Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta fietrt „ mesec
'e3; 2,
60, ao,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ «etrt » » 5»-. mesec „ 1 s 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se oe vračajo,
nefrankovaba pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niskih ulicah St. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 86.
V Ljubljani, v soboto 14. aprila 1900.
Letnik XXVIII.
Non praevalebunt
Non praevalebunt!. ..
In peklenska vrata ne bodo premagala Cerkve moje. Mat. 16. 18.
Hu, kako hrumč!... Z glavami majejo in kolnejo: „Aha! Narod zapeljuje, ljudstvo šunta, ker uči ljudstvo!1) Nočemo, da bi ta kraljevala čez nas! Križajte jo! Ugonobite jo! Ecrasez 1' infamc!"...
Kakor da je — veliki petek! In ona stoji tu — Cerkev — mirno, veličastno pred sodnim stolom sveta ... J u -deži-apostatje jo izdajajo za malo srebrnikov, za malo hvale in časti. Sinagoga — framazonskojudovska loža — kuje črne naklepe zoper njo. Herodež s svojim dvorom — libertinizcm s svojimi hlapci — se ji cinično reži v lice, frivolno jo zasmehuje in razbija lascivne dovtipe o njej. Pilat — oj ti moderna ateistična država, ali nisi ti Pilat? — omahuje sem in tja . . . ne ve, kaj bi storil ... nič ne veruje, nič mu ni do resnice in pravice, a zameril se ne bi rad ... ne temu, ne onemu . .. ne cesarju, ne ljudstvu; ne brezvercem sadu-cejem, ne nacionalistom farizejem .. . Pilat ne ve, kaj bi storil. Dobro sicer ve, da je ona — Cerkev — nedolžna — kaj hudega je storila ? — a zameril se ne bi rad, zato jo da bičati. . . zato, ker je nedolžna! A farizeji in saduceji niso zadovoljni. „Ecrasez 1' in-fame! Križaj jo!" In mnogi izmed ljudstva zaslepljeni vpijejo za njimi: Križaj jo!
Hu, Baraba! Tega je Pilat privedel na oder — Baraba pa je bil socialist-anarhist! „Kaj hočete ? Ali naj dam svobodo Barabi ali njej?"... ,,Izpusti Barabo, a njo križaj!"
Ah, Pilat si umiva roke . . . vojaki pri-vlečejo križ, vržejo ga nanjo . .. krvava je pot na Golgato .. . Peter joče, ljubeči Janez trepeče ... kaj bo, kaj bo? . .. Ah!.. .
A čujte, kaj je to?... Kako zveni, zveni! Orgije buče iz bližnje katedrale, velikonočni zvonovi pojo, pojo . . . Ljudstvo hiti
') Primeri Luk. 23. 2. S.
v katedralo ... tu vse poje, vse poje, veselje vriska v srcih, luči blišče, a med njimi — luč velikonočna . . . Kleriki v belih oblačilih obdajajo oltar in vse poje, vse poje — A 1 e 1 u j a!
„Aleluja! Kristus je vstal!
Iz aleluje pa mogočno odmeva krščanska velepesem: Christus vincit, Christus regnat, Christus imperat! Christus heri, ho-die et in saecula! Kristus kraljuje, Kristus včeraj in danes, Kristus na veke! ...
Kaj hrumite ljudstva ? Kaj kuješ naklepe črne, loža? Kaj psuješ Herodež? Kaj si umivaš roke, Pilat? Kaj se bojite apostoli? Judež umira s satanskim obupom v srcu in z onemoglo blasfemijo na ustnih — a Kristus živi, Kristus kraljuje!...
„Aleluja! Kristus je vstal!"
Ej, kako vihra njegov prapor, kako hiti na pomoč njej, ki omaguje pod sovraštvom, zasmehom in kletvami saducejev in farizejev — Kristus hiti na pomoč Cerkvi, svoji nevesti!
„Aleluja! Kristus je vstal — non praevalebunt!"
Peklenska vrata je ne bodo premagala! Zaman so naklepi, zaman sovraštvo, zaman besnost — non praevalebunt! Zastonj se upira loža, zastonj se režč Herodoži, zastonj brizgajo blasfemije Judeži, — non praevalebunt! Zastonj umivajo roke Pilati, zastonj dajejo Barabam svobodo, zastonj sklepajo prijateljstvo s Herodeži — zastonj, zastonj — non praevalebunt!
„Kristus je vstal — non praevalebunt!
Zakaj torej hrumite narodi in si ljudstva vmišljujete prazne reči ? Zakaj se vzdigujete kralji zemlje in se zbirate prvaki zoper Gospoda in zoper Cerkev njegovo? On, ki v nebesih prebiva, se vam smeje in Gospod vas zasmehuje!. ..
Ali še niste brali psalma drugega?
On, ki v nebesih prebiva, se vam smeje, in Gospod vas zasmehuje! Umejte torej kralji, in dajte se poučiti, ki ste sodniki na zemlji, da ne strmoglavite v pogubo!
Ali vam ne govori tako psalm drugi?
Zakaj torej hrumite? Zastonj je vaš trud! Kristus je vstal, aleluja! Cerkev je Kristusova, aleluja! In vrata peklenska je ne bodo premagala. Non praevalebunt! Aleluja!
Politična razmišljavanja.
v.
0 hrvatsko-slovenskem vprašanju.
Mnogo so je že govorilo in pisalo o slo-vensko-hrvatski vzajemnosti zadnjih 50 let, vendar moramo priznati, da smo v dejanji i Hrvati in Slovenci precej oddaljeni, da se malo poznamo in da hodimo v političnih vprašanjih vsak svoja pota.
Dotaknimo se v kratkem vseh stremljenj, ki so delala na zbližanje Hrvatov in Slovencev.
Prva doba je doba ilirizma. Gaj s svojo literarno šolo je stremil za literarno jedi-nostjo Hrvatov in Slovencev. Ta se ni dosegla in se tudi doseči ni mogla, ker tedaj Slovenci nismo bili še prebujeni in bi ljudstvo bilo ostalo v narodnem mrtvilu, ako bi se tedaj slovenska maloštevilna inteligenca oklenila hrvatskega književnega jezika. Vlada je tedaj še hujše germanizovala, kakor danes, in bi ne bila nikdar dopustila hrvatskega pouka v ljudski šoli. O tem se je mnogo pisalo in pokojni Levstik je v šestdesetih letih dokazal, da jo v danih razmerah za slovenski narod kvarno, ako bi se bila njegova inteligenca pohrvatila. Da smo ostali v pismeni književnosti pri slovenskem narečju in da smo ustanovili ali prav za prav da so ustanovili naši predniki ljudsko izobraževalno društvo »družbo sv. Mohorja«, bila je naša sreča. Gaj, Stanko Vraz, Matija Majar in cela vrsta hrvatskih in slovenskih p a t r i j o -tov so imeli najbolje intencije, vendar niso upoštevali dejetve-nih zaprek, ki so bile napotu hrvatsko - slovenski jedinosti. Ta doba idejalnega ilirizma je minila in z dualizmom prišla je doba hrvatskih domačih
bojev in naša slovensko-hrvatska reč živela je le še v frazi.
Strah pred mažarsko supremacijo izzval je na Hrvatskem državno - pravne boje na papirju in v saboru. Tako vidimo hrvatsko razumništvo raztrgano na mnogo strank, katerih najmočnejša — v saboru seveda — je vladna. Opozicija je raztrgana na mnogo frakcij, na Obzoraše ali Strossmayerjevo stranko in na Starčevičance ali stranko prava. Opozicija se je bila pred par leti zjedinila za skupno postopanje, ali še to jedinstvo je šlo v kosce. Iznašli so sedaj »čisto« stranko prava, kateri načeluje »legitimni« naslednik Starčeviča — žid dr. Frank. Toda o teh razmerah malo več pozneje.
V ti dobi je misel na slovensko - hrvatsko vzajemnost živela le v frazi. Ko se je otvarjalo narodno kazalište v Zagrebu, ko so poleteli Sokoli v Zagreb in pri drugih podobnih prilikah, napivali smo bratstvu hr-vatsko-slovenskemu. Navduševali so se pa-trijotje to- in onstran Sotle pri skupni mizi za slovensko-hrvatsko bratstvo in ko se jim je smejal v kupici rujni »Hrvat«, oj, tedaj so bili bratje nerazrušni! Zginili pa so vinski duhovi in zginilo je bratstvo po ločitvi že na potu v železniškem kupeju.
Ni jedni ni drugi, ni Slovenci ni Hrvati, niso dosti premišljevali, kako bi se slov. -hrvatsko bratstvo u d e j s t v i 1 o, kako bi se už i v i 1 o v p o 1 i t ičnem in gospodarskem dejanju. To je bil čas fraze, v kateri je tudi imenitno ulogo igral pobratim schwegla, dr. Ivan Tavčar. V Zagrebu bil je planinski Hrvat in istotako v Spljetu. Gospod doktor se še gotovo spominja tistih zlatih trenotkov iz svoje Sturm-in Drangperiode ?
Tisto visoko-doneče frazerstvo iz polu-preteklega časa nas ni prav nič zbližalo 8 Hrvati, le slepilo je nas. Ta gospoda je le gotovo čase ob svečanih prilikah obkobalila vi-sokodoneče fraze o planinskih Hrvatih, šta-faža vpila je živio in od pobratimstva ostal je le še »maček«.
L ISTE K.
Krepka hrana.
»Vsako leto«, tako piše v torek »Slov. Narod«, »nastopajo med nami nekaki politični postni pridigarji, ki z gorečnostjo Petra iz Amiensa oznanjajo križarsko vojsko proti »nespodobnosti« »Slovenskega Naroda« v boju proti klerikalstvu .... Z veliko vnemo priporočajo ti »diplomatje«, naj bi namesto dosedanje krepke hrane podajali zopet tisto osladno limonado, kakor v preteklih časih«. Tako »Narod«.
Takih postnih pridigarjev, tako trdimo, sploh ni. Kajti, kedor si je, navzlic temu, da je zajemal svojo duševno hrano iz »Slov. Naroda«, ohranil še toliko duševnega zdravja, da je prišel do izpoznanja »Narodove« »nespodobnosti« »v boju proti klerikalizmu«, ta tudi vo, da bi bila pri »Narodovih« matadorjih vsaka beseda, vsako svarilo, naj njih glasilo opusti te »nespodobnosti«, bob ob steno. Natanko to resnico izprevtdi tak mož, ker jo ob enem tudi prišel in moral priti do izpoznanja, da je »SI. Narod« že davno prekoračil ono mejo, kjer
gfl rw.ha Vini r\rn»i rr>li*i^ni otn^lri i.._ny>nn
Toda stara resnica je, anima humana naturaliter christiana. Tako se tudi pri »si. Narodu« okolo Veliko noči oglaša vest, in od tod prikazen, da so v velikonočnih člankih list bojuje proti očitanju, da piše »nespodobno«. S trditvijo pa, da vest očita »Na rodovim« gospodom njih taktiko, se ni rečeno, da imajo možje voljo spremeniti ali opustiti to taktiko. »Narod« tolaži svojo vest in duši nje glas s trditvijo, da je to, kar prodaja čitateljem, »krepka hrana«, da bi bilo vse drugo le »osladna limonada«.
Izpodkopavati avtoriteto papežu in škofom, smešiti dogme katoliške cerkve, v blato gaziti nje zakramente, trositi med ljudstvo pavšalna sumničenja o spovednikih, ki so strogo vezani na spovedniško tajnost in se torej v tem oziru braniti ne morejo, to naj je torej »krepka hrana« našemu narodu, in žurnalisti, ki pišejo take stvari, naj so »agilni in spretni redakterji«, kakor »Narodovi« gospodje indirektno imenujejo sami sebe? Sedaj torej vemo: Tisti, ki bije po človeku, kateremu ste zvezali roki, da se braniti no more, je — agilen in spreten redakter in daje onim, ki ga pri tem — redigiranju gledajo, pa nimajo toliko, recimo, dušne moči,
^ n_ki_f ..._i, <-,*■.,... > j_I..

ki jim prija »Narodova« »krepka hrana«, navadnemu človeškemu želodcu mora presedati.
Triindvajseto leto že izhaja »Slov. Narod«, ali take se še ni iznebil! Kakor Don Karlos, bi lahko tudi »Narod« klical: Drei-undzvvanzig Jahre, und nichts fitr die Un-sterblichkeit gethan! To bi veljalo samo do torka, dne 10. aprila 1900, kajti ta dan izjavil je »Narod«, da je to, kar piše, — krepka hrana! To je nesmrtno — smešno. Petelin na gnoju je brez dvoma prepričan, da je veličastna prikazen, pa jo vendar le smešen. To, na kar je tako ponosen »Narod«, je pravi pravcati časniški gnoj, in na vrhu velikega kupca ponosno stoji »Narod«, praska z nogo, da lete kosci na okrog, ter poje, da podaja »krepko hrano«. Morda bo ta petelin zlegel celo jajce, »kunšten« je dosti za to. Ali piruh za našo katoliško slovensko ljudstvo to jajce ne bo, kakor tudi ni »krepka hrana« »Slov. Naroda« za zdravi želodec našega ljudstva.
0 veliki noči.
(Ruski spisal V. Korolenko, poslov. F. S. Pavlitev.)
.al- i.:i-
, lM
i . -I O"-*; * T
prsi. Podnevno solnce jo je bilo razgrelo in sedaj jo je obvejalo krepko dihanje pomladnega nočnega mraza.
Iz dihanja, ki se je igralo v žarkih veličastnega žarečega zvezdnatega neba, so vstajale belkaste megle kakor dimnati oblački kadila ter se dvigali na vsprejem prihajajočemu prazniku.
Tišina je vladala. Malo gubernijsko mesto N., popolnoma zavito v mračen hlad, je ležalo mirno in pričakovalo minute, ko bo zazvenel prvi udar iz zvonika katedrale A vendar mesto ni spalo. Pod odejo vlažnega mraka, v senci molčečih, neobljudenih ulic, sc je čulo zadržano pričakovanje. Le pored-koma je hitel zapoznel delavec, ki ga je praznik prehitel pri težkem, mučnem delu; zaropotal izvoščekov voz ... in zopet molčeča tišina . . . Življenje se je umaknilo iz ulic v hiše, v visoke hiše bogatinov in v skromno koče. Nad mestom, nad poljem se je čulo nevidno vejanje nastopajočega praznika vstajenja in obnovljenja.
Luna so šo ni bila prikazala in mesto jc ležalo v široki Berici hriba, na katerem je stala temna, velika, neprijazna zidina. Čudne, preme in stroge črte zidine bo se mračno
Ako hočemo blovence in Hrvate zbližati, moramo jih z vztrajnimin z i a t e m a t i č n i m delom. Teatralični nastopi imajo le tedaj kaj vrednosti, ako hočejo manifestovati kak vspeh zbližanja, ki pa imajo namen, da se začrta način delovanja za bodočnost. Teatralični nastopi s »planinskim Hrvatstvom« kot namen aabi sebe so brez vsakega pomena.
Ako stremimo za zbližanjem s Hrvati, i n p r i d a n e m p o 1 o ž a j u moramo delati za to zbližanje Hrvatov in Slovencev, potem ne smemo samo govoriti, temveč delati.
Kakšno bodi naše delo, o tem hočemo spregovoriti nekoliko besed.
Pred vsem moramo biti in smo tudi na čistem, da Nemci in Mažari zavidljivim očesom gledajo vsako zbližanje Hrvatov in Slovencev. Saj so celo Mažari grozili, da bodo vsakega Slovenca, ki bi utegnil na skupščini stranke prava govoriti, odgnali čez Sotlo in nazaj. Od Nemcev in Mažarov in od birokracije ne pričakujemo nikake dobrohotnosti, ako bi hoteli od zgoraj doli zbližati ta dva naroda.
Kar moremo doseči, in pri nekaj trudu bomo dosegli, je to, da uvedemo v naša srednja učilišča, na gimnazijah in realkah hrvatski jezik kot neobligatni učni pred-m et. Ako se uči tam francoščina, italijanščina, zakaj bi se ne učila tudi hrvaščina, saj je ta jezik razširjen daleč doli na Balkan in taka zahteva menda še vendar ni pansla-vistiško veleizdajstvo?!
Uprav sedaj je ugodna prilika, da se uvede v ljubljanski realki neobligatni pouk hrvaščine, ko ima o zakonu glede realke naš deželni zbor vnovič se pečati. Naših ljudskih zastopnikov v državni zbornici je pa stvar, da izposlu-jejo neobligatni pouk hrvaščine na vseh onih gimnazijah, katere v pretežni večini obiskujejo Slovenci. — Jednako nalogo, kakor Slovenci imajo pa Hrvati glede pouka slovenskega jezika na hrvatskih srednjih šolah v kraljevini, Dalmaciji in Istri.
Učenje hrvaščine oziroma slovenščine na srednjih šolah je jeden važen korak zbli-ženju hrvatskoslovenskemu.
Sicer je res, da vsak naobražen Slovenec razume hrvatsko knjigo, vendar bi šolski pouk v hrvaščini dovedel do tega, da bi vsak razumnik tudi hrvatsko govoril in pisal, ker ni več daleč od časa, da bomo imeli skupno znanstveno literaturo, katere so si naši predniki za časa Gaja tako želeli. Hrvat bode čital siovensko in hrvatsko knjigo kakor obratno tudi Slovenec.
Drugi veliko važnejši korak pa je paralelno delovanje na socijalnem in gospodarskem polju.
Ko je lansko leto imela krščanskosoci-
jalna zveza svoj impozantni shod v Ljubljani, došlo je tudi več Hrvatov iz Zagreba in Siska. Divili so se ti naši krščanskosoci jalni organizaciji in njenemu delu. Is ti na je in tajiti se ne da, daje iz srede socijalnih politikov naše krščansko - s o c i j al n e organizacije izšel i m p u1 s za gospodarsko organizacijo kmeta in delavca na Slovenskem, za organizacijo, ki svoje veje raztega po vsej slovenski zemlji. Ta organizacija pa je dala tudi impuls za socijalno delo na Hrvatskem.
G. Zagorac, ta uzorni rodoljub in svečenik, je klicar na Hrvatskem za socijalno delo in nekaj posojilnic in zadrug se je od tega časa ustanovilo i na Hrvatskem. Upamo, da ne ostane pri začetku, temveč da v nekaj letih vidimo tudi hrvatskega Beljaka in delavca organizovanega v gospodarskih zadrugah. In tako delo je pri Hrvatih še mnogo nujnejše, nego pri nas. Hrvatska inteligenca je bila dosedaj velika v frazi a mala ori delu za narod. Naj nam ne zamerijo Hrvati, ako govorimo iskreno ali činjenica je, da Hrvatska vzlic avtonomiji, vzlic temu, da se jim ni treba boriti za vsako bagatelo narodne jednakopravnosti, kakor pri nas, vzlic temu da ima razumništvo za gospodarsko delo prostejše roke, nego pri nas, da vzlic temu položenju propada hrvatsko ljudstvo. Istina! Hrvatska književnost in umetnost je storila velikanski napredek zadnjih 30. let. V Zagrebu se dvigajo palače pri palači. Zagreb je v 20. letih postal veliko mesto, ali hrvatski narod, seljak v Banovini in Slavoniji je gospodarsko ogromno propal in v bogati Slavoniji pritiska neizprosni glad na duri seljaka. Zadružna delba je raztrgala naravno organizacijo ljudstva in birokrati mu niso dali ničesar drugega, nikake organizacije v nadomestilo. Koča za kočo se prodaja, seljak ide za delom v — Ameriko. Nemec pa se naseljuje v Slavoniji.
T u v o r g a n i z a c i j i seljaka, v d v i ž e n j u materijalnega blagostanja seljaka je prvo in najvaž-neje polje za delo hrvatske domoljubne opozicije. Teoretično razpravljanjeodržavnem pravu hrvatskem, o neodvisnosti ima le tedaj praktišk pomen ako ima opozicija za sabo organi-zovano gospodarsko močno in zavedno maso naroda.
Mažarsko židovski državni mogotci ne bodo nikdar uvaževali najpravičnejih postu-latov hrvatskih, dokler bodo čutili, da na rodni zastopniki nimajo zavednega in gospo-darskomočnega ter organizovanega naroda v ozadju. Tudi mali in najmanjši narodi imajo v politiki vpliv, ako je celi narod politično naobražen in je gospodarsko dobro postavljen.
Najvažneje se nam zdi sedaj za slov.-hrvatski nazor, da se ljudstvo materijalno
dvigne, ker le na podlagi vseobčega narodnega blagostanja je obči kulturni napredek mogoč.
»Mislimo naime, da narod jedan napreduje samo onda, ako napreduju svi slojevi naroda zajedno i u nekom barom razmjeru.«
»A je li tako kod nas ?« Tako vprašuje nek hrvatski pisatelj v »Novi dobi« in odgovarja :
»Dok svi priznajemo, da nam je jezgra narodu seljaštvo, i da nam baš to seljaštvo na Bvim linijama propada, možemo li kon-statovati napredak bar u drugom, malom djeliču naroda, u inteligenciji ?
Odgovor na to pitanje ostavljamo svakom na volju. Mi možemo semo jedno kon-statovati: naš narod u cijelosti svojoj propada, svakim danom s ve više propada«.
Proti živinski kugi.
(Konec.)
Proti pljučni bolezni pri živini imamo zakon z dne 1. oktobra 1892. Od tega čas do konca 1. 189G. so v Avstriji pobili 21.781 glav živine zaradi pljučne bolezni; 1. 189G je bilo le še 8 komadov pobitih, in zadnja leta sploh 5>i čuti o pljučni bolezni. Avstrija je v ta namen žrtvovala 1,261.112 gld. Na Ogerskem pa še danes nimajo takega zakona, nego samo neke naredbe, po katerih pobijajo obolelo živino. Tako so na Ogerskem 1. 1895. pobili 11.999 glav, 189G. leta 9625 in 1897. leta 5453 glav živine ter izdali 706.634 gld.
Leta 1895. je svinjska kuga, zanesena iz Ogerske, naredila do 1 milijon škode; živinska kuga pa 1. 1896. okoli 40 milijonov. Te številke pač jasno govore, da bi trebalo strožje postopati proti razširjanju živinskih kug iz Ogerske.
Toda izvršilne naredbe, ki naj bi po-polnile določbe v nagodbi, niso zadostne ali pa se strogo ne izvršujejo.
Tako govori člen I. izvršilne naredbe, da se more v slučaju kuge uvoz živine iz okuženega okraja omejiti ali prepovedati. Tu je dvojna mera, kajti pri nas so ti okraji okr. glavarstva, na Ogerskem pa sodišča ali celo samo vasi.
Člen III. določa, da imata oba dela pravico pošiljati svoje odposlance v drugo državno polovico, da se prepričajo o zdravstvenem stanju živine, o napravah živinskih sejmišč, klavnic, hlevov itd, in da skrbe, da se izvršujejo veterinarno-policijske naredbe. Toda to se ravno ne izvršuje. Naša vlada se Ogrov skoraj boji. Kakor se govori, na^i veščaki redko kedaj hodijo čez mejo na Ogersko, a če gredo, navadno molče, ker se boje mažarskih palic. Člen IV. določa: Ako pride živinski transport okužen v kraj, kamor je namenjen, tedaj se more nazaj poslati.
Ta določba je najslabša za nas. Preje so živino preiskavah na meji, a sedaj šele ondi, kamor je namenjena. Brez prave kontrole pride okužena živina čez mejo v od-
prtih vozovih. In ko ae transport zopet vrača, je druga nevarnost. Kugo je mogoče preprečiti ali vsaj omejiti le tedaj, če se žival pregleduje takoj na meji, ne pa, ko je kuga že v deželi.
Člen VI. govori: »Zatiranje pljučne bolezni se mora v obeh državah vršiti po enakih načelih, in sicer se mora pokončati vsa obolela in sumna živina «
Kakor sem že omenil, mi imamo zakon, a Ogri le nekatere naredbe, katere pa se malomarno izvršujejo. Posledica je, da se zadnji čas zopet širi kuga v naše dežele. Tako je bil zaradi svinjske kuge zaprt novomeški okraj in sedaj je kočevski. To je za ljudi velike škode pa tudi sitnosti. In vendar nismo čuli, da bi bila osrednja vlada storila potrebne korake pri Mažarih. Vlada naj bi sploh prepovedala uvoz ogerskih prašičev za toliko časa, dokler Ogri ne prično zatirati svinjsko kugo, kakor pri nas.
Dobili pa smo pri nas ces. ukaz z dne 2. maja 1899 št. 81, ki je v veliko škodo našim Bvinjerejcem. Tako določa § 1., da se morajo z obolelimi in kugo sumnimi svinjami pobiti tudi vse liste svinje, ki so z onimi nastanjene v isti staji ali na istem pašniku. Veščaki trdijo, da je ta določba preostra, kajti zdrave živali bi se mogle prav lahko ločiti od obolelih in sumnih v posebnih stajah brez nevarnosti kuge. Tako pa vse pobijejo, a odškodnina ni zadostna.
Naravnost drakonska pa je določba v zadnjem odstavku § 5., ki pravi: Samo povračilo v visokosti doseženega izkupila, o d-bivši vse stroške, ki so nastali po uradnem opravku oblastva, se daje, kedar nastane kuga najprej pri svinji, ki se je pred manj nego 40 dnevi uvela iz ozemlja, kjer ta ukaz nima veljave itd. Recimo, da kmetič kupi svinjo, ki se je uvela čez mejo. Svinja pa mu drugi, tretji dan zboli. On dobi za to žival, ki se mora pobiti, le povračilo iz izkupila po odbitih troških za komisijo. Z drugimi besedami, kmetič mora še komisijo plačati povrhu, ker je imel nesrečo, da ni spoznal bolezni, katere niti veščaki takoj ne zasledijo, ker takozvani čas inkubacije traja do šest tednov. To je naravnost neusmiljeno, in ni čudno, če ljudje obupujejo in se celo s silo ustavljajo komisijam, boječ se novih stroškov.
Ravno tako jo preostra poločba v § 6., ki pravi, da se za nobeno pobito svinjo ne da odškodnina, če je bila med pobitimi v zadnjih 40 dneh tudi samo ena, ki se je uvela zoper prepoved. Torej prevarjeni kupec je kaznovan, a lažnjivi in zvijačni prodajalec, ki je živino vtihotapil, se smeje v pest. Meja naj se zapre in uvoz prepove, potem je mogoče zabraniti kugo in pa škodo!
S tem vprašanjem se je letos bavila tudi poslanska zbornica državnega zbora in 15. marca soglasno ali vsaj brez ugovora sklenila resolucijo, da naj osrednja vlada z ozirom na slabe posledice sedaj veljavne ces. naredbe z dne 21. sept. 1899. takoj
so štrleli s svojimi koničastimi vrhovi visoko v ozračje.
Tu je zazvenel iz zvonika katedrale prvi udar in se nežno razlil po vzduhu sniva-joče noči, za njim drugi, tretji . . .
Črez trenutek so zazveneli, so se razlili in zapeli zvonovi in zvoki na raznih krajih, v raznovrstnih načinih in se zlivali v mogočno svojeobrazno harmonijo. Tiho so pluli in kakor bi krožili v ozračji ... Iz temnega ozidja, ki je obsenčevalo mesto, se je tudi začulo bolno zlomljeno trepetanje kakor bi se trepetajo v slabotni nemoči hotelo dvigniti z mogočnim akordom v etrove višine.
Zvonjenje je potihnilo . ., zvoki so se bili davno razlili po ozračju. Nočna tišina je polagoma stopala v svoja prava. Toda dolgo se je slišal moten zamirajoč odmev, lahno trepetanje nevidne, v ozračju napete strune. Luči v hišah so pogasnile. Cerkvena okna pa so se svetila.
Zemlja se je 187* pot pripravljala razglasiti geslo zmage, miru, ljubezni in brat stva ...
*
* *
Na temnih vratih neprijazne zidine je zahreščala ključavnica. Oddelek vojakov je iz-
stali in se vredili v vrsto. Iz množice v temo zavitih ljudij je stopila postava, a prejšnji stražnik je odstopil in skoraj izginil v tej neopredeljeni temni množini. Zatem so se obrnili v polobratu, korakali dalje in obšli visoke zidove jetniščnice
Na zapadni strani je izstopil mlad vojak, da izmeni na straži svojega tovariša. Iz njegovega kretanja še ni izginila vaška okornost. Njegov mladi obraz je izražal napeto pazljivost novinca, ki je prvič prevzel odgovorno mesto.
Postavil se je z obrazom proti zidu, vrgel puško na ramo, stopil dva koraka naprej, obrnil se in stal na strani prejšnjega stražnika.
Ta je nagnil glavo nekoliko proti njemu in čital z strogim, službenim glasom obična določila:
»Od ogla, do ogla. Pazi in ne spi, niti ne dremaj!« je čital vojak urno. Novinec pa ga je poslušal. Iz njegovih sivih očij je pro-seval izraz globoke žalosti.
»Si čul?« — je vprašal desetnik.
»Na povelje!«
»Torej pazi!« mu je zabičal še enkrat strogo. Zatem pa je izpremenil svoj glas in pristavil dobrodušno.
»Kaj strahov?« je naivno odvrnil Tadejev in zatem zamišljeno pristavil:
»Tako nekako čudno mi je pri srcu,
bratci . . .«
Pri tej prostodušni izjavi se je začul iz
oddelka vojakov tih smeh.
»Poglejno strahopetca!« — je nekako
zaničljivo pristavil desetnik in potem rezko
zavpil:
»Puške k rami!.. . Stopom stopaj!« Stružni oddelek je stopal enakomerno. Kmalu je izginil za oglom. Stopinje so polagoma utihnile. Novinec pa je vzel puško na ramo in začel polagoma hoditi ob zidu gori in doli . . .
*
a *
Z zadnjimi udarom zvona se je pričelo v jetniščnici nenavadno življenje. Mračna in žalostna noč že dolgo ni videla tu notri tolikega življenja. Kakor da je prinesla blago-vest tudi semkaj dejansko glas svobode, so se odpirala črna vrata celic druga za dru gimi. Ludje v sivih halah z osodepolnimi krpami na hrbtih so korakali proti cerkvi, ki je žarela vsled množice sveč. Z desne in leve so prihajali po stopnjicah gori in doli. Od časa do časa so je čulo sredi bučnega ropota žvenketanje orožja in prelivajoče rož-
i i?____• ___—:_ D« n^mi ti »MiAulnrnn p.orlfov
prostore in potihnila. Tudi cerkvena okna so bila omrežena z močnimi, železnimi mrežami ...
Jetniščnica se je izpraznila. Le v ogel-nih stolpih so korakali v nevelikih, okroglih, trdozaprtih celicah štirje jetniki in zrli mračno, temno predse. Od časa do časa so se vstavili pri vratih, prisluškovali in žejno usr-kavali komaj slišne glasove petja, ki je prihajalo iz cerkve . . .
V eni skupnih celic je ležal bolnik na trdi postelji. Paznik, kateremu so sporočili o nenadno obolelem jetniku, je prišel k njemu potem, ko ostali odšli v cerkev. Sklonil se je nad njim in mu pogledal v oči, ki so mu mrzlično žarele in strmele topo, neumno v daljavo.
»Ivanov ! .. . Ivanov, slišiš?« je zaklical
paznik bolniku.
A jetnik ni premaknil glave. Le nerazumno je godrnjal. Njegov glas je bil hri-pav. Vroči ustni ste mu trepetali mučno, t silo ...
»Jutri mora v bolnico!« — je odloči paznik in izšel. Na vratih celice je pustil enegi izmed koridornikov (podpaznik).
Z zanimanjem je ta motril mrzličneg; bolnika ter odmajeval z glavo.
»Ki. nnrenuh ti! S teboi ie pri kraiu 1
stopi v dogovor z ogersko vlado in glede na določbe za živinski promet sklene novo, tostranskim živinorejcem ugodnejšo pogodbo. Razni govorniki ko naštevali slabe posledice te pogodbe. Samo na Niže-Avstrijskcm so v zadnjih mesecih morali pobiti okoli 2500 svinj. Celo Rusija je prepovedala uvoz av strijskih prašičev, Bavarska je zaprla mejo avstrijski živini, Nemčija strogo varuje svoje živinorejce, in na pariško razstavo ne sme avstrijska živina. To bode imelo za Avstrijo tudi slabe posledice, ko bode sklepala nove carinske in trgovinske nagodbe z vnanjimi državami.
Sedanja vlada tc nagodbe ni sklenila, ampak jo podedovala od prejšnjih, torej ima tudi bolj prosto roke. Ogri seveda se upirajo. Tako je ogerski poljedelski minister Daranyi že 19. marca izjavil v zbornici, da z določbami glede živinskega prometa stoji ali pade vsa nagodba. Ali to naj nas ne straši. Ogri sami dobro vedo, da so navezani na avstrijske trge. Ako Ogri zgube te trge za svoje živino in žito, dožive veliko katastrofo. Samo v Avstriji prodado Ogri na leto vse živine za okroglih 100 milijonov gld. Ogri imajo pravico, da branijo svoje koristi, a mi imamo dolžnost, da branimo svoje. Zato je pač umesten poziv na vis. osrednjo vlado, da sklene z ogersko vlado take določbe, ki se strinjajo z dejanskimi razmerami in potrebami.
Kratkovidne izjave.
Mažari proslavljajo pri vsakej priložnosti svoje zasluge, ki so jih stekli v borbi za svobodo in neodvisnost Te zasluge jim je priznalo tudi inozemstvo, ker so znali po francoskih, angleških in nemških časopisih predstaviti to svojo borbo kot pravično stvar. Seveda so pri tem poslu imeli v mislih le mažarski narod, kateri edini je po nazorih mažarskih državnikov vreden te svobode. Kot glavno sredstvo v borbi za svoje pravice so smatrali Mažari vedno svoje časo-pisje, pa so bili tudi vedno zavzeti za popolno tiskarsko svobodo. Ni čudno tedaj, da se je mažarsko časopisje tako bujno razvilo, odkar so Mažari samostalni. Državne oblasti same so neprenehoma podpirale vsa tiskarska podjetja, katerim je bila svrha veličina mažarskega naroda. To izvajajo državne oblasti še dandanes. Tako se je pred nedavnim ministerski predsednik Szell potrudil ter prišel na banket, ki ga je dalo društvo novi narjev v Budimpešti. Pri tej priložnosti je proslavljal mažarsko časopisje kot pravi ščit svobode za mažarski narod. Vse, kar si je mažarski narod do zdaj stekel na političnem polju, je zasluga mažarskega časopisja. To časopisje je po trditvi Szellovej pravi vir resnice, in zato tudi tako sijajno zmaguje. Tako je proslavljal Szell časopisje, pri tem pa seveda ni omenil iz opreznosti, da vse te pohvale veljajo le mažarskemu časopisju,
kajti po mnenju ninistra Szella in drugih mažarskih politikov je slobcda na Ogerskem le za Mažare in za one, ki se hočejo za take smatrati, dočim za dve tretjini prebivalcev ne more biti te svobode, ker nočejo biti Mažari, zatoraj so pa tudi vse nemažarsko časopisje, če no trobi v mažarski rog, preganja in zatira z vsemi sredstvi. Časopisi slovaški, srbski in rumunski, ki zagovarjajo pravice svojega naroda, ne morejo vršiti svoje dolžnosti v onem obsegu kakor mažarski, kajti državni pravdnik jim stoji neprenehoma za hrbtom. Koliko domoljubnih slovaških, srbskih in rumunskih urednikov je bilo že obsojenih v težko temnico in koliko kavcij jim je bilo pobranih od državne oblasti samo za to, ker so branili pravice svojega naroda. Še več. Moč ogerskih politikov sega v tem pogledu celo na Hrvatsko, kjer nimajo sicer nič opraviti Hrvatski opozicijonalci bi mogli o tem marsikaj pripovedovati. Vse mažarsko časopisje odobrava ojstro ravnanje državnih oblastij na Ogerskem in na Hrvatskem proti onim časopisom, ki branijo pravico svojega naroda. In to časopisje hvali Szell kot domoljubno in resnicoljubno? To časopisje naj bode vir prave resnice za vse državljane ogerske? Szell ne more biti odkritosrčen državnik, ko kaj takega trdi. Tudi zunanji svet zdaj že nič več ne veruje takim izjavam v onej meri, kakor je to bilo še pred nedavnim, pa ako Bog da, bode sčasoma še manje veroval. Mažarska svoboda je osnovana na samosilstvu, a to ne more dolgo ostati, ako se hoče Ogerska vzdržati kot država, kjer prebiva več drugih narodnostij, ki so vkup številneje nego je mažarska. Sicer se pa tudi mažarsko časopisje ne more smatrati več za ono, kakoršno je bilo za preporoda mažarske državne ideje. Ono se seveda še vedno bori za to idejo, ker bi sicer izgubilo vsako važnost, toda zdaj je takemu časopisju glavna svrha dobiček, saj je večidel mažarskih časopisov v židovskih rokah, kakor je razvidno iz podatkov, ki jih je nedavno prinesel tudi »Slovenec«. Židovi vladajo na Ogerskem s takozvanim javnim mnenjem; oni so zanesli takozvani liberalizem v marijansko kraljevino, katero že nekaj časa silno razjeda; židovi so izposlovali po svojem časopisju, da so se uvele na Ogerskem cerkvenopolitične postave in ker jim ni dosti naroda v njihovih krempljih, so začeli pripravljati novo borbo med katoliki in protestanti. Žid živi od take borbe in se v njej dobro počuti, s svojim časopisjem ravna take borbe (er se okoriščuje na račun kristjanov. In kratkovidni ogerski državniki proslavljajo moč židovskega časopisja le zato, ker zagovarja hegemonijo mažarskega naroda in širi krivi liberalizem, v resnici pa spodkopuje temelje pravnej državi. Taka politika je kratkovidna ter se mora prej ali slej hudo osvetiti mažarskemu narodu. Bržkone bode Szell prej, nego se nadja, doživel sam, da je polivala, katero je izrekel ma-
žarskemu časopisju, bila neumestna in prenagljena, a gotovo krivična, kolikor se tiče njenega odnošaja naproti katoliškej cerkvi in nemažarskim narodnostim.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. aprila.
Obisku našega, cesarja v Berolin u pripisujejo listi vedno večjo važnost, odkar se je razglasilo, da bodeta spremljala cesarja poleg grofa Goluhovskega tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand in načelnik generalnega štaba Beck. K temu se je v zadnjem času pridružila še napoved sestanka nemškega cesarja s carjem Nikolajem v Danskem ter zelo umljiva izjava rimske »Tribune« glede osamljenja Italije. Italijani sicer naglašajo, da bodo lahko shajali brez dosedanjih zaveznikov, a ta dva še lažje izjavljata, da jima ne bo žal po zvezi z Italijo. Posebno velja to za našo državo. Nasprotno bi bila pa mnogo umestneja zveza z Rusijo, katero bi iskreno pozdravili vsi avstrijski in pruski Slovani. Seveda bi se Nemci z vso silo ustavljali takemu načrtu, ker bi kričali v svet, da je navstala za vse Nemce velika nevarnost občega poslovanjenja. No, tako daleč cesar Viljem gotovo ne pojde, pač pa je mogoča kaka skupna akcija v sedanjih razmerah v južni Afriki.
Katoliška ljudska obramba za Štajersko. Minulo nedeljo se je vršil v Gradcu ustanovni shod novega društva z imenom »Katholischer Volksschutz fiir Steier-mark«, čegar namen je pred vsem razširjanje, socijalne organizacijske ideje ter ustanavljanje krščansko - socijalnih društev, katerih centrala bo nova ljudska obramba. Poleg tega bo jeden oddelek tega društva svetovalnica in posredovalnica, drugi bolniška blagajna, tretji socijalno-politična knjižnica. Načelnik novega društva je delavni državni poslanec Schois\vohl. Društvo je sicer ustanovljeno za celo Štajersko, vendar se sodi, da se njega delovanje razteza v prvi vrsti na nemški del Štajerske.
Posl. Prade in Wolf sta si v laseh in nju razpor je največja nevarnost za »zatirano« nemštvo v Avstriji. Tako je vsaj posneti iz uvodnika včerajšnjega lista glasila graških radikalcev. Razpor je provzročil seveda K. II. Wolf. Na nekem shodu je ta mož silno udrihal po posl. Pradeju, ker se je »zapisal vladi« in dal voliti zborničnim podpredsednikom. Očital mu je tudi več drugih stvarij in res po krivici. Celo »Gr. Tagblatt« pravi, da je "VVolfov govor hudo razdražil Pradeja in so njegove izjave daleko prekoračile mejo dostojnosti. Teh napadov Prade ni mogel mirno prenesti in v torek je mož pred svojimi volilci v Reichenbergu odločno zavrnil očitanja posl. Wo!fa in zato od mnogoštevilno navzočih volilcev dobil zaupnico in zahvalo. Seveda je Prade osvetlil razne Wolfove politične grehe večinoma
tako, kakor zaslužijo. S tem se je pa neizmerno zameri! vsem (?) nemškim radikalcem. Navstal je razpor v nemškem taboru, ki bo baje neizmerno škodil nemškim interesom.
Nova. rusinska. gimnazija, v K<>-lotneji. Po dolgoletnem moledovanju se je zastopnikom rusinskega naroda vendarle posrečilo izposlovati pri vladi neko drobtino. Kakor namreč poroča „Gazeta Lwovska", je odredil naučni minister Hartel, da se s pri-četkom šolskega leta 1900/1901 opustč sedaj na gimnaziji v Kolomeji obstoječe rusinske vsporednice ter se ustanovi samostojna ru-sinska gimnazija z rusinskim učnim jezikom. Ta pridobitev sicer ni kdove kolika, vendar bo pa narodu s tem znatno ustreženo.
Ruski car in nemški cesar se po poročilu berolinskega »Loealanzeigerja« sni-deta kmalu po odhodu avstrijskega cesarja iz Berolina in sicer v Danskem povodom krsta ruske križarke »Novvik« in nemške križarke »C«. Sestanek je baje določen na konte maja ali začetek junija. Ako se ta vest uresniči, je gotovo, da bo pri tej priliki govor tudi o obisku našega cesarja in nekaterih dogovorih mej njim in nemškim cesarjem. Ali se morda že računa na novo trozvezo brez Italije, ki po »Tribuni« že sedaj izjavlja, da bo v tem slučaju vedela uravnati sama svoje zadeve?
Francoski asnrnpcionisti so vsled znane pravde s francosko vlado in na željo sv. očeta oddali iz svojih rok velike tiskarne ter založništva časopisov, verskih in artističnih del, znanih pod imenom „Bonne Presse", ter jih prepustili svetnim rokam. V svojem največjem in najbolj razširjenem časopisu „La Croix" se mnogozaslužni sinovi sv. Dominika v številki 5. t. m. poslavljajo od svojih čitateljev ter naznanjajo, da je prešlo vse podjetje v roke nekega francoskega industrijca, ki je v obče znan po svoji milosrčnosti. Industrijec Fcron bo posvetil podjetju ne samo svojo živo vero, marveč tudi svoje premoženje, svoje spretno pero ter celo svoje srce. Deset let je ta industrijec krepko podpiral „Bonne presse". — Seveda se asumpcionisti s tem niso odrekli tudi duševnemu sodelovanju.
Razmere v Srbiji in strah Obre-novičete dinastije. Koraki, ki sta jih v poslednjih dneh storila Milan in kralj Aleksander v svrho ohranitve dinastiškega čuta mej srbskim narodom, res najbolje osvetljujejo ondotne razmere. Pri prebivalstvu sta oba tako priljubljena, da slutita v vsakem kotu zaroto in nevarnost za osebni napad. Ze sedaj nikjer ni tako dobro organizovano tajno vohunstvo kakor ravno v Srbiji, in vendar se je zdelo Milanu in kralju Aleks. še premalo dobro uravnano. Treba je bilo toraj splošne reorganizacije vohunstva posebno v inozemlju. Posebno se je pri tem oziralo na avstro-ogersko monarhijo, oziroma na kraje, kjer je največ Srbov. Tajna policija je dobila svoje agente mej drugim v
tu ničesar več iskati, po hodniku k cerkvi, vstavil se na priprtih vratih in poslušal pridigo. Od časa do časa se je sklonil k tlom ter jih poljuboval.
Tišino celice je le po redkoma motilo zmešano govorjenje. Ni bil še ravno star, a močen, krepek človek je bil. Z nova je blodil in preživljal nedavno prošle dogodke. Obraz njegov je izražal notranjo muko.
Zlo mu je bila odmenila usoda. Tisoče vrst je prešel, prebival v prepadih in gorskih slemenih, neštelo nevarnostij in pomanjkanja je prestal gnan od žgočega do-motožja, gnan od ene same želje:
»Videti ovojce ... le en mesec — teden prebiti med njimi ... O potem, potem bi šel rad nazaj po tej poti !"
Komaj sto vrst je bil oddaljen od domače vasice, ko so ga prijeli in vrgli v to ječo . ..
Zmešan govor je nenadoma utihnil. Bolnikove oči so se razširile, prša so se mu dvigale svobodneje . . . Radostnejše, veselejše slike so prevejale njegove možgane .. .
. . . Gozd šumi ... On pozna gozdne glasove, razumeje govor drevja . . . Veličastno zveni smreka visoko, visoko v temnem zelenju. Zategnjeno odmevajoče šuSte jelke. Veseli, jarki listovci majejo gibke veje, jelša vstrepetava s tresočim, bojazljivim perjem...
Radostno žvrgoli prosta ptička, kramljajo se drvi urni potoček po kameniti strugi in pomladni oblački — jata klepetavih srak — lete po czračji nad kraji, koder često blodi po nepredornih gozdih ubežnik . . .
Dihljaj svobodnega, pomladnega vetra je zavel proti bolniku, vspel se je po konci in težko je sopel; oči so mu zrle z zanimanjem okrog — nenadoma so zablestele neverjetno veselo ... On pohajač, ujeti ube-ženik je zapazil nekaj nenavadnega: odprta vrata . ..
Mogočni nagon do rešitve je spravil podse ves oslabljeni in od bolezni razdra-pani organizem. Simptomi mrzlice so se nenadoma umaknili. Vse misli so se družile okoli enega pojava, ki je prodrl z vso silo iz tega kaosa: „Sam! . . . Odprta vrata!" V trenotku je stal na tleh. Ves žar razpaljenih možganov se je hipno zlil v oči: zrle so v eno smer, uporno, strašno.
Nekdo je izšel iz cerkve in za časek odprl vrata. Valovi harmoničnega, oddaljenega petja so doneli do jetnikovih ušes in zopet nemo zamolknili. Na njegovem bledem obrazu je zasijala ginjenost, oči so mu zatemnile solzo in pred njegov duh je živo utopila podoba, ki jo je že davno gojil v svoji domišljiji: tiha noč, šepet smrek, ki se s tankimi vrhovi sklanjajo nad staro cerkvijo
rodne vasice . . . množica rojakov; ognji ob reki in ravnoisto radostno, veselo, velikonočno petje . . . Pohitel je, da se mu spolni vse to tam pri svojih . . .
Med tem se je priklanjal pri cerkvenih vratih na hodniku koridornik in prisrčno molil...
Mladi novinec je stopal s puško ob zi dovju. Pred njim so je raztezalo ravno, daleč segajoče polje, ki se je nedavno prikazalo izpod snega. Lahen vetrič je begal po polji, zvenel v stari travi in vel v vojakovo dušo hrepeneče žalostne misli. Suha stepna trava je še lestela.
Mladi stražnik se je vstavil ob zidu. postavil puško na tla, položil roki na cev in naslonil glavo nanje ter se globoko zamislil. Ne, on ne more se pojmiti, čemu stoji tu v tej praznični noči pred praznikom, s puško v roki, naproti pustemu polju. Sploh on je bil še popolnoma kmečki sin, ki ni pojmil še vsega, kar mora vojak umeti. Sodrugi mu niso zastonj nagajali »s kmetom.« Vsaj ni dolgo temu, ko je bil še prost, gospod, vladar svojega polja, svojega dela; a sedaj strah, ki je ukoval mlado, roboto, kmetiško naturo v stroge vozi službe. Strah, ki mu je sledil za vsako stopinjo in ga silil razjasniti si in
7*<mvariati v^akr. HnisnU.
Sam je bil v tem trenotku. Videlo ao je, kakor bi ga dolgočasni pusti razgled, ki se je siril pred njegovimi očmi, in švist vetra po suhi travi uspavala . . . Pred očmi mladega vojaka so vstajale domače, znane podobe. Tudi on je videl domačo vas ; cerkev se žari od lučic in temne veje smrek se sklanjajo z zelenimi vrhovi nad njo.
Od časa do časa se je vzdramil in tedaj se je izražavalo v njegovih sivih očeh vprašanje: Kaj je neki to ? — Polje, puška, zid . . . Za nekaj trenotkov se je spomnil se-dajnosti, a kmalu ga je zopet speljal nočni veter s svojim opojnim suštenjem v prejšnji san, v domače slike. In zopet je dremal mladi vojak oprt na puško . . .
Ne daleč od prostora, kjer je stal stražnik, se je pokazal na grebenu zida temen predmet: človeška glava . . .
Begun je zrl v daljno polje proti komaj vidnemu robu gozda . . . Prsi so se mu širile, pohlepno je vsrkaval sveži, svobodni zrak matere noči. Zatem se je spustil na
roke in tiho spolznil ob zidu nizdoli . . .
*
* *
Radostno zvonenjo je budilo nočno tišino. Cerkvena vrata so se odprla, po dvorišču bc je razvil velikonočni sprevod. Harmonični, valoviti glasovi petja so se razlili -al.
Zagrebu, Reki. Zadru, Kotoru, Budimpošti, Mitrovici, Semlinu. Posebne vrste agentje si, nastavljeni v Zofiji, Bukareštu, Genovi in Parizu. Na Ruskem in v nekaterih večjih nem. mestih so pa nastavljeni »nezadovoljni politični izselniki«, ki igrajo potem mej srbskimi dijaki zelo važno ulogo. Vrhu tega, deluje v domovini prav dobro »črni kabinet« pri srbski poštni in brzojavni upravi. Tu so v zadnjem času tudi znatno pomnožili moči, ki imajo nalog odpirati sumljive in nesum-ljive pošiljatve in jih v slučaju potrebe pridrževati. Kako dolgo se bo s tem vzdrževal dinas iški čut mej narodom, Milan menda sam ne ve.
Rusko-japonska vojska? V evropskem časopisju se vedno bolj širi vest, da pride mej Rusijo in Japanom v kratkem do vojske radi polotoka Koreje, katerega se hočejo Rusi polastiti. Japonska vlada je že dala nalog upravi mornarice, naj bode pripravljena na vsak slučaj. Ta mornarica je kakor znano, večja nego ruski del vojnih ladij v Tihem morju, in tudi večja, kakor francoska mornarica v tem delu. Oficijelni krogi sicer v javnosti nočejo ničesar vedeti o kakih pripravah za vojsko, marveč govore le o izrednih vojnih vajah, pri katerih bo navzoč tudi japonski cesar. Tudi se nadalje trdi, da so stopili Japonci v dogovor s Kitajci, ki jim v slučaju vojske pomagajo, oziroma vsaj ne podpirajo nasprotnika. Vse te vesti dohajajo seveda iz malo verodostojnih angleških virov, ki konečno še govore o naglem grajenju sibirske železnice na jedni in o nabavi topov, streliva in hrane na drugi strani. Nasproti tem senzacionalnim poročilom izjavljajo Rusi, da je javno mnenje na Japonskem sicer silno vneto za vojsko, a vlada je proti njej. Rusija ve, da bi ji Japonci provzročili velike težkoče, a gotova si je konečne zmage. Seveda bi nastala za Rusijo nova nevarnost, ako bi nenadno zavzel širše meje sedanji upor na Kitajskem, ker bi bil njega uspešen konec baje usoden za Rusijo.
Portugalci — zavezniki Angležev.
Vso Evropo je pred nekaj dnevi presenetila vest, da so angleške čete došle v Rhodezijo preko portugalskega ozemlja mej Beiro in Umtali. Vse, posebno pa Transvalci, je bilo v tem jedino, da so Portugalci z dovolitvijo tega prehoda prekršili nevtralnost in da se godi velika krivica južno-afriškima republikama. Vlada v Pretoriji je res takoj opozorila Portugalce na ta nedostatek ter izrazila nado, da se ta krivica čim preje popravi. Portugalci so na to očitanje res odgovorili. Odgovor pa je tak, da Transvalcev gotovo ne bo razveselil. Vlada v Lizabonu namreč izjavlja, da ni prekršila one — delne, omejene nevtralnosti, na katero je vezana po splošnem mejnarodnem pravu, marveč da je storila to uslugo zato, ker je v to dolžna — po pogodbi, sklenjeni z Angleško 11. junija 1891. V členu 12. te pogodbe sta se namreč, tako pravijo, zavezali obe vladi, da
v obrambo svojega ozemlja dovolita druga drugi prost prehod vojaških čet. Konečno pravi portugalska vlada, da je že omejena nevtralnost — velika žrtev od strani Portugalcev, ker javno mnenje na Portugalskem odločno zahteva, da stopi vlada javno in brezobzirno na stran Angležev kot svojih — zaveznikov. S tem so Portugalci povedali dovolj in veti svet ve, pri čem da je. Vladi južno-afriških republik sta po poročilu Reut. urada takoj oficijelno sporočili, da smatrata ta čin Portugalcev za dokaz sovraštva in da bodeta vedeli izvajati iz tega neizogibne posledice. S tem se misli pač pričetek vojske s Portugalom. To bi pa seveda Transvalcem prav nič ne pomagalo, ker bi Angleži takoj pomagali svojemu zavezniku in tem raje, ker bi na ta način lahko odpošiljali svoje čete v veliko obilneji meri na transvalsko mejo. S tajno, dosedaj neznano pogodbo, sklenjeno mej Londonom in Lizabono iz prozornega namena, škoditi Burom, so Angleži pokazali znova vso svojo prekanjenost, zatirani Buri so pa spoznali svojega novega sovražnika, napram kateremu so sedaj takorekoč popolno brez moči. Da bi v sedanjih razmerah mogli vspešno braniti ozemlje mej Pretorijo in portugalsko mejo, na to ni misliti.
Knjige in časopisi.
-»Slovenskega učitelja« 8. številka ima to-le vrlo zanimivo vsebino: Vednostna raz-motrivanja »Učiteljskega Tovariša«. — O pouku realij v ljudski šoli. — Nujna po treba. — »Pripravniški dom«. — Listek: Vstal je! — Dopisi. — Slovstvo. — Šolske vesti. — Drobtine. — uena »Slov. učitelja«, ki izhaja v Ljubljani dvakrat na mesec, je za celo leto 5 kron.
»Objavljenje«. I. Dante. Napisao dr. Ju-raj Caric. Ponatis iz »Narodnega Lista«. — Zadar 1900. Razlaga o Danteju in njegovih pesmih.
Šola v boju proti pijančevanju. Po nemškem izvirniku prosto poslovenil Fr. G. — Drugi natis. Cena 60 v. V Pulju. Tiskarna J. Krmpotič i dr. 1900. — 38 stranij bro-ječa knjižica razpravlja o nalogi šole in uči-teljstva v boju proti žganju.
Tedenski koledar.
Nedelja, 15. aprila: Velikonočna. Vstajenje Gospodovo, evang.: Jezus vstane od smrti. Marka 16. — P o n e d e 1 j e k, 16. aprila: Velikonočni. — Torek, 17. aprila: Liberal šk. Anicet p.— Sreda, 18. aprila: Apolinarij m. — Četrtek, 19. aprila: Leon IX. p. — Petek, 20. aprila: Viktor m. — Sobota, 21. aprila: Anzelm šk. — Solnce izide 20. aprila ob 5. uri 9 min., zaide pa ob 6. uri 50 minut. — Musica s a c r a v stolni cerkvi: Velikonočno nedeljo pontifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno mašo v F-dur zl. Karol Greith, graduale in sekvenco ter ofertorij zl. A. Foerster. Velikonočni
pondeljek pontifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno mašo v H mol zl. Moric Brosig, graduale in sekvenco A. Foerster, olertorij G. Ed. Stehle.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. aprila.
Vesele praznike! Resni so dnevi, v katerih živimo. Kakor so Kristusa uprav ta teden zasledovali, natolce\ali, zasramovali, tako se godi uprav zadnji čas Kristusovi veri med Slovenci. Razdivjano, brezvestno časopisje »Narodne tiskarne« izliva mej Slovence svoje sovraštvo proti katoliški cerkvi, tem listom se je zadnji čas pridružil tudi »Učit. Tovariš«. Mnogo zla provzročuje to brez-versko časopisje, mnogo jih je vzlasti nerazsodnih, ki slastno požirajo tako berilo in katerim se še iz obrazov kaže neka mržnja do cerkve in njenih zastopnikov. Zagovorniki liberalizma v Slovencih nosijo glave po koncu ter se zibljejo v nadobudnih sanjah, da na njih zastavo kmalu priseže slovenski rod po svoji večini. V tem upanju se pa — to je naše trdno prepričanje — zelo varajo. Dasi njih herostratstvo ne bo ostalo brez posledic, vendar pa kaže oživljajoče se cerkveno življenje, razvijajoče se gospodarsko gibanje, da si narod dela trdno, neomajno podlago za svoj duševni in gmotni napredek. Moment božanstvenega, moč Vsemogočnega bo tudi tukaj kakor pri Vstajenju Gospodovem imela odločilno besedo. Nam treba le storiti svojo dolžnost, potem nam se za bodočnost naroda ni bati. Zato pa tudi v teh resnih časih obhajajmo veseli velikonočne praznike, proseč od mrtvih vstalega Odre-šitelja, naj se tudi naš narod v vsakem pogledu vzraduje potrebnega nam vstajenja in življenja. — Vsem prijateljem in bralcem, vsem Slovencem veselo : Aleluja!
Potresna procesija. V smislu obljube, storjene dne 12. maja leta 1895 pojde veliko nedeljo popoldne ob 3. uri zaobljub-ljena procesija ljubljanskega mesta s pre-svetim Rešnjim Telesom iz stolnice k nunski cerkvi na Kongresni trg. — Procesije drugih lara naj prihajajo po navadnih potih, kakor prošnji teden, in sicer naj se vredi tako, aa bo trnovska pri stolnici ob dveh, šempeter-ska ob '/« na tri, frančiškanska ob '/> treh. šentjakobska ob s,/t na tri in ob treh gre stolna (šenklavška) po navadni poti, kakor prošnji teden, proti nunski cerkvi. Vsaka procesija naj ima svoje reditelje, ki naj pazijo zlasti na to, da se bodo procesije druga za drugo vrstile brez presledka ter da se tudi med potjo ne bodo pretrgovale. Da se obhod predolgo ne zavleče, gredo naj po štirje in štirje skupaj. — Pri nunski cerkvi se bodo pele litanije Matere Božje, potem molitve za odvrnenje potresa in blagoslov z Najsvetejšim. — Po danem blagoslovu naj gre vsaka procesijo po najbližjem potu nazaj v domačo farno cerkev, kjer bo k sklepu še enkrat blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. — Ako bi bilo vreme neugodno, da
bi morala procesija izstati, izpostavi naj se v smislu obljube presv. Rešnje Telo ter naj se ravna sploh tako, kakor je zaukazano v pastirskem listu z dno 5. maja 1. 1895.
Veliki zbor duhovskega podpornega društva ljubljanske škofijo se bo vršil v sredo, dne 18 aprila 1900 ob pol deveti uri dopoldne, in sicer v knjižnični dvorani knezoškofijske palače v Ljubljani.
Odlikovanje. Dež. sodišča v Celju svetnik Maks vitez L a n g e r je povodom svojega umirovljenja dobil od cesarja viteški križec Franc Josipovega reda.
Napad »Učit. Tovariša" na štajersko - slovensko duhovščino. Zadnji „Učit. Tovariš" piše: „Nekdaj je duhovščina na Štajerskem res mnogo storila za narod. Idealni rodoljubi so žrtvovali vse svoje moči narodni probuji. V njih ni bilo tistega sebičnega rodoljubja, tedaj še rodoljubje ni bilo samo pripomoček za smoter. Da, ko Slomškov duh vedno bolj gineva med duhovščino, so zasedli v srcih mesta nekdanjih idealov že povsem drugi, o katerih pa rajše molčim. — Kjer se gre za čast in veljavo, kjer se gre za vlado in moč, tam najdeš še duhovna v narodni vrsti. Pri vseh volitvah kažejo oznanjevalci svetega miru, kako prožne so njih sile. Treba samo primernega slučaja, in takoj delujejo vsi klerikalni stroji — Kar se pa tiče pravega narodnega dela, probuje naroda, vzdržavanja tistega svetega ognja v srcih slovenskega preprostega ljudstva, tam klerikalni stroj ali več nima moči, ali pa noče delovati." — Ta drzni, neosno-vani napad na štajersko - slovensko duhovščino obsoja se sam, kajti list, ki tako splošno natolcuje celi stan, ne more imeti nobenega smisla za poštenje. Navaljevati kar na celi stan taka nečuvena očitanja brez vsacega dokaza, tega je zmožen le človek brez vesti in objaviti kaj tacega je zmožen le list brez vesti. — Slovenska duhovščina štajerska pa bo brez ozira na take neumnosti delovala kakor do sedaj nesebično in vneto za vsestranski blagor svojega naroda.
Diesterweg — ideal slovenskim učiteljem. »Učit. Tov.« piše v zadnji štev.: »Najboljši predbojevnik za popolno ločitev šole od cerkve, torej ob enem za ugodno rešitev programa mladičev (jungovcev), je neovržno Diesterweg. Njegove spise preveva vseskozi isti duh, ki bo tudi nas prešinil, kadar bomo začeli količkaj samostojno premišljevati o prepornem in toli inkrimi-niranem vprašanju«. — To so jasne besede. Popolna ločitev šole od cerkve, to ie torej po Diesterwegu ideal šole za učitelje-somiš-ljenike »Učit. Tovariša«. — Ne čudimo se vsled tega, da se isti člankar, sklicujoč se na dr. Frohlicha, bori proti dogmam, ki ne spadajo k bistvu krščanstva in tudi niso zato, da bi se po njih dosegla pobožnost in zveličanje ; dogme zato ne spadajo v šole in le pedagogiška norost in hierarhiška vlado-željnost jih more vsiljevati ustavljajoči se otroški naravi. Torej: dogme katol. cerkve
konci, snel čapko, prekrižal se in obstal s sklonjenimi rokami.
Begun je dosegel zemljo in naglo skušal ubežati v prosto stepo.
»Stoj, stoj! . . . Duša draga!« je zavpil stražnik in prestrašen dvignil puško. Vse, česar se je bal, pred čemur je treptal, se je dvignilo v njegovem umu, brez forme, strašno — ko je zazrl bežečo postavo pohajača. • Služba, odgovornost!« mu je šinilo v um. Dvignil je puško in nameril na bežečega. Z žalostnim pogledom je zamižal in sprožil.
Nad mestom pa je zapel znova zvon prelivajoče harmonično in dvigal svoj glas visoko v ozračje. Zopet je zatrepetal glas zvona v jetniščnici in skušal dvigniti se v ozračje, a zlomljeno je pal kakor obstreljena ptica. Izza zidovja so se širili daleč v polje prvi zvoki vesele pesmi: »Gospod je vstal, aleluja 1«
Za zidom pa se je začul strel, ki je pre-vplil ostalo . . . Slab, nemočen odmev mu je žalostno odgovoril, a zatem je za trenutek potihnilo vse .. .
Le daljni odmev s pustega polja je ponavljal s žalostnim grmenjem zadnje prasketanje puškinoga strela . . .
Ha Vestfalskem.
Piše J. Knilie; —" III.
Ahen, 30. marca.
>Zu Aachen in seiner Kaiserpracht In alterthumiichem Saale, Sass KOnig Rudolfs heilige Macht . . .«
Kdo se ne spominja teh krasnih bese-dij Schillerjeve pesmi ? In v tem Ahenu, tej nekdanji stolici nemških vladarjev, bivam sedaj jaz, priprosti sin slovenskega naroda. Kako neki prideš v Ahen, ki leži kakih 100 km zahodno od Kolina, ko bi vendar moral biti v Sodingenu na Vestfalskem, 100 km severno od Kolina? Prijatelj moj dragi, potrpi malo, vse ti razjasnim. —
Tretji dan sem že bival v Kolinu. Po pravici rečeno, dasi je mesto zelo lepo, naveličal sem se ga. Prebrskal sem že vse njega znamenitosti, znan mi je takorekoč vsak kotiček. Pa tudi jaz sem najbrže znan že vsem Kolincem; vsi vedo, da sem tujec, in moj izdajalec je — moj lastni havelok. Da, havelok moj sivo črnkasti. Ko hodim po ulicah, vsak me pogleda. Zakaj neki; imam kaj posebnega na sebi? Kolar nosijo tudi Vaši duhovniki. Ne, nekaj druzega je: havelok. Nalašč sem opazoval ljudi; vsi nosijo .1! nimnlrn . alllmio Q1 i nn. nvr&nika: le iaz. le
lok! Koliko sveta si že prehodil z menoj! Bil si z menoj v nevarnostih na morju, v nevarnostih na suhem; na parobrodih, železnicah, tramwajih, droškah, na priprostih kmetiških vozeh ; povsod si bil moj zvesti spremljevalec. Ti si hodil z menoj po du-šnopastirskih opravilih tam doli na Notranjskem; po hribih, dolinah in belih cestah, povsodi sam te nosil s seboj, In sedaj me izdaješ ravno ti, ravno ti, moj ljubi sivočrnkasti havelok! Pa star si že, star; lasje ti že izpadajo, da se komaj upam iti s teboj v pošteno družbo. Kmalu boš moral iti v penzijon, in vendar me še izdajaš . . .
Zopet Bem maševal v stolnici. Višji cer-kvenik: kako Vam je podoben dekanu dunajske teologične fakultete! Samo kolar bi še moral imeti pod vratom, in vsakdo bi ga smatral najučenejšim teologičnim profesorjem.
Po zajutreku sem se šel sprehajat ob Renu in ob jednem—pripravljat se na pridige. Gotovo bom vedno pomnil, kako sem se dne 30. marca 1. 1900. po Kr. r. v Kolinu sprehajal ob Renu in premišljeval, katere stvari bi bile najbolj potrebne našim, rojakom — delavcem.
Proti poldnevu se napotim v konzulat, i Vedel sem. kakor oni Ribničan, da Se ni
dar-le. »Ničesar še nismo dobili, gospod, ničesar«, mi kliče tajnik g. Prohaska. »Potr-pite malo, greva skupaj k g. konzulu na kosilo.« Saj res; že včeraj me je povabil, in obljubil sem mu, da pridem. In obljubi moram ostati zvest.
Z največjo prijaznostjo naju je sprejel. O ti moj ljubi konzul, ugajaš mi vedno bolj !
Petek je danes, dan, ko se pri gospodi navadno je — meso. Ne tako pri avstrijskem konzulu v Kolinu. On ni samo katolik v besedi, on je tudi katolik v dejanju. »Seveda bomo jedli postno«, mi je dejal že včeraj, ko sem mu skromno omenil, da je jutri petek. Pa tudi molili smo pred jedjo in po jedi; molil je najvišji avstrijski uradnik Po-renščine in Vestfalskega.
In zopet je pripovedoval anekdote iz svojega življenja. Iz vsega njegovega govorjenja se je razvidelo, da je mož nepristransk in dober katolik. Dasi po narodnosti Madžar, — rojen je sicer na Dunaju, — vendar je drugim narodnostim prijazen, in zlasti še je naklonjen Slovanom, tako mi je razodel tajnik g. Prohaska. On čuti tiranstvo, ki je izvršujejo njegovi rojaki nad drugimi narodnostmi; on čuti z zatiranci. Res, častna izjema; od Madžara ne bi bil pričakoval
in šole ven, to je torej geslo pristašev »Učit. Tov.« — Taka pisava mora vernim učiteljem odpreti oči, da se upro temu protiverskemu stremljenju mej učiteljstvom z vsemi silami in z združenimi močmi.
Zahvala komisarju goap. Fr. Žup-neku. V šestej seji dež zbora kranjskega letošnjega zasedanja je g. Božič, poslanec Vipavskih liberalcev, Vas blagr. gosp. jako sramotivno in krivično napadel s tem, da vam je očital pristransko uradno delovanje in se spodtikal nad vašim delovanjem osobito v vipavskem okraju, češ, da je politično agitacijsko. Ne hoteč se podati v borbo z g. Iv. Božičem, konštatujemo slovesno, da je napad njegov na vaše uradno delovanje povsem neosnovan. Z zadostilo za nesramni napad izreka vam ogromna večina opravičencev podpisanih občin svoje zaupanje, ter javno protestujemo proti nečuvenemu očitanju pristranskega posl. g. Božiča.
Opravičenci iz Vipave in Vrhpolja.
Vipava, dno 11. aprila 1900
B. Mirko Perhavc.
Izile so nove Smarnice, katere je po Patisu S. J. in po Schepersu redempt. spisal pater Ladislav v Novem mestu. Vsebina jim je : Marijine čednosti in dobrote. Potrjene so po knezoškofijstvu ljubljanskem in po provincijalatu frančiškanskem Dodan je Šmarnicam kratek molitvenik, obsegajoč sv. mašo, spovedne in obhajilne molitve, lavretanske litanije in litanije v čast presv. Srca Jezusovega. Cena je eksemplaru v pol-usnju 1 K 80 h, v usnju 2 K, v usnju z zlato obrezo 2 K 40 h. Po pošti 10 h več. Na prodaj so v »Katol. Bukvami« v Ljubljani.
Kje bo zadela bohinjska železnica na vipavsko? Bohinjska železnica bo imela v Gorici postajo poleg živinskega trga in pojde čez okrajno cesto, ki vodi po Baronovšču v Šempas. Blizu Št. Petra, dva in */i km. cd Gorice, zadela bo skupaj s črto vipavske železnice, ki pojde iz južnega kolodvora v Ajdovščino Po tej črti pojde do 10"/4 km., t. j. do blizu Dornberga, kjer bo krenila proti Rihenbergu.
Koroške novice. Dne 4. t. m. ob 5. uri zvečer je nastal v skednju župnišča v St. Rupertu pod Celovcem požar. Zažgali so otroci, ki so se tam igrali z ognjem. Cerkovnik jih je bil že prej odpodil, a zastonj. Ker je bil močen veter, je kmalu začela goreti tudi Erjavčnikova hiša in skedenj. Vsa tri poslopja so precej trpela. Blizu stoječo Brenerjevo hišo, v kateri stanuje 38 strank s 70 otroci, so rešili, tako tudi žup-nišče. Požarne brambe iz Št. Ruperta, Celovca in Št. Petra so vstrajno delale in za-branile še večjo nesrečo. Največ škode ima Erjavčnica, ki jo zavarovana samo za 000 gld. — Pri Mostiču je vlak dne 3. t. m. povozil Marijo Breitenbuber iz Št. Urha. Že stara žena je skočila z vlaka in padla tako
nesrečno, da ji je odtrgalo obedve nogi. Umrla je še isti dan. — V Lipi na Zgor. Koroškem se je dne 27. m. m. obesil posestnik Fr. Beneim. Urok: žganje ! — Pri Piewegu so našli dne 2. t. m. zmrznjenega dninarja v najboljših letih. Uzrok : žganje ! — V Logu pri Merčah v melski dolini se je hotel dne 3. t, m. v tamošnji cerkvici ustreliti kotar p. d. Porzer. Zadel se pa ni smrtno. Uzrok : žganje !
O veliki nesreči na Obirju poroča »Mir«: Nekoliko pod vrhom mogočnega Obirja stoji planinska koča, kjer se morejo okrepčati utrujeni, lačni in žejni hribolazci, in kjer najdejo tudi dobro prenočišče. Na vrhu Obirja je tudi meteorologična postaja za opazovanje vremena. Ta posel opravlja g. Matevveber, ki stanuje po letu in zimi gori, da more v Celovi-c redno poročati o spremembi vremena. Hrano mu donaša na lašč za to nastavljen mož, kar pa je silno težavno, posebno po zimi. Ta posel je skoz celih 13 let vestno in marljivo opravljal France Mozgan. Ni se vstrašil po leti nevihte, po zimi pa snega in silne burje. A po tolikem času zgodila se je vendar nesreča. Pred kakim tednom padel je po planinah velik sneg in burja je brila, da je bila gri za. V tem vremenu se je spustil France na pot zjutraj ob štirih od Miklavčeve pristave. Branili so mu, a on je šel, misleč Bi, da je dru-gekrati tudi srečno prišel do vrha, pa bo še sedaj. To je bilo v četrtek, 29. sušca. Od tistega časa pa ni od Franceta ne duha ne s'uha. Gosp. Mateweberju se je zdelo čudno, da ga tako dolgo ni, zato je šel gledat in našel je koš blizu »mrzle vode«, a človeka nikjer. Ker je bil tudi telefon pretrgan, ni mogel tega takoj sporoč.ti v Kaplo. Šele po preteku nekaj časa je bilo to mogoče. V torek so ga šli iskat rudarji in orožniki, a bilo je do sedaj vse zastonj. France je bržkone v snegu, kjer ga je sneg zamedel, ali pa ga je plaz vzel in našli ga bodo, Bog v<5 kdaj. Ponesrečenec jo hotel ravno letošnje leto iti k rudarjem, ker mu je bil posel pretežaven. Sicer pa je tudi plača bolj slaba ; po zimi ima za trudapolna pota na mesec samo 20gld., po letu nekaj več, a zato mora tem večkrat iti gor in dol. Zato bi bilo želeti, da bi se taki ljudje boljše plačali. France zapusti žalujočo ženo, ki je vsled bridke izgube čisto potrta. — Trupla doslej niso mogli najti, ker je pokopano pod globokim snegom.
Zoper žganjarje! Celovški žganjarji žalujejo in minulo soboto so kaj žalostni stali pred zaprtimi žganjarnicami. Celovški magistrat je namreč zaukazal, da sa morajo v Celovcu žganjarnice ob nedeljah in praznikih zapirati opoludne, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa ob 5. uri zvečer. Dobro! Želeti je le, da enak ukaz izdajo tudi okrajna glavarstva po deželi!
Iz Cirknice. Dne 12. t. m. je bila pri tukajšnjem sodišču kaz. obravnava o obdol-
žitvi tukajšnjega kapelana g. Ant. Lavrenčiča zastopanega po gosp. dr. Bizjaku v Cirknici proti Fr. Vidrihu, posestniku in gostilničarju ii Begunj, radi prestopka zoper varnost časti, ker se je obtoženec izrazil v svoji gostilni: »vsi farji so sleparji«. Fr Vidrih, katerega je zastopal dr. Tavčar, je bil obsojen na 100 kron globe. — Za danes do volj. Prihodnjič vam bom poročal nekaj prav zanimivega o znanem »Narodovem možu" z «boksarjem«, kako da jo priden in da bo dobil zopet »Fleisszettel« za svoja dobra dela.
Brzojavna postaja v Javorniku.
Dne 11. aprila 1900 odprla se je v Javorniku, političnem okraju Radovljca, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim poštnim uradom.
Osnovalni shod zavarovalne za
druge. Da se zgradi našemu kmetovalcu zavetišče, kjer bode vsaj nekoliko varen, da ne propade vsled uboštva, ustanovi se v kratkem času zavarovalna zadruga z namenom, da omogoči našemu kmetovalcu, zavarovati sebe in svojce za slučaj nezmožnosti za delo in zaslužek, zavarovati svojo domačo žival za slučaj nesreče in bolezni, in zavarovati svoje pridelke zoper škodo po toči. Da bode ravno ta zadruga velikega so-cijalnega pomena za kmetijsko ljudstvo in da omogoči braniti se vsaj deloma nesreči, to so nam dokaz enako zadruge pri drugih narodih. Da pa je zadruga ljudstvu v resnici v korist, mora biti na eni strani omogočeno pristopiti vsakateremu in morajo biti radi tega letni zavarovalni prispevki kolikor mogoče nizki, na drugi strani pa dati zavarovancem kolikor mogoče velike koristi. In ravno to bode nameravana zadruga svojim udom zagotovila. Ako omenimo, da znaša letna zavarovalnina pri oddelku zavarovanje ljudi 1 do 4 krone, po razliki starosti, in da dobi zavarovan ud v slučaju onemoglosti za delo in zaslužek 300 kron letne rente, dalje da znaša zavarovalnina oddelek zavarovanje živine 1 krona za 100 kron zavarovalne svote, in oddelek zavarovanja zoper točo, škodo po kakovosti pridelka od 1 do 4 krone za 100 kron zavarovalne svote na leto, je pač gotovo jasno, da ima zadruga v resnici namen, koristiti spojim udom ter iste za malo svoto varovati revščine. Da pa je to mogoče izvesti, potrebuje, da pristopi k za drugi veliko udov, da, vse kmetijsko ljudstvo moralo bi biti v tej zadrugi zavarovano, le tedaj bode mogoče dajati za tako male svote toli ogromne koristi. Da se o nameravani zadrugi, o iste pravilih in sestavi vse natančno določi, in da tako rekoč pomaga vse ljudstvo ustanoviti zavetišče kmečkega naroda, skliče se dne 26. aprila t- 1. v Narodni dom v Celji ob 10. uri dopoludne osnovalni shod. Na ta shod se vabijo vsi kmetovalci in prijatelji ter pospešitelji kmečkega stanu, ker le tedaj, ako bodo pri
Čudil sem se, odkodi izhajajo vsa ta njegova lepa svojetva. V orijentalski akademiji si ni pridobil tega duha in v službovanji gotovo tudi ne! In razodel mi je sam, da je sin dobre katoliške rodovine, da je bil vzgojen v jezuitskem konviktu v Kalks-burgu poleg Dunaja. S P. Abel-om sla znana od mladega. Znan jo z mnogo duhovniki. O veri in o duhovnikih govori zelo spošt ljivo, celo nasproti meni se vede izvanredno ljubeznjivo. Njegov krstni boter je bil ranjki ostrogonski nadškof in primas Hungarije, Simor, njegov birmski boter je bil neki drugi nadškof. Izvrsten soprog svoje žene, ki je še vedno bolna na influenci. Res, blag mož, pa tudi izvrsten predstojnik. »Dela imamo čez glavo«, mi ie pripovedoval po poti gospod Prohaska; »zvečer idemo iz urada ob pol osmih; vedno delam zvečer šo doma, in zjutraj vstanem zgodaj, da se delo pospeši. Pa vendar delam rad, ker imam tako izvrstnega predstojnika. On me ne smatra svojim podložnikom, marveč svojim prijateljem.«
Premišljeval sem, kje so je navzel gospod konzul tega duha. In prišel sem do zaključka: Štefan pl. Lippert, avstrijski konzul v Kolinu, jo bil gojenec jezuitskega kon-vikta v Kalksburgu. Tu so je navzel pra-
trnrvn Irnt/vliKlmfvn J..U.	_ •
to, da je katolik, sin poštene katoliške rodovine; ne pa, kakor pri nas gotove osebe očitno izjavljajo: -iMi smo preveč katoliki, pa premalo kristijani«, in »nerazsodna masa« jim k tej gorostasni neumnosti še ploska/ Zato pa, dragi moji rojaki, tam doli v daljni tujini; ne bodi Vam škoda nobenih svot, ki jih darujete za katoliški konvikt v Ljubljani. In če iz njih izide samo jeden značajen mož, samo jeden katolik kakor je ta konzul, s tem je že obilno poplačana Vaša velikodušnost.
Bože mili, kud sem zašo!
»Zglihali" smo že za jeden dan; če jutri ne bo odgovora iz Berolina, odidem na Vestlalsko tudi brez njega. A kam naj se denemtačas? Rodila se mi je v glavi misel, misel, katero je z navdušenjem sprejel gospod konzul: »Idem v Ahen, pogledat njega znamenitosti«. In čel sem.
Peljali smo se čez veliko, prostorno ravan. Nobenega grička ne ugledaš; kakor daleč seže oko, povsodi .leži ravno polje.« Pa to fabriko! Koliko jih je krog Kolina !
Peljali smo se proti zahodu, po veliki, prostorni ravani. Mnogo mlinov na veter, ki jih gledam proti severu, me spominja, da smo že blizu holandske meje. Ob 7. zvečer se ustavimo v Ahenu. Ljubko, čedno mesto

rakov proti jugozahodu, pa si v Belgiji, in par korakov proti severozahodu, pa si v Holandiji!
»Usidram« se v hotelu I. vrste Wil-helmshof.« Prav prijazen gospod je hotelier g. Wunsch. »Ravno sedaj imamo po vseli cerkvah misijon; vodijo ga oo. frančiškani«, in odide v cerkev. Hutelier g. Wunsch gre v cerkev molit rožni venec in poslušat misijonsko pridigo!
Sprehajam se po mestu, ki je videti zelo lepo, in stopim v cerkev sv. Nikolaja. Obsega prostora nekako toliko, ko ljubljanska stolnica, pa bila je natlačeno polna zbranega občinstva. Molili smo rožni venec in bili pri pridigi: o. frančiškan je pridigovai o nedeljskem posvečevanju. Ravno prav za me; človek so vedno uči.
Spovednice so bilo oblegane ne samo v tej, ampak po vseh cerkvah. Bog daj tudi meni tako uspešno delovati na Vestfalskem!
Toda stoj! Ura se bliža polnoči. Skloniti moram svoje pisemce.
Dragi roiaki! Vam, ki bivate blizu jadranskega morja, pošilja iz daljno tujine, blizu obal severnega morja najprisrčne|še pozdrave prijatelj, ki Vam želi vse dobro na duši in na telesu. Vidite v mojih pismih kaj lepih vzgledov, in teh ima Parenščina
zgradbi te velevažne zadrugo delali in pomagali vsi stanovi, bode nje obstanek zagotovljen in v korist kmečkega naroda. — Vsi oni, kateri se bodo tega shoda udeležili in se želijo udeležiti tudi skupnega obeda po shodu, se prosijo, to radi priredbe javiti podpisanemu vsaj do 22. t. m. Žalec , 9. aprila 1900.
Ivan Kač. Romanje v Rim. Italijanski denar si morajo romarji že tukaj preskrbeti pri banki Mayer ; tisto jutro prod odhodom bode pa banki nemogoče tolikemu številu v tako kratkem času zadostiti, zato smo z banko tako-le vkrenili: Č. gg. župniki, ali pa kak drugi poverjenik, ali pa tudi posamezne osebe vsaka za sebe (kakor torej drago) naj dopošljejo banki Mayer v Ljubljani natanko 1. dopošiljatelja ime, 2. svoto, katero želi menjati (30 gld. za III. razred)! 3. številko skupine od I,—XIII., kateri pri-pada, ako jo zamorp vganiti in spoznati iz zadnjega »blovenčevega« sporočila. Če pa skupine ne moro spoznati, tudi dobro, za drugo bodemo pa mi skrbeli. Tisto jutro pred odhodom gredo k banki le načelniki skupin, dobe veliko koverto s številko skupine in v njej v majhnih kovertah zmenjani denar za vsako osebo po imenih. Tako nam hoče iz prijaznosti banka ob tej priliki po-streči. Prosimo pa, da se banki odpošlje denar kakor hitro mogoče, da se delo lepo v redu izvrši.
Odbor.
Hranilnici in posojilnici v Veli-kovcu je pristopilo lani 39 zadružnikov, izstopilo je 17 zadružnikov in šteje posojilnica 428 članov. Denarnega prometa je bilo 201.471 gld. 6 kr. Posojil je 90.287 gld. 59 kr., hranilnih vlog 106.590 gld 41 kr. Čistega dobička je bilo 976 gld. 64 kr., kateri se razdeli po sklepu občnega zbora tako-le: Načelstvo dobi nagrade 350 gld. Pomožnemu uradniku so da 25 gld. Za dobrodelne namene : Ciril Metodovi družbi 50 gld., »Naša straža« 25 gld , po nesrečah obiskanim udom 38 gld. 32 kr. Ostanek se pridene rezervni zakladi, katera je narasla na 5064 gld. 4 kr. Posojilnica jo član »Zveze slov. posojilnic v Celju«, katera je zadnjo revizijo izvršila dne 20. kimovca 1899.
V deželni šolski svet za Istro so
na predlog vlade imenovani: dr. Drusko-vich iz Cittanove, ravnatelj pripravnice v Kopru, I. M a r k e lj, ravnatelj realke v Pulju, Lengebauer in ravnatelj drž. gimnazije v Pulju P. Marcsch. Kakor imena kažejo, ni v dež. šol. svetu nobenega Hrvata. To je sistem v Primorju.
Lloyd v Dalmaciji. Avstrijski Lloyd je odbil ponudbo dalmatinskih društev, da jim odstopi svoje proge po dalmatinskih in isterskih obalih. L!oyd jo to storil na željo višjih faktorjev, ker je dokazano, da so njegove proge v Dalmaciji pasivne.
Novi civilni adlatus v Bosni. Listi poročajo, da je državni linančni minister pl. Kallay izbral za novega bosanskega civilnega adlatusa velikega župana v Bački, barona Ivana Vojniča.
Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 7. do 13. aprila jc dela iskalo 10 možkih delavcev in 27 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno za 15 možkih in za 31 ženskih delavcev. 68. delavcem se je nakazalo 48 odprtih mest in v 29. slučajih se je delo vsprcjclo in sicer pri 9 moških in 20 ženskih delavkah. Od 4. januarija do ]3. aprila je došlo 1047 prošenj za delo in 803 dcloponudeb. Delo ali službo dobe takoj 1 vrtnar, 1 krojaški pomočnik, 1 graščinski sluga, 3 kočijaži, 8 konjskih hlapcev, 1 vo-lovski hlapec, 1 kravar, 1 hišni hlapec, 2 delavca za tovarno, 1 gospodinja, 5 gostilniških kuharic, 3 navadne kuharice, 1 lina sobarica, 11 deklic za vsako delo, 4 kuhinjske deklice, 6 deklic k otrokom, 4 natakarice na račun, 3 navadne natakarice, 13 dckcl za domača dela, 1 kravarica, 1 učenka za šiviljo, 2 postrežkinji. Vajenci za špecerijsko trgovino, trgovino z železnino, fotografa, slikarstvo, kavarno, čevljarstvo itd.
Ogenj. Sinoči ob 8. uri 10 min naznanil je strel z Grada ogenj. Vnele so so sajo v dimniku v Florijanskih ulicah st. 11. Vnele SO se S:iin v ilimnit/n l/a«. U ,,„1,„
pogasili. Ljudstva se je veliko nabralo v Florijanskih ulicah. Neki postopač je pri tej priliki hotel neki ženici preiskati žepe, a ga je policaj pravočasno zasačil.
Romanje v Rim. Hrano in stanovanje ni nobeden romar še plačal; ta račun plača vsak za sebe v Rimu, kolikor bode na posameznega prišlo.
Zgubil je Viktor Mikuš, dijak, včeraj srebrno uro z verižico. — A. Malitsch zgubil je zlat medailon.
Ponesrečen polir. Danes ob 1 x na 9. uro zjutraj podirali so zidarji kranjske stavbinske družbe pri Kornovi hiši v Slomškovih ulicah stavbinski oder. Nek delavec ni zapazil, da stoji pod odrom polir gospod Jernej H 1 e b š, ter je spustil tram, ki je Hlebša zadel ravno na glavo. Težko poškodovanega polirja so prepeljali na njegov dom na sv. Petra nasip št. 67.
Is Amerike se poroča, da je v St. Louis v Minnesotti ubilo v rudniku Slovenca Pajka iz Turjaka.
Velike povodnji so vsled deževja nastale v mnogih krajih. Tako so izstopile tudi na Štajarskem Bistrica, Sotla, Travnica, Pesnica in Mura.
Pravda Ducati proti tržaški občini. Zadnja instanca je ovrgla razsodbo prvih dveh stopinj in je inžener Ducati iz gubil znano pravdo zaradi odškodnine za vodovodne načrte.
Nenavadna prikazen. Iz Marezig pri Kopru poročajo »Edinosti«, da se je mej vasema Brnetiči in Rukavci začela zemlja udirati in sploh v obsegu 40 hektarov spreminjati svoje lice. Nastale so velike razpoke, ponekodi doline. Ljudje pa imajo tudi precej škode, ker je zasutih več njiv in vinogradov.
Samomor. Iz Tomaja se poroča, da je po okolici dobro znani klepar Florijan Pais, rodom iz Italije, nedavno šel od doma rekoč, da se več ne vrne. In res so zadnjo nedeljo našli utopljenega v neki luži.
Iz raznih krajev. Dr. Matko Laginja je v Vodnjanu v Istri, ki ima skoro izključno italijansko prebivalstvo, ustanovil posojilnico. Česar svojcem Italijani niso hoteli storiti, storil je zanje Hrvat Laginja, katerega zato v Vodnjanu obožujejo. — Prihodnji torek bodo slovesno položili temeljni kamen novi cerkvi v Št. Andražu pri Gorici. Navzočen bode tudi kardinal Missia. — V Petrogradu se po poročilih francoskih listov ustanovi katoliška nadškofija. Poleg te nadškofije se ustanovite še dve škofiji. — Nemško gledališče so dobili na Gorenjskem na Jesenicah v Trevnovem salonu. Nemške drame »luša« iz Kočevja znana družba Braun. — Strugo Voglajne nameravajo pri Celju znižati, da bi ne mogla prestopati in delati s preplavlje-njem škode. Stroški so proračunjeni na 6600 gld. — Srbski podpolkovnik Janko Vukarič Stiebel iz Pirota, rodom Slovenec, se je mudil te dni v Celju, od koder je odpotoval na Koroško.
Moloh militarizma. „Krščanska škola" je prinesla te-le zanimive podatke o skrbi evropskih držav za poduk in pa za vojsko. Vsak državljan daje namreč v Švici za poduk gld. 3*04, za vojsko gld. 178; v Franciji za poduk gld. 1"48, za vojsko gld. 8-42; v Nemčiji za poduk gld. 0-97, za vojsko gld. 5-04; v Angleški za poduk gld. Pil, za vojsko gld. 7"80; v Italiji za poduk gld. 0-75, za vojsko gld. 3*24; v Avstriji za poduk gld. 0-71, za vojsko gld. 2'86; v Rusiji za poduk gld. 0-06, za vojsko gld. 4-05.' Švica daje torej največ za poduk, a najmanj za vojsko; Francoska pa skrbi najbolj za vojsko, a je tudi z ozirom na šolstvo na drugem mestu.
Kardinal Manning je pokazal, koliko dobrega in plemenitega more storiti en sam človek v svojem življenju. V zadnjih dvajsetih letih njegovega delovanja se je sezidalo 1200 cerkva in kapel, 90 samostanov, 320 ženskih redovniških zavodov, 9 semenišč, 10 višjih učilišč (kolegijev), 30 delavskih domov in okoli 100 raznih dobrodelnih za-vodov. — Dalje je ta veliki škof ustanovil društvo treznosti, ki šteje sedaj nad 100.000 udov, in poleg tega jc še deloval skoro pri vseh dobrodelnih podjetjih v Londonu.
Italijani in sveto leto. Italijanski
liščnikov, ki bi se vršil meseca svečana v Rimu v proslavo Giordana Bruno. V Car-pineto, rojstnem mestu svetega Očeta, se je osnoval odbor, ki namerava v tem letu postaviti na Monte Caprea monumentalen Jezusov kip. Ta gora je visoka 1470 m. Razgled z nje je krasen; ob vznožju leži Car-pineto in v daljavi Garignano, rojstno mesto Inocencija III. Načelnik odbora je papežev nečak Ludovik Pecci.
Pisni zavitki s črnim robom so na Francoskem pri vpisanih pismih prepovedani sedaj tudi v domačem prometu, dočim so bili za inozemstvo že davnaj. Taki zavitki se namreč s kakim finim nožičem veliko lažje na skrivnem odpro, nego navadni beli, na katerih ostane pri takih poskusih vselej več ali manj sledov, črni robovi se pa lahko zopet lepo zatisnejo in počrnijo.
Ali so izdelavali stari Egipčani porcelan? To vprašanje so doslej vsi arheologi oziroma egiptologi zanikavali, in tudi sloveči francoski učenjak Brogniart trdi, da so Egipčani dobivali porcelan s Kitajskega. V novejšem času je pa Chatelier dokazal, da so Egipčani izdelovali porcelan sami. Izkopal je namreč več kipov, popisanih s hieroglifi. Preiskava je dognala, da so bili hieroglifi narejeni doma in da so kipi iz porcelana, a da je primešano nekaj gline. To je bil tudi vzrok, da Egipčani niso izdelavali posod iz porcelana. Take kipe so barvali z višnjevo barvo; a predno se je pokazala ta barva pri preiskavi, je moral Chatelier izkopanino razgreti do 1050 stopinj.
Poroka po glasolovu. Amerikanski listi pripovedujejo nastopno povestico. Hči nekega protestantskega pastorja se je imela poročiti ter je kot nevesta za nekaj časa od-| potovala na jug k svoji prijateljici. Dogovorjeno je bilo, da pastor sam poroči svojo hčer, toda kmalu, ko je nevesta odpotovala, zbolel je oče tako hudo, da so vsak hip pričakovali smrti. Umirajoči oče pa je vendar hotel besedo držati, da sam poroči svojo hčer. Zato ukaže, da ga preneso k tono-gralu, kjer vanj izgovori pri poroki navadna vprašania in tudi besedo: Zvežem vaju! — Takoj na to je pastor umrl. Ko so za hčer minoli dnevi žalosti, se je poročila, in sicer po fonografu, v kateri so vjeli poročne besede umirajočega očeta. Poročenca sta se vstopila pred glasolov in iz njega so donele vlovljene očetove besede, vprašanja in izraz: Zvežem vaju! — Priče poroke so bile vse prevzete, ko so čule, kako oče nekako iz groba vendar živim glasom poroča svojo hčer. — Veselih porok je še vedno na svetu!
I 1900. Nastal je prepir, kako naj se piše leto 1900 z rimskimi številkami, ali MD in štiri C ali MCM? V Rimu pravijo, da je pravilnejše, če pišemo na prvi način ; francoska akademija je sicer tudi zato, ali iz praktičnih vzrokov, da je krajše, pa hoče, naj se piše na drugi način.
Angleži se v zadnjem času prav pogosto pritožujejo o nepoštenosti ali bolje goljufiji židovskih trgovcev. Pred kratkim se je zgodil zopet značilen dogodek. Ravno so spravili na ladijo že vse vojake, namenjene na afriško bojišče, kar začne poveljnik pregledovati meso, ki je pa bilo vse gnjilo. Pometati so morali vso mrhovino čez krov in vojaki so morali odriniti brez svežega mesa. Del tega usmrajenega mesa je bilo staro kravje meso, ostalo pa bikovina — oboje pokvarjeno. In to je že šesti slučaj, da so morali vojaki oditi z neužitno hrano. Angleški listi odločno zahtevajo strogo pre-l iskavo proti vsem, naj bodo še tako visoki ali vplivni gospodje »Standard«, pravi: »Take nesramnosti ne more zakriti nobena denarna kazen". Potem obžaluje, da ni več sramotilnega kamena, nazadnje pa zahteva, da morajo te trgovce obsoditi najmanj v prisilne delavnice in naj jim odpovedo vse meščanske pravice.
v Gor. Dravogradu — NaPri morskem: 17. v Slivji in Novem gradu ; 20. v Turjaku (dva dni) in Vidmu (pet dnij).
Društva.
(Vabilo k veselici), katero priredi katol. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki na velikonočni ponedeljek, 16. apr t. 1. v društveni dvorani. Vspored: 1. V. Brož: »Tamburica«, koračnica, udarja tamburaški zbor. 2. Nagovor g. predsednika. 3. Ant. Foerster: »Pjevajmo«, poje moški zbor. 4. Dr. Ipavec Bartelj: »Bodi zdrava«, udarja tamburaški zbor. 5. a) J. Vogel: »Glas domovinski«, b) K. Knitl: »šabljenka«, poje moški zbor. 6. Jenko-Farkaš: »Naprej zastava slave«, udarja tamb. zbor. 7. Dr. J. Krek : Pravica se je skazala. Burka v dveh dejanjih. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina : sedeži prve vrste 40 kr., druge vrste 30 kr., stojišče 20 kr. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Pevsko-bralno društvo »Ili-r i j a.«) Vabilo na prvo veselico, ki jo priredi pevsko bralno društvo »Iliriia«, na velikonočni ponedeljek, dne 16. t. m. pri Če-žarjih poleg Kopra ob 4. uri popoludne. Vstopnina na veselico 20 kr., vstopnina na ples 40 kr., srečke po 10 kr, sedeži po 10 kr. Na obilno udeležbo vabi	odbor.
(Hranilnica in posojilnica v Z i 1 j s k i Bistrici) je imela svoj letni občni zbor dne 11. marca. Skupnega denarnega prometa je bilo 180.097 kron 42 vin , za 34.216 kron 14 vin. več kakor zadnje leto. Pristopilo je 34 zadružnikov s 34 deleži, izstopilo je 8 zadružnikov z 8 deleži, ostalo je 175 zadružnikov z 189 deleži. Čistega dobička je bilo 820 kron 31 vin., kateri se je razdelil po sklepu občnega zbora tako-le: Od 1. maja 1892 do 31. decembra 1893 vplačanim deležem, ker se poprej niso obrestovali, se dovoli dividenda, katera iznaša 44 kron 24 vin. Za šolske knjige ubo gim otrokom se dovoli 60 kron; za zidanje cerkvice na bistriški planini 20 kron. Nagrada tajniku 200 kron. Ostanek 496 kron se pridene rezervnemu zakladu, ki je s tem narastel na 3380 kron 91 vin.
(Hranilnica in posojilnica v G 1 i n j a hI je lani zaključila enajsto upravno leto. Pristopilo je 16 zadružnikov, odpovedali so 3 zadružniki; izstopila sta 2 zadruž nika, ostalo je 348 zadružnikov. Novih hra nilnih knjižic se je izdalo 83, uničilo pa 82; obstoji 472 knjižic za 261.345 kron 96 vin., in iznaša povprečna vloga 553 kron 70 vin. Posodilo se je na novo 15 zadružnikom, 37 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo; dolžnikov je vkup 291, ki dolžujejo skupaj 237,335 kron 45 vin., ali povprek 955 kron 86 vin. Čistega dobička je bilo 909 kron 57 vin. Od tega se je dalo za dobrodelne namene 522 kron. Ostanek 387 kron 57 vin. se pridene rezervni zakladi, katera je na-rastla na 7532 kron 87 vin. Posojilnica je član „Zveze slovenskih posojilnic v Celji", katera je zadnjo revizijo izvršila dnč 5. jun. 1899. Posojilnica je v čekovni zvezi s c. k. poštno hranilnico na Dunaju pod št. 823.221 (Hranilnica in posojilnica v Horjulu.) Računski sklep za V. upravno leto 1899 izkazuje nastopne postavke: Pristopilo je tekom računskega leta 12 zadružnikov, izstopil nobeden in šteje posojilnica torej s sklepom računskega leta 1899 245 članov. Prometa v računskem letu je bilo K 167.230 88. Hranilnih vlog se je vložilo K 45.290 22, vzdignilo 30.998 22. Stanje koncem leta 1898 K 80 696 92. Kapitalizo-vanih obresti koncem računskega leta 1899 K 3262 62. Torej stanje hranilnih vlog sklepom računskega leta K 98-251 54. Posojil se je dalo K 45.805, vrnilo pa K 26.048 50. Stanje koncem leta 1898 K 187.356. Vseh posojil vkup konec leta 1899 K 153 676 50. Čisti dobiček v znesku 1322 K 41 h se dene v rezervni zaklad, ki znaša 3737 K 45 h. Revizija se je po »Zvezi« vršila 19. prosinca 1899.
niče, Fr. Bohak, kaplan pri sv. Magdaleni, Ant. Korošec, prefekt, Fr. Brelih, prof., dalje gg. dr. Janko Bezjak, c. kr. šol. nadzornik, dr. Jos. Pavalej, c. kr. fin. kon., Gabr. Majcen, c. kr. prof., Al. Bahovec, c. kr. pošt. ofic., Ivan Koprivnik, c. kr. prof., Iv. Belč, pot. učitelj, I. Košan, c. kr. prošt, dr. Filip Ferč, zdravnik, Fr. Mikložič, učitelj v p., I. Majcen, Jos. Melzer, trgovec, Fr. Holasek, trgovec, Fr. Pavlic, c. kr. pošt. kont., dr. Fr. Firbas, c. kr. notar (društveni ustanovnik), dr. Fr. Radaj, c. kr. notar, Jos. Rotner, c. kr. sodni tajnik, dr. S. Hrašovec, c. kr. sodni pristav, dr. Fr. Vovšek, c. kr. dež. sodnije svetnik (društv. ustanovnik), dr. Ivan Glaser, odvet., Al. Rakovec, urad. juž. žel., Jos. Rapoc, posestnik, po 2 K; vč. g. Iv. Markovšek 1 K 40 vin.; g. Jakob Hribernik, spiritual, dr. A. Janežič, c. kr. sodni tajnik po 1 K. — Za toliko blagih darov najiskrenejša zahvala! Meseca marca t. 1. prejelo je 49 revnih dijakov 495 K, v znamkah obedvinah in v gotovini; prejšnje mesece se je razdelilo 1 5 36 K, vsega skupaj torej: 203 1 K. — Društveni odbor prosi uljudno za daljna darila, ki jih hvaležno sprejema I. društveni blagajnik : Gosp. dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstr. 7.
______J — 1	»l^on rrn (v10i CVO-
Sejmi po Slovenskem od 17. do 21. aprila. Na Kranjskem: 17. na Skaručini, v Borovnici, Osilnici, Grahovem, Novem mestu, Kranjski gori, Črnomlju, Ceš-njicali, Dobrničah, Vipavi, Lescah in na Vrhniki; 18. v Št. Vidu pri Zatičini in v Žireh; 21. v Trebelnem in Zagradcu pri Fužinah. —Na slov. Štajerskem: 17. * Kaneli nri Brežicah: 19. pri Novi cerkvi;
(Podporno društvo za slo venske visokošolcc na Dunaju) prejelo je, kakor že mnogo let zaporedoma tudi letos lep velikonočen dar od mariborskih Slovencev. Znani požrtvovalni rodoljub mariborski, g. France Dolenc, trgovec, je mej tamošnjimi Slovenci za revne slovenske visokošolce na Dunaju nabral svoto 261 K 4 0 vin. Darovali so: Slavna posojilnica v Mariboru 100 K, gosp. dr. Jernej Glančnik (društveni ustanovnik) 40 K, veleč, gospod Ign. Orožen, stolni prošt itd., gosp. Martin Žunkovič, c. in kr. stotnik, po 5 K; veleč, gg. dr. Jož. Pajek, kanonik itd., dr. Iv. Mlakar, kanonik, dr. Ant. Medved, c. kr. gimn. prof., Fr. Simonič, stolni kaplan, Blaž Matck, c. kr. prof., Fr. Dolenc, trgovec, po 4 K; vč. gg Lovro Herg, stolni dekan, dr. J. Kri žanič, kanonik, Jos. Zidanšek, prof. bogo slovja, dr. Fr. Kovačič, prof. bogoslovja, po 3 K; vč. gg. mons. Karol Hribovšek, kanonik, Ljud. Hudovernik, stolni vikar, M. Strakelj, stolni vikar, Jak. Tajek, c. in kr. voj. kaplan, Al. Haubenrcich, rač. rev., I. Cižek, I. Vreže, kateheta. M. Matck, prof, bogoslovja, Jak.
(Poročilo o delovanju k m e -
tij sko-kemičnega preskušališča. — Sestavil ravnatelj dr. E. K r a m e r. — Koncem leta 1899. je dovršilo preskušališče 1 '^letno delovanje; imenovati bi se moglo torej to poročevalno leto nekak poskus, je-li zavod sposoben za razvoj. Pokazati se je moralo v tem času, ali so položeni trdni temelji za njegov obstoj ali ne, t. j. dokazati se je moralo, ali razumeva prebivalstvo namene preskušališča, in ali se ga tudi poslužuje.
Vspeh je presegel vsako pričakovanje. Preskušališče je bilo večkrat v poročevalnem letu tako preobloženo z deli, da je moral napeti ravnatelj vse sile, ako je hotel zmagati vsa dela.
Predno preidemo k poročilu o delovanju zavoda, naj pred vsem omenimo, da je počastil dne 1. marcija 1899 preskušališče s svojim obiskom Nj. ekscelenca gospod deželni predsednik Viktor baron Hein v spremstvu gosp. c. kr. okrajnega glavarja dr. Henrika pl. Crona. Dalje je nadzoroval zavod dne 19. aprila in 18. septembra poroč. leta gospod dvorni svetnik v c. kr. mini-sterstvu, prof. dr. Emerih Meissl, in sicer z ozirom na to, ker po pravilih nadzoruje delovanje zavoda c. kr. poljedelsko ministerstvo.
Glede delovanja zavoda navajamo sledeče: V letu 1899. se je doposlalo presku-šališču skupno 400 predmetov v znanstveno (kemično, mikroskopsko in bakterijološko preiskovanje); za preskušanje teh predmetov je bilo treba nad 2000 posameznih določil. Vse poskušuje so prišle s Kranjskega in sicer so poslala oblastva 83, društva 123, zasebniki 194 predmetov; skupaj 400 predmetov.	Y
Navedene preskušnje so se pečale s kmetijskimi stvarmi, z živili in užitninami, preiskovalo pa se je tudi v obrtne in industrijske namene.	..
1. Preskušnje v interesu kmetijstva. Poslanih je bilo kmetijskih semen 125 poskusov, crnojil 2, krompirja 3, poljske in vinogradne prsti 9, cebelnega voska 1, rastlinskih škodljivcev i poskusa; skupaj 142 poskusov.
Iz navedenih podatkov sledi, da so kmetovalci v obilni meri uporabljali preskušališče. Brezdvomno pa je, da bi se dalo na tem polju mnogo več storiti in sicer pred vsem glede preskuševanja kmetijskih semen in gledč nadzorovanja semenske kupčije. Le mimogrede naj omenimo, da stoji semenska kupčija na Kranjskem gledč kakovosti blaga na precej slabih nogah. Z nadzorovanjem kupčije s semeni se zavod v letu 1899. ze zaradi tega ni mogel dovoljno baviti, ker m razpolagal s potrebnimi strokovnjaškimi močmi in ker je bil ravnatelj sam preveč preobložen z drugimi preskušnjami; poskrbelo se pa je, da se tudi v tem oziru ze leta 1900 potrebno izvede.
2. Preskušnje živil in užitnin. Poslalo se je vina 103 poskuse, piva 20, žganja 9, mošta 2, žganjevega in kisovega cveta 5, medice 1, jesiha 1, vode 26, moke 5, mleka 4, smetane 1, kruha 1, medu 1, cešpelj (suhih) 1, sladkorja 1 poskus; skupaj 181
poskusov.	. , ., i » •
Izmed 103 doposlanih vinskih poskusenj jih jc bilo 62, torej okoli 60% spoznanih za slabe oziroma ponarejene. Ta vina so bila ali poluvina, ali mešanice sadnega mošta z vinom ali vinu podobni izdelki (ume na vina), ki so se izdelovali s pomočjo takozvanih vinskih esenc"; razven tega se je vec vin močno skisalo, druga so bila skvarjena vsled gnjilega vretja i. t. d. - C kr sodmjska oblastva na Kranjskem so poslala 32 vinskih poskusenj v preskušanje, in vse so bile spoznane za slabe oziroma ponarejene. — Izmed 26 preiskanih voda se jc dokazalo pri 9 poskušnjah, da niso dobre za človeško uživanje ker so bile inficiranc z gnjilobmmi tvarinami; 1 preskušana moka je bila po. kvarjena, 1 poskušana smetana namešana z moko, i poskušan med spojen z vodo in jc
Praga, 14. aprila. Poslanca dr. Krama* m dr. Stransky razvijata proti dr. Englu agitacijo za obstrukcijo vsled taktičnih momentov. Zagotavlja se, da je istega mnenja mnogo poslancev, ki so doslej hodili z dr. Englom..
Berolin, 14. aprila. Bankir Stern-berg je bil radi nenravnosti obsojen na 2 leti ječe in 3 leta izgube časti.
Rim, 14. aprila. Bursko deputacijo, ki je prišla danes v Milan, so na tukajšnjem kolodvoru pozdravili. Dame so jo obsule s cvetkami. Holandskemu konzulu Moleschottu je burski odposla-nik Fischer dejal, da bodo Buri, ako se ne posreči misija odposlanstva v Evropi, borili se do zadnje kaplje krvi za svobodo. Bog bode sodil mej njimi in Angleži.
Bombaj, 14. aprila. V distriktu Khapur je ustanek postal nevaren. Skladišče in tovarno so uporniki zažgali. 15 oseb so uporniki vrgli v og*nj.
Vojaka v Južni Afriki.
S svojo akcijo v severnem delu Natala so pokazali Buri, da so prav dobro poučeni o vsem angleškem gibanju. Dokler je general Roberta mirno tičal v svojem taboru blizu Glencoe, se tudi Buri niso marali ganiti. — Zasedli so z nekaj sto možmi oba glavna prelaza ter postavili sem ter tje kak top na pripravno mesto, sicer se pa ni prav nič zgodilo. Kakor hitro pa je dobil Buller povelje, naj pošlje nekaj svojih polkov preko Durbana na pomoč Robertsovi armadi, so se jeli Buri tako živahno gibati in so se jele pod poveljstvom generala Botha prikazovati tako številne čete, da so Angleži še veseli, da morejo v svojem poročilu 10. t. m. reči, da so še gospodarji mostu preko Nedeljske (Sunday) reke. Po preteku petih mesecev so Angleži srečno dospeli tje, kjer so bili 21. oktobra ob pričetku vojske, namreč do Elandslaagte, do vrat Ladysmitha, ki je zopet v nevarnosti, da ga Buri obkolijo.
Nič bolje se ne godi Angležem na oranj-skih tleh. Bethanyjo, Reddersburg, Rouxville, vodovod pred Bloemfonteinom so morali prepustiti zopet Burom, v zadnjih dveh tednih so izgubili skoro toliko mož, kakor jih je štela Cronjeva armada, ohranitev \Vepc-nera jim provzroča silne preglavice in celo Bloemtontein, sedež glavnega poveljnika, morajo utrjevsti v strahu, da ga jim sovražnik takoj ne zajame. Vsi angleški oddelki so več ali manj omreženi z vrstami burskih čet, ki so zasedle vse holme na progi od Kroon-stadta do južne oranjske meje.
Kolin, 14. aprila. Tu poročajo listi, da Buri stavijo za mir predloge: nev-traliteto burskih držav pod garancijo evropskih velevlastij in Amerike.
Aliwalnorth, 13. aprila. (Eeut. urad.) V ponedeljek so imeli Buri pri Wepeneru velike izgube. Razbit je njih veliki top. Včeraj so jeli Buri zopet zelo živahno streljati.
Kroonstadt, 13. aprila. Buri so zasedli Smithfield. Angleži so se potegnili v Aliwalnorth.
Bruselj, 14. aprila. Okoli Ladi-smitha se neprestano nadaljujejo boji. Buri krepko delujejo s svojo artilerijo. Detahement v Wepenerju so Buri popolnoma obkolili. Generalu Brabantu je prekrižan izhod.
London, 14. aprila. Vladi južnoafriških republik ste naznanili Portugalcem, da smatrate prehod angleških čet skozi portugalsko ozemlje Biera kot sovražen čin. Angleška bode Portugalsko, ako Buri prično z represalijami, podpirala.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje).
Pozno v noč se vrnejo domov. Sluge prihitč naglo z bakljami in naznanijo, da čaka mnogo gostov. Novica se jc bila raznesla, in prišlo je mnogo sorodnikov in znancev, da bi izpolnili svojo dolžnost. Ko vstopijo v posetno sobo, bila ie Gcrtruda
si di obljubiti slaščic,') oni obeča svoj obisk, ta govori o svoji sorodnici, ki je redovnica, oni drugi o svoji znanki, tudi redovnici, ta hvali dobri zrak v Monzi, oni govoriči zelo spoštljivo o velikih dostojanstvih, katera bode tam dosegla. Kdor se še ni bil mogel približati tak6 oblegani Gertrudi, prežal je na priliko, da bi mogel priti blizu in je nepo-trpežljivo čakal, dokler ni izpolnil svoje dolžnosti. Polagoma se družba razide. Vsi odidejo zadovoljni, Gertruda pa ostane sama s svojimi roditelji in svojim bratom.
„Naposled", veli knez, „sem imel veselje videti, da se ravna z mojo hčerjo kakor se spodobi. Priznati pa moram, da se je tudi ona dobro vedla in je pokazala, da ne bode v zadregi, kadar bo morala igrati važno ulogo in varovati slavo svoje rodo-
mite se, gospica! Zakaj me tako začarano

vine.
Večerja je bila zelo kratka, nat6 pa gred6 brzo spat, da bi bili drugo jutro precej pripravljeni za potovanje.
Gertruda je bila otožna in nejevoljna, ob jednem pa nekoliko napuhnjena radi tolikih poklonov; spomni se tedaj, koliko je imela prestati od svoje strežnice. Ko vidi, da ji oče razun v jedni točki vstreže v vseh stvareh, skuša izrabiti ugoden svoj položaj, da bi zadovoljila vsaj jedno izmej strastij, ki so jo mučile. Radi tega jame kazati veliko nejevoljo, da mora še dalje bivati v družbi take ženske in se pritoževati radi njenega vedenja.
„Kaj!" pravi knez, „ona te ni spoštovala? Jutri, jutri ji povem, kar ji gre. Prepusti to meni, povem ji, kaj je ona in kaj si ti. Pri moji hčeri, s katero sem zadovoljen, ne sme nikdor biti oseba, ki ji ni po volji." Nat6 pokliče drugo služkinjo in ji ukaže, streči hčeri. Gertruda se je mej tem všečno veselila zadoščenja, katero je prejela, čudila pa se je, da jej ni toliko zaleglo ka kor si je bila želela. Najbolj nepovoljna jej je bila zavest v duši, da je ta dan tak6 zelo napredovala na potu v samostan, ter misel, da bi bilo treba zdaj veliko več moči in odločnosti, ako bi hotela odstopiti, nego je je bilo treba še pred par dnevi, a je ona tedaj ni imela.
Služkinja, ki jo je spremljala v spalnico, je bila uže dolgo pri hiši, vzgojevala je kneževiča, katerega je prejela iz rok do-jiteljice in čegar varhinja je bila do mlade-niške dobe. Njemu je izkazovala vso svojo ljubeznjivost, nanj je stavila vse svoje nade, svojo slavo. Ta služkinja torej je bila s tem, kar je onega dne sklenila Gertruda, zado voljna, kakor z lastno srečo. Nazadnje je morala Gertruda še preslišati vse čestitke, hvale in svete dobre starke. Pripovedovala ji je o njenih tetah in pratetah, ki so bile kot redovnice vse zelo zadovoljne, ker so kot udinje tako slavne rodovine uživale vedno najvišje časti, ki so si znale vedno zagotoviti nekoliko prostejše gibanje, in ki so v svojih govornicah dosegle stvari, do katerih najvišje gospe niso mogle dospeti. Pravila ji je o osebah, ki jo bodo oveselje-vale z obiski. Prišel bode nekoč tudi kne-ževič s svojo nevesto, ki bode izvestno vi-sokorodna gospa; in tedaj ne bode samo samostan, ampak celo mesto po koncu. Starka je govorila, ko je slačila Gertrudo, ko je le-ta uže ležala v postelji in celo, ko je Gertruda že spala. Mladost in utrujenost sta bili namreč močnejši nego misli, in zaspala je. Spanje njeno je bilo plašno, nemirno, polno mučnih sanj; pretrgal je je stoprav vik starke, ki jo je poklicala, da se pripravi za pot v Monzo
„Na noge, na noge, gospica nevestica! Dan je. Predno ste napravljeni in počesani, preteča cela ura. Gospa kneginja se uže na-pravlja. Poklicali smo jo štiri ure preje kakor po navadi. Gospod kneževič je šel uže v hlev, potem pa se je vrnil in je pripravljen za pot. Živahen je kot zajec ta gospodič, pa saj je uže od mladih nog tak. Jaz lahko govorim, ker sem ga nosila v naročaju. Kadar je pa odpravljen, ni ga smeti pustiti čakati, ker jame nejevoljno stresati, četudi je sicer najpohlevnejši človek na svetu. Ubožec! Kaj si hočemo? To mu je prirojeno; danes pa ima tudi nekoliko prav, ker se trudi radi vas. Gorje mu, kdor se ga takrat dotakne! Naj bo kdor hoče, razven gospoda kneza! Toda saj nekoč bo on gospod knez. Bog daj, da kolikor mogoče pozno i Vzdra-
') S temi so tedaj navadno postregle redovnicc
gledate? Sedaj bi ne smeli več biti v posteljici!"
Ko se Gertruda domisli nepotrpežljivega kneževiča, odbežč jej vse druge misli, ki so se bile nabrale v njeni vzdramljeni glavi, kakor jata vrabcev, kadar zapazijo (strašilo. Ubogljivo se napravi, dd se počesati in se pokaže v sobo, kjer so že bili roditelji in brat. Odkažejo ji stol in ji prinesč skodelico čokolade; ta je pomenjala v onih časih isto kakor za časa Rimljanov ,toga virilis'.
Ko pridejo povedat, da je uže napre-ženo, potegne knez hčerko na stran in jej reče: „Gertruda, včeraj si se častno obnašala, danes moraš prekositi samo sebe. Nastopiti moraš svečano v samostanu in v mestu, kjer boš kakor ti je namenjeno, igrala prvo vlogo. Pričakujejo te ..." Nepotrebno je omenjati, da je knez dan poprej uže vse sporočil opatinji. .. „Pričakujejo te in,vseh oči bodo obrnjene na-te. Dostojanstveno in neprisiljeno! Opatinja te bode vprašala, česa želiš. To je sam6 neka zvunanjost. Ti lahko odgovoriš, da bi bila rada za nuno preoblečena v samostanu, kjer so te tako ljubez-njivo vzgojevali, kjer so tako nežno ravnali s tabo, kar je gola resnica. Govori teh par besedij z neprisiljeno odkritosrčnostjo, da se ne bode moglo reči, da so te jih drugi naučili in da ne znaš sama govoriti! One dobre matere ne vedo ničesar o tem, kar se je pripetilo. Ta tajnost mora ostati pokopana v rodovini. Zato ne smeš delati skesanega in neodločnega obraza, kar bi vzbudilo sum. Pokaži, kakšna kri ti teče po žilah; bodi uljudna, ponižna; spominjaj se pa, da na onem kraju razven naše družine ni nikogar
nad tabo!"
Knez ni pričakoval odgovora in je odšel. Gertruda, kneginja in kneževič so mu sledili po stopnicah, in stopili v voz. Posvetne homatije in nadloge ter srečno življenje v samostanu, posebno za deklice plemenite krvi, to je bil predmet razgovorov mej vožnjo. Koncem pota ponovi knez hčerki vsa zabičevanja in jo še jedenkrat pouči, kako naj odgovori. Ko pridejo v Monzo, skrči se Gertrudi srce. Toda svojo pozornost obrne za trenotek na par gospodov, ki so ustavili voz in blebetali predse nekake poklone. Nato se počasi bližajo samostanu, sredi radovednežev, ki so od vseh strani vreli vku-paj. Ko se voz ustavi pred samostanskim zidom pri vratih, postane jej še bolj tesno pri srcu. Sluge razdelč množico na dve strani, da morejo izstopiti. Vseh oči so uprte va-njo, tako da je prisiljena paziti neprenehoma na svoje obnašanje. A bolj kakor vse druge oči vkupaj, vplivale so na Gertrudo oči očetove, katerih se je tako bala; na katere se je vendar nehote neprenehoma ozirala. Te oči so vladale njeno kretanje in obličje kakor nevidne uzde. Čez prvo dvorišče pridejo v drugo, in tu so bila na ste-žaj odprta vrata notranjega samostana popolnoma zasedena od redovnic. V prvi vrsti je stala opatinja, obdana od starejših sestra, za njo pa druge redovnice, tesno natlačene; nekatere stoječ na prstih. Zadaj na klopicah so bile nunske sestre. Tu in tam so se posvetile tudi kake mladeniške oči, in je pokukal kak cvetoč obrazek skozi tunike. Bile so to drznejše in pogumnejše gojenke, ki so se pomešale in vrinile mej redovnice ter si naredile majhno odprtino, da bi tudi one kaj videle. Pozdravi done iz te gnječe, razprostirajo se mnoge roke v znak veselja in vsprejema. Pridejo do vrat; Gertruda stoji nasproti materi opatinji. Po prvih poklonih vpraša ta pol radostno pol svečano, česa želi na tem kraju, kjer se ji ne bode ničesar odreklo.
, jaz sem došla ..." začne Gertruda. Ko pa hoče izreči besede, ki bi nepreklic-ljivo odločile njeno usodo, preneha za trenotek in nepremično zre na množico pred sabo. Tedaj opazi znano svojo tovarišico, ki jo je pomilovalno in ob jednem hudomušno gledala, kakor bi hotela reči: ,aha! vendar se je dala ujeti!' Ta pogled vzbudi v nji vse stare spomine ter ji vdahne nekoliko prejšnjega poguma. Uže išče odgovora, ki bi bil nekoliko drugačen nego oni, katerega sc je naučila. Kakor bi hotela poskusiti svojo moč, dvigne svoje oči k očetu. Na njegovem obrazu pa se je brala tako temna nemirnost, tako grozeča nepotrpež-lil\rr\cl An if* {»PTtrilda iz strahu nadalievala
svoj odgovor tako naglo, kakor bi bežala pred kakim strahom: „Jaz prosim privoljenja, da odenem sveto obleko v tem samostanu, kjer sem bila tako ljubeznjivo vzgo-
jena." Opatinja pravi takoj na to, da jej je zelo žal, da po zakonih ne more precej odgovoriti, da morajo vse sestre pritrditi in da morajo preje privoliti predstojniki; a da Gertruda dobro ve, kaj se misli o njej na tem kraju in da je torej jasno, kakšen bode ta odgovor; v tem pa da nobena postava ne ovira opatinje in sestra, pokazati radost, katero čutijo radi te prošnje. Nato sledč hrupne čestitke in zmedeni pozdravi. Takoj se prikažejo veliki krožniki slaščic, katere ponudijo najpreje nevestici, potem pa roditeljem. V tem, ko se nekatere redovnice trgajo za Gertrudo, druge klanjajo kneginji, še druge kneževiču, pozove opatinja kneza, naj blagovoli iti k omrežju govornice, kjer ga bode pričakovala. Spremljate jo dve starejši redovnici. Ko ga vidi prihajati, reče: „Gospod knez, ravnati se moram po postavi ... izpolniti moram potrebno navado, čeprav v tem slučaju . .. vendar moram povedati... Kadar kaka mlada deklica prosi privoljenja, da se preobleče... je prednica, ki sem v svoji nevrednosti jaz .. . primorana, da povč roditeljem: da če bi mogoče... svojo hčer silili ... da so izobčeni.. . Oprostite ..."
„Dobro, dobro, spoštovana mati. Všeč mi je vaša natančnost. To je preveč pravično ... Ne smete pa dvomiti..."
„Oho! kaj mislite, gospod knez? ... jaz sem govorila po postavi,... sicer pa ..."
„Seveda, seveda, mati opatinja!"
Po teh besedah se priklonita drug drugemu in se ločita, kakor bi bilo obema nadležno, stati si tu nasproti. Vsak odide k svoji družbi, jeden vun, drugi pa noter čez samostanski prag.
„Torej", reče knez, „Gertruda se bode kmalu po svoje veselila v družbi teh mater. Za danes smo jih dovolj nadlegovali." Nato se prikloni; družina odide ž njim, pokloni se ponavljajo in tako odpotujejo.
Mej potjo nazaj Gertruda ni mnogo govorila. Strah jo je bilo storjenega koraka, sramovala se je svoje neokretnosti, jezila se je na druge in nase, žalostno je razbirala priložnosti, o katerih bi še mogla reči ,nel. Vsa zmešana se je zaklinjala sama pri sebi, da bode pri drugi priliki bolj drzna in pogumna. Navzlic vsem tem mislim pa jej še ni prešel strah pred jeznim pogledom očetovim. Pogleda ga skrivaj in se prepriča, da na njegovem obrazu ni niti sledu jeze, da je zelo zadovoljen ž njo. To jo zopet razjasni in za trenotek je popolnoma srečna.
(Dalje prih.)
Pozor! Kdor hoče imeti čiste, bele in zdrave zobe, naj rabi zobozdravnka dr. R. Frlana ustne vodo z novim antiseptkom, ki zabrani vsako gnjilobo zob. Steklenica zadoščujoča za celo leto se dobiva za 2 K pri Ervinu Burdychu, lekarju v Skofji Loki.	45 12
Hude bolezni, koje se navadno izcimijo iz dozdevno povsem neškodljivih želodčnih težko«, preprečijo se popolnoma s pravočasno rabo Rosovega balzama za želodec. Pravi se dobiva v vseh tukajšnjih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerja v Pragi 111-204. Glej inserat!	11
Lak, kovlnastl<
mrzel uporabljiv, v poljubni boji, za pozlatarje, optike, kleparje itd, je v zalogi pri tvrdki BRATA EBEBL v LJubljani , Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju.
228 23 11 — 11

Za trgovce in vinotržce!
Dne 17 aprila 1900 bode ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani
javna dražba
hiše Marije Borštnik v Prešernovih ulicah št. 52 poleg hotela ,.Elcfant ' Ce-njena je na 32 000 gld., najnižji ponudek IG 090 gld. 25 kr.
Hiša donaša 5% od 30.000 gld., v nji nahajajo se trije obrti: Stari dobri gostilničarji obrt. izvrstna prodajalnica za kruh ter loterija in trafika. 25.000 gld. kapitala lahko vknjiženega ostane. Vadi um 3218 gld. 25 kr.
Ker leži hi*a v najživahnejši ulici mesta, se opozarjajo interesenti, posebno trgovci in vinotržci, na to ugodno priliko. 386 2—2

Čisto medicin, ribje olje.
Oezelna lekarna
pri Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1899. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog neprecenjeno dobrog in pristnug medtoinskog rlbjog olja, katerog že dle {asa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino siguruim učinkom. Isto je prijetnega nkusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za i gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 18 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph ffl. Leasteka v Ljubljani.
Besljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta
Umrli »o:
12. apr la. Elizabeta Supančič, zasebnica, 86 let, Gradišče 8. ostarelost
V hiralnici: 13 aprila Apolonija Vidmar, kramarica, 79 let, ostarelost. — Heiena Svetlin, dekla, 60 let, ostarelost. V bolnišnici:
11.	aprila. Andrej Uranič, ključarski mojster, 45 let, kap.
V vojaški bolnišnici:
12.	aprila. Matija Vetter, c. kr. pešec, 23 let, pleuiitis.
Vsebina 8. zvezka 1900:
O lepoti. Spisal dr. Fr. L. (Dalje.) — O rada zrem — —. Zložila Ljudmila. — Butara . . . vložil Vinko Vinič. — Pod rimskim orlom. Povest. Spisal I. M. Dovič. (Dalje.) — Prijazna. Novela! Spisal Fr. Ko-čan. (Konec) — Vigilije vstajenja. I., II., III., IV., V. Zložil Silvin Sardenko. — soci jalni pomenki. Piše dr. Ivan Ev. Krek. — Književnost: slovenska književnost Srbska književnost Poljska književnost. — Glasba. III. redni koncert »Glasbene Matice«.— Časopis. — Razne stvari. — Na platnicah: Pogovori. (Dalje.) — Slike : Castel S. Angelo. (»Angelski grad« in »Angelski nm st« v Rimu). — Izveličar, sedeč na mavrici. Slikal Correggio. — Msgr. Ireland. nadškof Šentpavelski (Minn.) — Sveta ljubezen. Risal Fr. Dobnikar.
Vabilo
na
veliki zbor
»Podpornega društva za duhovne ljubljanske škofije",
ki se bo vršil
t sredo, diie 18. aprila 1900
v knjižnični dvorani knezoškofijske palače v Ljubljani, in sicer ob pol deveti uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Ogovor predsednika.
2.	Poročilo tajnikovo o stanju društvenega imetja.
3.	Volitev treh pregledovalcev računov.
4.	Volitev novega odbora.
V Ljubljani, dne 28. marca 1900. 352 l—i	Odbor.
Posamezne škiis „Shveiita"
v Ljubljani
so nn, prod si j
razun v upravnist«u lista Kopitarjevi ulice 2, še v naslednjih trafikah tobaka:
Pred škofijo štev 13, pri g. Štefetu; na trgu sv. Jakoba št. 6, pri g. Gr. Podrekarju; na Dunajski cesti st. 14 pri g. Fr. Blaž u; na Rimski cesti št 20, pri g. Jos Sušnik.
Dva vajenca
in
enega pomočnika
sprejme takoj v kovaško obrt
V. Urbančič
355 1—1	Dolenjska cesta štev. 1.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. oktobru 181)1».
Priliajiilni in odhajaliii čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljuoljam za 2 niinu.i ii&pre,.
Odhod iz Ljubljane (ju*, kol.).
Ob 12. uri .5 t it in. /in noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno ; čez Selz-tbal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd. Lend-Gastein. Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Kleiu-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob ti. uri 54 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje
in v Novo mesto Ob 7. uri .S min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec. Franzensfeste. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Bei-flitig v Steyer. Line, Budejeviee, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 11. uri 50 min. (lopo/dne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob I. uri 5 min. popoldne mešani vlak v
Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v So'nograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc. Curih, Genovo, Pariz; čez Kle;n-Reifling v Sleyr, Line. Budejeviee, Plzen j, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Prihod v Ljubljano Ijuž. kol.)
Ob 5. uri 4(i min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Sobiograda, Linca, Steyra. Gmuu-dena, lsohla. Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca. Beljaka, Franzensfeste. Ob S. uri 21 min. z jut raj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 17 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja. Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra. Pariza. Genove, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz
Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri .i7 min. popoldne osebni vlak 7. Dunaja Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri 4S min. zreče r mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob i>. uri ti min. -večer osebni vlak z Dunaja via Anitsletten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja. Budejevic. Linca, Steyra, Solno-grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 2.3 min. zjutraj	v Kamnik.
„ 2. „	„ popoldne	„ „
„ (i. „ 5 O „ zvečer	„ „
„ 10. ., 25 ., ,,	„ „ (le ob nedeijah iu praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob (i. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OS „ dopoldne „ „
C. „ lO „ zvečer .,	„ .S5 ,
(le ob nedeljah in praznikih).
Odhod:
Ob 7-15 zjutraj „ 1'55 popoldne „ 6'05 zvečer
Prihod :
Ob 6-34 zjutraj „ 12 29 popoldne „ 5'04 zvečer.

IT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Petra cchIji st.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
i/ trpežnega in solidnega blaga po ni/.kih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 15
ttHBaa m BJ» s ts Bas« a; K
Za
R
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se is V. rfn <e popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način ziiinke^a življenja; v ta namen opozarjamo lliv
naravna
aiiksaSiiČKa fcislma
To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenj«, zla*>i pa tudi za pr edzd r a vlj en j e /.a toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in Frančiškove kopeli. 10 15
izvira: Giesshubl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in frart-ko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, ve'jih speeerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinauii in
Za stavbinsko sezOno!
V Prulah
se prodajo pod ugodnimi pogoji večje tn manjše parcelo, pripravne za stavbe.
Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	212 6
Št)»i«B®
na mesec lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod urez zicube. ako hočfc prodajati postavno dopuščen« srečke in državna pisma.	4
Ponudbe Ludovik* Gssterreicher. Buda-p«st VIII, rtAutschegasse 8	117 10-S
Služba organista
se odda koncem meseca maja pri župno-dekanijski cerkvi v Vipavi. Prošnje naj se vlože do 1. maja.
Stalne pl&če ima organist 700 kron na leto; vrhu stalne plače dobiva štolnino jiri pogrebih in druge postranske dohodke. Lepo stanovanje je brezplačno.
Žii}tni urad v Vipavi,
dnč 6. aprila 1900. 339 3-3	Matija Erjavec.
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
1898,
Mlssale Romanum (v obliki male pole) najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem nsnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43'20
2.	V črnem usnji z zlato obrezo ... K 44'40
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50"— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji.
Missale Romanum (v četvorki) 1. 1398, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tU'1i v še finejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijetn naslednjih škofi): Ljubljanske, goriške, krške, lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Missae pro defuuctis (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6 60
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 7'44
Missae pro defunetis (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo . . . . K 5-16
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 5'76
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maševati »de B e a t a« : KItsssle ad usum sacerdotum caecutientlum (v obliki male pole):
V	črnem u nji z zlato obrezo .... K 19 20.
elegantnih
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
H
^Vzgoja is lila ali izvir m
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega Človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču na Dunaju, III., Stelngass« 9, I. Stook, Th. 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig jo malo več.	1000 17
Frane 9Eii|»an,
viaN S1.1IB-
v Ljubljani, Valvasorjev trg št. 4,
priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za
izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj
do najfinejšega izdelka. -• Nadalje vsa
umetna pletenja in kite iz lepih las.
Postrežba natančna. 49 48-26
Franc Omersa
v K i" »i 11 j 11
prodaja dobro in po ceni
specerijsko blago deželne pridelke železo, izdelke iz železa n kovin razno orodje za
kmetijstvo, rokodelstvo in hišno opravo. Karbolineum, firneže, lake, o'jnate in suhe barva, Rnman- in Portland cement, okove,
traverse in šine za stavbe itd. Semena, trave, detelje, domače, najfinejše lucerne, pese itd.
Najfinejše mazilo za kola stroje in usnje.

IE
Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quiiker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo.
5 klg. poštni zavojček: kaša in puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4'20, vse štiri vrste odbrane K 4 30. Po železnici od 25 klg. više (ludi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do in 68 h za klg. po daljavi.	110 26-25
Glavna zaloga Smrečine gorske prodajalne družbe za Avstro-Ogersko:
LEOPOLD HEISS, Dunaj,iv/l,WiednerHauptstrasse56.
v


Čestita gospodinja! ^K^sS^S"§
perilnim praškom „Lessive Plienix""
•T. Pioot-a v Parizu.
Prihrani se pri delu in času. —	Zajamčeno neškodljivo.	r^
Vse postane čeclno in belo ko sneg. Le poskusite in se prepričajte. H
Središčna pisarna tovarne za „lessive Phenix" J. Picot a: Budimpešta, VII., Karoly-korut, 19. ^
Dobiti je v Ljubljani pri: Grošelj Fr., Jeglič- Leskovic, Ječminek A., Jebačin J., Kastner M., Ii|! Kahm -Murnik, JCavčič & Lilek, Kordin J, Krisper A., Laznik P., Lexander K., Mehle A., Perdan J., Planinšek K., Sarabon A.. Supan M., Schiffer V., Stacul A., Stupica F., Trdina Fr. — V Šiški: Jos. rS Vodnik. — Na O lin ca h: Janko Traven.	324 5-3 'n,
li
Na G 1 i n c a h : Janko Traven. Zastopstvo ima: 3Iorio Wngnerjevn vtlovii.


v raznih cenah vedno v zalogi!
Svil
Ne samo najličneje in najdražje ampak tudi ncj-priprosteja m najceneje se odlikuje po idvrstni konstrukciji, trpežni sestavi in lahkem teku.
Tovarna za Styria~ kolesa
Jaii.fiifh iii <Jr,, Gradec.
-—-
Zastopnik: Fr. Čuden, trgovec s kolesi v Ljubljani. 198 20-3
&
J; •i-
•i.'
i
'Jiniiiiiii Varstvena znamka: Sidro, iiiiiiiiiiu
ILINIMENT. C1PSICIGOMP. I
iz lekarne Richtcr-jeve v Pragi,	~
pripoznnno izvrstno bolečine olaj-	1
šujoee mazilo je dobiti steklenica po	S
40 kr., 70 kr. iu 1 gld. v vseh lekarnah.	=
Zahteva naj se to	509 25	=
II
8 •Ti
I
sploh priljubljeno domače zdravilo
= vedno le v izvirnih steklenicah z našo jjj varstveno znamko .,sidro" iz Richter-5 jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti = le v steklenicah s to varstveno znamko | kol pristni izdelek.
| Richterjcva lekarna pri zlatem levu
H v Pragi, Elizabethstrasse 5. HiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNimimiimimimmiiiiii lili BBMHBBBWWW
V
V Rim
potujoče gospe in gospodične dobijo
rola (Mati
Cerkvena mizarska dela.
Podpisauec izdelujem zlasti cerkvene klopi, klečalnike in spovednlce iz hrastovega lesa po vzorcih in po lastnem načrlu, ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstoj-i>ištvom. Zagotavljam izvrstno lepo delo in nizke cene. Že dvanajstim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Vse izdelujem v lastnih prostorih. — Postavljanje -lovih klopi in spovednic v cerkvi traja le 3 do 6 dni.
Josip Stupica na Viru,
89 i5-io pošta Domžale.
Domača umetnost!
X trgovini Ana Šinkovie, Mestni trg št. 19 v Ljubliani.	344 3—2
Ji

imj
»■Hi
zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14,
se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhov ščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera	90 5
zidarska dela.
Prodaja tudi iz lastne opekarne
opeko vseh vrst.
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
v hiši gospe Wessnen«jeve 60 52-14
so priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soli
od kamena, qipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega ma-terijala-
Priznali« umetniško dovršena tlela !
Prieitalna pisma so na ratpolaffo.
zDomača^z tvrdka!

ttanri* i
*
* ►
/K Jfcšr so na prodaj	v Ljubljani na Mirji po ugodni ceni.
V najem pa se dajo travniki nemškega viteškega reda v trnovskem »n predmestju, oziroma na Viču blizo Kolezija.	350 3—i
r«)	Natančneje je izvedeti pri c. kr. notarju dr. Fr. Vok-u v Ljubljani.
St. 60 I'r.
Razpis službe.
346 2—2
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je vsled sklepa redne tajne seje občin skega sveta z dne 3. aprila t. 1. popolniti službo
Ch H sa w air-s«.
za Kranjsko:
Mihael Kastner
_	SVETOSLAVNA.
ij krepčevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.
liliu.
295 52-6
341 3-3
Bi
Za občinski urad v Spodnji Šiški sprejme se
l»cln.skl i»isai®«
Prednost imajo upokojeni c. kr. uradniki, orožniki in vojaki. — Nastop službe takoj ; plača po dogovoru.
Ponudbe sprejema do 20. aprila t. 1. in pojasnila daje županov namestnik Josip Vodnik v Spodnji Šiški.
Ker so uradne ure omejene, smel bi dotičnik stanovati tudi v Ljubljani.
Županstvo v Spodnji Šiški.

V.

1
A


X. zvezek.
Uredil iu založil
Frančišek Kralj
\ Krasna mladinska knjižica!
o
omladni Glasi
/posvečeni slovenski mladini. ^
Z osmimi slikami.
Cene: brošir 00 h, kart. 80 h, celoplat. 1 K 10 h,
krasno vezani t K 80 h. — Dobivajo se: v semenišču, Katol. Iiukvarni, pri Ničmanu, Giontiniju, Schiventncrju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen I. in II. ^
r
r
r
s prejemki III. činovnega razreda, to je z letno plačo 2800 kron, z dejalnostno doklado letnih 500 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 kron.
Od prosilcev za razpisano službo se zahteva v zmislu določb § 5. službene pragma-tike : Občinski konceptni uradniki, ki kot taki ne smejo biti v nobenem drugem službinskem razmerji, morajo biti za poslovanje tako usposobljeni, kakor je predpisano za upravno državno službo; vendar sme občinski svet določiti, da se od tega načela odjenja glede takih služeb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti, in za katere se tudi v državni službi ne terja sposobnost za politično poslovanje.
S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za zgoraj omenjeno službo jo vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata
do dne 20. aprila t. 1.
Zakasnele prošnje se ne bodo upoštevale.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dno 6. aprila 1900.
r Dobiva se povsod
927 (36-17)
Najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje zob.
FELIKS TOM AA
kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 26,
ima največjo zalogo	Q S&.CJlilJfe© V	286 6—4
od marmora, granita, švedskega sijenita in labradorja, lastnega Izdelka ter prevzame vsako stavbeno kamnoseško delo in se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje oltarjev, podob, prižnlo, obha-jilnikov, krstnih kamnov itd. po najnižjih cenah.
Plošče za pohištvo, plošče za mozajlčni tlak itd.
SK2T" Načrti in ceniki brezplačn o.


JA

-i
H8
tn o
sx
0) CJ
•H
d +J
>tn o
2 •rt d
IU
U


.Pozor, kolesarji!_
Vsled bližajoče se spomladi
nabavil sem si velikansko zalogo voznih koles (bicikljevl, kakih SKT 400 komadov IB® in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor:
Puch, Meteor, Peugeot, Monarchi,
SeiiI»W a^imsum
ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80'— naprej.
JPeiigeot-lsolesa
po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140'— do 230'—.
A. Putrich,
Ljubljuitii, l>«iiiajNka cesta.
fr
fr
285 20 - 4
g
a fcf
.•j.
oa<
w p
a.
<c t—.
9> <
ts
O »

fr
fr fr fr fr
fr
fr
fr
-t*-fr
fr fr
P. n. obiskovalcem svetovne razstave v Parizu, kakor potovafceill v ilhn priporoča 348
kreditna pisma
L. C. Lnckmann v Ljubljani.
za želodec -•<
■
"J
Iz lekarne It. IIt U*\|]Bt v Pragi
je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi,
ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika stekl. I gld.. mala 50 kr., po pošti 20 kr. vač.
8
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več.
varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka.
Glavna zaloga:
lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu", c. kr. dvor. zaL, v Pragi,
Mala stran a, vogal Spornerjeve ulice.
Se vsak dan razpošilja.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer, ter v vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske.	760 26 — 16
X *
X X X X X X X X X X
Andr. Druškovič-a naslednik
Mestni trg io. VAL. fpJOLOH Mestni trg 10.
trgovec z železnino v Ljubljani,
založnik zveze avstr. c. kr. drž. uradnikov,
priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo
hišne in kuhinjske oprave, vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete, nadalje trombe, cevi za vodnjake, Portland- in Roman cement itd itd. 283 3 3
Velika zaloga pristno pozlačenih iiagrot>iiili križev.
K K K K K
K &
K K K X K X K
(•v;
N
iN . k-*'?!
Iv-/.
M
M p?
kC-.Vl
m te m
-v.vl
M
OD VV'
s= <H
J-f
t m
s te 1
j
.....
^AZGLiEDf4ICE
1
QJ

19
e>
s?oJm/( poleg Zjubljane Sveta družina $marrta gora "Pozdrav j Gorenjske f
S primernimi napisi in kiticami dobe se pri knjigarju
A. TURK-U
v Ljubljani na Dunajski cesti.
»V?*)	16"' »V* V>.\ .NV>!|
i v.V < \v/. N. < ^^-|BBi(i||-|i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ w ^ vV << /.s*



Josip Kastelic,
krojaški mojster, v lijubljaui, Vodnikov trg št. -i.
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
posebno
lakrfev, površnikov jui.
Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemls9te, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	80 11
Zunnnj* naročila točna — Cene prim rno nizke.
Za
li r* a s i» a
Za
Kjron, krasna
harmonika m$ harmonika
10 dvojnimi tipkami iz jekla, na vsa-J?T( kem gubnem vogalu okovi iz medenine, uieuenme, jeKiena Klaviatura s skupno a	jeklena klaviatura s skupno 25 glasovi.
72 močnimi glasovi.
&JT Praktična mifilas^ šola OO 1». -J£as	44 12—4
v zajamčeno najboljši izdelavi pošilja proti povzetju ali predplači. Dyostopne z 19 dvojnimi jeklenimi tipkami, 6 močnimi basi, sicer kakor zgoraj: od Kron 20, 30, 40 in višje in tristopne, hromatične, najboljše, kar se izdeluje, svetovno znane, renomirane trgovsko sodno protokolirane, 30 let obstoječe tvrdke:
Ivan N. Trimmel, izdelovatelj harmonik, Dunaj VII/3, Kaiserstr. 74,
Obširni ilustrovani ceniki zastonj. Praktične šole za dve- in tristopno, kakor tudi hromatično harmoniko po K 3 in K 3'60. — Pri nakupu harmonike zaračunim za šolo le polovično ceno. Flavte, violine, citre, kitare, lajne, albumi z godbo, vrčki itd. vedno v zalogi na izbero.
Vsa luksus-piva izpodrine
najbolje renomirano

---------—— -	-j. - ..	——————— mmaamtmmmm————
iz delniške pivovarne v Budjevicah
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo". Jako pohvalna, priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago.
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a V2 litra po
konkurenčnih cenah.
Dalje	335 20-2
glavno zastopstvo
L najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
¥Ink© Majdiča ¥ Kranju.
Tel6fD" št- ioe. Marije Terezije cesta št, Telefon št. 109.
m
m*
©■ 'S
©" 'c) **
I**
©^
V/
©* 'S
-ILJ
t
Kr
Narejena sita in režeta z lesenim obodom v vseh velikostih.
Ograja gozdov, pašnikov, vrtov itd.
Elastične posteljne mreže (SpiralDrahtmatratzen) iz galvani-•••	zirane jeklene žice.
289 12-4
V t V
Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko,
izdelovatelj žičnih (dratenili) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim
in lesenim blagom.
Priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje pletenine ii.at AS	pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in
vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, rnline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v rožnih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. — Ceniki na zahtevanje brezplačno.
Bogdan Oblak,
nrar
na Vrhniki pri Ljubljani,
se najuljudneje priporočam
za napravo novih ali po-pravo sianh stolpnih ur.
Moje ure so iz najboljšega idaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-13 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno.
Vsakemu bode že znano, da se ji železnina in druge reči, kakor tudi kmetijski stroji jako podražili, navzlic temu zamoremo še vsakemu posestniku, kateri si želi kupiti dobro in zanesljivo slamoreznico, mlatilnieo, gepelj, čistilnico ali druge stroje, po dosedanji, vsem znano, znižani ceni prodati, ker smo se že popred z več 100 stroji priskrbeli, za!o ne zamudi nihče to priložnost, si potrebne stroje priskrbeti.
Ker pii kmetiji delavci zmiraj bolj pomanjkujejo, bodemo imeli od sedaj naprej še vse druge, jako koristne stroje na skladišču, s katerimi si bode zamogel vsak hitro in pravilno obdelovati njive, kakor: železne pluge, katere ni treba držati, s katerim labko en sam mladi deček dela, in so tudi za porabo pri krompirju, turšici in celo v vinogradih itd.; stroje za sejati, vsakemu kmetu jako koristni, ker si prihrani seme, čas in delavcev; strojo za travo In žito liosltl. vleče lahko 1 konj, in se celo v neravnih tleh rabi; strojo za seno obračati, pelje 1 konj in naredi več kakor 8 mož, ter trava se polovico hitreje suši; stroji za mlekarstvo, iz najboljših tovaren. Končno tudi slamorcznice, katere imajo ležišče na kroglje in so brez koles i. t. d.	, „
Vsak stroj se dobi na poskušnjo in pod jamstvom pri tvrdki	'
Karala Mk sasl. ŠCHIEIM S VEROVŠEK
Ljubljana. Dunajska cesta št. 18.
D u n a j s k a filial k a. Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 47 razvinkuliranje obligacij.
%1A +1? %J> •!/	vt/ ^	vj/
^ »j« ^ ^ »p 'p
Stavbinska kleparska dela, vsakovrstna, iz poljubnega gradiva.
Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s streSn.m lepom ter v to spadajoče poprave z jamstvom naj-solidnejega dela.
Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešnega lepa v najboljših kakovostih.
Strelovodne naprave ^^	- ^^ r
po izkušeni sestavi -dir	"1	^^
7%
Vodne
instalacijske naprave
vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakeršne poprave.	332 3—2
Zgradba stranišč in kopeljnlh naprav v preprosti do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. nSt Proračuni na zahtevanje brezplačno. Sy
O*	-!' »i* J/	Jf vi* J;	^
* * *
•K •K-
■K
-K *
IlillMMIffllSiiiBl
A A A. Al A A A. A A 'A ž«.' A A A A A A /

„. ...utual",
zavarovalna družba za življenje v New-Jorku.

JPopoliKtma vzajemna.
Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku
3 let nezapadljive.
Konečne številko bilanie za l. 1898 :
Denarno stanje.............1,369.576,693-29 kron
Zavezane sti na račun lastnikov polic..... 1,150.168,487 79 »
Prebitek na račun lastnikov polic...... 219.408,20550 »
Zavarovalno stanje vštevši telesne rente .... 4,795.509,175-81 » Dohodki leta 1898 ........... 299.660,000'— »
Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založeno so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. — V polici sami zajamčena posojila in
odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte itd. daj
858 26 -13
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, II. nadstr.


m Dumtju, I., fferrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Rcservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Betieaavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
-&NB I> O. 11
J s a, b o i' z au

J3v.i> 13. aprila.
fikupsi državni dolg v notah......
Skupni državni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4%.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, G00 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž. velj.
9925 99-— 98 40 9995 97 20 93-65 126-30 228 70 242 75 118-35
20 mark.............23-69
20 frankov (napoleondor)..............19-25
Italijanski bankovci............90 30
C. kr. cekini........................11-33
Dne 12. aprila.
3-2% državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . .	164 —
b°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	160-—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....201-75
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95-70
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140-75
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ ....	256 75
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obvezni* državne železnice s	» južne železnice 3°/o
>	» južno železnici 5°/„
r	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.
108- -95-25
67 50 99— 99-25 397 50 835-— 42-50 21-70 13-20 65-—
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove sreiike, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premo^arska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
173-50 182— 178-— 48 50 122-40 294-40 78-75 24 70 96-50 271-45 834-— 255-25
Sf Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. K u 1 a n f n n izvršitev narnSil boril

hlBnjgrnicna dointška družba
E M € U 11"
inllzRi!« 10 in 13. Ihmai I Strnhelnassn 1
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvar»i>,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni svfcti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovauja pri popolni varnosti
Ako si želiš „Zacherlin" svetov*noslavne dobrote, Čestita čitateljica, ne sprejemaj ga v zavitku! Pristen je samo v steklenici, Ki varstveno znamko nosi.
Pravo pomoč po noči in po dnevu Zoper kakoršnikoli mrčes Išči le tam — da varno hodiš, Kjer Zacherlov plakat zagledaš.
343 3-1