnice skrajno nevarno in vodi v zastrupitev. Rdeča mušnica nima terapevtskih učinkov, prekomerno uživanje bi lahko povzročilo spremembe in propadanje živčnih celic." Kako pogosto naj bodo gobe na krožniku Zupanova je iz osebnih izkušenj povedala, da gobe uživa sezonsko. „Pri meni so poleti in jeseni na mizi nekajkrat na teden, potem jih jem bolj poredko. Izbira z gobami pripravljenih jedi je velika: juhe, rižote, testenine, omake ..." Dr. Razinger priporoča, da se gobe uživajo kot začimba ali priloge, saj so težje prebavljiva hrana. „Izogibajmo se uživanju gob v večernih urah. Mlajši otroci naj jih ne uživajo. Posebna previdnost je potrebna tudi pri starostnikih in bolnikih z nekaterimi boleznimi, na primer razjedami na želodcu, vnetji trebušne slinavke in podobno." Eva Zupan, determinatorka pri MZS, sicer meni, da uživanje gob pri otrocih ne bi smelo biti problematično. „Ameriška akademija pediatrov priporoča, da lahko otrok začne občasno jesti gobe, ko začne jesti ostalo trdo hrano, torej nekje po šestem mesecu. Tudi naši strokovnjaki so mnenja, da lahko otroci začnejo občasno jesti gobe po dopolnjenem prvem letu starosti." Kaj pa pogrevanje gobovih jedi? Juh, omak, testenin, rižot ... „Po moji oceni je glede tega veliko besed in malo resnične nevarnosti. Če gobe zamrznemo, jih dostikrat prej blanširamo in potem še enkrat pripravimo. Menim, da je s pogre-vanjem gob podobno kot s pogre-vanjem jedi z mesom. Seveda je težava, če poleti pripraviš jed iz gob, jo čez noč pustimo na kuhinjskem pultu in naslednji dan pogrejemo. Če pa jo takoj po pripravi damo na hladno, v hladilnik, in naslednji dan pogrejemo, tega problema ni," je še povedala Eva Zupan. Mojca Zemljarič Ormož • Je usoda nujne medicinske pomoči znova na prepihu? »Šušlja se marsikaj, a konkretnega ni še nič« Reorganizacija mreže nujne medicinske pomoči (NMP), ki vključuje tudi ukinjanje v nekaterih zdravstvenih domovih po Sloveniji, je kost, ki jo skoraj vsaka vlada vrže med občine, s tem pa sproži burne reakcije in nasprotovanja. Nič drugačnega odziva ni bil deležen zadnji dokument Ministrstva za zdravje (MZ), ki predstavlja strokovna izhodišča za prenovo sistema NMP. Župani so na vlado že naslavljali protestna pisma, hrastniški in zagorski župan Marko Funkl in Matjaž Švagan sta celo zagrozila z vsemi pravnimi sredstvi, če »boste s predlogi nadaljevali brez širše javne razprave ali celo sprejeli odločitve brez soglasja lokalnih skupnosti« in dodala, da »ne bomo dovolili kratenja pravic našim občankam in občanom«. Skrb zaradi slabih • i v • izkušenj Zdaj že nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je takrat zagotovil, da ministrstvo ni sprejelo nobenega uradnega dokumenta o prenovi mreže NMP. Pa vendar so v marsikateri slovenski občini zaskrbljeni, zlasti zaradi preteklih slabih izkušenj. Tudi v Ormožu. Svetnik Simon Kolmanič je že pred časom opozoril, da 27-članska strokovna komisija predlaga zmanjšanje števila urgentnih centrov in jih predvideva zgolj deset, kar po njegovem pomeni bojazen, da bi lahko bil ormoški ukinjen. »Po zdravstvenih domovih naj bi ob delavnikih od 7. do 20. ure delovale akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, kasneje pa bi bili odvisni od prihoda zdravnikov iz urgentnih centrov. Skrb vzbujajoč je tudi kriterij za pridobitev satelitskega urgentnega centra, saj strokovna komisija predlaga, da bi moral biti zdravstveni dom, da bi lahko postal satelit, od drugega urgentnega ali satelitskega urgentnega centra oddaljen vsaj 40 minut oziroma pokrivati območje z vsaj 45.000 prebivalci ali vsaj 24.000 prebivalci na območju 400 km2. Vemo, da ormoški zdravstveni dom tega kriterija ne more izpolniti. A komisija dopušča možnost ustanovitve satelitskih centrov tudi v primeru, da ta pogoj ni izpolnjen, o čemer naj bi odločali posamično oziroma regionalno. Zanima me, ali pogovori in pogajanja na to temo že potekajo.« Za NMP v Ormožu in Ljutomeru Prva predstavitev dokumenta je bila zelo splošna in polna statističnih podatkov, iz katerih ni bilo mogoče izluščiti ničesar konkretnega, mu je takrat odgovoril župan Danijel Vrbnjak ter hkrati dodal, da pogovori med vlado, občinami in zdravstvenimi domovi za zdaj potekajo mimo javnosti. »Naša glavna naloga je, da v našem zdravstvenem domu obdržimo dežurnega zdravnika, saj ga ne smemo izgubiti in dovoliti, da bi njegove naloge opravljal zdravstveni dom iz katere druge občine. Tudi ni dobro, da regije določajo v smeri, da bi se združili s pomursko, podravsko in koroško regijo. A nič še ni določenega in nikjer ne piše, da bo kdo Ormožu karkoli vzel ali komu kaj dodal. Za zdaj je znano le, da naj bi satelitske urgentne centre in celotno mrežo vzpostavili prihodnje leto. Zagotavljam vam, da pri vsem skupaj z zdravstvenim domom aktivno sodelujemo in bomo naredili vse, da Ormož ne bo pri nobeni storitvi prikrajšan.« Podoben odgovor je podal tudi Foto: Polona Krušec/M24 na zadnji seji občinskega sveta: »Šušlja se marsikaj, a konkretnega ni še vedno nič. Pozivamo vse odločevalce, da skupaj vztrajamo in se borimo za to, da NMP ostane tako v Ormožu kot Ljutomeru, saj bomo samo tako ohranili kakovostno mrežo.« Na vrsti zagovarjanje stališč Obrnili smo se tudi Aljaža Čibe-ja, v. d. direktorja Zdravstvenega doma Ormož, ki je zagotovil, da se služba nujne medicinske pomoči izvaja v istih okvirih, kot se je doslej. »Trenutna ureditev, ki je na voljo 24 ur, je pacientom hitro dostopna, uspešno pa sodelujemo tudi z dispečersko službo.« Ormoški zdravstveni dom se je namreč priključil dispečerskemu centru poleti 2019, kar pomeni, da sami zdaj ne prevzemajo več nujnih klicev s terena, kar je gotovo olajšalo delo v ambulanti. »Zdravstveno ministrstvo nam je junija predstavilo koncept nove organizacije NMP v Sloveniji, a brez natančne postavitve ZD Ormož v to novo shemo, zato težko komentiram nadaljnje korake, ki bodo sledili. Vsekakor pa smo nemudoma pristopili k zagovarjanju svojih stališč, in sicer da ZD Ormož deluje na geografsko zelo raznolikem območju s slabo demografsko sliko in da velik del našega terena predstavlja tudi obmejno območje, kar bi za morebitno reorganizacijo predstavljalo večji problem. Iz tega zato izhajamo, da je ohranitev NMP v našem zavodu potrebna in tudi utemeljena, ter verjamemo, da nam bo to tudi uspelo.« Senka Dreu Foto: STA/M24 8 Štajerski Podeželje torek • 25. julija 2023 Slovenija • Kmetijsko ministrstvo pripravilo anketo brez vednosti KGZS »Se strinjate, da bi bilo članstvo v zbornici prostovoljno?« Vsako leto se ob prejemu položnic za plačilo zborničnega prispevka, to je obvezne članarine Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, porodijo razprave glede obveznega in prostovoljnega članstva. Letos je to debato spodbudilo kar kmetijsko ministrstvo, in sicer z anketo, s katero želi pridobiti mnenja (načeloma) kmetov oz. uporabnikov storitev kmetijske zbornice. Zakaj načeloma? Ker anketa ne zahteva, da bi izpolnjevalec ankete status kmeta kakorkoli potrdil. Prihodki in odhodki KGZS ter število članov 2022 2021 Celotni prihodki v evrih 3.919.538 3.729.456 Zbornični prispevek v evrih 2.526.685 2.340.747 Število članov 110.057 106.035 Celotni odhodki v evrih 3.414.355 3.117.767 Število zaposlenih 58 55 Kmetje in tudi kmetijska podjetja plačujejo obvezni zbornični prispevek, ki je eden od načinov financiranja zbornice oziroma spada med prihodke, potrebne za opravljanje njenih nalog. Zbornični prispevek je v lanskem letu predstavljal 64 % vseh prihodkov zbornice, saj je zbornica od nekaj več 110.000 članov zbrala 2,5 milijona evrov ali v povprečju 23 evrov na Foto: Mojca Vtič Vir: Ajpes, letna poročila Prispevki članov, torej kmetov in kmetijskih podjetij, predstavljajo 64 % vseh prihodkov zbornice, država prispeva za delovanje zbornice okrog milijon evrov ali slabo tretjino, ostanek prihodkov doprinesejo še projekti. Na zborničnem uradu KGZS je zaposlenih 58 oseb, to je brez kmetijsko-goz-darskih zavodov, ki so samostojne pravne osebe. Članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije je za kmete obvezno. Kmetijsko ministrstvo pa sedaj na svoji spletni strani z anketo preverja, ali naj bo Članstvo v prihodnje prostovoljno, ob tem pa od anketiranca ne zahteva, da izkaže obstoječe Članstvo oz. status kmeta. člana. Celotni prihodki zbornice pa so v letu 2022 znašali 3,9 milijona evrov. Člani s svojim delovanjem torej pomembno sofinancirajo in tudi sooblikujejo delovanje zbornice, v zameno pa zbornica zastopa interese kmetov in kmetijstva na regionalnem, lokalnem in evropskem nivoju, svetuje kmetom in jih obvešča. Toda številni kmetje z delom zbornice niso zadovoljni, saj da ima zbornica premalo težo ter da je glas številnih kmetov presli-šan. Tako so se že v preteklih letih pojavile pobude po prostovoljnem članstvu, enako kot velja za Obrtno zbornico Slovenije (OZS), kjer je članstvo prostovoljno od uveljavitve obrtnega zakona pred desetimi leti. A ta sprememba je za OZS pomenila, da so morali storitve prodajati tudi na trgu, da so lahko ohranili vse aktivnosti za svoje člane (svetovanje, informiranje, zastopanje, izobraževanje). Izgubili so okrog polovico članstva, so pa z okrog 25.000 člani še vedno največja zbornica gospodarstva v Sloveniji. V tej smeri očitno razmišlja tudi kmetijsko ministrstvo, saj so v anketi postavili vprašanje: »Članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije je obvezno. V mnogih primerljivih zbornicah v Evropi je članstvo prostovoljno. Tudi v Sloveniji je npr. članstvo v Gospodarski zbornici in Obrtno-podje-tniški zbornici prostovoljno. Ali se strinjate, da bi bilo tudi članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slo- venije prostovoljno?« Anketiranec izbira med dvema odgovoroma - da ali ne, dodatnih pojasnil ni. Predsednik KGZS Roman Žveglič je nad potezo ministrstva presenečen. »Nismo vedeli, da ministrstvo tovrstno anketo, ki je nestrokovno sestavljena in še to z zelo usmerjenimi vprašanji, pripravlja. Ob tem bi pričakoval, da bi se anketa naredila med člani, tako pa niti ne vem, kaj bodo s tem na ministrstvu pridobili.« Ob tem pa predsednika Žvegliča žalosti, da kmetijsko ministrstvo tovrstne manevre uporab- lja sedaj, ko so se vendarle kmetijske nevladne organizacije začele povezovati. »Opažamo, da so se po protestih začeli vlagati določeni zakoni v proceduro, ki posegajo v delovanje in oblikovanje zbornice. Tako se v spremembah zakona o zbornici problematizira politično opredeljenost članov voljenih in imenovanih funkcij, kar pomeni, da nekdo, ki je član bodisi občinskega odbora ali sveta, ne bi mogel hkrati kandidirati še za člana v organih in odborih zbornice.« Mojca Vtič Ormož • V Mihovcih postavili sončno elektrarno Za nižje stroške pitne vode Energetska draginja je botrovala odločitvi o gradnji sončne elektrarne v črpališču pitne vode Otok v Mihovcih pri Veliki Nedelji. ■ Foto: arhiv občine S postavitvijo sončne elektrarne v črpališču Otok v Mihovcih pri Veliki Nedelji bo pitna voda cenejša. S postavitvijo sončnih panelov bodo namreč prebivalci treh občin: Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz omenjenega črpališča, zanjo plačevali manj, kot bi sicer glede na visoke stroške električne energije. V sodelovanju z Elektro Maribor in Sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja za električno energijo (SODO) bodo preuredili elektrorazdelilno omrežje ter postavili novo in močnejšo transformatorsko postajo. V prihodnjih letih naj bi izvedli še dvojno kabliranje za povezavo na novo transformatorsko postajo ter navezavo na daljnovoda Ormož in Ptuj v dolžini približno enega kilometra. Na občini načrtujejo, da se bodo s tem zmanjšali tako kratkotrajni kot dlje časa trajajoči izpadi delovanja črpališča pitne vode Otok, do katerih zdaj prihaja zaradi enosmernega napajanja. Investicija v malo fotonapetostno elektrarno, ki je stala 545.000 evrov in so jo zagotovili iz lastnih sredstev, je bila realizirana v štirih mesecih, načrtujejo pa, da bo junija proizvedla 3.000 kilovatov na dan. SD IADK t > * - SLADKOR i f EL1 kristalni I Podravje • Slovenska sladkorna pesa na predelavo v Hrvaško Miroslav Kosi: »Slovenskega sladkorja ni!« Izdelano, predelano, vzrejeno, mnogokrat pa zgolj pakirano ali prepakirano, skupni imenovalec pa označba slovenski izdelek. To velja tudi za sladkor. Kajti sladkor iz sladkorne pese, ki zraste na slovenskih poljih, ni predelan na Slovenskem. V Sloveniji pakiran pa ni nastal iz sladkorne pese slovenskih kmetov. Zadruga Kristal, ki povezuje pridelovalce sladkorne pese, od leta 2017 sodeluje s Hrvaško tovarno sladkorja (HIŠ), ki sladkorno peso podravskih in pomurskih kmetov predeluje v sladkor. Sladkorna pesa, nekoč imenovana kraljica polj, je še pred zloglasno evropsko sladkorno reformo krepko prekašala pšenico in koruzo po prihodku. In tudi danes je tako. »Cena dobro kaže, saj gre za redko poljščino, ki bo imela v primerjavi z lani predvidoma višjo ceno,« je dejal predsednik Zadruge Kristal Miroslav Kosi. V drugi polovici oktobra bodo kmetje iz Podravja in Pomurja pospravili okrog 100 hektarjev te sladke poljščine, kar je skoraj 30 hektarjev več kot lani. Odkup pese je že zagotovljen, kupec je znan. »To bo HIŠ - Hrvaška industrija sladkorja, ki je zanesljiv partner in kupec že od leta 2017. To pa tudi pomeni, da se vsa slovenska sladkorna pesa predela na Hrvaškem.« O pakirnici oz. skladiščih v Ormožu ni želel govoriti, saj da gre za zgolj enega izmed žalostnih odlomkov v kmetijstvu in izgubi slovenske agroživilske industrije. »Ko smo ob osamosvojitvi začeli gospodariti na svojem, smo se namesto z gospodarjenjem ukvarjali s prodajo podjetij ... Tako so nekdaj uspešne zgodbe Droge, Ptu- jskih mlekarn, Žita, Vinaga, Talisa in ormoške cukrce le še oddaljen spomin. Žal menim, da ima tudi sladkorna pesa na Slovenskem podobno usodo, čeprav so leta 2017 padle kvote, ki so omejile proizvodnjo ene donosnejših poljščin.« Pivovarski ječmen donosnejši od običajnega Zadruga Kristal pa ne povezuje le pridelovalcev sladkorja, temveč tudi pivovarskega ječmena. »Letošnja letina je bila v primerjavi z navadnim ječmenom odlična, saj so kmetje na območju Moškanj-cev, Gorišnice, Formina pridelali tudi nad sedem ton po hektarju in še cena je bila dobra, to je nekje 200 evrov po toni. V primerjavi z običajnim je to 60 evrov več.« Pridelava pivovarskega ječmena se bistveno ne razlikuje od navadnega, le seme je drugačno. »Kupec določi sorto, kmetje pa dobijo vsa tehnološka navodila, predpisana zaščitna sredstva ter pogodbo, ki jim zagotavlja odkup že pri setvi.« Pivovarski ječmen se je, odkar so od francoske multinacionalke Axe-real, ki se ukvarja s trgom in predelavo žit, dobili ponudbo pridelave pivovarskega ječmena za sladarno v Novi Gradiški, močno razširil. Pred petimi leti so se dogovorili za pridelavo na 50 hektarjih površin, letos je dozorel na 270 ha. Mojca Vtič torek • 25. julija 2023 Podjetništvo Štajerski 9 • V,- ■ Foto: arhiv Doline Winettu Medtem ko se gostinski lokali in restavracije v najstarejšem mestu zapirajo in odpirajo z dinamiko, značilno za spreminjajoče se vreme v letošnjem poletju, pa v Stopercah v vodi in olju ribe plavajo že skoraj tri desetletja. »Če imaš idejo in si pripravljen delati, potem lokacija ni ključna za uspeh,« je prepričana Valerija Lampret, vodja Doline Winettu, po izobrazbi zdravstvena tehnica, sicer pa predelovalka mesa, vinogradni-ca, žena, mama dveh vrhunskih športnikov. Dolina Winettu je odprta skozi vse leto, pa vendar je glavnina sezone v poletnem času. Ponudbo skuša Lampretova nadgrajevati, z dalj-šanjem seznama jedi na jedilnem listu ter s spremljevalno ponudbo za otroke. Ime Dolina Winettu ni domovanje vodje indijanskega plemena, ki je živel na knjižnih straneh in filmskih platnih, temveč gre za prostor z gostinsko zgodbo v dolini potoka Skralske, vpete med haloške griče, ki že skoraj tri desetletja temelji na ponudbi ocvrtih rib. »Tukaj je bilo močvirnato območje, neprimerno za kmetijstvo, nato pa je padla ideja o ribogojnici, a ker potok čez leto zagotavlja premalo vode, je nastal le ribnik. Z ribnikom je zrastel leseni lokal, nato ponudba pečenih rib, in ker je bilo vse tako preprosto narejeno, so nas imeli za Indijance ... in nastala je Dolina Winettu,« je o začetkih dejala Lampretova, sicer rojena Trdobojčanka. Sprva so bili obiskovalci domačini in sosedje, ki jih je v Dolino Wi-nettu prignala radovednost, danes najverjetneje ni koščka Slovenije, od koder ne bi vsaj nekdo vsaj enkrat okusil postrvi iz Wi- naši kmetiji.« Valerija Lampret je seveda za predelavo mesa pridobila tudi ustrezno izobrazbo. »Ko se pojavi neka težava ali izziv, najprej pogledam, kaj potrebujem, nato se tega lotim,« je enostavno dejala. Ne tarna, ne išče izgovorov, prizna le, da je včasih 24 ur premalo za vsa opravila ali nettuja. »Imamo goste od vsepovsod, tudi iz tujine, in redne goste, za katere točno vemo, za katero mizo bodo sedli, kaj bodo jedli in kaj pili.« Ima goste, pa tudi kader, kar dandanes ni več samoumevno. »Res smo dobra ekipa.« Kritična pa je do staršev in mladine oz. vzgoje ali razmišljanja današnje družbe, kajti izjemno težko najde zanesljive mlade za študentsko delo, pravi. »Otroci dandanes še prav po drva ne smejo, saj da gre za izkoriščenje otrok, ob tem jim ni treba delati, saj jih v celoti financirajo starši. Seveda so izjeme, a opažam, da so čedalje bolj v ospredju pravice, pozablja pa se na dolžnosti.« Dolina Winettu je sicer odprta vse leto, vendar je glavna sezona poleti, pozimi pa se zaposleni lotijo tudi ostalih del, kot je predelava mesnih izdelkov. »Prodajamo namreč domače mesnine, ocvirke in mast pujskov, vzrejenih na naloge, ki naj bi jih opravila. Poleg domače prašičerejske kmetije, zanjo je sicer odgovoren mož, upravlja še vinograd, skrbi za koze, ovce in krave, ob tem je še strastna gobarka. »Idej je še več in vem, da bi lahko še več postorila, vendar včasih enostavno zmanjka energije.« Foto: Mojca Vtič Valerija Lampret je po rodu iz kraja Trdobojci, najlepšega kraja u Halozah, pravi. S haloš-ko trmo vztraja in premaguje birokratske in vsakovrstne druge izzive. Ob vsem tem je direktorica Winettuja tudi mama dvema vrhunskima športnikoma, ki ju je vrsto let dnevno iz Stoperc vozila na Ptuj na treninge, ko sta v najstarejšem mestu še trenirala. Jan Lampret je nogometni vratar, ki si je nadel barve Nogometnega kluba Mura. »O njem bomo zagotovo še slišali,« je ponosno dejala. Sara Lampret pa je vrhunska plavalka, večkratna državna prvakinja, ki pa je ob gimnazijskem šolanju kopalke za nekaj mesecev obesila na klin. »A kot slišim, pogreša plavanje in treninge.« Valerija Lampret ni oseba, ki bi obupala; pozitivno razmišljanje in energija, od katere resnično prekipeva, pa sta nalezljiva. Ima čut za ljudi in navsezadnje tudi za posel. Delo vidi in zna zanj tudi poprijeti, in čeprav je direktorica, se ne razlikuje od drugih. »Vsega se lotim,« pravi. Je vztrajna, četudi rezultat ne pride takoj. »Je kakšno leto, ko ni najbolj uspešno in se vprašaš, kaj je meni tega treba, nato pa pride boljše leto. Ljudje včasih prehitro obupamo. A če si začel z nič in si vajen delati in ne sanjaš o razkošnih vilah, potem gre.« Mojca Vtič Ptuj • Patrik, lastnik edinega barbershopa v mestu Tudi moški se zelo radi razvajajo Ptujčanom, pa tudi širši okolici, je frizer Patrik Trol še kako dobro znan. Svojo samostojno poklicno pot je začel že zelo zgodaj, pri rosnih 18. V šestih letih je dosegel zavidljive rezultate na številnih mednarodnih tekmovanjih, urejanje pa mu zaupajo tudi mnogi pevci na slovenski glasbeni sceni. V mesto je pred dvema letoma pripeljal sodoben barbershop, salon, namenjen izključno friziranju in razvajanju moških. Za frizerstvo je Patrika navdušila mama Violeta, ki ta poklic opravlja že vrsto let. Ob spremljanju njenega dela ga je vzljubil tudi sam. Čeprav zahteva natančnost, ga opravlja z največjim veseljem. Kot pravi, si pravzaprav življenja brez frizerstva sploh ne zna predstavljati. Prav zato vsem mladim, ki kolebajo in se odločajo, kateri poklic izbrati, svetuje le eno: naj sledijo svojemu srcu in željam: »Mladim bi svetoval samo to, da pri odločitvi poslušajo srce in se ne ozirajo na to, o čem jih prepričuje okolica. Le poklic, ki ga opravljaš s srcem, te lahko pripelje do kariernega uspeha.« Čeprav šteje šele 24 let, si je Patrik zelo hitro, že pred šestimi leti, takoj po zaključku šolanja, začrtal jasne cilje. Pogumno je začel graditi svojo lastno zgodbo, zelo hitro je bilo jasno, da ima znanje, talent in natančnost, kar je pri opravljanju tega poklica ključno. Pot ga je zanesla tudi v tujino, kjer je pridobil ogromno izkušenj, ki mu pridejo še kako prav: »Seveda sem ponosen na rezultate, ki sem jih dosegel na različnih frizerskih tekmovanjih, na mnoge velike dogodke, na katerih sodelujem, najbolj pa sem ponosen na svoj salon v nakupovalnem središču Qcenter, v katerem z ekipo delamo odlično in kakovostno zgodbo.« Mestu je ponudil nekaj novega Že kot zelo mlad si je Patrik drznil sanjati posebne sanje. Njegov salon ima nekoliko drugačen koncept kot večina drugih, skrbi namreč le za urejenost moških. Kljub mnogim prošnjam žensk ostaja na začrtani poti. Čas, ki ga je preživel v tujini, mu je razširil obzorja in dal pomembne izkušnje. Prav tam je spoznal koncept in način dela barbershopov, salonov, v katerih se urejajo izključno moški. Tudi Ptuju, kjer živi, je želel dati nekaj novega: »Zelo sem vesel, da smo z ekipo ustvarili tako uspešno zgodbo. Barbershop ni samo salon, je prostor, v katerem se moški uredi in zelo sprosti. Prav to je čar tega. V teh stresnih vsakdanih je pravilno, da si tudi moški vzamejo pol ure zase in odmislijo skrbi.« O tem, katere stranke so bolj zahtevne, moški ali ženske, ki jih je friziral pred odprtjem barbershopa, pravi, se težko opredeli: »Prav je, da imajo oboji svoje zahteve, mi smo tukaj zato, da njihove želje izpolnjujemo in jih zadovoljimo s kakovostno storitvijo. Odkar sem odprl barbershop, sem se odločil, da se bom v njem 101 % posvetil samo moškim frizuram, zato ne sprejemam ženskih strank. Prepričan sem, da je samo popolna osredotočenost in nadgradnja jasno zastavljenega dela ključ do uspeha.« Vse izkušnje, ki jih je pridobival na dogodkih in projektih v Dubaju, Beogradu, Azerbajdžanu, Zagrebu, Amsterdamu, na Dunaju in tako naprej, mu pridejo še kako prav. Tujina sicer narekuje trende, ki se konstantno spreminjajo, pa vendar o njih redko govori, saj meni, da je frizuro treba zmeraj prilagoditi obliki obraza, poklicu, željam stranke itn. Ključno mu je, da vsaka stranka iz salona odide zadovoljna in nasmejana. Do epidemije je bil redno aktiven na tekmovanjih, zdaj je fokus usmeril na delo v salonu. Se pa v prihodnje namerava ponovno podati na kakšno predstavitev svo- Patrik u svojem poklicu neizmerno uživa. jega dela in znanja tudi v tujino. Patrik je izkušnje pred odprtjem barber-shopa pridobival v družinskem salonu na Zgornji Hajdini. Za prihodnost ima velikopotezne načrte. Dolgoročni plan je še kje drugje po Sloveniji nadaljevati na Ptuju začeto, uspešno zgodbo z barbershopi. Upa, da bo nekoč imel lastno verigo salonov za moške. Dženana Kmetec Foto: arhiv 10 Štajerski Kultura torek • 25. julija 2023 110. OBLETNICA ROJSTVA IVANA POTRČA (1. del) »Nesmilečno življenje« Potrčevih ljudi Letos obeležujemo 110. obletnico rojstva in 30. obletnico smrti pisatelja Ivana Potrča. Tri mesece za tem, ko je za vedno umolknil njegov pisalni stroj Je bila takratna Ljudska in študijska knjižnica Ptuj preimenovana v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Ivan Potrč, pisatelj in dramatik, časnikar in urednik, je bil pomemben ustvarjalec slovenskega kulturnega prostora. Literarna zgodovina ga uvršča med vodilne predstavnike socialnega realiz- Ptuj • Mednarodni glasbeni festival Arsana 2023 ma. Rodil se je 1. januarja 1913 v Štukih pri Ptuju v gruntarski družini. Bil je drugi od desetih rojenih oziroma osmih preživelih otrok. Umrl je 12. junija 1993 v Ljubljani. ttftj. Jt-i^ŠK ^ H "i i J ¿S.AA* Foto: arhiv Knjižnice 210 let stara rojstna hiša pisatelja Ivana Potrča v Štukih 31 v Ptuju Družina je živela od srednje velikega grunta in mlina ob Grajeni. Trdo življenje na kmetiji je na začetku prejšnjega stoletja poslabšala gospodarska kriza. Ta ni prizanašala niti Potrčevim. Ker ni bilo več denarja za plačilo dninarjev, so morali za delo na kmetiji že zgodaj poprijeti domači otroci. Trpko življenje na kmetiji je spoznal tudi Ivan, ko je moral v jutranjih urah pasti krave, kidati gnoj in orati na njivah. Mladega Ivana so »prizadevale« vse krivice, ki so se dogajale malemu človeku. Poznal je življenje v Halozah, Ptujskem polju in Slovenskih goricah, kjer so naši ljudje garali za zemljiško, zlasti nemško gospodo. Pretresljive pripovedi o obupni revščini, zaostalosti, moralnih stiskah in krivicah, ki so se dogajale na vzhodnoštajerskem podeželju, je opisoval v svojih novelah. Težko življenje, prihajajoči hitlerizem ter nespo-štovanje malega človeka so vplivali na mladega Ivana Potrča. Pošten in dober dijak je videl upanje v boljšo prihodnost v ideji komunizma, zato se je na ptujski gimnaziji pridružil partijski organizaciji. Politično delovanje oblastem ni ostalo skrito, saj so Potrča skupaj z Dušanom Kvedrom, Ivanom Bratkom, Mirkom Centrihom, Antonom Žnidaričem in nekaterimi drugimi v osmi gimnaziji zaradi raznašanja letakov leta 1934 tik pred maturo, vklenjene v verige, odpeljali v Ljubljano. Zaradi komunističnega delovanja so Ivana obsodili na enajst mesecev zaporne kazni, od tega je šest mesecev presedel v samici. V zaporu je dobil papir in svinčnik in si krajšal čas s pisanjem leposlovja. Tu je nastala pobuda za roman Na kmetih in povesti o kočarjih. Leta 1934 so ga pred maturo izključili iz gimnazije in mu onemogočili šolanje tudi na drugih šolah, izgubil je tudi pravico do dedovanja. Šolo je zaključil šele po drugi svetovni vojni. Po prestani ječi je bil še nekaj časa doma, nato se je brez službe gibal med Celjem, Rušami in Mariborom. Leta 1936 se je poročil z Ljubo Skornšek in nastanil pri njenih starših v Rušah. V letih 1938-1939 je bil novinar pri mariborskem Večerniku. Leta 1939 so ga vpoklicali k vojakom v Skopje. Po razpadu jugoslovanske kraljeve vojske se je vrnil iz Makedonije v Ruše in organiziral ilegalno delo proti okupatorju. Poleti leta 1941 so ga Nemci skupaj z ruškimi delavci zajeli in odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Iz taborišča se je vrnil pomladi leta 1942, kar pa je zbudilo nezaupanje v tedanjem političnem vrhu. Božena Kmetec Fridl Na pragu novih festivalskih vrhuncev Petnajsto leto mednarodnega glasbenega festivala Arsana je nova izjemna zgodba, ki jo skupaj ustvarjajo glasbeniki in občinstvo. Prinaša nove festivalske vrhunce. Foto: Črtomir Goznik Na slavnostnem odprtju 15. festivala Arsana je nastopila hrvaška glasbena ikona Josipa Lisac. Letos mineva 50 let od prve izdaje njenega debitantskega albuma Dnevnik jedne ljubavi, ki je dobil kultni status. Navdušila je s svojimi edinstvenimi vokalnimi interpretacijami in izjemnostjo odrskega nastopa. „Koncert je svojevrstna igra, ki mora prinesti presenečenje, nekaj, česar ni na ploščah. Vedno iščem presenečenja, to, kar tudi mene ponese. Vedno sem rada v društvu najboljših, da bi bila lahko sama še boljša," je povedala. „Vsak je na svoj način prispeval, da smo na pragu novih festivalskih vrhuncev," je na nedeljskem slavnostnem odprtju jubilejnega festivala izpostavil umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Na oder otvoritvenega večera 15. festivala Arsana je stopil tudi predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak, generalni pokrovitelj festivala in večera slavnostnega odprtja, tudi veliki mecen na področju kulture oz. umetnosti, pomemben združeva-lec in povezovalec. V jubilejnem festivalskem letu so z dogodki začeli že v začetku leta, z njimi bodo nadaljevali jeseni. Osrednji festivalski program se bo končal v soboto, 29. julija, z velikim koncertom Joker Out in Dan D na Mestni tržnici. „Ponosni smo, da je Operni večer na Panorami z veličastno veduto gradu letos ponovno privabil glasbene sladokusce iz cele Slovenije in Evrope. Še bolj pa smo veseli, da smo dobili novo prizorišče na Mestni tržnici, kjer smo na Ptuju prvič gostili Poletno noč, gala večer slovenske popevke, ki ga je posnela RTV Slovenija. Brez občinstva nam ne bi uspelo. Prav posebej pa se zahvaljujemo ptujskim minoritom, kjer festival do-muje že 15 let in ravno zaradi tega prečudovitega prizorišča, ki nam je nudilo zavetje pretekle dni, je postal ugleden evropski festival," je še povedal Delin ter povabil na nove festivalske vrhunce, ki se bodo zvrstili še do konca letošnjega festivalskega dogajanja. A/IG Foto: Črtomir Goznik Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala: "Tudi letos so vrednost festivalskega dogajanja prepoznali številni. Vsem se iskreno zahvaljujemo." Foto: Črtomir Goznik V kavarni Bodi, ki letos gosti brezplačne koncerte oz. nastope v okviru odra mladih, so na plesni večer salse povabili člani kubanske zasedbe Estudiantina Ensemble, ki ohranja pristne kubanske stile. Foto: Črtomir Goznik V okviru Arsaninega otroškega festivala je v Mestnem kinu Ptuj potekala ustvarjalna delavnica (glasbena joga), na kateri so se otroci naučili nekaj čarobnih jogijskih tehnik čuječnosti in dihanja, ki jih je pospremilo nežno ustvarjalno petje. Foto: Črtomir Goznik S celovečernega koncerta udeležencev Vokalne šole Arsana 2023, ki so se uspešno predstavili z bogatim izborom uspešnic različnih glasbenih zvrsti. Nastaja nov rod mladih pevcev, ki bodo sčasoma zagotovo tudi protagonisti Arsaninega glasbenega odra. torek • 25. julija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski ll Cirkulane • Anita Satler je ohranila skoraj 200 let staro domačijo v Slatini »Svojim sanjam sem dala življenje« Že pred časom so me domačini iz Cirkulan napotili na Posestvo Ana v naselju Slatina, le pol ure vožnje iz Ptuja. Tam naj bi nova lastnica Anita Satler zelo lepo uredila starejšo cimprano hišo, spomladi letos pa naj bi sprejela tudi prve goste. Že takoj na dovozu prišleke pozdravi velika tabla z napisom Posestvo Ana in letnica 1854. Sprehod mimo lesenega nadstreška in manjše hiške do velike terase z ležalniki in ličnimi stolčki ponuja razgled na sosednje hribe, ki prav gotovo vsakemu obiskovalcu vzamejo dih, spodaj po bregu pa rastejo sivka in druga zelišča. Še ena večja hiša na dvorišču, lepo obnovljena, izžareva posebno energijo in te popelje v čase naših prednikov. Prijetno senco nudi 170 let stara lipa, kjer se v teh vročih dneh najraje zadržuje borderski ovčar. Anita Satler, lastnica opisanih lepot, je polna pozitivne energije. V teh dneh se že dogovarja z delavci za prenovo lesenega objekta, kjer bodo spravljeni kosilnica in vrtno orodje, preostali del pa bodo lahko ob slabem vremenu koristili za razne aktivnosti, tudi ure joge. Domačija s posebno energijo Povabi me v staro cimprano hišo, kjer je včasih živela Ana Ram-šak. Slednja je vrsto let uspešno vodila kmetijo, vaščani so k njej prihajali tudi po nasvete, saj je bila Stara cimprana hiša je v celoti ohranjena in obnovljena. zelo modra in prijazna gospa. V te kraje se je priselila iz Koroške. Ta zgodba je Aniti še posebej ljuba, zato je posestvo poimenovala delno po njej, delno pa tudi po sebi, saj je njeno krstno ime Ana. »Očitno se v teh prostorih preteka posebna ženska energija, ki mi je zelo blizu, tukaj se dobro počutim. In zelo sem vesela, da so tudi moji gostje začutili pozitivne vibracije, cenijo in spoštujejo pa tudi samo hišo. Stene, tramovi, tla skrivajo v sebi neš- Foto: osebni arhiv Lepo urejene sobe za goste na podstrešju glavne hiše. teto spominov in zgodb ljudi, ki so živeli tukaj pred nami,« je povedala Anita in me povabila v svoj najljubši kotiček, kjer sta postavljena zelena fotelja. Našla ju je v eni izmed starinarnic v Ljubljani. Mizico je izdelal njen prijatelj, ki ima neverjeten čut za starine, z nasveti pa ji je pomagal tudi pri prenovi. Hišo so skušali ohraniti čim bolj avtentično, ohranjene kose pohištva so restavrirali, tisto, kar je manjkalo, pa so izbirali z veliko mero čutnosti in preprostosti. Vsak prostor v hiši je svet zase, hkrati pa se med seboj dopolnjujejo. Kuhinjo lahko uporabljajo tako gostje, če to želijo, ali pa jih z lokalnimi specialitetami razvaja kar gospodarica posestva. Anita je namreč zelo spretna s kuhalnico. Postregla nama je s sirovo pito z marelicami ter turško kavo. Druge kave ne kuhajo, saj se je odločila, da bo gostom ponujala samo to, kar je Foto: osebni arhiv Anita Satler svoje goste razvaja z ranimi lokalnimi specialitetami. Foto: osebni arhiv .. ■ Foto: osebni arhiv Uspešna podjetnica Anita Satler iz Slovenskih Konjic, sicer ekonomistka, seje po 30 letih odločila, da bo spremenila svoj način življenja in tudi področje dela. Svoje podjetje je prodala in se preusmerila v turistično dejavnost. V Slatini v občini Cirkulane je kupila kmetijo s pripadajočim zemljiščem in jo v dobrem letu in pol v celoti prenovila. V staro cimprano hišo seje tako ponovno vrnilo življenje, pred rušenjem pa je rešila tudi viničarijo, kar je zelo pomembno tudi z vidika ohranjanja kulturne dediščine teh krajev. značilno za haloške kraje. »Na vrtu imamo sedaj polno kumaric, zato jih pripravljam vsak dan, na različne načine. Ne razumem, zakaj bi jedli nekaj, kar sedaj ne uspeva na domačem vrtu. Za naše posestvo so značilni tudi orehi, zato vsak teden spečem orehovo potico in jo ponudim gostom. Povem jim, da je to naša tradicionalna jed in da so orehi zrastli le nekaj metrov stran. Vse te zgodbe so zelo enostavne in preproste, vendar ljudem veliko pomenijo. Prav tako smo v ponudbo vključili izdelke iz rmana, ki ga je v bližini hiše zelo veliko.« Gostje lahko prespijo v prenovljeni viničarski hiši s črno kuhinjo V zgornjih prostorih glavne hiše so preuredili podstrešje, in sicer v dve sobi, kjer lahko prenočijo štiri osebe. Prevladuje predvsem les z raznimi dodatki, pa tudi spominki in okraski. V eni izmed sob sta dva stola Rex priznanega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Sogovornica bi namreč rada svojim gostom sporočila, da imamo v Sloveniji veliko svetovno uspešnih in prepoznavnih zgodb. Še posebej me pritegne samostoječa banja sredi sobe, pa sodoben fotelj sončnih barv, zlata mizica, slike na stenah, starinske vaze, šopki ... Nato se odpraviva še na ogled sosednjega objekta, stare viničarske hiše. Po nasvetih nekaterih gradbenih mojstrov bi jo bilo prav gotovo bolj ekonomično podreti, vendar je Anitin prijatelj v njej videl velik potencial in je v veliki meri zaslužen, da so jo ohranili. V notranjosti je še vedno črna kuhinja, obnovljena, v izbi z majhnimi okenci so uredili prodajni prostor z raznimi predmeti. Pod spretnimi rokami njenega prijatelja nastajajo deske za razno uporabo v kuhinji, sama pa je mojstrica pletenja in lovilcev sanj, ki jih ustvarja pod blagovno znamko Lucus Wood Vibe. V predstavitveni brošuri je zapisala, da ji je uspelo v življenju uresničiti vse, kar si je zares želela. »Kdor me pozna, ve, da sem sanje, ki so bile pomembne zame, spremenila v življenje. Verjamem tudi, da smo še vedno del narave, del pretoka energije. Kdor čuti naravo kot del svojega sveta, zna njeno moč prenesti kamorkoli.« S svojim odnosom do življenja in čaščenjem narave navdušuje tudi goste, ki prihajajo na posestvo iz celotne Evrope. Nekateri izmed njih so prišli samo za dan ali dva, nato pa so bivanje podaljšali še za nekaj dni - zaradi narave in gostiteljice so bili popolnoma očarani. Predvsem cenijo mir, neokrnjeno naravo in tišino, pa tudi to, da se prav veliko ne dogaja. Ta »nič« je na nek način velik magnet za ljudi, ki iščejo neodkrite kotičke, kjer lahko ponovno zadihajo, prisluhnejo pticam in brezskrbno opazujejo pokrajino, kjer so nekoč ljudje živeli izključno z naravo, drug z drugim in povezani med seboj. Estera Korošec Sveti Andraž • Končan prvi poletni tabor, avgusta na vrsti drugi Pestra zabava po Vitomirjevo Za nekoliko drugačne, predvsem pa ustvarjalne počitnice otrok so tudi letos ob občinski finančni pomoči poskrbeli člani Turističnega društva Vitomarci. V začetku julija so organizirali petdnevni Vitomirjev tabor, ki je bil namenjen otrokom prvih dveh triad osnovne šole. Ime je tabor dobil po staroslovanskem poglavarju Vitomirju, ki naj bi po legendi živel na vitomarškem griču. Aktivnosti so potekale ob do-poldnevih, z njimi pa so »ubili dve muhi na en mah«: otrokom omogočili pestro in aktivno zabavo ter jih odvrnili od ekranov vseh vrst, staršem pa za nekaj dni odvzeli skrb za varstvo njihovih kratkohlačnikov. In kaj vse so počeli na taboru, ki ga je ob pomoči animatorjev vodila Laura Toš? Prvi dan jim jo je zagodel dež, zato so ga športno preživeli v šolski telovadnici. Naslednji dan so pod budnim očesom gospodinj iz Društva gospodinj Vitomarci pekli orehove in marmelade rogljičke, si v dvorani ogledali mladinski film z naslovom Moja žirafa, preostanek energije pa spet »pokurili« v telovadnici. Tretji dan so se odpravili na pohod in se zabavali z vodnimi baloni, četrti dan pa je bil rezerviran za prikaz starega ljudskega običaja - mlatenje žita, ki so jim ga na dvorišču Hrgove domačije predstavili člani Društva upokojencev Sv. An- draž. Igrali so tudi nogomet, nato pa jih je obiskal še Bor Rehak Friš, nekdanji državni prvak v break-dancu, in jim pokazal nekaj plesnih gibov. Zadnji dan Vitomirjevega tabora so se nasmejali norčijam zaba-vljačev iz ptujskega Arbadaparka, potem pa so se polni vtisov razšli, in to z obljubo, da se prihodnje leto znova družijo. Avgustovski termin, tabor bo potekal od 7. do 11. avgusta, je že skoraj zaseden. Prijavijo se lahko tudi otroci iz drugih občin, čeprav, kot pravijo v TIC Vitomarci, imajo prednost pri udeležbi domačini. Na voljo Foto: TIC Vitomarci Na poletnem Vitomirjevem taboru so otroci spoznavali tudi domače običaje. je 20 mest, a jih običajno sprejmejo več; tako je bilo tudi v julijskem terminu. Polna cena petdnevnega ta- bora, ki vključuje dopoldansko malico, kosilo, napitke in sadje, znaša 60 evrov, vendar starši poravnajo le 45 evrov, saj preostalo primakne andraška občina. SD 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 25. julija 2023 Ptuj • Ptujski šahisti ob svetovnem dnevu šaha Darovali kri in promovirali šahovsko igro Da prave poteze rešujejo življenja, so na svoji prvi krvodajalski akciji dokazali tudi člani Šahovskega društva Ptuj. V letu, ko praznujejo 88-letnico delovanja, so svoje člane povabili na svojo prvo krvodajalsko akcijo, pri tem so se jim pridružili tudi člani društva Steza. Posvetili pa so jo svetovnemu dnevu šaha, 20. juliju, ki ga kot praznik šaha praznujemo od leta 2019, ko gaje z resolucijo dokončno potrdila generalna skupščina OZN. X -C-——te. __"H Foto: Črtomir Goznik Ptujski šahisti so ob svetovnem dnevu šaha skupaj z društvom Steza v sodelovanju z UKC Maribor, transfuzijskim oddelkom v ptujski bolnišnici, organizirali dobrodelno prireditev pod naslovom Prave poteze rešujejo življenja. Organizirali so jo v sodelovanju z UKC Maribor, transfuzijskim oddelkom v ptujski bolnišnici. V tem humanem dejanju so se jim pridružili tudi podporniki in simpatizerji ter skupaj zavihali rokave in darovali kri za tiste, ki jo potrebujejo. Kot je povedal predsednik Šahovskega društva Ptuj Danilo Polajžer, mednarodni šahovski mojster, so krvodajalsko akcijo organizirali na pobudo Silve Razlag, ki je prevzela tudi večji del organizacije te dobrodelne prireditve. Tudi sam je želel darovati kri, ker pa je že dopolnil 65 let, bi za sodelovanje moral opraviti še več dodatnih pregledov. Tako je ostalo tokrat samo pri dobrem namenu, sicer pa je v preteklosti že bil udeleženec krvodajalskih akcij. Hannah Jonson, Američanka, ki živi na Ptuju in je tudi prostovoljka v društvu Steza, je tokrat prvič darovala kri v Sloveniji, pred tem jo je darovala že v Ameriki. Foto: Črtomir Goznik Hannah Jonson, Američanka, ki živi na Ptuju, je v Ameriki že darovala kri, v Sloveniji pa tokrat prvič. V tem humanem dejanju sta udeležence krvodajalske akcije spremljala in se jim zahvalila za darovano kri tudi v. d. direktorja ptujske bolnišnice Aleksander Voda in ptujska županja Nuška Gajšek. Pomembna je vsaka kapljica krvi, ki rešuje življenja. Za vsako kapljico so v ptujski bolnišnici zelo hvaležni in podpirajo vsako takšno akcijo, je poudaril Voda. Naj jim to ostane v navadi, pa je želja ptujske županje. Med društvenimi podporniki sta kri največkrat darovali Slavica Jelen in Verica Inkret. Slavica je povedala, da je kri darovala, dokler je bila zdrava, skupaj pa 40-krat. Darovanje krvi je zanjo predvsem humano dejanje, pomoč drugim. Verica Inkret je kri darovala 46-krat. Najbolj je bila vedno ponosna, ko se je odzvala na klic, tudi ponoči so jo klicali na odvzem, ko so potrebovali čim večji odziv krvodajalcev. Žal ji je, da je več ne more darovati. Kdor je želel je na dan krvodajalske akcije lahko tudi šahiral, šahovnice so vabile videče in slepe in slabovidne. Šahovski dvoboj med ekipama direktorja ptujske bolnišnice in ŠD Ptuj pa se je končal neodločeno. V ŠD Ptuj so povedali, da se bodo njihovi člani tudi v prihodnje udeleževali krvodajalskih akcij. MG m Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Ptuj • Gaja Vuk, študentka medicine na praksi Študentje medicine izkušnje pridobivajo v domovih Fakulteta za medicino v Ljubljani je letos prvič študente drugih letnikov na obvezno prakso napotila v domove upokojencev. Med njimi je tudi Gaja Vuk iz Podvincev. Pridobljeno praktično znanje seji zdi izjemnega pomena. »To je novost na naši fakulteti, letos so se odločili, da nas napotijo v domove starostnikov. Zdi se mi odlično, da lahko zadeve doživimo na terenu. Na začetku študija je bolj teorija, ni toliko praktičnega usposabljanja, zato je to, da smo prisotni tudi v takih zavodih, zelo pomembno. Mnoge zadeve lahko poskusimo, vidimo, kako poteka delo medicinskih sester, zdravnikov ... Ko to doživiš, ti postane še bolj jasno, da ni vse samoumevno, kot se mogoče komu zdi,« pravi Gaja. Po zaključku študija se želi specializirati za urgentno medicino ali pediatrijo. Med pridobivanjem izkušenj v Domu upokojencev na Ptuju se je naučila veliko novega, priznava, da je bilo tako njo kot njene študijske kolege nekoliko strah, kako bo praksa potekala: »Še vedno je mogoče neka stigma okrog dela v domovih upokojencev, nismo vedeli, kako bo vse skupaj potekalo, ali bomo prepuščeni sami sebi ali bomo dejansko usmerjani in bomo imeli možnost delati.« Izjemno vesela je in hvaležna vsem, ki jo učijo in ji pomagajo. Veliko časa je preživela z medicinskimi sestrami, nekaj dni je delala tudi z domsko zdravnico, kjer se je poučila o raznih zdravilih, diagnozah: »To je izjemna in poučna izkušnja. V le nekaj dneh, odkar sem na praksi, sem dejansko poskusila ve- liko novih stvari. Zavedam se, da je vaja zelo pomembna, to bomo pa še pridobili.« Še v tretjem letniku študentje ustreznega praktičnega znanja niso imeli Namestnica direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe v Domu upokojencev Ptuj Mateja Šešerko pojasni, da se je Medicinska fakulteta v Ljubljani povezala z Zbornico zdravstvene nege. Skupaj so pridobili program in študente medicine za osem dni vključili v praktični pouk v domove upokojencev: »Skupaj so poiskali domove, ki so se jim zdeli primerni. Tudi mi smo se odzvali in v svoje vrste dobili pridno študentko. Spoznava vse procese zdravstvene nege od ustne higiene, jutranjega umivanja, kopanja ... Vključujemo jo na različne oddelke. Sodeluje tudi z zdravnico, da je spoznala, kako poteka delo v ambulanti. Pokazali smo ji tudi, kako se odrejajo medicinsko-tehnični postopki. Dejansko pomaga in sodeluje pri marsičem novem.« Ena izmed profesoric Fakultete za medicino v Ljubljani, ki dela tudi v domu upokojencev kot zdravnica, je zaznala primanjkljaj znanja pri mladih, bodočih zdravnikih na Gaja Vuk tem področju. »Dogajalo se je, da v tretjem letniku, ko bi morali znati, kako pacienta pripraviti na preiskave, ga obrniti, prijeti, teh osnovnih veščin niso obvladali,« pravi Šešerkova. Zaenkrat sicer gre za le nekaj dni prakse. Gaja bi si želela še ne- kaj časa tovrstnega učenja, prepričana pa je, da bo priložnosti še veliko. Ustrezno praktično znanje je zelo pomembno za vsak poklic, prej ga študentje pridobijo, več izkušenj in uporabnega znanja imajo. Dženana Kmetec Hajdina • Pri Glažarjevih biserna poroka Biserni »da« po 60 letih zakona Župan občine Hajdina Stanislav Glažarje imel v soboto, 15. julija, izjemno častno nalogo. Opravil je obred biserne poroke svojih staršev, Frančiške in Stanislava. „Danes smo se zbrali, da proslavimo posebni dogodek, 60 let skupnega življenja. To je trenutek, ki zahteva pozornost in spoštovanje, saj predstavlja šest desetletij ljubezni, truda in predanosti. 13. julija 1963 sta mlada in polna življenja ter velikih pričakovanj v cerkvi sv. Martina na Hajdini izrekla svoj življenjski „da". V vajinih mislih je bilo takrat veliko želja, načrtov in pričakovanj. Ustvarila sta podlago za trden odnos, ki je podoben biseru. Biser je znan po svoji redkosti, čistosti in lepoti. Prav taka je tudi vajina ljubezen - čista in neizmerno lepa. Ustvarila sta si dom in družino, ki je pomenila ljubezen, srečo, življenjsko smer vajinih pričakovanj, uspehe in neuspehe, predvsem pa toplino in varnost. Skupna življenjska pot ni bila vedno z rožicami posuta, vendar sta jo zaradi medsebojnega razumevanja usklajeno prehodila. Družinsko razumevanje se je odražalo tudi v aktivnostih na področju gasilstva, kulture, športa in drugih področjih javnega društvenega življenja. Trdna volja, vera, medsebojno spoštovanje in povezanost so vama v vseh letih skupnega življenja zagotovili ohraniti življenjsko moč in trdnost. Biserna poroka ne pomeni le praznovanja zakoncev. Gre za praznik družine, prijateljev in skupnosti. Zahvaliti se je treba vsem prisotnim, ki so se udeležili tega izjemnega dogodka in vama s tem izkazali spoštovanje," so besede, s katerimi je svojo mamo in očeta ob biserni poroki nagovoril hajdinski župan Stanislav Glažar mlajši. Poudaril je tudi, da delijo srečo, ki jim je dana ob praznovanju tega čudovitega življenjskega jubileja. Zakonca Glažar sta starša sina Stanislava in hčerke Blanke, stara starša petim vnukom (Tjaši, Kaji, Tilnu, Larisi in Taji) ter prade-dek in prababica Viti, Ariji in Skaju. Biserni ženin Stanislav je bil rojen 29. aprila 1936, biserna nevesta Frančiška 3. oktobra 1939, dom in družino sta si ustvarila v Hajdošah. Po 60 letih zakona sta ju pred matičarja in oltar kot priči pospremili vnukinji Tjaša in Kaja, civilni obred je ob županu, njunem sinu, opravil še občinski svetnik Vladimir Abraham. Cerkveni obred biserne poroke sta lepo izpeljala hajdinski farni župnik Marjan Fesel in kaplan Primož Lorbek. MZ Foto: zasebni arhiv Suatje na biserni poroki Frančiške in Stanislava Glažarja v hajdinski farni cerkvi Foto: DK WKWgi JAKO Atletika Enkrat seje moralo zgoditi tudi to ... Stran 14 Nogomet Vijoličasta Domžalčana sta se počutila zelo domače Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 1. krog tednik Tenis Slovenka in Ciprčanka nista preprečili domačega finala Stran 15 Nogomet V Ormožu postavili piko na i uspešni sezoni Stran 16 íPoilulajt¿ naí na íuáounm íjÁtu! RADIOPTUJ na. 4/ttettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Šumarji dvakrat vodili, grofje dvakrat ulovili Zastor za prvim krogom v novi sezoni je padel v Kidričevem, kjer sta se v nedeljo zvečer pred zares lepim številom gledalcev - ob prostem vstopu se jih je zbralo več kot 1000 -pomerila Aluminij in Celje. Dvoboj povratnikov v 1. ligo in enih glavnih favoritov za letošnjo krono se je končal z remijem, ki bi ga bili šumarji pred tekmo verjetno sprejeli z odprtimi rokami, po tekmi pa so kar nekoliko razočarani obsedeli v slačilnici. Še v 87. minuti so namreč vodili in bili na pragu presenečenja ... Da tega niso izvedli, je glavni krivec Luka Bobičanec, ki je v zaključku tekme s pravim evrogolom izid izenačil ... Novi trener Celja Albert Riera je imel za pripravo na voljo le nekaj dni, saj se je grofom pridružil šele v prejšnjem tednu. Ena od prvih opazk je bila, da njegovi varovanci še niso dovolj dobro pripravljeni za 90 minut visokega tempa ... Kljub temu je takoj jasno in glasno obelodanil edini cilj sezone: „S Celjem imam cilj osvojiti prvenstvo." Na drugi strani je domači trener Robert Pevnik v Kidričevem že precej več kot eno leto, njegova težava pa sta trenutno predvsem pozna prihoda zadnjih pomembnih okrepitev - Brkljače in Susse. Prvi je vseeno že zaigral v začetni postavi, kjer pravih presenečenj sicer ni bilo. Domačini so začeli sanjsko, saj je po napaki Davida Zeca do žoge prišel novinec v rdeče-belem dresu Sandro Jovanovič, preigral je še Klemna Nemanica in z močnim strelom zadel med nogama Matka Obradovica - 1:0. Že v naslednjem napadu je Aluminij po vnovičnem neposrečenem posredovanju celjske obrambe prišel do še ene priložnosti, a se Marko Brkljača v kazenskem prostoru ni najbolje znašel, streljal je čez gol. Aluminij - Celje 2:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Jovanovič (3.), 1:1 Matko (59.), 2:1 Katuša (80.), 2:2 Bobičanec (89.). ALUMINIJ: Banič, Martič, Schaubach, Koblar, Jovan, Jagič, Gorenak (82. Simonič), Brest, Brkljača (od 60. Baskera), Jovanovič (od 66. Katuša), Skiba (od 82. Zeljkovič). Trener: Robert Pevnik. CELJE: Obradovič, Ajhmajer (od 12. Karničnik), Vukliševič, Zec, Ne-manič (od 46. Koderman), Vrbanec (od 74. Zabukovnik), Kouter (od 74. Lamy), Bobičanec, Matko (od 82. Bajde), Kvesič, Ikwuemesi. Trener: Albert Riera. Gosti, ki so po neprepričljivem začetku pričakovano prevzeli premoč na sredini igrišča, so potrebovali kar nekaj časa, da so uprizorili nevarnejšo akcijo. Prva priložnost se je takoj, ko je vstopil na igrišče, ponudila re-prezentantu Žanu Karničniku, ki je tekmo začel na klopi, nato pa zamenjal poškodovanega Nejca Ajhma-jerja, toda njegov strel so Kidričani blokirali. Še lepšo priložnost je imel v 18. minuti Aljoša Matko, po podaji Chukwubuikema Ikwuemesija je streljal mimo gola. Gostitelji so bili trdni v obrambi, v 34. minuti pa so izvedli enega izmed protinapadov. Gašper Jovan in Marko Brest sta lepo kombinirala, slednji je v kazenskem prostoru lepo našel Brkljačo, ta je zadel prečko, videti je celo bilo, da se je žoga od nje odbila za črto, a VAR tega ni potrdil. Milimetri niso bili na strani domačih niti v zaključku prvega dela, ko je Tomislav Jagič dobro streljal, Obradovič je žogo odbil, odbito žogo je Daniel Skiba poslal v mrežo, vendar se je izkazalo, da je bil v nedovoljenem položaju. Pri gostih je bil sicer v napadu precej aktiven Aljoša Matko, ki je tudi poskrbel za izenačenje. To se je zgodilo v 59. minuti, ko je v prazen prostor prejel uporabno podajo Maria Kvesiča, nato pa je z levico mimo Koblarja, Martiča in Baniča žogo spravil v mrežo - 1:1. Čeprav se je zdelo, da bodo Celjani po izenačenju poskrbeli za popoln preobrat, se to ni zgodilo, še več, v 80. minuti so še enkrat povedli šumarji. Po podaji Bresta je Jakov Katuša močno sprožil iz velike razdalje, žoga pa je pristala v spodnjem kotu slabo postavljenega Matja Obradovica - 2:1. Katuša je zagotovo Pevnikov najboljši joker s klopi, kar je v številnih primerih kazal že lani. Ko so domači navijači že povsem verjeli, da lahko njihovi ljubljenci v novo sezono štartajo s tremi točkami, pa je udarila nekdanja Murina naveza Karničnik-Bobičanec: prvi je poskrbel za asistenco, drugi je žogo s strelom „iz prve" močno zabil pod prečko nemočnega Baniča - 2:2. Aluminij se bo v naslednjem krogu znova pomeril s štajerskim rivalom - gostoval bo v Mariboru. Foto: Črtomir Goznik JM Nogometaši Aluminija in Celja so se v uvodnem krogu edini razšli z remijem. Nogomet • Izjave po tekmi Aluminij - Celje Marko Brest: »Veseli me, da smo pokazali, da lahko premagamo tudi prvega favorita za naslov« Marko Brest, Aluminij: „Mislim, da moramo biti generalno gledano zadovoljni s prikazanim. V tekmo smo šli zelo dobro, pokazali smo pravi karakter in srčno borbo, kar nas mora krasiti celo sezono. Na koncu je bil izid 2:2, moramo biti zadovoljni, čeprav je bila marsikatera glava v slačilnici sklonjena, saj smo zapravili priložnost za zmago - a tak je nogomet. Tekma se sicer lahko obrne v eno ali drugo smer, mi smo jo odprli odlično in se dogovorili, da igramo svoj nogomet naprej, ne glede na to, ali vodimo ali izgubljamo. Tak je bil dogovor tudi ob polčasu, čeprav bi lahko že v prvem polčasu vodili 2:0 ali 3:0 in bi bila potem tekma lažja. Pri izidu 2:1 se je videlo, da nam manjka nekaj izkušenj, saj smo gol prejeli zelo pozno - morali bi pokazati nekoliko več agresivnosti, čeprav smo bili že vsi zelo utrujeni, saj so bili po- goji za igro težki. Še vedno mislim, da je Celje prvi favorit za osvojitev prvega mesta, tako da moramo biti zadovolji z remijem. Veseli pa me, da smo pokazali, da lahko premagamo vsakogar. Kar se tiče mene in mojega morebitnega odhoda v Celje, pa to ni vplivalo na tekmo: motiviran sem proti vsakemu tekmecu, pa naj bo to Celje, Maribor ali kdorkoli drug - treba je garati na vsaki tekmi." Robert Pevnik, trener Aluminija: "S končnim remijem nisem zadovoljen, sem pa zadovoljen z našo igro in učinkovitostjo. Žal mi je prvega polčasa, ko smo imeli izjemno priložnost za 2:0, s tem izidom bi lažje odprli drugi polčas. V drugem polčasu se je poznalo, da smo prišli iz druge lige in da nam še manjka dinamike. Tudi po izenačenju na 1:1 se nismo predali, malo smo trpeli, kot vse ekipe na svetu, potem pa smo znova dosegli gol za 2:1 in spet imeli še eno čisto priložnost za 3:1 ... Na koncu je k remiju odločilno pripomogla individualna kakovost tekmecev. Ponosen sem na fante, želel bi si le več koncentracije v zaključku, s katero bi lahko to tekmo tudi zmagali. Škoda mi je dveh točk, ampak tudi ena šteje. V Kidričevem želimo tudi v nadaljevanju pokazati, da nobenemu favoritu ne bo lahko." Luka Bobičanec, Celje: „Na koncu moramo biti zadovoljni tudi s točko, ker smo dvakrat zaostajali. Zagotovo je bilo težko, trpeli smo, ampak smo izkušena ekipa in smo ostali dokaj mirni. V teh dveh dneh, Foto: Črtomir Goznik Albert Riera je bil v Kidričevem dobro razpoložen: „Prvi cilj na vsaki tekmi je zmagati. Če to ne gre, potem je remi druga najboljša opcija." ko smo delali z novim trenerjem, smo dobili precej informacij, zagotovo pa je še pred nami veliko dela. Upam, da bomo to čim prej sprejeli in da bomo v nadaljevanju uspešnejši. Razlike med prejšnjim in sedanjim trenerjem zagotovo so, a igralci na to gledamo drugače, moramo čim prej osvojiti zahteve Riere. Sam sem z golom zadovoljen, tudi samozavest sem skozi pripravljalne tekme dobil, sicer pa moram še veliko izboljšati. Aluminij nas sicer ni presenetil, enostavno je nivo slovenske 1. lige tako visok, da lahkih tekmecev ni in da lahko vsak premaga vsakega." Albert Riera: »V rokah imam fantastično ekipo« Albert Riera, trener Celja: „Če ne zmagamo, potem nisem zadovoljen, saj želim zmagati na vsaki tekmi. A včasih, ko ne zmagaš, je pomembno tudi ne izgubiti. Sam v svoji ekipi še vedno vidim pomanjkanje fizične pripravljenosti, zato ni bilo možno izvajati visokega presinga, kot bi si želel. Posledično smo morali loviti tekmece in se vračati v obrambo 40 ali 60 metrov. Začeli smo s tremi branilci v zadnji vrsti, kar se ni izkazalo za najboljše, tudi v sami kreaciji bi lahko bilo boljše. V drugem delu smo opravili nekaj korekcij, z dvema napadalcema smo si ustvarili več priložnosti in bili boljši, a to še ni bilo dovolj za zmago. Pozna se, da smo skupaj šele tri dni, nimam pa čarobne palčke. V nogometu je veliko podrobnosti, ki jih bomo poskušali počasi osvajati in izboljšati. Pomembno pa je, da že vidim, kje se lahko izboljšamo. V rokah imam fantastično ekipo, sam pa sem tukaj, da jim pomagam. V nogometu nikoli ne prideš do perfekcije, lahko se ji samo približaš." Jože Mohorič 14 Štajerski Šport torek • 11. julija 2023 Atletika • Diamantna liga v Londonu Enkrat se je moralo zgoditi tudi to ... Vsake serije je enkrat konec in tudi serije zmag Kristjana Čeha na tekmovanjih elitne diamantne lige je zaenkrat konec. Ustavil se je pri številki osem, ki jo je nizal od lanskega začetka sezone do nedelje, ko je moral po osmih zaporednih zmagah (Birmingham, Rabat, Rim, Stockholm in Zürich lani, letos pa Doha, Rabat in Stockholm) v Londonu priznati premoč dvojici konkurentov, Danielu Stahlu in Matthewu Dennyju. Tekmovalci v metu diska so se v Londonu merili v zgodnjem nedeljskem popoldnevu, Čeh pa je v angleško prestolnico priletel neposredno iz Estonije, kjer je treniral zadnje dni, po torkovem tekmovanju na Madžarskem (18. 7.). Nogomet • 1. SNL Član AK Ptuj je dokaj slabo začel, po prvi seriji je bil četrti, ko je vrgel 62,84 metra. Povedel je Litovec An-drius Gudžius s 65,47 m, s 65,64 m ga je v drugi seriji prehitel Avstralec Matthew Denny. Čeh je s 65,93 m v drugi seriji prišel na čelo, s 66,02 m je vodil tudi po polovici tekme. A je imel v četrti in peti seriji neveljavna meta, v četrti sta ga prehitela Stahl s 67,03 m in Denny s 66,77 m. Stahl je v zadnjih dveh serijah ostal brez izida, Denny pa s 64,46 in 65,47 ni popravil svojega dosežka. A je ostal drugi, Stahl pa je zmagal, saj je Čehov zadnji met meril 63,34 m in je ostal na tretjem mestu. Najboljši osebni izid v sezoni je dosegel Matthew Denny, ki je s četrtim mestom na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021 za pet cm zgrešil medaljo, šesti je bil lani na SP v ZDA in je s tem ponovil izid s SP leta 2019 v Dohi. Četrti tokrat v Londonu je bil presenetljivo Alex Rose iz Samoe (65,56 m), z osmim mestom je lani na SP dosegel najboljši izid na velikih tekmo- Miting diamantne lige v Londonu, met diska, rezultati: 1. Daniel Stähl (Švedska) 67.03 m 2. Matthew Denny (Avstralija) 66.77 m 3. Kristjan Čeh (Slovenija) 66.02 m 4. Alex Rose (Samoa) 65.56 m 5. Andrius Gudzius (Litva) 65.47 m 6. Lawrence Okoye (V. Britanija) 62.59 m 7. Sam Mattis (ZDA) 61.83 m 8. Simon Pettersson (Švedska) 61.48 m Vrstni red v tekmovanju za diamantno ligo, disk (4/4): 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 30 2. Stahl (Švedska) 29 3. Andrius Gudzius (Litva) 16 4. Matthew Danny (Avstralija) 16 5. Lawrence Okoye (V. Britanija) 14 6. Sam Mattis (ZDA) 12 7. Alex Rose (Samoa) 8 8. Simon Pettersson (Švedska) 6 9. Mykolas Alekna (Litva) 5 10. Alin Alexandru Firfirica (Romunija) 5 11. Mohamed Moaaz Ibrahim (Katar) 1 12. Apostolos Parellis (Ciper) 1 vanjih. Peti je bil Gudžius (65,47 m), bronast na lanskem SP ter nekdanji evropski (2018) in svetovni prvak (2017). Čeh je v tem tednu tako drugič osvojil tretje mesto. Stahl in Gudžius sta ga premagala v torek v Szekesfeher-varju na Madžarskem in mu prizadejala drugi poraz v sezoni. Prvič je brez Kristjan Čeh: „Tokrat mi ni šlo najboljše. Na tekmi sem sicer povedel, a sem vedel, da 66 m ne bo dovolj za zmago. Žal ni šlo več, nisem imel energije in moči, pa še tehnično metov nisem izvedel najbolje. Po tekmah v zadnjem obdobju sem utrujen, tudi treninga nisem imel pravega v tem času. Sedaj me čaka mesec dni treninga in priprav na svetovno prvenstvo, tudi malo počitka bom potreboval." zmage v sezoni ostal v Turkuju na Finskem 13. junija, ko je zasedel drugo mesto, tudi tedaj je bil boljši Stahl. V diamantni ligi so metalci diska s četrtim nastopom v sezoni opravili svoje, čaka jih le še nastop na finalni tekmi v Eugenu v ZDA (16. in 17. septembra). Na finale se je Čeh uvrstil kot prvi s 30 osvojenimi točkami, eno manj je zbral Stahl. Nastop v Londonu je bil za Čeha zadnji na pomembnih mitingih pred svetovnim prvenstvom v drugi polovici Vijoličasta Domžalčana sta se počutila zelo domače Novo sezono je na najboljši mogoči način odprl napadalec Brava, nekdanji član Maribora in Aluminija Luka Štor, ki je na tekmi z Rogaško zadel že po 24 sekundah! Novinci v prvoligaški druščini iz Rogaške Slatine so tako hitro doživeli hladen tuš, a so si v nadaljevanju lepo opomogli in kar pretili Bravu. Do točke na koncu jim ni uspelo, za to je dokončno poskrbel Matej Poplatnik, ki smo ga v lanski sezoni srečevali v 2. ligi kot igralca Ilirije (bil je najboljši strelec 2. lige s 24 zadetki). Istočasno so v Murski Soboti svojo kalvarijo doživljali črno-beli, čeprav jim je v uvodu tekme kazalo odlično - po slabe pol ure igre so namreč vodili 2:0! A tekmecev ne gre nikoli odpisati, tudi Domžalčani so se v nadaljevanju tekme izkazali z izjemno vztrajnostjo, zanjo pa so bili na koncu nagrajeni tudi z lepo mero športne sreče. To jim je prinesel kar vratar Mure Klemen Mihelak, ki je v sodnikovem podaljšku žogo nesrečno in nespretno potisnil v svoj gol ... Mihelak je bil sicer eden izmed kar šestih nekdanjih igralcev „rumene družine" iz Domžal, ki so se tokrat znašli v črno-belem dresu Mure, ob njem še Kous, Saitovski, Morris, Do-brovoljc in Turudija. V dresu Mure sta bila med rezervisti tudi mlada Anej Jelovica in Anej Domjan, nekdanja igralca mlajših selekcij ptujske Drave in Aluminija. S porazom je novo sezono začela tudi branilka naslova Olimpija. V lanski sezoni je s kanarčki iz Obale slavila na vseh štirih medsebojnih tekmah, a se je tokrat pod vodstvom novega portugalskega stratega Joaa Henriquesa opekla že takoj na za- m Bo Arnel Jakupovic prevzel strelsko štafetno palico Žana Vipotnika? četku. Olimpija je glede na tekmo 1. predkroga za Ligo prvakov opravila kar nekaj menjav, v začetni postavi tako ni bilo niti Elšnika, Sešlarja, Nu-kiča, Rui Pedra ... Da bo tokrat šel dvoboj v smer igralcev iz Kopra, je nakazal uvodni zadetek, pod katerega se je podpisal povratnik na slovensko nogometno sceno, nekdanji igralec Maribora, Kopra in Mure Nardin Mulahusejnovič. Najboljšo sezono doslej je odigral prav na Bonifiki (2020/21 - 14 zadetkov), tudi tokrat pa je dokazal, da se v tej sredini dobro počuti. V dresu domačinov je zares dobro predstavo pokazal Nik Omladič, ki bo s svojimi izkušnjami iz tujine zagotovo velika okrepitev čete trenerja Zorana Zeljkoviča. Maribor se je iz lanskega poraza v uvodnem krogu sezone (0:3 s Kal-cerjem) nekaj naučil in se je Rado-mljanom letos oddolžil, za povrh je dodal obresti ... Za vse štiri zadetke sta poskrbela nekdanja igralca Dom- žal, Arnel Jakupovič in Jan Repas, ki sta se na stadionu v Domžalah očitno počutila zelo domače, celo bolj kot dejanski domačini . Na klopi Kalcerja ni smel sedeti trener Oliver Bogatinov, ki iz lanske sezone (tekme z Domžalami v zadnjem krogu, op. a.) še prestaja kazen prepovedi vodenja tekem. Vijoličasti so po srečnem napredovanju v kvalifikacijah za Konferenčno ligo tokrat vendarle zaigrali veliko bolj suvereno. Če bi jim uspelo preskočiti še kakšen krog v evropskih tekmovanjih, bi se to lahko pozitivno odražalo tudi v prvenstvu . Zanimivo pa bo spremljati tudi to, ali se lahko Arnel Jakupovič postavi v lansko strelsko vlogo Žana Vipotnika, čeprav je bil za kaj takšnega v Ljudski vrt pripeljan Hilal Soudani. Iz vidika navijačev je to vprašanje povsem nepomembno, samo da bodo vijoličasti tresli nasprotnikove mreže. JM Kristjan Čeh bo na zaključnem mitingu diamantne lige v Eugenu v ZDA nastopil kot vodilni tekmovalec v metu diska. avgusta na Madžarskem. Edino testno tekmovalno preizkušnjo bo imel na manjšem mitingu v Estoniji, Atletika kjer se bo tudi pripravljal pod vodstvom trenerja Gerda Kanterja. JM, sta Ptujski atletski veterani superiorni v Avstriji ■CàvCw ill V Lipnici so v soboto organizirali zanimiv rojstnodnevni atletski veteranski miting z mednarodno udeležbo, nastopili so atleti in atletinje iz Madžarske, Hrvaške, Slovaške, Ukrajine, Avstrije in Slovenije. Šlo je za zelo lepo izpeljano tekmovanje, na katerem so domačini pripravili uvodni program s plesno točko podmladka atletskega kluba, saj je njihov slavljenec atlet veteran dopolnil 70 let in je tudi njihov dolgoletni zdravnik. V Avstriji so imeli veliko razlogov za veselje tudi veterani iz Atletskega kluba Ptuj. Ravno na dan tekmovanja - 22. julija - je Marko Sluga praznoval svoj 88. rojstni dan in si je kar sam podaril lepo darilo v obliki treh zmag. V kategoriji M-85 je slavil v skoku v višino s preskočenimi 105 cm, v suvanju krogle z rezultatom 7,98 m in v metu kopja, ki ga je vrgel do znamke 17,82 m. Dve zmagi je v kategoriji M-70 zabeležil Boris Žohar: zmagal je v suvanju krogle z izidom 9,15 m in v metu diska z izidom 28,68 m. V istih dveh disciplinah je v Avstriji v kategoriji M-65 zmagal tudi Miki Prstec. Njegova najdaljša meta sta bila v suvanju krogle 12,51 in v metu diska 41,85 m. Ptujske atlete veterane, za katerimi je uspešen prvi del sezone, čakata še dve pomembni tekmovanji, in sicer BAMACS v Izmirju in evropsko prvenstvo za veterane v Pescari. David Breznik REZULTATI 1. KROGA: Aluminij - Celje 2:2 (1:0); Kalcer Radomlje - Maribor 0:4 (0:2); strelca: 0:1 Jakupovič (28.), 0:2 Jakupovič (36.), 0:3 Jakupovič (62.), 0:4 Repas (88.); Mura - Domžale 2:3 (2:1); strelci: 1:0 Shabanhaxhaj (11.), 2:0 Saitoski (24.), 2:1 Julardžija (30.), 2:2 Černe (78.), 2:3 Mihelak (94., ag.); Bravo - Rogaška 2:0 (1:0); strelca: 1:0 (Štor 1.), 2:0 Poplatnik (72.); Koper - Olimpija 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Mulahusejnovič (58.) 2:0 Nkada (88.), 2:1 Sešlar (91.). 1 MARIBOR 1 1 0 0 4:0 3 2. BRAVO 1 1 0 0 2:0 3 3. DOMŽALE 1 1 0 0 3:2 3 4. KOPER 1 1 0 0 2:1 3 5. ALUMINIJ 10 10 2:2 1 6. CELJE 10 10 2:2 1 7. MURA 10 0 1 2:3 0 8. OLIMPIJA LJUBLJANA 1 0 0 1 1:2 0 9. ROGAŠKA 10 0 1 0:2 0 10. KALCER RADOMLJE 1 0 0 1 0:4 0 Foto: arhiv Atletskega kluba Ptu Zmagovalca v metu diska in suvanju krogle: Miki Prstec in Boris Žohar sport@radio-tednik.si 1orín; ■3 ¿MI J petek • 21. julija 2023 Šport Štajerski 15 Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo v Belgiji Mivka za Gajserja v tem trenutku še (pre)težak zalogaj Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je konec tedna v Belgiji nastopil na drugi tekmi po vrnitvi v karavano najboljših motokrosistov sveta. V mivki se po pričakovanjih ni najbolje znašel, za trenutno pripravljenost je ta podlaga vendarle še prevelik zalogaj ... V belgijskem Lommelu je sicer potekala 13. dirka sezone svetovnega prvenstva, tako da so imeli tekmeci pred našim šampionom za sabo veliko več dirk in posledično boljši tekmovalni ritem. Tim je bil v sobotnih kvalifikacijah deseti, s čimer je ujel še zadnjo točko. V nedeljski prvi dirki v konkurenci je v uvodnih krogih padel in se zaradi tega znašel povsem na začelju vseh nastopajočih. V nadaljevanju dirke se je uspešno prebijal iz ozadja in se z dobrim ritmom hitro prebil med Dirka za SP v Belgiji, rezultati: 1 Romain Febvre Francija Kawasaki 25 22 47 2 Jorge Prado Španija Gasgas 20 25 45 3 Glenn Coldenhoff Nizozemska Yamaha 22 20 42 4 Jeremy Seewer Švoca Yamaha 16 18 34 5 Calvin Vlaanderen Nizozemska Yamaha 18 16 34 15. Tim Gajser Slovenija Honda 6 8 14 Skupni vrstni red v SP: 1. Jorge Prado Španija Gasgas 665 2. Romain Febvre Francija Kawasaki 566 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha 506 4. Ruben Fernandez Španija Honda 481 5. Glenn Coldenhoff Nizozemska Yamaha 480 24. Tim Gajser Slovenija Honda 48 dobitnike točk, nazadnje pa je bil 15. Prvo vožnjo je dobil Francoz Romain Febvre pred Nizozemcem Glennom Coldenhoffom in vodilnim v seštevku sezone Špancem Jorge-jem Pradom. Tudi v drugi vožnji Gajser ni bil v ospredju, na koncu je iztržil 13. mesto, kar je v seštevku dirke pomenilo Tenis • Mednarodni turnirji Slovenki in Ciprčanki ni uspelo preprečiti domačega finala Po zaključku turnirjev na travnati podlagi se sezona nadaljuje večinoma s turnirji na peščeni podlagi. Tamara Zidanšek (139. na WTA) si je izbrala nastop na močnem challenger turnirju v lasi. Gre za drugo največje romunsko mesto s skoraj 300.000 tisoč prebivalci in velja za „kulturno prestolnico Romunije". Mesto leži na SV države v bližini in je središče pokrajine Moldavija (leži blizu meje z Moldavijo). Ob Tamari so na turnirju nastopale tudi Polona Hercog (poraz v 1. krogu), Veronika Erjavec (2. krog) in Dalila Jakupovič (kvalifikacije). Slednji sta se skupaj uvrstili v finale dvojic in osvojili naslov prvakinj. Tami je bila po pričakovanjih najuspešnejša Slovenka na turnirju, bila je tudi 8. nosilka. V 1. krogu je v dveh nizih uspešno začela proti 22-letni Rusinji Anastasiji Tikhonovi (234.), v istem tempu pa je v drugem izločila 23-letno Romunko Andreeo Prisaca-riu (364.). Za vstop v polfinale je bila njena tekmica naslednja Rusinja, 21-letna Daria Astakhova (205.). V sredini drugega niza je tekmica dvoboj predala in Zidanškovi odprla pot v polfinale. Z Astakhovo se je Tamara pomerila že četrtič v zadnjih osmih Challenger turnir v Iasi (Romunija), 115.000 dolarjev nagradnega sklada, rezultati: 1. krog: Zidanšek (8.) - Tikhonova (Rusija) 6:4, 6:2; 2. krog: Zidanšek (8.) - Prisacario (Romunija) 6:2, 6:4; četrtfinale: Zidanšek (8.) - Astakhova (Rusija) 6:3, 3:3 - predaja; polfinale: Zidanšek (8.) - Begu (Romunija, 1. ) 7:5, 4:6, 3:6; finale: Begu (1.) - Bogdan (Romunija, 2.) 2:6, 3:6. mesecih, nazadnje v kvalifikacijah Wimbledona (zmagala je naša igralka), izid je sedaj v medsebojnih dvobojih izenačen na 2:2. Po zaporedju Rusinja-Romunka--Rusinja je bila naslednja nasprotnica naše najboljše igralke - Romunka. Tokrat je to bilo v podobi 1. nosilke Irine Camelie Begu (31.). 32-letnica iz Bukarešte ima enako karierno uvrstitev kot Tami, obe sta bili najvišje na WTA-lestvici na 22. mestu. Tami je odlično odprla dvoboj (4:1), a je Irina hitro izenačila. Pri izidu 6:5 je domačinka servirala za izenačenje in tie-break, a je najboljša športnica MO Ptuj izkoristila ponujeno break priložnost in zmagala niz (7:5). V tem tempu je tudi nadaljevala in je v drugem nizu povedla 3:0. Ko je že kazalo, da je na dobri poti do zmage, se je Begujeva prebudila in nanizala pet zaporednih iger (3:5) in izenačila na 1:1 v nizih. S psihološko prednostjo je 15. mesto in 14 točk za SP. V boju za zmago je v tej vožnji sicer slavil Prado, toda ker je Febvre prišel do drugega mesta, je bilo to dovolj za slavje Francoza, kar je zanj četrta zaporedna dobljena dirka v sezoni. Tretji v vožnji in na dirki je bil Coldenhoff. V SP se razmerje moči ni bistveno Hondina dirkača Ruben Fernandez in Tim Gajser sta v Belgiji osvojila 8. in 15. mesto. spremenilo; Prado je v primerjavi prvim zasledovalcem izgubil le dve točki, tako da njegova prednost pred Febvrejem zdaj znaša 99 točk (665-566). Tretji je Švicar Jeremy Se-ewer (506). Gajser je z 48 točkami na 24. mestu. Naslednja dirka bo na sporedu konec tedna, in sicer v finski Vanti. JM, sta „V nedeljo sem se počutil bolje kot v soboto, žal pa sem se po startu prve vožnje zaletel v kolo dirkača pred sabo in padel. Potem sem še z roko segel na izpušno cev in se precej opekel. V nadaljevanju vožnje sem se pošteno mučil, saj se je bilo težko prebijati z zadnjega mesta. V drugi je šlo malo bolje, a me je nova napaka spet stala nekaj mest. Skupno nisem najbolj zadovoljen z doseženim, toda vse skupaj je samo ena stopnica pri moji vrnitvi," je dogajanje v Belgiji za spletno stran svoje ekipe Honda strnil Gajser. Futsal • KMN Meteorplast Šic bar Vrzeli zakrpali s Hrvatom in mladima reprezentantoma Begujeva v odločilnem nizu odlično začela in prišla na prag zmage (1:5). Z dvema zaporednima igrama je Tami še uspelo odgovoriti na ta izziv (3:5), naslednji svoj servis pa je izgubila in posledično tudi dvoboj. Ta je trajal skoraj tri ure, o izenačenosti pa najbolje priča podatek o osvojenih točkah - 100:102 v korist Romunke ... Sicer imajo Slovenke na Romunke v letošnji sezoni kar najlepši spomin, saj so jih s tesnim izidom 3:2 ugnale v Pokalu Billie Jean King in se uvrstile na zaključni turnir najboljših reprezentanc sveta. Tudi v drugem polfinalu je bila uspešna domača matadorka Ana Bogdan (49.), ugnala je Ciprčanko Raluco Georgiano Serban (166.), tako da so domačini dočakali sanjski finale svojih odličnih igralk, Begujeve in Bogdanove. JM Tamara Zidanšek se je v Romuniji uvrstila v polfinale challenger turnirja WTA 125. Vodstvo ljutomerskega Meteorplasta, ki bo tudi v sezoni 2023/2024 z vsemi selekcijami nastopal v državnih futsal ligah pod okriljem Nogometne zveze Slovenije, sestavlja igralski mozaik za konkurenčen nastop v naslednji sezoni 1. futsal lige. V teh dneh, ko poteka uradni prestopni rok, so v ospredju kadrovske zadeve za člansko ekipo in selekcijo U19. Po nekoliko nepričakovanem odhodu Denisa Kneževiča in Tho-masa Pihlerja k aktualnemu prvaku Dobovcu so v ljutomerskem taboru odgovorili s prvimi okrepitvami. Novinci so postali 26-letni Ante Matan, 19-letni Vid Kos in 17-letni Lovro Trdin. »Pred leti, ko smo se ponovno vrnili na slovensko futsal sceno, smo si začrtali smernice za delovanje kluba. Nikakor ne želimo tekmovati z Dobovcem ter klubi iz tujine, ki ponujajo igralcem veliko denarja za igranje, ampak omogočiti igralcem, ki želijo obleči naš dres, da imajo uglednega trenerja ter vse pogoje za dodaten razvoj. Zato smo lani v klub privabili hrvaškega strokovnjaka Roberta Grdovica, ki se je izkazal kot odličen strateg. Pod njegovim vodstvom igralci iz dneva v dan napredujejo, na podlagi dobrih iger pa se jih vedno več pojavlja na reprezentančnih spiskih v različnih starostnih kategorijah,« je dejal predsednik ljutomerskega kluba Saša Makoter. Po odhodu Pihlerja so »levičarja« našli na Hrvaškem. Matan, ki živi v Zagrebu, si je v minulih sezonah izkušnje nabiral pri bosanskih (Seljak, Čulin Mlin) in hrvaških ligaših (Ali-mnus, Nacional, Uspinjača, Novi Ma-rof). »V naslednjih dneh bomo spremljali dogajanje na tržišču in v okviru svojih zmožnosti poskušali poiskati še pivota, ki bo poskušal zamenjati Kneževiča. Zavedamo se, da bomo Kneževiča, ki je bil naš najboljši strelec v minuli sezoni, težko nadomestili, a sem prepričan, da bodo v novi sezoni njegovo odsotnost zapolnili drugi igralci, željni dokazovanja,« je Vid Kos je eden izmed trojice novincev ljutomerskega prvoligaša. nadaljeval Makoter, ki je vesel, da sta se za igranje futsala v Ljutomeru odločila Kos in Trdin. »Gre za odlična mlada igralca, ki sta tudi slovenska reprezentanta U19 in ju septembra čaka nastop na evropskem prvenstvu. Z njunim prihodom se je zaostrila konkurenca v članski ekipi, obenem pa smo okrepili selekcijo U19, ki se bo v novi sezoni znova borila za najvišja mesta.« Kos je bil med letoma 2016 in 2022 član Litije, kjer je igral za vse selekcije, v pretekli sezoni pa je igral za Mlinše, ki so izpadle iz prvoligaške konkurence. Doslej je v 1. slovenski futsal ligi zbral 33 nastopov in dosegel štiri zadetke, v 86 nastopih za selekcijo U19 pa je dosegel kar 56 zadetkov. Trdin se je futsalu zapisal leta 2018 in do konca minule sezone nosil dres Mlinš, ki svoje tekme igrajo v Zagorju ob Savi. V sezoni 2022/23 je igral kar za tri selekcije tega kluba. Za selekcijo U17 je dosegel na 17 tekmah 33 zadetkov, za selekcijo U19 se je na 17 tekmah desetkrat vpisal med strelce, med člani pa je igral na 19 tekmah in dvakrat premagal nasprotnikovega vratarja. Članska ekipa in selekcija U19 bosta priprave pričeli 20. avgusta, prvenstvo pa se začenja zadnji teden septembra. UR Foto: MXGP 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 21. julija 2023 Nogomet • 3. SNL - vzhod Drava, Hajdina, Videm in Zavre začenjajo doma, Podvinci v gosteh Priprave ekip za nastop v vzhodni skupini 3. državne lige so v polnem teku, pred dnevi pa je bil opravljen tudi žreb za sezono 2023/24. Tudi v letošnji se ljubiteljem nogometa na Spodnjem Štajerskem obetajo številni zanimivi lokalni obračuni, prvi že v 2. krogu, ko bodo novinci iz Hajdine gostovali v Podvincih. Ekipe Drave, Hajdine, Vidma in Zavrča bodo sicer uvodne tekme sezone odigrale na domačih zelenicah, Pod-vinčani pa v gosteh. Razpored i. kroga (12. in 13. avgust): Drava Ptuj - Šampion Zavrč - Premium Dobrovce Koroška Dravograd - Podvinci Hajdina - Brežice 1919 Terme Čatež Krško - Šmartno 1928 Rače - Avto Rajh Ljutomer ZASE Videm - Korotan Prevalje Razpored nekaterih lokalnih derbijev v prvi polovici sezone: 2. krog: Podvinci - Hajdina 3. krog: ZASE Videm - AR Ljutomer 4. krog: ZASE Videm - Drava Ptuj 5. krog: Drava Ptuj - AR Ljutomer, Zavrč - ZASE Videm 6. krog: Drava Ptuj - Zavrč, AR Ljutomer - Podvinci 7. krog: Hajdina - Videm, Zavrč - AR Ljutomer 8. krog: Drava Ptuj - Hajdina 9. krog: Hajdina - Zavrč 11. krog: Podvinci - Videm, Hajdina - AR Ljutomer 12. krog: Drava Ptuj - Podvinci 13. krog: Podvinci - Zavrč JM Če smo natančni, je na petdnevnem taboru, ki je potekal od 26. do 30. junija, sodelovalo 87 otrok. Prvič je bilo organizirano tudi spanje na taboru, kjer je v povprečju v šotorih Planinskega društva Maksa Meška Ormož prespalo 18 udeleženk ter udeležencev tabora. Tudi tokrat je bil tabor mednaroden, saj so na njem sodelovali otroci iz Hrvaške. Prav vsaka od štirih različnih starostnih skupin, udeleženci so bili stari od 5 do 15 let, je imela svojega trenerja in pomočnika. Pri brezhibni organizaciji so pomagali tudi igralci kadetske ekipe. Ti so se poleg potrebne pomoči trenerjem in njegovim pomočnikom obenem že učili, kako Olimpijski festival evropske mladine - OFEM Brezplačno na vse prireditve OFEM Foto: Črtomir Goznik V lanski sezoni so bili del lokalnih derbijev ekip iz MNZ Ptuj Cirkulančani (na fotografiji na tekmi z Zavrčem), po njihovem izstopu iz tekmovanj NZS pa jih bodo letos nadomestili Hajdinčani. Nogomet • NK Ormož Pri NK Ormož postavili piko na i Z odlično organizacijo poletnega nogometnega tabora so v Nogometnem klubu Ormož postavili piko na i več kot uspešni sezoni 2022/23. Začetek junija bo ostal v večnem spominu članski ekipi, ki je postala prvak 1. lige MNZ Ptuj, konec meseca pa bo zaradi tabora Nogometne šole Ormož ostal v nepozabnem spominu skoraj 90 otrokom, njihovim staršem in tudi trenerjem. zgleda organizacija tabora. Taborniki so dnevno opravili po dva treninga, obenem so tekmovali v naslednjih igrah: moč udarca, uspešnost izvajanja kazenskih strelov in igranje nogometa na napihljivih igralih. Poskrbljeno je bilo tudi za številne atraktivne dejavnosti. Mednje sodijo obisk sprejema zlatega rokometaša Marka Bezjaka, obisk Policijske postaje Ormož, kopanje na prelepem ormoškem bazenu, kino večer, obisk čarodeja Magic Aleksandra, ki je ob svojih potegavščinah cel kup otrok in ostalih sodelujočih pustil odprtih ust. Brez peke dobrot ob tabornem ognju tokrat ni šlo in veliki finale ob FIFA večeru, ki so ga tabor- V nedeljo se je s slavnostno otvoritvijo v Ljudskem vrtu uradno odprl Olimpijski festival evropske mladine 2023. Na rekordno hitro razprodani otvoritveni slovesnosti je reprezen-tante v tekmovalni teden pospremilo več kot 200 nastopajočih, med njimi Joker out, Orkester slovenske vojske, Raiven ter več kot 5.000 gledalcev. Ulice Maribora bo za čas festivala napolnilo 2419 reprezentantov iz 48 držav, njihovi tekmovalni nastopi pa bodo za ogled na voljo brezplačno. Slovenijo bo v 11 športnih panogah zastopalo 138 mladih športnic in športnikov. Slovenke in Slovenci se bodo za odličja borili v vseh športnih panogah na festivalu: atletiki, cestnem in gorskem kolesarstvu, rokometu, judu, plavanju, tenisu, niki nestrpno čakali ves teden. Organizatorje velja pohvaliti, da je tabor potekal brez uporabe telefonov, tablic ... Za prehrano skozi celoten tabor so odlično poskrbeli Osnovna šola Ormož, Kebab Slika, G-sport in Krapek. Na zaključku tabora, kjer je vsak otrok dobil majico, značko in diplomo, je sodeloval tudi igralec Mure Kai Cipot. Ta je nagovoril mlade športnike in jih opomnil, da naj marljivo trenirajo, poslušajo svoje trenerje in starše, obenem pa ne pozabijo na dobre učne navade v šoli. Za konec so sledile tekme otrok proti svojim staršem, najstarejši udeleženci tabora pa so odigrali tekmo proti trenerjem. Po odigranih tekmah je sledil piknik za vse tabornike in njihove starše. Precej je bilo takšnih, ki kar niso mogli verjeti, da je tabora konec in da je napočil čas za odhod domov. UrošKrstič odbojki, rolkanju, športni gimnastiki ter košarki 3 x 3. Festival bo trajal do sobote, 29. julija, zaključna slovesnost pa bo potekala na Trgu svobode. UR Plavanje • DP v daljinskem plavanju Zala drugič zapored državna prvakinja na 5 km V soboto, 22. 7., je v hrvaški Raslini potekal Hrvaški pokal v daljinskem plavanju, na katerem so nastopali plavalci in plavalke iz Slovenije, Avstrije, Slovaške, BiH, Srbije in Hrvaške. V okviru tega je potekalo tudi slovensko Državno prvenstvo v da-Ijinskem plavanju na 5 km na odprtih vodah. Na jezeru, kjer se meša sladka voda iz območja hrvaškega Šibe-nika, je v absolutni kategoriji štartalo 220 tekmovalcev in tekmovalk na 1,5 km, 3 km in 5 km razdalji. Plavalno akademijo Kurent sta pod vodstvom trenerja Boštjana Maračiča zastopali Zala Mojsilovič Meznarič (2008) ter njena mlajša sestra Brina (2012). Zala je bila branilka naslova državne prvakinje. Obe sta prvič nastopili na tekmovanju izven bazena. Zala je na 5000 metrski razdalji starala odlično in si že v začetnih 300 m priplavala dobro izhodišče in začela tekmovanje med najboljšo dvajseterico. Tako je lahko suvereno nadzorovala svoje plavanje in konkurenco. Po dobri uri plavanja si je s časom 1:10,35 h, priplavala naslov državne prvakinje za kategorijo ka-detinj ter absolutno 2. mesto v slovenski konkurenci. V skupni razvrstitvi (moški in ženske) je bila odlična 22. Med ženskami (absolutno) si je priplavala odlično 4. mesto. Mlajši so plavali na krajših razdaljah, tako si je Brina na 1000-metrski razdalji priplavala odlično 2. mesto v konkurenci letnikov 2011/12. UR Udeleženci tabora s trenerji Zala Mojsilovič Meznarič (PA Kurent) torek • 25. julija 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Voda je življenje V zadnjih letih se pogosto srečujemo s pomanjkanjem vode. Čeprav letošnje leto zagotovo ne sodi med sušna leta, je pa morda glede vode in zalivanja še bolj pomembno. Pri nas menijo, da čebule ni treba namakati. Zdaj sicer res ne več, a dokaz, da je tudi letos potrebno namakanje, je na tej sliki z Dolenske - kopija. Vodna bilanca Opomba: Zaradi prehoda na avtomatska meritve bo v prihodnje Se nekaj časa prihajalo do izpada podatkov na posameznih postajah. Vodna bilanca za pretekli dan in preteki» teden* Podatki do .14. 0?. 3023 Padavin? ETo Vodna bilanca Padavine 1.1<> Vodna bilanca Opazovalna >ns<.ij.; [mm |iiii:iJ Imm| [mm [m ni j 1131 ill| v pnltkltm .InevH i IHÍ'H'klflll l'.'-tlll LETALIŠČI JOŽETA PUČNIKA LJUBLJANA .11.4 4.8 26 6 53.4 34.4 25.0 RATEČE t-7t BOVEC - LETALIŠKE 4.1 5.4 -1.3 7(1.4 33.2 37.2 BILJE II.S 6.0 S.S 44.3 3S.8 5.5 ( POSTOJNA 10.0 5.5 4.5 26.3 3í.] ■9.2 KOČEVJE 3.7 4.9 -1.2 12.5 34.2 -21.7 LJUBLJANA - BEŽIGRAD Sl.fi Ji 46.7 70.5 35.1 35.4 NOVO MESTO 12.5 4.S 7.7 17,7 36.1 -13,4 ČRNOMELJ ■ DOBLIC E 14.5 5.0 5.5 19.1 34.9 ■ 15 S CELTE - MEDLOG 13.1 5.4 12.7 44.1 34.9 9,2 =a.t!lAI.ISl' F.FDVARHAKOSJANA MARIBOR 31.1 5.1 26.1 44,7 35,1 w= ŠMARTNO PRI SLOVENJ 1 .¡KAUUj TJT Í.J m 55.1 34.2 20.9 MURSKA SOBOTA ■ RAKiČAN 13.4 5.4 13.0 37.0 35.3 1,7 PORTOROl - LETALIŠČE 0.2 6.7 -6.5 0.2 42.3 -42.1 C ERKLJE - LETALIŠČE ,„ Postaje, ti imajo rodno bi to uro preteklega tedna izpisano z ležečo pismo, imajo v oklepaju navedeno i levilo manjkajočih dm .t podatki.___ Vodna bilanca, ki je objavljena na povezavi vsak dan. Za področje Maribora ni ravno visoko pozitivna. Foto: MP Vir: ARSO Osnovno pravilo življenja in odpornosti je pravzaprav to, da se živa bitja dobro počutijo in so pravilno prehranjena. Na žalost je na vrtovih, posebej pa v rastlinjakih in tudi v profesionalni pridelavi prav s tem velika težava. Gnojenje v zadnjih dvajsetih letih zagotovo ni bilo pravilno. To pomeni, da je v tleh velika zmeda, nekaterih hranil je preveč, drugih premalo. Tudi če jih je preveč, včasih rastlinam niso dostopna. Vse to pa dodatno oteži še pH tal, ki je na marsikateri površini celo previsok. Mnogi menijo, da gnojenje z organskimi gnojili ne more povzročiti težav, a jih. Ker se hranila iz rastlin zanje sproščajo počasi, je težava lahko dolgoletna. Večina ljudi sicer niti ne razmišlja, ne meri, koliko gnoji. Naj povem, da če delate tako, večinoma gnojite preveč. Vse to se v poletjih, ko so vremenske razmere ugodne, ne pozna. Zato letos mnogi tarnate, češ, saj sem vedno delal tako, veste, lani sem imel krasen paradižnik ... kaj se letos dogaja ... Dogaja se vreme. Rastline so zaradi premrzle pomladi razvile slabši koreninski sistem. Ti skoki temperatur, tri dni previsoke, nato pa naenkrat tudi 10 oC in več nižje, pa težave seveda povečujejo. Rastline se preprosto ne morejo tako hitro prilagajati tem spremembam. Če pa se podobno dogaja tudi z vodo v tleh, je situacija še slabša. Zato naj vas tudi ta dež, ki je za nami, ne zavede. Namakanje, tudi na prostem, je dva dni po dežju ponovno potrebno. V rastlinjaku potekajo stvari še intenzivneje in hitreje. Tam se ritem sploh ne prekine, tudi ko dežuje. Kako namakamo Zelo pomembno je, da začnemo namakati pravi čas. Najpogosteje se začne namakati prepozno. Izsušeno zemljo pa je zelo težko dobro namočiti. Na spletni strani ARSO (https://meteo.arso.gov.si/met/sl/ agromet/recent/wb/) najdete za svoj kraj najbližje podatke o vodni bilanci. Ko se vrednosti v vegetacijskem obdobju začnejo približevati negativi, začnemo namakati. Potem lahko uporabljamo manjše količine vode naenkrat. Kot vidite, je za datum 14. 7. 2023 bilanca sicer pozitivna, a le malo nad ničlo, pa čeprav smo le dan po močnejšem nalivu. Torej bo kmalu na ničli. Zato je namakanje do naslednjega dežja nujno in potrebno. Tla moramo vedno namočiti v globino. Zato namakamo redkeje, a takrat bolj temeljito. To je včasih zelo težko, saj moramo dobiti občutek, kdaj je dovolj. Pomagamo si tako, da nekaj minut po končanem namakanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin. Takrat najbolje vidimo, ali je zemlja namočena v globino ali ne. Za rastline s plitvimi koreninami velja, da jih namakamo pogosteje, tiste z globokimi pa redkeje. A ko temperature presežejo 30 oC, to ne velja in je treba namakati vsaj vsak drugi dan, še bolje pa je vsak dan. Vedno preverite: ko vidite, da je zemlja že dokaj suha (čeprav daje vtis vlažnosti), je namakanje potrebno. Vrtnine s plitvimi koreninami so čebulnice (razen pora), solatnice, motovilec, kreša, pa se že skoraj konča. Vse ostale vrtnine imajo globoke korenine. Če te rastline namočimo samo plitko, po površi- ni, spodnje, globoke korenine kar odmrejo. Rastlina bo tako dobila ne samo premalo vode, ampak bo iz tal potegnila premalo hranil. Zato je redno, temeljito namakanje nujno potrebno za rast in razvoj vrtnin. Ne pozabite, da rastline sprejemajo hranila v vodni raztopini. Če vode ni ali je je premalo, so tudi lačne. Ob prvih padavinah pa potem zaradi pomanjkanja hranil tudi veliko prej zbolijo. Kdaj in kako namakati To je najpogostejše vprašanje v zvezi z namakanjem na vrtu. Tisti, ki ste doma, vstanite dovolj zgodaj in namakajte zjutraj, takrat so rastline in zemlja primerno ohlajene. Začnemo še v mraku, potem pa lahko zalivamo tudi dolgo v vroči dan. Če namakamo zvečer, potem počakamo, da se rastline in zemlja popolnoma ohladijo. Pri ka- pljičnem namakanju to ni tako pomembno, vsekakor pa je treba to upoštevati pri namakanju po listih. Plodovke se namakajo samo preko korenin, s posebnimi, pre-luknjanimi ali poroznimi cevmi, ostale vrtnine, tudi solato in krompir, pa lahko brez skrbi namakate tudi preko listov, vendar je treba zvečer zelo paziti, saj je voda v ceveh lahko tudi pregreta ali pa so pregrete rastline. Če gremo preko njih s premrzlo vodo, ki priteče iz studenca ali pipe, jih dodatno poškodujete ali vsaj dodatno povzročite stres. Za prvo silo, predvsem večje vrtnine (plodovke), lahko namakamo tudi s plastenkami. To je že star trik. Veliki plastenki odreže-te dno, preluknjate ali odstranite zamašek. Z zamaškom navzdol jo zakopljete globoko v zemljo ob rastlini in vanjo sproti nalivate vodo. Rastlina si bo vzela toliko vode, kolikor je potrebuje. To namakanje ne odtehta pravilnega, kapljičnega namakanja, je pa boljše kakor zalivanje z zalivalkami. Predvsem pa premosti v vročem dnevu čas, ko vode zaradi našega nepravilnega zalivanja zmanjka. Kaj še lahko naredimo, da bomo varčevali z vodo Da bo v tleh ostajalo čim več vlage, je treba tla okoli rastlin zastreti. Na vrtovih najpogosteje uporabimo pokošeno travo z zelenice, koprive ali kar je pri roki. Tako bodo vsaj korenine na hladnem. Da bodo poletne padavine čim bolj zalegle, je treba že pred njimi tla okoli rastlin prerahljati, da ne bodo zbita. Po zbiti zemlji voda kar odteče - kakor z asfalta ali betona. Če pa je prerahljana, se veliko več vode vpije v območje korenin. Namočena zemlja bo bolje sprejela in tudi v območju korenin zadržala več padavinske vode. Povsem suha zemlja pa ne sprejme vode in že dan po dežju so tla okoli korenin povsem suha. Zato je nujno, da namakamo redno; tudi če so za naslednji dan napovedane padavine, namakanja ne izpustimo. Izpustili bomo lahko namakanje ali dve po padavinah. Vsekakor pa je nujno zasenčiti rastlinjake; sama pa bi razmišljala tudi o senčenju posevkov na prostem. Mša Pušenjak Ameriški slamnik je čudodelno naravno zdravilo Foto: Pexels Vrtove so v teh dneh že pozdravili nežno rožnati cvetovi ameriškega slamnika, ki niso zgolj čudoviti, temveč tudi zdravilni in znani predvsem po ugodnih učinkih na imunski sistem. Ameriški slamnik prihaja s planjav Severne Amerike, kjer je bil priljubljena rastlina severnoameriških prerijskih Indijancev. Njegovo zdravilno moč so poznala že številna plemena, Cheyenne, Dakota, Kiowa, Omaha, Komanči in še bi lahko naštevali. Uporabljali so predvsem njegov sok ali kašo zdrobljene zeli, pa tudi koščke posušene korenine. Področja uporabe so obsegala rane, opekline, vnete dlesni, bolečine v grlu, kašelj, mumps, ošpice in tudi gonorejo. Pogosto so o ugodnih učinkih pisali tudi pri pikih kač in mrčesa, predvideva se celo, da so že takrat ločili med različnimi vrstami in jih tako ločili tudi po učinkovinah. V Evropo je ameriški slamnik prišel šele v začetku 20. stoletja kot naravna pomoč za krepitev imunskega sistema in kot okrasna rastlina, ki jo pogosto najdemo zasajeno v parkih ali okrasnih vrtovih. Seveda so skozi leta razvili številne različice, tako danes poleg nežno rožnato obarvanega ameriškega slamnika najdemo tudi druge barvne različice, vse od rumene pa do vijoličaste. A v zdravilne namene se danes uporabljajo zgolj tri vrste. To so ozkolistni, škrlatni in bledi ameriški slamnik. Največ pozitivnih učinkovin pripisujejo škrlatnemu. Kako ga uporabljamo Če imate katero od treh vrst na domačem okrasnem vrtu, jo s pridom izkoristite. V zdravilstvu so uporabni predvsem cvetovi in korenine. Cvetove nabiramo, ko se popolnoma odprejo, korenine pa šele, ko je rastlina stara več kot štiri leta. Imajo aromatičen vonj, ki je sprva sladek, nato grenak. V ameriškem slamniku najdemo številne spojine, ki stimulirajo delovanje belih krvnih celic, ki so odgovorne za obrambo našega organizma, torej krepijo imunski sistem. Med najpomembnejšimi derivati so kavne kisline, flavonoidi, fenoli, polisaharidi in eterično olje. Ti delujejo kot razkužilo, uničujejo glivice in krepijo imunski sistem. Glikozidi, ki jih prav tako najdemo v njem, zavirajo delovanje bakterij in virusov. Tinktura iz ameriškega slamnika Potrebujete večji kozarec za vlaganje, ki ga do polovice napolnite s posušenimi rastlinami ali do treh četrtin, če so rastline sveže. Nato jih prelijete s 6o-odstotnim alkoholom, ki naj sega do vrha. Ekstrakcija naj traja vsaj mesec dni, nato jantarjevo tekočino precedite skozi fino cedilo. Tinktura je zelo ostrega okusa, zato jo redčite z vodo ali sokom. Najbolje bo, če uživate eno žlico na tešče kot krepitev imunskega sistema ali do tri žlice v času prehladov in imunskega upada. Tinkturo hranite v temnih steklenicah na temnem in hladnem mestu. M. Koren Ameriški slamnik z medom Preprost, a odličen recept, ki bo v veliko pomoč v času prehladov, virusnih in prehladnih obolenj. Mešanica medu in ameriškega slamnika je uporabna tudi pri ranah, saj bo zavarovala mesto pred okužbami in pospešila celjenje. Kozarec do polovice napolnite s posušenimi cvetovi in jih do vrha prelijte s tekočim medom. Dobro premešajte, da odstranite zračne mehurčke, in privijte pokrov. Kozarec postavite na temno mesto za štiri tedne, občasno ga malce pretresite. Nato precedite in shranite v čistem kozarcu. Do pet žličk mešanice uživajte v času prehladnih obolenj, koristi tudi pri vnetih dlesnih in ranah. Nekateri ga uporabljajo pri zdravljenju in celjenju turov. Mešanico lahko vmešate v sok ali čaj, a pri tem pazite, da temperatura ni višja od 40 stopinj, saj se sicer izgubijo vse zdravilne učinkovine. 1418 Poslovna in druga sporočila torek • 18. julija 2023 POZNO POLETJE DOŽIVELI BOMO: • ogled osupljivega Nacionalnega Parka Plitvice • polpenzion ob slovit' rabski plaži z vključeno pijačo ob večerji • izlet v mesto Rab • pokušina slovite »Rabske torte« • vožnja z ladjico • veliko prostega časa in možnost' sprostitve , a? ' .isr \ X 22- 26. september Septembrski dnevi so lahko tako zelo lepi za sproščujoče počitnice. Dovolj časa bo za uživanje v prostem času, ki ga bomo izkoristili za kopanje, sprehode in uživanje v poznem poletju, na večerji in po njej pa se bomo družili in zabavali. Ogledali si bomo Nacionalni Park Plitvička jezera z 16 med seboj povezanimi turkiznimi jezeri, ki je že od 1979 vpisan na Uneskov seznam svetovne dediščine. Raziskovali bomo lepote jezer in slapov, občudovali naravni čudež, ki ponuja res nepozabno doživetje za vse. Na koncu se bomo zapeljali še z ladjico in cestnim vlakcem, tako da bo izkušnja res popolna. V mestu Rab se bomo ležerno sprehodili ob občudovanju očarljivega starega mestnega jedra, obdanega z zgodovinskimi zidovi in kamnitimi ulicami, po ozkih ulicah občudovali srednjeveško arhitekturo z bogato zgodovino, ki sega v antične čase. Poskusili bomo tudi znamenito Rabsko torto, ki bi jo naj že v 12. stoletju stregli papežu Aleksandru III. Mandlji in liker Maraskino so le ena od opcij, kako jo lahko pripravimo, domačini pa nam bodo predstavili njihovo originalno. Da se bomo z morjem še bolj povezali, bomo raziskali morsko obalo z ladjico. Nekje na poti proti domu, se bomo ustavili in si privoščili tudi okusno malico. CENA 455 € Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah ■ 4 x polpenzion *** (pri večerji vključena pijača) - vstopnina Nacionalni Park Plitvice - panoramska vožnja z ladjo - lokalni vodnik ogled Raba - pokušina »Rabska torta« - malica na povratku - turistična taksa - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Štajerski TEDNIK \j Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! radioPTUI torek • 25. julija 2023 Na sceni Štajerski 19 AnsambeL Petan s CebeLo po devetih letih znova stopa na oder Festivala Ptuj. Kaj bi Štajerci brez Dolenjcev? Kaj bi Dolenjci brez Štajercev? Tradicionalno ena najbolj zastopanih pokrajin na ptujskem festivalu je Dolenjska. Lojze Slak je pognal ogromno glasbenih korenin, in to se čuti še danes. Ansambel Petan je zagotovo eden aktivnejših na trenutnem glasbenem nebu. Primož, Denis in Ivan Petan ter Jure Hudelja so ponosni ustvarjalci in izvajalci narodno-zabavne glasbe, ki jo z vsem srcem ponašajo po vsej Sloveniji in drugod po svetu. Za njimi je že kakšnih deset festivalskih nastopov. Tudi na Ptuju so nastopili. Od takrat je že skoraj desetletje. Nazadnje so na odru ptujskega festivala stali pred natančno devetimi leti s skladbama Ljubca ti in Sem sa-njaltiste sanje. Od leta 2009, ko je ansambel uradno nastal, so si nabrali zares veliko glasbene kilometrine in izkušenj. Ker gre v precejšnji meri za družinski ansambel, je povezanost na odru ob njem še toliko bolj očitna. To se pozna ANSAMBEL FENOMENI Tudi sanjava in srčna Koroška ima na tokratnem ptujskem festivalu svoje predstavnike. Fenomeni prihajajo iz okolice Slovenj Gradca. Njihovi začetki segajo v leto 2020, a seje zasedba leta 2022 spremenila; danes jo sestavljajo harmonikar in vodja Dejan Peč-nik, kitarist Anže Špegel, pevec Žan Krajnc ter Matic Levanič, ki igra bas kitaro in bariton. Kot pravijo sami, jih krasijo štiriglas-no petje, prijateljstvo in ljubezen do narodno-zabavne glasbe. Primarna zvrst Fenomenov je narodno-zabavna - v njej so najbolj domači, v njej se najbolje znajdejo. V sredini januarja so izdali svojo prvo polko z naslovom Kaj ti je, ob koncu junija pa svoj prvi valček Pod tvojim srcem. Najbolj so ponosni na dejstvo, da so skladbe v celoti njihovo lastno delo: Anže poskrbi za besedilo in idejno melodijo, potem pa vsi skupaj poskrbijo za aranžma, pri katerem za mnenje povprašajo še kakšnega glasbenega prijatelja. Preverjeni »matematiki« sledijo tudi na ptujskem festivalu. Skladba nosi naslov Samo prijatelja; za besedilo in melodijo je poskrbel Anže Špegel, pri aranžmaju pa je Fenomenom pomagal Luka Krof. tudiv glasbi, ki je zadnja leta postala zrelejša in še bolj izpovedna. Na tokratnem ptujskem festivalu se predstavljajo z energično polko, ki govori o čebeli na dveh nogah, v katero se zagleda fant, za katerega se govori, da osvaja kar tri dekleta naenkrat. Kljub govoricam se med njima zgodi prikupna ljubezenska romanca, kijo bodo Petanitokrat postavili tudi na oder 54. Festivala naro-dno-zabavne glasbe Ptuj 2023. Videm • 60 let nogometne zelenice in ŠD Leskovec »Ne delamo si gradov v oblakih, se pa trudimo« Veliki NK Domžale, in to prva postava slovenskega prvo-ligaša, ki cilja na nogometno Evropo, so letos gostovali pri Športnem društvu Leskovec. Rezultat tekme je bil dvomesten, a nikakor ni bil razočaranje za domačine. »Bilje velik dogodek za starejše člane in za člane, ki so se pomerili z nogometaši NK Domžale, poseben doživljaj pa je bil tudi za najmlajše, ki osvajajo prva nogometna znanja na domači leskovški zelenici,«je dejal predsednik društva Stanislav Pernek, kije društvo popeljal v 60. leto delovanja. Športno društvo v Zgornjem Leskovcu ima dolgo zgodovino, začeli pa so jo pisati očetje, dedki, pradedki sedanjih članov. Sprva so se zbirali na travniku za šolo, nato ■ iE WBßSi: iHH so si pred 60 leti izprosili večji travnik in uredili igrišče z lesenimi goli. »Bili so vztrajni, ob tem pa je bil Leskovec takrat številčno bolj močan kraj, kot je danes. Žal se je pred 40 Za ŠD Leskovec so pod vodstvom trenerja Martina Železnika v začetni postavi zaigrali Damjan Krajnc, Matjaž Mlakar, Aleks Muršič, Robert Koletnik, Davorin Fridauer, Gregor Mlakar, Domen Fridauer, Matej Cafuta, Mihec Mlakar, Aleks Bedenik in Timotej Krajnc. Za NK Domžale so nastopili: Benjamin Matičič, Andrej Duric, Franko Kovačevic, Mirza Hasanbegovic, Edin Julardžija, Žiga Repas, Abraha Nwankwo, Amadej Brecl, Danijel Šturm, Zeni Husmani, Belmin Bobaric, trener Simon Rožman. 111 Foto: arhiv SD Leskovec ŠD Leskovec je 24. junija na domačem igrišču gostilo NK Domžale, in to prvo postavo slovenskega prvoligaša, čeprav se bojda gostilniški dvomljivci še ne pustijo prepričati, da je na leskovški zelenici resnično zaigrala prva postava iz Domžal s trenerjem Simonom Rožmanom na čelu. Domačini so sicer izgubili z 0:11, a niso bili razočarani. »NK Domžale so z nami odigrali uradno pripravljalno tekmo. Prišla je celotna ekipa, okrog 50 ljudi. Imeli so pogoje glede igrišča, ki smo ga resnično dobro pripravili, res pa je tudi, da smo za ta namen z domačini iz drugih lig okrepili moštveno ekipo domačega društva,« je priznal predsednik Stanislav Pernek. Z udeležbo na tekmi ni bilo težav, saj je bilo zanimanje igralcev precejšnje. »Medtem ko za običajno tekmo včasih z velikimi napori zberemo 12 igralcev, jih je bilo tokrat vsaj enkrat preveč, tudi otrok, ki bi pospremili igralce na igrišče, je bilo veliko. Menim, da nam je tekma in organizacija dobro uspela, za kar so nas pohvalili tudi v NK Domžale,« je še dodal Pernek. v. . . Foto: NK Domžale Pomočnik tehničnega direktorja NK Domžale Žiga Kmetic in predsednik ŠD Leskovec Stanislav Pernek do 30 leti zaradi slabše razvite infrastrukture velik del prebivalstva odselil, upamo, da se zgodovina ne bo ponovila.« Ta osip se pozna še danes, ob spreminjajoči se družbi, kjer je vse manj časa in pripravljenosti za prostočasne dejavnosti, se člani društva borijo za obstoj društva in nadaljevanje dolgoletne tradicije. »Če bi bili dandanes tako zagreti in predani, kot so bili naši dedki, potem bi bila prihodnost društva zagotovo svetla, tako pa si ne delamo gradov v oblakih, se pa trudimo.« Trudijo se z mladimi, ki jih imajo v sojih vrstah okrog 40, nekaj tudi iz sosednjega Cvetlina. Prizadevajo si, da ohranijo člansko ekipo, ki igra v 2. MNZ Ptuj in je tudi letos končala tik pod vrhom. »Smo vaški klub in od tega ne odstopamo, tako da v naši ekipi igrajo zgolj domačini, za preživete minute na igrišču ali dosežene gole pa nihče ni plačan,« je poudaril predsednik. Vsa dela v klubu oz. društvu so prostovoljno opravljena, na drugi strani pa društvo članom sofinancira opremo, pogostitve po tekmah. »Želimo obdržati igralce, kajti veliko manjših klubov je že na robu propada,« je dejal Pernek. Prihodkov je namreč bore malo, odhodki pa so, kajti tudi nastopanje v 2. MNZ ligi Ptuj ni brezplačno, kakor ne sodniki, ki jih morajo klubi plačati sami, velik strošek je tudi vzdrževanje nogometne zelenice. Kljub vsemu vztrajajo - predvsem zaradi najmlajših. »Starši so prosili klub, da ohranimo najmlajše selekcije, tako bomo tudi letos imeli U9 in U13.« Ob tem se je marsikateri nogometaš, ki je nastopil ali še nastopa v prvi slovenski ligi, kalil na leskovški zelenici, npr. Luka Lo-venjak (nekdanji član NK Velenje) in Matic Vrbanec (sedanji član NK Celje). V ŠD Leskovec se trudijo ohraniti nogometni duh v Halozah. Športni duh, ki nikoli ne razdvaja, ki povezuje, ki skrbi, da nekajkrat na teden nogometna zelenica sredi Leskovca oživi, da se sliši zvok piščalk in udarcev žoge. Izzivi in cilji za prihodnost pa so skromni, a tudi izjemen zalogaj: to sta ohranitev društva in ohranitev selekcij. Mojca Vtič 20 Štajerski Križem kražem torek • 18. julija 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Počitnice Pred potovanjem sva se z Jernejem dogovorila, da si bova načrtno vzela nekaj dni izključno za počitek oz. dopust v pravem pomenu te besede. Oba sva tudi v zasebnem življenju precej nemirne in aktivne sorte, zato še nikoli nisva bila na nekem brezdelnem oddihu. Na hrvaški obali sem bil v življenju zgolj dvakrat, zdaj pa sem bil prav radoveden, kako bo to izgledalo. NhaTrang je za azijske razmere kar mondeno mesto, z veliko rekreacijskimi površinami in dolgo, peščeno obalo. V prvi vrsti se ob obali bohotijo hoteli in nekaj restavracij, šele nato so na vrsti ostali obrati. Z Jernejem sva si zamislila, da bi si poiskala en lep prostor na plaži in tam preležala dva do tri dni. Vmes bi šla kaj pojest ali se vreč v morje. Začetek je bil čisto po načrtu, saj nama je tudi vreme šlo zelo na roko. Morje je bilo mirno, na plaži ni bilo neke gneče, nekaj ljudi pa je počivalo tudi v bližnjem parku. Prvo uro mi je bilo to ležanje res v užitek in sem naju v mislih prav pohvalil, da sva se tako odločila. Čez nekaj časa pa sem opazil, da je Jernej postajal vedno bolj nemiren, pa tudi jaz sem že počasi čutil neko nervozo. V dveh urah sem nekajkrat zakinkal, pregledal vsa družbena omrežja, preskeniral okolico in premlel vse življenjske odločitve za nazaj in za naprej. Od dolgčasa sva bila skorajda že v tisti fazi kot nekoč v namibijski puščavi, ko nama je od vseh svetovnih tem j t : Foto: Dani Zorko Nha Trang - nekajkilometrska plaža Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Plaža ; Bližnji park je dobra alternativa plaži TROPSKA RASTLINA, KATERE POSUŠENI PLODOVI SE UPORABLJAJO KOT DIŠAVA ZNAČILNA LASTNOST FRANCOSKI SLIKAR IN GRAFIK (EDGAR) KRATEK, RAHEL VZDIH AVTOR: NABIRALEC DUŠAN ZDRAVILNIH KOVAČIČ RASTLIN LESENA POSODA ZAEMBA-LIRANJE Z ELEKTRIČNIM TOKOM POVZROČEN ŠOK NEMŠKA IGRALKA DAGOVER MUSLIMANSKI DUHOVNIK VODJA LOKALNE POLICIJE V ZDA ČARU NOVAK MITIČNI OTOK, KI SE JE POTOPIL VEČNO MESTO NAŠ PREŽIVNINA NsAlwec~ (ALBIN) AMERIŠKI POPEVKAR (FRANKIE) LIZA MINNELLI FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) OSKAR KOGOJ IGRALKA KAČIČ PRISTOJBINA SKRAJNI ZUNANJI DEL ČESA SREDIŠČE VRTENJA NEKORIST. STVARI, NAVLAKA NEPOROČEN MOŠKI ATLETSKA DISCIPLINA IGRALKA RINA NEOBLJU- DENO PODROČJE INSTINKT, GON MESEC VINOTOK HRAST Z ZIMZELENIMI LISTI BESEDE BREZ NAGLASA DNEVNI METULJ SOVJETSKI POLITIK (NIKOUU) ANGLEŠKO MESTO HUMORISTKA PUTRIH TILEN ARTAČ 1000 kg FERMENTI RASTLINA Z LISTI, KI VSEBUJEJO NIKOTIN ANTON AŠKERC LISTIČ IGRALKA FARROW KAR JE NASPROTNO OD OKUSA JACK LONDON GLAVNI ŠTEVNIK GAN. POLITIK (KOFI) AVSTRIJSKI PESNIK (HANS CARL) RIMSKI BOG SMRTI IN PODZEMLJA OLIMPIJSKE IGRE KRALJ ŽIVALI CUNJA PRIPRAVA ZA PISANJE HARRY TRUMAN PRIPADNIK GERMANSKEGA PLEMENA ŽLAHTNA KAPLJICA FRANCOSKA IGRA S KARTAMI TANTAL INDONEZIJSKI OTOK ZARODEK BOJAN KRIŽAJ NEKDANJA ENOTA ZADELO DRAMATIK IN LJUBITELJ KAVE (IVAN) FRANCOSKA PLEMIŠKA STOPNJA Je kvadratna tkanina, običajno velikosti 60 x 60 cm. Rutka se zavezuje okoli glave ali vratu za zaščito ali kot modni dodatek. Pogosto je natisnjena z vzorci paisley. V ZDA jo na številnih problematičnih območjih velikih mest uporabljajo za identifikacijo uličnih tolp, kot sta Bloods in Crips v Los Angelesu. Po navadi je izdelana iz bombaža, sicer pa je tudi iz svile ali mešanice svile in bombaža. Po izvoru je iz Indije. ANEKUMENA - neobljudeno, za naselitev neugodno področje, ARTMANN, Hans Carl - avstrijski pesnik in pisatelj, BELAR, Albin - naš naravoslovec in seizmolog ostal samo še pogovor o tem, koliko kompotov in vložnin pripravi od koga mama. Ni še bil poldan tistega prvega dopustniškega dne, ko je Jernej (sicer v domačem dialektu) nenadoma izjavil: »Pa dobro! Se še bova dolgo prekladala tukaj? In to je bilo to od dopusta ...« Popoldne sva se sicer še nekaj trudila, da bi se vrnila na plažo, vendar nama je bolj ugajalo, da sva se držala nekje v senci. Bilo je res izjemno vroče, zato je bilo treba uživati veliko tekočine. Pivo nekako ni bilo v ospredju, popila pa sva izjemno veliko vode in sadnih sokov. Sokovi iz ananasa, papaje, banan, kokosa in še bi lahko našteval, so v vročem okolju pravi balzam, domačini pa jih znajo pripraviti zares izjemno. Cena v turističnem delu blizu obale je bila zelo solidna, bolj v notranjosti pa je zelo padla. Cena je vedno skladna z okoljem in am- bientom, midva pa nikoli nisva bila ljubitelja šminkerskih restavracij. Pa tudi socialne razlike so najbolj vidne v mestih - center in mondeni del je urejen, varovan in očiščen, nekaj ulic vstran pa se vse obrne na glavo. Vendar pa sem velikokrat doživel, da je bila prav v teh stranskih ulicah hrana neprimerno boljša, vedno pa se najde tudi kakšna butična trgovinica ali druga zanimivost, ki je običajen turist ne najde. Seveda so ta območja primarno rezervirana za domačine, ki tam živijo, umaknjeni od turističnega vrveža, zato te nemalokrat gledajo čudno, vendar ne neprijazno. In tak mora biti tudi obiskovalec, ki se mu včasih zaradi izjemno nizkih cen preprosto ,odpelje' in pozabi na svoje obnašanje. Hvala bogu, midva s tem nikoli nisva imela težav in sva vedno dobro shajala z domačini. Foto: Dani Zorko Osvežini azijski napitki KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 25. julija 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Trnovska vas • Obnovili so Benkovo kapelo v Ločiču Postavil jo je županov dedek Na dvorišču domačije Benkovih drug zraven drugega stojita kamnito kužno znamenje in kapela z Marijinim kipom. Kužno znamenje tam stoji že od davnega leta 1680 v spomin in opomin, da je v teh krajih pustošila kuga. Gre za zaščiten kulturni spomenik, ki so ga obnovili že lani, in to za 1.800 evrov, ki so jih poravnali iz občinskega proračuna. Po ustnem izročilu naj bi ob znamenju nekoč tudi pokopavali umrle za kugo, vendar raziskave tega niso nikdar potrdile. Kapela pa je v lasti Benkovih, zato je šla tudi obnova na račun družine. »To je bil kar zahteven projekt, moram priznati, tako da so bili na koncu stroški kar nekajkrat višji od obnove znamenja,« je povedal trnovski župan Alojz Benko. »Objekt, ki je posvečen Mariji, je bil v slabem stanju, tako da je bilo treba narediti novo talno izolacijo, obnoviti lesen zvonik in fasado ter v celoti zamenjati streho. Pozabili nismo niti na okna in vrata, novo električno napeljavo in seveda okolico. Ni bilo lahko najti mojstrov, ki so se bili tega priprav- Na Benkovi domačiji v Ločiču stojita obnovljeno kamnito kužno znamenje in kapela, posvečena Mariji. ljeni lotiti; dela je bilo veliko, kapela pa majhna.« Benko je povedal, da sta njegov dedek in babica kapelo postavila leta 1946 v zahvalo, ker je vsaj eden od sinov preživel eksplozijo petroleja, ki so ga hranili v bunkerju pod hišo; drugi, županov stric je namreč v nesreči zaradi opeklin umrl. Za obnovo kipa Marije in stensko poslikavo v kapeli je poskrbela lokalna umetnica Jasmina Skurjeni, na odprtju z blagoslovom obnovljenega kužnega znamenja in kapele pa se je Benko za pomoč še posebej zahvalil Janku Krajncu in Miranu Brumnu. Sveto mašo so darovali profe- sor teologije dr. Slavko Krajnc, domači župnik Jože Škofič in nekdanji bolfenški župnik Jože Rajnar, zapeli pa so člani mešanega cerkvenega pevskega zbora. Prireditve s pogostitvijo pri Ben-kovih se je udeležilo več kot 70 domačinov. SD Foto: SD Podravje • Ideja za sobotni izlet Doživetje na Dravi Pravzaprav ni težko. Če le želiš in hočeš spoznati in videti skrite lepote narave, ki nas obkrožajo, se nam kažejo, a jih ne vidimo. Foto: DS Prav s tem namenom so se sredi julija združili ljubitelji reke Drave in se odpravili na pot raziskovanja stare struge. Čeprav je bila zaradi deževja v prejšnjem tednu reka dokaj motna, smo ugotovili, da so obrežja čista in primerna za kopanje, kot smo to nekoč počeli mi starejši, ko še ni bilo tablic in mobitelov in je bilo kopanje ob reki, peka krompirja in kakšna harmonika višek doživetja, ki se ga ne pozabi. Ugotovili pa smo tudi, da rečne naplavine še kako ustrezajo zahtevam in standardom za druženje in piknik v naravi. DS Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 1 7 3 6 5 9 2 1 1 3 5 4 9 4 2 8 7 5 4 9 6 7 2 7 2 1 4 5 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 1 3 6 2 6 8 2 7 8 3 1 5 9 8 1 7 3 7 6 9 7 4 6 5 1 5 2 9 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven € OOO Bik ¥ ©©© €€€ OO Dvojcka ©© € OOO Rak €€ OO Lev €€€ O Devica ¥ ©©© €€ O Tehtnica ¥¥ ©©© € OOO Škorpijon ¥¥¥ €€€ OO Strelec ¥¥ ©©© € OOO Kozorog ¥ ©©© €€ O Vodnar ¥¥¥ ©© € OO Ribi ¥ ©©© €€ O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 25. do 31. julija 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvlca 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 01. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Eva Kolednik, 2284 Videm Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 21. julija 2023 arodno v ÍRradioPTUJ abavne Štajerski TEDNU Ptuj 2023 Mestni trg Ptuj, 1. septembra 2023, ob 19.30 Ji % •■'.■.ti,. ' f1AGER ■ F T «O OVt N i MESTNA OBČINA PTUJ EDJ RESEDA SAZAS torek • 18. julija 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si Jok, solza, žalostni vzdihljaj ne vrnejo te nazaj. Le nemo pogled strmi tja, kjer bila si ti... Z nami potuješ vse dni... SPOMIN 25. julija mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga Terezija Petrovič, roj. Kumer 1935-2022 IZ CIRKULAN 56 Pogrešamo te. Ostala boš v naših srcih. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo. V mislih s teboj: vsi tvoji Odšla si tiho, brez slovesa, tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. SPOMIN 25. julija mineva leto dni, odkar nas je zapustila mama, babica, prababica, tašča in teta Rozalija Horvat S TOVARNIŠKE CESTE 16, KIDRIČEVO Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni MILIJONI, VILE IN DAVČNE OAZE Zakaj cvetijo posli družine lobista Boža Dimnika DENAR SKOZI OKNO 200 milijonov za podaljšanje čakalnih vrst v zdravstvu INTERVJU: URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ Moški se me bojijo INTERVJU: EMA KLINEC, smučarska skakalka Grem po zmago v svetovnem pokalu Umrli so Umrli so: Franc Bratušek, Zgornji Leskovec 5a, roj. 1965 - umrl 10. julija 2023; Gizela Ljubša, roj. Potočnik, Ptuj, Potrčeva c. 50a, roj. 1942 - umrla 11. julija 2023; Bogomir Ljubec, Trnovsk Vrh 43, roj. 1943 - umrl 11. julija 2023; Erna Subotič, roj. Krajnc, Ptuj, Gregorčičev drevored 8, roj. 1940 - umrla 12. julija 2023; Elizabeta Kukovec, roj. Kosi, Ptuj, Čufarjeva ul. 2, roj. 1949 - umrla 12. julija 2023; Angela Ketiš, roj. Horvat, Ptuj, Rajšpova ul. 3, roj. 1930 - umrla 12. julija 2023; Ivan Lešnik, Gerečja vas 103, roj. 1965 - umrl 13. julija 2023; Alojzija Cmok, roj. Vodeb, Hlaponci 53, roj. 1948 - umrla 13. julija 2023; Janez Umek, Nova vas pri Markovcih 54, roj. 1970 - umrl 15. julija 2023; Damijan Novak, Stoperce 50, roj. 1980 - umrl 16. julija 2023; Janez Babulč, Šikole 71, roj. 1961 -umrl 16. julija 2023; Bojan Šinko, Središče ob Dravi, Slovenska c. 20, roj. 1949 - umrl 17. julija 2023; Jožef Kosi, Spodnji Ključarovci 30, roj. 1967 - umrl 17. julija 2023. TOREK, 25. iufi 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Cedlijin koncert v Stopercah 2022 10:50 Zaigraj tamburica 2022 12:10 Starpoint prodajno okno 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina ■ v živo 18:00 41. Festival tamburašev in mandolinistov 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20;00 26. Praznik občine Majšperk 21:30 Zapojmo prijatelji, pon, 22:30 Starpoint prodajno okno 23:40 Video strani PROGRAMSKI NA POVE DNI K SREDA, 26. in It 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Večer ljudskih pesmi in običajev, 2019 11:10 Žetev v Zlatoiičju 11:40 Dan ljubiteljske kulture v Starša h 2016 13:20 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zlata maša Rudija Koželnika v Staršah 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Prvo sveto obhajilo, Hajdina 2023 21:20 Spravilo koruze na Hajdini 2009 22:00 Starpoint prodajno okno 23:10 Video strani H TV program v živo tudi preko spleta www.siptv.si Do:n^ j.i '10 J 2252 DORNAVA. irrfa@ajpw.3i Kontakt: 02 754 LIG J3, 0J1 E1S v >.. .'. v , . .■ V ■ ■ ' . ^ši&s . :■ m ' ^ » • i " • k ' ----- -' Si i' t\f. V-f Foto: Pixabay & 1 ¡k 1 L U i K • I I u |B- , iT ■ Í Jf/ / „ //, RHípmy- LlB- m». : . čf Na ptujskem pokopališču je bilo lani 28 pogrebov z raztrosom. Število raztrosov pepela pokojnika na pokopališčih: '•Vs Foto: ČG javni ali zasebni površini. Pred izdajo soglasja za raztros pepela na zasebni površini mora občina razpolagati tudi z dovoljenjem lastnika zemljišča in lastnikov zemljišč, Občina: 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj Videm 1 2 1 1 5 10 Markovci 5 2 7 Kidričevo 3 4 7 MOP 5 + 10* 16 + 8* 17 + 3* 13 + 2* 28 79 (23*) ki mejijo na to zemljišče. V vlogi morajo poleg osebnih podatkov pokojnika navesti tudi podatke o lastniku zemljišča, kjer se bo opravil raztros, številko zemljiškoknjižnega izpiska ter natančen datum in uro raztrosa, ki sta dogovorjena s pogrebnim podjetjem. Vlagatelj priloži tudi izpisek iz matičnega registra smrti in soglasje lastnika zemljišča za raztros. Raztros znotraj strnjenega naselja ni dopusten Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so pojasnili, da raztros pepela na določenem prostoru ne sme biti v nasprotju z okoljevarstvenimi predpisi oz. ne sme predstavljati nedopustnega posega v pravice tretjih oseb; npr. raztros pepela ni dopusten znotraj strnjenega naselja. Prav tako po veljavni zakonodaji ni dovoljeno prav vse, kar bi si kdo morda zaželel: »To pomeni, da niso dovoljene alternativne oblike pokopov, kot je predelava pepela v prstan, prav tako ni dovoljeno hranjenje žare na domači polici,« so zapisali. Nadzor nad izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti izvaja občinska inšpekcija. V Vidmu, Markovcih in na Ptuju raztrosov • II tv v izven pokopališča še ni bilo V občini Videm so že pred šestimi leti na pokopališču uredili prostor za raztros pepela pokojnika. Vse do danes je bilo tam izvedenih 10 pokopov. V občinskem odloku o pokopališki dejavnosti so prav tako kot v Cirkulanah določili, da se lahko pepel iz žare na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa raztrosi na določenem prostoru zunaj poko- Vir: Občine Spodnjega Podravja pališča. Vendar doslej nobeden izmed občanov ni podal vloge za kaj takega. Tudi v občini Markovci raztrosa na prostem še niso opravili. Se pa povečuje število raztrosov pepela na pokopališču. Poseben prostor za to so uredili pred dvema letoma. Na kidričevskem pokopališču so prostor za raztros pepela uredili leta 2021. Nobeden izmed svojcev pokojnika pa ni izrazil želje po raztrosu izven pokopališča. Tudi v Mestni občini Ptuj, kjer so z odlokom prav tako že sprejeli odlok za raztros pepela izven pokopališč, tovrstne vloge še niso prejeli. Se pa iz leta v leto na ptujskem pokopališču povečuje število raztrosov; v letu 2021 jih je bilo 13, lani pa 28. V zadnjih petih letih beležijo 79 pogrebov z raztrosom in še dodatno 23 prenosov z drugih pokopališč. Estera Korošec MB CP ^ o CP o - C?* > OV Rojstva: Urška Vedlin, Anželova ul. 8, Ptuj - deček Aljaž; Tjaša Petrovič -deček Nik; Tinkara Smolar Kraner - deklica Liza; Mateja Ilec - deček Tine; Krenare Krasniqi - deklica Ajla; Vida Kaučič - deklica Ela; Tamara Kovše -deček Brin; Sara Tepeš - deklica Mila; Atlanta Marko - deček Teo; Nina Falež - deklica Ula; Doroteja Pravdič - deček Niko; Katja Budja - deček Marcel. Poroke - Ptuj: Sandi Zajc, Apače 14, in Doroteja Trčko, Hajdoše 46b; Janko Maroh in Janja Caf, Jiršovci 30; Marko Robič, Hošnica 42b, in Nataša Cvetko, Grajenščak 22; Matjaž Leben in Maja Galun, Prvenci 1a; Tomaž Orthaber, Bohova 44a, in Ita Jelen, Zg. Pirniče 11c; Branko Brezovšek in Larisa Kolež-nik, Ptujska Gora 62; Rok Ivančič, Lovrenc na Dravskem polju 130, in Nika Rožanc, Stojnci 49; Peter Gajšek in Valerija Žnidar, Placar 7a; Niko Obran in Valentina Rojht, Moškanjci 65. DIAMANTNOPOROČENCA: Albin in Ana Kramberger, roj. Tomažič, Grajena 16a. -^ , *cC S^jCb C Or o r tCO rs Na nebu megla 25. dne, hudo zimo napove. Danes bo na jugu države sprva še deloma sončno, drugod bo spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. Popoldne in zvečer se bodo nevihte razširile nad vso državo. Pojavljale se bodo tudi močnejše nevihte. Sprva bo pihal jugozahodnik, ob morju jugo, popoldne bo ponekod zapihal okrepljen veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 27, na Primorskem do 30 °C. Napoved za Podravje delno oblačno EFnm Vir: ARSO Foto: MM