slovensko ljudsko gledališče celje ženitev NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ ženitev Popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih Godi se v prvi polovici minulega stoletja Vodja predstave Sava Subotič - Šepe-talka Ernestina Popovič - Razsvetljava Bogo Les - Frizerska dela Vera Pristov - Rekviziter Maks Bukovec - Krojaška dela pod vodstvom Jožice Hrenove in Emila Gregoma - Odrski mojster Vili Korošec - Tehnično vodstvo Bogo Les Smisel odločitve Dokler se človek ne odloči, je nesrečen. Toda za kaj se bo odločil? Za ženitev, ki mu ponuja zaželeno srečo? Ali za brezciljno, lenobno životarjenje? Prvo je še negotovo, drugo pa ima to prednost, da je takega životarjenja vajen, pa četudi se mu občasno že zagabi. Podkoljosin se v bistvu nikoli ne odloči. Ali pa! Gogolj nas genialno popelje naravnost k jedru problema. K Pod-koljosinu, tej nerodni kladi, ki nam takoj na začetku v kratkih sedmih stavkih predoči prav vse, kako je z njim. In že se sprošča nekaj, kar nikakor ni več samo originalnost neke inercije. V Podko-Ijosinu, tej brezoblični gmoti se zaiskri nekaj, kar je zelo zelo blizu energiji, potrebni za dinamičen razplet igre. Kaže se možnost za usodni premik, da se energija sprosti, da zamenja životarjenje s polnim občutjem življenja, da bo ukrepal. In res je pripravljen ukrepati. Iskra pa še ni požar, najsi je še tako opazna in obetavna. Tudi če vemo, da se že lep čas iskri in da nameravana ženitev ni šele od danes. Ampak kako je z njegovim krojačem za poročni frak, kako s čevljarjem, ali že ve vse mesto? In če ve, ali je to dobro ali slabo? Ali bo slavilo z njim ali pa bo ravnodušno? In že ga obseda kapitulantsko modrovanje, že je pripravljen ubežati, in »kaj če bojo čevlji žulili!« Če ne bo to, bo pa to, in bo še stokrat huje. In tako vse do Kočkarjovega prihoda, ki pihne v to ugašajočo iskro in znova zaneti ogenjček. Fjokla! Že tri mesece premleva Podkoljosin s posredovalko Fjoklo, kolikšna je Agafjina dota, kakšna je pa kaj tako, in tako naprej, nato pa: »Veš kaj, jaz bom takole ležal, ti boš pa pripovedovala.« Fjoklina pripoved o nameravani ženitvi je že dano dejstvo, je že vse pod streho. Sreča je že tu, tako močno se je približala, da je pogovor o njej zgolj le še dodatek, ilustracija, zgodba v slikah, nadomestilo za jutrišnjo okretnost in delovanje. Skrajno samoljubno stanje, pridobitniško kovanje ženitnega načrta, kajpak docela v skladu z moralo tr-govsko-uradniško-plemsko-carsko-vo-jaške tiranije; v skrajni konsekvenci, seveda če Agafja ne bi bila prav iz istega testa, prav tako vzgojena za špekulacijo in trgovanje, podvržena pogubnim vplivom in željam po veljavni poziciji v družbi, pa skrajno podlega. A tudi če je zgnetena po podobnem kalupu, če velja Gogoljev grenki posmeh tudi njej, v končni dejanskosti, ko se Podkoljosin (podložen svoji nepreklicni naravi) taKo rekoč poigra z njo, ko jo pusti na fcedilg, pa jo vendarle obravnavamo tudi kot žrtev. Škodoželjnost se nam hitro pritakne, neopredeljenost nam ničesat ne pove, in kam bi z našo usmiljenostjo?... Naj obračamo Agafjo tako ali tako, godna leta za možitev so hitro prešteta in Podkoljosinov skok skozi okno ne more biti in ni več burkaška zadeva. Spomin na Agafjino in Podkoljosinovo bežno srečanje, na trenutek, ki po toku dogodkov ni ravno naklonjen resnemu razmišljanju, nam vendarle zapusti občutje nečesa življenjsko vrednega in lepega, za kar nam je potem žal. Tako se nam v tej komediji malomeščanske morale odpira nenadna komponenta tragičnega. Bistvo tragikomičnega. Slike s skušnje za Ženitev. Režiser Dušan Mlakar. Na borzi družbenega vrednotenja se te človeške vrednosti sproti razničijo, razveljavijo. Glavna izklicevalca - me-šetarja sta Fjokla (nujni vezni člen za pretok informacij, posredovalna agencija z zvodniškim priokusom, na lestvici družbenega vrednotenja na splošno nesnaga) ter Kočkarjov (ta mešanica me-fistofelovščine in sganarellovščine) s svojim naveličanim zakonom in željo po majhnih, maščevalno intrigantskih spremembah, ki jih enači s pustolovščinami. Sprememba sprošča energijo, zagotavlja neko vitalnost, usmerja nas naprej. Te manjkajoče energije se res nenadoma ne manjka, s številnimi snubci okoli Agafje je komedija dobro založena. Kočkarjovu se bliža razburljiva bitka. Deziluzija bo za posamezne snubce - če izvzamemo Podkoljosina, ki ga žene Kočkarjov prav do konca - tembolj bolestna, žalobna, osupljiva. Višje ko si bo v tem trgovanju zastavil cilj snubec, hujši bo polom. Toda ali ni monolog pomorščaka Ževakina, njegov v ponovna upanja obrnjen odhod spet blizu tragičnemu? Zgodba se polagoma vzpenja in doseže svoj vrh tik pred koncem. Sreča - kolikor jo je Kočkarjov zoževal okoli Podkoljosina in Agafje kot edino močen par -je že na dosegu roke. Vse, kar se je pri drugih zataknilo, polomiVo, vse izgubljene stave, energije, simpatične vitalnosti se tu nakopičijo. Zato je padec tembolj strasten, strasti se do kraja sprostijo, pridušijo, izzvenijo v brezupno stanje, kakršno je bilo na začetku. V podkoljosinovo životarjenje, ko se vse že gabi, v nova hlastanja za prividni položaj in priznanja v hierarhično urejeni družbi, za pridobivanje ničevih dobrin in navsezadnje v užitek nad tem, da je tako, da so se stvari vendarle nekam obrnile: ženitve - hvala bogu - torej ne bo! In Agafja bo slej ko prej spet središče sveta, spet si bo sestavljala snubca na način fotorobota. Enemu bo vzela nos, drugemu usta, pa še vrline, ki jih ima ta in drugi ne, bo premešala na poti do popolnosti kot nadomestilo za lastno nesamostojnost v privzetih modelih zla- gane družbene etikete (etike). Blamaža na koncu tako ne bo za vse večne čase, četudi bo lep čas slasten zalogaj za družabna srečanja. Snubcev se gotovo tudi poslej ne bo manjkalo, po vrednostni lestvici bo sicer nekoliko zdrknilo navzdol, in poročna obleka je bila tako že davno prej sešita. Ne le za to priliko. Kaj pa ostane nam? Ali ni to grenka resnica tudi o nas samih? Satira na majhnost, pridobitništvo, lenobnost, malomeščansko udobnost, samozadovoljnost? Težava je v tem, da je zgodovinsko utemeljeno lahko razumljivo, teže pa je prenašati v naš čas. Pred očmi nam je Gogoljeva umetnina, ideja Ženitve, njeno razgaljenje značajev in njihove ujetosti v sistem, njihova ničevost in beda stremljenj k neki sreči, beg k sreči namesto delovanja za to, da bi v tem naporu in odpovedih našli smisel in srečo zase in za druge. J.Ž. Sandi Krošl, Mija Mencejeva, Ljerka Belakova, Nada Božičeva, Jana Šmi-dova, Pavle Jeršin, Janez Starina, Jože Pristov in Janez Rohaček. Ljerka Belakova, Sandi Krošl, Janez Rohaček in Dušan Mlakar. Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje, sezona 1978-79, št. 4 N.V.Gogolj: Ženitev. Predstavnik: upravnik in umetniški vodja Igor Lampret - Urednik: Janez Žmavc - Slike s predstav Viktor Berk, s skušnje za Ženitev Roman Fonda - Naklada 1200 izvodov - Cena 10 dinarjev - Tisk Cinkarna Celje Design Počivašek, Domjan Najlepše se zahvaljujemo Pokrajinskemu muzeju Celje, ki nam je posodil stilno pohištvo iz različnih zgodovinskih stilov in zgodovinske rekvizite, drobne zgodovinske predmete, ki jih ni mogoče imitirati, s svojo zgodovinsko pristnostjo pa bogatijo vizualno in funkcionalno podobo prizorišča. Pavle Jeršin, Ljerka Belakova, Janez Starina, Dušan Mlakar, Jože Pristov. Delo igralcev zunaj matične gledališke hiše v sezoni 1977/78 ZVONE AGREŽ Recitacije: na otvoritvi razstave v počastitev obletnice oktobrske revolucije; na proslavi v počastitev oktobrske re-lucije v Pionirskem domu. Nastop na Naši matineji v MGL - Lojze Krakar: Nekje čisto na robu. Radio Ljubljana, Od premiere do premiere: vloga Nika v Čarovnici iz Zgornje Davče. Radio Celje: recitacije v počastitev 29. novembra. Vloga Mihola v radijski igri Milenka Straška Gašperjeva zgodba. TV Ljubljana: TV žehtnik. TV nanizanka Za konec tedna (vloga vodovodni inštalater). TV drama Paplerjeva Dobrotnica (vloga kaplana). TV drama Kranjec-Frantar: Nati Kustecova (vloga Ivana mlajšega). Viba film: Praznovanje pomladi Frančka Rudolfa (vloga Simona). Film Krč (vloga Petra). BORUT ALUJEVIČ Proslave: Novoletno praznovanje otrok Celje. Kulturni praznik 8. februar, Celje. Kulturni praznik 8. februar, Šentjur. Dan žena v LB, Celje. Otvoritev doma F. in B. Kidrič, Rogaška Slatina. Sprejem tov. Tita 9. sept. Celje. Osrednja proslava Praznika dela Celje. Televizija: Poti in stranpoti (dvakrat). TV žehtnik. Amatersko gledališče Železar Celje-Štore: režija Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Amaterski film: Domotožje Stanka Jošta (vloga pogrebca). Film: Praznovanje pomladi - Viba film (vloga vojaka). Radio Celje: več vlog v Straškovi Gašperjevi zgodbi. Delo v Grupi poetici. MATJAŽ ARSENJUK Strokovni sodelavec ZKO Žalec (2 gledališki režiji in stalno mentorstvo). Režija mladinske predstave v Dijaških domovih. Redni sodelavec Radia Celje. Sodelovanje pri dveh radijskih igrah. Sodelovanje pri treh slovenskih celovečernih filmih. Sodelovanje pri amaterskem filmu Domotožje Stanka Jošta. Okoli 30 nastopov: recitacij, zabavnih večerov, za otroke v vrtcih, novoletni program itd. BRUNO BARANOVIČ TV Ljubljana: Poti in stranpoti (šef strojne Verbič, član DS). Radio Lj.: Od premiere do premiere (oče v Davči). Sodelovanje pri koprodukcijskem filmu (nem.-jug.), policaj v kriminalki. Nastopi dedka Mraza (Laško, Žalec, Rimske toplice, Celje). Vloga Glasnika v Shakespearovem Rihardu II. na Dubrovniških poletnih igrah. Delo v Grupi poetici. LJERKA BELAKOVA Radijska postaja Celje: otroške oddaje in radijska igra. Ljubljanska TV: Poti in stranpoti (Helena Butina). Amaterski film: Stanko Jošt - Domotožje (Anica). Delo v Grupi poetici. NADA BOŽIČEVA RTV Ljubljana: Konec tedna, Poti in stranpoti. Film: Krč. Radio Celje: napovedovanje in radijska igra. Bolnišnica Celje: na oddelku za otroško kirurgijo (enkrat tedensko branje pravljic, od decembra 1977 do julija 1978). Sodelovanje ob prazniku občine Celje (nastop v Vojniku). DRAGO KASTELIC Recitacije: po kolektivih ob raznih priložnostih. Nastop na spominski prireditvi, posvečeni Franu Rošu. Radio Celje: literarni feljton, enkrat. Sodelovanje v Straškovi igri Gašperjeva zgodba. TV žehtnik: dvakrat. Sodelovanje pri amaterskem filmu Stanka Jošta Domotožje. ANICA KUMROVA Proslave: novoletno praznovanje otrok v Celju, Kulturni praznik 8. febr. Celje, Kulturni praznik 8. febr. Šentjur, Dan žena - LB Celje, Osrednja proslava praznika dela Celje, Revija otroških pevskih zborov Celje, Modna revija »T« Celje. Radio Celje: Literarne oddaje, Radijska igra Milenka Straška. Delo v Grupi poetici. MIRO PODJED Proslave: Dan mrtvih na Bledu, Otvoritev doma F. in B. Kidriča, Sodelovanje v Grupi poetici, Dedek mraz v 10 oddelkih VVZ Celje. Radio Celje: Literarne oddaje in radijske igre. TV: Poti in stranpoti (6 nadaljevanj). Film: v Domotožju Stanka Jošta. Moja draga Iza Vojka Duletiča. JOŽE PRISTOV RTV: Poti in stranpoti (Jerman, delavec), Radio Celje: sodelovanje pri dveh radijskih igrah (avtorja Milenka Straška). JANEZ STARINA Recitacije: ob otvoritvi hiše - muzeja F. in B. Kidrič. Občinski praznik v Vojniku. 90-letnica Kopitarne v Sevnici. Na recitalu Krakarjeve poezije na Naši matineji v MGL. Film: Moja draga Iza. Krč. Dober dan Celje. Režija radijskih iger: Milenka Straška Gašperjeva zgod- ba in Bližina človeka. Sourednik oddaje za najmlajše na Radiu Celje »Onkraj srebrne črte«. Občasno branje literarnih oddaj. Režija Arzenika in starih čipk v amaterskem gledališču Železar v Štorah. Literarni večer v Trsteniku v Srbiji ob priliki obiska pobratene občine Laško v Trsteniku. Branje pravljic Za lahko noč na Radiu Lj. in večkratno sodelovanje pri Literarnih nokturnih na Radiu Lj. Radio Celje: Pregljeve, Petanove in Paplerjeve humoreske. V Velenju recitacija ob odkritju spomenika predsedniku Titu. JANA ŠMIDOVA Radio Ljubljana: Literarni nokturno, Radijska šola, Val 202. Film: Moja draga Iza. JADRANKA TOMAŽIČEVA V oddajah Radia Ljubljane: Pravljica za lahko noč; Literarni večer -odlomki iz slovenske poezije; Odlomek iz svetovne poezije (val 202) itd. Spoznavajmo svet in domovino (dvakrat). Amaterski film: Stanko Jošt - Domotožje. Literarni večer: Milan Dekleva - Dopisovanja (poezija). BOGOMIR VERAS Režije in nastopi v Grupi poetici. Režija novoletne prireditve za otroke občine Celje v Hali Golovec (pet ponovitev). Režija občinske proslave OF v Hali Golovec (pet ponovitev). Režija obč. proslave OF v Hali Golovec. Režije: Veliki testament (Villon) v Amater, gledal. Velenje, Veseli berači (Burns) v amater, gledališču Šmartno ob Paki). Mentor dramske skupine v LB. Sodelovanje v Radiu Celje: dve radijski igri. 12 avtorskih oddaj in Joj kam bi dal. Estradni nastopi za obletnico AERA, na modni reviji »T«, za obletnico Tkanine na javni radijski oddaji. TV: Poti in stranpoti. Amaterski film (pri Stanku Joštu). Z recitacijami, nastopi na TV in pri filmu, na radiu so sodelovali tudi Mi-lada Kalezičeva, Marjanca Krošlova, Mija Mencejeva, Janez Bermež, Pavle Jeršin in Sandi Krošl. Rainer Hachfeld: Žmurkovi otroci Režija Janez Pipan Matjaž Arsenjuk, Bogomir Veras, Jadranka Tomažičeva, Borut Alujevič, Marjanca Krošlova. Premiera 30. X. 1978 Bogomir Veras, Marjanca Krošlova, Jadranka Tomažičeva, Matjaž Arsen-juk, Janez Starina. Bogomir Veras, Janez Starina, Alujevič. Borut Janez Starina, Marjanca Krošlova, Matjaž Arsenjuk, Jadranka Tomažičeva, Bogomir Veras. Anica Kumrova, Zvone Agrež, Milada Kalezičeva, Janez Bermež, Miro Podjed. Janez Žmavc: Pindarova Oda Režija Franci Križaj Milada Kalezičeva, Janez Bermež. Premiera 8. XII. 1978 Milada Kalezičeva, Janez Bermež. Miro Podjed, Anica Kumrova, Milada Kalezičeva, Zvone Agrež. Miro Podjed, Anica Kumrova, Zvone Agrež, Janez Bermež, Milada Kalezi-čeva.