Smeh in stare šege v Kašlju veselih spominov ob današnjem žegnanju brez žegna I V Kašelj na zajca! — Tako so dejali ne- kdaj Ljubljančani na današnjo nedeljo, ki je za Sp. in Z g. Kašelj in Zalog — žegnanj- ska. Obrtniki, v prvi vrsti pa mesarji in us- njarji. so zabičali svojim hlapcem, naj lepo pripravijo kočije, koleslje in zapravljivčke, da se bodo popoldne potegnili v Kašelj obi- skat svoje odjemalce, trgovske prijatelje in dobavitelje. Ko brz.ne prometa še ni merila ... • ' gorišču domači zajci. Ko je bil ogenj ukro- čen in se je Pecon že odpravljal domov, je v temi zagrabil zajca za ušesa in ga stisnil pod' kamižolo. Pazljivo oko nekega slap- ljanskega fanta pa je to tatvino opazilo in zajčja tatvina je bila razbobnana daleč na- okrog. S svojo ugrabitvijo zajca je dal Pe- con Slapljanom povod za sramotenje Kaš- Ijanov, Slapljani so jih od takrat, ob vsaki konjska sila, temveč konjski tek. so imeli Ljubljančani v evidenci poleg sejmov bliž- nje okolice tudi vsa žegnanja. Ta so velja- la za najboljšo priložnost obnove in utrdi- tve poslovnih zvez. Ob dobri jedi in pijači se prijetno razvežejo jeziki in ob zatrjeva- nju prijateljstva in zvestobe tudi kupčijski posli lx>!j držijo, kakor če bi bili sklenjeni v poslovnih prostorih. Sijajne so bile vožnje na žegnanje in to v pravem pomenu besede Hlapci so konjiče na lahno politirali s fino plastjo maže ter s krtačo spretno utisnili lise v gladko konjsko dlako, da se je lepo svetlikala. Konjičem so repe zavezali, za- drgnili v kratke šope, kopita pa so nama- zali s koloma so m. Gospodarji so ponosno sedli v koleslje in v skrajni desni kot za- pravljivčkovih sedežev klobuke so drzno potisnili na desno, globoko doli na čelo in zadovoljni so bili, ko jih je vse gledalo, kako so zdrdrali v Kašelj na žegnanjsko slavo. Čeprav je bila kašeljska cerkev le podružnica župnije pri D. M. v Polju, je bi- lo žegnanje nadvse slovesno, zakaj Polje je štelo nekdaj samo nekaj hiš, Kašelj pa je bil v prejšnjem stoletju ena največjih vasi poljske župnije. Kašelj je užival tudi drugače velik ugled, tako na pr. so nje- govi mesarji sekali tudi v Ljubljani, zadnji je bil mesar Foltan, posebno močno pa je bila razvita v Kašlju usnjarska obrt.. Usnjar- rji so svoje izdelke prodajali v Ljubljani. To obrt je industrija popolnoma uničila, tako tudi zadnjo kašeljsko Sandrovo usnjamo. Trgovske zveze z Ljubljano so ibile za takratne razmere znatne in zato so tudi Ljubljančani v velikem1 številu pose- ca'i kašeljsko žegnanje. Nenadomestljivi zajec Na zajca so šli nekdaj na kašeljsko že- gnanje in gredo še danes. To je ostalo in postalo prislovično. Mnogi mislijo pri tem na divjega zajca, celo današnji Kašljani mislijo tako, a se hudo motijo. Bilo. kakor bilo — povemo pa jim le, kako je s tem zajcem. Ko je bil stari Pecon še mlad fant, je ne- ko noč v Slapah gorelo. Z drugimi fanti je tekel gasit. Ko je pridno pomagal rušiti goreče tramovje, jc videl, da tekajo po po- Gad vseka ščeneta priliki dolžili, da bodo ob svojem žegnanju goste gostili z ukradenim zajcem. Uvedlo l se je z,a žegnanje geslo: Pojdimo na slap- ljanskega zajca, pri tem je pa tudi ostalo. Kašljani so se na vso moč trudili, da bi zajca zamenjali s kakršnokoli, makar še s tako grdo m hudo živaljo. Celo z gadom so poizkusili. Pečar, stari jager, ki ima svojo posest na meji Kašlja in Javorja praznuje zaradi tega dvojno žegnanje, je šel nekoč baš na žeg- nanjsko nedeljo s svojim lovskim psičkom v gozd. Psiček je marljivo tiščal glavo v vsako luknjo in z vso silo vlekel skozi nos za pse tako čudovite vonje ter jih zo- pet izpuhaval v luknjo. Ob nekem štoru pa se je velik gad ko blisk vzpel v bojevi- to pokončno stojo in usekal ščeneta za vrat. Psiček je zacvilil in tekel proti domu. Pečar je bil v skrbeh za svojega zvestega lovskega tovariša in tekel je za njim, da bi zvesti psiček, če že mora poginiti, kon- čal vsaj v njegovem naročju ob božanju in tolažilnih besedah. Psička pa ni mogel najti, čeprav je pretaknil vse kote v hiši in po dvorišču. Šele drugo jutro je pastir našel psička v koritu za napajanje živi- ne — do vratu v vodi in — živega. Gospo- dar ga je potegnil iz vode, položil na son- ce in mu dal piti mleka. Popoldne je psiček že zadovoljno bevskal po dvorišču. Prigo- da, ki je dokazala, da psi bolj kakor ljudje poznajo leke zoper najhujši kačji strup, je bila sicer senzacija za ves okoliš, čudovita zgodba o psičku in gadu pa le ni mogla izpodriniti nevšečnega zajca ob kašeljski žegnanjski nedelji. Žegnanjske tradicije Čeprav se Kašljani, kakor vidimo, niso mogli otresti nesrečnega slapljanskega zaj- ca, so vendar storili vse, da je bilo žegna- nje vsako leto najbolj slovesno. Od blizu in daleč so privabili ljudi v svojo vas. Mož- narji so treskali vso noč od sobote na ne- deljo in še čez dan je večkrat počilo. Po 30 krajcarjev je moral dati vsak fant za smodnik, ki so ga kupovali kar pod roko v tovarni smodnika pod hribom v Sostrem. Danes že nihče več ne ve, da je tam stala nekdaj smodnišnica — pulferca. Ko je dru- gič zletela v zrak, je niso več obnovili. Za naše pojme ta eksplozija ni bila bogvekaj, saj so zleteli v zrak komaj kaka planka. klobuk in fajfca in še vse to samo nekaj metro-v visoko, za stare Kašljane pa je bil to vendarle strašen dogodek. Pastirji — mnogo jih je bilo v Kašlju, saj je vsaka hiša »pasla« — so imeli na žegnanjsko nedeljo svoj veliki dan. Njiho- va »licenca« popolno prostosti se jc priče- v sobo-to zvečer ob 6. ter je trajala do po- nedeljka zjutraj ob 5. Dvojače, ki so si jih skozi vse leto od beliča do beliča prihranili za žegnanjske dneve, so jim odpirale go- stilne in plesišča. Obrali so Gosarjevo, — pozneje Foltanovo — gostilno. Toninovo in gostilno Krivčevega Jožeta. Teh gostiln danes ni več. Marsikateri pastir je svoje dvojače zapravil že v soboto ponoči in to v nedeljo bridko obžaloval. Plesišč na žegnanjsko nedeljo pa se je oklenilo vse polno dekliških teženj in že- lja. Zadnje dneve pred žegnanjsko nedeljo, delo nikakor ni hotelo od rok. Matere pa so počasno delo svojih hčera prezrle v svo- jem priznanju, da je bilo tudi za nje naj- lepše takrat, ko so se pripravljale na žeg- nanjske dneve. Bile pa- so matere tudi moč- no zaposlene, ko so klale, mesile in cvrle, da bo vsak. ki bo prišel v hišo, sit vsega, najboljšega in da. bo še domov nesel »bob«. Tako je bilo in tako mora biti. Očetje so v žegnanjskem tednu slekli svoje desetletja stare in oguljene jerliovce, jih natlačili s slamo, sveže pobarvali ter obesili sušit na drevesa na dvorišču. Na vsakem dvorišču je bilo videti nagačene jerliovce, gugajoče se na vrvicah. Usnjarski pomočniki Domenčkove. San- drove, Gasarjeve in Kosove usnjarije so morali temeljito očistiti dvorišča, da ne bi preveč smrdelo po vasi. Fantje so postav- ljali po vasi in okoli cerkve mlaje, zvečer pa osnažili tolarje in druge priveske na težkih verižicah, slinili brke in jih vihali v smele konice, da so bile kakor trneki. Oni fantje, ki so odslužili vojake, so prinesli v vas novotarijo — neko obvezo za brke. ki so jo nosili, zataknjeno za ušesa, ves dan. Skrbno so uravnavali tudi preče, prilepili lase globoko doli na čelo, konce la« pa ču- dovito spretno zavili v poševni ravni rob v smeri levih senc. Na vso moč so pa- zili. da jih ne bi tuji fantje, ki pridejo v goste »posekali« po zunanjosti. Kašeljske- ga fanta si ob žegnanju že od daleč spo- znal. Fantje pa so imeli še druge skrbi. Imeli so tudi važna posvetovanja, kako bi bilo treba to ali ono preveč ošabno va-ško dekle kaznovati s tem, da ne bo nihče plesal z njimi. Ko je bil Jamškov Janez hudo sprt s svojo zalo Johanco, so fantje odobrili predlog bojkota. Ko so zadevo temeljito pretuhtali, so si segli v roke, le Tine, ki je bil na tihem zaljubljen v Johanco, a je ob- ljubi! svojo vzajemnost, ni dal roke, ker se mu je nekam silno mudilo V nedeljo po nauku je bilo plesišče pri Gasarju polno fantov in deklet. Johanca se je čudila, ker ni nihče prišel po njo in ce- lo Janeza ni bilo. Spoznala je, da so fantje domenjeni in baš. ko je hotela jezna oditi, se je Tine priril skozi gnečo do nje. — »Johanca, ali greva eno polko«, jo je po- prosil, Johanca ga je sicer malo grdo po- gledala. a vendar privolila: »Grem, toda šo- lo. ali pa nič!« Tine je tej zahtevi kaj rad ustregel, vrgel godcu dvojačo, da je na ves glas zapovedal: »solo-alajn« ter pognal svojo harmoniko v hitro polko. Tine je vzel liter vina z mizo in dobro poškropil prašno plesišče, preden sta se s Johanco zavrtela, zaplesala sta hitro polko na levo, ter se sukala, da je bilo kaj. Mladenkino nabrano krilo je otepalo po začudenih gledalcih in tudi po njenem Janezu. Po plesu je Tine na točil kozarec vina ter ga po starem obi- Fant izpod poljskega zvona z murčkom in zlbmar-frizuro. Lasje imajo obliko sedmi ce čaju ponudil plesalki. Johanca je dvignila kozarec, ni pa ga izpila, marveč ga moško zlila na pod in še bolj moško odhitela do- mov. Tudi Tine se je osramočen izmuznil pri vratih in izginil. Zobobol nastopi časih res nenadoma in tako je tudi Jamškovega Janeza začel neznansko boleti zob. »Ne morem več, pa ne morem«, je zatrjeval in izgjnil. Ni pa šel domov, marveč je stekel na Foltano- vo dvorišče ter splezal po slivi do okna svoje Johance. Pobotala sta se in tudi do- govorita, kdaj se bosta vzela — — — Na žegnanjsko nedeljo, ki je glavni dan proslave, je bil v Kašlju pravi dren. Za- pravljivčki, koleslji in kočije so ves dan ropotale, harmonike so pele in plesalo se je v vseh gostilnah. Fantje so z nogami udarjali na pod plesišča s tako silo, da so se udarci slišali po vsej vasi. Cesto je udarec ob tla ugasnil svetiljko. Od cerkve, ki stoji daleč zunaj vasi. pa se je slišalo drobno potrkavanje in pokanje možnarjev. Šele pozno se je vas nekoliko umirila. V ponedeljek pa se je pričelo praznovanje »Polka na levo solo-alajn« žegnanja znova le za domačine in one. ki so bili povabljeni, ali pa so se sami pova- bili na »obiranje kosti.« Seveda se je to prijetno delo opravljalo še vedno ob igra- nju harmonik in tudi plesišča niso bila prazna. Le pastirjev ni bilo več, ker niso imeli več dvojač in ker jim je »licenca« potekla. Pri dobrem starem naj ostane Pri dobrem starem naj ostane, so rekli po vojni in jeli obnavljati stare lepe običaje. Nekaj let se slovesnega žegnanja v veli- kem številu udeležujejo tudi Ljubljančani, ki so spoznali lepote Kašlja. njegovih voda I in senožeti. Nekajkrat so že priredili origi- nalen uvod v veseli del žegnanja. V Zalo- gu so se izkrcali iz popoldanskega vlaka, se uvrstili v sprevod, kateremu je na čelu korakal znani nekdanji ljubljanski postre- šček Neuner s cepcem kot žezlom v roki. Za njim godba, za njo nosilec s slamo na- I gačenega kašeljskega zajca, za njim pa pestra vesela družba Ljubljančanov. Pri Ozimovcu so zajca okrasili s krofi, potem pa se je sprevod veselo pomikal v Kašelj na prostrani vrt Gradove gostilne, kjer so goste z velikim veseljem sprejeli doma- čini. Ljubljančani so nagačenega zajca po dol- gih razpravah slovesno izročili kašeljskim fantom, ki so ga takoj pritrdili na visoko, čez cesto napeto žico. Znan ljubljanski lo- vec. ki je že ves dan »lovil« na G rad o vem gostilniškem dvorišču in si ga že dokaj nalovil pod klobuk, je na vsak način hotel kupiti zajca. Ves popoldan je zanj glihal s fanti, ki so mu proti 'večeru zajca prodali za 10 litrov vina. Ko so pili plačano vino, so zajca sneli in ga lovcu položili pod mi- zo. Neki hudomušnež pa ga je izmaknil in fantje so ga spet pritrdili na žico. Lovec je bil hud. ker mu zajca nihče ni hotel sneti z visoke žice. Ves jezen je odšel. Naj bo hvaležen, ker mu ga ni nihče snel. zakaj slabo bi bilo. če bi bil v svojo lovsko ne- srečo prinesel svoji ženi s slamo nagače- nega zajca. Ko bo to bral. bo Kašljanom hudomušnost gotovo odpustil in tudi danes bo prišel v Kašelj. Kašljani čislajo ljubljanske Zvona še. ki jim tolikokrat prepevajo lepe pesmi. Zvo- naši so postavili vidna znamenja svojih dobrih odnošajev do Kašlja in Kašljanov. Lojze Pip. drugi bas in upokojeni član opernega zbora, »kašlja« vse poletje. Zgra- dil si je skoraj na robu. v Ljubljanico se- lajočega pololoka svoj poletni tuskulum. Zgledu je sledil tudi upokojeni Rak iz mest- ne hranilnice. Vodovodni mojster, dobričina Vovko kar ni mogel živeti brez svojih pri- jateljev, pa si je še on zgradil svojo vilo v kašeljski džungli, da je nastala lična kolo- nija lepih hišic. Ako pogledaš s kašeljske- ga mosta na kolonijo, vso obrastlo z ze- lenjem. se ti zdi, da imaš pred seboj pravo tropsko džunglo. Kolonisti so se povsem uživeli v vaške razmere in običaje in je na- Ljubljana, 5. septembra, čaščenje dreves je bilo med davnimi po- ganskimi narodi v Evropi silno močno razširjeno. Temu dejstvu pa pa se ne smemo prav nič čuditi, zlasti če si pred- stavimo zemeljsko sliko stare Evrope: vsepovsod mračni pragozdovi, ki so bile med njimi le ponekod majhne, svetle ja- se kot otoki sredi zelenega morja. Pri Germanih in Slovanih so bila najstarejša svetišča prirodni gozdovi, ker je staro- davni poganski človek gledal v drevesu bitje, ki ima dušo, in je zaradi tega seve- da primerno z njim ravnal. Razumljivo je, da se je v poznejših časih prvotna vera o božanstvu drevesa razvila v raz- lične drugačne oblike. Poganski človek je kaj kmalu prenehal verjeti v drevo kot vjdno telo njegovega duha ali demona. Najstarejši strah pred božanstvom dreve- sa so počasi začele razgiba vati različne mitične slutnje. Vsako drevo ni imelo v sebi več lastnega duha, temveč so posta- la le še nekatera bivališče demona, ki je s tem dobil neko moč ali oblast nad osta- limi drevesi in se je počasi preobrazil v gozdnega boga. Kakor hitro so pogani lo- čili drevesni duh od drevesa, se je pričel njegov lik izpreminjati v podobo moža, ker pač primitivni razum vedno stremi za tem, da vsa abstraktna, duhovna bitja preobleče v konkretne, človeške oblike. Tako so v klasični umetnosti vsa dreves- na božanstva predstavljena v človeški po- dobi, njihovo gozdno oblast in domovanje pa je označevala le majhna zelena vejica. Se sodobna Evropa, ki je tekom stoletij zatrla mnogo spominov na najstarejše svoje čase, hrani vse po^o spominov na drevesna češčenja. Tak dragocen spomin so med Slovenci ohranili le še Belokra- jinci s svojim zelenim Jurijem. Belokrajinskj zeleni Jurij s svojim pa- stirskim spremstvom in svojo pesmijo, pomladansko koledo, predstavlja prav za prav drevesnega duha ali demona ki je zapustil svoje drevesno prebivališče Mi- tično naziranje o drevesnem duhu v člo- veški podobi se ni pri BeJokrajincih raz- vilo v lik vsemogočnega gozdnega duha marveč se je sredi razvoja prevesilo v konkretnost, kar pomeni: človek sam se je spričo preobilja svojih čarodejnih stremljenj in teženj predstavil svetu kot drevesni duh s tem. da se je primerno oki- tij z drevesnim zelenjem. Kar more priča- rati bajni drevesni duh, more' prav tako storiti tudi zeleni mož. Vse dozdevne ča- rodejne sile drevesa in njegovega nevid- nega božanstva so bile na ta način pre- nešene na zelenega moža, ki se je navad- no pojavljal ob začetku pomladi in je s svojim slavnostnim pohodom po vasi, po poljih. travnikih in ob vodah čarodejno pripravljal kar najbolj rodovitno tlo. Tak resnični drevesni duh iz pom- ladnih obredov, posvečenih prošnjam za rodovitnost zemljišč, je zeleni Jurij, ki ga Bela Krajina hrani še danes v dveh oblikah, v starejši in mlajši. Starejše ravno, da se tudi vneto udeležujejo žegna- nja. Zadnja leta so prevzeli skrb za stre- ljanje z možnarji in topičem, ki so ga na- bavili v to »vrho. Po streljanju so potem vsi kolonisti odšli k žegnanjski maši v ka- šeljsko cerkev. Današnje žegnanje l»o po pripravah sodeč zvesto starim tradi- cijam in staremu žegnanjskemu sijaju. Gazda Grad. ki pravi, da delati ne more več. pleše pa še prav lahko. — je naročii izvrstno poljsko godbo na pihala, ki bo ves dan igrala na razsežnem dvorišču in na vrtu Gradove gostilne. < Klčepil bo velike sode, ki skrivajo v sebi najboljša vina, že pri na- kupu določena za žegnanjsko nedeljo. Po stari navadi se bo iz ">0 kg bele pšenične moke napekio krofov, da jih bo vsak dele- žen. Vse se je pripravilo na prislno. lepo žegnanjsko veselje, zaradi katerega bo mnogo izletnikov usmerilo STOJO pot v Ka- šelj. Pri svojih vnetih pripravah pa so imeli Kašljani samo nepriliko s cerkveno obla- stjo. Ta jih je namreč postavila pred odlo- čitev: ali godbo, ali mašo. Pa so Kašljani nekaj časa tuhtali, kako naj bi se odločili, naposled pa. je menila večina, naj Kašljani, ko se že niso mogli rešiti hudih časov, ob- držijo vsaj tisto nedolžno veselje, ki jim ga nudi tradicija žegnanjske nedelje. Tako so se odločili za godbo. V Polje bodo se- veda šli k ma/. kamor morajo pač hoditi vse leto. Pn/niišijujejo pa vendarle, s čim so se zamerili cerkveni gospodi in zakaj so uvrščeni — takorekoč v vernike druge- ga razreda, ko vendar v Polju in drugod godbe neovirano okrog cerkve vabijo lju- di v gostilne in na plesišča. Pa nič zato. danes je le kašeljska nedelja po stari dobri volji in prisrčnosti, ki nikomur na zemlji in na nebu ne more biti nevšečna. Čul in napisal Lojze Novak, narisal Llaksim Gaspari. upodobljenje zelenega Jurija je nedvomno tisto, ki v njej zeleni Jurij nastopa hkra- tu z drevesom. Tu sta še prav določno vidna drevesni duh v antropomorfni podo- bi ter njegovo drevesno bivališče. Druga., po okoliščinah sedeč, novejša cbljka, pa kaže zelenega Jurija v sprevodu, toda že brez drevesa. Kako vodijo Belokrajimci zelenega Ju- rija in kakšno je njegovo spremstvo- ka- ko se g'asi njegova pomladna pesem in kako so ob njem plesali naši davni pred- niki, boste poleg različnih belokrajinskih narodnih plesov in iger videli v nedeljo 13. septembra na letnem teiovadišču ljub- ljanskega Sokola v Tivoliju, kjer se nam bodo Belokrajinci predstavili v vsem si- jaju svojih prelepih, še zmerom čisto ne- pokvarjenih narodnih običajih. Nova šola v Bohu Dob. o. septembra. V nedeljo na kraljev rojstni dan bo v okrašenem Dobu ob 15. pomembno šolsko slavje. Blagoslovili in otvorili bodo novo moderno šolsko poslopje. Nova šola je bi- la prepotrebna, zakaj dosedanje šolsko po- slopje je bilo staro majhno in nehigienič- no. Šola v Dobu obstoja že od leta 1787. V začetku je cerkovnik poučeval po raz-nih vaških hišah, leta 1823 pa so zgradili šolo z eno učilnico in stanovanje za začasnega učitelja. Takratni šolski okoliš je obsegal še Kr- tino, vasi okrog Sv. Trojice in Prevala- Le- ta 1884 je bila šola razširjena v dvo, a šele v svobodni Jugoslaviji v trirazrednico. V tem razdobju so se od dobskega šolskega okoliša odcepile Sv. Trojica. Krtina in Pre- vala. Leta 1892 je bila zgrajena nova šo- la pri Sv. Trojici, leta 1008 pa na Krtini. Po zlomu Avstrije so se pričela že obstoje- ma industrijska podjetja v okolici Dolm naglo širiti in je število šoloobveznih otrok zaradi naseljevanja delavskih družin tako naraščalo, da se je morala šola leta 1924 razširiti v štirirazrednico ter kmalu nato ot.voriti še dve vzporednici, kateri sta se v šolskem letu 1933-31 pretvorili v samo- stojna- razreda, tako da je dobska šola po- stala šestrazrednica. Vso to dolgo dobo je služilo za pouk sta- ro šolsko poslopje z dvema učilnicama, od katerih je bila ena predelana iz stanovanja šolskega upravitelja. Da je bilo možno raz- širiti šolo je krajevni šolski odbor adapti- ral neko mizarsko delavnico za učilnico. Menjaje so Imeli po tri razredi dopoldanski in popoldanski pouk. Za gradbo novega šolskega poslopja je krajni šolski od1>or že pred 10 leti začel zbirati gradbeni fond. S tem fondom in s prispevki od banovine in države so pričeli lani graditi veliko moderno šolsko poslop- je na krasnem prostoru ob občinski cesti Dob-Vir. Načrt za zgradbo je napravil g. inž. arh. Emil Navinšek. šolo pa je zgradi- lo stavbno podjetje g. Seršena iz Domžal. Vsa obrtniška dela so izvršili res mojstr- sko le domači in okoliški obrtniki. Šolsko poslopje, ki je v okras vsej okolici je eno- nadstropno. Po velikosti in notranji uredi- tvi odgovarja popolnoma vsem potrebam in zahtevam. V poslopju so v zgornjem pritličju in prvem nadstiopju po tri veiike svetle učilnice ki po en prostoren hodnik z velikimi okni. Hodnik v I. nadstropju se bo uporabljal tudi za telovadnico in razne šolske prireditve. V prvem -nadstropju sta tudi kabinet in pisarna šolskega upravite- lja. Okrog poslopja urejujejo vzoren vrt in telovadišče. Vsa čast šolskemu odboru., g. županu De- teli, g. šolskemu upravitelju Maierju. kakor tudi vsemu prebivalstvu bivših občin Dob, Vir in Brezovica, ki so mogli v gospodarsko tako hudih časih zgraditi novo, lepo šolo. Belokrajinskega zelenega Jurija bomo vidett 13. t. m. na sokolskem teiovadišču