Leto VI., šisv. 189 Ljubljana, sobota IS. avgusta 1S25 Potoma pavšallrana. Cena S Din 0=1 Izhaja ob 4. ijirtpa]. ea Stane mesečno D:n «5—; ca ino-lemstvo Din 40"— neobvcuno. Oglasi po tarifu. Urednešivo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/I. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knailovi ul, St. s/L — Telefcn št. 34. nik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravništvo: Ljubljana, Preiernova ulica »t. 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Preše^« nova ulica it. 4. — Telefon št. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub. ljana št. 11.841 - Praha čislo 78.1&V Wien'Nr. 105^41, Prihodnja številka «Jutra» izide radi današnjega praznika v torek zjutraj. Ljubljana. 14. avgusta. Aristide Briand se je vrnil iz Londona. Njegov obraz je bil vesel in razigran, ko so ga obstopili novinarji. Briand je s svojo potjo zadovoljen. V Dar dneh je docela opravil, kar je začasno hotel doseči. Angleški zunanji minister ie pristal malone na vse stavke besedila, kakršnega misli Ouai d'Orsav poslati nemškemu zunanjemu ministru dr. Stresemannu kot odgovor na nje-jovo noto od 20. julija letošnjega leta. «Journal des Debats«. ki navadno ni slabo orlientiran v vprašanjih zunanje politike, pa nas svari pred pretiranim optimizmom. Opozarja na znano Briandovo spretnost v sestavi kompromisni formul in na komunike Havasove agen-:iie, ki priznava, da je Briandov načrt odgovora v naprej upošteval vse angleške ugovore. «Journal des Debats« neni. da je Briand pač napisal minimum :e?a. kar je sprejemljivo za Francijo in •naksimum onega, kar se more pričakovati od Velike Britanije. Predlagal ie :s tisto, kar ie mogel upravičeno upati, da bo Chamberlain brez večje debate sprejel. Zato sta se tudi oba zunanja ministra tako hitro sporazumela. V nar dneh se oriobči francoski odgovor Belgm. Italiji. Japonski. Poliski in Češkoslovaški, nakar se izroči dr. Stresemannu. Nota bo dolgovezna. Na kratko bo ugoto-v:'a nckai francoskih pripomb. Opomnila ho Nemeiio, da ne more biti govora o tem. da bi dobila ona druge nogo-ie za vstop v Zvezo narodov, kot vse drage države sveta. Člen 16. konvenan-ta mora tudi zanlo veliafi. dokler Zveza sama ne določi o tem drugače. Nota Izraža mnenie, da je sedaj končana doba pismenih razgovonov in predlaga sklicanie konference, kjer se naj dose-danii rezultati ustmeno ugotove in sestavi besedilo za garancijski pakt. Berlinska poročila se izrekajo proti sklicaniu sestanka zunanjih ministrov in nledirajo za veliko meddržavno konferenco. ki se je nai noleg Angliie. Francih in Belgiie udeležita Italija in s po-se^nini nrmzovalcem tudi severoame-riške Zediniene države. Nemčija je pač mani naklomena ozkemu sestanku odgovornih činiteliev za ztinanie zadeve. !rier se razgovori moraio držati teme in š;roki manevri izključeni, kot pa širši mednarodni konferenci, kier se dado snraviti na taoet stvari, ki zasegaio eV.boko v vsa aktualna svetovna vpra-šania. Nemška diplomacija ne mara renskega garancijskega pakta, če ne doseže koncesij v vprašanju iznremem-be noliskih mej in glede priključitve Avsfriip nemški «republiki». Franciia ima b'di svoie stališče, tod '"it^rega 'i ie težko odnehati. »Temns«. Vi ima z BHandnm dobre zveze, piše o tem: «Naši angleški oriiatelii moraio razumeti, da mora oakt oiačati one ga-:a"riie. Vi nam iih še da4e versaiska no-T^dba. Če bi pa dejansko pomenil okr-"itev te pogodbe, bi se s tem nele "rtvovalo ono. kar nam je prinesla naših voiakov. marveč bi se s :zzvale nove nevarnosti za evropski mir.» _ Francka ne bo mogla v nrbenem slu-*aiu od'eniati od neom^ene pravice ^tervenriie. če zagrni Poljski ali Če-VHovaški rogm. Ti dve državi sta avno tako vzhodna fronta Francije, kot - no ugotovitvi angleških voiaškib trnknvn;akov Pen in ne morda kannl a Mn"rlip 7^>nadna obrambna fronta pin.-p Pri+anne. Ali tt-i Franciia novico Priskočiti na ^nč Poteki in Češkoslovaški in v a'erem slnčaiu in r>o kateri proceduri. ? za sklep zanadnega garancijskega "'■'ta ravno take bistvene vo^nosfi. kot •T^tnvifev. kdaj mora Angliia zaščititi ranerio. I!oati !rrad. 14. avgusta, d. Na vprašale s strani industrijskih krogov, kate-e tvonrice imaio pravico do uvažanja "Nemškega premoga po znižanih to-ornmskih tarifah, je izjavila General-'a rudarska direkcija, da veljajo zniža-tovorninske postavke po sporazumni Jločitvi prometnega ministra ter minila za šume in rudnike samo za dovoz ^ozemskega nremoga plinarnam, tvorbam kemijskih proizvodov in livarnam. Te industrije pa se morejo posluževati znižanih tovorninskih postavk ?amo. ako dokažejo, da tvori inozemski premog del sirovin. brez katerih ne Korejo izdelovati gotovih produktov. Proslava tfsocletnfce hrvatskega kraljestva Pričela se je včeraj ter se danes čanosti. Udeležba kralja in vlad značaj ter nanjo niso ~o Zagreb, 14. avgusta, n. Jutri in po-iutrišnjem se vrši glavna proslava tisoč-letnice hrvatskega kraljestva z velikim zletom separatističnega »Hrvatskega Sokola«. Proslava je bila prvetno projektirana kot demonstracija za hrvatsko separatistično idejo ter proti edinstveni državi. Zato so aranžerji odklonili sodelovanje Slovencev in Srbov, mestni svet zagrebški je zavrgel predlog, da se povabita Beograd in Ljubljana ter druga jugoslovenska mesta in prezrlo se je tudi vlado. Medtem je nastopila sprememba v političnem položaju in v zadnjem trenutku se skuša dati proslavi drugačen značaj. Vlada je votirala 500.000 Din podpore Hrvatskemu Sokolu, sklenila se oficijelno udeležiti zleta in jutri dospe na javno telovadbo Hrvatskega Sokola tudi kralj Aleksander. Razen ame-rikanskih Sokolov ne bo zunanjih gostov, zlasti ne slovanskih. Zastopana bo le ukrajinska telovadna organizacija «Sič», bolgarske telovadne organizacije. s katerimi je bil Hrvatski Sokol v zvezi, da se v čim večjem številu udeleže prireditve, niso dobile vizuma. Danes je zagrebški župan izdal proglas, v katerem naznanja, da se zleta udeleži tudi kralj ter poziva meščanstvo, da vladarja kar naidostojnejše sprejme. Tekom popoldneva so pričeli prihajati posebni vlaki s posameznimi sokolskimi društvi iz pokrajine in v mestu je zavladalo živahno vrvenje. Ulice so v zastavah, vendar ni skoraj nikjer videti državnih trobojnic. Nocoj se vrši v prostorih zagrebške- in jutri nadaljuje. Programa sve- Proslava ima samohrvatski vani niti Srbi 'ti Slovenci ga velesejma velik komerz. ulice pa so lepo razsvetljene. Zlasti žarijo mestna noslopja ter razne banke in hoteli v svitu tisočerih žarnic Jutri dopoldne ob 10. uri se vrši slovesna povorka hrvatskega Sokolstva, katere se baje udeleži 15.000 Sokolov. Iz okolice pride na tisoče seljakov v narodnih nošah. Popoldne ob pol 4. uri pride krali, ki se potem spremljan od hrvatske sokol-ske konjenice, v kateri se nahaja mnogo bivših avstrijskih oficirjev, poda na sokolsko vežbališče. kjer ob 4. uri prične javna telovadba. Ob 21. zvečer se vrši na magistratu velik rout. istočasne pa na »sajmištu« velika ljudska veselica. Mesto bo zvečer sijajno razsvetljeno. V nedeljo se poda Sokolsfvo v Mak-simir, kjer bo postavljen »griček hrvatske zemlje« v spomin na tisočletnico. V to svrho je prinesel vsak izmed Sokolov nekaj zemlje iz domaČega kraja v Zagreb. V radičevskih krogih se zatrjuje, da bo jutri proglašena amnestija vseh voiakov, ki so svojčas zapeljani od Radi-čevih agitatorjev dezertirali iz vojske ali se sicer pregrešili proti vojaški disciplini. Ko je nocoi na Zrinjevcu šetala tisoč-glava množica, se je Stjepan Radič v spremstvu ministra Pavla Radiča pokazal na balkonu Prpičeve palače (»Seljaškega doma*). Nekateri so ga aklami-rali ter mu klicali naj govori. Toda Radič se ni oglasil. Napoveduje se revizija ustave Politični krogi razpravljajo o uvedbi dvodomnega sistema. Revizija bi se nc tikala državnopolitičnih načel Vidovdanske ustave. Kombinacije o koncentracijskem kabinetu Beograd. 14. avgusta, p. AkoraVno se na obeh straneh današnje koalicije zatrjuje, da je režim RR trden in da bo zelo dolgo trajal, je vendar notorič-no. da se zlasti v vrstah radikalne stran ke pojavlja velika nesigurnost in da nikakor še ni dosežena enotnost nazorov glede nadaljnega razvoja. Vsi težavni problemi so odloženi na jesen ter čakajo g. Pašiča. ki se vrne najbrž sredi septembra znatno okrepčan in osvežen. Prevladuje prepričanje, da bo v oktobru prišlo do novih političnih kombinacij. V zvezi s tem je vzbudila precej pozornosti sinočnja vest zemljorad-niških »Novosti«, da se bo sedanja vlada pretvorila v koncentracijski kabinet, ki bi imel nalogo, da izvrši revizijo ustave v nekaterih točkah, ki pa ne tangiraio načela narodnega in državnega edinstva. Po informacijah Vašega dopisnika v podučenih radikalskih krogih ni izključeno. da bi mogla že prav kmalu biti postavljena na dnevni red reviziia ustave. Ne gre pa za revizijo v smislu kakršnih koli avtonomističnih načel, temveč za nekatere dopolnitve. Kot glavna se navaja uvedba dvodomnega parlamentarnega sistema, mesto dosedanjega enodomnega. Po prepričanju mnogih politikov se Narodna skupščina kot zako-nodaini zbor :n najvišja državnopolitič-na instanca ni obnesla. Ta nedostatek naj bi se odpravil z uvedbo senata, v katerem nai bi se uveljavilo predvsem strokovno znanje in politična zmernost. V kakšni obliki naj bi se senat uvedel, ie danes še nerešeno vprašanje, a gotovo je. da je ta ideja aktualna. Ali bi bilo v to svrho potrebno sestaviti koncentracijski kabinet, o tem se gotovo še ni razpravljalo. Možne so seveda tudi take eventualnosti, zlasti ker zahteva vsaka revizija ustave komplicirano postopanje z razpustom Narodne skupščine, kar vse bi bilo znatno olajšano, ako bi se stranke že pepreje sporazumele v event. koncentracijskem ka binetu. Vprašanje bolgarskih reparacij Beograd. 14. avgusta, r. Včeraj se je vršila konferenca ministrov, ki se je ba-vila z vprašanjem odškodnine, katero ima dobiti naša država tod Bolgarske. Prisostvovali so konferenci minister zunanjih poslov dr. Ninčič, minister za kmetijstvo in vode Krsta Miletič. minister socijalne politike Milan Simonovič in minister za izenačenje zakonov dr. Srskič. Po konvenciji z Bolgarsko mora ta izplačati naši državi 300 miluonov levov za rekvizicije. ki so jih izvršila bolgarska oblastva na ozemlju predvojne Srbije. Z drugo konvenciio se ie nasprotno naša država obvezala Bolgarski, da bo poravnala škodo, izviraiočo od re-kvizicij s strani naših oblastev pri bolgarskih državljanih na našem ozemlju. Komite ministrov je proučaval vse oriiave. ki so prisnele z bolgarske strani. Ugotovilo se ie. da te pri;ave niso dovoli jasne: zato se ie odredila komi-siia, ki jih bo oroučila in izvršila nil-hovo revizijo. Ta zadeva se bo uredila na ta način, da se bo odMla vsota, ki je Potrebna za poravnavo škode bolgarskim državljanom, od 300 milijonov, katere mora plačati Bolgarska. IZPLAČILO REPARACIJ V JULIJU. Beograd. 14. avgust, r. Glavni agent za reparaciiska plačila ie olvavil bilanco za mesec julij t. I Dohodki od reparacij so znašali 60.113.225. a izplačila 83,525.658 zlatih mark. Izplačilo na račun Jugoslavije je znašalo 2,866.877 zlatih mark. Tržaška borza Trst, 14. avgusta a. V današnjem prostem prometu so bili dinarji po 49 55—40.70 francoski franki po 129.25—129 50, angleški trati po 134.50—134.70, dolarji pa po 27.65— 27.75. Ukinjcnje privatnih ženskih učiteljišč Beograd, 14. avgusta, p. V ministrstvu prosvete se že dalj časa razpravlja problem, kako omejiti nadprcdukciio ženskega učiteljskega naraščaja, ki je tako velika, da ni nobenega upanja, da bi mogel priti do kruha. Ministrstvo se ie odločilo, da znatno omeji dostop v učiteljišča ter bo kot prvi ukrep deloma ali Pa popolnoma ukinilo privatna ženska učiteljišča. Nekatera teh učiteljišč bodo že letos ustavila poduk v vseh razredih, na drugih bodo odpravljeni prvi letniki in nato sukcesivno še ostali. Na drugi strani na vlada še vedno pomanjkanje moških učiteljev. Naša prva vojna ladja v grških vodah Atene, 14. avgusta p. Dne 13. t. m. je dospela v- Pirej naša vojna ladja »Sitnica». Komandant posadke je poseffi grškega ministrskega predsednika Pangalosa In mornariškega ministra admirala Hadžfkiriakcsa Oba državnika sta vrnila poset komandantu naše voine ladje. Ministrski predsednik ie izjavil, da je srečen da more v grških vodah pozdraviti prvo voino ladjo prijateljske in zavezniške kraljevine SHS. Nato so Pangalos. Hadžikiriakos in komandant »Sit-nicc« posla!; brzojavni pozdrsv naši vladi. Skorajšnji odooVlic dosedanjega grškega poslanika Atene. 14. avgusta P. Grški poslanik v Beogradu g. Zamados bo v kratkem odpoklican ter se najbrže vrne v ministrstvo za zunanje stvari v Atenah. Atentat na grškega konzula v Trinolisu Tripdif, 14. avgusta a. Danes zjutraj je neki grški nodanik radi nekih t.govskih 1 sporov ustrelil crškesa konzula Ancerirtosa. 1 Važnost londonskega sporazuma Garancijski pakt ne bo vseboval nobene spremembe obstoječih pogodb. — Izjalovljene nemškeintrige. — Določitev francosko- nemških meja. Pariz, 14. avgusta, a. Po včerajšnjem ministrskem svetu, ki je trajal do pol 1. ponoči, je zunanji minister Briand izjavil, da je prinesel iz Londona najboljše vtise. Glede glavnih smernic note. ki bo odposlana v Nemčijo, poroča «Excelsi-or»: 1.) Garancijski pakt ne bo smel obsegati nikakih sprememb obstoječih pogodb in tudi ne medzavezniškega okupacijskega režima v Porenju. Ravno tako ne bo smel vključevati demilitarizacijo levega in desnega brega Rena. 2.) Nemčija bo morala stopiti v Zvezo narodov pod istimi pogoji, kakor drugi narodi, t. j. z enakimi dolžnostmi in eaakimi pravicami. Ko bo Nemčija postala članica Zveze narodov, bo imela dovolj prilike, da predloži svoje ugovore in pridržke, o katerih bo sklepala Zveza narodov. 3.) Nemčija se bo mogla kot član Zveze narodov sklicevati na čl. 19. pogodbe, ki predvideva ponovno presojo pogodb in mednarodnih položajev, ki bi mogli ogrožati mir; v vsem tem pa ostane svet Zveze narodov edini sodnik. 4.) Francija ohrani vse pravice, ki jih je dobila po čl. 42, 43. 44. pogodbe in se nanašajo na demilitarizacijo Rena. Krajšanje teh členov s strani Nemčije bi se smatralo za čin sovražnosti napram državam, ki bodo podpisale pogodbo. 5.) Glede garancij, ki jih bo dala Francija za arbitrarno pegodbo, ki jo mora Nemčija skleniti z vzhodnimi sosedi, bo francoski odgovor zavračal vse nemške ugovore, k! gredo za tem. da so te garancije nepravične In enostranske. «Tcmps» piše z ozirom na varnostni pakt, da ni nihče pričakoval, da bo v Londonu končnoveljavno določena vsebina pakta, ki bi ga morala Nemčija podpisati. Nemški nacijonaki so hoteli izkoristiti to idejo za svojo kampanjo proti varnostnemu paktu, ker so hoteli dokazati, da hočeta Pariz in London ponižati Nemčijo. V Londonu so se vršili samo preliminarni francosko-an-gleški razgovori. Ako bi bilo šlo za de-finitiven sklep pakta, bi se udeležile razgovorov tudi vlade drugih zainteresiranih držav. Berlin, 14. avgusta, k. Kakor dozna« va «Tagliche Rundschau« iz parlamentarnih krogov, bo zunanji odbor parlamenta najbrže sklican za 18. in 22. t. m. k seji, da razpravlja o francoskem odgovoru glede garancijskega pakta. Pariz, 14. avgusta, k. Dne 13. julija parafirana pogodba o določitvi nemško-francoskih mei je bila danes popoldne podpisana v Parizu. Pogodba vsebuje glede preprečenja mejnih konfliktov točne predpise. Številni členi obravnavajo vprašanje mostov preko Rena. ki so po versajski pogodbi postali last francoske države. Obmejno prebivalstvo obeh držav bo uživalo posebne ugodnosti. Nemški državljani, ki imajo na francoskem ozemlju v pasu 5 km ob meji polja in gozdove, bodo od 1. novembra dalje zopet pridobili lastninske pravice. Diisseldorf. 14. avgusta, k. Po uradnem sporočilu vrhovnega poveljnika zavezniških zasedbenih armad, ki ga je prejel vladni predsednik, sta francoska in belgijska vlada sklenili, izprazniti mostišči v Dusseidorfu in Duisburgu. Izpraznitev bo dne 25. t. ni. popolnoma končana. Amnestija vojaških deliktov Kazensko postopanje oroti vojakom, ki so no radicevski propagandi napeljani odrekli prsego ali dezertirali, bo da~es ustavljeno, že obsojeni vojaki bodo Domiloščeni. Ministri v Zagrebu. Težišče situacije na Bledu bo veljala. V prihodnjih dneh do polovice prihodnjega tedna se bo vsa situacija in sploh razvoj političnih dogodkov prenesel v Zagreb, odnosno na Bled. kamor pojde večina ministrov in politikov. Na nocojšnji ministrski konferenci se je sporazumno določilo, da bodcf jutrišnji proslavi tisočletnice hrvatskega Beograd, 14. avgusta, p. Današnji dan je poteke! v pripravah vlade za jutrišnje slavnosti v Zagrebu. Tekom dopoldneva so se vršili sestanki med posameznimi ministri ter se je zlasti opazil dolg razgovor med ministrom vojne Trifunovičem ter ministrom pravde Giurišičem. Zvečer od 18. do 19.30 se je vršila konferenca ministrskega sveta. Po tej konferenci se je v političnih krogih zaznalo, da bo jutri podpisan In takoj objavlien ukaz o aboliciji kazenskega posfonanja proti voiakom. ki so se pregrešni proti vojaškim disciplinskim predpisom, radi bega iz vojaške službe, radi odrekanja prisege itd. Ta važni akt, ki se v glavnem nanaša na Hrvatsko in Slavonijo, naj po mišljenju vlade pospeši «pomir.'enje duhov«. Ni se moglo popolnoma proveriti. kakšnega obsega bo abolicija in od kdaj kraljestva v Zagrebu prisostvovali: zunanji minister dr. Ninčič, minister za notranje stvari Maksimovič, minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, minister za pošte in brzojav dr. Šuperi-na, minister za šume in rude dr. Nikič in minister za agrarno reformo Pavle Radič. Pojutrišnjem odpotuje na Bled vršilec dolžnosti predsednika vlade minister Gjuričič, kjer bo sprejet od kralja v avdijenci. nato pa se za nekai časa poda v Dobrno. -SS3- Fasistovski imperijalizem Zmešnjave v Genovi. Rim, 14. avgusta. I. Ministrski predsednik Mussolini. ki je obenem vojni minister, ie imel na častnike bersaljer-skega polka nagovor, v katerem je izjavil. da je ponosen, ker je služil v vojni pri bersaljerjih. Nadalje je izrazil svoje prepričanje, da bodo bersaljerji četrte Italije še povečali svoj ponos. Fašistovsko časopisje piše, da je Mussolini edini italijanski vojni minister, ki pozna železno disciplino. Mussolini je mož, ki zastopa novi imperialistični duh Italije in ki širi to misel med vojake, ki ga spoštujejo kot svojega vojaškega cezarja. »Impero« pravi: »Imperialistični nagon našega tisočletnega plemena se je zopet prebudil. Ta skrivnostna sila more tudi brez vojne zmagoslavno odločevati.« Genova, 14. avgusta, a. V Sestripo-nente je prišlo do težkih spopadov v tamkajšnjih fašlstovskih krofih. Oblasti so bile prisiljene, da so poklicale razen orožnikov na pomoč tudi močne oddelke vojaštva, ki so zasedli občinsko hišo in zastražili hišo, kjer ima fašjo svoje prostore. V Sestriponente je dospel tudi generalni tajnik fašistovske stranke poslanec Farinacci, na čigar zahtevo je izdala genovska prefektura naredbo, da morajo biti vsi javni lokali po deveti uri zaprti in da se ljudstvo ne sme zbirati v skupinah. Farinacci je odredil, da se fašjo takoj razpustL Nova francoska brzostrelna puška BerVin, 14. avgusta s. Kakor poroča »Vos* sisehe Zeitung« iz Pariza, uporablja Fran« cija v Maroku neko novo brzostrelno puško s 50 streli, ki je baje najhitrejše orožje se* ^aojostL Velika iblezriška nesreča Pariz, 14. avgusta a. Včeraj popoldne se je na kolodvoru v Aviensu dogodila velika železniška nesreča. Ekspresnj vlak, ki vozi lz Pariza ob morski obali, je med potjo začel voziti s hitrostjo i28 krp na uro in pri-vozil v postajo ArTens s hitrostjo 92 km. Na prvi kretnici je Skočil službeni voz s tira. Strojevodja je hitro ustavil lokomotivo, kar je povzročijo silen karambol vozov. Prtljažni voz je bi! naravnost zmečkan, trije osebni vozovi so ss postavili pokon-cu, drugi štirje pa so se naložili naiTje. Obenem je feastal v treh vozovih tudi požar. Kolikor je sedaj ugotovljeno, je bilo pri nesreči 14 oseb tf&itih ia 160 ranjenih, med njimi nad 80 težko. Minister za javna dela Lavalle je fakoj odpotoval iz Pariza na kraj nesreče. Ugotovljeno ja, da je nesrečo zakrivil strojevodja, ki je vozil s hitrostjo, ki je presegala dopuščene meje. Sfrdjevcrdji in kurjaču se je omračil um. Orlando v Franciji Pariz, 14. avgusta a. Davi je bivšj italijanski fflfiiTstrski predsednik Orl^n-do prispe! v Antrbes, Njegova drtt£uia se nahaja že 3 dlU tamkaj. Novo dijamaetno oolje v Južni Afriki Pariz, 14. avgusta a. Cflicago TfibUne j a v. Ija iz Johannisburga (Jtižna Afrika}, da so Odkrili na neki pristavi pri Blocmficrffu no« vo dijamantno polje. Na tisoče in tisočo ljudi je odšlo na kraj odkritja da se tam stalno naselijo. Letalska nesreča v Italiji Rim, 14. avgusta k. Na obrežja pri Osti ji je davi padlo r.a zemljo letalo, h je proti predpisom vozilo zelo nizko. Predno sta mo. g!a pilot in mehanik nstavlfi Ootorje, »6 tf eksplodireli in ražgnli ap»Mt En letalski SOrdenik m narednik šta prt Bčsrcčj ttočsLu Tomislav kralj 925-1925 Kratka zgodovinska črtica ob proslavi tisočletnice hrvatskega kraljestva Oni del Jugoslovenov, ki ie pozneje ustanovil dve državi, hrvatsko in srb- sko, se je naselil v prvi polovici VII. stoletja v širokem ozemlju med Bojano in Drinom-, Šarplanino, Timokom, Donavo, Dravo, Muro, Rašo, Jadranskim morjem. Zapadnih mej ne poznamo, bržčas so segale do — Triglava in dalje, ln je slovensko pleme bilo prav iako del enega naroda, katear srbsko, hrvatsko in mnoga druga, kojih imena so se izgubila. Narod, ki je zasedel ta teritorij, obsežen nad 150.000 km3, je etnično bil enega porekla in rodu. Politično pa vse do 1918 ni nikdar tvoril enote. Slovenski del se je že rano odcepil, ne sam, marveč bil je odcepljen in podvržen, in le prehodno in izjemoma je tvoril del hrvatske države. Razširjenost srbskega, odnosno hrvatskega imena pa se je menjavala in je bila odvisna od trenutne politične moči in usode enega ali drugega dela naroda. Ob pregledu hrvatske zgodovine in srbske zgodovine pa opaziš posebno značilno dejstvo: Pogoste so Vojne med Srbi in Bolgari, med Hrvati in Bolgari. Ni enkrat pa se ni zgodilo od VII. do XIX. stoletja, da bi si Hrvati in Srbi stopili z orožjem nasproti in da bi se med njima razvila borba. Srbsko - hrvatski »spor* je šele 30 let star, dedščina Khuena, Avstro - Ogrske. Dvanajst sto let pa je minulo, kar sedi naš troimeni narod na svojem. Na severu in zapadu se je naš teritorij občutno ztožil. Do Vidma, do Innichena smo segali, do Malnice, čez Vodmat (Admont), do pod Dunaj. Sveže rane zevajo na zapadu in na severu . . . »Tisočletnica hrvatskega kraljestva.* Jedro in središče političnega doživljanja našega naroda do d hrvatskim imenom je zemlja med Raso in iztokom Ce-tine in Neretve, Vrbasom in dolnjo Bosno. Dravo ter gričevjem in brdi nad Sotlo in Kupo. Pa tudi ta teritorij je bil jako premenljiv. Tik ožjega Balkana, ki do prihoda Turkov ni imel daljetrajne sistemizacije, je Hrvatska bila križišče vplivov iztoka in zapada. in je dolgo kolebala med obema. Obenem pa loči Hrvatska srednjo in južno Evropo, ona je križišče in prag, s Slovenijo vred. Preseljevanje narodov ni bilo nikjer tako burno, tako šareno, kakor na tem pragu, in takšno je ostalo do danes, ko je šele velika svetovna vojna pričela novo dobo s tem, da je razsekane, vplivom na vse štiri vetrove izročene teritorije, plemena. «historičr.o - politične edinice» združila v novo nacijonalno enoto, v pravo kraljestvo i Hrvatov i Srbov i SLovencev. Prva doba hrvatske zgodovine sega od prve polovice VII. stoletja do leta 1102., ko je madžarski kralj Koloman ali Kalman kronan za hrvatskega kralja. Drugi traja do bitke pri Mohaču 1526. ko zagospodujejo Turki, tretji do 1790, do smrti cesarja Jožefa II., četrti do 1918, do osvobojenja. To je stara običajna razdelitev, ki posebno kaže, kako zelo je cd 1102 dalie hrvatska zgodovina le pododdelek ali adnex ftabs-burši in del politike te dinastije. Od Visle, Dnepra in Drine so se ftmorfni slovanski rodovi razširjali v nomadskih pohodih na Črno morje in Tra kijo. na Češko in obe strani Karpatov, na Donavo in Alpe, čez Sodo, Dravo, Savo, doli do Bistrice na Solun, Pelo-ponez, v staro Ilirijo. V VI. stoletju se pojavi za nas vse prvič ime «Slove-nin», pl. «S$ovjeni». S katerimi rodovi smo se izmešali, Skiti, Grki-, Ugrofini, zapadnimi plemeni, to je predmet raznih znanosti, ki pa prave točnosti ne bodo nikdar ugotovile. V zgodovini smo Jugosloveni vsekakor vstopili razcepljeni na maniše plemenske organizacije in do najmodernejšega jugoslovenskega pokreta nismo izrazili niti imeli političnega narodnega edinstva niti enotne narodne volje niti cilja, h kateremu bi vsi stremeli Posledice seveda niso mogle izostati, zlasti ne na tako eksponi-ranem «pragu*. Naše priseljevanje je bilo v prvi polovici VII. stoletja, približno v dobi cesarja Heraklija. 610,—641.. v glavnem dovršeno. Med obilico naših rodov sta se takrat še posebej odlikovala kot najvplivnejša rod srbski in rod hrvatski. V liškem pogorju pa so se še obdržali obrski ostanki s knezom »bajanom*, — odtod ime bana. Koncem VIII. stoletja se v Splitu ustanovi titularna škofija, pod carigrajskim patriarhom, (prvi škof Ivan iz Ravene, 780.). Prvo večje, »historično« politično ude.istvovanje Hrvatov in Srbov je povzročeno vsled pritiska Frankov z Zapada in Bolgarov z Iztoka. 795. se panonsko »slovinski* knez Voinonrir udeleži borbe Frankov proti Obrom. Hrvati se otresejo nadvlade Obrcv. a morajo sprejeti nadvlado Frankov. Panonsko-hrvatski knez, slovenski knez in istrski knez so istočasno podložni mejnemu grofu furlanskemu s sedežem v Ogleju In patriarhu oglejskem, ki sioltiie tačas v Čedadu (811). L. 812. sklene frankovski Karel Veliki mir v Cahah (Aachen), dalmatinska Hrvatska ostane frankovski državi. Za-dar, Trogir, Split. Krk, Rab padeio nazaj pod Bizanc. Pričetkom IX. stoletja prevlada krščanstvo, izvirajoče Hrvatom iz Ogleja, kakor nam. V Ninu se ustanovi prva hrvatska škofija, neposredno podrejena papežu. Prvi dalmatinsko - hrvatski knez tn krščan je Vi-šeslav (okrog 800) v Ninu, kjer je malo pred njim županoval Godeslav 810—23 vlada Hrvatom Ljudevit, 810—821 Dalmatincem Borna, S19, torej skoraj na leto natančno 1100 let pred 1918, odpove Ljudevit pokorščino cesarju; skupno s Slovenci do Soče. Pred premočjo Frankov se je 822. Ljudevit umaknil k Srbom, te pa so tačas pod vrgli Bolgari ... Ljudevit je brez dvoma največja osebnost stare hrvatske in Jugoslovensk_e zgodovine. Njegove tisočletnice 1. 1825. pa ni nikdo praznoval. Takrat, pred 100 leti, Jugoslovenov še ni bilo. Le plaho se je oglasila Vodnikova struna z »Ilirijo oživljeno«. L. 827. so Bolgari podvrgli panonsko Hrvatsko, celo Podravje, Slovenija pa je postala mejna grofija bavarskega kra ija Ludvika Nemškega. V Sremu je vladal Bolgar Ratimir, v panonski nižini pa Pribina s Kocljem. Okrog 840.. ob času Verdunske pogodbe, je pa tudi gospodstvom. Odtlej se vrste v zgodovini imena hrvatskih knezov, ki so pa podložni bodisi Frankom, ali Bolgarom, ali Bizan-cu, ali na Madžarom, ki se pojavijo okrog 895. Panonska Hrvatska se odcep od Frankov in zedini z dalmatinsko Hrvatsko. Viri poznajo odslej bogat niz raznih partikularnih vladarjev, Mislava, Trpimira. Ljudislava, Vlastimi-ra, Domago.ia; borbe z Arabci, Bolgari, Bizantinci, Benečani. Hrvatska že obstoji kot država, kot pomorska sila, kot velika in ugledna kneževina. Knez Bra-nimir (879—892) se definitivno podvrže Rimu, 888 trepetajo Benetke pred Hrvati, in dož Peter Candianus pade poražen v borbi ž njimi. Knez Branimir pa sme veljati za pravega ustanovnika hrvatske države. Sledil mu ie Mutimir, sin Trpimira, s sedežem v Biačima pri Trogiru. Mutimir je zadnji hrvatski »knez* in prvi z naslovom «po božji milosti knez Hrvatov*. Njegov naslednik in menda njegov sin je tomislav. kralj, ki vlada od okrog 910 do 928. 2 njim se začne nova doba. sijajna doba te stare zgodovine, višek prve prej omenjenih štirih period hrvatske in jugoslovenske zgodovine. V Srbiji še vedno vladajo v istem času potomci dinastiie Višeslava. Pavel. Caharija in Časlav (zaporedoma), s severa pa se grozeče bliža naval Madžarov, od zapada Benečanov in Frankov, z jugozapada Saracenov, z juga in jugo-iztoka Bizantincev, z iztoka Bolgarov. Toda predno zgrmi divji kaos vseh teh krlžajočih se sil čez naš prag in na njem potepta našo Drvo veliko samo-stalnost. se dvigne hrvatska država do impozantne višine. Sodobnik Tomisla-va bizantinski cesar Konstantin Porfiro-genet poroča, da je hrvatska vojna sila znašala stotisoč pcšcev in 60000 jezdecev, brodovje pa 80 velikih sagin po 80 mož in 100 kondur po 20 mož. Teritorij je vsekakor moral biti znaten, narod pa ie moral šteti okrog 2 milijona duš, za takrat torej izredno mnogo. Leta 924. ali 925. je knez Tomislav sprejel naslov kralja, rex Chroatorum. sklenil zvezno pogodbo z Bizancom. prevzel protokto-rat nad Zadiom.Trogirom. Splitom. Oso-rom .Krkom in Rabom, in papež ga je kmalu nato priznal za kralja. Tomisla-vu se pripisuje tudi današnji hrvatski grb. Slava TomiSJavovega kraljestva žal ni traiala dolgo. Niti sto let po njegovi smrti ni preteklo, pa je bil kronan za hrvatskega kralja Madžar Koloman in skozi devet stoletij so nosili Tomislavo-vo krono in vladali Hrvatom skoraj sami tulci — do zadnjega »hrvatskega* kralja Karla Habsburga . . . Sv. Naum in Vrmoš - defini-tivno naša Naš ministrski svet je vzel na znanje in odobril dodelitev Sv. Nauma in Vr-mosa naši kraljevini. Po tolikem odlaganju je konferenca veleposlanikov v Parizu končno vendarle odločila spor jugoslovensko-al-banske meje. V obeh spornih točkah, glede Sv. Nauma in glede Vrmoša. je padla odločitev v našo korist, kar nam je tem bolj v zadovoljstvo, ker v Parizu situacija za našo tezo nikakor ni bila najugodnejša. Spor za Sv. Naum je bil različen od onega za Vrmoš. Sv. Naum nam je bil dodeljen že I. 1913. pri določitvi meja nove Albanije, kakor jih je odmerila londonska konferenca, a pariška konferenca v povoini dobi ie spremenila svojevoljno to določbo ter prisodila Sv. Naum Albaniji. Odtlej se je pletel spor dalje, prišel pred haaško razsodišče, se vrnil zopet pred pariško poslaniško konferenco, ki je naposled pozvala našo in albansko vlado, da se sami med seboi sporazumeta v določenem terminu. Dasi je baš v tej dobi v Albaniji znova zagospodoval Ahmet beg. in sicer pač v nemajhni meri z našo pomočjo. vendar ni bilo mogoče doseči direktnega sporazuma, nakar je sedaj odločila veleposlaniška konferenca. Zelo mogoče je, da se je bilo na tihem vendarle doseglo soglasje med Beogradom in Tirano in da nam je Ahmet beg koncediral i Sv. Naum — za malo protikoncesi.io vasice Piškopeje — i Vrmoš. toda da se je raje izbrala forma pariške konference, da se ne bi Ahmet begu otežilo stališče pred pristaši in nasprotniki. Spor za Vrmoš je bil drugačen. Vrmoš nam ni bil prisojen 1. 1913.. točneje: ni bil prisojen Črni gori, in sicer v prvi vrsti na zahtevo Avstro-Ogrske, dasi tvori Vrmoš v vseh ozirih prirod- no in ekonomsko enoto z ostalo dolino gornjega Lima. Zato je prišlo povsem nepričakovano, da nam veleposlaniška konferenca po vojni, ko je popravila albansko mejo in nam dodelila nekaj obmejnega predela pri Prizrenu, Vrmoša ni prisodila. Napaka je na našo pritožbo sedaj popravljena v našo korist, Vrmoš je naš. O pomenu posesti Sv. Nauma se je tudi pri nas že ponovno pisalo. To je historično in za ljudsko, osobito versko ter cekveno tradicijo izredno važen kraj, važen pa tudi za Ohrid in vse jezero s stališča tujskega prometa, ki se bo tu razvil prej ali slej. Dalje je okrog Sv. Nauma nekaj gozdov in tu so predvsem izvori reke Drim, ki se dajo izrabiti v hidrotehniške načrte. Vasica Piškopeja leži zgoraj nad Sv. Naumom v bližini albanske meje; njen odstop Albaniji je bolj formalnega kot stvarnega pomena. Vrmoš je gorska dolina, ležeča nad Plavskim iezerom ob gornjem toku ter povirju reke Liin. v znatni višini nad 1000 m, obdana na vseh straneh s planinami nad 2800 m. Vrmoš je tedaj izrazita velegorska dolina, katere ekonomski pomen je v prekrasnih planinskih pašnikih, ki so last najbližjih gorskih vasi. Pa še več, Vrmoš je osobite važnosti za promet, ker gre tod mimo prehod iz notranjosti Južne in Severne Srbije proti Podgorici in Skadru ter morju; tod bi se mogla zgraditi žc!e~-nica, ki bi iz doline gornjega Lima po velikem predoru vodila v porečje Cevne, oziroma Morače. Tega vsaj se je bala Avstrija 1. 1913.. ko sta si Črna gora in Srbija postali direktni sosedi in je postala možna direktna železniška proga iz Srbije skozi Črno goro do morja. Zato je hotela za vsako ceno dobiti Vrmoš za Albanijo, da ie na ta način zavalila neprehodno oviro na to najprikladnejšo zvezno črto v navedeni smeri. Z dodelitvijo Sv. Nauma in Vrmoša smo dobili končno definitivno mejo napram Albaniji, hkrati je s tem zadnji sektor naše doslei neureiene državne meje določen z fiksno mejnico. Jugoslavija je dobila naposled svoie defini-tivne meje, skoro sedem let po konstituiranju. _ Ofenziva angleških Trade Ucions London, 10. avgusta Angleški parlament je šel na počitnice. Vlada si bo za trenotek lahko oddahnila od parlamentarnih skrbi. Tudi preteča nevarnost rudarske stavke in z njo zvezane pasivne rezistence železničarjev in mornarjev je začasno odvrnjena. Angleški premogovni baroni bodo prejeli od vlade kakih 10 milijonov funtov šterlingov, zato pa so se zavezali, da bodo plačevali rudar;e po dosedanjih tarifih. Stvar b! bila v redu, če na bi bil s tera obremenjen že itak ves za s opij eni davkoplačevalec, če ne bi bila z državno podporo premogovnikom podnna potulia z\ druge industrije in zlasti če ne bi z ekla-tantno zmago rudarjev dobili delavci drugih strok veselje, da začno posnemaj svoje tovariše pod zemljo. Zato se angleška javnost nič kaj ne veseli provizorične rešitve rudarske krize. Delavske strokovne zveze (Trade Unions) so izsilile tako očividno in ogromno zmago nad vlado in ostalim prebivalstvom, da bj b:! naravnost čudež, če se svoje današnjo moji ne bi zavedale in jc ne bi pri prvi priložnosti zopet izrabile Prav ima »Economist«, ko piše: »Naj govore ministrski predsednik in njegovi tovariši kar hočejo, vendar je prav mog ie, da ne bodo imeli odločilne besede nit; on: nit: njihovi nasledniki, ampak voditelji delavskin strokovnih organizacij. Od teh je odvisno, kako bodo izrabili moč, ki jo imajo, kot so pravkar pokazali in ki jo lahko pokažejo kadar le hočejo. Ne vemo. kaj naj ovira železničarje. transportne delavce, mornarje, ladjedelce, tekstilne delavce, kovinarje in mehanike, da store s pomočjo drugih strokovnih zvez tisto, kar so zadnje dni pr.če'.i rudarji? Nič jh'h ne more zadržati, da iztrgajo javnemu zakladu podporo, ki je potrebna, da ta ali ona industrija zopet more delati nedoločen čas?« Da se Trade Unions zavedajo svoje sile in misMjo čimprej zopet apelirati nan.o, sledi I z čudovito samozavestnega nastopa delavskih voditeljev po rudarskS zmagi. Oni so naravnost zmage pijani. Glejte, kaj je izjavil tajnik rudarske federacije Cook v Me-ado\vfieldu: »Zveza Trade Unions je danes valjar, kateremu se ne bo mogla ustavljati nobena vlada. Nedavna zmaga rudarjev je največja v celi industrijski zgodovin! Velike Britanije. Pouk iz nje je: če hočejo doseči pravico, morajo biti delavci močni. V kratkem času bomo videli eno najresnejšib kriz. kar se Jih je pojavilo v zgodovini. Tu bo delavstvo pometlo vse pred seboi«. listi Cook je dejal na shodu v B'shop's Aucklandu: »Gotovo je, da pride še tekom prihodnjih 12 mesecev, do splošnih volitev. Boj ni končan. Opozarjamo Vas, prijatelj Baldvvtn, da isto, kar smo naredili zadnji teden, moremo in hočemo ponoviti. Velika Britanija bo imela Izbojevat} še težke gospodarske in socijalne boje. ki jim skuša dati agitacija iz Moskve Izrazit političen značaj. Angleško delavstvo se nedvomno radikali zara. Trade Unions, ki so bile še nedavno strokovne korporacijs delavske aristokracije, prehajajo vedno bolj pod upliv nekvalificiranih in brezposelnih množic. Revolucionarna tendenca, pridobiva med njimi vedno več tal. Zato ni čudo, da je 1. avgasta vzkliknil notranji minister William Joynson Htcks: »Ali bo vladal v Angliji parlament in kabinet ali pa peščica voditeljev delavskih strokovnih zvez?« Nova akcija 'makedenstvu-juščih" Po popolnem porazu kcmitskBi band in po raznih neuspehih bolgarske zunanje politike so makedonstvujušči popolnoma spremenili svojo taktiko iz započeli novo, takozvano »legalno« akcijo. Ta akcija obstoja v tem, da se pr> južnosrbskih mestih in v obmejnih okrajih organizirajo razni iredentistični krožki. Prejšnja nelegalna komitska akcija se je posluževala seljaškega elementa, ki je z bombo in handžarjem divjal po obmejnih krajih, sedanja »legalna« akcija pa predvsem osvaja posameznike v mestih, torej inteligentnejše ljudi, dovzetne za politično in kulturno propagando z iredentistično tendenco. Načrt za to »legalno« akcijo je enostaven: makedonstvujušči agitatorji nameravajo pod masko lokalnega patriotizma in zavzemanja za domorodce osvojiti predvsem trgovsko in strankarsko mladino. Cim se na ta način učvrstijo njihove organizacije, se lahko polastijo občin, trgovskih zbornic, vsakojakih korporacij — in lepega dne utegne bolgarska brzojavna agentura oznaniti svetu, da je v beograjskem parlamentu ta ali oni poslanec iz obmejnega okrožja z bolgarskim govorom kot narodni zastopnik bolgarskega živiia v bolgarski Macedoniji... Tej novi akciji makedonstvujuščih je treba zoperstaviti legalno proti akcijo. Ves jug e treba napolniti z novimi šolami in zavednim inteligentnim uradrištvom. Ako so pred in med vojno bfi stoteri srbski omladinci pripravljeni žrtvovati glavo za svobodo južnih krajev, bi bilo sramota, ako bi se današnji omladinci branili vršiti tam kulturno mi-s;io. Prišel je čas, da se izvrši mobilizacija onih, ki so pripravljeni ponesti prosvetno in politično puško! Ta borba je težja, ker sovražnikova fronta ni tako jasno obeležena kakor v vojni. Zato pa bo zmaga večja! Tako zaključuje Milosav Jelič svoj članek v beograjski »Politiki«, dotikajoč se problemov Južne Srbije povodom odkritja komit-ske akcije v Štipu, o kateri smo že poročali. Milosav Jelič smatra, da štipska organizacij ni komitska, temveč tipičen krožek ma-kedonstvujuščih za »legalno« delovanje Sn propagandn. Štipska afera še ni docela pojasnjena. Kontroverze v navedbah aretiran-ccv so različne. Glavni krivec Miša Derbo-vič zanka svoje prvotne izpovedbe, češ da jih je moral podati pod pritiskom žandar-skili ba::n. Dornče, sin Arse Laziča (davido-vičevskega narodnega poslanca), nadalje Lazar Dimitrijevič, Ikonomovič In Petar Ka-ragjozovič, člani razkrite organizacije, so začasno izpuščeni iz zapora, dočdm jih er.ajst ostane nadalje zaprtih. A ker je ov-čjcpoljsfci srez dostavil štipskemu srezu nekatere važne nove podatke o razkriti organizaciji. utegne tudi navedena četvorica biti ponovno aretirana. I o / • v imene + St. Radič o večerji pri kralju. St. Radič in minister agrarne reforme Pavle Radič sta bila v četrtek na Bledu do polnoči na večerji pri kralju. Oba Radiča sta včeraj dopoldne odpotovala z Bleda z avtomobilom v Ljubljano ter je ob tci priliki na Lescah izjavil Stjepan Radič dopisniku zagrebškega »Večera* o avdijenci pri kralju nastopno: »Pavle Radič in jaz sva bila, kakor veste, na večerji od 8. do polnoči. Kralj jc vodil razgovor. Stavil je vprašanja o hrvatskem Sokolu, o njegovem razvoju. zatem o razpoloženju hrvatskih seljakov za sporazum ter končno o razvoju mesta Zagreba in cel niz vpra-šrnj iz zunanje in notranje politike. Ves ta razgovor ie bil prepleten z konver-zncijo o kulturnih in socijalnih stvareh lalii ega stila. Vmes se je Nj. Vel. kralj odstranil z ministrom agrarne reforme g. P. Radičem, da zasliši poročila o njegovih resornih in drugih tekočih poslih. Zatem sc je nadaljevala skupna konver-zaci.ia v prejšnjem tonu in razpoloženju. Na koncu je krali izrazil posebno zadovoljstvo, ker odide predsednik HSS v Ženevo ter je ukrenjeno, da predsednik HSS pred odhodom tja osebno poroča Nj. Vel. kralju po kon- ferenci naše ženevske delegacije, ki se bo vršila prihodnji teden v Beogradu pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Ninčiča. Ob tej priliki se bodo izmenjale misli o programu in stališču, kiga je treba zastopati v Zenevi.» + St. Radič v Zvezi narodov. «Prav-da» pozdravlja imenovanje St. Radiča za delegata naše države v Zvezi narodov, ker mu je dana s tem prilika po-kazati pred tujim svetom našo državo kot celoto, ki jo ne rušijo razni pre-tresljaji. St. Radič ve, da ima naša država precej sovražnikov, ker v vsaki malenkosti najdejo razlog za ubijanje našega ugleda med svetom. Radič se gotovo spominja, naglaša »Pravda*, da so njegovo lansko potovanje v London mnogi v Evropi zlorabljali. Kolikor realnejše bo njegovo delo, toliko prej bo prišel do prepričanja, da je njegov šest. letni boj dejansko pomenjal donkišote-rijo. »Pravda* ima v tem, kar piše sedaj o St. Radiču, popolnoma prav, dostaviti pa bi morala, da je Radičevo donkišotstvo precej časa tudi sama podpirala. Ravno vsled podpore davi-dovičevcev je Radičev odpor tudi dalje časa trajal, kakor bi moral, za kar ra sedaj davidovičevci ne uživajo nobene zahvale. + Radič in «Bacsmegyei Naplo*. Radič je gladko demantiral svoj intervju o narodnih manjšinah, ki ga je priobčil subotiški «Bacsmegyei Naplo*. Ampak ta ne pogoltne tako gladko Radičevega demantija, marveč dokazuje, da je intervju bil priobčen točno, tako kakor ga je Radič dal njegovemu uredniku. In sicer v prisotnosti gg. Hota, lekarnara iz Zoblja in Zubre Hadoa, književnika iz Subotice. Oba sta pripravljena po-svedočiti avtentičnost Radičevih izjav, kakor jih je priobčil «Bacsmegyei Naplo*. Včasi so dejali, da ima laž kratke noge. Bržčas ji od tistih dob niso nič zrastle. Po sveta — Vatikan In faSteera. Po Izstopu klerikalnih fašistov te rimske vlade so se edno-' šajl med Vatikanom ln fašizmom precej iz-premenilL Vllhov Itst »Corrlere 'd'Italla» Je ostal še vedno fflofašfstovski, toda službeno vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je delilo vedno nove lekcije o nasprot-stvu med krščanstvom in nasilno fašistov, sko politiko. Ko pa je fašistovski tajnik Fa-rinacci zagrozil vatikanskemu organu, je ta prenehal z neplodno diskusijo. Državni tajnik kardinal Gasparri )e poslal nedavno v j papeževem imenu predsedniku lyonske «Se-maine Soclale« pismo, ki govori o napačnem pojmovanju državne avtoritete. Rimski opozfcljonalni listi, ki so komentirali papeževo pismo, so bili zaplenjeni. — Fašisti proti prostozidarjem. Milansko faiistovsko vodstvo le Izključilo zopet več članov, ker so bili organizirani v tajni prostozidarski loži. — Angleški listi o londonskih razgovorih. «Trmes» pišejo: Metoda, ki sta se je francoski in angleški zunanji minister pri zadnjih londonskih pogajanjih pcslužlla, ]e nov dogodek v zgodovini podobnih pogajanj, ker j sta oba ministra pustila odprta vrata, skozi katera b! mogla priti Nemčija kot udeleženka k razgovorom, ki so se pričeli v Londonu. To je pomen v Londonu doseženega sporazuma. »Manchester Guardian» pravi, da se ne sme pozabiti, da je Nemčija sama predlagala varnostni pakt. ^"remeiisko jpoir-o&ilo Ljubliana, 14. avgusta 1925. Liubljana, 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm | Liuhliana . . . 7. 767-2 14-8 brezv. mej-la 6-2 i LjuHl^na . . . 14. 763-9 25 0 sev. vzh. del. obl. Ljubliana . . . 21. 764-5 20-3 Z'gieb .... 7. 764-5 190 zap. jas. Beograd . . . 7. 762-2 210 3-0 j Dunaj .... 7. Praga .... 7. 766-7 16 0 brezv. Inomost . . . 7. Solnce vzhaja ob 4-59, zah.ija ob 19-9, luna vzhaja ob 0 28, zahaja ob 15 45. Barometer nestanovit, temperatura višja. Visoki zračni tlak. ki je koncem prejšnjega tedna zagospodoval nad vso srednjo in južno Evropo, je povzročil v vsem navedenem predelu jasno vreme. združeno z veliko vročino. Najvišjo stopnjo je dosegla vročina nad južno-evropskimi polotoki, ali tudi v srednji cvropi se je dvignil termometer ponekod izredno visoko. Dnevi od 8. do 11. avgusta pomenilo vsekakor višek vročine letošnjega poletja Ta čas se je zapeliala z Atlantskega oceana v bližino Anglije večja depresija ter pričela ogrožati naše lepo vreme in vročino. Toda ni se cela premaknila do nas, marveč ie poslala samo majhen zatok ali zaliv preko Nemčije in Alp na jugovzhod. Ta zatok nizkega tlaka je povzročil po vsej svoji poti velike vremenske prekucije; že v pondeljek je šel preko Holandflke in povzročil tam si-i lovite viharje, v torek je preplavil juž-I no Nemčijo in segel v Alpe ter na Češko in sprožH tod hude nevihte z veli- kimi nalivi. Pri nas so se v torek zvečer na severozapadnem obzorju pokazali prvi znaki bližajočega se nemira. Vrtinec potujoče male depresije je potegnil nase zrak z juga; zavladal je ju-1 gozapad z izredno soparico in v sredo in četrtek so tudi pri nas nastopile hude I nevihte s hudim tieskanjem m velikimi nalivi. Toda barometer je kazal ves čas izredno visoka, znale, da vremenski preobrat ni segel na široko in tudi ni privede! hladnejših zračnih plasti iz bolj oddaljenih severnih predelov. Zato se v planinah ni pojavil nov sneg in lahko se nam takoj zopet vrnejo vroči dntvi, posebno ker je ostal visok zračni tlaki nad bed. katerega ie priredilo vodstvo ko-lališča. Tzmed inozemskih gostov so se udeležili: angleški generalni konzul ilaclane. ameriški konzul Leviš Dawis, lemški generalni konzul dr. Walbeck, ivicarski konzul Schmidlrn, bivši ruski lotizul Fermine. francoski vicekonzul Is la Croix. poljski vicekonzul May-fald. vsi s soprogami. Dalje so bili na lineju: francoski generalni konzul Bois--šer. argentinski sreneralni konzul Al-red Silvestrini. čilski generalni konzul fatulich. češkoslovaški generalni kon-tul Odon Para. poljski generalni kon-Bl Himelstyrna rn sekretar švicarskega [onzulata v Zagrebu dr. Weber. Navzočim gostom je prvi napil gostiji gosp. Schmidlin. Nazdravivši je iz-F uuao&^s^ DVOR Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., Vi 6., H 8, in 9. — Ob nedeljah ob Vi 11, 3, M 5., 6, Vi 8. in 9. uri. šremo usi .... ? ? ? O) nenrečna Višnja gora, povža s ketne danes je spustila, ker mu je Ka ples in telovadbo, pa tud' brez njega veselica težko bi mhiila Proti odeiselostš delule s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čaj*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, llica 204. S? C3 Es-ka Jogo Torpedo ™ Bianchi gg so le Vsi najboljša najeznefe pri Palača Ljubljanske kreditne banke In Gosposvetska c. 14 na domestni deli in oprema. J.dersc Nova stanovanjska kolonija v Ljubljani ,PS23D©<1[VA Pogled na celotno novo stanovanjsko kolonijo, ki jo je začela graditi na Tržaški cesti, ob me.ii Ljubljane proti GUncam in Rožni dolini, splošna stavb- na zadruga »Stan in dom.» Prošlo nedeljo je bi! slovesno vzidan temeljni kamen prve zadružne stanovanjske hiše, katerih je projektiranih 37. V gradbi Slika kaže. kako bodo izgledale vrtne stanovanjske hiše, ki jih gradi stavbna zadruga »Stan in dom» na Tržaški cesti. Hiše se grade z denarjem zadružnikov ter z zadružnim kreditom, za katerega je mestni gerentski svet za mestno občino ljubljansko prevzel jam- stvo. Mestna hranilnica pa je dovolila ugodno posojilo, da se omogoči plemenito in koristno prizadevanje ter ustvari začetek za energično odpomoč stanovanjski bedi. Tudi občinski svet viški je akcijo soglasno podprL se sedaj nahajata prvi dve veliki hiši, ki ju je videti na sliki in te dni pričenja delo tudi na manjših hišicah, ki jih je videti v ozadju. Olepšava Ljubljane Ljubljana, 14. avgusta. Olepšava ljubljanskih hiš in poslopij letos vidno napreduje. Razveseljivo je, da so se začela tudi javna poslopja pre« slikovati posebno na onih cestah in ulicah, ki jih je mesto reguliralo ali tlakovalo. Tako je preslikano poslopje Trgovske šole na Kongresnem, ia Kmetijske družbe na Turjaškem (Mar« xovem) trgu. Pri tem poslopju bi bilo potrebno, da se grdi leseni plot ob Gosposki ulici podre in nadomesti z zidano steno, kar je tudi iz varnostnih ozirov "riporočljivo; mestni magistrat naj bi pa nasprotni hodnik pomaknil nazaj v smer vogalne hiše Gosposka ulica—Valvazorjev trg ter tako razši« rilo preozko cestišče. Od javnih pošlo« pij se je prav srečntf prenovila Viraru tova hiša na Sv. Jakoba trgu, sedanji sedež poštnega in brzojavnega ravnat teljstva. Prenavlja in prezidava se pa« lača Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Knaflovi ulici, tudi »Assi-curazioni Generali« na Marijinem trgu dobiva lenše lice. Obelilo se je tudi po« slon je f inančne delegacije na K reko« vem trgu. žal, da so okenski okviri ob« držali grdo riavo namesto bele barve, ki se tako lepo poda Virantovi hiši. Zelo lepo se prenavlja mestna hi&a. Sosedne hiše so že prenovljene in po* slikane z mirno sivo barvo, ki te dobro j.__. «JUTKO» Št. 189 4 BeCbta 15. RDI 1929 poda starim posl iem. Zato pa je Bernatovičeva hiša na Mestnem trgu s svojo lumcno barvo huda estetična po» greška; čuditi se je, kako je mogel do« voliti mestni magistrat to «olepšavo», ki kazi ves lepi utis našega Mestnega trga. Izmed javnih poslopij, ki so najbolj potrebni prenovljenja in preslikanja, je omeniti predvsem naš g Javni poštni urad, ki dela nečast Ljubljani, tembolj ker je na naibolj prometnem kraju in rga poseti vsak tujec, ki bo dobil čudne pojme o naši poštni upravi. Popolne prenove, in sicer v svetli barvi, ki se prilaga novim palačam v okolici, je po« trebno naše operni gledališče. Tudi poslopje ///. državne realne gimnazije na vogalu Knaflove in Beethovnove ulice sedaj kazi lepo okolico. Zasebne hiše, ki so nujno potrebne prenove, so ona v Selenburgovi ulici poleg glavne pošte, Koslerjeva hiša istotam (na vogalu Knaflove ulice), hi« ša na vogalu Kongresnega trga in Wol» fova ulica, kjer je nastanjena «Aloma Company», Tomažičevih dedičev hiša na Dunajski cesti, Treotova trinad« stropna hiša in Kolizej na Gosposvet« ski cesti ter nekatere starejše hiše v zgornjem delu Miklošičeve ceste. Vobče pa se mora priznati, da je v Ljubljančanih d uro razvit oni sloven« ski čut za lične domove, ki se kaže v naših pri! pniK, vsako leto pobeljenih kmetskih hišah na deželi. Ako se bo ta čut udejstvoval kot letos, bo naše me« sto v resnici kmalu zopet posta'o «Re« la Ljubljana«. Spomenik žrtvam svetovne vojne v Mariboru Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru razpisuje v dosego črtežev in projektov za nameravani spomenik splošen natečaj, ki se ga morejo udeležiti osebno vsi kiparji, arhitekti, slikarji itd., ki so jugoslovenski državljani. Določene so sledeče nagrade: I. nagrada 3COO Din, II. 1500, in III. 1000 Din. Pri črte:žih in projektih le upoštevati, 'da stroški izdelave v kamnu ali v kamnu in bronu, ne bi smeli prekoračiti vsote 100.000 Din in je zato treba priložiti črtežu tudi aproksimativen proračun stroškov. OziTatl se Je nadalje na to, da bi spomenik stal v mariborskem parku in sicer na goličavi okroglim brez izrazitejšega ozadja razen 'dreves, dostopen in viden krog in krog. Glede zasnove in sloge črtežev ne stavi odbor nobenih pogojev, vendar mora odgovarjati črtež ali projekt poleg obče umetniške linije tudi pieteti do v svetovni vojni preminulih vojakov in to brez razlike stanu, vere in jezika. Morebiten napis in njega besedilo v slovenskem jeziku le pripu-Sčeno prosti volji posameznih natečajnikov. Razpisovalec si pridrži pravico, da more poleg nagrajenih projektov in črtežev nakupiti katerikoli drug nenagrajen črtež aH projekt za vsoto 10.00 Din In da bodisi nagrajen, bodisi nakupljen projekt tudi izvrši brez vsake nadaljnc nagrade. Nagrajeni ali tudi nakupljeni črteži ostanejo izključno last razpisovalca, ki pa sme vse mu dopo-fclar.e projekte in črteie brez izjeme tudi •javno razstaviti. Črieže je poslati anonimno na »Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru« do dne 20. oktobra opoldne; označiti jih je s kakim geslom. Z istim geslom je označiti Judi zaprto kuverto, v kateri je natančen naslov natečajnika. Presojevalno sodišče je sestavljeno iz 7 članov in sicer so gospodje: Anton Gvajc, profesor in slikar v Mariboru, načelnik, in-ženjer Albin Černe, gradbeni nadsvetnik mestnega magistrata v Mariboru, namestnik načelnika: dr. Fran Kovačič, profesor bogoslovja in umetnostne zgodovine v Mariboru, Anton Krepek, predsednik Udruženja vojnih invalidov, podjužnica Maribor, Jože Stc.bej, ravnatelj in občinski svetnik v Mariboru, dr. Franc Štele, konservator v Ljubljani, Gustav Šilih, profesor v Mariboru. To razsodišče sklepa pravomočno, proti njegovim sklepom ni priziva nikamor. Razpisovalec smatra, da je natečajnik s tem, ko vpošlje ali izroči svoj projekt, im-plicite izjavil, da soglaša z vsemi tu navedenimi pogoji natečaji V Mariboru, 12. avgusta 1925. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru. Anton Krepek L r. M. Pravdič 1. r. predsednik. tajnik. Nekaj o pijačah Neki francoski gastronom je nrišel nedavno do presenetljivega zaključka, da počenja vsa Francija in menda spbh ves civilizirani svet gastronomično barbarstvo s tem, da pije šampanjca k močna-tim jedem, sadju in slaščicam. Mož predlaga, naj se razpiše anketa, ki bi «znanstveno» dognala, h kakšnim jedem spada šampanjec. Lastniki šampanjskih kleti so zdaj gotovo v velikih skrbeh, kaj bo z njihovimi dohodki, če se začne kampanja pnoti šampanjcu s te naibolj občutljive strani. Doslej je bil šampanjec večinoma na mizi. ko so se serviraie močnate jedi, slaščice in sadje. O rezultatih onieniene ankete bi bilo še prezgodaj govoriti, vendar se pa lahko pripeti da se prijatelji šampanjca pridružijo mnenju francoskega gastrono ma, ki vidi barbarstvo celo v tem, če človek zalije torto s čašo dobrega šampanjca. Predno bo znan izid njegove ankete. naj omenimo, kaj zahteva bon ton glede pijač in jedi. Vino beaujolais se pije k zakuskam (hors doeuvre): črno bordeaux vino k entrees. zelenjavi in siru; rdeče burgund sko k pečenkam, divjačini in mrzlemu mesu; belo bordeaus k ribam, jajčnim jedem ki rasni zelenJadi; belo burgtmd- sko k ostrigam, nekaterim zakuskam m zelo popopranim ribjim jedem; madeira in teres k juham, porto pred kavo, nevredni šampanjec pa k sadju, slaščičarn in močnatim jedem. Kdor nima toliko de narja. da bi pil vsa ta draga vina, pokaže bon tonu figo in pije k vsaki jedi cviček ali Pa teran. Za tiste pa, ki sploh ne morejo pogrešati v proračunu izdatkov za vino, to navodilo ne velja. Letni plašči V času, ko se med ženskami tako zelo širi in uveljavlja »assortirujoča« ma-nija, bi bilo dobro, da bi si preskrbeli tudi k vsaki obleki »assortirani« plašč. K sreči ali nesreči bo pa zahtevala ta novotarlja preveč novih izdatkov. Kjer ni. tam cesar pravico zgubi. Zato so ženske z malimi izjemami hočeš nočeš skromne in si pomagajo na drug način. Zelo dobro si lahko pomagajo z univer- zalnim letnim plaščem gladkega kroja, okrašenim s čipkami, raznimi pestrimi trakovi itd. Če naredimo podlogo iz kashe aH kakega drugega mehkega volnenega blaga, dobimo plašč, ki ga lahko nosimo tudi narobe in to je naravnost idealno. Med zadnjimi novotarija-mi v garniturah je postal zelo priljubljen tako zvani častniški ovratnik, ki se zavezuje z dolgimi trakovi. Letni plašči vobče niso posebno podvrženi modnim novotarijam Kolo jahača i vozača v Ljutomeru Kdor je pred vojno posetil mariborske, graške in dunajske kasačke (tra-berske) dirke in kdor je po prevratu prisostvoval dirkam v Mariooru, Zagrebu. Varaždinu, na Bledu itd., se brez-dvomio spominja, da so o teh prilikah velik del nagrad odnesli dirkači iz ljutomerskega okraja. To so konji, ki so iih zredili muropoljski kmetje, s katerimi so končno po kratkem treningu zmagovali na dirkališču, in sicer često v boju s takšnimi konji, ki so jih premožnejši kmetski lastniki trenirali mesece in mesece. Reja teh kasačev v kmetski roki je danes v najlepšem razvoju. O tem pričajo uspehi njenih kasačev na raznih dirkah, tako n. pr. Nadine, štiriletne žrebice, ki je letos 14. junija po ostrem boju odnesla zmago v iugoslovenskem derby-ju. Za ta razvoj pa ima največje zasluge Kolo jahača i vozača* v Ljutomeru. Ustanovljeno leta 1875. kot Dirkalno društvo, je našlo za svoje delovanje zelo ugodno podlago. Reja toplokrvnih konj je utemeljila Marija Terezija z uvedbo orijeitalske in lipicanske krvi, in ta reja je tvorila več ko sto let vir bla gostanja za muropoljske kmete. Prve dirke, ki jih je prirejalo društvo, so se vršile s toplokrvnimi konji, v malih razmerah. Leta 1SS9 pa ie okraj dobil prvega ameriškega kasača (traberja). zrebca Radauca. In od tega časa naprej se je kvaliteta ljutomerskih kasačev neprestano dvigala. O tem pričajo najlepše na dirkališčih doseženi kilometrski časi: 1. 1883. — 3.13". 1925 — pa že r30.7". in število konj. ki so dosegli kilometrski čas pod 2'05": 1. 1896. — 1. 1. 1924. pa 18 konj. To je dokaz, kaj za-more raciionelna reja, ki se redno vsako leto preizkuša, in sicer tam, kjer more konj razviti vse svoje sile — na dirkališču. Zato se Kolo jahača i vozača z veseljem in pmosom pripravlja na svojo SOletnico, ki se vrši danes 15. in jutri 16. avgusta. Program je obširen: prvi dan se vrši razstava kasačev in polkrv-nih konj. nadalje uporabnostna preizkušnja za kasače, ki bo zelo zanimiva, in končno dve dirki (v kasu in galopu). Jutrišnji dan pa je posvečen velikim reprezentativnim dirkam, ki naj pokažejo razvoj domače kasačke reje. Prire- ditve se udeležijo zastopniki najvišjih oblastev, korporacij itd. Središče te slavnosti. Ljutomer sam, slovi že Po svoji dobri kapljici; danes teče mimo niega nova prekmurska proga z ugininimi zvezami. Kdor si hoče privoščiti par zabavnih ur, si ogledati slavnostne dirke in tudi obrtno razstavo ter pokusiti končno pri Rajhu na Moti pravo ljutomersko kapljico, naj se zapelie v Ljutomer. Voznina polovična dne 16. zvečer vozi poseben vlak do Pragerskega. Ljutomersko dirkališče Na hipodromu »Nadina«, zmagovalka v jugoslov. derbyju 1925. Rejec in lastnik: Marko Slavič v Ključarovcih. Dva muropoljska favorita za konjske dirke v Ljutomeru Na levi: Dragolina. (Bluff-Dragiza II.), 5 letna kobila. Reiec: Anton Bežan. lastnik: F. Jurša v Radgoni. Desnh Pozor. (Ezenjrt-Prinzessin). 6letni žrebec. Rejec: Mihael Filipič. lastnik pa je država. Epilog k Ijubavni drami v Omišlju Kandarejeva družica v smrti ni Litii-čanka. temveč Ljubljančanka. — Na temelju ajutrovega« poročila ugotovljena identiteta. Trbovlje, 14. avgusta. Ljubavna drama v Omišlju dobiva vedno bolj jasne lice. Dognalo se je, da se je mudilo več dni pred nenadnim odhodom železniškega uradnika Kan-dareja iz Trbovelj v njegovem stanovanju mlado dekle, ki ni pri njem izšla skoraj ves čas iz stanovanja. Kandare ji je sam nosil hrano iz kolodvorske restavracije g. Kokalja. Neznanka je bila, kakor jo popisujejo ljudje., ki so jo poznali, lepo dekle, zelo vesele nravi in nekoliko eksentrič-na. Približno istega naturela je bil tudi pokojni Kandare. Večkrat se je na primer zgodilo, da se je rričel pri izdajanju potniških kart pri blagajni brez povoda smejati in gestikulirati. Njegova ljubezen je bila po sodbi njegovih tovarišev bržkone prva. ker je kazal ob vsaki priliki veliko mero ljubosumnosti. Temu je tudi pripisovati, da je ni puščal po več dni iz stanovanja, kadar je prišla k njemu. Njuno tragedijo je po vsej priliki razlagati tako, da sta se v ekscentričnosti sklenila ugonobiti, ker jima ni imel svet nuditi ničesar novega. Ona se je odpeljala iz Trbovelj v torek 4. t. m., in sicer v Omišelj v hotel »Jederlinič«. Oblečena je bila v rdeče-rjav žemper in v svetlo-sivo krilo. Naslednjega dne. 5. t. m., se je odpeljal za njo tudi Kandare. ki je mimogrede omenjeno doma iz Starega trga v logaškem okraju. Kako so ju našli mrtva, o tem smo že poročali. Na temelju dodatnega poročila iz Trbovelj se je pričela identiteta neznane Kandarejeve družice počasi razkrivati. Poročilo v »Jutru« je bral neki krojaški mojster iz Zgornje Šiške pri Ljubljani, ki je opozoril nanj svojo ženo. Ko sta pričela oba zbirati podatke, sta kmalu ugotovila, da gre v neznanki za svakinjo, oziroma sestro od žene. Odpeljala sta se takoj v Litijo, kjer je služilo nesrečno dekle, nato pa v Trbovlje, kamor jima je nasvetovala ljubljanska policija. V Litiji in v Trbovljah sta se prepričala, kakor sta sama izjavila, da je Kandarejeva tovarišica Zaloga delnih piaitev za Ljubljano == kakoršnih po nenadkriljivl kvaliteti in nizkih cenah nI bilo dobiti, je dospela in si ga naj vsakdo nabavi pri tvrdki Fran Lukič, Pred Škofijo štev. 19. v smrti v istini njiju svakinja Fanika Čebulj, rojena 1. 1905. v Zgornji Šiški pri L.iubliani. V svrho uradne ugotovitve identitete, kar je le sekundarnega značaia. sta izročila trboveljski orožniški postaji fotografijo nesrečne Fani. s pomočjo katere bo orožniška postaja v Omišlju napravila vse potrebne korake za omenjeno. Fotografija jo kaže kot prikupno dekle z živahnimi očmi, ustmi na smeh, s frizuro preko čela. povezano z dvema trakoma in s precejšnjim šopom las ob obeh ušesih. Sestra Fani Čebulj in njen mož sta se zadrževala v Trbovljah včerai in še danes. Povsod, kamor sta prišla, sta potencirala sočustvovanie za mladi par. . ki je končal tako nesrečno. V Trbovljah smo sicer na marsikaj navaieni. vendar nas ie omišeljska drama globoko pretresla. MU SV. ŠTEFAN PR! DOLU. Tukajšnji klerikalni kolovodje so jo pogTuntali. češ: ljud- je do nas pod ofieijelno stranko SLS nima-io več zaupanja, ker nas je roka pravice odstavila od najvažnejšega mesta, kjer smo odločevali o usodi občinskega gospodarstva. Ljudje so nas lansko leto voli'i. ker smo pa občinsko gospodarstvo zafurali, nas letos ne l>-do več, če ne bomo agitirali na podlagi druge stranke ali zveze In res so v ta namen sestavili kandidatno listo pod naslovom »Kmečka delavska lista. In ne agitirajo več za klerikalno listo, temveč z zgoraj imenovano, katere skrinjica bo na dan volitev druga. Ker nas imajo za tako nespametne, jim povemo javno, da bomo z nilmi pošteno obračunali na dan volitev, ker smo se odločili, da se hočemo otresti onih, ki delajo ravno proti ljudskim Interesom. V dokaz nam služi nešteto slučajev, med njim! Napretov, ki je javno med pričami izjavil, da se mora prepotrebn n delo na občinski cesti Turje, kljub temu, da je bilo dovoljeno od gerentskega sosveta, takoj nehati. Naša dolžnost je, da v bodoče Izvolimo ljudi, ki bodo znali vpoštevati naše težnje in to dosežemo, če vržemo dne 23. avgusta kroglico vsi v prvo skrinjico. GRAČNICA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Pretekli teden je skiical naš znani Matevž od Sv. Miklavža sestanek pri g. Majcenu v Gračnlci. Misleč, da bo ustanovil tamkal neko klerikalno strokovno organizacijo In s tem razbil šele pred 6 tedni ustanovljen kr. crg. SDS, si je najel celo dva govornika od strokovne zveze v Ljubljani. Govornika sta se pripeljala iz Ljubljane že z jutranjem vlakom v Rimske toplice, in medtem, ko smo delavci upravljali težko delo v tovarni, so gospodje kovali načrte, kako bi nas preverili, da bi odstopili od naše napredne organizacije in pristopili k novo ustanovljeni .strokovni, organizaciji. Ob 14. uri, ko smo se vračali vsi zmučei Iz službe, so nas hoteli kar skoraj s silo zva- biti v lokal, kjer bi se naj vršilo zborovanje. Toda ni'i eden >d »as se n' zm«ni! In smo odkorakali mimo. Vsi trije govorniki so cstali tako brc.« vsakega pr>snša'ca. Svetu-je-no Ma-evJu. nai v bod)če ostane ralc J nia ln naj "je n-p-avlj« a^astrcDnih stroškov ljubljanskim gospodom pri strokovni zveu Mi si bomo s,r>i usUiovll! itrokov. no organizacijo in to v najkrilSem času brez klerikalnega trobenianja. HRASTNIK. Izrekamo bratsko zahvalo g. Avgustu Dolinšku, ki nam je ob priliki ke-glanja na dobitke brezplačno odstopil kegljišče za dobo enega meseca, kakor tudi g. Milošu Rošu, ki je radevolje prevzel aranžma ter s svojo neumorno delavnostjo predvsem pripomogel do razveseljivega uspeha. Hvala pa tudi p. n. kegljavcem, kl so se udeležili keglanja v iako častnem števflu. Zdravo! — Konzorcij za zgradbo Narodnega doma. PETRO VČE. Agilnost ln dobrosrčnost tukajšnjih mladih dijakinj in dijakov na čelu gdč. Marice Vodenikove se je izkazala na »domači, veselici pri Vodeniku, katere čisti dobiček v znesku 116 Din so mladi prireditelji darovali v prid ubogi šolski mladini tukajšnje šole. Živela zavedna mlad -na! — Povodom nekega rodbinskega slavija je daroval posestnik g. Fran Teržan 100 Din za šolarsko knjižnico v Pctrovčah. Vsem se iskreno zahvaljuje šolski upravitelj Ljubljana : Zagreb (Jutri v nedeljo ob 17. uri na igrišču Ilirije.) Zanimanje športne in tudi širše javnosti v ccli državi je osredotočeno te dni na tek« me nogometnih podsavezov za zlati kraljev pokal. V prvem kolu. ki se odigra jutri, do« bi Ljubljana za nasprotnika zagrebški pod« savez, zmagovalca v lanski pokalni konku« renči, ki ima mnogo izgledov, da odnese končno zmago tudi letos. Tekma pade žal v za nogomet mrtvo sezono, vkljub temu pa vlada zanjo silen interes in na športnem prostoru se bo jutri gotovo zbrala mnogo« brojna odlična publika, da prisostvuje tej važni, pod pokroviteljstvom \T. V. kralja stoječi športni prireditvi. Podsavez si je za« gotovil udeležbo predstavnikov raznih ob« lasti; ni povsem izključeno, da se odzove tudi kralj. Sestavo moštev smo priobčili včeraj. Boljši izgledi na zmagovit izid so na stra« ni Zagreba. Plus Zagreba temelji predvsem na večji rutiniranosti in tehnični izvežba« nosti poedinih igračev. Ljubljana, ki črpa svoje moštvo iz mnogo manjšega rezervoar« ja igračev, ima možnost izravnati prednoet Zagrebčanov s hitrostjo, požrtvovanostjo in članom. Nahaja se pa brez dvoma pred izredno težko, toda častno nalogo. Lani je j uspelo ljubljanski reprezentanci doseči na i zagrebških tleh neodločen izid 2:2, nakar je ] mogel Zagreb nadvladati šele v podaljšani | Za pravo vsebinol in kakovosti pretskuianih aspirinovih tablet 'yefi jamči samo originalni tava) (ploščnati kartoni 3 6 ali 20 table ta mi) s modro-belo-rdečo vanl- Preti korpulenci (debelosti) učinku t edino preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablete. Glavna zaloga: Lekarn Babovec, Ljubljana (in Salus) 28-? igri z enim golom razlike. Tudi leto* ~ J slimo, da ne upamo zaman da bodo re?-t.| zentanti Ljubljane storili vse, da dosfic|( časten izid. Sestava našega moštva je t ctJ loti solidna, četudi utegne neprimeren let< ni čas na posameznike nekoliko neugodna vplivati. Nekoliko skrbi povzroča kve};t-morda napadalna vrsta. Tekmo bo vodil subotiški sodnik CsiltjJ Finale juniorskih tekem za pokali SK Ilirije (Danes ob 16. in 17.30 na Igrišču ffirifel Za odločilno tekmo za junioraki poitll SK Ilirije sta se kvalificirala t predtekmiT izmed 10 sodelujočih moštev SK Ilirij«iil SK Reka. Obe moštvi »ta pokazali t doJ danjih tekmah lepo znanje. Katere -J boljše Sanse, je docela odprto vpra§tr.;»[ Sposobni sta nuditi prav dober nogomet nI zanimiv športni dvoboj. Ob 16. uri n«s:o?j| ta v predigri SK Mars ln SK Krekovo t| odločilni tekmi za utešno darilo medkr.tJ skega odbora. — Obe darili sta izloženi -J oknu tvrdke Magdiž na Aleksandrovi cestll Izročitev pokala In utežnega darila »e j.1 vrfl takoj po zaključku tekme. Službeno lz LNP. Ponovno se opoz«.| j*Jo odborniki LNP, da vrfie v nedeljo da«I 16. t m. ob priliki reprez. tekme LNP:ZN?I sledečo službo: blagajniki gg. Baljevič. Zaje,! Matjaiič — vrh. rediteljstvo g. Cfrr.permir.l reditelji gg.: Pogoretec, Bednjanič, Sirce!:I Dorčec, Boštjančič: bil j eter ji gg. Bergsctl Lukežič, Deržaj, Kepec, Ko«. Gg. bUjeteril in reditelji se imajo javiti ob 16JO pri TrtJ reditelju, odnosno pri blagajnikih. OpooM ia sc klube, da je naslov LNP (Sedeči: LNF.I LJubljana V71. 2ibertova ul 269, g. Kuni On ne Kmet kot Je bflo pomotoma v sl-jftf objavah v «Jutru» z dne 13. t. m.). Za pel zdravni večer ▼ nedeljo dne 16. t. m. oi| 21. v restavraciji »Zvezda« se vabijo p-cdJ stavni Id naših klubov. — Prodproda:o| vstopnic, razven mladinskih sa nedel ^T pokalno tekmo med reprezentancama ZNPl in LNP je lz prijaznosti prevzela trafiki! Sever (Selenburgova ulica). VeriffrirtniT igrači LNP imajo pravico do mladins.Uk| vstopnic. — Tajnik bi blagajnik .4SK Primorje — bazena sekcija. D»l nes, v soboto ob 16. redni trening haiccsj sekcije. Udeležba obvezna. — Trener. Službene objave LHP. (Tz seje uprm| odb. dno 13. avg. 1925.) Določa se ia sc jen je tekme: Atena — Maribor 15. 8. t. L 1 Mariboru g. Sepec, Mura —■ Ilirija dne 15. t| m. v Murski Soboti g. Peterka in za Rap\ gast, Luise Eisenmann, Erika BbJmcMmCT Mitzi Robaus, Mitzl Cutid, F.lsa Bubak. Ul se Roubioek, Emmv Storch, Emma Lira::! Grete Meyer, Ema Winter, Madi Krivscf Hermi Stiberregg, Helga Stiger, Idv Hi si maninger, Annv Nonner, Oliv Kifrr | Grete Krivec, ra SK Ilirija: Jelka Tratr." Anica Cerkvenik, Silva Ozebek. Poziva hI vse gospode, ki se zanimajo za sojenje ha*t4 na tekem, da se pismeno prijavijo do '| Kavarna Europa. — Kaznuje se: z ukoro po § 13 t. a) obč. praviln. JHSa gdč. Kc.j Rada (SK Ilirija) in gdč. Helena Zupani (TKD Atena) in z zabrano igre za treh mesecev, od 2S. 6. do 28. 9. 1925, - j § 13 t. 9) gdč. Marta Petrič (TKD Ater.a [ Dalje sledi. — Tajnica. Poziv klubom, kl goje hazeno. N«?^! 5ajo se vsi klubi, ki goje ali so gojili hazcT da oddajo najpozneje do torka 18. t. m »-1 ko svojih družin, dalje trofeje, kratko Z-dovino in statistiko, nanašajočo se na us*" novitev in razvoj njihove sekcije. Omer'^ ne stvari naj se oddajo v trgovini Gon;f Dunajska c. — Referent za hazeno SK Mura — SK Ilirija v Murski SofcrfJ Danes popoldne se vrši v Murski Soboti jatcljska hazena tekma med SK Muro n ljubljansko Ilirijo. Družina Mure, dasi 5e ko mlada, je momentano v prav dobri f0'! mi, kar potrjujejo njeni rezultati :z rs'1' tekem proti ČŠK., Mariboru in Donji Lfrj davi. V njeni družini se nahaja nekaj j»v uporabnih moči. ki se bodo pri vstrajr.ca treningu razvile v prvovrstne hazen Omeniti je predvsem napadalni trio. k: ] dovolj hiter, dobro vigran ter jako r.:VJ ren zlasti pred nasprotnikovimi vrati ber cele družine je vratarica, bivša člsr.'-ČŠK. Dobra opora ji je branilka in kr i vrsta. Ilirija nastopi s skoro samimi mlai' mi močmi, v znatno izpremenjeni post',"i Jako občutno sc ji bo poznala izguba N rove, vendar pa bodo kljub temu znale ff 31 de Ilirjanke sigurno častno zastopati ^"'J svojega kluba ter tako potrditi dober T ves, ki ga uživa družina Ilirije kot f" 1 Slovenije. Za tekmo, ki je prva večia V j reditev v Murski Soboti, vlada splošno nimanje. l'pati je, da bo nudila ond H športni publiki dovolj užitka. O rezultJ^ bodemo poročali, ]omace vesti Maha, daj kruha! Na levi strani prijazne Šentilorjanske Soline se vzpenjajo mračni Razori, na dlesno »e vodi pot v neznano vas Zažar. Prevzetni Vrhničani pošiljajo radi svoje sovražnike v Zažar po pamet. Pamet je redka prikazen v današnjih časih, pamet je pa v Zažarju gotovo dcma. O tem sem se prepričal sam takrat, ko še nisem vedel, zakaj molijo ljudje sleherni dan: Daj nam danes naš vsakdanji kruh... V Zažar me je pripeljalo koprnenje mladih dni. Pred vasico sem splezal še na starodavno Gradišče, da se razgledam po svetu. Kuren, Sveti Trije kralji, Rovte, Smrečje, stari znanci, stari pomniki slovanskih svetišč so me pozdravljali, vmes pa je valovala zemlja kakoT blesteče, vznemirjeno morje, a solnce je sipalo svoj čudodelni ojcnj in silo življenja. Zamaknil bi se v to prelest, a Žažar, neznanec, vabi. Po kolovozu se spustim do prvih hiš in ugledam poleg njih slikovit čebelnjak. Vsak čebelnjak je vas zase, panji-hišice vse pod eno streho, so slikane narodne pesmi. Čebelnjake ljubim, zato sem obstal pred žažarskim, da si ga ogledam. Čebelnjak je razdeljen v dva dela. Prvi dei tvorijo panji, poslikani z narodnimi orna-menti in hudomušnimi zgodbami: Osel je cblance, a pod repom mu žagajo letve. Hudič brusi ženski jezik Dva pastirja žagata staro babo itd. Drugi del kaže panje, vsakega s svojo barvo ln napisom: Klerikalci, Liberalci, Socijalisti, Radikalci... Veliko panjev še čaka napisov. Nad čebelnjakom pa se bieste velike pozlačene črke: Muha daj kruha! Čete čebel se vračajo in odhajajo. Nekje na vasi jim svira slavna žažar-ska godba poskočno polko. Gledam čebele, kako se zavrte na pragu v taktu poskočnice razširijo krila in drsajo v zoreča polja, zakaj zlato povelje blešči nad domovino: Muha daj kruha! Takrat nisem še razumel sveta. Med tem le rezalo 15 težkih let svoje brazde v mlado dušo, danes spoznavam svet In mislim večkrat na žažarskl čebelnjak. Čebelar je že gotovo popisal vse panje, še v zadregi bi bil če ne bi čebele rojile. Danes, ko smo svobodni gospodarji svoje zemlje, danes Imamo toliko političnih strank, toliko prepričani, toliko »idealov*, toliko programov, d3 smo zbegani Da, da... naž parlament to žažarskl čebelnjak! Pod eno streho vre življenje, novi roji že drve proti solncu, a zlate črke blešče bi rečejo: Muha, daj kruha! V Zažarju le pamet doma, v neznanem Zažarju pod Gradiščem; na svol čebelnjak so lahko ponosni. Parlament, čebelnjak zemlje Južnih Slovanov, zakaj so tvoje matice neplodne? Milijoni nabirajo v zorečih poljih sok življenja, milijoni, zakaj zlato povelje blešči nad domovino: Muha, daj kruha! A vendar? — Zdaj so počitnice — v Zažarju pa menda roji, da Je veselje... — Seiiškarjev Tonč. * Dr. Murke v Dalmaciji. Dr. Matija Murko, znani slavist in profesor praške univerze, je prišel v Split, kjer ostane delj Jasa. Obišče tudi druga dalmatinska mesta. * Prva krlžarka naše vojne mornarice. Vojno ministrstvo je naročilo v Nemčiji za našo državo prvo lahko krržarko. Naša prva večja pomorska edinica bo imela okrog 3520 ton ter bo najmodernejšega tipa. Služila bo predvsem kot šolska ladja za naš pomorski naraščaj. + Velik uspeh Jadranske razstave. Jadransko razstavo je posetilo doslej 19.000 oseb. Split je dnevne preplavljen tujcev in vse kaže, da dosedanje hotelske naprave in druge priprave za tujski promet ne bodo več zadoščale za nove prilike, nastale po otvoritvi iiške železnice. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni Hst« objavlja v včerajšnji številki naredbo velikega župana mariborske oblast o pobiranju občinskih doklad v občinah bivše vojvodine Štajerske in v občinah bivše vojvodine Koroške ter razglas velikega župana ljubljanske oblasti o določitvi roka za razgrnitev volilnih imenikov v obrtno sodišče v Ljubljani in za vlaganje reklamacij. * Himen. Poročil se je pri sv. Tomažu Pri Ormožu g. dr. Erik K o n š a k, sodnik v Ormožu z gospico Kristo Škerlčevo tz znane obitelji Škerlčeve pri Sv. Tomažu. Čestitamo! * Zlata poroka. Danes praznujeta v krogu svoje mnogobrojne rodbine zlato poroko g. Jakob B a j ž e 1 j in njegova soproga Apolo-nija v Stražišču pri Kranju. G. Bajželj je imetnik znane tvrdke Jakob Bajželj, ki se peča z izdelavo žimnatih sit in žime za žim niče ter je svoje podjetje v teku 38 let, od kar ga je ustanovil, visoko dvignil ln si v trgovskih krogih pridobil splošen ugled. Jubilantoma, ki sta vzlic visoki starosti še čila in zdrava, želimo, da v sreči in blagostanju dočakata najskrajnejše meje človeškega življenja. * Smrtna kosa. V Ptuju je umrl v visoki starosti 89 let g. Leopold D o 1 i n š e k, or;cijal južne železnice v pokoju. * Srednja vinarska ln sadjarska šola v Mariboru sprejema prijave za vpis od 15. avgusta do najkasnejfe 15. septembra. Šolsko leto pričenja 1. oktobra. Redni učenci postanejo oni, ki izpolnijo sledeče pogoje: 1.) Stari smejo biti najmanj 15 let, a največ 19 let. 2.) Morali s0 uspešno dovršita 4 razrede srednje šole (realke, realne gimnazije, eirrnazije ali popolno meščansko šolo). Nižji tečajni se ne zahteva, neuspeh v klasičnih jezikih ne ovira prestopa. Kdor je napravil dvoletno nižjo kmetijsko šolo, mora položiti sprejemni izpit. 3.) Morajo biti lepega vedenja. 4.) Moraio bit; državljani SHS; sprejem inozemcev odobrava minister za kmetijstvo in vode: Morajo biti zdravi in krep- ki. Prošnji za sprejem, katero je treba kol-kovati s 5 ta 20 Din, je treba priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko oziroma od- hodno spričevalo, zdravniško spričevalo, potrdilo staršev o vzdržavanju. Nekoliko dijakov bo dobilo štipendije, ako so siromašni in pokažejo po I. trimestru izvrsten uspeh. Kdor želi točnejšega navodila, naj se obrne na direkcijo. Šola je štiriletna. Tri leta obsegajo teoretijski pouk, četrto leto je praktično. Šola nima internata. Kandidati, ki so se javili za sprejem v srednjo kmetijsko šolo bodo sprejeti v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo. * Mednarodni profesorski kongres v Beogradu. Ministrstv u pošte in brzojava je povodom predstoječega medr.arodnegi profesorskega kongresa v Beogradu odredilo, da se v poslopju starega vseučilišča instalira pošta in brzojav, ki bosta sljžila spoci-jalno potrebam članom kongresa; v dvorani druge moške gimnazije pa bodo na razpolago telefoni in radiofoni. Pošta uvede poseben žig s primernim napisom v spomin na kongres. * Služba okrožnega zdravnika je razpisana za zdravstveno okrožje Kranjska gora. Prošnje, opremljene s potrebnimi spričevali po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do 6. septembra pri velikem županu ljubljanske oblasti. * Poštna in brzojavna šola v Beogradu. Kakor se uradno razglaša, je termin za vpisovanje v poštno in brzojavno šolo v Beogradu podaljšan do 25. avgusta. Na navo sprejeti kandidati morajo početkom šolskega leta predložiti ravnatelju šole zdravniško spričevalo o svojem zdravju. Pouk prične dne 1. septembra. * Športna razstava na velesejmu. Vse tvrdke, ki želijo razstaviti svoje izdelke na športni razstavi se naproša, da se prijavijo uradu velesejma najkasneje do srede, dne 19. t. m. * Začetek šolskega leta na drž. gimnaziji v Novem mestu. V dneh od 24. avgusta do 3. septembra (ponavljalni) nižji in višji teč. ter sprejemni izprti v II. — VIII. razred; dne 4. septembra od 8. — 10. ure dalje sprejemni izpiti v I. razred; dne 5. septembra od 10. do 12. ure vpisovanje reptter.tov v I. razred ln učencev v II.—VIII. razred Otvoritvena služba božja dne 6. septembra ob 9. uri v franč. cerkvi. — Natančnejši podatki kakor tudi morebitne izpremembe ki bi nastopile radi kasnejših odredb višjih šolskih oblasti, na uradni deski. * Pevski zbor slov. učiteljev. Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani poziva vse one učitelje ta učiteljice, ki se nameravajo še priglasiti za skupni pevski zbor slov. učiteljev naj javijo vsaj do 25. avgusta društvenemu tajniku prof. A. Grobmingu Coj-zova c. 9-1. v Ljubljani: ime, naslov in glas. Posebno opozarja prof. E. Adamič vse one pevce in pevke, ki so sodelovali v zadnjih letih pri njegovih koncertih, nai se gotovo priglase. Vsa podrobna navodila dobe priglašene! pismeno pred koncem avgusta. — Odbor. * Sprejem gojencev v artiljerljsko pod-cficirsko šo!o v Cupriji. Šoia bo sprejem 1. oktobra 400 mladeničev za gojence. Pogoji: 1. Da so državljani naše kraljevine, kar dokažejo z domovnico ali občinskim potrdilom. 2. Da niso mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokažejo s krstn:m listom ali potrdilom, podpisanim od dveh meščanov in potrjenim od občinskega urada. 3. Da znajo pisati in čitati, kar se bo dognalo na sprejemnem izpitu. 4. Da so dobrega obnašanja in nekaznovani, kar dokažejo z nravstvenim spričevalom, potrjenim od občinskega urada. 5. Da imajo za vstop v šolo ioditeljsko ali varuhovo dovoljenje, podpisano od občinskega urada. 6. Da so neože-njeni, kar dokažejo s potrdilom od cerkvenega ali občinskega urada. Za kandidata Iz kadra potrebno je razen tega še, da je dovršil rekrutske vežbe, da je priporočen od komande, da je nekaznovan in ne starejši od 23 let. Kandidati oddajajo pismene prošnje osebno ali potom pošte komandantu aitiljerijske podofic'rske šole v Cupriji. v kateri morajo navesti, da se podvržejo vsem obvezam, predpisanim v »Uredbi o podoficirskim školama u stalnom kadru«, katere se lahko vidijo pri vsaki vojni komandi ali oblastvu in priložijo dokumente od 1.) do 6.) Prošnje se kolekuje s kole-kom od 5 Din a priloge po 2 Din. Prošnje se morajo vposlatj do 15. septembra t. 1. Vsi prijavljeni kandidati morajo biti dne 26. septembra ob 8. uri v šoli radi zdravniškega pregleda in sprejema v šolo. Komandanti vojnih okrožij izdajo za svo; okraj brezplač-vozne listke vsakemu kandidatu, ki predloži potrdilo od komandantu artilierijske podoficirske šole, da je uvrščen v vrsto kandidatov. Brezplačno vožnjo nazaj za ncspre-jete kandidate izdaja komanda artiljerijske podoficirske šole. šola traja dve leti. Po dovršeni šoli se gojenci razporede kot pnd-naredniki po artilerijskih polkih, kjer služ:jo za dalinje povišanje. Gojenci, ki dovrše šolo s prav dobrim uspehom postanejo lahko častniki. Gojenci z dovršenim 6. razredom gimnazije ali realke, imajo pravico, oglasiti se za sprejem v vojno akademijo. * V obrtno šolo železniške delavnice v Nišu se sprejme dne 1. septembra do 50 učencev za izučevanje v ključavničarskem strjigarskem, kovaškem, livarskem, kleparskem, mizarskem, modelarskem in tapetniškem obrtu. Šola traja tri leta ter obrrga praktičen in teoretičen pouk. Po opravljenem teoretičnem in praktičnem izpitu dobi • (V. 35-fetnica Sokola v Zagorja ob Savi Nekaj iz društvene zgodovine povodom nedeljske proslave. Bogata zagorska dolina je spala pred 35. leti spanje pravičnega tako na gospodar« skem, političnem, kakor tudi na uacijonal« nem polju. Nikjer nobenega vidika za ku!« turni podvig ali probujo naroda. Absolutni gospodar je bil nemški kapital, ki je potom svojih nemških ravnateljev in inženjerjev tiščal naš narod v sužnosti. Nikjer ni bilo nikakega protiuteža proti silnemu nemške« mu navalu. Krivica, ki se je godila našemu narodu, je bila brezmejna, nezavednost na« roda pa še večja. V teh resnih časih so se zbrali v gostilni g. Matije Medveda narodno zavedni možje, kakor: Medved, Mrak, Jcrin, Zimermann, Milač, Strajner in Berce, tedanji župnik v Št Lambertu, in še nekaj drugih, katere pa sedaj večina že krije črna gruda. Odločili so se, da ustanove Sokola. Z vso vrnemo so pričeli širiti med narod to prevzvišeno ide« jo ter postavili s tem prvi temeljni kamen «Zagorskemu Sokolu® in povzročili v na« rodnem oziru velik preobrat. Spomladi, 20. aprila 1590, je sklical pripravljalni odbor ustanovni občni zbor Zagorskega Sokola, ki je bilo šesto sokolsko društvo na Sovcn« skem. Takoj ob ustanovitvi je šte!o društvo 103 člane, ki so si izvolili za starosto brata Matijo Medveda. Nepozabni prvi starosta je sezidal iz lastnih sredstev na svojem zem« Ijišču Sokolu telovadnico, katero je uporab« ljal Sokol do zgradbe lastnega doma. 2e pr« vo leto je razvilo društvo svoj prapor, ki ga krasi podoba slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda in jc neštetokrat ponosno plapolal v nacionalnih, dostikrat bojnih po« hodih Sokolov. Kumovaia mu je ga. Marija Medved. Toda razmaha željni Sokol si je želel pro« storne in zračne telovadnice. Dne 27. av« gusta 1898 je br. Modic sprožil idejo zgrad« be lastnega doma in že 7. septembra je bil izvoljen na izrednem občnem zboru stav« beni odsek za zgradbo Narodnega doma. Tu so sa nenadoma zanesli v Sokola vna; nji prepiri in bi društvo gotovo propadlo, da se niso našli pravočasno kremeniti zrva« čaji, ki so dvignili Sokola zopet na prejšnio višino. Njim na čelu sta bila brata Lavoslav Jerin in pokojni Ivan Taufcr. Na občnem zboru dne 28. januarja 1906 je takratni taj« nik, sedanji starosta br. Fcrdo Poljšak pred* lagal, naj votira občni zbor iz društvene blagajne za zidavo Sokolskega doma 200 K. Predlog je bil sprejet in stavbena akcija, ki je nekaj let počivala, je zopet oživela. Vsled vztrajnega dela se je nabralo do me« seca aktobra 1908 okoli 4500 K. nakar je bil na izrednem obenem zboru 18. oktobra izvoljen nov stavbeni odsek z nalogo, da prične prihodnjo pomlad s pripravljalir mi deli. Zagorska posojilnica je za zgradbo Sokolskega doma podarila brezplačno stav« bišče. Dne 29. junija 1909 jc bil položen prvi temeljni kamen in dne 29. avgusta pa je Sokol že nastopil pod lastno streho. Na predvečer tega -.astopa je ponesrečil mladi n marljivi sokolski telovadec br. Dragotin Kolenc, ki mu je pri postavljanju pavi! i o« nov in tribune razbilo lobanjo in so ga dne 3. novembra našli mrtvega v postelji. Ko« lene jc bil prva žrtev na oltar Sokolskega doma v Zagorju. Slavnostna otvoritev Sokolskega doma v Zagorju ob Savi sc je vršila 17. junija 1910 in se je udeležilo iste 21 društev s 300 člani v kroju in 130 narodnih noš. Starosta So!:o» la je bil takrat br. Tomo Zamik. Sokolski dom je mogočna stavba, ki stoji ob okraini cesti in ima lepo letno telovadišče. Zagorski Sokol se ni uveljavljal samo doma. temveč razširjal sokolsko misel tudi po Savinjski dolini, kjer je ustanovil svoje odseke, ka« kor v Hrastniku, Trbovljah in Litiji, kjer so danes že trdne sokolske postojanke. Med vojno je bila večina članov pozvana sicer na bojišče, a spremljal jih je sokolski duh v trdnem upanju, da se vrnejo v svobodno Jugoslavijo. Mnoge je zadela kruta smrt na krvavih poljanah, med njimi tudi vrlega te« lovadca br. Jurčc Jerina. ki je padel kot srbski dobrovoljec dne 20. septembra 1916 na Kajmakčalanu. Po vojni se je delovanje v društvu podesetorlo. Daleč naokoli so znani zagorski telovadci in so dosegli pri raznih tekmah lepe uspehe. Istočasno s te« lovadbo se je oživelo tudi delo na drama« tičnem polju. Vsled agilnosti dramatičnega odseka je odbor junija 1923 sklenil razširiti odeT in prizidati garderobo ter tako dati odseku priliko za večji razmah. Jeseni ibte« ga leta je bil prizidek že pod streho in je pričel odsek pod spretnim vodstvom bratov Hladnika in Likarja marljivo delovati, lila« gajniše posle jc vodil nepretrgoma 20 let br. Rudolf Ahčan, ki je s svojim vestnim delom društvu mnogo pripomogel. Društvo je posvetilo vso pažnjo vzgoji naraščaja in dece. Isto leto je razvilo tudi n-iraščajski prapor, pod katerim naj se zbira sokolja w -J/ mladina in v I .t-ki vzajemnosti krepi svoj duh in telo ter tako čaka na oni veliki dan, ki ga pričakujemo — združitev vseh Slo« vanov. Sokoli in Sokolice, pohitite v nedeljo, dne 16. t. m., v lepo zagorsko dolino, da prosla« vita tamkaj jubilej 35 letnega obstoja ene« ga najmarljivcjših slovenskih sokolskih dru« štev. Zdravo! Sokolska prireditev na Na prijaznih Vačah je priredil v nedeljo ondotni Sokol uspelo javno telovadbo. Po« magalo mu je zksti matično društvo iz Li« tije ter Sokoli iz Zagorja in Moravč. Ob pol treh se je razvil po vasi impozanten spre* vod. Otvorilo ga je 9 Sokolov«jezdecev, ka« terim je sledilo 40 č'anstva z društveno za« stavo zagorskega Sokola in 66 naraščaja z litijskim praporom. Sprevod, ki je bil po vsej vasi radostno pozdravljan in v pravem pomenu besede posut s cvetjem, je držala v strumnem tempu pridna moravska godba ped vodstvom požrtvovalnega brata Oreh« ka. Vače so bile z malimi izjemami vse v zastavah, pozdravnih napisih in ovenčanih visokih mlajih, iz bližnjih brd pa so od« mevali totriči. So pač to napredne 9okolske Vače! Pri javni telovadbi so nastopili vsi telo« vadni oddelki zelo zadovoljivo, posebej pa je omeniti krasno izvedbo župnih vaj s pa« licami, ki jih je izvajalo 6 naraščajnic z Li« tije in strumno podani boks četvorice Va« čar.ov. Orodna telovadba je zlasti na brad« Iji d?.!a vrhunske vaje. Po njej je karč ljub« kih Sokolieic — dece prikupno zaplesal če« 5ko besedo. Bi!o je nadvse prijetno gledati to rajanje mladine, zlasti, ker so bile med temi živahnimi telovadkami celo 4—5«letne deklice. Pri vseh 9 telovadnih točkah je na« stopil skupno 101 telovadec. Društveni tainik br. Vrtačnik je pozdra« vil na telovadišče zbrane telovadce in pri« šotno občinstvo, zlasti zastopnika matične« ga društva starosto brata Bezeljaka, okrož« no načelr.ieo sestro Novakovo in župnega delegata brata Kregarja. Isti je v daljšem nagovoru vabil zlasti prisotno kmetsko ljud. stvo v naroden sokolski krog, da tam samo uvidi plemeniti namen Sokoistva in mimo vseh blatenj in svaril, samo spoznati sokol« ski program. Tudi jc pozval mlačne podpor« nc čLir.r, da primerjajo svoj trud s tru» dem, k: ga sokolski misli doprinošajo So» kolietelova 'ci. Nič ne bi bilo prireditvam v kvar, če bi sc k njim kot obvezna točka uvedli kratki jedrnati nagovori! Lepemu poteku prireditve je sledil njen vesel zabavni del. h kateremu so mnogo doprinesli neutrudna moravška godba in vabljivi polni paviljonu Sokol na Vačah, ki se je v t&lovadnem in zlasti prireditvenem oziru mnogo potrudil za najboljši potek svoje prireditve, je na nedeljo lahko pono« sen. Druga društva pa so s sodelovanjem pridnemu podeželskemu sokolskeunu dru« štvu izvršila plodonosno delo. Zdravo! Zlet kamniškega sok. okrožja v Ra» demije. V Radomlje priredi kamniško so« kolako okrožje danes prvi svoj celodnevni okrožni izlet, spojen z naraščajsko tekmo] Začetek javne telovadbe ob 3. popoldne (d j. ob prihodu vlaka). Vožnja na železnicah polovična. Iz predpriprav je videti, da bq prireditev prava sokolska manifestacija ijj ljudska veselica kot jih je malo naokrog', Bratje, »estre in prijatelji Sokoistva, posoi trto našo prireditev, da boste z nami mogli manifestirati za veliko sokolsko idejo tel se pozabavati v prijaznem Radomljul Zdravo! Pokritje svojega "Sokolskega dometi proslavi Sokolsko društvo v Gornjem Lo« gatcu danes (v soboto) popoldne ob vsa« kem vremenu. Začetek javne telovadbe ob 'A 5. Bled. Okrožni sokolski zlet sc vrši da« nes, dne 15. t. m. ob /-a4. popoldne. Nasto« pijo izbrane vrste gorenjske in ljubljanske sokolske župe in vrsta mednarodnih telovadi cev. Po telovadbi ljudska veselica, ki se bo vršila ob slabem vremenu v »Zdraviliškem domu». Rsdioionija v Avstraliji V Avstraliji je radiofonija zelo razvita. Imajo 9 radiofonskih oddajnih postaj, ki delujejo na valovih med 250 in 1000 m. Po« staje se dele v dve skupini. Prva skupina, ki je v večini, se živi od reklame in ustvar« ja pravi eldorado za zastonjkarje, kajti dr« žavnih taks v Avstraliji ne plačujejo no« benih. Prejemni aparat je treba le prijaviti in stvar je v redu. Druga skupina oddajnih postaj pa je navezana na svoje abonente in prenaša predvsem najnovejše vesti borze, meteorološka poročila itd. Za prenašanje najnovejših vesti in borze je treba oddaj« nim pristašem plačevati visoke drž. takse. Število radioamaterjev v teh ugodnih oko« Iiščinah zelo hitro raste. Tudi amaterskih oddajnih postaj je precej in zaznamujejo pri dosegu rekordnih razdalj velike uspehe NEMČIJA Po evakuaciji Poruhrja bo začela oddaja* ti nova radiofonska oddajna postaja v Diis* seldorfu na valovih 265 m. Dalje je nakaza« la država kredite za novo radiofonsko od' dajno postajo v Stcttinu. AMERIKA Ameriška radioindustrija dela s fantaštič« nimi številkami. Leta 1924 so producirali 50,000.000 različnih radioaparatov v skupni vrednosti 300,000.000 dolarjev. Za letošnje leto si obetajo za 60% večjo produkcijo. Največji odjemalec ameriških izdelkov je Japonska. V Združenih državah cenijo šte« vilo prejemnih aparatov na približno 15,000.000. Najugodnejši nskup R § Vam nudi Josis Rolins, LiubSians. če kupite nogavhe brez žigi ^fifi .ključ*, ker eden par nogavifl i: * žigom in znamko (rdečo^ modro, zeleno ali zlato) »ključ" traja tako dolgo kakor štlrja pari drugih. Kupita eden pat in prepriča j če sel s3-i VI Ponosna sem oi svoje belo perilo. Kdor hoče tmefl enako tnežno' belo perilo, mor« uporabljati samo oaJboiISa pralna »redsrva. Tak« treehrv o pa Je samo .Gazela"-mllot Pariško pismo. Pariz, začetkom avgusta. jlCas kislih kumaric. — Originalen po-l|0fl] volilnega kandidata. — «Dečja frl-Ifiira^. — Dirka ministrov. — »Ženskam Lrepovedano telefonirati!» — Madžarski šovinizem.) Cas kislih kumaric ie nastopil tudi Ipn nas in Pariz postaja dolgočasen ivkljub svoji razstavi in raznim atrak-|c::am. Včasih si človek še s časopisi ■prežene dolgčas, a sedaj je dan za l^ein eden bolj pust kot drugi: stavka ■bančnih uradnikov, propaganda za dr-Kavno posojilo, vprašanje razmerja socialistične stranke do levičarskega kar-iela. vprašanje ali in kako bo Nemčija trosila v Zvezo narodov, to vse je sicer tjnrda res tako važno, da mora polniti jceie strani po listih, toda slednjič pa Iralcu tudi že preseda. Vse je zaspalo: ni zanimivih vlomov, ti avromobilnih banditov, ni za vraga ■nikjer nobenega škandala v višji družit'':, ki bi dvignil malo prahu, hvala Bo-jnj, železniških velikih katastrof tudi I-;. in tako povprečni Parižan z nejevoljo odlaga vsako jutro kupljeni časopis |n — zeha... Sice;; mu pa tudi v tem času ne fcmanjka šegavosti'in če človek sede v t-eselo družbo v kavarno ali bar, se lahko prav imenitno zabava. Pri zadnjih srezkih volitvah, ki so se hši!e po pariških predmestjih, je eden landidatov. imenujmo ga g. Duponta, }a prav originalen način pogorel. Slede-ia objava je biia namreč nabita na zelo vidnem kraju: cDvestopetdeset novoporočencev obilne priporoča volilcem. naj nikar ne [■ddajo svojih glasov g. Dupontu. Ko je ;il ta kandidat podžupan, je redno pri-|ajal ob pol eni uri. da sklepa zakone, so bili uradno določeni za deseto |m (V Franciji je namreč civilni za-fpi v veljavi). Ta gospod nas je imel za norca. Se-ai govorimo pa ml. Ne volite g. Du-nta!» Sledili so podpisi dvestopetdeset hladih poročencev... in g. Dupont je propadel... 0 «dečji frizuri« se še vedno nekoliko govori. Nekdo pripoveduje v listih, p?, prihaja večkrat v Pariz in stanuje edno v istem hotelu, kjer dobro pozna llužinčad. Neki dan gre mimo odprte lobe sobarice, ki se je ravno odprav-1'ala domov, ker je bila končala svojo llnžbo. V veliko začudenje opazi, kako rame z glave lasuljo in jo skrbno položi v škatlio. Pod lasuljo pa so se po-lazali pristriženi lasje. Ko je videla so-parica gostovo začudenje, mu je dejali smeje: V vseh boljših hotelih ne spreje-najo sobaric s postriženimi lasmi. Ker |>a 'nočemo kliub temu slediti modi, smo ririljene nositi lasuljo, kadar smo v Ihižbi. Zunaj hotela pa spet uživamo fwhodo kratkih las... Svoboda kratkih las.' Izraz, ki da mi- Ker smo v času dirk in rekordov, ho-:em poročati o čisto izredni dirki med verna ministroma. Pred nekaj dnevi g. Doumergue, predsednik renublike ovabil ves ministrski svet na obed na voi grad Rambouillet. Po siru. sadju, kavi in likerjih, so plenili gospodje, da gredo na malo šet io v Dark. Ko so prišli do velikega rib-:-;a, je predlagal minister prosvete ko v Čolnih med ministrom za voj-" in mornarico in ministrom za trgovko mornarico. Oba gospoda se nista a!a prositi, slekla sta suknje, zavihala 'kave srajc, skočila vsak v svoj čoln p":ie!a za vesla. Ministrski predsednik, g. Painlevč, je al z-^k za odhod: — Naprej, gospoda! [n začela sta veslati na vse kriplje. 'ričele so se stave: državni podtajnik zrakoplovstvo je stavil deset fran-pv na vojno mornarico, g. Briand pa |et na trgovsko. Zmagala Pa je vojna mornarica! O. "'and je izgubil pet frankov... . _«2enskam je prepovedano telefo-3ra-r od desete ure zjutraj do četr- : ure popoldne!« Tak napis lahko Čitate na telefonski kabini neke velike kavarne poleg borze. Finančniki so sicer galantni ljudje, toda šest ur na dan pa hočejo le imeti mir pred nežnim spolom in se posvetiti izključno le svojemu poslu. Ker jim je bilo v tej kavarni vsled vednega ženskega telefoniranja onemogočeno vsako poslovno delovanje, so se odločili za to energično prepoved. H koncu še malo športno notico, ki se tiče madžarskega šovinizma. Madžarski igralci \vater - pola so namreč premagali pred kratkim francosko moštvo. Francozi jim privoščijo to zmago, zakaj pa ne? Toda, ko je napisal velik budimpeštanski dnevnik: »Od leta 1871. Francija ni bila še nikoli tako poražena!« se je pa Francozom stvar le za malo zdela. —2— fes: -Ti^a^tt-iKVS®«®' • • ,, , * Francoski delegat za mirovna pogajanja in Abd el Krim pred šotorom v Ajdinu Dvig morskega dna v Gas-konjsktm zalivu za 4000 m? Vse francosko časopisje se peča z ne« navadnim pojavom dviga morskega dna za približno cele štiri kilometre v Gaskonjskem zalivu (v kotu med Spa« nijo in Francijo). 6. julija je parnik Le Loiret, na po« tu iz Orana v Rocnefort, vozil sredi Gaskonjskega zaliva, sto milj proč od suhe zemlje, kar je naenkrat velikan* ski val poplavil njegov prednji del. Po« veljnik ladje, mornariški poročnik Corr net, si stvari ni mogel razložiti in je začel meriti globočino morja na tistem mestu. Hidrografske karte kažejo tam glo« bočino nad 4100 metrov. Kako se je pa poveljnik začudil, ko je zmeril samo 40 metrov! Ves osupel ie nadaljeval merjenja nad 8 ur na daljavo petdese« tih milj. Globočir.a je znašala od 36 do 100 metrov, le na enem mestu 135 metrov. Poročnik Cornet je dal z za io določenimi pripravami dvigniti i: te globočine pesek, kamenje in blato. Ni torej nobenega dvoma, da se je namesto bivše globočine 4114 m dvig« nilo morsko dno in da je malo manjka« Io, da se ni prikazala zemlja iz valov. O opazovanjih poročnika Corneta ni dvomiti, napravi! iih je na povprečni višini 45° 7' in 3° 57'. To ser,.racijonalno odkritje se da primerjati z onim, ld ga Je napravila ameriška vojna ladja May L 1918. na višini rtiča Ortegala, kjer je našla me« sto velike globočine samo 152 m, rav« no na potu iz Ortegala v Rochefort. Mornarji so mnenja, da se je morsko dno dvignilo v zadnjih letih in da so s tem v zvezi silni viharji in poplave, ki • so razsajale lani po evropskem obrežju Atlantskega oceana. Naravno se tudi znanstveniki zani« majo za ta izredni pojav. Toda ti so jako skeptični. Pravijo, da pesek, ka« menje in blato, ki so - ga dvignili iz morskega dna dokazuje kvečjemu, da so se te mehke, premikajoče se plasti ali vsled potresov, ali pa vsled močnih vodnih tokov premaknile. Da se do« kaže dvig cele visoke planote, je treba dobiti kose skale iz dna, kajti pesek se na morskem dnu ravno tako preliva kot po puščavi. Da bi pa kar govorili o postanku podmorskega ognjenika, je pa le preuranjeno, kajti dosedaj o nje« govem delovanju nismo še ničesar čutili. Enaki pojavi so se že večkrat poka« zali pod morjem. Pri Azorskih otokih so se n. pr. nenadoma prikazali novi otočici, a izginili čez 48 ur. Tudi pri izbruhu ognjenika Kraka« toa na Sundskih otokih so se prikazali trije mali otoki iz zemlje in kmalu na« to izginili. Hidrografski urad francoske morna« rice se je o novem odkritju izrazil pre« cej rezervirano, češ da prejšnje mer« jenje v sredi Gaskonjskega zaliva ni bilo morda preveč natančno, ker ni za plovbo nobenega pomena. Vendar ie pa čudno, da se je našla tolika razlika v globočini. Obstoja možnost počasnega vulkanskega dviga ali pa nenadne podzemske eksplozije, ki je povzročila dvig morja in poplav« ljenje obali, kar se je že parkrat opa« žilo na Japonskem. Globočina 40 metrov mesto 4000 m nima za plovbo nobenega pomena, pač pa za ribolov, in zato je francoska mornarica poslala ladjo L' Utile, ki je v hidrografski službi, da preišče Gas« konjski zaliv in se prepriča, kaj je na stvari, kajti morda gre le za del mor« ja, kojega globočino sploh še niso ni« koli merili! esHo Hofio po najboljšem kurzu dinarja, krasni vzorci, se dobe pri tvrdki Drago Schwab - Ljubljana Pred francosko-špansko ofenz*Vo pioti Abd el Krimu LEGENDE -»»«• Fpontiene Chem.n Fer< *ourt poincpal* — ligMti telepbo-nicjuei pifamoi Debela prekinjena črta označuj2 mejj, ki sta jo določili Francija in Španija Adu c, i>rimu vonimir Kosem: Markova ljubica i. Kakor divja roža. brez vsakega nego-ania. je raste! Marko. Podnevi se je otikal po skalovju ob morju, pobijal ka-f- lovil ptiče in jim iztikal oči: in koji se ie veliko, veliko preležal na pečenem produ obale in po cele ure za-šijen strme! na neizmerno morsko 'aniavio. tako lepo, zlato, kjer so se v a.'avi neprenehoma gugale visoke bc-\ jadrnice in so orali šumeče valove čr-i oarniki. puščaie za seboj dolge viju-e dima: »tam daleč.« je sanjal Marko, tem je moj oče in lovi ribe . . . Ej, lan-0 niemu. ko ie velik in sme iti, kamor oče F ... Da bi postal že enkrat velik ~ Potem bom tudi jaz še!, kamor se mi o liubilo--na morje bom še!!«; sa- ial ie in zaspal; ko pa se ie zbudi! in se ! ^ečerilo. se ie navadno potepel v ne-^ne mu tuje vrtove, kier je v mraku 'H skrbi krade! smokve in jih hlastno =del. kajti izmed vsega sadia so mu "lokve najbolj dišale in najbolj jih je f!al; ali pa je šel lasat Blagovičevo ,crso, ki je v mraku rada čepela na *ali in se poigravala z okroglimi ka-lenčki: — »muca!« ji je bil enkrat re-ona pa nru je pokazala «osla» in ! zbežala, in od tistihdob je bila njegova i najljubša zabava, da jo je premikastil, j kjerkoli je naletel nanjo . . . Tako je Marko raste!. Solnce ga ie opalilo po obrazu, po golih rokah in bosih nogah, da ie bila mati ponosna, kadar je prišla k njej soseda in rekla: »Kako je pa vaš Marko črn . . . kakor za-morček!« Mati pa je vsakokrat pogladi-la Marka z dlanjo po kodrasti glavici in se zadovoljno posmejala: »Kairak. da je črn — saj se ne skriva pred solncem kakor vaš Stipe!« Ob nedeljah in praznikih, ko je ostajal oče doma. so se zbirali v koči veliki, od solnca ožgani ljudje, očetovi prijatelji. ribiči. V majhnih čolnih so se pripeljali zjutraj in se odpeliali zvečer. Vse črno jih je bilo v sobi in zunaj na obali; govorili so s hrapavimi glasovi, kakor da ni ožgalo solnce samo njihovih lic. marveč tudi njihova grla. Včasih so zapeli; pa tudi njihovo petje ie bilo hrapavo, bolj podobno vreščanju galebov kakor ubranemu petju. Nad mizo. za katero se ie sukala mati in stregla gostom z ribami in pijačo, so se dvigale in padale do komolcev zagorele gole roke: z rokami vred so se dvigali in padali rn-skavi glasovi. Sredi med ribiči je sedd . oče, visok in olečat. z odp^1' pod vratom, z iztegnjeno desii nizu poskuša! ie peti. a vsakokrat kmalu prenehal in se smejal; smejal hohotaje, hreščeče ... in na taka! iz široke steklenice v kozarce naokrog črno vino . . . Ej. ti ljudje z morja — kako jih ;'e Marko gledal in iih natihem občudoval! Hodil je semintia po sobi, iz kota v kot. posedal zdaj na tej, zdaj na oni klopi, pa zopet poskoč'1 in odeopotal dalje. Kar je bilo od ribičev mornarjev, ki so že objadrall zemeljsko oblo. so pripovedovali zanimivosti iz svojih doživljajev na daljnih morjih in v tujih deželah. Marko je poslušal z odprtimi usti: gleda! je v duhu pred seboi Indijo, polno slonov, tigrov in krokodilov, gleda! Javo, pod žgočim solncem bleščečo, vso dišečo po žafranu cimetu in kavi. gledal Hong-kong in opiia pijan", vsekrižem po prahu razpotegnjene ljudi, gledal kitajske džunke, nabasane s črnimi razbojniki, kako se pripravljajo na napad na bogato evropsko ladjo--rn še bolj si je žele! na morie, še bolj ie hrepenel po tem. da bi postal že enkrat velik . . . Zun3i na obali se je igrala s ka-menc.tuBlagovičeva Persa. Pa je nenadoma prifrčal kamenček tudi na okno, da je zazvenčalo tenko steklo in so se vsi v sobi ozrli — Marko pa je smuknil iz hiše in vzkliknil: »A. ti si. muca? Čakaj me, čakaj, da ti navijem ušesa in te potresem za kito. Dolgo je že od tistega časa, ko sem te posledniikrat mikastil . . .» Ona oa se je veselo posmejala. »Koštrunček!« je zavpila na vso moč in se spusrila v beg. Marko je bil dober tekač, ali tudi Persa je imela urne oete — ni je mogel takoj uloviti. Bežala je tako naglo, da se je Marko čudil. Sele po dolgem Času. ko je v drznih skokih preskočil nekaj skal. jo je dohitel v samotni morski zajede-nini in jo pograbil za ramena. »Meni ne uide nihče na svetu, kaj šele ti. muca!« je rekel in izvlekel iz žepa pipec. »Sedai se pa kar na smrt pripravi. kajti zaklal te bom . . . Veš. meni je to zelo všeč . . . klati ljudi ... Ko bom velik, pojdem na džunko med kitajske razbojnike in samo liud* bom klal. nič drugega . . . Veš. ribič Mate je že videl tiste morske razbojnike, m tako se jih je bal. da so se mu lasje na glavi iežili. In tudi mene se bo vse balo. Poglavar morskih razbojnikov hočem postati. Spredaj na džunki bom sedel in mahal okrog sebe z mečem--» In ie pokazal Persi. kako bo mahal z mečem: zamahnil je s pipcem v roki v širokem kolubarju okrog sebe. škripaje z zobmi — ori tem pa je nehote zadel ob Persino laket. F/ancoskI zunanji minister Briand v trenutku prihoda v London, kjer se ie dosegel sporazum med Francijo in Anglijo glede odgovora na nemško noto o varnostnem paktu. ŽensLi poklici Ni še dolgo tega, ko je splošno vladal predsodek, da ženska iz «boljših» krogov ne sme delati, Bog ne daj, da bi si morda z delom služila denar. Meščanska dekleta bi se biia smatrala za onečaščena, ako bi bila pred vstopom v zakon delale kaj drugega, kot malo igrale klavir, pele in slikale. Kako malo jih je prijelo kuhalnico v roko! Časi so se pa spremenili, pomanjkanje je potrkalo na vrata in ženske so pričele, seveda na skrivaj, klekljati čipke .izvrševati vezenine, šivati perilo, vse to za večje ali manjše tvrdke in tovarne. To delo se je pa skrivalo dolgo časa za štirimi zidovi, kvot da bi bilo nemoralno. Le počasi je uspela reakcija inteligentnih in pogumnih žensk proti tem predsodkom. Slednjič so se novi poklici začeli odpirati ženskam na vseh koncih. Razvoj v tej smeri je pospešila vojna in začasno pomanjkanje moških delavskih sil v vseh panogah javnega Življenja. Danes smo že tako daleč, da je splošno razširjeno mnenje, da ima žena pravico voliti med gospodinjskim življenjem in izvrševanjem socLialnega poklica. Naj bo že samica ali vdova, prisiljena je delati m živeti od tega svojega dela. Vprašanej je pa. kateri poklic najbolj priia ženski. Njena aktivnost je slabša, a bolj vztrajna, kot moška. Dela mnogo bolj enakomerno, brez začasnega pre* konasilnega nazora, pa tudi brez popot nega prenehanja. Izvzeniši gotovih kapric, ki pa ne Izvirajo iz utrujenosti, vrši svoje delo zelp| redno in kaže na ta načiri ritem svojega fiziološkega življenja. Značaj ženske organizacije in ženskega dela sta enakomernost in kontinuiteta. Razen v domačem gospodinjstvu bi v službi v tuji hiši lahko izvaja ženska svo jo avtoriteto kot strežnica V bolnišnicah in nri bolnikih v družinah. Streči bolnikom je eden onih poklicov, za katerega ie ženska kot nalašč ustvar jena. V pariških bolnišnicah n. pr. vedno bolj izginjajo moški strežaji in kmalu bodo vso postrežniško službo otravljar-le ženske. Ostali bodo samo težaki. Vzgoja otrok postaja tudi vedno bolj monopol ženskega spola, ne samo ori nas. temveč tudi ro drugih državah. Tudi v nižiih razredih deških ljudskih šol nadomeščalo vedno bolj učiteljice učitelje in usochi so bili najboljši. O otroških vrtcih sploh ne govorim, ti so že od nekdaj v rokah učiteljic. Otroku je !e v korist, da ga vsaj do osmega leta poučuje ženska. Ta šolska vzgoja pa se mora vršiti po isiill metodah kot materinska vzgoja, ki jo enostavno nastavlja. V trgovini priia ženskam predvsem deb po pisarnah. N;ih snažrto. točno in vztrajno delovanje iih napravlja sposobne za delo kot je n. pr. strojepisje m »Obvezal te bom. pa bo dobro,« je hladnokrvno odločil Marko. «Le nikar nič ne iavči — ne morem videti solz! To vse skupaj ni nič — samo par kapljic krvi .. . jutri se ti še poznalo ne bo več . . .» In ji je obveza! s svojim robcem roko. potem pa še sam sedel na pesek kraj nje. »Posmej se. nruca^ M je za ukazal, «da bom vedel, da te roka nio ne boli!« Ona ga ie plašno pogledala in se za* smejala. »Poglavar morskih razbojnikov mora biti hud,« je važno govoril črni dečko. «ker sicer bi se ga nihče ne bal . . . Tudi ti. mucka, se me moraš bati!« «Pa se tc ne!« je zaščebetala ob njem. »Zato ne. ker si koštrunček, a ne poglavar morskih razbojnikov. iMarko je že dvignil desnico, da bi ji poplačal »koštrunčka«. pa se je zgodilo proti njegovi volji nekaj povsem nasprotnega: dlan mu je ljubeče in božajoče obstala na Persinih zlatih laseh, spuščenih na zatilnik. In je vprašal: «A!i si kaj jezna. Persa, ker ti rečem »muca«?« »Pa zakaj mi tako rečeš?« se je ozrla nani. Še vedno nekoliko boječe, kakor da ne zaupa njegovim očem, iz katerih je nenadoma izginila vsa zloba. se je vsedel takoj na konja in zdirjal naprej. Drugo noč je prenočil pri Starem misijonarju, ki ga je poznal še iz njegovih prvih let v Kaliforniji. Zvečer sta gledala z balkona in videla velik ogenj daleč na severo-zapadu. «HvaJa Bogu, da si tu,* reče menih. «to je blizu tebe.» Souter se prepriča, da gori Heremitage in odjaše na trudnih konjih proti domu. Odlok sodnika Tomsona je razburil celo mesto. Oni, ki so zavzeli Souterje-ve farme, so delili žganje in hujskali. Besna množica je razbila ječe. hotela lmčati Tomsona in je ubila Emila. Sou-terjevega sina, ki je bil njegov odvetnik. Drugi sin se je ustrelil, kip je videl žalostno bratovo smrt. 10 tisoč pobesnelih pijancev je razvilo zvezno zastave in hitelo na Souterjev dom. Starec je našel razvaline, jate vran. ki so kljuvale zaklane konje in bike. Na veji visoke smo-kve se je gugal obešen John Mar-cheis. stari služabnik, ki je prvi prinesel gospodarju pred 4 dnevi veselo novico, da je zemlja njegova. Souter je reke! kakor Job: «Naj se zgodi po volji božji* in je zapustil Kalifornijo s Sv. Pismom v žepu stare suknje. To je vse, kar mu je ostalo. Proces pa je šel naprej in požiral njegovo generalsko pokojnino, edini mu dohodek. Revež je umrl mnogo let pozneje kot 721eten napol prismojen starec. Hodil je po vaseh in pridigal, da ie zlato — Antikrist, ki uniči svet. — Zvezna sodnija ni nikdar več obravnavala njegove zadeve. Edini sin. ki mu je ostal živ. se je vrnil v Švico. Toda pravice še niso zapadle. Zdaj hočejo vnuki starca, ki bivajo v stari domovini, obnoviti tožbo. Predložili so kongresu v Washingtonu stare, orumenele zapiske. pisma orlč o žalostnem koncu njih deda. Kalifornija je zopet nemirna, ker znaša teriatev že na milijarde dolarjev, ker plačajo zdai v S. Frančišku in njegovih tovarniških predmestjih za kvadratni meter sveta več kot v Londonu in Parizu. Bogve, kaj sklene vlada. Toda kai je to nesrečnemu starcu, ki je trdi! do smrti, da smejo kristjani biti le poljedelci, da je zlato — hudičev dar. Včasih nadkriljuje življenje najživah-nejšo domišljijo pisateljev kinematografskih romanov. To žalostno, a resnično zgodbo popisuje francoski pisatelj Blaise Sendrare v ravno objavlieni povesti «Zlato». Posnel sem odtod le glav-ne prizore tragičnega So-uterjcvega življenja. Nov letalski rekord med tem časom pristala. Bila sta torej v zraku nepretrgoma skoraj dva cela dneva in noči, ma'o manj. Francoska aviatika beleži s te :nega najpomsnej-ših svojih uspehov, ki je v letalskih, športnih in vojaški: -rogih pozdravljen z velikim zadoščen em. Nova sijamska dvojčka Francoska aviatika Landry in Drou-hin sta mahoma zaslovela v Franciji, ker sta postavila nov svetoven rekord, ki daleč prekaša vse dosedanje in celo dosedanji rekord, ki je bil v francoskih rokah. Gre namreč za rekord v vztrajnosti poleta in pri tem doseženi daljavi. Leta 1924. sta aviatika Goupet in Drouhin (torej eden obeh sedanjih rekorderjev) vzdržala v zraku 37 ur 59 minut 50 sekund, potem današnja rekorderja 38 ur 30 minut 28 sekund, toda s samo 3900 km, tako da sta Angleža Kelly in Readv z manj urami preletela lani 4050 km. Landry in Drouhin sta letos preletela v enem poletu 4400 km v 43 urah 32 min. 47 sek.. ne da bi bila Sestrici Violeta in Daisy Hilton v kalifornijskem morskem kopališču. Ne-razločljivi sta tudi pri kopanju, ker sta sirotici zraščeni ob bokih. Operacije se bojita. posebno zato, ker ste se že preveč navadili skupnosti in temu primerno tudi znata uravnavati način svojega življenja.___ Avto in živali Ni še preveč dolgo tega, kar se jc avtomobil uveljavil kot prevozno sredstvo tudi na daljsth progah, ki so bile poprej izključna domena železnice. Toda dočim ima avtomobilist v mestih 7jjoli opravka in '.nrambole z nediscipli« niranimi pešci, mora računati na svojih vožnjah v provinci z d'tigo. nič manj neprijetno oviro, z živalmi. Vsak avtomobilist, pa tudi biciklisti in mo-tociklisti vedo dovolj povedati o neumnem vedenju živali, ki se napram avtomobilom, kolesom in motociklom kar ne morejo znajti. Najbolj neumno se obnaša govedina. Če srečaš krave ali vole, svetujejo ru-tinirani avtomobiKsti, potem nc kaže drugega, kot lepo počasi, previdno in potrpežljivo voziti. Posebno previdnost je na mestu, kadar gre za večjo čredo. Črede, ki gredo avtomobila nasproti, povzročajo manj preglavic kakor one, ki jih je treba prehiteti Prve se, čim zagledajo avtomobil, ustavijo, povesijo glave in topo zro v nenavadno vozilo. Šele ko se jim avto približa na kaki d'-a metra, se sunkoma okrenejo v stran. Če pa hoče šofer čredo prehiteti, naleti na največje težkoče v tem, ker se živali vedno tako umikajo, da avtomobilu križem kražem zapirajo pot. Ko se namreč govedo ozre nazaj, mora glavo obrniti, potem pa koraka v smeri obrnjene glave. Če se hoče avtomobilist ogniti na desno, gre krava toiiko časa na desno, da avto na more mi~io nje, šofer obrne na« enkrat na levo, v istem hipu se rudi krava obrne na levo in mu zopet prekriža pot. To gre toliko časa, dokler avto krave ne prehiti. Da se šofer v takem položaju ne počuti baš preveč dobro, je razumljivo. Še nerodnejši kot govedo so prašiči. Kadar se prašič okrene, se to zgodi hipoma: če je na cesti cela čreda prašičev, se pri tem nenadnem obratu zalete drug v drugega, pri čemer se zapletejo med seboj in padejo na tla — naravnost pod kolesa. Avtomobilist, ki naleti na čredo prašičev, bogme res ni zavidanja vreden. Edine ali, ki jih bližajoči se avto. mobil ne spravi iz ravnotežja, so go«i in ovce. Čreda ovac se zna vedno reši- ti Zdi se. kakor da vlada v celf čredi ena sama volja. Ko se avtomobil približa, zbeže vse ovce hkrati v isto smer; nojraje se zatečejo pod varstvo ograj in grmovja. Ravno tako pametno se znajo rešiti gosi. Drugačne pa so kure. Kure se le nerade umaknejo: šele ko je avto v njih neposredni bližini, se panično zalete v beg, a ne na levo ali na desno, ampak vedno v tisto smer, v katero vozi avtomobil. Če se kura nahaja na desni strani avtomobila. potem lahko šofer z gotovostjo pričakuje, da bo deset metrov pred avtomobilom planila na levo preko ceste. Zato na naoravi avtomobil največ žrtev baš med kurami. X Breriična telefonija v rtakih. Danes. 15. avgusta sc uvede brezžična telefonija v vlakih na prof* BerlhvHamburg. o kateri sijjo že pred tedni pisali. Pri tej priliki bo nemška drvžba »Norag® prenesla otvoritve« ne govore iz vlaka brezzičnim potom na od« dajalce, da iih hodo lahko slišali po vsem svetu. Obratno ho priredila družba ob 11.30 dopoldne potnikom v brrcm vlaku med vo*« njo brezžični koncert. V to svrho so v vseh oddelkih nameščeni ojačevalci in se bodo potniki lahko naslajali oh melodičnih zvo« kih prvovrstnih mojstrov in orkestrov. X Srečni potapljač. Pred kratkim je pri« nesel z dna morja na dan lSleten potap. liač, Malajee na enem Cambierskih otokov v južnem Tihem oceanu, krasen biser pav« je«rc!m':astc barve, dolg skoraj */« naiea. t. j. nrd poldrugi centimeter in težnk 30 karatov. Za ta krasni dragulj je dobil sreč« ni ribič nad 2OO.000 zla+;b dinarjev v ra« šem denarju. Koliko je biser v resnici vre« den, si lahko predstavljamo, ako pomisli« mo, da dob1; potanljači za svoj trudanolni in nevarni poslic le malenkosten odstotek vrednosti biserov. Mnogokrat se pripeti, da se odoe'iejo ribiči zjutraj v svojih majh« nih čolničkih na morje in se vrnejo zvečer kot bogataši. Toda s-reča tega mladega po« tapliača je bila res izredna. Je to namreč naive&li in najlepši biser, kar so jih kdaj našli v onih vodah. X 7.1 to kino'l«rnfka. Dopisnik lista «Peop» le*> obvešča iz Sam S^bastiana, da se je hiv« ?a cesarica Žita odločila sprejeti ponudbo ameriške fi!ms'-e drržhe in da bo nastopila kot igralka v kinu. Njen prvi nastop bo v filmu, ki nai pokaže usodo habsburške ro« dovine. P-odvsem nai ta film ponazori, da ;ta bila Franc Jožef in Karel proti svoji volji zape?iana v vojno. X Stoletnica fofogrrftje. Letos se bo vr« šila v Londonu velika slavnost v spomin ra nrve fotografske poskuse pred sto leti. Pri slavnosti bo mednarodna razstava, katere olnvi.i namen bo. pokazati razvoj fo< tografije od začetka do danes. X NajmanjSa miika. Londonski zoološki vrt je dobil prirastek, tako majhen, kot si Ca sploh moremo predstavljati, namreč šest gambijskih mišk, ki so tako majhne, da le« žejo lahko skozi ključcvo luknjico. Celo njihovo gnezdo nre v škatljico za vžigalice. V^-h skupaj jih ie bilo poslanih iz Gambije v Severni Ameriki 15, toda 9 jih je poginilo med potjo. X Največ umorov se vrekakor pripeti v Chicagi v Zedinjenih državah, ki ima torej to žalostno prvenstvo. Po statistikah zadnjih let je na leto umorjenih v tem nad dva milijona prebivalcev velikem mestu kar 422 ljudi, torej veo kot eden na dan. Ne« koliko za Chicago stoji New York s 333 in rotem San Francisco z 227 umori na le« Skakajoči avto to. Kar se tiče Evrope, se v tem pogled »žal« ne moremo meriti z Ameriko. V v:s-vclikih mest — znano je, da se v mestij pripeti največ zločinov — stoji na prverr, mestu v Evropi Pariz, kjer umre v eners letu po 59 ljuui nasilne smrti po človciij roki. Sledi mu Berlin z 32 in London z «le, 27 umori na leto. Vse to so pa ie umori Kje pa so ostali zločini, katerih niti ni mogoče našteti. X Stoletna Švicarka. Te dri je prar, novala najstarejša ženska v Curihu, pnsn, Ana Kollhopp svoj 102 rojstni d:>n. Gosr-a Kollhopp je prišla na svet. ko i • n: i železnic, je obiskovala šolo, ko je Napoi leon komaj zatisnil oči ter je bila mladj, ko se Je izvršilo ujedinjenje kantonov zvezni švicarski državi. Doživela je vse državne predsednike od L 1848 naprej Starka je še krepka in živahna. X Čudna letalska nesreča. Te dni se j« dogodila na Japonskem nenavadna leta; , nesreča. Vijak letala se je v zraku zaj .1 \ vrv privezanega opazovalnega balona, ki je presekal. Pri tem se je pa aeroplan ta :r pokvaril, da je strmoglavil na tla in so se piloti na mestu ubili. Balon, ki ga vrv oi držala več k tlom. jc šinrl v zrak, a moštvo se je hitro zavedlo in odprlo ventil B ' n se je gladko spustil na morje in se ni ni komur zgodilo kaj zlega. X Pregnani grški kralj Jurij, ki se je se. daj nastanil v Londonu, ne živi ravno t razkošju. Nasprotno, včasih mu prede mal. ce trda. ker so ~iu pošla že skoraj v« sredstva. Bivši kralj stanuje v boli skrom. nem hotelu na Dover Streeti v bližini PicJ cadillvja. Pri sebi Ima le tajnika in slul. kinjo. Angleški aristokrati so mu že vet. krat ponudili znatna posojila, da bi živtf dostojno, kakor se spodobi nekdanjer kralju. Toda razkralj je vsako posojilo odi kloni!. Pravi, da si hoče sam zaslužiti, h: potrebuje za življenje. Kakšnemu ro" -se namerava posvetiti, tega ni še nikor -povedal. Kraii Jurij živi v Londonu kot turnih držav, je prevzela vrhovni pro? ':■ torat nad tem matehom. Ko prične boj, b"-do vsi veSji svetovni časopisi redno in S širno poročali o njegovem poteku, oči sočev bodo obrnjene na našo državo in r'. našo Ljubljano. Podpisani odbor si je na-| del nalogo. da zbere sredstva, kj so pr na za prireditev v Ljubljani ,in se nad ~ da nam pomore vsakdo, ki ve ceniti vrednost duševne borbe, ki hoče, da se kot r: narod (po vzgledu Fincev tn Čehov) uve ljavimo v krogu velikih narodov, ki hoče da se naše ime čuje in častno imenuje v svetu. Omogočimo, da se sposobni sin naše;? naroda bori za lovor svetovne zmage. V drugih Jugoslovenskih mestih (Bcogra d-u, Zagrebu, Novem Sadu, Mariboru itd) !« nabiralna akcija že lepo napredovala, za ostati tore) ne smemo najožji rojaki d' Vidmarja. S hvaležnostjo sprejmemo dar, vsak znesek in smo trdno uverien'. naša javnost ne presllšl naše prošnje. Da-rovateljl vsaj 100 dinarjev imajo brezpt čen pristop k vsem partijam In drurlm nri-reditvam. Darove izvolite nakazati ra r.y slov podpisanega odbora (tekočI račun pri Slavenski banki d. d. v Ljubljani). Pripravljalni odbor za šahovski moteh dr LASKER — dr. VIDMAR V LJUBLJANI stenografija. Dandanes je že vsaka rodbina v stanu žrtvovati toliko, da se domača hčerka izobrazi v tem in si more tabo na pošten način služiti svoj vsakdanji kruh. Tudi dva znanstvena poklica omenjam, ki sta na prvi pogled kot nalašč za ženske, namreč farmacija in kemija. Manipulacije v teh poklicih Zahtevajo potrpežljivost in natančnost, dve svoj-stvi, ki ženskam ne manjkate. Danes imamo sicer ženske v velikih množinah poklicov, toda reči moramo, da marsikateri izmed njih nikakor ni zanje. predvsem mislim tu na razne težke službe v tovarnah, ki ženski organizem naravnost uničujejo in na ta način silno neugodno vplivajo na zarod. Tu bi bilo treba, da se za to pobriga zakonodaja in določi, katera dela ženske ne bi smele opravljati. To bi bilo v splošno korist. Prokleto zlato - v. _ Tragična zgodba generala Johana Au-gusta Soirterja bi lahko služila kot snov iza roman ali kino-dramo. V resnici pa je še bolj napeta, ker gre za življenje sto in stotisočih ljudi. L. 1843 je bil Souter prvi ameriški multimilijonar. Nekdanji skromni urar v Švici, ki je ušel v Ameriko, da ga ne najdejo upniki, je postal Souter končno lastnik krasne doline Sakramento v Kaliforniji, takrat še mehikanski deželi. Po 15 letih napornega dela je imel na stotine farm. vinogradov, mlinov in žag, poleg tega pa še neštevilne črede živine. Slučajni udarec motike je uničil vse to blagostanje. Souterjev tesar, ki je zajezil potok, da popravi žago, je našel v strugi neka rumena zrna. To je bi'o zlato. Tekom 14 dni se je raznesla vest Po celi Ameriki Delavci so pustili deto. Jate parobrodov so izkrcale v ubogi vasi, sedanjem S. Frančišku, množico Spancev iz Južne Amerike, dalje zamorce, Kitajce in ruske kmete iz Sibirije. Sou-terjevi mlini so se ustavili. Karavane radarjev so neusmiljeno poteptale njago-vo pšenico in koruzo. Prebivalstvo Kalifornije ie narastlo tekom 7 let na več milijonov, medtem ko je bila prej dežela prazna. S. Francisko je postalo veliko mesto. Souter Pa je izgubil vse, ker ni hotel nihče delati. Iskalci zlata se polastili njegove zemlje. Toda L 1S80 je postala Kalifornija del Zed. držav, ln to je pomenilo konec dotedanje razbojniške dobe. Souter je zahteval svo.o pravice nazaj, in vest o tem je pretresla celo Kalifornijo. Mesta S. Francisko, Sakramento, Tyrefield in Riovista so bila zgrajena na njegovem svetu. Zahteval je 25 milijonov dolarjev za ceste, mostove in pristanišča, ki so bili njegovo delo. Zahteval je 50 milijonov odškodnine za izgubljeno posestvo in premoženje, TožM je 17.221 zasebnikov, ki so se naselili na njegovem svetu. Prestrašeni obtoženci so se zedinili v posebna dru-Stva. To je bila zlata doba za ameriške odvetnike! Toda za sodnijske stroške je treba denarja, in stari Souter je napel vso svojo energijo. Njegove farme, ki so zalagale S. Francisko z mlekom, jajci, maslom in sadjem, so oživele. Žage so rezale les za nove hiše. Souter je ustvaril konzervno in papirflo tovarno, tovarne za žeblje in svinčnike. Kalifornijci so bili nevoščljivi Kar najrajši bi ustavili proces. Souter pa je še vedno mrzfl zlato, pridigal zmernost svojim delavcem in napodil iskalce zlata, ki so prihajali na njegov svet. Proces je napredoval. Štiri leta pozneje jc zažgala množica v S. Frančišku pisarno Souterjevih odvetnikov, vpepe-lila vse spise in plesala na pogorišču. Toda Souter je vztrajal. L. 1854, ko je praznoval S. Francisko petletnico obstoja, so mu izkazali velike časti kot »očetu Kalifornije«. Vlada ga je imenovala za generala. Jahal je na belem konju po ulicah, kjer so sejali pred 6 leti Indijanci njegovo koruzo. 3 mes:ce pozneje je doživel starec prvo zmago. L. 1S55 je proglasil sodnik Tomson, najvišja oblast Kalifornije, da so Souter.ie-jeve pravice nedvomne. Celo ozemlja države in do 2000 vasi ter mest je bilo njegova last. Souter je dnbil vest v •Hercmitageu* (izg. Ermitažu), samotni hišici, kjer je bival izven mesta in delal na vrtu. Zdaj je morala potrditi odlok Se Zvezna sodni.ia v Washingtonu. Souter «Ker si prav tako okrogla in gibčna kakor muca * je odgovoril. «No, pa če nočeš, te ne bom več tako imenoval...» «Samo, Persa mi moraš reči poslej!* »Samo Persa ti bom rekel . . .» Živahno je vzmignila z rameni. «In tudi pretepati me ne smeš ve5!» »Tudi pretepal te ne bom več!» Molčala sta nekaj časa obadva — Persa je zamišljeno strmela v daljavo na morje. Marko je metal v zrak svoj pipec in ga lovil v dlan. Pa je vnovič vprašal on: «Ali veš. Persa, kaj se to pravi: biti mož in žena?» «Vem. Po cesti se gugata dva človeka in se podpirata . . .» «Do'oro! Samo to moram še pristaviti, da peče žena doma ribe. a mož se vozi po. morju . . .» In je rekel ukazujoče: «Ti, Persa, boš moja žena! AH boš?» «Bom,» je odgovorila tiho, zamaknjena v morje pred seboj; «in pekla ti bom doma ribe . . .» iaz, M bom v°zil Po morju, sedel na dzunki in sekal ljudem glave: sek, sek, sek! — da se bodo vsemu svetu ježili lasje od strahn pred menoj,* je pobliskal Marko z očmi. Potem pa se je uagnil k Pcrsi in jo mehko pobožal po polnih licih: Reci da me imaš rada, ' Persa!* Z obema rokama se ga je oklenila okrog vratu. «Rada. Marko, rada . . . zato, ker si tako divji!* II. Markova želja, da bi postal velik, se je izpolnila. Zgodilo pa se je to tako naglo. da se je Marko sam čudil. Kar čez noč. Vse se je nekam umaknilo v daljavo. koča na obali, tisto gladkn pečevje nad morjem, kier ie tolikokrat skakal in sanja! — zlati sijaj brezskrbnih otroških let je za vedno ugasnil — Marko pa je sedel širok in kosmat pod razpetimi jadri, spušča! v morje mreže in strmel mračno predse . . . Vsak dan isti. vsaka noč ista. Podnevi počivajo in dremajo ribiči na svojih barkah, v senci razpetih jader. —J noč pa se odpravljajo na morje r Večerno solnce zlati morie — . ga se črta po sredi mrgolečih va.. — jadrnica pa se ziblje v tej bizarni svetlobi lahkotno kakor ogromen bel labud, m udarci vesel ploskajo v večerno tišino tako skrivnostno . . . Pa zaide solnce. na morje se zgrne mrak. Iz mraka se posveti mesec. Na vse strani škropeča srebrna luč — 1 morje posrebrcno. valovi posejan: s samimi biseri. In jadrnica se ziblje, včsla udarjajo enakomerno v valove . . . Noč. Ribiči so pometali mreže v morje in večerjaio. Pečene črno viško vino. hleb kruha. In naposled kratka pipica — brez te ne gredo ribiči nikoli na morje. Po večerji poležejo, zavijejo se v od^ie in pospio. Sredi moria spe ribiči: sladko spanje, kakor doma za pečjo. Valovi šuml.iajo, barka se rah!o pozibava in nad spečimi porlahutava veter . . . Noč srebrna, bainolepa. V mesečini se blešči morje, prepasano. podalž in počez s širokimi smaragdni-' mi pasovi. Iz te mehke, z mrakom prepletene svetlobe se utrin.iajo zdaj tu, zdr tam rdeče lučke; zapozneli ribiči brcaijo s prižganimi svečami po tihem vodovju. Včasih zadoni skozi noč zate-gel klic; valovi se zgane>o, mesečina vzdrgeta kakor predramljena. a zopet omahne v naročje pisanih sani; morje samo ie kakor napolnjeno z najbolj čudovitimi sanjami — in veter, ki se zaletava ob jamb - in zdihuje ob pavitih jadrih, ni več veter, marveč samo topla. iz sani iztegnjena, božajoča roka... Iz noči štrleče kalovje strmi v mesec in v morje ok-orr sci)e kakor 'z zasede prežeča čarovnica. A tam v daliavi — kaj se giblje tam? Črna stena. Dvoje, troje črnih sten. Visoke, s srebrom ob-lite stene, ki plava a - Jlllllll za jesen in zimo so došii. Prodajaj'o se ? Mm TiskO¥Rg zsiirngs ? Mm\, Prešernova tiS. 54 (nasproti glavne pošte) BD03cayx'cl na rumunsko državo. Bilo je naravno, da so se hoteli čabanski Slovaki rešiti madžarskega jarma in so rajši šli k Rumunom. Vlada pa je vze« la Slovakom zastopstvo v parlamentu. Veselskv, ki ima v Pitvarošu veliko go« spodarstvo, je živel mirno ter pridno delal. Pred kakimi tremi meseci pa je končala svoje delo madžarsko - romunska razmejitvena komisija in Pit-varoš je prišel pod Madžarsko. Od te dobe se začenja križeva pot Veselskega, slovaškega zastopnika v rumunski rbornici. Madžarska vlada je podala proti Veselskemu tožbo radi ve-leizdaje. Veselsky je čutil, kaj mu grozi, zato se je še pravočasno odpeljal v Rumunijo, misleč, da bo dobil tam zaščito. Toda tu je bil nemalo presenečen. Ni dobil niti dovoljenja za stalno bivanje na Rumunskem, čeprav je bil on prvi. ki je Rumuniji prisegel. Na Madžarskem so mu zaplenili vse premoženje z gospodarstvom vred. Ne-Srečneš je dobil službo učitelja v evan-geljski cerkvi v Nadlaku, da bi se mogel vsaj preživljati. Toda rumunske oblasti mu ne dajo miru in mora se vedno javljati kot kak nevaren tujec. Sedaj ga hočejo iz Rumunske izgnati in izročiti madžarskim oblastim. — Češko časopisje poziva češkoslovaško zunanje ministrstvo, naj stori potrebne korake za starega Veselskega, ki je bil vedno zvest Slovak in skrben vodja Cabanov.__ Zunanje posojilo sofijske mestne občine Občinski svetnik Madžarov je izdelal načrt o posojilu v znesku 500.000 angleških funtov šterlingov, ki jih namerava najeti sofijska mestna občina za razna stavbna in javna dela v Sofiji. Načrt pride v septembru na dnevni red izredne seje občinskega sveta. Glavne točke tega načrta so: ! Mestna občina najame posojilo v znesku 500.000 angleških funtov šterlingov s 6 % letnih obresti, ki zapadejo koncem vsakega leta. 2. Posoiilo mora biti izplačano 1. 1945—46. Prva štiri leta odplačuje občina po 1400 funtov, na-6lednia leta se pa odplačilo postopno zvišuje in doseže letnih 50.000 funtov. Posojilo ima emisijski tečaj 85 %. Občina jamči za redno odplačevanje dolga z dohodki od mestne elektrarne in kanalizacije. Če bi mestna občina ne sprejela v svoj proračun teh obresti in letnih obrokov, sprejme notranji minister v preračun potrebno vsoto, kar mora mestna občina naknadno priznati ln odobriti. 3. Posojilo se deli na štiri obroke, in sicer letna (1. 1926, 1927, 192S in 1929) po 125.000 angleških funtov. 4. Sofijska občina si pridrži pravico cb izplačila dolga tudi pred določenim rokom. Posojilo je namenjeno samo za tlakovanje ulic, za kanalizaciio in za nekatera druga javna dela. Vsa ta dela morajo biti končana do 1. 1929. __ Borba s komunizmom na Poljskem. Pre- ki sod v Lvovu je obsodil na smrt komunista Batvina, ki je ubil policijskega agenta Cehnovskega. Botviti je bil te dni ustreljen. Pred smrtjo ni hote! sprejeti rabina (bil je namreč Žid) ter je po poti na morišče prepeval revolucijoname pesmi. Predno je za-doneTa salva, je obsojenec zakričal: »Živela accijalna revolucija!« — V Varšavi in drugih mestih so odgovorili komunisti na to ju- stifikacijo s tem, da so nalepili na vseh javnih. lokalih lepake revolucijonarne vsebine. V Lvovu je poslala komunistična organizacija smrtno obsodbo članov sodišča, ki je obsodilo Botvina. Tudi državnemu pravdni-ku so komunisti v anonimnem pismu sporočili, da je obsojen na smrt in da mu zavijejo vrat, čim pridejo do politične moči. — Nemci v Rusiji. V odeskem okTaju se je ustanovilo 25 novih nemških kolonij. Vse ozemlje, kjer žive nemški kolonisti, je sovjetska vlada izločila iz ruskega teritorija. Sovjetska vlada gre komunistom zato tako na roko, ker bi jih rada boljševizirala. Toda Nemci so pametni in ne gredo na te limanice. Obljubili so sicer boljševikom, da bodo podpirali njihovo politiko in propagiral idejo socijalne revolucije tudi med svojimi rojaki, sk'rivaj se pa smejejo naivnosti moskovskih diktatorjev. — Deca poljskih emigrantov v Varšavi. Te dni je prispela v Varšavo večja skupina poljske dece iz Nemčije. Začasno ie našla zavetišče v meščanski šoli. Za te nesrečne žrtve razdrapanih povojnih razmer skrbi posebni odbor. Deca ostane v Varšavi nekaj yd na nebotičniku. — Ljubezen v snegu (v glavnih vlogah Pat in Patachom). — Bele sužnje (nravstvena drama). — Domovina kliče (Svenska-film). — Ljubavna noč (Konrad Veidt). — Strašna noč na oceanu (v glavnih vlogah Hans Pe-ter tn Florence P.udor). — »On« se ženi (šala v dveh aktih s Haroidora Lioydom). — Zlato tele (Henny Porten. Johannes Rit-mamn). — Mlrozov (7. dejanka po istoimenski drami F. A. Beyer!ema). — Ljubezen v spalnem vozu (6. aktovka s Haroldom Lk>y-dom). — Smrtni jezdec (ameriški film; v gl vlogah Leonore Ulric ie Forest Stanley) Na DUNAJU: Njegov najtežji boi (senzaoijskl film v 3 dejanjih s Fredom Thomsooom). — Mado-na s ceste (nravstvena drama v 7. aktih; v glavnih vlogah Viola Dana in Monte bi'je) — Neumevana žena (ameriška kriminalna drama v 6. dejanjih; v glavni vlogi Majerle Hume). — Arabec (orijentateka drama v 6 aiktih z Ramonom Novarrom tn Ailce Terry) — Lnksuzna želtfca (življenjska slika v 6. aktih; v glavnih vlogah Lee Pary, Lia E> benschfltz ta Olaf Fjard. Poslednji Je baje po rodu Jugosloven). — Plameneča srca (nravstvena drama v 6 dejanjih). — trna li Darwin prav? (6. aktovka, v kateri nastopajo opice Max, Morie in PepJ V PARIZU: Kraljičine solze (Paramoinrt-ftJm, v glav« ni vlogi Gloria Swanson). — ženska I« vara nas (Paraimount-tilm t Raymondom Griffitbom). — 50 letnica Don Juana (francoski film: Lčon Mathot, Charles Vanel Simone Vaudry in Rachel Devhrs). — Opasna nedolžnost (Laura Lapiam« in Eu-gen O ' Brien). — Motite Carlo (Beuy Bal-foi»r, Rachel Dev1rys). — Boiest (v glavnih vlogah France Dhelia ta Constar.t Re-my). — Izgubljeni svet (po romanu Conana Doyla). — Boris Godunov (po operi Istega imena). Novi filmi Po nedolžnem obsojen (Justlčtil amor). Film v 6 dejanjih. Tvorraea: Prefered FiJm Corporation, Newyork. — v napetih prizorih nam najprej slSca film duševno trpljenje po nedolžnem na smrt obsojenega kaznjenca. Po tem šele začne pravo dejanje: Državni pravdnik, predsednik »Lige z« poM-jar.je smrtne kazni«, stavi s svojim prijateljem, da mu je mogoče na podlagi zbranih indicij uverki sodni dvor o krivdi obtoženca m doseči smrtno kazen. Zgodi pa se, da državni pravd tik tam v sftobranu ubije svojega prijatelja, in šele v poslednji minuti se dozdevni krivec reši pred eksekucijo na električnem stolcu. Film je tendendjozen; toda njegova tendenca — odprava smrtne kazni — je nadvse plemenita. Dejanje teče z neizprosno logiko in skoraj se zdi. da ni 3tov vzeta iz fantazije, ampak iz življenja. V glavnih vlogah nastopajo fgralkl Edith Jork in Margaret Livingstone, ta igralci Jo-strph KilgouT, Eddie Phffipps ta Hilbert Dexter. Niih igra je brezhibna. Scenično in tehnično je film na višku. stopnicah, dirjala po okraikili, skakala od kapa do kapa. Ubogi hudobec, bolan, da bi dušo razneslo, beži in onečeja bežeč svetnikov o bivališče. Nazadnje se znajde na zadnji terasi prav na vrhu, odkoder se odkrije očem prostrani zaliv z daljnimi mesti, peskom m pašniki. Uteči ne more nikamor več; in svetnik ga brcne z divjo nogo v hrbet in ga požene v zrak kakor kroglo. Hudič odleti do nebes kakor kopje In pade z vso sito pred mesto Mortain.' Rogovi z njegovega čela in kremplji njegovih udov so se globoko zadrli v skalo, ki kaže za vedno sledove tega sa-tanskega padca Dvigne se šepaie, pohabljen za vse večne čase: in gledaje cd daleč usodno goro, ki se dviguje kakor gorski špik v zahajajočem solncu, pozna do dobra da je za zmeraj premagan v tem neenakem boju. In odide, vlekoč nogo za sabo. ter se odpravi v daljne dežele, pu-sttvši svojemu sovražniku svoja polja in brda. svoie doline in travnike. Vidite, tako je sveti .Mihael, patron Normandije, premagal hudiča. Kak drug narod bi si bil ta boj drugače izmislil. Iz francoščine preložil M. V. * Mestece, oddalieno dve milji jugovzhodno od Mont Staint-Michela. (Op, p rev.) V visokih sferah s češkoslovaškim letalom. — Šetnja čsl. generalnega konzula dr. Benesa V spremstvu našega urednika. — Ljubljana in pokrajina s ptičje perspektive. Posnetek z včerajšnjega poleta nad Ljubljano Od leve na desno: 3. ravnatelj Čsl. Aerolinije Kupr.er, 4. pilot Kocian, 6. inž. Stočes, 7. čsl. generalni konzul dr. Beneš, 8. urednik «Jutra», 9. ravnatelj ljubljanske carinarnice Toma Popovič. 10., 11. naša letalska podporočnika Bartoš in Kirasič. Udeleženci poleta nad Ljubljano: 4, 7, 8, 9. Ljubljana, 14. avgusta. Hajd. pa krenimo enkrat še v visoke sfere nad Ljubljano! ... Tam na ravnem travnatem letališču onstran proge je pristal aeroplan Češkoslovaške Aerolinije, ki proučuje letalsko pot med Prago. Ljubljano, severno Italijo. Hajd! ... Z vso dobro voljo se odzovem prijaznemu povabilu češkoslovaškega konzula gosp. dr. Bene-ša. da ga spremljam na visoki šetnji nad Ljubljano. Z avtom oddirjamo sredi dopoldneva na letališče. Dan kakor iz SRatljice vzet. Preko noči so se razkadile megle, ozračje je sveže oprano in zopet se visoko boči modra jasama. Le tam Kamniške planine še niso snele belih kap in nad Ljubljano se v nastajajoči vročini zopet kuha soparen čad. Toda nič zato, dopoldan sije v praAi poletni bohoti, razgled z višine bo nedvomno lep. Na letališču je vse živahno v pripravah in veselju nad zopetnim lepim vremenom. Tri letala počivajo tam, kakor ptice pred poletom. Piloti, češkoslovaški in dva naša vojaška, so pri polnem delu. Čistijo motorje, brišejo krila, zalivajo go! t nik z bencinom in vodo — druge pijače ne prenesejo ti veliki ptiči. ■.-. »Kmalu bo!* »Pa ima vremena!* Mi se medtem prijazno seznanjamo. Oospodie, ki so s tem - le belim letalom dohiteli iz Prage: ravnatelj češkoslovaške Aerolinije kapetan gosp. Hupner in njegov spremljevalec inž. Stočes iz ministrstva javnih del, a pilot Kocian in mehanik Čadsky sta pri delu. Pridružijo se častniki, sami mladi podporočniki — in hitro smo v polnih pomenkih o avijatikl o visokih avanturah in letalstvu vobče. Predvsem pa o češkoslovaški Aeroliniji. Češkoslovaška Aeroliniia vzdržuje potniški zračni promet v domači republiki. Premore 18 letal, s katerimi vzdržuje dve glavni zvezi. Prva. dolga 750 km, veže Prago. Bratislavo, Košice, Užho-rod. Preletenih je bilo na tej progi doslej že nad 1 milijon kilometrov, brez sleherne nezgode. Druga proga, ki obstoja žele letos, pa veže Prago in Marijanske Lažne. Na obeh je zelo živahen promet, osebni, poštni in blagovni. Vsekakor je Potniško letalstvo na Češkoslovaškem že sedaj na odlični stopnji, po veliki zaslugi ministra javnih del A. Srba. Razpolaga z izborno urejenimi letališči, posebno v Pragi in Bratislavi, a kar je še važnejše, tudi s prvovrstnimi potniškimi letali. Aparati češkoslovaške Aerolinije so pretežno angleškega sistema, toda moto-rji so domačega, češkoslovaškega izdelka. Niih velikost je različna. Največje — Farman Goliath — ima prostora za 14 pasažirjev, najmanjše za dva, nevštevši pilota. A ta - le beli ptič, ki je donesel gospode iz Prage na Ljubljansko polje in bo zdajle dvignil nas. je pristni fabrikat angleške tvrdke De Ha-villand, motor Siddeley, z 240 HP in štirimi udobnimi sedeži v kabini. Vozi maksimalno 180 km na uro, komercijal-no po 150 km. S takšnimi letali namerava zdaj češkoslovaška Aeroliniia otvo-riti zračni promet med Prago, Dunajem. Trstom in Milanom. Gospodje so z dosedanjim proučevalnim poletom do Ljub Uane (preko Zagreba) zadovoljni. V Trstu, kamor nadaljujejo pot, žal zaenkrat še ni mogoče pristati, ker ni pravega letališča, zato krenejo dalie do Verone in Milana — ter nazaj v Prago. No, in s tem poletom se tudi nam Ljubljančanom obeta skorajšnja možnost gladkega — pa, če hočete — prima modernega Dohitevanja skozi visoke sfere ... Ali evo, fotograf nas je že klapnil tik ob letalu! »E, baš ni dobro fotografirati pred Doletom,* menj prvi podporučnik. »kakor ne z eno vžigalico trem pripaliti ci-earete* . . - «Mani!» pravi drugi, ki se je že vrgel v pilotski dres in hiti mojstrovat motor. «Slaba vera! Še petek je danes povrhu!» »In trinajsti je bil — včeraj!« Kaj bi tisto, ob takšnem dnevu! Smrt je vedno lepa in srečna! Tako modrujemo vsi smeie in že nas palijo skomine, da čim preje zlezemo v kabino. Gotovo! Ne, za nas velerodne goste še ne. Prvi splava podporučnik. Propeler se razkači in bliskovito povleče ves zeleni trup za seboj preko travnika. Je že v zraku, že kroži proti Šmarni gori, zavije v velikem loku nad Ljubljano in polagoma zopet pridrči mimo hangarja... Drugi odjadra naš pilot, za kratko preizkušnjo motorja, ki je dva dni počival in se, šment, nemara polenil? Nikakor. V elegantnem širokem zavoju drsi širo-kokrilec visoko nad poleim, srebno belo prelikan se sveti v solncu kakor kraljevski orel. Jedva pristane in za-okrene, že mu hitimo naproti, zlezemo žurno v kabino in se udnbno nara,rna-mo na mehkih sedežih. Gotovo! Hajd, pa krenimo v nebo nad Ljubljano! . . . Le rahlo zabrlizga drobna sirena. Zdaj drčimo preko travnika. Sto korakov. Kratek, elastičen sunek, že smo od tal, že jadramo nebu ped ohlnke. Prav nič ne občutimo, da se dvigamo stotine in stotine metrov nad zemlio. Sedi se nam kakor doma v nasloniaču in čutimo se varni, akor v sobi. Skozi mala, podolgasta okna mi gre oogled navzgor — visoko nebo je sinje jasno brez oblačka. Pogledam navzdol, baš smo nad Šmarno gono. Ježica tam ob strani, pre-bele hiše na solncu gruča golobov, ravna cesta od Ljubljane, Sava še motna, rajava povprek, tu pod nami Šentvid, tam grički, gozdovje, tam Rožnik, vsevprek po ravnini pa polja, njive, strni-šča. loke. zelenje — masna ruta. vsa pisana, kakor bi deini Župančič, vsa prepojena barv in svežine po včerajšnjem dežju. In Kamniške planine so povlekle megleni paičolan z lica, zopet so bele, deviške. Sam sivi očka Triglav je zdaj pomolel glavo v svetli dan in gleda k nam. proti Ljubljani. Propeler brni kakor čmrli, mi srkamo z očmi lepoto in sladkost pokrajine pod nami. Nečuteno smo preko Rožnika zavili nad mesto. V kabini prijeten hlad. mirno priviham ovratnik, se okrenem in gledam skozi odprtino: pilot sedi savr-šeno brezbrižno, smehljaje ob ravnalu: »Tisic metru!» ... «Dekuji!» Zdravo Ljubljana, tako si mi lepa! Gledam Te, vso Te vidim. Gledam na nad gozdičem pri vodovodu, tik nad križem, hiše razsejane do Viča in v ono. posavsko stran. Gledam Prešerna siromaka na Marijinem trgu, kako se praži na solncu. Ljudje postajajo ob njem in na mostu, menda jih v pocestnem tempu moti brnenje našega motorja. Pogledam Grad ,ta je molčeč in dremav kakor ogromen maček. Palače, cerkve, Tabor, kasarne za Gradom s kvadratnimi peščenimi dvorišči, tovarne, in zopet ljubljanska drobnjarija predmestnih hišic z vrtovi in plotovi — vse vidimo jasno, vse objemamo kakor bi lovili muho. Krožimo na desno, nazaj proti planinam. vračajo se slike, pejsaži, novi zopet in zopet. Ze smo se navadili poleta, sedimo udobno, gledamo mirno, s tihim užitkom. Ne štejemo velikih lokov, ki jih meri letalo, še vedno tisoč ali morda še nekai več metrov med nebom in ljubljansko pokrajino. Lahni zaporedni sunki nas opozarjajo, da se v postopnih presledkih nižamo kakor preko velikih, mehkih, nevidnih stopnic. Zopet dTČimo nad gozdičem pri elektrarni tik nad dimnikom se spuščamo poševno proti hangarju. Rrrsk — evo nas doma 'ia trdi zemlji. Ne dd se nam dvigniti in plezati iz kabine . . . »No, kako je bilo?* vprašuje direktor. »Divno!* vsi v eno. «Aha. kako je bilo?* vprašuje tudi mladi podporučnik in v očitnem zadovoljstvu nad našim amaterskim zadovoljstvom nadaljuje sam: »O, popoldne kar krenemo nazaj proti Zagrebu® . . . Častniki namreč, z obema vojaškima letaloma. Dolgčas jim je ob takšnem solnčnem dnevu. A češkoslovaško letalo. s katerim smo se vozil: mi. se popoldne dvigne proti Italiji. Kako čudovito enostavna ie ta reč, da pomeriš daljo, kamor te je volia . - • «Hvala, prisrčna hvala za današnji visoki petek! Srečno pot!» Tako se razstanemo in z avtom hitimo nazaj v mesto, kier so zvoniki pravkar oznanili poldansko uro. T. R. Važen dogodek v zgodovini češkega naroda ie bila otvoritev narodnega gledališča v Pragi proti koncu leta 1883. Izza leta 1550. so zbirali Čehi kamne — darove so prinašali vsi sloji naroda — iz njih se je dvignilo TaHiino svetišče, ki ie stalo 1.824.805 gld. Dne 12. avgusta 1881 je pogorelo. Na razvalinah niso ob upavali Cehi. S kreoko voljo so šli na delo in v šestih tednih iznova nabrali 1,549.565 gld. Ko je bilo dozidano in slovesno otvorjero, so romali tisoči in tisoči iz vseh čeških pokrajin v Zlato Prago naužit se umetnosti v sijajnih prostorih narodnega divadia. Občudovat spomenik češke vztrajnosti in resničnega rodol.iubja so drveli v Praso tudi iz drugih slovanskih dežel gledališki vlaki. Meseca julija 18S4 ie izšel v slovenskih listih oklic, vabeč na poset praškega gledališča; nameraval se je dne l.sep tembra 1SS4 poseben vlak v Prago. Dasi se je oglasilo precejšnje število potnikov, se je mora! izlet odložiti: vznok je bil, ker se tedaj niso mogle zaradi nujnih popravil vršiti predstave v praškem narodnem g!edn':šču. Kar ni bilo leta 1884., se je zgodilo leta 1S85. Tedaj ie slovanski svet praznoval tisočletnico smrti sv. Metoda, kar je zvabilo množice slovanskih romarjev na Velegrad. Slovenci smo hoteli tedaj združiti dvojni poset: Velegrada in Pra ge: ali skrbna avstrijska vlada, trepetajoča pod panslavizmom, nam je vsaj deloma prečrtala račun. S pretvezo, da razsaia epidemija na Velegradu. je prepovedala skupni obisk nekdanje Metodove prestolnice. Prvotni iz!etni načrt se je moral torej iznremeniti. Pot v Zlato Prago nam ie bila odprta. Šli smo. Dne 14. avgusta 1S85 — bil je kakor letos petek — popoldne je pripeljal vlak udeležence z juga v Ljubljano. Cvetlica se ne razveseli tako solnca, kakor smo se razvneli, ko se je prikazala iz vagona častita postava pesnika Simona Gregorčiča. Do smrti nepozaben mi ie ta trenutek, ko sem prvikrat zagleda! vzornika, kateremu se je klanjala tedai vsa prosvetljena Slovenija. S prijetno zavestjo, da je on med nami. smo stopali na vlak. ki je odbrzel proti Savski dolini. Na postaji Sava nas je nozdravil postajenačelnik Fran Podkraj-šek Harambaša in nam voščil srečno potovanje. Spremil nas je do Zagorja. Na Zidanem mostu se nam je pridružilo kakih osem Hrvatov in potem je polagoma zajema! vlak potnike iz slovensko Štajerske. Prvi odmor je,bil na Dunaju, kamor smo dospeli dne 15. avgusta ziutraj ob Vil. Dunajski Slovani so nas Liubeznii- vo sprejeli in Slovansko pevsko društvo nam ie priredilo zvečer koncert, pri katerem se je priredila navzočemu goriškemu slavčku prisrčna ovacija. Hiteči proti zaželjenemu smotru smo se drugo jutro divilj rodovitni, bujne sadove noseči moravski zemlji V Brnu, ki je ječalo tedaj pod nemško peto, nas je razveselil bratovski sprejem. Med drugim smo si ogledali Špilberk in se zamislili v dobo. ko so v njegovem podzemlju trpeli mnogi nedolžni nečloveške muke. Na večerni veselici, prirejeni na čast jugoslovenskim gostom, so se vrstile češke in slovenske pesmi z govori, med katerimi se je odlikoval po svoji pripro-sti prisrčnosti govor starega župnika Modica. 17. dan avgusta. Vlak hiti proti češki meji Ze prva postaja v Češki Tfcbovi nas je uverila o brezmejni bratovski ljubezni češkega naroda do Jugoslovcnov. Na stotine ljudstva z županom na čelu nas je pričakovalo in sprejelo z iskrenimi vzkliki: Živeli Slovinci! Na zdar! Vitejte nam! Zupanovemu pozdravu je sledila himna: Kde domov muj! Zapelo jo je češko žensko pevsko društvo. Naši pevci so se ji odzvali z »Lepo našo domovino®. S šopki odičeni smo se vračali v vagone .Od postaje do postaje je rastlo navdušenje; kolikor bliže Pragi, toliko večje. Na vseh postajah prisrčni pozdravi; na kolodvorih občinski zasto-pi, društva, zlasti Sokoli z zastavami, petje, godba; plohe cvetja so se vsipale na nas: matere so dvigale otročiče do vagonskih oken, da so mogli malčki izročiti šopke odhajajočim. S polja so nas pozdravljali kmetje, s tovarniških streh delavci, izmed drevesnih vej dečki. Kdor je nj sam doživel, si ne more predstavljati te toržestvene vožnje po bratovski češki zemlji. Na večer nas je pritisnila Zlata Praga na svoje ljubeče materino srce. Na tisoče broječe množice so oblegale kolodvor; sprejem nepopisen. Zvečer smo se sešli z odlično češko družbo v Meščanski besedi, kjer je bilo naše zbirališče. Nastopali so govorniki, češki in naši. Prvi nas je krasno pozdravil odbornik Meštanske besede, mestni katehet František Ekert. Govoril je tudi neki Poljak, čigar mehka beseda je izzvenela v opomin: Kocha.imy sie! Kakor rdeča nit se je vila skozi vse govore misel: brat je našel brata; ljubila sta se, odkar sta prišla k narodni zavesti, a danes sta se spoznala, segla si v roke in si prisegla večno, nerazrušno zvestobo; za svoja narodna prava se hočeta boriti skupno, dokler ne zmagata. Radostno so nam vztrepetala srca, ko je stopil med nas prijazno nasmihajoči se apostol češkoslovenske vzajemnosti; dva izmed naših sta ga dvignila na rame in nosila po dvorani, ki je odmevala klicev: Zi-vio Lego, živio naš apostol! Tisti večer smo okusili slast češke pesmi; mojstrsko je pel kvartet »Kytara»; a tudi naši čitalnični pevci so seznanili brate Čehe s slovensko pesmijo. Naslednje dni se je vršil ogled Prage. Ko smo ji zrli v zlato obličje, nam je stopila pred oči vsa njena burna, a slavna preteklost. Spominjali smo se njenih kraljev, zlasti Otakarja II.. čigar žezlo je ukazovalo našim prednikom. Zamišljeni smo postajali ob njihovih grobovih v cerkvi sv. Vida, kjer nas je zanimala zlasti svetovaclavska kapela. V gradu na Hradčanih je zadoneia v velikanski Španski dvorani »Lepa naša domovina«. Gledali smo skozi okno. kjer sta leta 1618. izginila v globočino Martinic in Slavata. Izboren tolmač praških zanimivosti nam ie bil Fr. Ekert. izvrsten poznavalec češke zgodovine. Trpke misli na trpljenje češkega naroda, na pokolj njegovih najboljših sinov po nesrečnem češkem Kosovem. po bitki na Beli gori. so nam stiskale dušo stoječim na trgu pred staro mestno hišo. odičeno z znamenitim »orlo.iem*, a z upom na boljšo bodočnost našega in češkega naroda nas je okrepčal prisrčni sprejem v mestni zbornici, kjer nas je pozdravil mestni župan dr. čemy v imenu Prage, katere gosti smo bili. Gin-Ijiv je bil trenutek, ko sta si segla >r roke župan Zlate Prage in pesnik zlate knjige Simon Gregorčič. V bližini nas je spominjala Tynska cerkev starih «ka-Iišnikov*. borečili se za slavo božjo in za češki narod. Obrtni nnizej nam je razodel krasne sadove češkega uma in češke dlani, a tudi izredno češko gostoljubnost; gospa Naprstkova nam je v ondotni čitalnični dvorani postregla s češkim Melniškim vinom in s češkimi kolači. Narodni muzej, tedaj tičeči še v starih, tesnih prostorih, nam je »odprl pogled na ogromne, tam nakopičene zgodovinske zaklade. Zanimalo nas je med drugim orožje iz husovske dobe. »pa-leati*, s katerimi so klestili božji bojevniki nemške buče. meč. ki je odsekal leta 1621. glave češkim veljakom, kra-Ijedvorski rokopis, o katerega pristnosti so že tedaj vstajali dvomi; prav posebno nas je presenetila slovenska knjiga Trubarjeva iz 16. stoletja. Poleg Ekerta nam je razkazoval te in druge zanimivosti muzejski uradnik Jan Lego. Sokolovna je pokazala strumen nastop češkega Sokola, očeta vseh sokolskih društev. Višegrad nam je razgrnil pod seboj Prago; diven razgled! Tam smo posetili grobe čeških odličnih mož. Gregorčič se .ie dalje časa pomudil ob gomili prerano umrlega češkega romanopisca kaplana Vacslava Trebizskega. V Zlati Pragi je našel ljubeznjivo zavetje na stara leta oslepeli glasnik slovanske vzajemnosti Matija Majar Zilj-ski, ki je jel obdarovati narodno polje že leta 1846. Njermi na čast se je priredil v hotelu »Saški dvor* banket, pri katerem sp se užigale iskre slovanske vzajemnosti v navdušenih govorili. Zal, da starčka, ki je vse žrtvoval za to jde- ' t*; iSSSNSKi iiiilitsisliii 6. do 13. septembra 1525. Središče srednjeevropejske trgovine in industrije Posebna jugoslovanska razstava 50°/o znžžsiza vožnja na čciioslovašiuh in jugosl. ž^iei:.:cah. 25 ~ 0 znižanja r.a avstr. 2e!. Si e:^leč»! všzur.1 za potovanje tia Čehoslovaško. Pojasnila in legitimacije dsje: Šehosl&v. kcudst, Lj^btjsna »iiama Coropati;/, liuaJJsna. 'i -■-I ^miiSBS^ 'TiMBH jo, ni bilo med nami; zadržala ga je bolezen. Svoje častilce ji pozdravil pismeno. Poglavitni smoter, ki nas je privel v Prago, je bil poset narodnega gledališča. Nekateri so ga obiskali takoj prvi dan (IS. avgusta), a brez slovenskega trobojnega znaka, c.sto zasebno, ker je bila tedaj slavnostna predstava na čast cisaru. Naslednji večer pa je bila r.aša predstava: dve izvirni češki igri. Mogočna stavba, dvigajoča se ob Vliavi, je že po zunanjosti napravila globok vtisk. Nehote smo se spomnili tedaj našega uboštva. tistega skromnega gledališča na prostoru sedanje Filharmonije, kjer so bile !e malokdaj dovoljene slovenske predstave. Ko smo vstopili, za-bliščala nam je nasproti banu krasota, ki jo je povzdignila še slavnostna razsvetljava. Navdušeni pozdrav načelni-štva in občinstva nas je uvel v prele-stno Talijino svetišče. Dne 20. avgusta nas je očaral balet «Excelsior*. Zadnji večer. Velika dvorana Meštanske besede se je napolnila. Jugoslovenski gostje so se poslavljali. Izmed govorov je bil znamenit zlasti govor staroste čeških državnih poslancev drja. Trojana. ki je krepko udaril na politično struno in vpraša!, kje so naši državni poslanci, kje je Klim, kje Pokhikar? V imenu čeških poslancev jc obljubil, da hočejo i v bodoče kakor doslej podpirati v dunajski zbornici naše narodne poslance. Vrhunec poslovilnega večera je dosegel nastop pesnika Simona Gregorčiča. ko se je vzravnal izmed nas in jel mnogokrat prekinjen z odobraval-nimi vzkliki deklamirati v Pragi spe-snjeno satiro »Velegraiska kuga*. Vsaka njegova beseda je bila kakor udareo kladiva, padajočega na avstrijsko vlado. Čutili smo, kako ie kipelo v pesnikovi duši, kako si je iskala dušica in ga našla v dovršeni pesemski tvorb*. Vtisk je bil velikanski Ob klicih: Zivio Gregorčič! so mašili pesnika po dvorani. —i Ločitev je bila težka. Lajšala jo je obljuba. da nam vrnejo naši bratje poset v Ljubljani, kar se je zgodilo dne 7. avgusta 1S87. Spominjate se jasnih praških dni pred 40 leti ogledujem sliko sopotnikov —i delo fotografa M. Kiempfnerja dne 20. avgusta lS-^5. Zal. da iih je vpodoblje-nih samo 77 (vseh nas je bilo 9S), nekateri so zamudili, nekateri so tedaj že odšli n. pr. profesor Janez Trdina s soprogo takoi dragi dan. V ozadju je slika Hradčan. V ospredju: Simon Gregorčič. držeč v desnici zvitek papirja, preko desnega ramena in prsi mu sega jer-rnenček za kukalo; poleg njega Anton Trstenjak, član odbora za prireditev vlaka, urednik »Slovana*, ki je v njem in v knjigi »Spomenik slovanske vzajemnosti* lepo orisal naš izlet: František Ekert. pozneje župnik pri Mariji Snežni v Pragi, iskren prijatelj Slovencev (s piscem teh vrstic je ostal v pismeni zvezi do smrti); dalie Jan Lego. ki si ie zagotovil z vztrajnim prosvetnim delom, posvečenim zlasti našim društvom in mladini, trajen spomenik v slovanski zgodovini; ob njem Ivan Hribar. vodia in glavni prireditelj, duša našega izleta, tedaj ljubljanski občinski odbornik; dalje Vojteh Valenta. vodja Čitalniškega pevskega zbora, član odbora za prireditev viaka in dalje, dalie, kdo bi jih naštel vse udeležr.rkc, katerih vel;5;a večina že sniva smrtni sen. Vsi stanovi so bili zastopani m^d izletniki v Prago: slovenske gospe in gospodične, dva deželna poslanca: goriški Kovačič in istrski Jenko, ravnatelj Bradaška, profesorji, uradniki, učitelji, trgovci, obrtniki, bogoslovcl dijaki, nekaj kmetov. mnogo duhovnikov, med nirmi gla-goljaš iz Istre, frančiškan o. Ftorentin Hrovat. Poglavitna govornika pri sprejemih in nastopih med vožnjo in v Pragi sta bila Hribar in Trstcniak. O štiridesetletnici pošilja Z!ati, v svobodi prerojeni matički Pra?' goreč po-jlub nekdanji Praški romar. mmiu dto fcispl ^ m« m efi $ r' * * 1 yn< Tvrdka 2767 Li.,yi5f Ostan. Ljubljana —. .=» samo SMwa Bllca 113 samo Zaloga cblek za gospoda, dama in otroke, iicstia je najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in cfcit —• adoiucstni Ce>i za vse t troje. J. GOREČ, LJUBIMA palača Ljubljanske k;edi;ae sank«. Tedenski borzni pregled Zagreb, 14. avgusta. čvrsta tendenca v bančnih vrednotah je trajala pod vtisom porasta na dunajski borzi tudi ta teden. Povpraševanje iz inozemstva je bilo tako obilno, da se je pričelo že občutiti pomanjkanje blaga. Eskomptna se je ves čas trgovala po 115 do 117, le včeraj je nenadoma nazadovala na 113, ker se je zaradi velikih realizacij pojavilo zopet več blaga. Jugo se je trgovala po 97 do 98 in se je včeraj okrepila na 100. Kreditna Zagreb je poskočila ta teden od 112 na 115. Hipo se je iskala z več strani, vendar večjega prometa ni zabeležila zbog pomanjkanja večjih količin razpoložljivega blaga. Trgovala se je po 63.5 do 64. V industrijskih vrednotah je bila tendenca ta teden nespremenjena in promet minimalen. Nekaj več zanimanja je bilo za Eksploatacijo in Slavonijo, katerima se je tečaj neznatno popravil. Vevče so se dnevno iskale z več strani, a ni bilo biaga. Od državnih papirjev je zabeležila večji promet Vojna škoda, kateri je ta teden tečaj popustil zaradi velikih realizacij na 278 do 279. Dinar se ie ves teden gibal v Curihu tia višini 9.21 do 9.22 in pol. Zato so tudi devize v Zagrebu bile prilično stabilne in so se trgovale v glavnem na curiški bazi. Blaga je bilo vedr.o dovolj. Privatnega povpraševanja je bilo vobče tnalo in je bila Narodna banka kakor prejšnji tako tudi ta teden edini večji kupec za devize. Manjše fluktuacije je zabeležila le lira, za katero je mednarodno razpoloženje slabo. Položaj na današnjem borznem sestanku je bil, kakor omenjamo v borznem poročilu, popolnoma nespremenjen. Pred obiranjem hmelja Sredi nastopnega tedna se bo pričelo v večini nasadov v Savinjski dolini z obiranjem hmelja. Le v nekaterih legah, kjer je rastlina zaostala, se bo začelo obiranje šele čez teden dni. Kakor se ceni, bo letos savinjski pridelek po množini nekaj večji kakor lani in bo znašal do 12.000 starih centov (po 50 kg) goldinga in kakšnih 2000 starih centov poznega hmelja; skupno torej 14.000 starih centov. Kakovost goldinga je letos tako izvrstna,, kakor že ni bila celo vrsto let. Kobule so enakomerno Taščene, polne lupulina ter lepe zelene barve. Tako bo prišel letos savinjski golding zopet do svoje stare veljave ffot *der grune Untersteierer», kakor so ga imenovali nemški kupci, kajti doslej je že nekaj let bil bolj rjavkast. Nasprotno pa je savinjski pozni hmelj slab za-jadi bolezni, ki ga že dalje časa napada. Zagrebški vseučiliščni profesor dr. Skovič, ki je te dni preiskal ho bolezen, jje izjavil, da ie peronospora, ki se bo tnoraia pobijati najbrže z enakiim sredstvi kakor peronospora v vinogradih. Siccr Pa se pozni hmelj v Savinjski dolini vedno bolj opušča in če vsa sredstva proti tej bolezni ne bodo zalegla, se bo gotovo popolnoma opustil. Savinjsko podnebje prija najbolj gol-'dingu in zato tudi inozemski kupci povprašujejo v Savinjski dolini bolj po goldingu kakor Doznem hmelju. Vobče je že sedaj mnogo zanimania za savinjski hmelj iz Nemčije. Češkoslovaške, Francije, Anglije, Amerike. Mnogi teh interesentov izjavljajo, da iim savinjski hmelj izredno uga'a in da si ga žele nabaviti večje količine. Ker starih zalog skono ni več. bo vobče vladalo na hmeljskem trgu letos znatno povpraševanje. Spričo izgledov znatnega povpraševanja na svetovnem hmeljskem trgu je gotovo, da bo hmelj letos šel lahko v denar. Kakšne pa bodo cene, se pa še fie de prerokovati s približno verjetnostjo, ker se doslej še ne ve točno, kakšen bo svetovni pridelek. Takšnih cen. kakor so bile predlanskim in nekaj časa lani, pač ne bo. Tudi eventualno skakanje dinarja lahko cene pokvari. Slabo bo na cene vplivala tudi predprodaja. Baje so se letos v Savinjski dolini vnaprej prodale že znatne količine. Hmeliarii, če hočete, da boste dosegli primerne cene, se držite predvsem lepega ohirania in pravilnega sušenja. Pri obiranju je treba paziti, da bodo cvetovi čim bolj vsak za sebe in ne skupaj V vejah ali v celem grmovju ter da bo čim manj listov in vejic med hmeljem. Tudi pokvarjenih cvetov ne mešajte ined zdrav hmelj. Ravno tako je važno sušenje, pri čemer nai velja pravilo: Ne prehitro in tudi ne prepočasi. Deset je hmeljarskih zapovedi ob spravljanju pridelka in vse se glase enako: Lepo obiraj in pravilno suši! Ako je blago lepo. bo vedno našlo kupca. Hmeljarji nai mislijo na to. da bo leto za letom vedno večja hmeljska konkurenca in da bo zmagovalo v tem boju le dobro in lepo blago. ___ F. O. Nova trgovinska zgradba v Ljubljani Ljubljanska veletrgovina z manufak-turnim blagom Kedžet & Koritnik prične 17. t. m, zopet poslovati v Frančiškanski ulici št. 4, kjer je na dvorišču zgradila moderno, trinadstropno trgovinsko poslopje. Prejšnjo zasilno in namenom povsem neustrezajočo dvoriščno trgovinsko zgradbo je v začetku februarja dala podreti ter poverila novo zgradbo gradbenemu podjetju Inž. Du-kič & drug, k: je z zelo obsežnim in težavnim delom pričelo dne 16. februarja t. 1. ter je pravkar dokončalo. Novo trgovinsko poslopje ima okrog 470 kvadratnih metrov zazidanega tlorisa. V pritličju so skladišča, v treh nadstropjih pa trgovinski prostori in pisarne. Dohod v skladišče ie z dvorišča ter je dana tudi možnost dovoza s tovornimi avtomobili v pritličje zgradbe same. Redni dohod v trgovinske prostore in pisarne je pa iz mednadstropja med pritličjem in 1. nadstropjem stanovanjske hiše. Promet med pritličjem in nadstropij je možen ali po stopnicah ali pa z električnim dvigalom. V gradbenem oziru je za veletrgovino v Ljubljani novost, da dobivajo skladišče in trgovinski prostori vseh nadstropij potrebno dnevno luč samo skozi strešno nadokno. Trgovinski prostori obsegajo v kareju svetiišče, ki je ria sicer ploščnati strehi prekrito z naJsvet-lobnikom iz plavnega železa, zastekle-nim z žičnim steklom, Pod to streho je raven okrasni strop, kaierega ogrodje je tudi iz plavnega železa ter je zastek-leno s katedralnim steklom. Svetiišče obsega vsa tri nadstropja, pritličje je na prekrito s prosojnim stropom na železnem ogrodju. V poslopju je centralna kurjava s paro na nizki tlak. Zaradi prištedenja na konstruktivni višini in iz higiienskih ozirov so tla izvršena iz parketov. ki so v asfalt položeni. Vsi stropi in nosilni stebri svet-lišča so železobetonski. Na prej tesnem dvorišču se je na ta način zgradilo zelo prostorno trgovinsko poslopje- ki je med prvimi svoje vrste v naSih krajih ter sinži kot šolski primer za zelo srečno izbrano racijo-nalno izrabo prostora. Tvrdka licdžct Ck Koritnik se ;e urta-novila 3. marca 1. 1903. v Gorici. Imela je od začetka samo trgovino na drobno in nekaj let pozneje je uvedla tudi trgovino na debelo ter s tem razširila svoj delokrog po svej Goriški. Istri. Hrvatskem Primorju. v bivši Notranjski in v spodnjem delu Koroške. S svojo pridnostjo in solidno postrežbo si ie tvrdka pridobila velik kr^g stalnih odjema! :ev in je s tern dokazala, da ie na pravi poti in da sta lastnika prava strokovmaka. Bila je ena prvih slovenskih trgovin v tej stroki v Gorici. Pri Ita!i;anih ie nastal velik odpor in so v naprej z mrtvaškimi listi naznaiali polom slovenski tvrdki v Gorici. Bilo je pa ravno nasprotno. Nekaj let nozneie je dosegla prvenstvo v manufakturni stroki in je imela tudi lepo število odjemalcev Italijanov. Zaradi vojne z Italijo in hudega obstreljevanja mesta Gorice ie bila pri-morana v septembru leta 1915. naseliti se v Ljubljano. Utrpela je mno^o škode, ker je trgovina stala ravno v sredini med vojaškimi objekti in so Hli ti vsak dan parkrat obstreljevani. Blago po izložbah in tudi v trgovini ie bilo prelukniano od šrapnelov in ie v tem stranju zdržala tvrdka več mesecev. Človeških žrtev ni bilo. Blago je morala nrevažati z vozovi v V 'čjo Drago, dve postaji od Gorice, kar je bilo zelo naporno, posebno ker ie sta'a cesta pod zapornim ognjem italijanske voiske. Po prevratu ie pričela svojo trgovino na debelo v Ljubljani in ie s prci5n:irjii izkustvi in znanjem dvignila svojo trgovino na višino in jo je šteti ne samo med največje slovenske tvrdke, temveč lahko mirno izjavljamo, da je ena največjih manufakturnih tvrdk v Jugoslaviji. Ima prvovrstne zveze v inozemstvu in v domovini. Dobavlja manufakturo z vseh svetovnih tržišč, predvsem iz Anglije. Češkoslovaške, Švice, Francije, Nemčije, Avstrije in !ta!i'e ter tu Ji iz vseh domačih tvornic, katere se nahajajo v Jugoslaviji. Svoj trgovinski delokrog je razširila po vsej Siovenir, Sremu. Bački. Banatu, Sibiii in v Primorju. Povsod slovi na glasu solidnosti in da v duhu časa vodi svojo obsežno trgovino. Želimo, da se v novih prostorih še dalie na teh principih razširia in da pokaže v svobodni Jugoslaviji vso možnost svojega razvoja. 1649. Ljubljanski trg Minuli teden je bil trg z živili dobro založen. Posebno mnogo je bilo pozne solate ter druge zelenjave, iz Gorenjskega p se je pripeljalo na trg mnogo kumar. Tudi sadja ni primanjkovalo. Nekatera živila so se pocenila, jajca pa so se prehodno za nekoliko podražila. Cene: Meso: goveje I. 18 — 19, II- 15 do 16, III. 9, telečje I. 20. II. 16 — 17. svinjsko I. 27.50, II. 20 — 25, slanina trebušna 25 do 25, salo m riba 29 — 30, mešane slanine 28. koštrunje meso 14 — 15. kozličje 20 — 22, hrenovke 35, polprekajene kranjske klobase 32 — 40 Din za kg. Perutnina: piščanec majhen 10 — 15, večji 15 — 25, kokoš 25 do 35, petelin 28 — 40, raca 25 — 30 Din komad. Domači zajec: manjši 8 — 12, večji 13 — iS Din komad. Ribe: šlajni 30. ščuke 30, postrvi 55 — 60. klini 20, mrene 20, pečenke 15 Din kg. Mleko in mlečni izdelki: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovo maslo 45. čajno 60, kuhano 45, bohinjski sir 38, sirček 10 Din kg. Jajca: 2.50 — 2.75 Din za par. Kruh: bel 7, črn 6. ržen 6 Din kg. Sadje: luksuzna jabolka 8 — 10, jabolka I. 7, II. 6, III. 3 — 5, luksuzne hruške 14, I. 10 — 12, U. 4 — 6, III. 3 — 4, orehi 10 — 12. čcšpile 5 — 10, grozdje 10 — 18 Din kg. Zelenjava In sočivje: solata 4 — 5 Din kg, zgodnje zelje 2 — 2.50 Din glava, kislo zelje 4, ohrovt 3—4, karfijola 10 - 14, koleraba 3 — 350, špinača 7, paradižniki 5 — 6, kumare 2 — 3 Din kg, 100 kumaric za vkiso-vanje 10 — 15 Din, buče 1 — 2, grah v stročju 4 — 5, fižol v stročju 2 — 3, čebula 2 — 3, česen 15, krompir 1 — 1.25 Din kg. Mariborski trg Včeraj so pripeljali na trg 16 vozov svinjine, 10 vozov krompirja in 8 vozov kumaric. Svinjina se je prodajala po 15 do 25 Din kg po vrsti in kakovosti, slanina po 22 — 25 Din kg, krompir po 0.75 — 1 Din kg in kumarice po 0.25 — 2 Din kg. Ostale cene so bile: Perutnina: kokoš 3? 50 — 50, piščanec 35 — 40, gos 45 d' 62 50, raca 25 — 47.50, puran 50 D:n komad. Domači zajec: 5 — 40 Din komad. Jajca: 1 — 1.25 Din komad. Mleko in mlečni Metki: mleko 2.50 — 3. smetana 12 do 14 Din liter, sirovo m^slo 42 — 44, kuhano 60 Din kg, sir 3 — 750 Din komad. Zelenjava in sočivje: endivija 0 25 — 1. glav-nata solata 0.25 — 1 Din komad, sveže zelje 0 50 — 3 Din glava, čebula 1.50 — 3, česen 5 — 8, paradižniki 2 — 3 Din kg. Sadje: J-bolka 2 — 6, hruške 4 — 10, češnlle 2.50 do 12. breckve 16 — 20 Din kg, borovmee 2 — 2 50, brusnice 6.50 — 7, maline 4.50 do 5 Din liter. Krme so pripeljali včeraj: 4 vozove sena in 3 vozove slame. Cene: seno 50 — 65, slama 30 — 35 Din za 100 kg. Trrrsa rc-ocva Novosatlska blagovna borza (14 t m.) Pšenica: baška, 7 varon^v 2S0. Ječmen: baški, 9 vagonov 20n. Oves: baški, za avgust - september 192 5. Turščica-brška 190; baška, Ruma 190: baška. zuban 195; ladja Donava 190.5: promet 44 vagonov. Moka: baza »O* 450; «2» 400; «5» 350; premet 3 vagoni. Tendenca mirna. S vin]-ki sejem v Mariboru (14. avgust-«.) Dogon: 119 svinj Povprečne cene za povprečno težo so bile: prasci. 5 — 6 tednov stari % — 100, 7 — 9 tednov 100 — 150, 3 — 4 mescce 175 — 330, 5 — 7 mesccav 3.50 — 400. 8 — 10 mesecev 450 — 550. 1 leto 600 — 800 Din komad. Kg žive teže 13 — 14. kg mrtve teže 15 — 27.25 Din. Pro da'o se ie 7- komadov. Dunajski živinski seiem (13. t. m.) Goveda: D^gon 824 glav; od tega iz Jugoslavije 423. Prvovrstna živina cene obdržala, slabše vrste pa so se pocenile za 5 do 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli 1.25 — 1.90 (2 10). biki 1.30 — 1 "5, krave 1 25 — 160, slaba živin3 0.70 — 1 70. — Svinje: Dogon 2343 komndov. Cene padle za 5 do 10 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje 2.40 — 2.65, mesne 2.20 - 3 šilinge. Dunajska borza za kmetijske produkte (13. avgusta.) Dasi p kazujejo ameriški tečaji <-':oke, je vendar dunajsko tržišče ostalo nsdilje v znamenju rezervlranosti kupcev. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno biagovnopromeini davek brez carine: pšenica: domača 40.50 — 41.50, s P tis.ia 4350 — 45, nova 42 — 42.50; rž- domača ■31.50 — 32; ječmen: domači 35 — 44: turščica: 31.50 — 32.50; oves: domači 32 — 33. — Oddaja kuponskih pol in talonov k obveznicam predvojnih, negažiranih avstro-ogiskih posojil in Izplačilnih pol na obresti (ZInsenzaliTungsbogen) od ravnoistih vinku-Irranih obveznic. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Povodom pregledovanja in urejevanja odvzetih obvez nic predvojnih negažiranih avstro-ogrskih posojil je Generalna direkciia državnih dolgov v Beogradu ugotovila, da velikemu šte-viiu obveznic, glasečih na prinositelja, niso bile priložene odgovarjajoče kuponske pole ali so pa bile priložene brez talonov in ta pa da največjemu številu obveznic, Ela- sečih na Ime (t. j. vinkulirar.im obveznicam) niso bile priložene izplačilne pole za obresti (Zinsenzahlungsbogen). Ker se bodo Izdajale nove kuponske pole in nove plačilne pole za obresti le onim imejiteljem imenovanih obveznic, ki bodo oddali prej stare kuponske pole. odnosno izplačilne poie za obresti, je Generalna direkcija državnih dolgov na podiagi odločbe gospoda finančnega ministra pod D. br. 20.970 odredila naslednje: 1.) Poživljajo se vsi imetniki obveznic predvojnih negažiranih avstro-ogr-skih posojil, ki so obveznice oddali brez odgovarjajočih kuponskih pol in izplačilnih pol za obresti, ali ki so kuponske pole oddali brez talonov. da pošl.ejo do 1. oktobra 1925. neoddane kuponske pole, talone in izplačilne pole za obresti Generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. 2.) Da se v spremnem pismu, k! se ima poslati imenovani generalni drekciji obenem s kuponski-mi polarni, taloni in izplačilnimi polarni za obresti, poživljajo na številko fn letnico izdanega reverza :n da označijo hkratu ime oblastva ali urada, ki je reverz izdalo. 3.) Da se vsem, ki v gornjem roku ne bodo postopali po prednjih določilih, izdado svoj-čas obveznice brez kuponskih pol, odnosno brez izplačilnih pol na obresti, tako da Jim ne bodo donašala nikakih obresti«. Vsi ime-jitelji reverzov o oddanih obveznicah predvojnih negažiranih posojil bivše Avstro-Ogrske, ki svoj čas niso oddali odgovarjajočih kuponskih pol, talonov in Izplačilnih po! za obresti, se zato poživljajo, da store to naknadno do gornjega roka v smislu predniHi navodil. = Nova carinska tarifa. Tiskovna zadruga v Ljubljani je pravkad izdala Zakon o mi carinami kakor tudi pripadne odredbe. Nanio opozarjamo vse pridobitne kroge, ki knjigo dobe pri založnici za ceno 26.50 Din s poštnino vred. = Redni c*>čnl zbor ima Kemična tovarna, d. d. v Šoštanju, dne 28. t. m. ob 10. v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. = Knnkurz je razglašen o imovini Ludo-vika Ileršiča posestnika in trgovca v Ljubljani (prvi zbor upnikov 20. t. m. ob 9. pri deželnem sodišču v Ljubljani); ta o imovini Pongraca Traunčkarja, trgovca v Št. Ilju pod Turjakom (prvi zbor upnikov 20. t. m. ob 9. pri okrajnem sodišču v Slovenj-gradcu). = Dbave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. septembra ponudbe giede dobave jeklene žične vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofcrtalne licitacije: 7. septembra pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 60.000 kg čistega bencina: pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pozamentarij-skega materijala ter glede dobave kartonskih kart in tiskarskega papirja; 9. septembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede elektrifikacije postaje in kurilnice LJubljana gl. ko!.; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave sestavnih delov za brzojavne, telefonske In signalne naprave; 10 septembra pri Grad-jevinski upravi mornarice v Trstu glede dobave opeke, apna in portlandskega cementa; pri direkciji državnih žcleznic v Zagrebu glede debave pcd'ožnih ploščic in usadic; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave številk, črk itd. — Predmetni uglasi so v Zbornici za trgovino, obrt ta industrijo v Ljubijanih na vpogled. = Visoka aktivna trgovinska bilanca Ze-dinjenih držav. Po uradni statistiki je znašala vrednost ameriškega izvoza v fiskalnem letu. ki je potekel 30. junija. 4867 milijonov dolarjev (v prošlem letu 4311 milijonov dolarjev) vrednost uvoza pa 3824 milijonov dolarjev (3554 milijonov dolarjev). Aktivnost trgovinske biiance je torej v prošlem fiskalnem letu dcsc-gla 1024 milijonov dolarjev napram 757 milijonom dolarjev v prejšnjem letu. R o T* 14. avgusta: LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki). — Vrednote: investicijsko posojilo 75—O, zastavni iisti Kranjske deželne banke 25—O kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 25—0. Celjska posojilnica 201—202. (201); Ljubljanska kreditna 225-265, Merkantilna 100—104, Praštediona 842 —0, Kreditni zavod 175—1S5. Strojne 110— 121, Trbovlje 0—345, Vevče 116—133, Stavbna družba 165—180. — Blago: les: testoni, monte, fco meja 540—555; hrastovi hlodi, I. in II. vrsta od 30 cm premera. napr. fob Gruž. 0—780; črni bor — bordor.ali, 3—8 m dolž., od 30-30—50-50 fob Gruž 0—650; deske konične, monte, 25, 30, 40 in 50 mm. fco meja tranz. 500—520; bukova drva, 1 m dolž.. fco nakladalna postaja 3 vagoni 18.40—18 40 (18.40); p o 1 j-skipridelki: pšenica slavonska, 76-77, 2"% par. Ljubljana 0—295; turščica slav. par. Rakek 4 vagoni 225—225 (225), slav., fco Postojna, tranz. 5 vagonov 235—235, (235), slav., par. Ljubljana 0—225, medj!-n.urska fco Cakovec 0—265; oves slav. al: bos., par. Ljubljana 0—210: laneno seme la., fco Ljubljana 530—0; fižol mandalon, nevi, fco Postojna tranz., b;n. dobava, sept okt., nov., 340—0. Dne 13. t m. bi morala pri lancnem semenu bit' notica 535 namesto 335. ZAGREB. V bančnih vrednotah tendenca nespremenjena. V industrijskih papirjih premet majhen. Vojna škoda se je ponovno okrepila; promptno blago se je trgovalo po 2S3.5— Tendenca v devizah popolnoma nespremenjena. Tečaji deviz so obdržali včerajšnjo višino razen Italije, ki se ie danes povsod malo okrepila. Poslovalo se je v glavnem na curiški bazi 9.21. Biaga dovolj. Narodna banka je tudi danes kupovala devize in obenem ponujala devize r.a London. Promet je znaša! okrog 6.5 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 781— 791, Berlin 1325.5—1335.5, Italija izplačilo 2J0.73—203.13, London izplačilo 270.81— 272.81, ček 271—273, Newyork ček 55.5214 —56.12^3, P-raga 164.75—166.75, Švica 1082.5—1C90.5; valute: dolar 54.78—55.38 avstrijski šilingi 7S2.5—792.5, švicarski fr. 106S.5—1076.5. efekti: bančni: Trgo 10.5 —11, Eskomptna 112—113. Kreditna Zagreb 115—118, Hipo 63.5—64, Jugo 9S—100 Ljubljanska kreditna 225—0. Praštediona 847.5— 850, Slavenska 65—66; industrijski: Du! "0-vačka 537.5—5-40, Nihag 0—41, Trbovlje 300—330, Vevče 110—0; državni: inves:. posojilo 78. agrarne 42, Vojna škoda, promptna 2S2.5—283. BEOGRAD. Na današnji borzi so se vse devize podražile za več točk. Promet majhen. Pvpraševanje je bilo vse pokrito. Narodna bar.ka ni nastopala. Notirale so devize: Amsterdam 2253—2257, Dunaj 7S7 —7S8, Berlin 1328—1331, Bruselj 250—254, Budimpešta 0—0.0788, Bukarešta 28—28.70 Italija 201.75—202, London 271.6—271.S, Ne\vyork 55.87 in pol— 55.9, Pariz 261.8— 262. Praga 165.7—165.85, Švica 1085—1^87. CURIH. Beograd 9.225, Berlin 1.226, Ncvv-york 515, London 25.02, Pariz 24 25, Milan 18.60, Praga 15.25, Budimpešta 0.00725, Bukarešta 2.65, Varšava' 93.50, Dunaj 72.50, So fija 3.75. DUNAJ. Beograd 12.6975 — 12.7375, Berlin 16874 — 169.74, Budimpešta 99.595 do 99.995, Bukarešta 3.6425 — 3 6625, London 34.465 — 34.565, Milan 25.56 — 25.68, New-york 708.90 — 711.40, Pariz 33.08 — 33 24, Praga 21.02 — 21.10, Sofija 511 — 515, Varšava 126.75 — 127.35. Curih 137.70—13S.20. PRAGA. Beograd 60.45, Curih 656.50, Len don 163.95, Milan 121.75, Newyork 33.75, Dunaj 475.625. BERLIN. Beograd 7.51, London 20.379, Newyork 4.195, Milan 15.15, Pariz 19.61, Curih 81.46, Dunaj 59.06. NE\VYORK. (Ob 18.; po našem ob 24.) Beograd 1.79 ta pol, Dimaj 0.01412, Italija 3.61 in pol London 4. 85 ta tri četrtine, Švica 19.4. Za Narodno tiskarno dd. kot ttskarnsrja FRAN JEZERSEK. Izd. ja ra Konzorcij t Jutra* ADOLP R1BNIKAR. Urejuje dr. ALBERT KRAMER. Za inseratni del je odgovoren ALOJZU NOVAK. Vsi v Ljubljani. mm ie i m v izmeri 340 do 955 m1 v bližini hiše južne železnice na Dunajski cesti. Lena lega z razgledom na planine; stavbi*ča so oddaljena 70 m od Dunajske ceste, suha in peščena, kar poceni zidavo. V neposredni bližini vodovod, in eiekirika. Svet za ceste je že odračunan. Or.e po dogovora. 4235'' Pojasnila daje: i. M. Škofja ulica 9 I. nadstropje desno. Vsakf?vrstn3 fr in irte ner?n j-p. jat ECj dobite po r.a ni jih cenah v trgovini s re rllom in galanterijskim blagom Z. PEČ NJE Ljrblnna, Kopitar era elica Stev. 4 (poleg Jugos'ovanske t sk?rne). 327-a-l Pi3(3i prls Mi m'.-d, samski, agilen, t'ezen rrikupljiv, se sprejme ket potni .-začetnik za vso Gorenjsko Ti kraji mu morajo frti znani. — Refloktiia se na prvovrstno moč z aohrmi referencami. — Pon-iribe na upravo .Jutia* pod ..Potnik 75». Zobni Mi fi. I lis Dimiska cssia JI. la. Pa!:ta L]st'janske kirf. bsnke eife U I. silsii zoprf. « M ci !l s*4 3 ll ffnsna s-b®®«iib b s r. e a s s b s s s k e » ? n Jiosr^" Krk, otok Krk lega z krasnim razgledom na morje. Per,sija (hrana in pGSieljs) d.ei/ns Čin 53. Vse rfo^micij" dae: lastni!; Vid Festini, Krk, otok Krk. irti PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, ^ Rakek, Konjice, Siovenjgradec. D TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št, 4 (v lastni stavbi) mar KAPITAL in REZERVE preko Din 19,000.000 ^sS EKSPOZITURA: Prevaije. Brzojavke: TRGOVSKA Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkuianineje. n H M - M Telefoni: 139, 146, 458 M N J. Suchy: film (Slikal: R Marčič, Bled.) 1. Prihod novih gostot. Žgoče junijsko solnce je s svojimi žarkimi prameni lebdelo nad zemljo in morjem, da si jedva čakal trenotka, ko svoje v potu razmočeno in leno se premikajoče telo izročiš hladnim valovom. Hladnim? Ko stopiš v vodo. da, toda čim si četrt ure v vodi. te že zalotijo solnčni žarki baš v smeti, kjer tvoje Izmučeno telo čepi ali tiči ali plava v vodi. 26 stopinj toplote v morju! Posebno še prijetno, če tedaj v nervoznem beganju po nabrež-nem morju stopiš na ježa, ki preži tam v sipini na dnu morja ter svoje bodeče konice zapiči v kožne podplate, da pri belem dnevu šteješ zvezde na nebu. Joj, ti ježi! Cim bi ga v sveti jezi hote! izvleči iz njegovega brloga, ga že več ni, in tista luknja, kjer je ravnokar tičal, je sedaj planiran sipni pesek. Da bi ga zlodej! Čudno, da pri toliko voda, ki te obkrožajo, čutiš le eno žgočo žejo, žejo, ki bi jo trenotno mogla utešiti zgolj le hladna Bistrica ali planinski studenec. Toda žeia le ne preneha, oglaša se zdaj tudi že nenasitni želodec, ki v teh krajih neprestano krulji in gode, čeprav ga pošteno krmiš kar petkrat na dan, in ta žeja ter pohlep po novi zalogi obvladata naposled najboljšo voljo, da P> zabiš na vse trdne naklepe, vztrajati v vodi do večera. In že te vleče nevzdržna in neodoljiva sila tja navkreber, kjer kakor pajk na muho čaka pred svojo gostiionu gosparu Pende. Lep razgled se ti nudi odtod preko kopališča na prostrano morje vse tja do lošinjskfh hribov in do mesta Raba. Ribiške ladjice odhajajo in prihajajo, semintja plovijo jadrnice, raz katere ribiči vtap-ljajo mreže v morje, katere v ranem jutru potegnejo na krov polne ali prazne, kakor jim je pač bila naklonjena mila ali nemila usoda. — Gosparu Pende že prinaša rujno barbatsko vino, ki ima zgolj to napako, da trenotno ne ublaži žeje, pač pa razdraži živce, da ti je še boli vroče. Z želodcem je že lajša stvar, zakaj gosparu Pende nudi »morskim« gurmanom uteho v vsakem oziru, počenši pri »sitni* ribici, čijih »morski* želodec pogoltne kar 30—40 komadičev, pa vse preko barbonov, skombrov tja do orad; ima tudi jaja. siT. salamo. Sedaj še le pride rujna tekočina v poštev. Riba mora plavati in plava tudi pošteno. Za danes že ne bo več s kopanjem in plavanjem: plenus v enter non natat libenter, kakor bi rekli mutatis mutandis. Pa tudi časa ni več. zakaj oko gosparu Pendeta motri že precej časa tja v smeri proti punti ter nas kmalu preseneči z novico »evo vapora*!, ki nam prinese novih gostov, prijateljev, znancev in pošto. Pa dokler pristane, imamo še pol ure časa. Plačamo in letimo tja doli do obrežja, kjer se kar v »čamacu* metamorfiziramo v normalne ljudi Barkaši čakajo že precej nestrpno Pet minut pred prihodom parnika smo se izkrcali na obali. Zvok sirene in evo parnika tam izza vogala starega benečanskega stolpa. Na krovu je vse zbrano, prtljaga in potniki, teietina tn zelenjava, led ta pošta vsevprek. Krmilar zasuče krmilo, ladja zaječi, valovi se razpenijo in parnik pristane. Dobrodošlice polnijo zrak, vmes vpitje in prerivanje nosilcev prtljage. — Kaka razlika med lici novodo-šlih in starih gostov. Dočim so prvi bledi in zaspani. nudijo drugi očem pester kaleidoskop vseh boj, od ebonita do rozabarve. Robci drugih ln pokrivala prvih si dajo duška v medsebojnih nemih pozdravih. Raz ladjo se zdajci spusti na obalo deska, ki Jo na obeh straneh obkolijo domačini in tujci, prvi, da takoj ugotovijo. Je-li so došle naročene pošiljke, drugi, da motrijo novodošle z različnih vidikov, bodisi glede možnosti bodočih stikov ž njimi, bodisi glede njihove zunanjosti, da-li so prikupni ali ne. Midva pa sva pozdravila novodošle z.iance, o katerih nam bo dana PTilika spregovoriti v nastopnih poglavjih. Ravnokar je priječala škripajoča poštna ciza do parnika. kateri poveljuje naš znanec, dični Doro. rabski plsmonoša, cicisbec. reditelj ln en miniature krčmar v eni osebi. Nas stare goste pozdravi na vse strani s svojim kordialnim .nasmehom in z obetajočimi gestami, češ. čim je kaj prišlo, prinese takoj v obednico, kjer so po večerji zbrani vsi, ki pričakujejo pisem, denarja, novin itd. Povorka novodošlih gostov se začne polagoma premikati, en del po obali, drugi skozi prelaz v ozko ulico Kraljice Marije do respcktivnih ubika-cij. Njim slede ali jih vodijo nosilci prtljage. Tudi midva jim slediva. Lord VVilliam Kingshoes and Milady. Preden vas seznanim z naslovljencima, mi dovolite. da vam predstavim naju. namreč akad. slikarja g. Majnika ter svojo suho malenkost. Gospod Majnik se je sicer rodil meseca marca; ne vem. zakaj se potem piše Majnik. Naj bo. kakor že hoče. Le-temu gospodu gre velika zasluga na preobi'nc užitih dnevih razposajene, dovtipne in umetniško navdah.ijene zabave. Možakar slovi tik zabavača kot izboren slikar. Njegov nos je sicer precej orientalski. vendar pa ie pristna kranjska butica. — O sebi ne govorim seveda. Lord William Kingshoes (čitaj Kinšus) and Mi-lady sta v vsem različna dva pojma. Lord je one soignlrane runanjostl, k! Je lorda že naraven atribut. Njegovo precej visoko in vitko postavo diči rdeče-bela glava, to se pravi njegovo lice je prej rdeče nego bledo in njegovi lasje so, v kolikor jih je narava sčasoma zredčila, nekako melirani, še prej pa udarjajo na sivo stran. Nos je normalen, oči ima sive in ustna so zaokrožena tako nekako, kakor je v matematiki znak za neskončno Oo . Lord je obrit do golega, namreč njegova brada in brki Ce jih pusti pa rasti, se izpremene v sive kocine. KadaT nosi kocine, znači, da ie ali slabe volje ali da mu je vse »pucliht« ali pa da nima ravno svojega bankirja pri roki. Mož. pardon lord. drži mnogo na svojo zunanjost Bog ne daj, da bi njegove modne hlače ne bile vsikdar zlikane, da stoji tista tenka črta v gubu od vrha do tal, kakor je svoje dni hodna srajca našega kmeta stala, če jo je postavil na tla. Lord nosi seveda shimmy črevlje, v katere so vtaknjene sila lepe nogavice, svilene seveda. Tudi srajce in ovratniki odgovarjajo črevliem. Menjava jih kakor siromak kruljenje želodca, v vseh cis- in mol-akordih. Da je kravata najmodernejšega proizvoda, je umevno samoposebi. Vrh glave nosi girardi. ki ga včasih zameni z borsalinom ali celo. če je dobre volje, z dalmatinsko čepico. Vidi se, da ljubi naš narod s katerim bi se i v zunanjosti rad asimiliral, čeprav na rovaš svoje sicer tako scignirane zunanjosti. Ako še omenim, da diši po vseh balzamih sveta in da niegove prste diči kar osem prstanov, ki bi se jih celo indijski maharadža ne sramoval, sem glede njegove zunanjosti ustregel radovednosti. Milady. no, ta Je žensko vprašanje na sebi. Ce je lord pri vsej svoji soigniranosti vendar že videl Abrahama,* moramo o milady poudariti, da se je dotepla še le do Abrahamovega popka, skratka, da je prvega boljša polovica. Milady je črna, črna na glavi, črna menda sploh, kodergod Je podedovala atavistične preostanke; je bolj majhna nego srednje velika, ima tudi črne oči. rdeče ustnice, o kojih zlobni jeziki celo prikimavajo, da jih semintja glede boje korigira, precejšen nosek, velike črne obrvi in rdeče-bel teint. ki ga (glej zgoraj^ tudi korigira v smeh belino. Neki zlobnež, kateremu milady ni bila bogvekako naklonjena, jo je nekoč vprašal, da-li bi tista belina na licu zadostovala za praženec, čim bi io ostrgal od lica. Hudobnež jo je takrat pošteno izkupil. Sicer pa je milady lepa A ženska, kakor ona to trdi in posebno še poudarja, kadar ni poleg človeka, ki bi to njeno svojstvo kova! do neba. Milady govori veliko, večinoma nemško, kar ima za posledico, da se pri gostobesedičen.iu polagoma zaplete v nesmiselne konkluzije. ki jih nihče ne razume, neglede na to. da zamenjava der, die das baš na način, ki iz mladenke stori mladenča in obratno. Ako se semintia blagovoli poslužit) slovenščine, tedaj je ona — on: sem bil, sem šel, on na ona: »Kie ste bila, lord?* — Pa to so malenkosti. ki bi jih niti ne omenil, ako bi ravno v tem pa-čenju jezika ne tičal njen šarm. Kar se etike in dosegel starost 50 let. morale tiče, sta jej oba neznana pojma; pri njej stoji geslo: ženska je istopravma z možem, čeprav slednjemu ne vindicira enakopravnosti, če ie ona poleg. Zelo koketna je milady, kar pa je razumljivo (glej zgoraj). Lord s tega vidika mnogo trpi. S tem parom tedaj smo se napotili po obali do naše ubikacije pri Špiru. Lordova soigniranost sicer v tem trenotku ni bila bogvekaj prida, zakaj trpel je na posledicah morske bolezni, ki se ga je na potu iz Bakra na Rab lotila. Skoraj bi rekel, da sem tedaj ves rešpekt izgubil pred njim: upadla lica, usta na jok. nos klavrno povešen in hoja vsa hiba-sta. Smilil se bi mi bil. da ni lord. Tako pa mu je moja proletarska duša privoščila tisto malce izpremembe. Tudi milady je trpela. Njene poteze navidezno niso kazale baš one utrujenosti in defetiz-ma, ker jih je, kakor mi je lord zaupal, na debelo i-amazala z rdečilom in belinom. Samo na ustnih sa ie poznalo, da je pred kratkim morala klicati na oomoč sv. Urka, zakaj drhtela so še vedno s tre-molirajočo nervoznostjo. Pozdravljena, lord in mHadv! Dobro nam došla na rabskih tleh! Gospa Sidoiiija Belič-\Veiss in gospica hčerka. Lord nama je spotoma predstavi] dve osebi, ki sta si po svoji zunanjosti skrajno nasprotovali. Mislite si na dveh nogah se premikajoč monstrum-žakelj. Gospa Sidonija iz Zagreba je namreč sila okrogla ženščina (tehta najmanj 130 kg), je po poklicu orientalka z močnimi pedali (črevlji št. 46), z ohlapno okrog njene ogromne tolšče bingljajočo haljo v obliki našega »šlafroka*, le s tem razločkom. da so njena a la kimono urejena dva rokava dala vpogled v vsa njena intimna podramna zaledja. pričenši pri 87 cm debeli zgornji lahti, ki je bila preko in preko tetovirana z rdečimi pikami (ali od maščobe ali od ugrizkov mrčesa, ne vem) tja do podpazduhe. Racdla je tam po obali, da so se vsi spogledovali, ter govorila s tistimi ogromnimi rokami, da sva si nehote pomežikovala jaz in Majnik. V popolno spoznanje tega ženskega stvora je treba še omeniti, da je nosila »kotelete*. to Je tisti kosmati dve črti, ki segati od senc vzdolž ušes do spodnje čeljustne kosti, v njenem primeru do silne tolšče podličja. Da so ji zgornje ustnice krasili možati brki, ni treba še posebej omeniti. Na desni strani lica je imela bradavico. Lasje so jI bingljali raz glavo, da je bila videti kakor tista furiia, ki jo ie naslikal ne vem kateri učeni slikar že. Pa pela, kako je pela ta čudovita gospa. Pa o vsem tem pozneje. — Tedai ta prirastek si je potom reklame v zagrebških novinah pridobil naš krasni Rab. i fe^ 28NJ bm Dočim je njena mati ugajala očesu z negativ, nega vidika, se je v pozitivnem zmislu na prvi moment prikupila njena nadepolna hčerkica, lepa EI-vira. Le-ta je bila ravno tretjina matere, zakaj tehtala je le 45 kg. Pa ni bila mršava, nak. marveč pravilna linija, kakor jo dandanes naletiš v vseh modnih žurnalih kot vzor linije v ženski modi. Da je bila malce večja nego je dorastla, bi lahko polnojaremnik (Vollgatter) s prostornim lesnim skia diščem pri ža^i, tik kolodvorskega skladišča, loko-mobiia do 42 konšskih sil, cirkularka, brusilni stroj, orodje in druge pritikline, postavljena pred dvema letoma in v polnem obratu, zidana enonadstropna s4aaovan|sfea hiša pri žagi, s priključenim za obrt, trgovino ali industrijo zelo porabnim zidanim poslopjem i® bode proda ala na prisilni lavni dražbi dne 24. avgusta 11. cb lOo uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Kamniku, soba št. 6. Ocenjena vrednost: 233.246 Din. Izklicna vrednost: 155.497 Din. Pod to ceno se ne proda. Podrobnosti se izvedo pri Mestni hranilnici v Kamniku. Uteiniea @ malinama trošarine = na rum, konjak in likerje. = Esence in eterično olje prvovrstne kakovosti izdeluje tvrdka Bestilertfa d. d. prva jugoslov. tovarna za rum in liker esencev v Zagrebu Glavno zastopstvo in stalna zaloga za Slovenijo, tvrdka Liubljana — Šiška, Celovška cesta št. 34. Telefon 318. ________Tetefon 318 Na obroke in posodo m ivttcvre fabrikate: stei!rwat, FGrsTEB, BOSEHDOB- r FES, Original STINOL Itd. dobile let pri SJUiiku-ftrokovnjaku (bivšem učitelju Glasbene Matic«) ALF0H2 BREZNIK ijubljena, ile»tal trg 3, poleg magistrata. Istotam najbogatejša Izbora vsakovrstnih godal, mojstrska violin ln najfinejših strun. Najpopolnejša tvrdka Jugoslavije 1 (la dišave v zavojih so najboljše! , ločitev Zahtevajte povsod ie JMirc-mllo" Celjske milorne i z o. z. u Celju, pod znamko s Moli ■>< -T&^iž je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka! Zenai Bog! Saj ml pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če pa ni sredstva zoper nje! Moži Prej ga res ni bilo. Todi koncesionirani zavod urana" v Ljubljani na Poljanski c. 12 je iznašel sreds;vo, k! pomori brez vsake nadiežnosti in brez vseh posledic vse Ščurke, miši in podgane. Pojdi ali pa piši takoj tja! 1^XXttXXXX**xXXXXXXXXX7r Je najboljše in najcenejše. Hovo otuorjgns prodajalna na Mestnem trsu polsj magistrata je bogato založena z vsakovrstnimi električnimi svetiljkam«, Šesterici; kuhalniki, vodogrelci, likalniki in drugim elektrotehničnim materijalom. Vse vrste žarnice za razne napetosti vedno 4196-a na razpolago. Sprejemajo se v to stroko spadajoče inštalacije in popravila. Kdor ogBašuje, ta napreduje! i Svetovno ^reani o znan pred voino na svetovnem trgu f od imenom ,,Lengenfelder cement" OJSTRANA-DOVJE ANALIZA tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovilo, da spada med najboljše vrste cementa v državi. Konkurenčne cene. Naročila sprejema in daje informacije; Proc3 & $ o i urad .Portiand cementa Mojstrana* LJUBLJANA, Jadranska Podunavska banka. Zahvala. Dne 5. avgusta i 1. povzročil mi je požar na gospodarskem poslopju, na premičninah in d loma na hiši veliko škodo. Zavarovan sem bil pri zavarovalni družbi .Jugoslavija", ki je odmerila odškodnino jako kulantno, za kar se ji tem potom najboljše zahvaljujem ter jo vsakomur toplo priporočam. MLAČE, 13. avgusta 1925. Mihael Essih. trdil, da Je junonične postave. Tako pa je bila le linija, ki pa pod zunanjo haljo skriva precej ženskih potez. Lase ima «blond», kodraste, seveda a la bubi, nosek prav nič orientalski, ustnice, ki izzivajo poljube, jamico v bradi in oči svetlomodre. Gospa Sidonija je sicer vedno poudarjala, da je v mladosti bila povsem kakor njena Elvira, toda naj mi oprosti, če o tem dvomim. V toaletah je Elvira briljirala, to se pravi, menjavala je krila, menjavala bluze, ogrtače. shavvle vse v pestrih barvah, da si jo od daleč že lahko razločil. Rekla je. da je temu privajena, ker se v Zagrebu toalete toliko menjavajo. Elvira se je na videz sila sramežljivo kretala, kakor da ne bi znala šteti do pet. Pozneje bomo pa doznali, da je bila precej rafinirana ko-ketka. ki je mojega prijatelja Majnika povsem pre-drugačila in — podjarmila. Pozdravljeni tudi vi dve orierrtaHci! Dobro nam došli r.a rabskih tleh! 4. Pat in Patachon. Na svoji turneji po Dalmaciji sta posetila Rab fudi umetnika Pat m Patachon; sicer ne baš ona dva pristna filmska harlekina, pač pa v zunanjosti zelo slična domača proizvoda. Prišla sta z istim parnikom na Rab in sta nam bila predstavljena po gospej Belič-Weissovi. Dočim je Pat morsko vožnjo dobro prenesel, se le debeli Patachon še vedno zibal na kopnem, kakor da bi stal na semintia se pregibajoči ladji. Vidimo ju hodeča po obali roko v roki držeča, navidezno se boječa, da bi ju razdružila nemila usoda. Pat je velikan, in ker nastopa v civilu, je brez tistih dolgih brkov iu brez vrvi okrog pasu. Tudi Patachon je civiliziran, gladko obrit glumec. Strašno debel možakar, ki svoje ogromne noge le s težavo prestavlja, kakor da bi se hotele upirati hoji. Ako nima slučajno Pata poleg sebe, drži roke sklopljene na podnrbtn. kar učinkuje, da mu pri hoji odskakujejo kakor žoga, če ?o mečeš ob zid. Patachon je navidezno zelo ponosen na svoj kakor obla gora narastli trebuh. Prvi je po poklicu dostojanstvenik, kakor se to le spodobi za veliko raso, drugi trgovec. Izpopol-nujeta drug drugega. Kar ima eden preveč, da drugemu in drugi prvemu. Stoji pa, da ie večji al-truist Pat, zakaj Patachon bi brez njega ne bil. kar je. Nerazdružljiva sla prijatelja in oba veže še skupna vez. namreč naklonjenost lepe Carmen, o kateri imamo priliko izpregovoriti v naslednjem poglavju. Prvi in drugi, oba se ne branita dobre jedi in posebno še dobre kapljice. Videli ju bomo sedeča drug tik drugega pri rujnem barbatskem vinu tam pri gosparu Pende in pri Šimnnu. Dočim je Pat boli površen ljubimec opojne pijače, to se pravi, da ne srka. marveč pije božjo kapljico, je drugi v tem ozirt; posebne vrste gurman Njegovi obli prstki na de eli roki se čudno nežno polotijo kozarčka, ki ga z usmerjeno resnostjo prinašajo k žejnim ustnam, llesk z jezikom in kapljice so izginile po goltancu. In kozarček postavijo prstki zopet nad vse brižljivo na mizo. V četrt ure je polliterska merica zopet napolnjena in zopet pijejo in srkajo obojih ustni. Blažena in preobražena sta v tem svojem mil.ie-ju . . . Pat in Patachon. Bo Archimedovein načelu se ju takrat ne sme motiti: noli turbare circulos nostros. Drugače sta pa zelo družabna in podjetna gosta. Videii ju bomo. kako se vračata iz gostilne. Pat vzravnan, držeč spotikajočega se Patachoca za prstke. In dulci jubilo. Pozdravljena na rabskih tleh, nedosegljiva mojstra ludi, joči vinique! 5. Dcn Fernandez Brundaš in senorita Carmen. Rab je kozmopolitična postojanka, kjer se ren-dezvousiraio skrajno heterogeni elementi. Kraj slovi kot pribežališče grešnikov, ilegitimnih parčkov. veselih vdov, razparienih zakoncev oboiega spola in last non Ieast utočišče talmi umetnikov. Pat in Patachon sta nam potoma predstavila novodošla gosta: bikoborca torrera don Fernandez Brundasa in slovito plesalko Carmen. Sicer je ■i ji ju zibelka tekla tam nekje ob Savi odnosno Liub-janici. pa jima tozadevno ni bilo odreči pristnosti lalmi-šnanjolcev. Da kar po resnici povem: don Fernandez je bil rodom Zagorčan . . . još niiedan Zaiorac nije prodal vina — Carmen pa doma iz ljubljanskega predmestja Montmartra. kjer je udomačeno geslo: še ho luštno. Kurja vas. Kdor ju ni poznal, bi jima nikdar ne odrekal oristne španske krvi. Dočim ie don Fernandez s svojim velikanskim sombrerom (po domače slamnikom). ki je senčil zagorele, očrnele. da. črne poteze forera. povsem naličil bikoborcu, se Carmen ni nič mani odlikovala s pristnim španskim ponašanjem. s šnansko frizuro in s špansko ruto. ki jo ie rdečo kakor kri nosila z vso jej lastno brezbrižnosti in eleganco okoli ledi L ramen in desne roke. Rdeče čipke njene španske rute so se liki rdeči zma<čki opletali okrog njenih nog. podhrbta in lakti, da so nehote vseh pozornost obrnile na niih nosilko. Carmen je v ostalem stasifa senorita. ki zna nastopati v prid svoje osebnosti. Obrazek diči dvojica črnih obrvi, ki ju potom črnega mazila potegne še preko naravno odmerjene črte tja do senc. Trepalnice njenih črnih oči so «takodier» malce korigirane, kar jej pa v cebti niti ne škodi, niti jih ogroža, čim bi se zmočile, zakaj Carmen ne uttm jokati. Usta prekipevajo južne rase. Rasti primerne so nežne grudi in bujna ledja, kl pri hof t otadju tremolirajoče sledijo korakom. Don Fernandez Brundaš je skoraj za glavo manjši nego dična Carmen. je preje čokat nego sta- 1I/-V sit Ima okroglo Hce, nizko čelo. črne oči. majhne črne brčice in seveda neizogibne španske terena-dorske kotlete (opis vidi zgoraj). Kakor jc Carmen svojstvena rdeča ruta. tako diči Don Fernandeza veliki sombrero. Oba sta se spoznala nekje na plesn! veselici, kjer je on prisostvoval kot tereador, ona pa kot španska plesalka ln v tej lastnosti gostujeta topot na dičnem našem otoku Rabu. Dobro došla senor in senorita! 6. Rabljani kot partnerji »melodrame«. Naš kučegazda. kamor smo se po medsebojnem predstavljanju napotili, se imenuje Spiro in je last r.ik naše ubrkacije »Park hotela«. Mož je slok, večji nego manjši pozdravlja novodošle bolj z očmi nego z ustmi, kiakor bi se ženiral, da toliko odličnih estranaca dolazi« k njemu Občudovali ga bomo še v njegovi obrti kot hotelirja in kuharja, včasih tudi kot »konobara« v eni osebi. Velevažna uloga v naši povesti je določena šjo-ru Šimunu, vedno se smehljajočemu, dovtipnemu in iSfc., marsikako zbadljivko z vso potrpežljivostjo pre-našajočemu lastniku krčme pri «frakeiju». Moža redi obrt in vina njegova so priktmna. Osebnosti, s katerimi se pobliže spoznamo v sledečih nastavkih, sta nadalje «bufet» — Tonsa in >; i:: < m m 111 h ::. mTrr. ^. i. n r i 11 > i ^ > <, i • i n > n ■ > h 9. n 1111 w: 11 h n 11: h 1111 > t > i. n 11 svetovne znamke II iz naše tvornice v Solinu po izjemno nizki dnevni ceni ..split" d. d. za cement Pctland. podružnica LJubljana. Šivilje zo gornje dele M\ Schuhoberteil-Stepperinnen se ob dobrem zaslužku iščejo. Prošnje za sprejem pod navedbo dosedanje službe na redakcijo lista pod „P 606". 7 ■ S obsega moderno urejen inter- E 3 nat, gospodinjsko in obrtno ■ i šolo ter razne izobraževalne ■ " — tečaje. — \ ; Sprejemajo se dskleta od 14 let napre!. s jj Prospekti se dobe pri vodstvu zavoda. Velesejem. Priporoča se izkušen arhitekt za de-koriranje in umetniško oblikovanje paviljonov. Posvetovanja ter takojšen obisk brezplačno. Dopise na upr. Jutra pod „Velesejem 1000. m srn moi mm :e %a reklamo električna luč, maia uporaba bencina (10 kg za 100 km) moderna oblika se ceno proda. Istotam na prodaj ognja varna železna blagajna št. 2. Naslov pove uprava. r. z. z o. z v Ljubljani Mestni trg štev. 6 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje naJngodneJe. io stilne vin tfijs! po dopvorn. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi. L. za trgovski dopisni papir in kuverte v poljubni velikosti za vse vrsie eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času rf.JIGOGRAFIKA- KLISARJSA T L.TfTlLJAM. SV. PETRA K A SI P Si 23. uročila, sprejema tudi oglasni oddelek uprave „ Jutra", Prešernova ulica i. Lesno industrij« v južnem Banatu v bližini Beograda ob Donavi in železniški postaji, preskrbi ena s pol^ojaretnnikom ln raznimi stroji za obdelovanje lesa, pohištva, krst in drugih m zarskih izdelkov kakor tudi veletrgovina t lesom in popolno moderno uredbo in modernimi poslopji, zgrajeno pred dvema leto.na, ew se proda "WJ po najugodnejših pobojih Bogata okolica in za vse vrste lesa ugodno tržišče. Interesenti nai se izvolijo obrniti na Kovinska banka d. d. Kovin, 4ios.» Banat. Elektrotehnične Svomice škodovih f ZAVODOV v Plzni Zastopstvo za Dugos!av!jo: LJubljana, Seienburgova ul. it 7, hiša Jadranske banke. Dobavljajo: nafsc!!dne]še In najcenejše elektro-mo-torj?, turbogeneratorje In vse ostale električne stroje. Grade: električne centrale, električne železnice, cukrarne, pivovarne, rudniške naprave itd. Obr:?a!te se v vseh primerih na pisarno * IJubllanL Posst Inlenlrla Je brezplodno na razpolago. Jcseph DeltsH: Roman. 6 Bila je trudna. Vzela je v roke «Petit Parisien» in mehanično Iskala v njem. «Petit Parisien» je bil edini list, ki je še izšel (in brez dvoma poslednjič). Vse strani so bile napolnjene z medicin* skimi novostmi. Celo iz papirja samega je vel lekarniški duh. Vse depeše, najsi so bile datirane iz Yokohame, Chandernagorja ali iz Vancouverja, so bile pisane v istem slogu, v slogu receptov. Niti mimo tiskarskih tip ni šla kuga neopaženo. «Matin» je umrl že 8. maja, in njegovo škrlatno truplo se je valjalo po bulvarih. «Echo de Paris» je bil brez Parižanov in ni našel več odmeva. «Humar>;te» ni imela več človeštva. «N. R. F.» je potoval okrog sveta. «Information», ledena kot še nikdar, je objavljala ilustrirane članke o Grenlandiji. Utrujenost je težila Eleonoro bolj in bolj. Vsa v solzah je vrgla «Petit Parisien» na tla. Gaspard se ji je približal, roko ob hlačnem šivu. Bil je dolg bledoličen mladenič petnajstih, šestnajstih let, in z vse njegove osebnosti je ved trd, kamenit dih. V njem se je družila nenavadna telesna popolnost, divna postavnost in kipeče zdravje z duševnimi nedostatki, mehkužnostjo in bojazljivostjo. Lep kot Pariš in kot Pariš bojazljiv. Cel tip mladega modernega< neobčutljivega, čustvenega človeka, ki mu je laž, monokel in šport življenska potreba, človeka brez barve in čustva, ki je ljubek kot kravata in spodoben kot devojka, tip spolzkega, nedostopnega moža, ki stoji pod silo mode, je obrit kot yankee in oblečen v tesno oprijemajoč se gladek suknjič — visok, dolg in bledoličen — brezposeln mladenič! Brezposeln? Eleonora ga plakajoč potegne za rokav. On se ji ne upira. Eleganca se mu je usesala v kri. Bolezen stoletja se je krčevito zagrizla v njegove ustne. Kako bi se ji mogel upirati, upirati njej, Eleonori? Lahko je potolažiti plakajočo ženo: pripoveduj ji pravljico, ponudi ji knjigo, čebljal ji o modi, daruj ji srce! »Gaspard, pripoveduje mi zgodbo cvojegft življenja!« Stotič že pripoveduje: «Naša hiša je bila na Labi, ob prekopu. Dan za dnem so preva» žale pinase tovore premoga in rdeče opeke. Imel sem zelene žame« taste hlače in majhno sestrico onstran zatvornic. Pozneje sem dobil vrtič s hmeljem. Moji materi je bilo ime Veronika in mojemu bratcu Albertus. Ko sem bil star deset let, sem šel na vlačilca «Rdečebradec» za mornariča. Kapetan, krompirjebarven Pomeranec, je škilil na oči in je imel hčerko. Klicali so jo Hortenzo, Hortenzo Kraber. Nekega dne naju je kapetan presenetil, ko sva se objemala. Zgrabil me je s palcem in kazalcem in me vrgel v vodo. Bilo je 4° pod ničlo. Plaval sem za vlačilcem. Hortenza je iztezala roke, da me sprejme. Ponoči sem splezal na krov in se skriL. Pozneje me je spravila v skladišče za premog. Vsako noč me je Hortenza obiskala in mi prinesla kislega zelja, pečenih klobas, kozjih parkeljcev in piva. Jedel sem in pil, in nato sva se udajala ljubezni, ležeč v praprotnem premogu.* Lahko je potolažiti plakajočo ženo: pripoveduj ji pravljico, ponudi ji knjigo, čebljaj ji o modi, daruj ji srce! Eleonora je vstala. Pogledala je po zaklenjenih zabojih, po kovčegih, po Gaspardu. In čudno, v tem hipu ji je prišel dvom o vrednosti peptonove raztopine kot kulture coccobacilov. Doktor Elie=Elie, ki se zavzema za peptone, utegne biti na krivi poti. V naglici napiše na roko formulo z urinom pomešane geloze. Vladi« mirov trdi, da morajo biti pene bele, Katosaku pa hoče imeti jajčno«rumene. Vendar pa je Yersinov (kužni) bacil, če ga natre« semo na površju raztopin, obsojen na smrt. Najboljše se počuti v glicerinih in v strjenih serovih bazah. V njih se kmalu razvije v belkaste usedline, slične voščenim madežem. Bacil živi i v zraku i brez zraka in urin ne vpliva nanj niti najmanj. Val malodušja, ki je prevzel Eleonoro, se je v tem polegel. Stopila je k oknu in se zazrla v nebo in na «Jardin des Plantes®. «Jardin des plantcs« je bil pust in prazen. Smrt je gospodarila v njem. Tuintam je polegal osamljen gost in nekaj plavolasih žen Je prihitelo, da v klorofilu prežive svoje poslednje trenutke. Šopki jacint so pokrivali prosojne obraze mladenk. Pod broščem je ležalo mladostno s črnimi bulami posuto telo. Bradati starci so umirali med grahom, nesrečni zajčki pa so polegli pod zlatice. Omeji in kopreci so veneli ob nogah nosnih žen. Marjetice so dvigale svoje glavice iznad golobradih obrazov in krasile visoka čcia bujnolasih filozofov. Pod sleherno potočnico je tugovalo deviško telo mlade zaročenke. V listju bršljana so ugašale nedolžne dekliške oči. Dečaki so si izbrali svoje poslednje ležišče pod akacijami. Mornarji in literati so se zleknili v senco platan. Pod kostanji so ležala razkrajajoča se trupla, razvrščena po starosti in spolu Eleonori se je zagnusilo. Zaprla je okno in se sesedla na kanape iz arangutanove kože. Pobrala je «Petit Parisien® in ga vnovič počela čitati. Vse novice so bile nove in vse so bile v zvezi s kugo. Javljale so, da so se Avstralci odpravili na pot proti Južnemu tečaju. Kitajci so prepotovali Severno Sibirijo in dospeli v arktično cono. Iz Colombe datirana depeša je javila, da je malajsko otočje že izpraznjeno. Turki so obrnili Meki hrbet, in Brazilci, žareči liki cigare, so pripravljali ladje za odhod. Arabci so se izneverili puščavi, Kafri Kafrij!. Sonalijci in Abesinci so korakali proti Baj» kalskemu jezeru. Mehikanci so se pod vodstvom svojih vročekrvnih generalov usmerili na Kanado, Transsilvanci pa so preko Rusije škilili na Finsko. Napolitanci in Andaluzijci, otovorjeni z oranžami, kitarami in otroci, so jadrali v smeri na Spitzbcrge. Korejci in Mandžurci so se hiteč od nevarnih morskih obal steoli za vagone prekosibirske železnice. Marsiljčani so dospeli v Tronisoe, Solunci pa so se izkrcali v Helsingforsu. Vsa ljudstva na svetu so vzela seboj škatlje sardin in svoja verstva ter so na potovanju okoli zemeljske oble izvrševala v očeh milijonov in milijonov ljudi in med fosforeseenco žena in epidemij čudne korake iz jazz=banda in tanga, spominjajoče na mehaniko nebesnih teles — potovanja od kontinenta do kontinenta v vijugah in elipsah, ki bi mogla pomotiti celo poldnevnike in vzporednike v njih nepokoiebljivem vekovnem teku. Eleonora je brzo preletela vrstice in iz oči ji je zasijala čudovita neobčutljivost za bolest sveta. Doli pod njo je ležal neizmerni Pariz in njegov šepet se je pomešal s čtivom. oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 . Najmanjši znesek Din 10*—v Zahtevajte pokalice (K r a c h e r 1) z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere Izdeluje EMIL M 0 K E, sodavičar, Kette - Murnova (Martinova) cesta štev. 11. 17035 Pekarna v Mariboru se odda v najem. Izve te pri podružnici »Jutra. v Mariboru. 19178 Amateur-fotografu živahnemu in spretnemu posnemanju športnih in drugih momentov je dana prilika za razsežno udejstvo-vanje, eventuelno tudi proti plači. Prvovrsten aparat in vre drugo ca razvijanje slik dobi na razpolago. Naslov se prosi na npr. »Jutra, pod šifro »Agilen ln iniciativen«. Vulkanizira vse vrste pumi ja parna vulkanizacija P. Škafar Ljubljani, Kimska cesta 1 Slike za legitimacije lzdelnje najhitreje fotograf H u g o n H l b S E R, Ljubljana, Valvazorjev trg. 168 Pekarijo t prometnem trgu aH na deželi, vzame pod ugodnimi pogoji samec v najem Pismene ' ponudbe na npr. »Jutra* pod inačko »Pekarija 9565». 19238 Obvestilo. Cenjeno občinstvu vljudno ohve?čam, da sem s 1. avgustom prevzel 14 let obstoječo urarsko obrt v Florijanski ul. 31 (preje Korošec). Izvrševal Dom vsa urarska dela natančno. točno in solidno po nizkih cenah. — V zalogi Imam raznovrstne ure. verižice. uhar.e itd. Prosim rnjaznega zaupanja Dušan Marinko, urar. 19027 Jabolka * vagor.ski množini k n p i J o s. I. Rože, Maribor. Lijtersberg 330, Aleksandrova cesta. 19180 Čebulo in krompir nudi v vsaki množini Josip Lah, Velika Nedelja. 19049 Nameščenje T 7$eh Etrokah v Sloveniji, Hrvatski in drugje lahko dobite v najkrajšem času. ako se takoj pismeno obrnete na Oglasni Namjrst-b»ni Odsjek «Delta-Stnn>. Zagreb, Ilica 11. 17633 išče se gospodično starejšo moč, ki obvlada popoinoma samostojno kji-govodstvo, z znanjem nem Ske in slovenske korespon dence v govoru in pisavi. * prvovrstnimi referencami, za Solun. One z znanjem francoskega jezika imajo prednost. — Ponudbe pol ■Knjigovodkinja. na upravo »Jutra«. 19119 Žagovodjo *1 je vešč vseh poslov na lagi in skladišču, starejšo cioč, se snrejme na parni 'asi V. Sčagnetti v Ljubljani. Nastop 1. septembra. 18873 Učenko »prejme modn. konfekcijska trgovin* v Ljubljani. Naslov pove uprava »Jutra« 19108 Skladiščnika vestnega. marljivega ln delavnega s primerno izobrazbo. se spre j m e takoj v Celju. Ponudbe z zahtevano plačo eo nasloviti na opravo »Jutra* pod značko •Skladiščnik*. 19035 Potnika poStenega in agilnega, išče tvornica čokolade za Slovenijo. Produkt je prvovrsten in že vpeljan. Pri primerni agilnosti sijajni dohodki provizij. Trgovsko naobraženi imajo prednost. Ponndbo s prepisi spričeval in referencami pod značko »Agilnost in treznost 5000* na upravo »Jutra*. 19101 Gospodinjo mlajšo in samostojno, se sprejme s 1. ali 15. septembrom za gospoda-samca v Novem Sa. 20055 Šivilja izurjena v Šivanju oblek in perila, zankanju in vezenju. želi dela na dom ali po hišah. Naslov pov* unrava »Jutra*. 20063 Slaščičar dober organizator, zanesljiv in energičen, vešč per-fekten delaveo za najf. drss. pecivo, dekor tort. čokol. dess. fondant proline, kekse, biskuit, oblate. konserve, kompot. liker, kandite, meden* itd. — reflektira na stalno službo kot vodja ali šef-zastopnik. event. kot tihi družabnik. Ponudbe se prosi na npravo »Jutra* pod »Najboljše reference*. 20061 Prodaiaika išče mesta tudi kot začetnica v kakšno manišo trgovino. Naslov pove uprava »Jutra*. 20079 Krojaški pomočnik išče službo za malo delo v mestu ali na deželi. Naslov v upravi »Jutra*. 17085 Jagode velikoplodne in meseČarke, lepo razvite nudimo franko Maribor, po Din —.50 komad. — »Vrt*, Džamonija in dru?ovi, družba z o. z. v Mariboru. 18518 Otomane najfinejše izdelave v blagu po 900 Din, afrik modroei po 250 Din. patent foteli in vsi tapetniški Izdelki po najnižjih cenah. Vabi se na ogled. — Rud. Sever, Go-sposvetska cesta It. 6, hiša mesarja Slamiča. 18009 Vrhniško opeko premog in drva dobite najceneje pri Vinko Kržetu Trnovski pristan 6tev. 22. 850 Foto-kemikalije v zalogi pri Foto-materijal Janko Pogačnik, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4. 841/IV niotorje otroške vozičke in pneu-matiko, najceneje prodaja ra obroke <7 r i b u n a* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Ceniki franko. 299 Vrtne stole prodaja najcenejše R o ž -mane & Koinp., Ljub Ijana. Mirje 4. 295 Gospodinje! Week-u zato pazite na znamko »Weck» Glavna zaloga: «Fnictus» Ljubljana, Krekov trg 10. 20034 Pletarstvo! Interesentom pletarskih izdelkov nudi večjo množino kopejskih in potovalnih kovčkov ter pletene garniture, cvetličnjake, otroške postelje ter vse v to etroko spadajoče predmete po nizki ceni Učakar Franc pletarstvo za splošno in umetno pohištvo v Dev. M. v Polju 22-23 pri Ljubljani. 20040 Motorno kolo znamke «Puch», 3 HP, ▼ zelo dobrem stanju, prodam za 45C0 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 19054 Zapravljivček nor, lahek, z 2 sedežema, Eroda Ivan Lah, kovač v escah. Cena po dogovoru 19122 Opremo za 2 sobi in kuhnjo, se vsled preselitve u gj) dno proda. Kje, pove 'uprava cJutra*. 19269 Foto potrebščine najboljSe, p r i p o r o 6 a D Rovšek. Kolodvorska ulica št. 34. — Istotam se prevzemajo tudi vsakovrstna amaterska dela. 366 Gonilna jermena prvovrstne in neprekosljive trpežnosti ter »Prima* vosek za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurenčni ceni tvTdka čadež A Brcar. Ljubljana Kolodvorska ulica št. 35. Zahtevajte cenik in vzorcel 19237 Avto 4sedežen, zelo dobro ohranjen, z lepo karoserijo in novimi plaVči ter rezervnimi Stope za izdelovanje jerhovine iz hrastovega lesa, malo rabljene Dva elektromotorja 8 in 14 konj. sil, za izmenični tok, 220 volt z na-puščalei, razdvojnicami in drugimi potrebnimi priti-klinami. kakor ca. 50 m podzemelj, kablja s 3 bakrenimi žicami 16 kv. se radi preselitve zelo uonudbe pod »Motorno ko-.0 5» na upravo »Jutra*. 19104 Moško fn žensko kolo dobro ohranjeno, se proda. Naslov pove uprava »Jutra* 19998 Lep samovar iz kina srebra, rumene va-jete in damske Čevlje S6 se poceni proda. Naslov v upravi »Jutra*. 19278 Filatelisti! Zbirko znamk, se zelo poceni proda. NmIot v upr. »Jutra.. 19941 Koleselj (k^.S) eno- aH dvovprelen dobro ohranjen, s usnjenimi sedeli in streho iz usnja. ca peresih, proda ia K00 Din Leni O o d « v Koblerjih 2F. poŠta Star* cerkev pri Kočevin. Motam se proda voz in usnjeni oprem, za vprego. 19944 Moško kolo nor «Waffenrad», z a m e-n j & m za manufakturno blago. Dopise na upravo »Jutra, pod »Zamenjava.. 19062 Ambi stroj za strešno opeko, popolnoma nov, te proda pod zelo ugodnimi pocoji. Pojasnila daje Feliks Urbane v Llub-Ijani. 19267 Lepo posteljo pisalno mizo in kamise ee proda na Kongresnem trgu It. 5il. — Ogleda 6e lahko vsak dan razven nedelje od 9,—17. ure. 19960 Športni čoln se po nizki ceni proda, Naslov pove oprava »Jutra. 19965 Kočija ln voz. Polkrita kočija z gumi-kolcsi. landaver ln močan vol (parizar) za težo 4000 kg, vse dobro ohranjeno, ee prod.. Kje, pove uprava »Jutra«. 19995 Kočijo skoraj novo, enovprelno polkrito, z oljnatimi osmi se proda. Orrleda se lahko pri tvrdki Wisjan v Kolo dvorski ulici 25. Istotam •-Izve tudi cena. 20025 Špecerijsko stelažo In skrinjo s predali za moko. se proda v skladišču «Balkan», Dunajska cesta. 2001" Trpežno pohištvo Vsakovrstne modeme spalnice iz trdega ali mehketra lesa, jedilnice in kuhinjske oprave, proda po znižanih cenah Matija Andlovic, mizarstvo in "zaloga pohištva. Komenskega ulic. Stev. 28. 20023 Dva šivalna stroja eden za žensko in eden za uporabo čevljarjev, sedlarjev ali za močno krojaško delo, se prodata. Naslov v upravi »Jutra». 19978 Naprodaj! Naprodaj! Čevljarski stroji! Čevljarska zadruga na Ljubnem ob Savinji (Slovenija) proda vsled razdružitve svoje stroje in sicer: velik stroj za prešivanje podplatov. stroj za izdolbenje podplatov, stroj za cepljenje jermenov, stroj za obrezovanje, velik Singerjev šivalni 6troJ, velik stroj za sekanje podplatov Jn druge — Ogled, se Uhko v delavnici. 19979 Otroško posteliico se proda. Kje, pove uprava »Jutru. 20014 Blagajno (Wertheim) 1 m 70 cm visoko, proda Kmetec, Ljublja-Kolodvorska ulica 30. 20013 Razprodaja raznega perila, odeje, pregrinjal in pohištva, se vrši na Poljanskem nasipu 48/1. Lep. prilik, z. služkinje! 20050 Pletilni stroj 6t. 6, Izvrsten, se zelo poceni tudi n. obroke proda. Naslov pove upr.vi »Jutra. 20058 Orehovih hlodov 25—50 cm debeline in 2 do 4 m dolžine, za 1 mali va-eon p*Ma po ugodni ceni Marti ^'.išak v Krmelju. 19997 Cvetoče oleandre in druee rože se proda v Trnovski ulici 11. 20009 Šivalni stroj za čevljarje, desno-ročen, dobro ohranjen, proda za SM Din Alojzij Možic, Boštanj pri Sevnici. 20078 Paviljon na Telerejmu. se ceno proda Polzve se pri oskrbniku aii v. v uradu vele.ei-18041 Moško kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo »Jutra, pod šifro »Moško kolo«. 19025 Večjo količino desk za Izdelovanje zabojev, 13, 18. 24 ln 26 mm. ozko in široko blago, kupim. — Ponudbe pod Šifro »Takojšnje plačilo, na podruJnieo »Jutra, v Mariboru. 19167 Jesenov les sedanje sečnje, 3—i vagone, od 30 cm in od 3 m naprej, se kupi proti takojšnji dobavi. — Hrastov rezan les od 8—10 m, od 45—J20 mm, dv. vagona, .6 takoj kupi. — Istotam se kupi bukov okrogel les od 25 cm naprej Najnižje ponudbe pod »Nujna dobava, na podružnico «Jutra» v Mariboru. 19106 Prazne steklenice «Odol» k n p n J e drogerij. Anton Kane, sinova. Židovska ul. It. 1. 179 Star kotel z dimnimi cevmi (Eauch- rohrkessel), tudi kot staro železo, kupim. — Ogrevna rloskev SO—35 m'. Ponudbe nn naslov: Dragotin Hribar. Ljubljana. 19968 Dve bišl v Ljutomeru, enonadstrop-ni, novi, sta n* prodaj. — Pogoji ugodni. Krasil niča Ljutomer. 17510 Nova hiša za vsako obrt pripravna, tik kolodvora na Dolenjskem in nekaj pos-estva ceno proda. — Naslov pove uprava »Jutra*. 13766 Hišo popolnoma novo. s 5 sobami, kuhinjo. chr:rmbo iu 2 vrtoma v bližini Ljubljane ca lepem kraju, prodam. Cena in plačilni pogoji zelo ugodni. Gotovine je potrebno 15.000 Din. Nnsfov pove uprava »Jutra*. 19011 Kupim enodružinsko hišo, ki mora imeti hlev, proftora za 2 do 8 glave Živine, šupo za vozove in prostor za peno v mestu. Šiški, Vodmattl ali na periferiji mesta. — Nanravi <=o lahko tudi kupčija, ako je enodružinska hiša, hlev in zgoraj ome njeno poslopje, samo. da je dovolj ptostora py hiši. Pismen« ponudbe prosim na i pravo »Jutra* do 17. a v?, pod značko »Hlov*. 18719 Bakreno žico za napeljavo elektrike, od 2—6 mm premera, manjšo in večjo množino, kakor tudi izolatorje za zunanjo napeljavo, se kupi. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Baker». 19981 Golobe »Daehtaube*, «Kropftaube» in «Indiantaube» kupim takoj. Ponudbe pod značko »Prijatelj golobov* na upr. »Jutra*. 19976 Železna vrata za pred hišo. stara, 2 m vi-«oka in primerno široka, kupim. Ponudbe z navedbo naslova in cene pod Šifro »Vrata* na upravo »JutTa* 19972 Kupi se: vsaka količina madrijerov 75—220 mm. bostinpov 65 do 180 mm in 65—150 mm. planŠe 80—200 mm in 26 do 200 mm. Istotam so kupijo hrastovi in bukovi železn. firagi za normalnotime že-eznice. Ponudbe pod šifro »Akreditiv 3333» na podružnico »Jutra* v Maril orn. 2POP4 Risa s več stanovanji, skoraj nova. vredna 600.000 Din. v ljubljanski okolici, se &r o d a za 200.000 Din. — asiov pove uprava »Jutra* 18624 Dvonadstropna hiša Mariboru na lepi legi, samo 5 minut od glavnega kolodvora, ce poc»»r-i proda Pojasnila daje F. Micbe-litsch. mod. trg., Maribor. Gosposka ulica Štev. 14. 16444 Posestvo srednje velikosti, z gospodarskim poslopjem, pritikli-nam iin poljskimi pridelki, v bližini Kranja se po zelo ugodni ceni proda. Pojasnila daje Frano Stegnar, Podbrezje 2. 18376 Pozor! Gostilna na račun, mesar! ja, kleparska delavnica in vodna laga se odda v najem posameznim reflektan-totn. Proda se tudi posestvo. Pojasnila daje Franc Grebene, posestnik onkraj Save, poŠta Trbovlje I. 18758 Leno posestvo 16 oralov vsega skupaj — htfa in gospodarsko poslopji- novo zidane in ■ op^ko krito, takoj proda Marija Majer, Ceršak, pošta S Ilj, SIot. gorice. IVI72 Najugodneje kupuje in prodaja graščine, velcposestva, km. posestva, vile. gostilniške, trgovsk« in stanovanjske h \ < e, vodne moči ter praskrbuje posojila »Afrrarni biro» — dipl agr. Jamnik, Ljubljana. S< lenburgova 7/1, nasproti glavne pošte. 253 Na Bledu se za stalno odda ne-opremljeno vilo s 5 sobami, kopalnico, vsemi priti-klinami in velikim vrtom, v bližini »Zdraviliškega doma'«. Vselitev Je mogoča prihodnji mesec. Pojasnila se dobo v viii »Zelenira*. Bled I. 19232 Trgovsko hišo prvovrstno, s pri'ik'inanii in z vrtom, v sredini trga velikega industr. kraja, § krasnim inventarjem — se vEled družinskih razmer takoj ugodno proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 19109 Stavbna parcela (ca. 4O00 m2) z lepim ob-sajenim T-rtoro v jako prometni ulici v Ljubljani, se po nerodni ceni proda. — Zemljišča je pripravno za stavbne mojstre, ker je okrog in okrog gramoz. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Parcel* ln00». 10057 Tr! !;T5c naprodaj. — Pojasnila daj*1 Ftraschill, Maribor, Pristan št. 13. 19164 Vilo aii hišico v Ljubljani, z 1—2 stanovanjema z vso«n komfortom kujnci. Ponudbe brez posredovala pod šifro «Laftni <3om» na upravo »Jutra*. 19975 Veleposestvo 100 oralov arondirane zen> Ije, tik post a.'e Južne železnice, z moderno urejenim ^ gospodarstvom, z Žago in mlinom ter lastno (b':ri/no napravo, bo po-ceri proda. Ponudbe na realitetno pisarno Lovro Cre/no£nika v Celju, Prm-Š trnova 19. 19^58 Enonadstropno hišo s 6 sobami, pritikiinami, vodovodom, elektr. rnzsvet-Ijavo in precej velikim vt-tom, v bližini Ljubljane, se proda. Le re ni refl^k-tanti naj spored jo avoj rrvslov pod značko »Lepo stanov*n?e» do 25. t. :n. na upravo »Jutra*. 1C973 Ugodna prHika! Trgovri, podjetniki in oni, ki eo nameravajo vsled nove leler.niee naseliti v Splitu, se opozarjajo, da se proda radi preselitve iz Splita na periferiji mesta nova, lena vila dve leti star-., moderno opremljena, s kopalafeo in elr-ktrično razsvetljavo, s r em pohištvom in potrelv ščinami. Kupec lahko pride zjntraj * brzo vlakom r Split, napravi kupno pogodbo, in lahko vsled stanovanjske krize prenoči v vili. Okoli vile je vinograd in vrt, ▼ obsegu ca. 2300 na, pripraven manj-podjetja. Vse infomia-cijfl daje Ljubljanska kreditna banka. 199Sf Novo, zibano z vrtom, v bližini Ljubljane se proda za 60.000 Pta, Stanovanj* takoj na ras-polsgo. Polovico je pla, Čati tako?. — Naslov pov$ uprava »Jutra*. 20053 Stavbna parcela na lep^rn p^enem kraja v Ljubljani (pri B^lcrrndn) fpovršina približno 1000 m*) se proda. Naslov pove nrrr. «Jutra*. 19009 Posestvo vram«»ni v najem za več let Ponudbo ra upravo «JufT*» pod »St. 1926*. 20075 Dvonadstropno h>šo vocmlr.o s stanovanjem in lokalom." na prometnem kraju. se radi družinskih razmer pre .'a. Pismena vprašanja pod pod »2000». 1S7(S Trgovino z delik.tc^.-mi in slaščic* mi v uajprometnejši ulici v Ljubiiar.i, prodam. — Ponudbe ' unravo «Jutrs» pod »Kompletna trgo*lna». 10051 Trgovina z marin " V uro na zelo pro. mct-.i t '^i v LjubVanI, s« radi družinskih raz:aer is resnemu kupcu proda. Do-i se ra upravo «Jutra» po^ »Dgodni pogoj:., 19131 Gostilno v Ljubljani dn',ro i>■*■">, se oiida v n». j m. N.- .nik ilobi tudi ves inven'.ar. — Pojasr,i!» daje tvrdka Ageko na Sv. Pura cesti 27. 13i<3S Gostilno tfobro Idočo, Ce mogoče ▼ bližini kolodvora, te vzame ▼ najem. Naslov pri podružnici «Jurra», Maribor. 19156 Restavracijo, hotel tli kavarno, dobro idočo. želim kupiti v Mariboru. Ljubljani ali kja drugje in prazno moderno vilo v Mariboru za 225.000 Din. — Ponudbe na posredovalnico «Rapid> v Mariboru, Go-ftposka ulica 28. 19983 Gostilno t»a prometni cesti v Ljubljani fie odda takoj v najem. — Ponudbe na upravo cj-.xtra» nod značko «Go Stilna 9637». 20015 Lokal Še Išče, ozir. adaptira r.a Poljanski cesti ali v bližini iste. Ponudbe na upravo «J*jtra» pod šifro «Društvo» 20061 Hlev fa 2 glavi živine (lahko tudi večji). Šupo za vozove, shrambo za seno, enodružinsko stanovanje s pritiklinami, vzamem v najem Cena po dogovoru. Pismene ponudbe do 17. t. m. na Opravo c Jutra* pod značko «E!ev». 18722 Lokal tla prometnem krajn, se išče ea 'akoj ali november proti dobri najemnini. Ponudbe pod cSuh lokal* na upravo «Jutra*. 20085 Prazno sobo Kisto in solueno, e posebnim vhodom in elektriko, event. e predsobo, najraje v bližini parka ali glavne-ra kolodvora v Ljubljani, Išče pri mirni Btrar.ki in-lenjer. Ponudbe po 1 gifro •Lastna oprema 909» na podružnico «Jutra» v Celju 19020 Dijaka lz boljše hiše, se sprejme ta hrano in stanovanje — blizu realke in srednje tehnične šole. — Naslov pove Oprava cJutra*. 19005 Več stanovanj Cdda, ozir. zamenja «Po-tredovalec»t Sv. Petra c. It. 23/1. ~ 1SSS1 Za dijake c:ir. dijakinje, se odda ve? Stanovanj. Pojasnila daje ra. Likar, Poijanska c. 87. 190S4 Veliko sobo fcpremljpno, z elektr. razsvetljavo, Ee odda. Naslov pove uprava cJutra*. 19079 Dve prazni sobi t souporabo kuhinje, oddam takoj. Najemnino je plačati za 1 leto naprej. — ponudbe na upravo cJutra« t>od šifro cElektrična luč*. 19247 Dve dijakinji Uobita stanovanje ln prvo-%Tstno hrano pri g. Levifi-nlk, vdovi profesorja, Maribor, Gosposka nlca St. 56 (blizu gimnazije). 19161 Dva dijaka U dobro eituirane rodbine, SpTejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava •Jutra*. 2002? Dve dijakinji sprejme učiteljica na stanovanje in hrano na Koncres-fiem trgu št. e/n, desno. 20031 Stanovanje s »obo, predsobo, kuhinjo in pritiklinami, ▼ mestu, najemnina nizka, zamenja mirna stranka z večjim v mestu z najemnino do 200 Din mesečno. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko c Zamenja 6*. 19939 Sobo in kuhinjo iščeta zakonca brez otrok. Plačata eno leto naprej. — Ponudbe z navedbo mesečne stanarine na npravo cJutra* pod Šifro «Us!uga» 19964 Dva dijaka niijih srednješolskih razredov sprejme profesorska rodbina na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago in pomoč pri učenju. — Ponudbe pod Šifro cDobra oskrba* na upravo cJutra*, kjer je naslov na razpolago 20004 Kdo zamenja stanovanje 2 sob in priti-klin z vrtom v Ljubljani, za primerno v Novem mestu. — Vzame se v najem tudi cela manjša hiša, ki >e pozneje kupi. Ponudbe na upr. cJutra* pod značko cZamenjava 9628*. 20005 Dva gospoda se sprejmeta na dobro hrano. Kje, pove upr. «Jutra». 20048 Mirna gospodična išče za mesec september majhno prazno sobo v sredini mesta — lahko podstrešna ali kletna. Ponudbe prosi na upravo cJutra* pod značko «Mirna in tiha* 2 Dva dijaka se »prejmeta na hrano In stanovanje v sredini mesta Strogo nadzorstvo. Naslov pove upr. «Jutra». 20001 Dva dijaka nižješolca iz dobre hiše sprejmem v zračno ln lppo sobo. — Oskrba vestna in dobra. Naslov pove uprava cJutra*. 19994 Dve dijakinji sprejme fina družina na stanovanje in hrano v bližini IT. realne gimnazije !n učiteljišča. Klavir na raz-nolacro, elektr. razsvetljava Naslov pove uprava cJutra* 20070 Ptuj — Celje Stanovanje v Celju, obstoječe iz 2 sob. kabineta, kuhinje in pritiklin, se zamenja s prilično enakim v Ptuju. — Zamenjava se lahko izvrši takoj ali pozneje. Ponudbe pod iifro «Ptuj-Celje» na upravništvo cJutra*. 1 Dijakinji 2 mlajši, se sprejmeta % snažno, prostorno in solnč-no stanovanjze s hrano. — Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod značko cBoljša družina*. 20086 Gospodično ie sprejme kot sostanovalko na Turjaškem trgu 4.TII. Poizve se vsak dan od 12. do druge ure v sebi Št. 4. 20032 Dijaka ali dijakinjo ?»» sprejme v vso oskrbo po nizki ceni. Naslov v upravi •Jutra*. 20036 Prazno sobo fitfe srospedična. Plača za pol lota naorej. Ponudbe pod šifro cPoseben vhod* ca upravo cJutra*. 20037 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom, v sredini mesta, se odda. Naslov nove uprava cJutra* 20038 Opremljeno sobo Išče v sredini mesta zakonski par. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko •Lastno perilo*. 20045 Oprsn^lieno sobo Išče mirna gospodična v bližini kolodvora aH v sredini mesta. — Ponudbe na tinrnvo «Jutra» pod ogfasno It. 20047. 20047 Stanovanje V vso oskrbo dobita sredi mesta 2 dijaka ali dijakinji Iz dobr? rodbine. Dopi«e na upravo cJutra* pod značko •900 na meesc*. 20056 2500 Din nagrade dam on^mn, ki mi rreskrbi stanovanje v sredini mesta (2 sobi in kuhinjo). — P>>-cudbe pod «2500* na nnr. •Jutra. 19266 Akademik Rče s 1. oktobrom opremljeno sobo s posebnim vročem Ponudbe pni «ifro •Akademik* na podružnico «Jutra* v Mariboru. 19275 Dve dijakinji !» bo'jš;.h rodbin, sprejmem ca hraro in stanovanj*. Zračna soba. klavir in koral aioa ra razpolago. — Naelov pove uprava •Jutra-\92T2 Dijakinje se sprejmejo na dobro domačo hrano ln stanovanje Naslov pove uprava «Jutra» 19078 Dva dijaka se iprejmeta na hrano !n stanovanje v bližini Obrtne Bole. Naslov pove uprav« cJutra*. 19060 Radi preselitve v Maribor, zamenjam ?e!nčno stanovanje v Slov Bistrici, obstoječe iz 3 sob. kuhinje, kleti in prkiklin (I. nadstr.). — Uč. 19U44 Elegantno sobo separirano, v sredini mesta iščem. Ponudbe na upravo cJutra* pod »Takoj 9M6* 19103 Stanovanja! Kdor ima neodgovarjajoče stanovanje, v stari hiši. in bi ž^lel odkupiti boljše-ea, nedaleč centra z 2 ali 3 sobami in pritiklinami v svojo last in posest, z zneskom 20—35.000 Din, naj pošlje svoj naslov upravi cJutra* pod šifro »Posestnik stanovanja*. 1995^ Starejši gospod dobro situiran samec, išče lepo prazno sobo, ie co-5. Pridna deklica 15. Viktor Rubrika. Ra^im tako«. Resnica 1000. Risar. Sreča v prihodniosti. Stalni m:rni dom, SI ura 89,c. Sre^a v Podrožci. Tabo*5nje plačilo 8692. Tujec. Točna in jasna uprava, Uradnica 275. W. B. 150, Vestno uspešno. 7^00 D!n posedla proti obrestim ir. varstvu se iŠ5e Ponudbe pod »Varstvo* na npr. »Jutra* Podnart!!! Kdo ie na 3-1 izgubljeno svetlorjavo p«?co s kra*V5r> repom, ovr * .!Vom in ljubljansko zn^^ko, na; jav? na naslov: Weber. Ljubljana, Prečna ulica Štr-v. 8 Harmoniko dobro ohrarv-no. eramnti? no. proda Gasi'r.0 drnJtvn v Vevčah lfr77^ Fi^icfričn! r?anino (Ttupp'eld> proda po ni".ki ce^i Klepek, trafika v raždinu. 19125 Tamb-:rico kupim Ponudbe z navedbe cere pod «Tamburica» nn upravo cJutra* 2004! Klavir {Bern«dorfer> dobro ohranjen s e ceno proda na ?.abiakn št. 6 v podstre^i-j soba II. Klavirska delavnicc in zaloga Poseben oddelek za popravila klavirjev in harnor.i-iev. k? ce točno in po^en* izirota^iajo P"!aševanj* I-poprr.rila ?\ Gla«beno M' ^ico in konservatorij »zvr ?u»e moia tvrdka Izde'.>-valec klavir^v Warbi',el- Rilšerjeva ulica 5. 2000 Črn klavir jako dobro ob ranjen, telo ceno naprodaj. Naslov uprava »Jutra*. <0066 Konja popolnoma zdravega, v starosti 5—6 let, 6 e kupi. Pripelje naj se na ogled tvrdki »Zora*, Kralja Petra trg 2. 19092 Domače zajce belgijske pasme (velikan). 2 sanica leta stara, Angora (svilo-zajce) belo-dlake 2—i mesece stare, pro..* Homer, gojitelj domačih zajcev v Mariboru. Krekova ulica 1. 19170 Dobermana lepega Črnega, 11 mcsecev st irega. že nekoliko dresi-niLCga, se pro ia ali zamenja za psa volčje pasme K asi o v pove uprava cJutra* 19245 Nemške doge čiste pa^me. 3 samce po 9 tednov »tare. proda konj ki ; esar v Ljubljani. Rimska cesta št 19. 20026 Paviljone na velesejmu sprejme v dekoracijo Rud. Sever. Gosposvetska 6 (v hiši mesarja Slamiča). 1802! V 24 urah se Izvrši vsako predtiska nje ročn;h del. Raznovrstni novi vzorci Cenj. damam in učiteljicam ročnih del «e priporoča O FrOhlich. Gra-da.-ka ulica 8/1. 19120 Sten!ce! Obl. konc. zavod ta po-končavanje mrčesa sporoča, da je dosptdo prvovrstno •r'dstvo proti stenicam. — •Pana*, Ljubljana, Poljan ska cesta 12. 19117 Kranjske klobase najboljše, se dobe » restavraciji ca kolodvoru Grosuplje. 825 Ročna dela se sprejme v izdelavo. — Poizve pri g Lik o vi g Celovška cesta štev. 72 1 19265 tfepremočlllve Mm pl^ce le od Din 19G naprej kakor vsa oshla oblačila za gospode in dečke keicite najceneje in n£?bo:;e v splošno znani detajlni trgov ni na Er/aveevl cesti Stav. 2 (nasproti dramskega gledališča) konfektiiske tovarna F23AN DSKSMSa & €o., Liufaiiana. Naznanjam slav. občinstvu, da sem prcssli! svo.o dobro vpeljano trgovino manufakture, galanterije in čevl ev iz prejšnje hiše v!g pri Primožu v las?*e prostore na novo zgrajena šrgovske hiše poies hr. poŠte. Priporočam se najiopleje za nadaljni obisk ln cenjeno naklonjenost w Vinko Savnik, Radovljica. snesRcnsEsasa i Ii Piif zopet redno crdfnlra. rB32ESI2H»SBaca Sprejme se JŠk. tolii 5". •a analiz-ranje In se stavljanje receptov. Ponudbe s sliko, po-lisom dosedanjega službovanja in zahtevo lače naj se pošlje na unravo lista pod ,, Analiza" Cc3"e. DraSba košnje ntarp, ve? manjših parr'l. skupaj približno 6 oralov. pri ffraSfini Bokale., fp vr: v nP'Vl)0 23 lv(ni=tJl Zbor cb 14. uri pri elektrarni ca Pobrori. 131(13 Nailsr-še prostore na ljublj-.nskem vp'e«eimu l.o^o Im. lr- or.c trrilke, Vi -J Wn v mini krpp in druz paiilr . -I^ko-ari.i-.kp ■vrh'', pri •vfTki J. RonaS. — VpJikn ^ioga izbrano lepih barv 163f Stoli se ipre'emajo v opletanje po oainižjih cenah v Zeliar. -ki ulici št. 11 (Kolesiia>. 20022 Koncesijo 'a špecerijsko trgovino od-•'im v najem, tndi s so^e-'ovanjem. Ponudb« ca upr 'Jutra* pod »Koncesija*. 20054 l ep paviljon na V»!e«ejmn «e proda Naslov pove uprava »Jutra* 2*060 Po!:ša obHelj H vrela do smrti kot mater ;>ošter»o snmotojno vdovo '»ooko-enko), starejše de. k'e, 5iv?l?o. ki zna pripro -to kuhat! in Šivati — Ravnikar. Krakovski na«ir "t M 20057 7*lyiz delo «e jamči. B Prodalo so bo dna 24. avgust.. X 11. I. ob 13. uri iz proste roke v Kranju | Jelenova gostilna 1 velika enonadstropna ob gSavri cestl ležeča hiša, ki ima več stanovanj, velike HSeve. obširno dvorišče, vrt, kegljišče I. t. d. .J Proda se tudi veSSk «Jutrov» roman a V5 'Ss R a. KritPTefr. Rkozin^ko« nappt» v.pliir.a prpj.ipten* • '.n mstifniml taplptljnji o-1 u« Vtk. di. kcit.*. ti prin« iajo nuvlušpn^mo Citat»*ljo r ipfpr^-flntnim r.rmotri varjrm v.afe hi f f.rpppnp ■^pnja. k nn Ip *lp.)i rmi .•fnranjp (n k.inptprn.pij. 'C mppt prpfpnpft-nj. tsko Ha .o MlJit^lji n<*"tM'n« l»if» kov«li T«ako na-laljpvanjp romana i* in Ho Hv» pri anr^vi .Jutra, t Ljubljani Vsi ki so Ra čitali in oni. ki niso imeli te prilike, nai si ea takoj n a r o č e za domače kniižnire ?o!j zabavat! Vas ne nore nobena knilsa! M Din f>in Vptana itane i*roiiran& pa Dr. Tone Jamar zopet redno ordinira od ponedeljka 17. t m. dalje. L_ D?mski fi!c klobuki najnovejših cblik in barv se dobe cd sedaj naprei naiceneje pri Frarsc BernSk-u tvornica klobukov Slovenska cesta, Ljubljana-Šiška. 3nnPGDn^c-?nnGDnQoannaa!JUUUL!UL'' i—Bj^MBi—PMI UDI©. Radio »parali cd ene do deset luli, najboljše kskovosii. Vse potrebščine za smaterjs. Via dovo! enja za postavitev radlo-napras/, vjs instalacije rsdio-naprav. Radio-koncerti vsak dan cd 10—12, od 16—13 In do 24 ure. Interesentom vedno prost vstop. Cene z? redio aparate In dele tako nizke, da vsska ko^kureica Izključena. Gesaedarska pisarna dr. Srečko lajnšir, ftfsrlbor, Sfovrnsku ulica 12 n teleian 314. | Prodaja In nakup posestev, hiš, trgo-| vin. — Vsi posli pri ob:asti. 4355-. ; amis&f^n g 1 na Štajerskem Imenovan „ RALTOV GOZD <. KU-S 4344 g Preseiitey cevljornePstsrnei. Uljudno naznanjam, da sem svoio čevljarno lz Spodnje Šiške preselil "SfiJiit na st. Petri testo §1 24 (nasproti hotela Tratnik) in vabim cenieno občinstvo na osled izlo be vsakovrstnih čevljev samo rečnega Iz-delka. Za gg. čevljarske mojstre izdelujem gornje dele zelo fino, solidno (n po zmernih cenah. Se priporočam cenjeni naklonjenosti t rsetn sveštovanjem Mihael Peternel fe»!jarna. S steklenice za vkuhavanje sadja in povrt-! S nine so caibai|Se in najcenejše. 'ž i S Olavna caloga ta vso državo: f S Lovro Petovar, Ivan kovci — Istotam se dobe Zupančeve knjige ; - lerviranje ssdia la povrtiin ti o o domsfto uporabo" a hrvatski Izdaji. v slovenski in 2 ■ 17S a _ J 'Gospodinje, n aro JI Je! Vozcrl Samo 300 Din franko na dom' Ta garnitura bitrniske posode 'e I' rsibeHSejM s»'nwlnI|R sneino . _ .... . r> • _ __ . ____J I _ i-1.. _M______A... iula :B dPSffet'«' tr?rfn>, Pn ■> ce r>r ti predplačilu ali povzetju Za cenik priložite Din 1'— v znamkah, inserat priložiti. Vm h' ne "gajalo, st raza I. Sisak X!OODCOna3CET Jmni —atrce, po=teline mie-e. železne posiel:e izlr ' ! ve), oiotnane, dlvan n tapetniške izd.lke nu-i nsjccneje liidclf Rscovar. taretn.k (rekov Srg ii ev. 7 poles Mestnega Com: KovinjKi indujtrija lf1Ž.J.:H.GsJf1L .fUribor, 5N.5 ( Mrrdllindustr'užiie te ugodne prilike. We s!, Maribcri Gr^r»oska u!ici 17. Radi družinskih razmer ce preda ia prostovoljni javni dražbi, popol notna nova 6 8 »V ■^Uh litfuli s čednimi prostonrmi stanovanji, z ob-^ežn^m zrlenjadnim \rtom 3 min. od postajališča Loka pri Zidinem mostu in 5 km od žel. križišča Zidani mosl, je Mizu cerkve, ob cesti, dovoz z vseh krajev lep. Dražba se vrši pri občinskem uradu Loka pri Zidanem mostu dne 31. avgusta 1.1. o 'o 9 uri dopoldne, kjer se tudi izvejo vsi pogoji in dajo po asnila. Izkl.cna cena ie 2C0.C00 Din.