117, IZHAJA VSAK DAN <*> nedaljeb la praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. JPtvjasnl^ue se prodajajo po 3 nv6. (6 stok.) v moogik Wbs.kwnah v Trstn in okolici. Gorici, Kr&aju, Št. Petra, Poet-ojai, Seiani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvft. (tO stoi.) oaLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kalane. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. asmrtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka udalfna vrsta K 2. Mali oglasi po A stofc. beseda, naj-pa 40 sto t. Oglasa sprejema Inseratni oddelek uprav« „EcJtaoeti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo la toZIJivo v Trstu. Trst, v soboto 27. aprila $912 !fiiđEES=S!!!SSS9SS Tečaj XXXV it ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko. nV tiimotti >o mtif NAROČNINA ZNAŠA «a Celo !«*«> k, pol leta a K, 3 mesece O K; u ro«*i. Oiez doposlaae naročnine, se uprava ozira. ItNialM mm a*4«ljak» lx«*aj« „BSZSOSTZ" wt+mm t M wlo lato Kron M«, s* p«i uta Kron S «0. Tal dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Neframk®-vana pisma aa m aprtjenaj« Is rakopisl aa st vraftafc Harotnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: utka Glorgls Gslattl 20 (NaradaJ de«). Iw3jaUlp in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. I>a«Wik honsoreg listo .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*. Tplaam zadraga s omejenim poroštvom v Tiste, silos Giorgio GhOatti 4tev. 20. F»ltM-kranlhiRi»l račun Jtev. 541-652. TELFPOM H Tl-57 BRZOJflUNE UESTL Državni zbor. šanja. — Poudarjal je tudi pomisleke vojne uprave proti zakonskemu načrtu, ker bi s tem deij službujočim podčastnikom bila odvzeta možnost doseči kot certifikatisti kako pisarniško mesto. Slednjič pa je ven-DUNAJ 26. Današnja zbornica je so- j darle minister priznal mimogrede, da je po-giasao sprelela oficijantsko zakon- ložaj pisarniških pomočnikov zboljšanja pc-sko predlogo. Žal, da ni upati, da I treben in da bo vlada vprašanje primerno kedaj postane današnji soglasni sklep zbor-1 uvaževala. ■ice — zakon. Vlada je danes po svojem I Vlada pa ne more sprejeti predloga, MOtranjera ministru baronu Heinoldu nasto-1 da bi se za zboljšanle položaja pisarniškega pila proti njemu in izjavila, da akceptira I osobja vporabilo 4l/t miljona K. Vkljub zbonični sklep le kot u važe vanja vreden ■asvet. Zbornica hoče pravno in materijelno razmerje pisarniškega pomožnega osobja napram državi urediti zakonitim potom. Plača pisarniŠKih oficijantov naj bi znašala od 1200 do 2200 K s primernimi aktivitet-■imi dokladami. Vlada pa pravi, da ne gre izpreminjati privataopravnega razmerja med pomožnim pissiaišklm osobjem in državo v javnopravno razmerje, kakor to hoče od zbornice sklenjeni zakon. Vlada je nadalje izjavila po svojem ministru za notranje stvari, da ni mogoče stabilizirati cficijantskih služb, ker bi to bilo v hudem nasprotju z zakonom tako-zTiiih vojaških certifikatistov. Kouečno je vlada danes izjavila, da bi bile fiaančne zahteve efeijantskega 2&kona (ta zboljšanje gmotnega položaja ■amreč zahteva zakon 41/i miljona kron) prevelike. Edino, kar je minister baron H e i n o 1 d ob!jubil, je to, da hoče vlada naredbenim potota izboljšati gmotni položaj pisarniškemu poaaožnemu osobju. Splošno je bila današnja plenarna seja mh-aa in tiha. Dalmatinski poslanec B i a n k i n i fe v obliki vprašanja na zborničnega predsednika zopet spravil hrvatsko vpraša a j e v ospredje, vprašajoČ, kedaj preneha aa Hrvatskem diktatura Cuvajeva. Poslanec Biaakinl je pri tej priliki tudi v drastičnih besedali omenil slučaj nezaslišanega in krutega preganjanja hrvatskega veleposestnika Mitka pl. P i s a č i ć a, katerega je da! Čuvaj izgnati iz Hrvatske, čeprav je Pisačić hrvatski državljan. Pisačiću je vsled Cuvajcve drakonske odredbe sploh prepovedan prestop hrvatske meje, čeprav je rojen na Hrvatskem in ima v bližini Zagreba svoja posestva in svojo družino. Prihodnji teden bo zbornica zborovala le v torek in petek V torek razpravlja zbornica o predlogi službene pragmatike, tikajoče nižjega poštnega osobja. Sejno poročilo. Začetkoma seie je predsednik naznanil, da se je italijanski zunanji minister zahvalil za častitke zbornice italijanskemu kralju povodom znanega atentata na kraljevsko dvojico v Rimu. Nato je pričela zbornica razpravo o poročilu odseka za državne nastavljence glede časovnega avazma pisarniških pomočnikov in glede regulacije njih prejemkov in plač. Zbornica je soglasno sprejela od odseka sestavljeni zakonski načrt glede kan-clijskih oficijantov. Proti sklepu pa se je oglasil notranji minister H e i n o 1 d in se je izrekel splošno proti zakoniti rešitvi vpra- temu, da vlada pripoznava zahteve kancelij-skih oficijantov, ne more druzega ukreniti, nego naredbenim potom jim nekoliko zbolj-Šati materijalni položaj, Če bo zbornica tudi v to dovolila potrebae izdatke, ki so kriti v normalnem proračunu. Zbornica je nato nadaljevala razpravo o reformi hišno najemninskega davka. Koncem seje je pijanec Biankini Je v obliki vprašanja na predsednika opozarjal, da dobivajo neznosne razmere na Hrvatskem jako mučen odmev po vsej Dalmaciji, kjer se tudi vedno bolj utiskuje tiskovno in zboro-valna svoboda. Govornik zahteva takojšnjo odpomoč in prosi predsednika, da vpliva v tej smeri, da pride peticija nekega dalmatinskega društva zaradi degodkov na Hrvatskem še prihodnji teden v razpravo. Predsednik je odgovoril, da bo vse potrebno ukrenil, da pride čimpreje peticija v razpravo. Prihodnja seja v torek. Spremembe v Sttirgkhovem kabinetu? PRAGA 26. „Prager Tagblatt", ki je dobro informiran o notranjepolitičnih razmerah, poroča z Dunaja, da je zdravstveno stanje ministrov Zaleskega, Trnke in pl. Rčssler-ja zelo slabo. List pravi, da se vsi trije težko Še kedaj povrnejo v svoj urad. Zlasti aktualno je postalo vprašanje odstopa trgovinskega ministra pl. ROsslerja. „Prager Tagblatt* zatrjuje, da so dobro poučeni krogi mnenja, da bo moral ministrski predsednik grof Stiirgkh v svoj kabinet poklicati povsem nove moči. Provizorično bo izročeno vodstvo trgovinskega ministrstva, če baron Rflssler odstopi zaradi svojega slabega zdravja, sekcijskemu štfu dr. Friess-u. Za slučaj, da tudi gaiiški minister Zaleski odstopi, bo njegov provizoričei naslednik sek-sijski šef baron Eogel. Občinske volitve na Dunaju. DUNAJ 26. V okrajih Leopoldsfadt, Josefstadt in Ottakring so se danes vršile j nadomestne volitve v občinski svet iz III. razreda. V Leopoldstadtu in Josefstadtu je izvoljen kršanskosccijalni kandidat. V Ottak-ringu je ožja volitev med socijalnim demokratom in krščanskim sccijalcem. PODLISTEK Burno zborovanje zavarovalne družbe „Delalglio". DUNAJ 26. Snoči je bilo od večine članov zahtevano zborovanje zavarovalne družbe „Delalglio*. Na zborovanju je prišlo do burnih prizorov in nastopov. Družba „Delaglio* šteje okrog 13.000 zavarovanih članov. Ker so pa nastale v vodstvu družbe sila neznosne razmere, so nekateri člani zahtevali občno zborovanje, da se doseže popolna remedura zavoda. Zlasti praški člani družbe so jako ostro in odločno nastopiti Vitez iz Rdeče biše. (Xe chevalier de M&ison Rouge). 77 Hobu iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dnmas star. .Ej vraga!" je rekel grenadir iz Lori-■eve stotnije, .ako se uda, ga prihranimo za giljotino, ako se nam upre, ga pose-čemo.* .Dobro," je dejal Lorin. „Naprej! ali gremo skoz vrata ali skoz okno ?u .Skoz vrata/ je odvrnil stražnik, „ aorda tiči ključ v ključavnici. Ako gremo skoz okno, moramo razbiti par šip, kar bi povzročilo ropot." •Torej skoz vrata Iw je dejal Lorin; samo da pridemo noter, vseeno je, kako. Naprej, z mečem v roki, Maurice T Maurice je ravnodušno potegnil meč iz nožnice. Mala četa je po navodilih sivega moža, ki je dobro poznal ta kraj, korakala v smeri proti paviljonu. „Ah \* je veselo vzkliknil Lorin, .ključ tiči ▼ vratih." »Naprej, odprite vendar, občan poročnik/ je velel sivi mož. Lorin je previdno zavrtel ključ, na kar so se vrata odprla. „Smo na licu mesta," je dejal Lorin. ,Ne še," je rekel sivi mož. „Kajti nahajamo se šele v sobi občanke Dixmer.* „Takoj smo lahko gotovi," je dejal Lorin; „prižgimo sveče, v peči gori Še ogenj/ .Zažgimo baklje," je odvrnil sivi mož; baklje ne ugasnejo kakor sveče." Vzel je iz rok nekega grenadirja dve baklji in ja užgal pri pojemajočem ognju. Eno je izročil Mauricu, drugo Lorinu. „Vidite," je dejal, .da se ne motim; tu so vrata, ki vodijo v spalnico občanke Dixmer; ona druga vodijo na hodnik." „Naprej na hodnik/ je dejal Lorin. Odprli so vrata, vodeča v ozadje, ki so bila zaprta kakor prva, in dospeli nato pred vitezevo sobo. „Oh, oh I" je dejal Lorin s tihim glasom, „tu se stvar spreminja, ključa ni, in vrata so zaklenjena." „Toda," je vprašal Maurice, ki je komaj zamogel govoriti, „ali ste popolnoma gotovi, da je tukaj?" „Ako se moj načrt vjema, mora biti tu," je odgovoril stražnik; „sicer bomo videli takoj. Grenadiiji, ulomite vrata, in vi, občani, bodite pripravljeni na to, da planete v sobo." Četvero moi je dvignilo kvišku pu- proti vodstvu In predsedstvu družbe. Močna opozicija je konečno izvolila veččlansko deputacijo, ki bo zahtevala pri notranjem ministrstvu, da uvede vlada strogo preiskavo proti družbi in natanko preišče njene manipulacije. Deputacija naprosi tudi nekatere poslance, da pride cela stvar tudi v parlamentu na dan. Premetena tatvina. PRAGA 26. Varnostni organi v mestu Ro vensko pri Turno vi na severnem Čeikem zasledujejo senzacijonalno afero, ki je v zvezi z velikansko, na premeten način povzročeno poštno tatvino. Neki tamošnji trgovec je v navzočnosti poštnega uradnika odposlal na praško „Živnostensko banko" denarno pismo z 21.000 K. Danes je denarno pismo dospelo v Prago na gorenjo banko. Pri otvoritvi pisma pa so na začudenje konstatirali, da se mesto bankovcev v pismu, popolnoma pravilno zapečatenem, nahajajo papirnati odrrzki. Policija je takoj uvedla obsežne preiskave. Prvi majnik. PARIZ 26. Sindikalisti poživljajo delavstvo 1. majnik tudi na ta način praznovati, da tega dne delavci ne pošljejo svojih otrok v šolo. Delavski praznik naj delavci vpora-bijo v to, da svoje otroke podučujejo o naukih sindikalizma. Pariški apašl. PARIZ 26. Trije neznanci so najeli ponoči avtotaksameter in se odpeljali v oddaljeni senartski gozd pri Parizu. V gozdu so šoferju nasuli popra v oči. Šofer se jim je slednjič iztrgal iz rok ter zbežal. Neznanci pa so se polastili avtomobila. Danes zjutraj so našli avtomobil v neki samotni pariški ulici — prazen brez šoferja. Truplo milijonarja Astorja. NEW YORK 26. Brezžični brzojav par-nika „Max Kay Bennet" javlja, da so našli trupli milijonar a Astorja in Isidorja Straussa, ki sta bila tudi pestala žrtvi katastrofe par-nika „Titanic". Vznemirjajoče vesti z Balkana. Z Balkana prihajajo zopet zelo vznemirljive vesti. Bolgarija in Rusija da se pripravljate za napad na Turčijo, Romunija pripravlja mobilizacijo treh vojnih zborov, a tudi Grška ne drži rok križem. Sicer smo že navajeni, da prihajajo z Balkana vsako pomlad vesti o vojni, a letos zadobiva v oč g ed italijansko-turškemu konfliktu vsa stvar vse drugačno lice, nego druga leta. Oiračje Je prenasičeno z elektriciteto in moglo bi začeti vsak čas treskati in grometi. Rusija in Bolgarija se pripravljata za napad na Turčijo ? DUNAJ 26. Preko Berlina prihaja sem iz Bukarešte vest, da mislita Rusija in Bolgarija napasti Turčijo. En del ruske črno-morske flote da se je pojavil pred Bosporom in romunske vojne ladije, ki so vozile v smeri proti Carigradu, so sporočile, da so srečale ruske vojne ladije, ki so križarile v oddaljenosti ene ure od Carigrada. Iz Sofije pa se javlja, da tam kroži vest, da je bolgarska armada že pripravljena, da prekorači makedonsko mejo, kakor hitro se pojavi ruska flota pred Bosporom. Zato da je tudi Romunija prisiljena, da stopi i ona v akcijo. Romnusko vojno ministrstvo da j že ukrenilo vse potrebno, da bi v slučaju ! potrebe moglo mobilizirati tri vojne zbore. ATENE 26. Ministrstvo vojne mornarice je izdalo ukaz, da se morajo vsi častniki, podčastnici in mornarji, ki se nahajajo na dopustu, takoj vrniti na svoje ladije in da morajo častniki ostati neprenehoma na svojih ladijah. Ta ukaz se spravlja v zvezo z akcijo italijanske flote v Egejskem morju in pa s tem, da postaja vprašanje Krete zopet aktuelno, to tembolj, ker se hočejo tudi zastopniki Krete udeležiti sej grškega parlamenta, kar gotovo ne bi ostalo brez posledic. Mir na Balkanu ? LONDON 26. Listi poročajo, da se vrše med evropskimi velesilami uvaževanja vredne konference, ki stremijo za tem, da se za vsako ceno in poJ vsakimi pogoji ohrani mir in red na Balkanu. Ruska blokada Dardanel ? DUNAJ 26. „Wiener Allgemeine Zei-tung" prinaša očividno oficijozno poročilo, da se vrše med velesilami konference glede intervencije v italijansko-turških spravnih pogajanj'h. Poročilo pred vsem zlasti poudarja, da še ni za nekaj časa upanja na možnost italijansko-turškega miru. — Dalje list pravi, da so vse vesti o ruskih pripravah na energično akcijo pred Carigradom popolnoma izmišljene. Dalje je tudi vest, da se je nepričakovano prikazala pred vhodom v Bospor — ruska mornarica, neresnična. CARIGRAD 26. Tukajšnjim vladnim krogom ni ničesar znanega o kaki akciji rusktga brodovja pred Bosporom. Rusko brodovje najbrže prireja svoje običajne spomladanske pomorske manevre po Črnem morju in to je baje povod vestem glede sovražne akcije Rusije proti Turčiji. BERLIN 26. Neki berlinski list priobčuje alarmuioče vesti, došie mu iz Bukarešta, giede ruske bojne akcije pred Bosporom. Te vesti so se sedaj izkazale za popolnoma neresnlče. PETROGRAD 26. Ruska vlada odločno dementira vse alarmujoče vesti o nekaki akciji ruskega bredovja pred Carigradom. DUNAJ 26. Tukajšnji diplomatični in merodajni krogi so popolnoma prepričani, da so vse vesti o intervenciji ruskega bojnega brodovja pred Carigradom izmišljene. Ti kregi ne dvomijo, da želi Rusija na Balkanu ohraniti mir in red ter vzdržati dosedanji položaj. _ itaiijansko-turška vojna Turški junak — Enverbey. DUNAJ 26. Nekateri prijatelji turškega junaka E n v e r - beja, katerega so Italijani, zlasti agenzija Štefani, proglasili za mrtvega, so dobili od njega brzojavna poročila, da je popolnoma zdrav. SOLUN 26. Prijatelji Enver beja po udarjajo, da junak Enver bej ni mrtev, ker je še 23. t. m. v Solun brzojavno sporočil, da je zdrav. Zapretje Dardanel. CARIGRAD 26. Doseda| je zasidranih v cargrajskem pristanišču nad 100 trgovskih ladij. Pred Dardanelami čaka približno ravno toliko parnikov. Dnevna škoda znaša okrog 200.000 kron. Škina kopita in na dano znamenje udarilo v vrata, ki so se zdrobila na kosce. „Udaj se ali umreš I" je vzkliknil Lorin in planil v sobo. Nihče ni odgovoril; posteljne zavese so tičale skupaj. „Pazite, za posteljo I" je dejal stražnik, „napnite petelina in ustrelite pri prvem pregibanju zavese I" „Počakajte," je rekel Maurice, „razgrniti jo hočem." Brezdvomno z željo, da bi prvi prehode! viteza ali pa da bi ustrelil nanj, je Maurice planil k zavesi in jo razgrnil: postelja je bila prazna. „Tisoč vragov l" je vzkliknil Lorin; „nikogar ni!" „Bržkone je pobegnil," je jecljal Maurice. „Nemogoče, občan, nemogoče!" je vzklikal sivi mož; „še enkrat vam pravim, da je prišel domov pred eno uro, da ga ni nihče videl, da bi bil zapustil hišo in da so vsi izhodi zastraženi. Lorin je odprl vse omare in vse shrambe ter iskal povsod. „Nikogar ni, saj vidite, da ni nikogar 1" „Nikogar!" je ponavljal Maurice z razumljivo razburjenostjo. „Pojdimo v stanovanje občanke Dut-mer," je rekel stražnik, „morda ga najdemo tam" „Ako mora biti," je dejal Maurice. „pustite me, da grem prvi noter." „Pojdi naprej," je rekel Lorin, „ti s» stotnik: čast komur čast!" Naročili so dvema možema, naj stra-žita vitezevo sobo; nato so se povrnili zopet tja, kjer so bili užgali bakljo. Maurice se je približal vratom, vode-čim v Genevievino spalnico. Bilo je prvič, da je stopil v to sobo. Srce mu je začelo strašno utripati. Ko pa ga je jela zadrževati nekaka nepremagljiva plašnost in se je obotavljal, so začeli grenadirji godrnjati. Tedaj je prijel sivi mož za ključ in ga naglo zavrtel ; vrata so odjenjala, vojaki so planili v sobo. Dve sveči sta goreli na majhni mizici toda tudi ta soba je bila prazna. „Prazna 1" je vzkliknil stražnik. „Prazna I" je ponovil Maurice in obledel ; „kje pa je ona ?" Lorin je Maurica začudeno pogledal. „Iščimo," je dejal stražnik in je s svojimi ljudmi preiskoval vso hišo, kleti in delavnice. Cim so odšli, je Maurice, ki jim je nestrpno sledil z očmi, planil v sobo, odpiral omare, ki so jih bili že enkrat odprli, in zavpil z glasom, polnim strahu: „Gene-vieva I Genevieva !" Toda Genevieva se ni oglasila ; soba jt bila res prazna. (Dalje.) Btr&n II. * EDINOST« 5t. 11 T. V Trsto, dne Ž7. aprila 1912 t Josip Gorup vitez Slavinski. Včeraj zjutraj nam je prišla iz Reke nepričakovana vest, da je preminul mož, ki ostane v zgodovini našega naroda zapisan z zlatimi Črkami ^ot velik dobrotnik svojega zsaroda. Umrl Je v visoki starosti 78 let Josip Garjp vitez Slavinski. Josip Gorup se je narodi! dne 6. aprila teia 1834. v Slavini pri Postojni. Bil Je kmetski sin: njegov oče Matej Gorup je imel v Slavini večje kmetsko posestvo. Josip je Študiral gimnazijo v Ljubljani in v Gorici. Ko je dovršil gimnazijske študije, je vstopil v trgovsko pisarno pri svojem stricu veletrgovcu Ivanu Kalistru v Trstu. Josip Je imel poseben talent za velika podjetja in tako mu je Kalistrova tvrdka izročila tudi vodstvo zgradbe železnice Maribor-Celovec, ki Jo je prevzela v I. 1862. ta tvrdka. Leta 1864. je umrl Ivan Kalister in je tedaj prevzel Josip Gorup vodstvo tvrdke. Leta 1876. se je Gorup po razdružitvi tvrdke Kalister ia dediči osamosvojil, ustanovil svojo lastno tvrdko, ki se je bavila z bančnimi velikimi, stavbnimi in užitninskimi posli. Preselil se je nato na Reko, kjer je vsled svojih zmožnosti kmalu združil v svojih rokah vse niti reške veletrgovine. Bil je glavni akcijoner vseh domačih parobrodnih družeb, kakor „Ungaro - Croate" in avstrijskega Lfoyda, „Hrvatske štedione i banke" in drugih denarnih zavodov itd. Njegovo imetje je rastlo in rastlo, tako da lahko rečemo, da je bil Josip Gorup najimovitejši Slovenec. A kar je bilo najlepše na njem: Josip Gorup vzlic svojemu bogastvu ni nikdar pozabil, da je sin malega slovenskega naroda, vedno se je s ponosom kazal Slovenca, in je vedno na najizdatnejli način podpiral zlasti kulturna stremljenja svojega slovenskega naroda. Josip Gorup je bil tisti, ki je z ustanovno glavnico 5000 K omogočil ustanovitev dijaškega podpornega društva „Rado* go>". Založil je drugi znesek Gregorčičevih poezij in takoj izplačal pesniku honorar 6000 K, kakršnega še ni nikdar dobil noben slovenski pesnik. Spominjamo nadalje ustanovitve višje dekliške šole v Ljubljani, za kar je žrtvoval 220.000 K, 120.000 K za ustanove na ljubljanskem dekliškem liceju in 120.000 K za ustanove slovenskim visokošolcem in 60.000 K za ustanove slovenskim trgovskim akademikom. V Slavini je zgradil šolsko poslopje s stroški kron 40.000. Splošno pa je bil Gorup tudi sicer stari podpiratelj vseh naših narodnih institucij in Je imel vedno odprto roko za narodne potrebe. Omenimo naj pri tem tudi !e še to, da je bil izredno radodaren za dijaštvo v Reki in da je vsako lečo imeio Sepo Število dijakov pri nJem popolno os rbo. Njegovo humanitarno delovanje Je našlo priznanje tudi nd najvišjem mestu in je bil povzdignjen v viteški stan. Gotovo pa je Še častnejle res priznanje, ki ga mu je že leta in leta izrekal ves slovenski narod, ko ga je imenoval svojega narodnega mecena. Josip Gorup je bil poročen dvakrat: prvič z Ano Perghcferjevo, drugič pa s Klariijo Keesbacherfevo in zapušča 5 sinov in 8 hčera. Danes popoldne se bo vršil pogreb vs»niu slovenskemu narodu nepozabnega pokojnika na reško pokopališče, tja, kjer je dal pusta viti svoji prvi soprogi po velikem hrvatskem umetniku Rentliču velekrasen nagrobni spomenik. In kakor tamkaj njegova prva pokojnica dviga blagoslavljajoč svoje roke nad svojo plakajočo deco In svojim žalujočim soprogom, tako naj se dviga njegov duh nsd dela, ki jih je storil pokojni fostp G:rup svojemu narodu, želeč jim tistega S3du, ki ga je želel on svojemu narodu, kateremu je ostal zvest do konca svojih dni! Slava njegovemu spominu! Istre, ki so pokazali, da nas nič ne ločuje v obrambi za čast narodnega obstanka. 4.) Prosijo vse narodne poslance v Banovini in izven nje, da složno povzdignejo svoj glas in ukrenejo primerne korake v državnem in deželnih zastopstvih v obrambo Hrvatske in n|enih zakonitih ustav in teženj. 5) Prezirajo favno in označujejo za izdajico vsakega Hrvata in Srba, ki bi se dal v službo madjaronskih tiranov, da tlači in gazi hrvatska prava. Sprejeto na javni skupščini v St Lcuis, Mo. 5. D. 31. marca 1912. Rev. Josip Kom pare, Luka Šarar, predsednik. tajnik. darjev „Narodne delavske organizacije'1, zaključil shod. II. zlet tržaške sokolske župe dne 16. junija 1912 na Optfnah * Baron Rauch o položaju. J Tudi bivši ban baron Rauch se je te dni izrazil o položaju na Hrvatskem, oziroma o možnosti odprave sedanje krize. Njegovo mnenje je za nas zanimivo tem bolj, ker je precej — pametno in pravilno. Pred vsem se izreka baron Rauch proti vsakmu poskusu, da bi se ustvarila nova vladna stranka, v kateri naj bi oživeli zopet elementi, ki ne uživajo v hrvatski javnosti nobenih simpatij. Manje, nego kedaj Je danes mislld na to, da bi na Hrvatskem nastala strank?, ki bi pomenjala vskrsnenje stare narodne stranke grofa Khu-ena. Prihodnje volitve ne prinesejo nikake spremembe v sestavi sabora, ako ne sklene vlada kompromisa. Trebalo bi torej najprej najti podlago za parlamentarlčno vlado na Hrvatskem, da bodo videle stranke na Hrvatskem voljo merodajnih faktorjev za tako razrešitev, ki odpre poti za sporazum-Ijenje. Vidite, da je baron Rauch razvijal precej pametne nazore. Sedaj! Sedaj, še le pov-darjamo. Kako pa je bilo nedavno temu, ko je bil — on ban! Zakaj se ni tedaj ravnal po direktivah, ki jih vsebujejo njegova gornja izvajanja ? 1 Mari ni tudi on bagateliziral vse ustanovne svoboščine Hrvatske, mari ciso tudi njegova stremljenja šla za tem, da bi si ustvaril stranko mamelukov, s katerimi bi mogel vladati — preko druzih strank?! Čudno vendar, kako znajo ljudje dajati dobre nasvete, ko naj bi jih izvrševali — drugi!! ___ Shodi N. D. O Shod na FrdeniCu. V nedeljo popoludne se je vršil ob veliki udeležbi javen shod krajne skupine zidarjev NDO v „Gospodarskem društvu" na Frdeniču pri Sv. Ivanu. Shodu je predsedoval predsednik skupine zidarjev NDO tov. Pregarc, ki je v nagovoru omenjal pomen zidarske organizacije ter kritiziral delovanje socijalnih demokratov, ki potom terorizma silijo narodne zidarje v njihovo organizacijo. Raztolmačil je navzočim zidarjem, da je NDO o vsem dobro informirana in da se nobenemu ni treba bati, da bi vsled tega, ker je član NDO, izgubil delo. Nato je podelil besedo sodr. K r i s t o f i č u, ki se je prvi oglasil k besedi. Sodrug Kri-stofič je hvalil in povzdigoval socijalno-demokratično organizacijo v deveta nebesa. Dejal je, da se imajo zidarji edino !e soci-jalno-demokratični stranki zahvaliti, da se nahajajo sedaj v tako lepih in dobrih živ-Ijenskih razmerah. Širokoustil se je na dolgo in široko ter je na koucu svojega govora poživljal navzoče zidarje, da se pridružijo Peteanovi organizaciji — Čevljarjev, pardon stavbinskih delavcev, ki potrebuje zaslombe z ozirom nato, da peša in nima niti toiiko na razpolago, da bi plačala članom (slovenskim namreč) bolniško podporo, za kar je žel od svojih pristašev aplavz, med tem ko so mu narodni zidarji, ki ne marajo sesti na te limanice, pošteno žvižgali. Burno pozdravljen se je priglasil za besedo drž. in dež. posla::ec g. dr. Otokar R y b ž f, ki je temeljito pobil predgovornika, ter dokazoval podrobno, kako socijalno-demokratično delovanje le Škoduje slovenskemu narodu, kako socijalni de mokra (je nasprotujejo delovanju narodnih strank, ki stremijo po povzdigi slovenskega, brezpravnega življa. Govornik je obširno govoril o položaju zidarjev ; naglaŠal jc, da so socijalni demokratje zato uprizorili tako gr.usno gonjo proti slovenskim okotfianskim zidarjem, ker se bližajo deželnozbors ke volitve. Le žal, da ni bi! navzoč noben poročevalec, da nam ni mogoče obširno prinesti zanimivih izvajanj dr. Rybafa. Na koncu govora so zborovalci burno ploskaii, sar je dokaz, da jim je odkritosrčna beseda segla v srce. Odobravali so tudi socijalni demo-kratje. — Nato se je vršila Še polemika med dr. Ryb£fem in Kristoftčem, v kateri je Kristcfić popolnoma podlegel ter pred vsem priznal, da g. dr. Rybaf govori prav, 2) Izražajo topla čutstva za trpljenja a da Je on grešil, č š, da je še premlad in svojim bratom v Banovini, nagiaševajesvojol da kot tak ne more vsega znati. Govori! je solidarnost in proseč jih, n3j vstrajajo v tej! potem še tov. K r i ž m a n č i č, ki je tudi f>„rbi za svoja prava, ter naj ne klonejo prav pošteno bičal sodjalne demokrate, ki pred nasilnim zistemom madjarskih e* spo-! slovenskega delavca — ako samostojno oentov. j misli —- sovražijo iz dna duše in mu slabo 3) Pozdravljajo oduševljeno junaški na- želijo, nakar je predsednik Pregarc z apelom, st:p bratov iz Dalmacije, Herceg-Bosne in'da naj se vsi zidarji pridružijo skupini zi- Dogodki na Hrvatskem. Glas ameriških Hrvatov. St. Luiski Hrvatje, ukupno z ostalimi Jugoslovani, zbrani na veliki javni skupščini dne 31. marca 1912, ogorčeni po žalostnih dogodkih v Hrvatski, so sprejeli sledeio resolucijo : 1) obsojajo najostreje kršenje ustavnih pravic in zakona v kraljevini Hrvatski ter protestirajo proti nasilju, brezpravju in brutalnostim ki se vrše proti Hrvatom in Srbom. 30-letnica „Sokola" v Trstu Domače vesti. Imenovanje. Justični minister je imenoval kaznilniškega pristava Hugona K r o k e r J a v Gradiški za kontrolorja v mariborski kaznilnici. Trgovinski minister je imenoval linijsko-ladljska poročnika Ernesta S e i 1 e r J a in Riharda G s t e 11 n e r j a za pomorska komisarja pri pomorski oblasti v IX. činovnem razredu. Inno di San Glusto in Slovenci. Prejeli smo dopis, v katerem se dopisnik hu-duje, ker je minole nedelje Čul, kako je pod Sv. Križem neka okoličanska godba opetovano svirala koračnico sv. Ju3ta. Dopisnik pripominja: „Kdor ve, kakšen izzivalen pomen dajajo tržaški italijanski krogi tej koračnici, se ne more dovolj načuditi, da se v slovenskem sv. Križu tako navdušujejo za to koračnico". Je že res, da italijanski fanatiki to koračnico zlorabljajo v demonstrativne in izzivalne namene. AH le — zlorabljajo. Ravno zato pa ne soglašamo mi z mnenjem gosp. dopisnika, da naj bi rečeno koračnico iz-ključati iz naših krogov in družeb. Narobe. Mi bi zahtevali nasprotno. MI moramo tej koračnici odvzeti strup, ki ga jej dajajo naši sovražniki. Koračnica sv. J usta ni koračnica tržaških Italijanov — kamo-li le Italijanskih liberalcev —, ampak Je to himna TrŽača-nov I! A Tržačani smo tadl Slovenci! Na to stališče se moramo vedno postavljati! Vedno moramo manifestirati svoje domovinsko pravo na tej zemlji ter afirmira d svojo ekzistenco, zahtevajoč brezpogojno in vsakem pogledu Jednako ni pravno življenje z Italijani! Kakor ker si hočemo zagotoviti sogospodstvo v Trstu, si moramo usvojiti tudi himno tega mesta. Će Italijani dajajo tej kompoziciji strupa proti nam, pa parali-zujmo mi ta strup. A to dosežemo najizdat-neje s tem, da na svojih slovenskih pridobitvah javno sviramo tudi to koračnico. Za to našo trditev govori praktični efekt, ki so ga naši ljudje dosegli proti neki drugi izzivalni in zasmehovalni pesmi: Patria di Ros-settl — docet. Dolgo so se naši ljudje jezili, razgrevali in celo pretepali radi ie pesmi. Potem pa so prišli na pametno misel, da so napevu predložili slovenski tekst s slovensko tendenco in prepevali to pesem po javnih lokalih. S tem je bil strup odvzet. Prepevanje patrie de Rossetli je začeio postajati redkeje in danes je skoraj več ne čujemo. D/ojni razlog je torej, da si usvojimo tudi mi koračnico sv. Justa. Prvi in glavni je la, da bomo s tem manifestirali svoje domovinsko pravo v mestu tržaškem, a drugi, da odtegnemo skladb! tisti provo-katorični protislovenski po lun, podtaknen jej od italijanskih kričavih fanatikov. Ne imponira več! V komunikeju, ki sta ga izdala ozirom na najnovejo fazo italijanskega vseučlliščnega vprašanja, naznanjata oba italijanska državnozborska kluba, da sta globoko užaljena radi zadnjega glasovanja, aH, kakor so se rogali nemški poslanci: tega pokopa italijanskega vseuči-liščnega vprašanja. Očitata vladi in strankam, da jim nedostaja vsake dobre volje za ie-šenje tega vprašanja. Š^ huje pa, nego po-: manjkanje vsake take dobre volje, da je j ogorčii Italijane žaljivi ton v tozadevni debati. Potem pa grozita oba italijanska kluba, da jih to glasovanje prisili v temeljito spremembo dosedanjega vedenja. Odslej da bedo Italijani zavzemali strogo opozlcijonalno stališče — ob vsaki priliki in ob vsakem parlamentarnem vprašanju. Kako že vzklika Schiller v „Don Car-losu" ? Stolz W:il ich den Spanier 1 Ponosna je beseda, ki so jo izrekli naši Italijani. Pa saj jim Je bila beseda v3ikdar ponosna tem našim italijanskim Špancem ! Ali dejanja, ta so bila vedno zelo — španska. Ko bi le sama beseda premikala svet, bi bili oni že prebrnili ves svet. Ali to je ravno. Ne koristi vedno napenjati ustn ce. ampak treba tuctj — žvižgati! Neštetokrat so že grozili z „najstrožjo" opozicijo, ali nikdar niso sledila besedi tudi primerna dejanja. In stranke poznajo to italijansko ponosno pozo s Narodno delavstvo I Pripravi se na dostojno proslavo delavskega praznika s PRVEGA MAJNIKAII strahom v ozadju. Ponosno pozo nerodnih politikov. Zato tudi njihovo seda« e ogorčenje in njihove grožnje ne imponirajo nikomur! Socijalni demokrat je terorizirajo slovenske zidarje! Dne 23. t. m. je prišel neki mlad delavec (ima na razpolago) v Trst iskat zidarskega deli, katero je tudi našel. Ko pa je potem prišel na delo, da si kot zidar prične služiti svoj vsakdanji kruh, ga delovodja Mevlja ni pustil k delu, češ, da ni organiziran v socijalno demokratični stranki. — Zidarju torej ni preostajalo drugega, nego da je šel vpisat se v socijalno demokratično organizacijo, ako je hotti dobiti delo. Prisiljen vsled potrebe se jc šel torej vpisat in je moral plačati znesek K 3. Za kaj je te 3 K plačal, niti ne ve, edino toliko mu je znano, da vetja vstopnina 1 K, katero so muzaračunali, poleg tega pa Je pa dobil še eno znamko za 40 stot in izkaznico, ki bi potemtakem veljale 1*60 kron. To je Ie eden slučaj, ki smo ga hoteli navesti. Poleg tega imamo pri rokah seznam zidarjev Iz Dekani, ki tudi izjavljajo vsi, da so bili pod terorizmom prisiljeni vpisati se v socijalno demokratično organizacijo. Dalje se nam poroča, da je 26 Lonjercev-zJ-darjev bilo pod največjim terorizmom svojevoljno vpisanih za sodjalne demokrate. — Od vseh strani nam prihajajo pritožbo zidarjev proti temu nasilstvu, ki hoče ugonobiti slovenskega okoličana-zidarja. Ti terorizmi so sedaj že tako na dnevnem redu, da bomo prisiljeni marsikaj nečednega spraviti na dan. Obenem pa že sedaj opozarjamo obrtno oblasti kakor tudi druge pristojne činitelje, posebno pa naše deželne poslance, da tej stvari posvete več pozornosti in resno nastopijo proti tem terorizmom. Slovenskih deželnih poslancev je celo dolžnost, da se tukaj pob iga|o za te nečuvene razmere; saj gre vendar za naše dobre slovenske okoličane !! Poziv vsem sokolskim društvom za praško razstavo. Slov. Sokolska Zveza se udeleži letos sokolske razstave v Pragi tn prosi, da se ji upošlje vse važnejše sokolike spomine, kakor društvene slike (fotograf^e domov, telovadnic, članov In telovadcev z raznih prilik), razglednice, lepša veseličiia vabila, brošure, ki so jih izdala posamezna društva, zletne odznake i. dr. Omenjene predmete je vposlati čimprej na naslov: Slovenska Sokolska Zveza (razstavni od delek) v Ljubljani (Narodni dom). — SSZ se zanaša na sokolsko točnost. Razstavni odsek bo skrbel, da bodo vsi razstavni predmeti vrneni nepokvarjeni. Vsa Istra in tudi Trst! Že dolgo so se naši veliki Italijani trudili potom svojega časopisja, da bi za dan 25. aprila 1912 organizirali vso htro in Trst za to, d» bi povsod zvonili na čast — novega stolp« cerkve sv. Marka v Benetkah! Človek se mora smejati tem ateistom, kako vztrajio dokazujejo petrebo splušne cerkvene demonstracije v svoje prikrite italijanske namen* t Vsa Istra in Trst naj bi proslavljala spomin na laške Benetke! Kaj ima večina istrano* od novih ali starih benečanskih stolpov, levov itd.?! Da, ima — spomin na tiačitelje Si >-vanstva; spomin na dobo, ko je bil Slovar jetnik na galejah in tudi dema na lastni grudi. Imamo spomine, ko se je ropalo vse kar je bilo kaj vrednega in odvažalo tja Čez v Benetke! Celo naš Kras ima spomine (žal, da niso tudi Krašovce naprosili za zvonenje !), ker so mu Benečani oro-oall lepe gojzde, pustivši nam goličave, da so megli na slovenskih hrastih širili slavno mesto dožev. Ti žičani (med njimi skoraj polovica na ič in čič) so nabrali tudi svoto za spomin na novi stoip. Dober tek na taki italijanski — oristnosti! Istra — Izuzemši morda Fla-povino — nima smisla za take italijanske želje. Ako pa že hočejo zvoniti, naj zvonijo v proslavo dneva, ko se je Istra rešila krempljev beneškega tiranstva; naj zvonijo v proslavo onega dne, ki ima priti — dne, k • pade v prah in pepel še ona železna pest. ki tlači našega revnega Istrana, držeč ga v suženjskih verigah, ki jih Je podelovala litrska signorija po benečanskih nasilnežih To naj se proslavlja med našim istrjkim ljudstvom in ne morda kakih stolp j v a it levov, ki jih slave naši so vragi v spombi na naše — robstvo! K Narodni delavci! Narodni železničarji ! Prepričani smo, da se na dan prvega majnika vsi udeležite slovesne proslave b i-šega velikega praznika, da manifestiramo ra pravice slovenskega proletarijata ter obenem pokažemo, da smo pripravljeni vsikdar nastopati solidarno z vsem svetovnim izkoriščanim ljudstvom. Odbor NDO. O.tbor ZJŽ. Nove razprodaje. Od d*nes naprej -o predaja naš list tudi v sledečih tcbakaraab ul. Molin a vento št. 27, uf. Sjlitario Št. !H ul. Arcata št. 14. Izlet na Kontovelj. Minole nedrljc popoludne sem jo ubrr.l na Konti>veSj, da Svoje zdravje ohranite. Vaša slabost io bolečine izginejo. Vase oči, živci, mišice in žile po-tanejo krepke, Vaše spanje zdrao, zopet se počutite dobro, ako r bite pravi Felltrjev fluid z znamko Elsaflnid. Poskii3ni tucat 5 K franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller, Stnbica, Elsatrg st. 264 (Hrvatsko). !! V Trstu, dne 27. aprila 1*12. »EDINOST« st. 117. Stran HI. vidim sam, je-li res, kar trdijo nekateri, da po naši zgornji okolici ni več življenja in da vlada mrtvilo. No, ravno onega dne je konto vel jsko pevsko drušlvo „Danica" priredilo veselico pod vodstvom domačina g. Drago-tina Starca. Že velika udeležba iz domače vasi in iz druzih bližnjih krajev mi je bila v radostno presenečenje. Prostori so bili napolnjeni. Izvajanje programnih toček je bilo povsem zadovoljivo. Med vsporedora je nastopilo dvakrat svetokrižko pevsko društvo .Skala" in je povellčalo vspeh prireditve. Na prijetni zabavi, ki je sledila oflcijelnemu programu, sta tudi naslajali občinstvo rečeno društvo „Skala* in „Hajdrih" s Prošeka, ki sta tekmovali v izvajanju iepih pesmi. Vsa čast torej tema društvoma, da sta se korporativno odzvali povabila bratskega društva „Danice" In pokazali s tem svoje bratsko čustvovanje! Stalna razstava in kipar g. Zajec. Večini čitateljev bo znano, da sta otvorila slikar g. Vesely in kipar g. Zajec stalno umetniško razstavo na trgu Goldoni št. 6, ki naj bi se vsakih 14 dni zamenjala z novimi deli. Razstava sama pa je našla zeio malo odmeva pri tržaškem občinstvu. Ista traja že tri tedne, pa je Še-le komaj prvih sto vstopnic prodanih. Obisk je torej pod vsako kritiko, da-si je tam razstavljenih 300 raznih del in zabitega precej denarja in kar je še največ: da-si stane vstopnina samo 40 stotink. Zato pač ni čudo, da sta prireditelja razstave sama začela obupavati. — V neki zadnji notici, če se ne motimo, je bilo čitati, da namerava g. Zajec, razočaran vsled neobiska razstave, oditi v Pariz oz. sploh v tujino. Danes pa smo izvedali iz verodostojnega vira, da |e bil g. Zajec ves pobit, ko Je videl, da se slovensko občinstvo za ves ta trud niti ne zmeni in niti pogledat ne pride razstave; še več: kiparja g. Zajca že nad teden ni videti v Trstu in niti sam so-prireditelj razstave gosp. Vesely ne ve, kje fe. — Mogoče Je, da bi bil bolan, najbrže pa se je že od Trsta na tihem poslovil. Čudna usoda naše umetnosti 1 Opazovalec. VadniSki učitelji — profesorji. (Odgovor na včerajšnji dopis iz učiteljskih krogov.) Češko učiteljstvo, ki nedvomno stoji na višji stopinji nego slovensko, se poteguje za to, da dobe vadniški učitelji naslov profesorjev. Češko učiteijstvo že ve, kaj hoče. Dopisniku včerajšnjega dopisa gotovo niso znani vzroki, ki so privedli češke to-variše-učitelje, izmed katerih službuje en del na vadnicah, da-si želijo vsaj po titelnu navzgor. Čudim se pa, da dopisnik učitelj, kf, če hoče in more, postane tudi vadniški učitelj — zavida svojim tovarišem učiteljem titci profesor. Češki deželni Šolski svet je podprl to zahtevo vadniških učiteljev. — V Trstu pa se dobiva učitelj, ki je proti zahtevi učiteljstva. Morda se tržaški učiteiji začnemo boriti za nastov „šuimajster* ali rniežnar", kar bi bilo za slovenske razmere precej prav. Sicer pa ne spada ta učiteljska zadeva v javnost. Sedaj, ko se govori v parlamentu o pragmatiki drž. uradnikov in učiteljev, ne spada v obliki včerajšnjega dopisa, najmanj pa spada v politični dnevnic. Gospod tovariš! Na svidenje v „Tovarišu-. Na delo za družbo sv. CM 1 Prihodnji mesec se bodo vrstili koncerti in zabave — vse v plemenit namen, v korist GM družbe. Prva je ženska podružnica v Trstu, za njo prideta 5. Rojan in 12. Barko vije, a 19. maja Bazovica. Provokacijo, ki jo bodo morali pretrpeti Križani istega dne 19. maja s tem, da jim „Lega" pripravlja svojo veliko veselico, ne sme ostati brez odgovora. A ne morda odgovora s koli in kameni, ampak z „uma svitlim mečem". Istega dne ne sme ostati ni eden Slovenec ali Slovenka bližnjega okraja Bazovice, da ne pride na CM slavnost ter da se svojo navzočnostjo in z nsaiim darom domu na altsr iavno protestira proti nezaslišani drznosti križkih po sili Italijanov. Bazoiški rodoljubi se prav pridno pripravljajo, da poleg drugih privlačnosti uprizorijo Stoke „Meč uniforme*. Upamo, da se rečenega dne snide v Bazovici vse, kar čuti za narod ia slovensko šolstvo! „Narodna delavska organizacija" in „Zveza jugoslovanskih železničarjev" priredita v priliki proslave delavskega pravnika prvega inajnika v sredo, 1. majnika t. 1 ob 9. uri dopoludne veliki ma::ifestacijski 3hod v dvorani „Narodnega domaM v Trstu. — Po shodu se bo vršil manifesiacijski ob-nod po mestu z godbo NDO in društveno zastavo. Popoludne ob 2. uri zbirališče pred .Narodnim domom", odkoder bo odhod točno ob 2 in pol pop. z godbo NDO in društveno zast3vo na veliki vrt k^ns. društva „Jadran" pri sv. Jakobu, kjer se bo vrš la velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom i:d. P;i veselici in ptesu svira godba NDO pod vodstvom g. Majcena. Sodelovalo bo več pevskih društev. Vstopnina na veselico 40 vin. za osebo, k plesu 10 vin. komad. Razpisana mesta. Začetkom šolskega Itta 1912—1913 je zasesti po eno državno prosto mesto gojenca za Primorsko na c. kr. vojaški nižji realki, c. kr. vojaški akade- miji in c. kr. mornarški akademiji. Na c. kr. vojaški višji realki se radi pomanjkanja prostora ne sprejemajo gofend. Prošnje je oddati do 15. maja t. 1. pri c. k. namestnlštvu v Trstu. } Natančnejše podatke dajejo c. k. na-' mestništvo v Trstu, c. k. namestništvenl svetnik, okrajna glavarstva na Primorskem ter magistrat v Rovinju in Gorici, kakor tudi ravnateljstva primorskih srednjih šol. Razpisana zdravniška služba. Županstvo občine Kastav Je podaljšalo rok za vložitev prošenj za mesto občinskega zdrav- ] nika v Matuljah pri Opatiji do 15. majnika 1912. Koledar in vreme. — Danes: Pere grin, Raduna. — Jutri: Varstvo sv. Jo-i Žefa. Temperatura včeraj ob 12. opoldne 4- 14-4 C°. — Vreme včera|: Jasno. Vremenska napoved za Primorsko: Vreme nestalno. Lokalni vetrovi. Novi dohodi za pomlad In leto! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne : v TRSTU, Via Barriera vecchia 38 in Via del RettorI 1 in V GORICI, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatima) s svežim poletnim, črnim in barvani« obuvalom ličnega kroja in dela ter finega in trpežnega usnja. a-i n A S O N n l a « 3 o O £5. to o 01 gr o rT C0 a> N N SĐ CO CD CfX Tržaška mala kronika. K vlomu v Levijevo skladišče. Včeraj smo na kratko omenili, kako temeljito se Je urezal »Piccolo* s svojimi »temeljitimi* poročili v korakih tržalke varnostne oblasti v zadevi vloma v Levijevo skladiSče v ulici della Stazione, ko Je pripovedoval, da je tržaška policija zahtevala od reške varnostne oblasti, da naj počaka z zasliševanjem aretiranega Nikole Radovanovića, ne pa Rado-vanlča, kakor piše „Piccolo". Toda to še ni bilo dovolj „najbolje informiranemu" listu, kakor se „Piccolo" imenuje tako rad, kalti v svoji včerajšnji številki Je svojim prejšnjim dodal še par novih — izmišljotin. „Piccolo" Je namreč pisal, da pripeljejo že danes, t. j. v petek, dne 26. t. m, Ra-dovanoviča iz Reke, da ga konfrontirajo z drugimi aretirane! in s trgovcem Le vijem. Pristavil je celo v svoji .vsevednosti", da pride Radovanović v Trst še pred pol-dnevom. In kaj Je resnica? Resnica je, da je tržaška varnostna oblast službeno zaprosila — ker zahteva na izročitev dozdevnega zločina še nI rešena — da začasno privedejo Radovanoviča v Trst, da ga konfron- « tirajo z drugimi aretirane! in z Le vijem, fca- S kor je tudi resnica, da do včeraf, dne 26. j t. m., ni dospel tržaški varnostni oblasti' nikak odgovor iz Reke. I V slučaju, da reška varnostna oblast pristane na zahtevo tržaške, tedaj se odpelje kontrolni nadzornik tržaške policijske j oblasti Karel Titi v R.ko, da prevzame Radovanoviča in ga pri^de v Trst. To je torej čista resnica o stvari, ki pa obene.T. kaže, kako „zanesljiva" so tako hvaljena „Piccolova" poročila. Moko so ukradli. Dne 4. marca Je Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: biio ukradeno tvrdki Giuseppe Vivante, 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in Campo Marzio Št. 10 deset vreč moke v --vodne (spolne) bolezni: 11 */•— L -- UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tu-cher zobozdravnik konccs. zobci tehnik ulica della Caserma štev. 13, II. n. l>r. Pecnik (FETSCHNiGG) Zrst, via S Cderina štev. 1 ZDRAVNIK Med Dr. Ksrol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). AL£K& FRASC MATER - TRST žgalmca kave TELEFON 1743. Najbo jSl vir za dobivanje pečene kav«.. g „Slavija" ozn], imm. banka o Pra$l Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odškodnine In kapitalije Kron 115390 603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2^96 081-85. Po velikosti druga vzajemna zav&r. na£e drfave z vseskozi sloT.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu m m 0. CEGHAR, ulica Caserraa 12, m Žalosti potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsemu našemu narodu pretužno vest, da je naš dobri oče, tast, ded itd., gospod * JOSIP 50ROP pl. SLUVINSKI vitez reda Frana Josipa, častni občan Ljubljanski in drugih občin, častni ud mnogih društev, veletržeo na Reki Itd. itd. danes izdihnil svojo blago dušo v visoki starosti 79 let Pogreb blagega, nepozabnega pokojnika se bo vršil na Reki v soboto, dne 27. t m. ob 5, uri popoludne. Blagopckojnika priporočamo narodu v blag in pobožen spomin. Na REKI, dne 25- aorila 1912. Žalujoča rodbina. Stran IV. »EDINOST« 3t. 117. V Trstu, dne 27. aprila 1912 > rednosti 400 K. Sum zaradi te tatvine je | MoSka podružnica sv. CM v Rojanu 1» ;el na 30ietnega dninarja Frana Sterleta,! vabi gg. pevce in pevke danes ob 8. zv. v t ie Tržačan in je stanoval v ulici Petronio | k pevskim vajam za mešane zbor. < t. 22. Telovadno društvo „Sokol« v Šked- Sterleta so tedaj aretirali, a pozneje so >;a zopet izpustili, ker mu niso mogli d; 'azati tatvine. Predvčerajšnjim pa je Sterle zopet aretiran, ker je nadaljna preiskava nedvomno dokazala, da je bil Sterle trsti, ki je ukradel ono moko. Sterle seveda laji. „Trije tički". Nikar ne mislite, da milimo s temi „tremi tičkia, morda znane Stokove „Tri tičke", ki so obšli že ves slo-enski svet, ne da bi jih bili kje aretirali, o ..e: to so bili vse drugi „trije tički", ki bi > h že lažje „tri stare kragulje", kajti „tiček" hi bilo zanje vendar nekoliko preljubko, jrei.cžno. Biii so to namreč 501etni Giuseppe Ror.zel (Ronielj), mcž, ki ima na več straneh napisana svoja slavna dela pri c. kr. joHciji in c. kr. sodišču, potem 43letni v I. 28 trn ob 6. zvečer sestanek v >e!o snidenje s čašo rujnega vinca, toda gost',ni -Nardin" pri sv. Mariji Magdaleni Delavci 1 Shod je velikega pomena, zato se ga udeležite vsi do zadnjega. — Skupina zidarjev NDO sklicuje za I I Podpisani, večletni ravnatelj tvrdke BUTTI v Barrieri, naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel trgovino manifakfurn. blaga (prej PEKIČ) ^ Trat — ulioa Barriera veoohla fltev. 37 — Trat Odprla se bo ta trgovina danes, soboto, 27, aprila popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim blsgom po najnižjih in konkurenčnih cenah. — Nadejajoč se obilnega obis a, udani Ivan Oklobzia blT§i *Tett tvrdke BI TTI v liarrifrt. I Lepa prilika! V lepem kraju na 1'rimor-:: «kem se is proeto rofre proda lepo velep^sestvo, obstoječe iz nove lepe hiše, nov h gospodarskih pos opij h približno 200 orali njiv, travnikov in gozda. Približna 1400 Q atžnjcv drv Lasten lov. Primerno tudi za letovišče Cena po dogovoru. Pisma na Inseratni oddelek Edinosti pod Stev. 801. 891 I Kočija Chiozza štv. 43. i a štiri osebe močna, s streho in sve-t'lko, proda &e za kron 400. — Ulica 8-7 nesreče : sežejo v žep in tu niti ficka ! Ali kaj I Zakaj ne bi gosiilničar enkrat plačal stroške snidenja treh dobrih znancev, in zavili so jo v gostilno v ul. Vaidirivo št. 14. Tu so pili in jedli in so bili veseli, kakor se spodobi trem starim prijateljem. Rdčun pa je rastel s strahovito hitrostjo in končno bi bilo treba položiti na mizo pet-krensko „kolo" in Še kaj zraven, in kar je biio n;jnesramnejše: račun bi bilo treba tudi plačati. Toda kako boš plačal, Če ni-mzš niti vinarja v žepu 1 Gostilničarji pa so trdosrčni ljudje in tudi oni v Vaidirivo 14 se je malo menil za staro prijateljstvo in je poklical stražnika. Prišel je policijski inspektor Remec in je povabi! prijateljsko trojico s seboj. Prav ljubo jim ni to bilo, nekoliko branili so se, a l ončno so se le udali. V sreči in veselju adruženl so si ostali zvesti tudi v nesreči in žalosti. Da, da pravo piijateljstvo se, kakor zlato v ognju, skuša v nesreči, posebno pa tedaj, če je ta nesreča v c. kr. policaja ■niformi. __ Naše gledališča. Gostovanje podružnice zagrebškega gledališča. Zaradi raznovrstnosti repertoira in na ž*Jjo občinstva odločila se je uprava Kr. hrv. zem. gledališča iz Zagreba, da spremeni prijavljeni svoj program in sicer na ■ačin, ki gotovo zadovolji vsakogar. Nocoj oomo videli prvič na našem odru delo odličnega srbskega humorista Brani-slava N u š i ć a, ki je gotovo danes najboljši slovanski komediograf. Njegova po vsem slovansKem svetu zelo priljubljena komedija „SVIJET" ki io danes uprizori hrv. zem. gledališče, ie rajboljše humoristično delo in nadkriljuje marsikatero delo tujih avtorjev. V tej Igri razpravlja avtor na duhovit Lačin, kam morejo privesti razna opravljanja — ljudi — ero celo rodbino, ki je srečno živela* dokler Di odprla svojih duri svetu (ljudstvu), ki jo potem z raznim govoričenjem spravlja na kant. Krepko je zagrabil avtor v življenje in _ nam podal prave življenske tipe. ki jihi|£ppm pestunjo za mojega srečavamo vsak d n v življenju. Velik mo-l 15 ht. Ulica Peuoni ralni uspeh „Hasanaginlce" nam daje dovolj jamstva, da bo tudi ta komedija imela velik uspeh. Vstopnfce se dobivajo preko dneva v Slovanski knjigarni Josipa Gorenjca, zvečer pri blagajni. Predstava se vrši v abonementu kot druga predstava. j P. n. Gospodje abonenti lahko danes i in jutri pri blagajni plačajo abonement. Spodnji. — Centralni odbor NDO vabi odbornike vseh skupin na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, 29. t. m. ob 8 zvečer v prostorih NDO ul. Sv. Frančiška št. 2. — Plesni venček, ki ga je prirediia skupina slovenskega ženstva NDO dne 21 t. m. je, bil eden najlepših in tudi najbolje obiskan; velika dvorana NDO je bila docela polna. Čvetorko je plesalo nad 80 parov kakor tudi druge najnovejše plese pod vodstvom g. Frana Bonana. Posebna zahvala gre plesovodji Franu Bonanu za njegovo spretno vodstvo in trud, ki ga ima s plesalci. Vodstvo NDO. — Narodna delavska organizaci a v Trstu sklicuje za danes, 27. t. m. ob 7 zv. društven shod v prostorih „Gosp. društva" v Škednju. — Osrednji odbor NDO vabi odbornike vseh skupin na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, 29. t. m., ob 8 zvečer v društven h prostorih ul. Sv. Frančiška št. 2. — Jutri 28. t. m. društveni ples NDO v društveni dvorani ul. Sv. Frančiška Št. 2 — Urad NDO pri Sv. Jakobu bo danes, 27. t. m., odprt od 4 do 8 zvečer. — Odbor NDO izreka najprisrčnejšo zahvalo pevskemu društvu „Velesila" za sodelovanje pri veselici ob priliki izleta NDO v Skedenj.__ DAROVI — V posvečen je spomina Jo*1 pa viteza Gorupa pl. Slavinjskega je darov; dr. Matej Pretner K 20 za družbo sv. Ci a in Metoda. • ♦ Včerajšnji izkaz ge. Ivke Mihelič treba popraviti dar g. M Pallay K 10 — in ne K 2-—. Konečna svota K 72•— je pravilna. 4000 sežnjev s hi-5ico pri Do uiiju ne proda za 12.000 kron. Naslov pove Ijueratni oddelek Edinosti. 869 Obdelano zemljišče Penzijonisti! Pritlična vila. no^odoz dana v najlepSi, mirni legi Gorice, 10 min izven mesta ob ž< ltz. pregi, 3 sobe, kuhinja, veranda, klet, pralnica, kopalnica, izvirna voda, obSiren padni vrt (1200 m1; je na prodaj Pojasnila pri fotografu Jerkiču. Trst, via de'le Posie 10 837 ||*|Qm v liko množino i^vr^tnega -vina in sicer: IIII «1111 Kriški ter&n. prosekar, belo \ipavsko in tudi don a napravljeno s kupi enega dobrtga grozdja. Ihtr-ko viuo. Predaja na drobno in t' di od 56 1 naprej na debel < po zmernih etnah. Uljudno se priporoča R. Malalan pa Opčiosh._827 7oncLo cčuil.O se prlporoža slotensktmu ttJIlORd O VIljd cbć nst»o. — Tn»t, al c» deli* Gnardia St. 31, II n. Amalija Pentelj. 845 Snoin jfo mizarski mojster, Trst, ulica <31111 i d Behedere štev. 8 la vriuje vpRkevrstra mizarekad'la. JOSiP BABIĆ - Trst via San Marco št. 12. Priporoča svojo n^ novo prevzeto in urejeno GOSTILNO Toči se vipavsko belo vino, istrske črno, opol dalmatinski, vermut, maršala Kuhinja domača vtdno na razpolago — - ? gorkimi in mrzlimi jedili. — — mMHHHO flMKMaMMHUtt: EH3EHlEaE9ili3iiEH9flfaElEil3 H Nova trgovina jestvin lil E1 || kolonijainega blaga ja || Mate lao^rić g Trst, ul. Guarciia št. 26 (ogel ulice Rivo) Prodaja olja in mila ter drngth stvari R Broj 1702/12 ad. Obavjest. Ovostranirn natječajem od 5. aprila 1912. broj 1702 bilo je razpisano mjesto obeinskog IjeČuika sa sjelom u Matu-Ijima ili u blizini i odredjen bio je rok na podnešenje molba do 1. maja 1912. Občinsko zastupatvo u svojoj sjednici od 23. aprila 1^12. produljilo je taj rok do 15. maja 1912., što se ovime natjecateljima za to mjesto daje do znanja. Glavarstvo občine Kastav, dne 5. aprila 1912. Načelnik: JeluŠić. H za perice. \ino ln likerji v steklenicah. 19 Blago verno nveže in cene ;ako zmerne. H H Pripor ča se c. občinstvu r.a obiltn poa^t K| E9i3EaElE9E3E3E3EaElSlE§EiE3E9!l Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačene ura za K 4-20. Mali oglasi M I pnQ hfČ9 z dvemi stanovauji, obfiirnem vr-LCpd Il Od tom, vodo, avinjatom, pripra o za kokoii z okrašenim dvoriSČem, se odda y najem za letovišč« ali pa na več let v Kocoiu. Gena 1000 K letno. Zglaaiti se : Antončič, ulica Gatteri St. 43. 888 otroka, staro 14 rto Petronio 2. 892 Ato želite jesti vedno dobro testenino zahtevajte samo ono iz tovarne EMILIO KOČEVAR • » Želeti bi bilo, da bi zagrebška družba Izdajala posebne znižane dijaške vstopnice in s tem omogočila dijaštvu udeležbo pri predstavah, ki je sicer dijaštvu zaradi previsoke stopnine nemogoča. Društvene vesti. Pevsko društvo .Zvon" na OpCinah priredi jutri v nedeljo, 28. t m. v sokolski telovadnici igro „Buček v strahu" in šalo-igro s petjem „Student Janez". Začetek ob 4*30 pop. „Tržaška sokolska 2upa". Jutri v nedeljo, dne 28. t. m. ob 8 30 se vrši v telovadnici! sSokola" v Trstu seja župnega odbora Dnevni red: 1.) Zadnje župne volitve; 2.) Slučajnosti. Pevsko društvo „Trst". — Naznanjaj vsem svojim pevcem in pevkam, da bo v j torek ob 8. zvečer (pred pevsko vajo moškega zbora} pogovor glede Izleta 1.! maja v Šežano. Odhod ob 7. zjutraj.' v Trstu, ul. Vittorino da Feitre 3 uhod v ul. Casimiro Donadoni Krn -na, pozlaćena, najfireja ura Anker-iteiaout 8 po zlačei im Stevilnikom ; ista ima dobroi !< če urno kote; jO, z* ka- se jam i 3 leta, 1 krasna ovfatai igla s fcjiir ili - bnlantom 1 poelatf n ^ratao i kamnom za go^j ode alt g'8pe, 1 traatn eoltier j. f ko.u 150 ( njentalikih peri, oajmotJernejai nakit rx dan.e, 1 krasna garnitura pumbov er ^apenuii e. ovratnike in prsi, zajamčeno Double-ela.. • j a-ttntirKniir. zatvorim, (i platnenih robcev, 1 eie/fcuKo Jtpni črniJnik »t cikla, 1 krasno rrcalce, 1 kouii 4 diSeČfga toaletnega mi!a, 1 fr vtzaaa bsležnic« 72 pnglegkib jces 20 rasliČc^h komadov za kore«r>u-denco in &e 396 drugih predmetov ki ho koriutni ir neobhcdco j oirebni. Vse ekupsj z zlato uro vred, a. i «aa %elja dvakrat toliko, stai>e aamo K 4-20. O* pošilja po po\zetja ekspertna tvrdka H. SPINGARN, Krakovo št.24L Kdor kupi 2 f^t-eta dobi 9e zaritunj zraven i^p n-fcč z dvem. Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 ti s '^a to kar ne utaia, ae vrn2 de nar. Toiej • izključen vnak riiiko. iz Srbije V TRSTU. — Centrala v ulici Giosue CardUCCi Št. 3 (občinski paviljon;. TELEFON št. 2567. Podružnica pri Sv. Jakobu, ti. Pozzo 20. Prodaja se meso po sledečih cenah : Sprednji deli s prilogo od K 148 164 Žadnji „ „ „ K 180 204 Zadnji „ brez kosti K 2 52 Vedno na razpolago sveža teletina, jagnjetina in kuretnina I. vrste. :: Nizke cene :: Gualtiero Cozzio Pasflo Han Glovanal S U Torrente li (nasproti Chluzzi) Trs4 PRVA brusarska :: DELAVNICA :: la električni mot >? Bogat izbor škarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Bratenje vsakovrstnih rezil in stroje* za striženje las. TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI Trst - druiba z o. z. ulica Tizlano Veceliio Stev. 3. — Telefon štev. 2BO. — Izleti na vse kraje z avtomobilskimi žardinijeraini r. 12 prostori, avtomobilske kopije odprte in zaprte, elegantne, e^lidae in varne. — Cene zmerne po dogovoru. pxg t ir tmnnrnneir'CTn 3* JOSIP VATOVEC - Trst ul. Sctte Fontane 834 (vogal Donadoni) priporoča oanj. obđnatvn itojo pekarno in sladdićarno v kauri prodaja ve« dan kruh in al«dCice vsaizdelanoz zdravstvenim elektr. strojem. •o r» o < CA 3» O li < H cr 2. Z B- n 0 "O 1 ? i