Političen list za slovenski narod.
P« pflStl prefcman rclja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr Y »dmlntstracijl p^jeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta « gld., za četrt leta
* «ld.. za en mesee 1 gld. V Ljalsljani na <iom pošiljati velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnin« prejema upravništvo in ekspedietja, Stolni trg št. 8, poleg ..Katoliške Bukvam*".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Trednlfitvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
^tev. 139.
V Ljubljani, v torek 21. junija 1892.
Letnik XX.
Vravnava valut«*.
Z Dunaja, 20. j unija. VL
Poročati mi je o treh sejah, v katerih se je konečfio dognala obravnava o relaciji. Kakor sem že omenjal v poslednjem poročilu, ne ugaja tržaškemu laškemu poslancu pl. Stalitzu relacija, ka-koršno ste dogovorili obe vladi in ki sloni na 19°(0 ažije, katera naj bi bila sedaj stalno določena. Po tej relaciji je naš sedanji goldinar stalno določen v enaki vrednosti, kakor veljata 2 franka in 10 cen-tezimov, ah 1 zlata marka in 70 vinarjev. Poslanec fitalitz pa želi le 161/» odstotno ažijo, torej je on za težki zlati goldinar, to pa pomeni dobiček le za kapitaliste in vse one, ki živijo od rent.
Da je ta predlog padel in sicer enoglasno — .glasoval je zanj le predlagatelj —■ je umevno, saj bi to bila -silna krivica dolžnikom, ki so dobili malo •vredni denar v posojilo, sedaj pa bi morali plačati dolg in obresti v težkem zlatem goldinarju. Ponovljeno izrekam, da Bog nas obvaruj, ko bi kedaj načela Stalitza, Neuwirtha in enakih mož obveljala, to bi bil poraz dolžnikov, ki bi bili povsem pod kruto peetjo upnikov.
Nasproti takemu predlogu stavil je poljski po-slaeec vitez Abrabamovič porazumno s poslanei, ki zastopajo kmetske interese, nasvet za relacijo, po kateri naj bi veljal naš goldinar 2 franka in 5 cen-teziaaov. Utemeljuje svoj predlog, da bi tudi ta relacija bila upravičena, ker dejansko je v delegacijah poslednjih let bila ažija pri carinah na blago, ki prihaja čez mejo, določena na ŽOV^/o-
Podpira svoj .nasvet tudi s tem, da bodo upniki, ki naši državi dajo denar v posojilo, tudi pri višji relaciji še vedno dovolj dobička imeli, saj vidimo, odkar je bila po časopisih letošnjo spomlad znana na 119 glaseča se relaeija, da naša avstrijska renta ui le padla, kakor so možje po načelih Stalitza proro-
kovali, ampak celo narasla, tako, da danes stoji naša avstrijska renta že na 96.
Ta nasvet je pobijal poslanec Mauthner in skušal dokazati, da bi morala relacija znašati pač ne 1161/,, kakor njegov politiški pristaš Stalitz hoče, ampak 117 V2.
Poslanec baron Morsej se protivi nizki relaciji, ker potem bi cena pridelkom silno padla. Izreka tudi bojazen, da bo pomanjkovalo denarja v prometu, to pa bo vplivalo na mero obresti.
Poslanec Menger ugovarja, da bi zlata veljava bila v škodo poljedelstvu. Svari celo zastopnike kmetijskih interesov, naj se ne protivijo relaciji 119, ker je ta prav njim v korist in je gotovo nekako enostransko se dognala od obeh državnih vlad v korist poljedelstva. Pravi, da je celo ne le mogoče, ampak verojetno, da bi se ažija v teku let tako znižala, da bi imeli relacijo ne 119 ampak 110, celo 107! To bi pač bil najhujši udarec poljedelstvu, zato naj so zastopniki poljedelskih interesov zadovoljni in hvaležni za relacijo 119.
Ugovarja nadalje, da je zlata denarna vrednota bila v škodo angleškemu kmetijstvu, ker Anglija je že 1. 1816 vpeljala zlato valuto in kdo pač ne zna o velikanskem razcvitu angleškega poljedelstva, katero je bilo pravi uzor celi ostali Evropi; in če je sedaj angleško poljedelstvo propalo, je temu vse drugo krivo, saj je skozi 50 let pri zlati valuti cvetelo in napredovalo. Konkurenca Amerike in Indije je storila res silen udarec angleškemu poljedelstvu, ker ne le žito, ampak tudi živina je prihajala iz Amerike in Indije na Angleško ter s tem ceno žitu po Angleškem tako znižala, da se ne splačuje več pridelovati žito. Saj tudi mi avstrijski kmetovalci čutimo bridke nasledke ameriške konkurenca. Kakor pa zagovarja vravnavo naše državue denarne vrednote, nič manj pa ne želi, da pridržimo veliko srebrnega denarja za notranji denarni promet.
Poslanec dr. Peez želi in tudi stavi resolucijo, v kateri se poživlja vlada, da izgotovi vladni načrt
zakona za vpeljavo plačil na nakaznice, kakor se to nahaja jako razširjeno na Angleškem, kjer so u. pr. celo čevljarju, krojaču namesto plačila v denarjih da v poravnavo računa nakaznica; prav tako se tem potom pobirajo davki pri davkarijah. Dr. Peez zahteva od vlade, da že konečuo pritrdi predlogu budgetnega odseka, da se uvede plačevanje davkov potom poštno-hranilničnih nakaznic.
Pri glasovanju obveljal je vladni predlog, to je, relacija določi se na 119. Za predlog poljskega poslanca Abrahamoviča na višjo relacijo 120-5°/o glasovalo je 11 poslancev (4 Poljaki, 3 Mladočehi in 4 konservativci).
S tem je bil rešen člen IV. zakona in v današnji seji obravnavalo se je o V. členu, to je o napisu, ki se ima na novih denarjih vtisniti. Vlada predlaga da se ogne sleherni enostranosti, le besede „Imperator et Rex", cesar in kralj.
Prvi se je protivil miadočeški poslanec Eim, ki obžaluje, da vlada sama tako malo pazi na čast posameznih kronovin, iz katerih je sestavljena avstrijska monarhija. Dokazuje, da je tak naslov proti ustavi ter da mora užaliti posamezne kronovine in kraljevine, osobito pa češko kraljestvo. Na vseh dosedanjih denarnih kovinah je bilo brati; Cesar Avstrije, kralj Češke, Galicije, Ilirije itd. Apeluje potem na razne stranke, celo na voditelja nemško-liberalnih poslancev pl. Plenerja, ki je pač tudi sin kraljestva češkega, in pravi, kako užaljeno bo ljudstvo na Češkem, če ne bo našlo na novem denarju besed „Kralj češki" itd. Tudi nasvetuje, naj bi se v zakon sprejel dostavek, ki dovoljuje, da se srnina oni denar, ki se bo v državnih kovnicah izkoval na privatni račun, vtisniti orel dotične kronovine, iz katere je privatni naročnik dal kovati novi denar.
Češki veleposestnik grof Deym podpira predlog Eimov, da se ustreže želji naroda češkega, in pravi, če so v tekstu, namenjenem za denar v ogerski državni polovici, navedene poleg Ogerske tudi druge
LISTEK
Katoliško vseučilišče.
(Govoril pri slavnostni akademiji ljubljanskih bogoslovcev J. R.)
II.
Katoliško vseučilišče nam bo tudi vzgajalo zalednih katoliških mož. Na univerzi se pripravlja na svoj poklic ponos etarišev, up domovine — akade-rnična mladež. Nazori, ki se ji tu vcepijo, ji odločujejo življenje in večnost. Človeško srce ni ledeno, ni kamenito. Mladenič, poslušajoč vsak dan pikre napade zoper cerkev in vero, ali ne more slednjič postati mlačnež, če ne zakleti sovražnik cerkve, svoje matere. Ali more trnje roditi rudeče jabelko, in osat rumeno zrno? „Kdor se prime smole, se osmoli," pravi knjiga modrosti, in ni je reči, ki bi se človeškemu duhu tako prilepila, kakor dvom, če je skeptično posegel v verske skrivnosti. Kdo pa je odtegnil do malega vse razumuištvo veri in cerkvi? Vseučilišča, Kdo navdal zdravnike s skrajnim mate-rijalizmom, da trdijo, da ne morejo in ne smejo biti verni kristijani ? Vseučilišča. Kdo vzgojil ves roj pravnikov, da jim velja cerkev za najhujšo državno sovražnico? Vseučilišča. Kdo zmedel mlade odgojitelje mladine, da dekalog zamenjujejo z „Erni-
i lom" ? Vseučilišča! Res, čudovita je mnogokrat božja previdnost in milost in jeklen je časih značaj mladega moža, ki se ne ukloni splošnemu toku, ostane veren mladenič, vrača se kot naudušen katoliški mož tudi z modernega vseučilišča. Občudujemo ga, slavimo ga — in hvalimo božjo milost. A kaj je peščica takih vrlih mož v primeri z nepregledno bojno vrsto ostalega razumništva. Srce bi nam moralo krvaveti; predstojniki kličejo, prosijo, opominjajo — a katoličani se ne čudijo takemu prizoru. Vsakdajen, običajen nam je tak prizor, saj tudi vsakdanjo in navadno, če opazujemo, kako se mladina prazna, brezverna vrača domov. — Hudo, težko de roditeljem, ko se deček odpravlja v srednje šole. A še huje je dobrim starišem, ko mladenič hiteva v daljno mesto. Trese se roka materi, ko sina z blagoslovljeno vodo križa na pot. In mladenič poleti tje v mesto, kjer ga objame brezmejna prostost. Truma tovarišev ga obsuje; že se odpira brezdno; prosta veda začne vspevati — in kakoršen pouk, tako življenje. .Doctrinae index disciplina." Zamro mu veseli upi, zatemnč vzori, ugasne vera, — sedaj je akademik, prost učenec — proste vede. In to življenje!
Bald ist es Krast, bald ist es Spass, Bald ist es Liebe. bald ist es Ilass, Bald ist es dies, bald ist es das, Es ist ein Niclits . . . es ist ein Was . ..
Vrne se domov, tujec v domači kraj! Saj ga ne druži vez s svojci, sveta vera. Oj, ni se zastonj bala in trepetala verna mati in plakala. Sina je izgubila, ker sin njen je — izgubljeni sin. Za „nič" se je trudil, za „nič" ostavil dom, za „nič" prebil tretjino življenja v zaduhlem zidovju — izgubil je najdražji biser! „Nič" je njegova veda, „nič" je njegov ponos — nič . . .
Drugače se bo vračal mladenič s katoliškega vseučilišča. Vzel je seboj zlato, ni je zamenil z bli-ščečo medenino. Nese je domov, ne samo zunanjost, a pravo, čisto zlato, njegova bitnost brez primesi. Versko mišljenje se je izpremeuilo v naudušeno prepričanje.
Take može, katoliške može, nam bo vzgajalo in pošiljalo katoliško vseučilišče; a vzgajalo bo drugače kot druga vseučilišča. Tu ne bodo stolovali učitelji, ki bi predavali dušeslovje in zanikali dušo, ali pojašujevali krimiualni zakonik in tajili ob jed -nem prostost človeške volje, ali elemeute prava po-jašnjevali z ugrabljenim cerkvenim premoženjem. Za to nam je porok cerkveno nadzorništvo, višji duhovni pastirji, ki bodo čuvali ustav, kakor zenico svojega očesa. Ni se bati, da bi trpel na uaši katoliški univerzi znanstveni napredek. Učili se bodo slušatelji temeljito, pridno, uikomur se ue bo moglj
kronovine, kot Hrv^ka, Slavonija in ce!6 Dalmacija, je pač več kakor opravičeno, da se ¿,udi v našem natisu bero imena raznih kraljevin, ip katerih je sestavljena naša monarhija. Zagovarja tudi besedo „Ilirijo", ki ugaja južuim našim slovanskim deželam.
Dalmatinski poslanec dr. Borčič ni zadovoljen z nasvetom inladočeškega posla^cj farna, ker začuden mora biti, dp se ne ozira nikakor na kraljevsko Dalmacijo. Zahteva, da se poleg besed „Kralj Ogerske" dostavi še beseda in Hrvatske. Zagovarja to iz razloga, da je Hrvatska enakopraven državen del Ogerske. Ogerska sestoji iz dveh enakopravnih držav, Ogerske in Hrvatske, ter dokazuje to tudi s tem, da že nagodba, sklenena med obema, kaže, da je tudi Hrvatska enakopravna država.
Finančni minister izjavlja, da ne more sprejeti teh nasvetov, pač pa je, pridržavši si odobrenje od cesarja in od ogerske vlade, za drugi del Eimovega predloga, ki meri na to, da se namesto besed „Cesar in kralj" natisnejo besede Cesar Avstrije, kralj češki, gališki itd.
Poljak grof Pininski se je izrekel proti temu, da bi se sprejela poleg besede „Kralj Ogerski" še „Kralj Hrvatske", to pa, ker je za to kraljevino že preskrbl|eno v tekstu ogerskem, kjer stoje besede: Apostolski kralj Ogerske, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Pač pa pritrjuje, da se sprejme v legendo ali natis beseda „Kralj ilirski". Pri glasovanji je obveljal drugi del Eimovega nasveta, da se dostavi tudi „Kralj Češke, Galicije" itd. Za ta predlog glasovalo je 20 poslancev, 18 proti.
Da se tudi dostavi „Kralj ilirski", je glasovalo 20 članov, proti 18.
Za dostavek hrvatskega dalmatinskega poslanca Borčiča pa je glasovalo le 7 članov proti 31.
Za nas je zanimivo, da se je z večino dveh. glasov doseglo, da bode nov denar nosil tudi vtis-neno ime „Kralj ilirski". Treba .je bilo previdnosti, ker nad tem so se osobito tržaški poslanci izpod-tikali. Posrečilo se je pridobiti za to Poljake in je v njih imenu grof Pininski se izrekel, kakor sem že navedel, za dostavek „Kralj ilirski". Kakor navedeno, zmagal je ta pristavek le z 2 glasovoma večine in so zanj glasovali 3 Jugoslovani, 5 Poljakov, 5 nemških konservativcev, 4 Mladočehi, 3 staro-češki veleposestniki in 2 Rumunca. Nemški nacijo-nalci in nemški liberalci so vsi glasovali proti. To zopet kože, kje imamo Slovenci iskati si pomočnikov !
Za predlog poslanca Borčiča, da bi se tudi glasil tekst „Kralj Ogerske in Hrvatske", žal, bilo le le 7 glasov (2 Jugoslovana, 4 Mladočehi in 1 Starcčeh (Mežnik).
Prav tako se je z enakim številom glasov odklonil predlog poslanca Eima, ki je nasvetoval, da bi se smelo na onih denarjih, ki se bodo izkovali na račun privatnih oseb, vtisniti grb dotične dežele, na pr. češki, ilirski grb itd.
Potem so bili še sprejeti členi VI., VIL, VIII. in IX. Zopet precej obširna bo razprava o X. členu, h kateremu je že več jako daleč segajočih prememb nasvetovanih.	—e.
cčitati, kar je svoje dni pisal skrben stric dijaku: „Non enim Parisiis fuisse, sed Parisiis honestam scientiam aquiciisse — honestum!" Za to bo skrbelo nadzorništvo.
Tudi tukaj se bo gibal dijak prosto in vžival veselo dijaško življenje, a v dostojnih merah. Saj mu je bodo vodile božje in cerkvene zapovedi, kakor pouk razodetje božje. Zavidal ne bo svojega tovariša na drugem vseučilišču, kako v zlati svobodi prireja krščanskim, treznomislečim učiteljem demonstracije (affaire Maassen) in kako svoje tovariše, ki so še zvesti ostali vzorom verskim, zaničuje, blati in pobalinsko napada. Tako bo rabil akademične prostosti in napredoval, da še bolje napredoval, ker „studenec modrosti je beseda božja", in ta bo ti? odločevala. Veda, katero si bo tu pridobil, ne bo v pogin njemu samemu, v izpodtiko rojakom, v kvar domovini; ne „kakor častitljivo obleko jo bo oblekel in kakor veseli venec si jo djal na glavo." (Eccl.) „Dajte nam katoliških mož in damo vam katoliško vero," kličejo katoliški politiki; jaz pa pravim: „Dajte nam katoliško vseučilišče in damo vam katoliških mož. In ne samo katoliških mož, tudi avstrijskih mož, ki se bodo zavedali svoje lepe domovine.
(Konec slidi.)
Politični pregled.
V L j u b I j a ni, 21. junija.
Notranje dežele.
JLeviea. Oficijozni listi skušajo levico potolažiti zaradi imenovanja ministerskega svetnika Abrama. Pred vsem zanikavajo, da bi se bilo Abramovo imenovanje v ministerskem svetu sklenilo, ravno tako se tudi o imenovanjih okrajnih sodnikov ne sklepa v ministerskem svetu. Grof Taaffe torej o takih stvareh niti ne izv^ ne in tudi zdnje ne more biti odgovoren. Levičarski listi pa s takim pojasnilom niso zadovoljni in trdijo, da se bode levica že branila, da je grof Taaffe ne obrabi, kakor je obrabil več drugih strank.
Češko. Umrl je dvorni svetnik vitez Havelka v 84. letu. Pokojnik je bil Staročeh. Politično delovati je začel že 1848. leta, ko je bil voljen v državni zbor. Dlje časa je pozneje tudi bil državni in češki deželni poslanec. — Grof Harah je dne 18. t. m. v nepomuškem volilnem okraju imel pomenljiv političen govor. Odločno je obsojal postopanje Mladočehov. Ce hočejo Mladočehi posnemati Madjare, morali bi pomisliti, da so razmere na Češkem vse druge, nego pa na Ogerskem. Češko državno pravo, kraljevo kronanje d4 se doseči le v sporazumljenju z Avstrijo, in to sicer jedino z Avstrijo, kajti iedino v Avstriji je češka prihodnjost. Ce Vse stavimo na jedno karto, ne vemo, na kateri strani bode dobiček. Zaradi tega je neumno hoditi za Mladočehi.' Češka pravica bode gotovo jedenkrat zmagala, ali to se dd le doseči v sporazumljenju s krono, našim postavnim kraljem in drugimi avstrijskimi narodi.
Vnaitje države.
Bolgarija. Začela se je obravnava zaradi umora miuistra Belčeva. Zatoženih je osemnajst oseb, mej njimi bivši minister in regent Karavelov in dr. Molov. Mej zatoženci pa pravih morilcev ni, temveč le sokrivci. Morilci so pobeguili v Rusijo. V preiskavi je bilo poleg zatožencev še 55 oseb, od katerih so jih 46 izpustili, 8 jih je zginilo in 1 je pa mej preiskavo umrl.
Srbija. Kandidatov za izpraznjeno regentsko mesto ne bode manjkalo. Radikalci imajo tri kandidate : dr. Lazarja Dokica, generala Savo Grujiča in Nikolaja Pašiča. Ristič pa deluje za generala Autona Bogičeviča, sorodnika vladarske rodbine, in pa kraljevega odgojitelja, polkovnika Jovana Miško-viča. Poslednja dva sta oba liberalca.
Italija. Pri dopolnilnih volitvah za mestni zbor v Rimu zmagali so liberalci z vsemi svojimi kandidati. Mej drugimi je voljen tudi Crispi. To ime je dovolj označilno, kak duh bode vel sedaj v rimski mestni hiši. Da je v liberalnem taboru veliko veselje zaradi te zmage, je čisto naravno. Liberalni listi tudi pri tej priliki jako pridno zabavljajo proti Vatikanu.
Nemčija. Po listih se zopet mnogo piše o razmerah moj cesarjem in knezom Bismarckom. V Draždanah je knez vozeč se na Dunaj proti nekomu se izjavil, da nikdar ne bode več opravljal kake državne službe. Bismarcku prijazni listi pa tem povodom razpravljajo, kaj da je bil Bismarck za Nemčijo in kako ga je cesar samovoljno odpravil.
Turčija. Armenski patrijarh je dal svojo demisijo. Patrijarh se je nekaj s porto spri. Misli se pa, da ostavko še umakne.
Anglija. Gladstone je v Claphamu govoril o irski politiki. Rekel je, da ni resnica, da bi vsi Ulsterci bili proti irski avtonomiji. Protestantom se pa tudi ničesa bati, ker liberalci so se že 1. 1886 dogovorili, da se bode v posebnem članu določilo, da se na. Irskem ne sme katoliška cerkev proglasiti za državno eerkev. Ko Irska dobi postavno avtonomijo, tudi nasprotje mej katoliki in protestanti ne bode tako veliko.
Brazilija. V Riu Grande je zopet vstaja. Odstavili so guvernerja in zahtevajo, da se imeuuje nov guverner, iz Fonsekove stranke. Vlada je pa že odbrala nekega Tavarco za guvernerja, ki pa prebivalstvu ne ugaja. Novi guverner najbrž mesta svojega niti prevzel ne bode, temveč postane guverner neki Manteiro. Omeniti moramo, da je v Riu Grande jako mnogo Nemcev, ki se tudi zelo udeležujejo političnega življenja in baje precej pripomorejo, da se ta pokrajina ne pomiri. Nemci bi menda radi, da se Rio Grande odtrga od Brazilije, ker potem bi bilo mogoče, da oni dob^ vladno krmilo v roke. Nemei so baje bogatejši del prebivalstva te dežele.
Izvirni dopisi.
Iz Tolmina, 17. junija. Po preteku skoraj 6 let dobili smo vendar župana. Stari župan g. D. držal se je županskega stola, — oprostite primero, ki pa. vendar velja, — kakor klop kože. Po mnogih pritožbah, rekurzih itd. vršila se je volitev župana dne 10. t. m. Izbrali smo si vrlega, vestnega in skrbnega gospodarja», g, K-aeafura, ter pričakujemo od njega, da bo zelo zavoženi in polomljeni voz občinskega premoženja na pravi tir spravil. Gospod
župan I Pričakujemo, da boste r V»« $t»vJjeno zaupanje občinarjev popolnoma opfljrjžili.
Naš cestni odbor, oziroma predsednik, ker odborniki komaj vedo, da iivé, dobiva ogromne svote denarja na leto, govori se, da àe èez 12.000 gld., a za ceste stori manje kot nič. Preblagorodni grof gosp. Miroslav Marenzi, e. kr. okr, glavar, vojskuje se pa vse moči zoper take korupcije, a kaj pomaga, ko se mu po deželnih postavah roke skoraj popolnoma zavezane. Nobena korporacija ni namreč tako samostojna, kakor ravno cestni odbor. O račuuih ni ne sluha ne duba.
Pri lepem vremenu vršila se je včeraj navadna procesija. Naše pobožno in verno ljudstvo zbralo se je v ogromnem številu; zastopani so bili vsi e. kr. uradi — celo v polnem številu, tudi novi gospod župan, česar prejšnji ui imel navade. Toda misli si, dragi čitatelj, kako smo bili užaljeni do najglo-bokejših čutnic našega srca, zapazivši nekega na razvedrilu tu bivajočega Žida (jurista) gredočega mimo Najsvetejšega s klobukom na glavi! Trikratni prijazni opomin duhovnika „Hut ab!" ni nič izdal. Upam, da bo „Baport" e. kr. žendarmerije, kakor tudi pritožba vrle naše duhov-šči ne dotičaega vendar k spoznanju pripravila, da ne gre zaničevati naše sv. vere. Odločno pa 11 r j a m o , naj se ravna ž njim po postavi. Ce se zaničevalce Najsvetejšega na Dunaju kaznuje, — kar se je letos zgodilo — upam, da velja isti paragraf tudi za Tolmin. O tej nezaslišani predrznosti razburjeno je vse prebivalstvo. Neki odličen dostojanstvenik se je takoj po tem nezaslišanem zaničevanju Najsvetejšega izrazil: „No! da sieht mau, wie die Juden uns Christen provociren." Vesel naj bo fant, da ni dobil par krepkih zaušnic.
Iz Konjic, 20. junija. (Novi u a d ž u p n i k.) Lepa sta dva trga v naši ožji domovini, pa pači jih nemškutarstvo. In zaradi poslednjega sta v zadnjem času vedno na dnevnem redu v časniških predalih. In katera sta ta dva trga? Vojnik in Konjice. Oba sta doživela te dni nekaj potrebnega. Vojnik je 19. t. m. ustanovil katoliško slovensko politično društvo „Edinost", o katerem vam natančneje poročam, če Vam je drago *) in Konjice so 18. t. m. sprejele popoldan v svojo sredo novega nadžupnika in dekana vč. g. Jerneja Voh-a, znanega izvrstnega bogoslovca in slovenskega domoljuba.
Dr. Foreggerja list, „D. W.", se je že prej čohala o imenovanju novega vč. g. nadžupnika ter tudi v nedeljskem listu 19. junija donaša neki nemčurski brzojav iz Konjic, da se „Nemci" ne bodo udeležili sprejema gospoda nadžupnika, češ, Slovenci so nataknili na smreko slovensko troboj-nico, in zato se ne udeležimo. Vendar ni tako, kakor tetka „Wahterica" piše. Vsak se je lahko v soboto 18. t. m. prepričal. Nj. svetlost WindischgriLtz poslal je četverovprežen voz nasproti novemu gosp. nadžupniku do Vojnika, kjer je vč. gospod pri svojem sosedu in prijatelju g. Terenčaku obedoval. Ob treh pa se je odpeljal iz Vojnika in na Fran-kolovo prišli so mu že nasproti Konjičani. Najprej župan iz okolice konjiške s svojimi svetovalci, in potem trški župan. Peljaje se proti Konjicam se mu nasproti pripelje Nj. svetlost Windischgrätz in mnogo vozov. In tako se potem pod slavoloki in zelenjem pelje vč. gospod nadžupnik v spremstvu silno velike množioe ljudstva v svojo novo „rezi-dencijo".
Ker mislim, da Vam se, gospod urednik, vse to bolj natanko še poroča, kakor tudi o cerkveni slovesnosti v nedeljo 19. t. m. — sklenem. Veleč, gospodu nadžupniku pa Bog ohrani zdravje in ga podpiraj, da dela v prid cerkve in milega nam naroda slovenskega !	—še.
S Tolstega Vrha na Koroätom, dné 16. junija. (Naša borba za slovensko šolo.) Od leta 1888 že bojuje se naš slavni občinski zastop za slovensko šolo, — doslèj, žal, brezvspešno. Otroci iz občine „Tolsti Vrh" obiskujejo tri šole: jednorazrednico v K o ti j ah, jednorazrednico v črneča h in trirazrednico v Guštanju.
Ker so vse navedene šole izključljivo nemške, ker zato ne obrodé prav nobenega po volj nega sadu,, vložil je narodni občinski zastop na Tolstem Vrhu dné 7. aprila leta 1888 vlogo do c. kr. deželnega šolskega sveta v Celovcu, naj se v omenjenih' treh šolah uvede slovenščina kot poučni jezik.
Ker sta se pa nemčursko • liberalua občinska zastopa v Libeličah (za črneško šolo) in Guštanju
•) Vedno ustre/.ete. Op. ured.
izrekla zoper slovensko šolo, odbil je dež. šolski svet ovo prošnjo kar na kratko, ne da bi stvari dalje preiskoval ali jemal ozir na občiuski zastop na Tolstem Vrhu. To se je občinskemu zastopu naznanilo po odloku okrajnega šolskega sveta v Veli-kovcu 28. decembra 1889. leta, štev. 1616, (p o 30 mesecih!!!).
Vrli odbor občine „Tolsti Vrh" pa je neopravičenemu odloku okrajnega šolskega sveta krepko ugovarjal v novi vlogi 15. februvarija 1890. leta, v koji poudarja, da obiskuje šolo v Crnečah s/5 otrSk iz občine Tolsti Vrh in le */5 iz občine Libeliče, da se mora torej gledd te šole ozirati vsaj ravno toliko na sklepe občine Tolsti Vrb, kakor na one občine Libeliče.
Šolo v Kotljah obiskujejo pa samo otroci iz občine Tolsti Vrh. Zato vzdržuje občinski zastop svojo zahtevo, izrečeno že v vlogi 7. aprila leta 1888; glede na šolo v Guštanju prosi, naj se otroci vsaj v jednem razredu poučujejo slovenski.
Višja šolska oblastva so na to pridobila krajna šolska sveta za šoli v Kotljah in Crnečah na svojo stran, da sta se izrekla tudi zoper slovensko šolo, in opiraje se z veseljem na te izjave in na izjavo ' koroškega deželnega odbora, odbil je dež-šolski svet znova prošnjo občinskega zastopa na Tolstem Vrhu z odlokom 23. marca 1890. leta, štev. 642.
Zoper ta odlok se je pritožil občinski zastop na visoko c. kr. učno ministerstvo dne 23. marca 1891. leta.
Stoprav po 14 mesecih došel je občinskemu zastopu odgovor na njegov priziv po sledečem odloku c. kr. okrajnega šolskega sveta v Veliko vcu:
„St. 792/okr. šol. sov.
Slavnemu občinskemu predstoj-ništvu v Tolstem Vrhu.
Visoki c. kr. deželni šolski svet je z odlokom i dne 22. aprila t. 1., št. 1065, sledeče semkaj naznanil : Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogo-častje je z odlokom z dnč 1. marca 1892, št. 11.730, na priziv občine Tolsti Vrh do ministerstva, ki je bil predložen s tukajšnje-uradnim poročilom od dne 2. junija 1891, št. 1109, glede učnega jezika na ljudskih šolah v Kotljah, Crnečah in Guštanju razsodilo, kakor sledi:
Razsodba deželnega šolskega>sveta od 23. marea 1890, št. 588,. s katero se je odbila prošnja občine Tolsti Vrh, da naj se na šolah v Kotljah, Crnečah' in Guštanju vpelje slovenski učni jezik skozi vsa šolska leta in naj se nemščina uči kot učni predmet počeoši s 5. šolskim letom, se zaradi pomanjkljivega postopanja razveljavi, v kolikor zadeva ljudski šoli v Kotljah in Cernečah.
Deželni šolski svet naj tedaj kot prizivna in-štanca še enkrat razsodi o t e j z a d e v i.
Ta razsodba se opira na sledeče razloge: Najprej je omeniti, da se občina ni pritožila zoper razsodbo deželnega šolskega sveta zastran ljudske šole v Guštanju, torej je tista razsodba (gled^ gu-štanjske šole) pravoveljavna postala.
Zastran šol v Kotljah in Cernečah pa je ' deželni šolski svet prošnjo občine odbil samo z ozircm na nasprotovanje ostalih šolo vzdržajočih faktorjev, zlasti koroškega deželnega odbora, in z ozirom na izjavo občinskega zastopa v Libeličah ter krajnih šolskih svatov v Kotljah in Cernečah.
Res je sicer, da ima po § 6. državne šolske postave c. kr. deželni šolski svet razsojevati o učnem jeziku in o učenju druzega deželnega jezika po za-šlišanju tistih, ki šolo vzdržujejo.
S tem pa deželna šolska oblast še ni oproščena dolžnosti, samostojno preiskovati okoliščine, ki so mero-dajne za jezikovno uredbo, pred vsem pa v poštev jemati t i s t e r a z 1 o g e , ki se opirajo na postave, saj omenjena postava izrecno govori o mejah, ki jih določujejo državne postave.
Prošnja občine Tolsti Vrh pa je v tem oziru protipostavua) ker hoče določiti učni .načrt z* učenje nemščine; po § 4. državne šolske postave- pa je le učni upravi pridržana pravica, izdelovati učne načrte
Drugače pa je s prošnjo za vpeljavo, oziroma razširi atev slovenskega-učnega jezika, ker se opira na državne postave iu tirja pravico, o katere opravičenosti bi bila morala deželna šolska oblast razsoditi.
V tem slučaju je bilo treba preiskati in razsoditi, ali ge nahajajo postavni pogoji za obstoj ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Najprej je bilo treba to pravno vprašanje pojasuiti in potem storiti nadaljne korake. Ker se pa to ni zgodilo, bilo je postopauje bistveno pomanjkljivo, in razsodba na podlagi tega pomanjkljivega postopanja se je morala razveljaviti.
To se občinskemu predstojn:štvu naznanja z dostavkom, da je c. kr. deželni šolski svet v tej zadevi zaukazal nadaljne poizvedbe in da bo stvar na podlagi teh poizvedeb vnovič razsodil.
C. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu, dne 18. maja 1892.
Predsednik: Webenau 1. r."
Kakor kaže ta odlok, obč. zastop na Tolstem Vrhu še ni dobil slovenske šole, — da je odlok tedaj v tem oziru n e p o v o 1 j e n , in kar se je pisalo o pridobitvi slovenske šole v Kotljah po domačih in tujih listih, je popolnoma neutemeljeno! Lahko se zato potolaži vznemirjena „tanka" vest nemških listov, ki so z jadikovanjem o „koncesiji" naučnega ministra glede šole v Kotljah porabili dokaj črnila.
Od druge strani pa je ovi odlok za nas velike načelne važnosti, in merodajen za nadaljno taktiko koroških Slovencev v borbi za slovensko šolo, ker razsojuje o vprašanju, za nas velevažnem ! Kakor znano, je kor. c. kr. dež. šolski svet vse prizive in prošnje slovenskih občin, naj se v naših šolah uvede slovenščina kot podučni jezik, dosledno odbijal, z „razlogom", da deželni odbor kot drugi šolo vzdržujoči faktor ne privoli v to! — Tako je n. pr. s svojim odlokom 21. febr. t. 1. štev. 390 odbil prošnji občinskih zastopov v Klobasnici in Šmihelu nad Pliberkom, za slovensko šolo prav na kratko, češ: „weil der zweite schulerhaltende Paktor, der hohe kärntnerische Landes-Ausschuss in Vertretung des Landes sich gegen In- 1 halt und Tendenz (!) der Petition (naj se uvede slovenščina kot podučni jezik) ausgesprochen hat". *
Da je ta „razlog", na katerega se je c. kr. deželui šolski svet tako trmoglavo skliceval, popolnoma jalov in piškav in da ne more imeti nobene veljave, ker nasprotuje mnogim postavnim določbam, razvidi se jasno iz gori navedenega odloka!
S tem pa je dež. šolskemu svetu iz rok izbito glavno orožje, katerega se je doslej tako dosledno posluževal nasproti upravičenim iu povsem postavnim zahtevam koroških Slovencev glede ljudskih šol. Seveda s tem še nikakor ni izključeno, da naši prijatelji ne staknejo zopet kje v kakšnem zaprašenem aktu kakega novega „faktorja", s kojega pomočjo bodo znova odbijali naše prošnje in prizive za slovensko šolo; kajti kjer jim treba iskati sredstev zoper f 11 Slovence, so naši nemški „prijatelji" strokovnjaki „non plus ultra?!!
Prej navedeni odlok c. kr. učnega ministerstva nam je tudi nov dokaz, kako pomanjkljivo in površno je postopanje koroških uradov in oblastev nasproti slovenskim težnjam! Vedno pogosteje so razsodbe dunajskih oblastev, ki kažejo, da koroška oblastva ne uvažujejo obstoječih postav- Tako je bilo kakor kaže odlok, tudi v tem slučaju postopanje kor. dež. šolskega sveta čisto nepravilno in pomanjkljivo. Ali ni že skrajni čas, da-se naši mogotci, namesto da toliko nasprotujejo Slovencem in med ljudstvom delajo zdražbo, pouče o postavnih določbah iu se po njih tudi ravnajo?!!
Kakor razvidno, ima dež. šolski svet še enkrat razsoditi o prvem prizivu našega občinskega zastopa. Vršile se bodo sedaj, kakor se vidi iz odloka, nove „poizvedbe". No, radovedni smo le, kakšne bodo te „poizvedbe", — kdo in kako bode „poizvedoval" !?
Odločno pa tirjamo, da se vse vrši postavnim načinom, in ne z onim terorizmom, kakor je običajen sicer na Koroškem ! Potem naj razsodi deželni šolski svet vsaj enkrat nepristranski in po obstoječih zakonih, ne oziraje se na razne „razloge"; ki br rmi znali zopet bitr „merodajni!!"
Naše vrle občinske odbornike pa poživljamo pri njih narodni časti, da ostanejo v svojih zahtevah trdni, da od svojih pravic ue odjenjajo niti za las ter se ne udajo uiti zvitim nakanam nemškutarjev, ki gotovo i sedaj ne bodo mirovali, niti še tako laskavim in prilizljivim obljubam in sladkim besedam od katerekoli strani! „Trd bodi, — neizprosen, — mož jeklen", — kjer gre za najdražji Tvoj zaklad. za slovensko deco, za up boljše bodočnosti!
K koucu naj dodam še pozora vreduo opombo, kojo je odloku vis. naučnega ministerstva dodalo slavno uredništvo celovškega „Mira":
„Ta razsodba nas zato veseli, ker vis. c. kr. učno ministerstvo tukaj vprvič za prav spozna, kar smo mi vedno trdili, da se je pri določbi učnega jezika treba ozirati tudi na postavne meje. Te meje pa so: čl. 19. drž. osu. postav, § 1. drž. i šolske postave in § 51. učnega reda. Tudi vidimo j iz te razsodbe, da deželni šolski sovet ni imel prav, j ko je prošnje za slovenski učni jezik s tem razlogom j odbijal, ker temu nasprotuje deželni odbor. Iz te razsodbe pa se še sledečega učimo:
1.	Ni treba, da bi k raj ni šolski so ve ti ' prosili za slovensko šolo, ker oni so le nekaka šol-
ska oblastnija; pravni zastopnik prebivalstva je le občinski zastop in tisti naj dela prošnje v šolskih zadevah.
2.	V prošnjo se ne sme postaviti, da naj bo nemščina o b 1 i g a t e n predmet (obvezen za vse otroke), ker to nasprotuje čl. 19. drž. osn. postav, ki pravi, da se nihče ne sme siliti, učiti se druzega deželnega jezika. Na podlagi tega člena se prošnja lahko zavrže. Postavi pa naj se v prošnjo, da se bodo nemščine učili vsi tisti otroci, katerih stariši to želijo. Razloček je le v besedah: na Koroškem itak vsi stariši želijo, da naj se otroci nemščine učijo, in tudi slovenska stranka nema nič zoper to, zato pa nikomur ne bomo prigovarjali, naj svojega otroka oprosti pouka v nemščini.
3.	V prošnjo se ne sme postaviti, kako in koliko u r na teden uaj se nemščina uči; kajti to spada pod učni načrt (Lehrplan), katerega so-stavljati ima le šolska oblast pravico.
Prosimo tedaj rodoljube, naj teh opominov ne prezrejo."
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. junija.
(Presvetli cesar) je potrdil proračun štajerskega deželnega zaklada, kakor ga je določil deželni zbor dne 6. aprila t. I.
(Slovenske šolske knjige.) Kakor smo že poročali, je te dni izšel prvi del „Prirodopisa" za ljudske in meščanske šole. Knjiga, katero spisuje gosp. profesor Josip H u b a d , se more po sodbi veščakov ne le meriti z najboljšimi v tujih jezikih, temveč jih prekaša z jasnim iu mičnim popisovanjem in mnogimi lepimi podobami. Drugi in tretji del te prelepe knjige izideta še to leto. Tukajšnji gimnazijski ravnatelj gosp. And. Senekovič je spisal knjigo z naslovom; „Osnovni nauki iz fizike in kemije za ljudske iu meščanske šole". Knjiga je že dotiskaua in sedaj v presoji pri naučnem minister-stvu. Prof. g. Leveč pripravlja slovnico in slovenska berila: gosp. prof. Pavlin pa „Botaniko". Nekateri gg. profesorji sestavljajo latinsko slovenski slovar za višjo gimnazijo.
(Smrt pod kolesi.) Z ozirom na notico, katero smo objavili pod tem naslovom, piše nam mati ponesrečenega otroka nastopno: V broju z dne 17. t. m. ste poročali o grozni nesreči, katera se je pripetila meni in moji celi družiui; smatram si v sveto svojo dolžnost, da natanko in javno pojasnim vse okoliščine, ki so provzročile mojemu srčuo ljubljenemu otroku pregrozno smrt; kajti dvojna bol stiska nesrečni materi srce, ako slavno občinstvo stvar napačno presoja ali nesrečo sem ter tam celo materi sami prišteva v krivdo. Vsled nameravane selitve in druzega nujnega posla morala sem v poslednjih dneh odpotovati za kratko dobo iz Ljubljane; otroke svoje sem izročila vestnim in zanesljivim ljudem v varstvo ter v tem oziru storila za nje vse, kolikor mi je bilo sploh mogoče po svojih skromnih močeh, tako da z lahko vestjo trdim, da se glede tega ne more očitati niti meni niti varuhom malomarnost. V dobi moje odsotnosti se mi je dan v dan poročalo z doma o moji družinici, kar upm me je vedno v slehernem oziru pomirjevato in uverjevalo o vestni skrbnosti naprošenih varuhot. j A uprav v poslednjih urah moje odsotnosti steče moj llletiii sinko po nekem malenkostnem opravku pred hišo mojega stanovanja; strogo zapretivši svojima mlajšima bratcema, da-se za trenotek, dočim se sam povrne, ne ganeta iz sobice; med tem pa mlajša dečka skrivoma izgineta izpred očij svote vestne, poleg njiju bivajoče varuhinje, oziroma cioi» zveste prijateljice; nesrečna misel ju vodi naravnost na ulico, koder se je istočasno peljal z ilovico ob-
ložen voz. Kos izlovice, ki je baš zdrknil z voza, izvabi mlajšega mojega sinka, da mahom priskoči, hoteč pobrati izpred koles nastopnega, s premogom obloženega voza, omenjeno ilovico — toda zla nesreča je ta trenotek mesto nedolžnega kosa zemlje hotela v žrtev mojega ljubljenega sinka — in mahom je objela nepopisna bolest nesrečno materino srce in mojo obžalovanja vredno družinico. Ne-zuosna bolest, pred kojo naj dobrotni Bog čuva sleherne stariše I
(Slovenskih duhovnikov) v Ameriki je 27, in sicer škofa dr. Janez Vrtin in dr. Ignacij Mrak, opat dr. Bernard L o č 11 i k a r in misijonarji g g.: Jak. Trobec, Jan. S t a r i h a , Ivan S o 1 n c e , A. O g u 1 i n , Al. Plut, Jos. K a s t i g a r , Ivan Pavlin, Ivan Tory, Fr. B a j e c , Fr. Š u š t e r-š i č , J. B u h , Fr. K o š m e r 1, Simon L a m p e , Ivan Žužek, Peter Jeram, Ig. Tomazin, Janez Čebul, Jos. Z a 1 o k a r , Filip Erlah, A. R e ž e k , Severin Gross, Ciril Zupan, Roman H o mar, Vine. Šifrer. Od teh delujejo 4 med Slovenci, katerih je v Ameriki okoli 12.000. Slovenci so kot pridni in zanesljivi ljudje povsod priljubljeni. Večina jih dela v nevarnih rudokopih.
(Planinska šola.) Iz kanalske doline se nam piše: Dopis o ukovski planinski šoli je gotovo že pred mesecem bil sestavljen in resničen v tem, kar poroča o blagoslovljenju in otvorjenju imenovane šole. Pa predgovor pravi: „Parturiuut mon-tes, nascitur ridiculus mus", kar so ukovske planina porodile, je smešno majhno, je dete mrtvorojeno. Dasiravno je kumovala pri krstu tega planinskega otroka tako odlična gospoda in je obljubilo najvišje deželno šolsko oblastvo, gojiti to nežno dete s podvojeno ljubeznijo, vse nič ne pomaga, življenja mu ne morejo udahniti. Lastni roditelji se že ljubljenca svojega sramujejo, blamaža je neizogibna in goro-stasna. Pametni kmetski možje, ki poznajo krajevne razmere, so že poprej trdili in zagotavljali, da ta šola ne bo obstajala dve leti, a da bo tako naglo jela hirati za sušico, si vendar le niso domišljevali. Nevspeh je gotov, pa tudi sramoten za tisto gospodo, ki je ukovskim planinčarjem vsilila s tolikim ponosom prvo planinsko šolo v Avstriji. Uklanje se hudomušno na tihem posmehujejo in nadejajo, da bo prav v kratkem nova planinska šola postala lep in prostoren „tamar*.
(Drnžbi sv. Cirila in Metoda) je poslal župnik v Zminju, veleča«t. g. Karol Miklavčič, za svojega osemletnega pastirovauja v Istri prištedenih 100 gld. v čast sv Cirilu in Metodu, ki naj prosita Boga, „da se v pravi veri združijo slovanski rodovi."
' sem čakal zaman, čez ¡eden mesec sem denar na pošti reklamoval, Češ, morda ni prišel v prave roke, a poizvedba je pokazala, da je poštni urad zagrebški 3. marca rečeni tvrdki izplačal poslano svoto. Pozval ; sem ua to še jedenkrat Janza & Genzida, naj se mi pošlie zemljevid, a ni odgovora ni zemljevida. Radoveden sem zeló, kako je z rečenim zemljevidom in s t.vrdko Janz & Genzic. i (Goreča čestitka laškega kralja.) Goriški „Corr." poroča, da so v cerkev sv. Duha v Banjšici prinesli iz sosednih Madonov otroka h krstu in mu hoteli dati ime Viktor H u m b e r t. Ker se je duhovnik branil, hudoval se je oče, češ, da želi to ime dati prvemu sinu mati, ki je bila v Vidmu in se navdušila za laškega kralja.
(Duhovniške preinembe v lavautinski škofiji.) C. g. Ivan Gaj še k. župnik v Svetinjah, je dobil župnijo sv. Vida pri Šmanjah; č. g. V. Kola r, kapelan v Galiciji, je prevzel oskrbovanje župnije sv. Martina v Rožui doliui, č. g. Ivan Pajtler, kapelau na Hudinii, p.t župnijo v Svetinjah. Premeščeni so čč. gg.: Fr. B r g 1 e z od sv. Vida k sv. Štefanu, G. K a č i č a i k od sv. Štefana v Žitale, Št. Pivec iz Žital na Rečico, Fr. Kakuška z Rečce v Ribnico, Jak. Mere iz Ribnice kŠt.Ilju; č. g. Fr. K o c b e k v Št. Ilju je dobil začasen odpust.
Telegrami.
Dunaj, 21. junija. V državnem zboru je finančni minister predložil računski zaključek za leto 1889. Nasvet Plenerjev, da se sostavi mešana komisija, ki naj se posvetuje o nasprotnih sklepih obeh zbornic o vi- ; sokosti denarne podpore uradnikom, je bil sprejet. Istotako je bil sprejet nasvet bud-getnega odseka, da naj vlada poizveduje o škodi vsled uim na Kranjskem in zahteva potrebni kredit.	'
Dunaj, 21. junija. Poroka grofa Her-berta Bismarcka z grofico Hoyos je bila ob V212. uri v protestantski cerkvi. Priče že-ninove so bile grof Viljem Bismarck, grof Rantzau in grof Šuvalov. Nevesta je bila v obleki iz belega srebrnega brokata s srebrom vezenimi cvetlicami. V.Bismarck in soproga sta sprejemala svate. Ob V412. uro so „hoch"- • klici naznanjali prihod kneza Bismarcka, ki se je z ženinom Herbertom pripeljal v beli kirazirski uniformi. Ulice do cerkve je policija zaprla. Pri poroki je bilo mnogo plem-Velečast, g. Ivan G e r d o I, župnik v Škorklji stva, od dvora in dipiomacije nihče navzoč. ,
Na povratku iz cerkve so Bismarcka zopet simpatično pozdravljali. Neredov ni bilo. Pred Palfiyjevo palačo, kjer je bil diñó, je bilo zbrano mnogoštevilno občinstvo.
Zagreb, 20. junija. Nadžupan Sieber je v današnji seji mestnega zastopa proglasil odpis deželne vlade, s katerim je raz-puščen mestni zastop.
Peterburg, 20. junija. Car se vrne dne 5. julija.
Fotsdam, 20. junija. Italijanski kralj in kraljica sta se zvečer pripeljala. Sprejem je bil jako prisrčen.
18. junija. Ana Vovk. paznikova hči, 2 leti, Reber 3, convulsiones.
Tuje i.
19. junija.
Pri Maliču: Schuster, inženčr ; Penichel; Greger, prokurist; Simreieh, Marin, trgovca, z Dunaja. — Rizzan^ Stega, stavbeni pristav, iz Trsta. — Manhard, zasebnik ; Erhard, potovalec, iz Gradca. — Sonnenfels iz Nemčije. — Biyath, tovarnar, s soprogo in sinom, z Dunaja. — Duracco, zasebnik, iz Benetk. — Urbančič, zasebnik, iz Polhovega Gradca. — Gasparutti, zasebnik, s Tirolskega.
Pri &ot><>: dr. pl. Mojttinovič; Wellenreiter, Heiss, Michalek, Dleterich, Otto, Acham, c. in kr. stotniki; Gylek, Janda, Rudholzer, Hackenberger, Kuchinka, Kosak, Gusell, Vogel, Srepel, Weithner, c. in kr. nadporočniki; dr. Reif, odvetnik; Monschein, Schlessinger, Raab, trgovci, z Dunaja. — Czober, profesor; Siraonich, posestnik tovarne usnja, z Reke. Milliard, trgovec, iz Lyona. — Schelling, trgovec, iz Ziiricha. Zaczek, poročnik, iz Brna. — Weil, trgovec, iz Prage.
Pri Juinern kolodvoru: Sclionthaler, Weyer in Wagner z Dunaja. — Maček, poštni oflcijal, iz Gradca. — Bruner s soprogo iz Penzinga. — Palma in Cotič iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Cerar, posestnik, in Novak iz Blagovice. — Grabner iz Gradca. — Jakša iz Loke.
Pri bavarskem dvoru: Zupane, pomožni uradnik, iz Postojine.
Vremerntho »¡»oroéllo.
Sredma temperatura 17 4", za 1'2° pod normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 18. junija.
Vozne zvezke
pri Trstu, je podaril 100 gld. z željo, da s tem zneskom postane naša podružnica na Greti član pri „Rojanskem posojilnem društvu". — Velečast. gosp. ]van C o tel j, župjik v Kaufauaru v Istri, je daroval 23 kil težak zaboj raznovrstnih, prav zanimivih knjig, med njimi tudi molitvenih knjig svoje rajuce matere, z željo, da bi se vročile na Koroško. — To vam je, rojaki, požrtvovslno domorodstvo naše vrle primorske duhovščine. Vspehi družbini v Trstu, kjer vzgajamo veri, cesarju in domovini zvest naraščal, navdušujejo in ohrabrujejo jo v toliki da-režljivosti. Bog jej povrni stotero I
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Javno vprašanje.) Piše se nam: Začetkom tekočega leta poslala mi jetvrdkaJanz & Genzic iz Zagreba vabilo na naročbo na zemljevid kranjske dežele. Poslal sera denar 2. marca t. I., a zemlievid«
(Runilr eis ebille ts), n aj pri p ra v -
nejše in najcenejše vozne karte sedanjosti, veljavne za vsaki vlak,
---letne karte in priredlteljstvo
posebnih vlakov priporoča Jos. Panlin v Ljubljani, mejnarodna potovalna pisarna, kjer se tudi o potovanju po celem svetu vse potrebno brezplačno pozve, — Za. pismen odgovor naj se znamka priloži.	206 12
l: mrli «o :
17. junija. Viktorija Nahtigal, profesorjeva hči, 171/» leta, Kravja dolina 2, jetika.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i2) 44 zobozdravnik	(e)
pri Hradeckcga mosta I. nadstr.
I> u n a j s k a borza.
Oni 21. JanlJa.
Papirna renta 5%, 16% davka . .. , Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4 %, davka prosta . . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kred.tne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100 . . .....
95 gld. 65 kr.
Dni 20. junija.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska papirna renta 5%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . ,
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr.osr. zem. kred. banke 4% Zastavna pisma „ „ „ „ 4V, *
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.	25
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	70
Rudolfove srečke, 10 gld.......2S	„	50
Salmove srečke, 40 gld........63	„	—
Windi8chgraezove srečke, 20 gld..........64	„	60
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	166	„	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2923	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	,	50
Papirni rubelj....................1	„	22
Laških lir 100 ....................46	„	—
kr.