s SEMANARIO YUGOESLAVO • Dirección: Dr. V. KJUDER I-ambaré 964, D. 6. Bs. Aires aparece los sábados CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA ConcMión 2466 EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES 25. JANUARJA 1936 Štev. 115 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In sa celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežel« 2.50 U8A-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr«, LIST IZHAJA OB SOBOTAH Amerika ni več... Amerika V starih in zlatih predvojnih ča-pa tudi skozi precejšno vrsto let Po svetovni vojni, je bila za ljudi v Evropi beseda "Amerika" istovetna s Pojmom blagostanja, lepih zaslužkov in neomejenih možnosti. "Poj-^to za par let v Ameriko, da zaslu-/¡!1i in prihranim, pa bom potem tu "kčal dolgove, postavil novo hišo — !t obuvalo in druge potrebščine. »0 omenjenih podatkih mora takš- delavska družina potrošiti na me- za stanovenje 30 pesov, za ži- ie'> tobak in vino 79.60, za kurivo H>ilo 5.75, za vožnje, liste (10 lis- v do pet centavov v celem mese brivca in druge male izdatke ^ ®> za obleko in obutev pa 6.36. 0 Pomeni, da je družini treba 131.51 ^'«Čnih pesov in da torej njeni j^'síni dohodki né zadostujejo ni- 2a najbolj nujne potrebe statistike Delavnega urada je ^'ati, da si družina v celem me- ÍCu ni privoščila nobenega dušev- . «a razvedrila, da so bili, na nji" . v° veliko srečo, vsi zdravi in ni-®(j i torej imeli nikakih izdatkov za javila, da niso kupili nobene knji-in da se z največjo skromnostjo J'ačijo. Za oblačilo in obutev pa-°_rice oseb razpolaga takšna druži j* * — reci in piši: 76.32 pesi na J». To pomeni, z drugimi beseda-^a morajo žena in otroci hoditi ^ in nagi, če si družinski pogla Privošči en krat v letu novo o- 1» srednje kakovosti. pri vsem tem, kakor smo že 'Sili, zaslužek niti ne zadostu-rveč znaša letni primanjkljaj »a, k »v 1,12 !J'h 140 pesov! - \ , - ' Katerih poglavarji ne zaslužijo pa: koliko je delavskih dru '20 Pesov na mesec, marveč mnogo če a '"»le "«»i , t,.. J| če so zaposleni. Vzemimo na e neugoden. *a¡i] j® danes tak, bi^'j. k°maj toliko, da ta, a" fe ima sploh srečo, da ni A v n¡Gllka danes ni več... Amerika Več dežela blagostanja in do-2aslužkov. da delavcc se borno Novi kralj Edvard VIII. Na izredno slovesen način je angleški narod praznoval lani tudi 25 letnico vladanje kralja Jurija V. ter ob tej priliki spet pokazal, kako ceni in spoštuje dobrosrčnega suverena. Znani pisatelj Bernard Shaw je o njem izjavil: "Kralj Jurij je bil e-den izmed tistih, ki so največ dobre ga storili za državo. Njegova nedvoumna iskrenost, njegova človečka no mesto ter izpostavljeno v west-minsterskem dvorcu. Pogreb bo naj brž v torek. Iz vseh krajev sveta je prispelo v London ogromno število sožalnih br zojavk. Pogreba se bodo udeležili razni vladarji, državni predsedniki in zastopniki vlad. Iz Beograda je že odpotovalo posebno odposlanstvo, kateremu načeljuje knez namestnik Pavle. ^ Zmagi Grazianijevih čet na južni abesinski fronti pripisujejo Italijani veliko važnost in pravijo, da so popolnome razpršili vojsko rasa Dc-ste ter prodrli za 300 kilometrov v notranjost Etiopije. Rimska poročila zagotavljajo, da je v bojih padlo na tisoče abesinskih vojakov. Iz Addis Abebe pa so zanikali te vesti. Pravijo, da so se na južni fron ti izvršili le spopadi med manjšimi oddelki, ki so bili deloma ugodni za Italj ane, deloma pa za Abesince, velikih bojev pa da ni bilo. Trdijo, da se je Destova vojska le umaknila na bolj primerne postojanke. Druge vesti pa zagotavljajo ,da so Abesinci res utrpeli poraz, ki pa da ni tako strašen, kakor ga slikajo I-talijani. Ces'ar Haile Seilassie je ba je hotel odstaviti rasa Desto ter i-menovati za poveljnika njegove vojske Nahiba pašo, šefa abesinskega generalnega štaba. Desta pa da je k cesarju poslal svoje odposlance, ki so vladarju sporočili, da se hoče ras še naprej bojevati ter da se usmrti, če doživi takšno ponižanje. Italijani skušajo sedaj utrditi postojanke, ki so jih zasedli, pa bodo potem najbrž spet poskusili z ofenzivo proti Hararju in Žižigi, ki se jim je bila pred meseci izjalovila baš radi taktike rasa Deste. Na severni fronti so se tudi spet pričeli boji, ki so menda za Abesince bolj ugodni nego za Italijane. Iz Addis Abebe sporočajo, da so obe-sinske čete obkolile skoro popolnoma Makalle ter da prodirajo tudi proti Aksumu. IZ ŽENEVE V Ženevi se je spet sestal svet zveze narodov in posvetovanja so i meli tudi razni odbori, ki jim je po verjeno proučevanje abesinsko-itali-janskega spora. Prošnja etiopske vlade, naj bi Zveza narodov dala A besiniji večje posojilo, je bila odklonjena in prav tako tudi njena zahteva, naj iz Žteneve pošljejo poseb no komisijo na bojišče, da bo ugotovila, kako se Italijani bojujejo. Vprašanje petrolejskih sankcij so zaenkrat še ni načelo, pač pa je sed-morica držav obvestila Zvezo naro dov, da so se domenile za skupeh nastop v slučaju, da bi Italija na padla radi sankcij katerokoli izmed njih..Te države so: Anglija, Franci ja, Grčija, Jugoslavija, Turška, Češ koslovaška in Romunska. Italijanska vlada je odgovorila na švedsko protestno noto radi bombar diranja švedskega Rdečega križa pri Dolu v Abesiniji. Zavrača trditev, da so letalci namenoma obstreljevali Rdeči križ in dogodek sicer obžaluje, a odklanja vsako odgovornost zanj. Zahteva švedske, da se krivci kaznujejo, je bila s tem zavrnjena. O strašnem dogodku poročajo iz Rio Branco v Braziliji. Neki poroče • ni mož je ubil ljubimca svoje žene, izrezal in skuhal njegovo srce ter ženo prisilil, da ga je snedla. Ko so prebivalci izvedeli, so zločinca prijeli ter ga obesili. Izvršitev smrtne obsodbe, izrečene proti Hauptmanu radi ugrabitve Lindberghovega sina, je guverner države New Jersey odgodil v zadnjem trenutku, ker meni, da Haupt-mannova krivda ni popolnoma doka zana. Afera Staviski, ki je svoj čas vzbu dila veliko hrupa po vsem svetu, se je sedaj zaključila pred sodiščem v Parizu, ki je desetorico obtožencev obsodilo na razne kazni ter na povračilo povzročene škode v znesku od 6 milijonov frankov; žena po kojnega sleparja Staviskega in več drugih obtožencev so bili oproščeni. V Londonu je umrl Rudyard Kip-ling, svetovnoznani pisatelj, ki je zaslovel med vsemi narodi radi svojih čudovitih knjig, v katerih opisuje Indijo, kjer se je rodil kot sin angleškega uradnika J. 1865. Beneš, predsednik češkoslovaške republike, je prevzel vrhovno vodstvo vojske. Ob tej priliki je objavil spomenico, v kateri pravi, da je treba vojsko izpopolniti, ker mora biti kos svoji nalogi, katera je: braniti češkoslovaško zemljo pred vsakim, ki bi po njej iztegoval svoje prste. V etiopski pokrajini Godžam so se krajevni glavarji baje uprli proti cesarju Haile Seilassieju, a so oblasti iz Addis Abebe menda spet vzpostavile red. V Egiptu, ob libijski meji, imajo Angleži baje zbranih preko 40.000 mož ter več ko 700 vojnih letal. Na drugi strani pa so Italijani zbrali vojsko, ki šteje od 60 do 80 tisoč vojakov. Vlak je zavozil v skupino delavcev ki so pri Granthallu, na Angleškem, popravljali progo. Lokomotiva je petorico razmesarila, sedem drugih delavcev pa je bilo težko ranjenih. Italijanska letala so prejšnji teden bombardirala angleški Rdeči križ pri Waldiji, v Etiopiji, ter ubila 50 oseb in jih 30 ranila. Pravijo, da je londonska vlada poslala radi tega v Rim resno svarilo. Dr. Stojadinovič, predsednik in zu nanji minister jugoslovanske vlade, je zanikal vest, da je Jugoslavija financirala akcijo za vzpostavitev monarhije na Grškem. Dejal je, da ni vlada potrošila v to svrho niti ene pare. Na vprašanje, ali je res,' da je Jugoslavija postavila Angliji na razpolago svoja pristanišča ter da so bile v zameno obljubljene raz ne protiusluge, je dr. Stojadinovič izjavil, da je jugoslovanska politika v Sredozemskem morju strogo v skla du z mirovnimi pogodbami in z ženevskim paktom. Italijani so postreljali večjo skupino abesinskih vojnih ujetnikov pri Dolu na somalijski fronti, ker so se uprli tekom ofenzive Grazianijevih čet. Tako javlja italijansko uradno poročilo. V isti sapi pa se Italijani pritožujejo črez "barbarske Abesin ce", ker da ubijajo in pohabljajo i-talijanske ujetnike. 140 let stara ženica je umrla v Tripolisu. Imenovala se je Aziza Ben Otaman Natah ter-se je rodila leta 1796 v Migurati. Stran 2 NOVI LIST S ARGENTINSKE VESTI § v NEČEDNA ŠPEKULACIJA V zadnji številki "Slovenskega Tednika" (s katerim imamo tu, proti svoji volji, spet opravka) je skupina nepoznanih in nepodpisanih možakarjev izrabila firmo Osrednje ga odbora zidarske organizacije za; ■nečeden izpad proti Novemu listu, izvršen s smešnim poskusom in jalovim prizadevanjem naslikati naše glasilo kot strašno kapitalistično beštijo, ki odpira svoje žrelo ter se pripravlja, da med svojimi krvoločnimi zobmi zmelje slovensko delavstvo. V svoji preveliki vnemi so pa možakarji sila nerodno odpravili svoj posel, kar so se poslužili najbolj na-uspešnega sredstva, namreč laži. O laži pa še otroci vedo, da ima kratke noge. In posebno v tem slučaju so njene noge tako pretirano kratke, da strašno nerodno stopica ter se ji radi tega smeje vsak, ki se mu pamet (vkljub sedanji veliki vročini) še ni skisala, marveč razume ono, kar bere, ter zna sam s svojimi zdravimi možgani presojati besede in dejanja. če nas vsa znamenja ne varajo, se je ta laž spet rodila v krogu o-nih tičev, ki so svoj čas vzbudili kro hot cele naše kolonije, ko so prišli na dan z razodetjem, da Novi list izročil nekega njihovega sodruga v ... Mussolinijeve kremplje. Povedali smo tedaj, kako so tem tičem resnične koristi našega delavstva ne deveta, marveč deseta briga, in s kakšno naravnost nerazumljivo sadistično naslado uživajo, ko vidijo, da trpi človek, katerega so oni sami spravili v nesrečo. Precejšnje število naših ljudi je več let in v najboljši dobri veri sledilo raznim fantalinom, ki so se po krivem proglašali za zaščitnike in reševalce našega marljivega in poštenega delavstva, a so v resnici samo zavajali svoje pristaše na nevarne stranpoti. Dobra vera ustvarja zaupanje, pameti in razsodnosti pa pri zdravem človeku zatreti ne more. In zato je razumljivo, da so se pametni delavci, ki jih je med nami hvalabogu, ogromna večina, začeli zavedati, da je nesmiselno hoditi za takšnimi laži-voditelji, ki že deset in več let rogovilijo s praznimi frazami, s trezno mislijo ali koristnim nasvetom pa doslej še nikogar obo gatili niso. Lažni delavski "voditelji" dobro vedo, da je tudi Novi list mnogo pomagal, da so se ljudem odprle o-či. Z umerjeno besedo je vselej razlagal, kje so izseljenčeve koristi in kje je izseljenčeva škoda. To pa ne gre v račune "reševalcem" delavstva in zato se zaganjajo v Novi list. Posebno hudo jih je jezilo, da naše glasilo povodom zidarske stavke ni pisalo "kapitalistično", marveč je odkrito povedalo — kakor je tudi povsem naravno —, da je stavka upravičena, ter je obrazložilo, kako morajo delavci poskrbeti za zaščito * , ' <• - m ^ > ¿m t£É& $ > ši'^:-..:iS/i. : ,V- . ' J» Guido Fioravanti, tajnik zidarskega sindikata, eden izmed voditeljev stavke. Novinarjem je izjavil, da se v ponedeljek spet začne delo svojih interesov. V članku "Izseljenec in strokovne organizacije", objavljenem 23. nov. 1935, smo svetovali našim ljudem, naj vstopijo v resne sindikate ter smo pisali: "Dokler je delavec vsak sam zase, kakor kaplja na veji, ne more ničesar doseči" in "obramba delavskih koristi je možna le v okviru strokovnih delavskih zvez, ker zakoni danes delavca ne ščitijo pred izkoriščanjem"^ Povedali pa smo tudi brez zavijanj, da takšnim organizacijam — in torej tudi delavskim koristim — samo škodujejo ljudje, ki se za delavca poganjajo samo z jezikom, ne pa s srcem in z razumom, in ki si prizadevajo, da bi s političnim opredeljevanjem sejali razdor med delavske vrste. Ker so "voditelji" že začeli opažati vpliv takšnega treznega pisanja, postajajo vsak dan bolj nervoz ni. Da bi nas "ubili", so z neverjet no, a tudi komično drznostjo začeli lagati resnici v obraz ter trobenta-ti, da "branimo interese izkoriščevalcev". Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av L. A. Alem 150 — BUENOS ABES — 25 de Mayo 149—59 PODBUŽNICE V JUŽNI AMEBIKI: BUENOS AIBES CHIL.E BRASIL Mercado de Abasto SANTIAGO Rio Santos Corrientes 3223 VALPARAISO SAO PAULO PARAGUAY C. pres. Franco ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost In primerne obresti! DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog najtočneje, najhitreje 1 najvarneje izvršen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnica vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POŠTA: Kam naj Vam pašUjajo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov. Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do IZtf. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE Temu se pravi: nečedno špekulirati z lahkovernostjo onih, ki našega lista ne čitajo, in z nevednostjo takšnih, ki ne razumejo onega, kar berejo. Pišejo namreč v "Poslanem", ki ga je objavil S. T.: "...gospoda okrog Novega lista smatra današnjo stavko za komunistično propagando". V resnici pa je Novi list poročal: (OBLASTI (in ne mi) izjavljajo, da izgredov NISO povzročili stav-kujoči zidarji, marveč razni ekstre-misti, ki so IZRABILI priliko za ta-kozvano komunistično TELOVADBO". Pišejo nadalje v istem "Poslanem" : "Vi branite interese izkoriščevalcev in ne izkoriščanih. Saj je čas, da ste se pokazali v pravi luči kot zagovorniki izkoriščevalcev... itd.". Na drugem mestu trobijo: "V svoji zadnji številki bljuje (Novi list) psovke na vse delavstvo..." V resnici pa je Novi list pisal: "Zahteve glede plač težakov NISO NIKAKOR PRETITRANE, MAR VEČ SO V RESNICI SKROMNE, če pomislimo, da so zaposleni kvečjemu dvajset dni v mesecu in tore(j ne zaslužijo več kakor 100 mesečnih pesov. Če vpoštevamo, da mora tak delavec plačati za eno samo sobo, v katero stisne celo družino, svojih 25 do 30 pesov, vidimo, da mu ostane komaj toliko, da V NAJVEČJI SKROMNOSTI IN CELO V DEJAN SKEM POMANJKANJU BORNO PREŽIVLJA SEBE, ŽENO IN OTROKE". Vsak slepec lahko vidi, s kakšno pobalinsko drznostjo se "voditelji" poslužujejo laži in kako smešno je to njihovo početje. Smešno, ker doseže baš nasprotni efekt od onega, ki si ga želijo. Razumljivo je, da bo vsak, ki Novega lista ni čital, hotel VIDETI, kaj smo v resnici pisali, pa ni nobenega dvoma, da si bo o "voditeljih" ustvaril mnenje, ki bo vse prej nego laskavo zanje, če pa špekulirajo, da bodo z laganjem pridobili na svojo stran kakšnega človeka, ki ne zna misliti z lastno glavo, se mi z njim ne bomo prepirali zanj. Primere nasilja smo obsodili, ne samo ker nasilje načelno odklanjamo (pa naj bo katerekoli barve), marveč tudi zato, ker vemo, da mo re našemu priseljencu samo škoditi in nikakor ne koristiti. Tudi stavki ni prav nič koristilo. O tem je prepričano tudi vodstvo stavkujočih, ki je objavilo 8. t. m. izjavo, v kateri zagotavlja, da zidarji izgredov niso povzročili ter govori o njihovi "disciplinirani mirnosti". In samo disciplinirana mirnost more delavcem zagotoviti zmago v danih prilikah. Naše pisanje povodom stavke je bilo pametno in poskrbeli smo, da je bilo tudi za naše ljudi koristno. Nikomur pa ne more koristiti manevriranje s takšnimi debelimi lažmi in neresnimi izjavami, kakor so one, ki so jih nepodpisani gospo-Idje "voditelji" natrpali v "Poslano". Ne more koristiti njim, ne našim ljudem in menda tudi ne S. T. Koristi kvečjemu nam, ker nam je dalo priliko, da naši delavski javnosti spet enkrat pokažemo lažne in škodljive "voditelje" v pravi luči. "TIVOLI" Bar Zbirališče Jugoslov. pomorščakov. ~ Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — 12 litra piva: 0.30. — črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mayo 666 Orjaški angleški * ti * ti * ti Zidarska stavka zaključena Posredovanje notranjega ministra v dolgotrajnem sporu med zidarji ir. podjetniki je končno privedlo do sporazuma. Na zastopnike velikih grad benih podjetij, ki so se krčevito branila sprejeti upravičene in ponovno znižane zahteve delavstva, sta mora la vplivati predsednik republike in notranji minister, preden so se končno vdali. Kakor znano, je stavka začela 23. oktobra 1935 in njen namen je bil zaščititi v prvi vrsti interese gradbenih težakov, ki so bili nečloveško izrabljani od mnogih podjetnikov. Za te delavce je sindikat zahteval 5.10 pesov dnevne plače, podjetniki pa so ponudili 4.20. Po dolgih in neuspešnih pogajanjih, tekom katerih je bila proglašena v Buenos Ai-resu tudi splošna stavka, je končno prišlo v sredo med zastopniki delavcev in podjetnikov do naslednjega sporazuma glede mezd: težaki $ 4.50, navadni zidarji $ 5.20, zidarski mojstri $ 6.40; po preteku devetih mesecev se bodo plače zidarjem in zidarskim mojstrom povišale za 40 centavov na dan, tako da bodo prejemali po 5.60 oziroma 6.80 $ dnevno. Delavci in delodajalci bodo podpisali kolektivno pogodbo. Zastopniki delavcev so notranjemu ministru izjavili, da so načeloma pripravljeni sprejeti te pogoje, vendar pa da morejo zadnjo besedo izreči delavci sami. Naslednjega dne se je vršilo v Luna Parku veliko zborovanje, na katerem so dellavci odobrili sporazum ter sklenili, da se v ponedeljek 27. januarja spet vrne jo na delo. Danes popoldne bo na trgu Once spet velik shod gradbenih delavcev. . .Eden izmed najtežjih mezdnih bojev argentinskega delavstva se je s tem zaključil. Zidarji so imeli od sa mega začetka na svoji strani simpatije prebivalstva in vseh poštenih ljudi, saj so bilei njihove .zahteve zmerne, dočim so ne&a,te>ra velika podjetja trmoglavo vztrajala na sta lišču, ki ni bilo utemeljeno in opravičljivo. Delavci so morali res doprinesti velike žrtve, saj je stavka trajala tri mesece» in tri dni, ven dar pa so tudi gradbeniki imeli ogromne zgube, katerim bi se bili lahko izognili, ko bi bili takoj v začetku pokazali več popustljivosti, .če pomislimo, da so mnogi podjetniki plačevali težakom tudi manj ko 3 pese dnevno, vidimo, da so delavci izvojefvali že lepo zmago, ko so dosegli, da bo znašala najnižja plača $ 4 JO ..In vsak, ki ima le količkaj pameti in srca, se bo te zmage gotovo veselil. rK prekooceanski par nik Queen Mary oskrbujejo s kurivom * 'ti * ti * ti PRIHODNJA ŠTEV. NOVEGA LISTA Ker ima februqjr peí sobot, pri- ti hodnji teden, to je 1. februarja naš list ne izide, marveč bo prih. številka izšla 8. prih. meseca. Strela ubila štiri osebe V kraju Banderas, pokr. Stgo. del Estero, je tekom hude nevihte udarila strela v hišo družine Montes, ubila 22 letno dekle ter tri fante v stiarosti od 24, 15 in 12 let, poleg tega pa spravila še v smrtno nevar nost dve drugi osebi. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Danvin 5172 in 2094 ti * arg. pesov odškodnipe. Ujetniki ®e bodo morali vrniti tekom 30 dni P" odobritvi dogovora, (ki je bil v t0 rek slovesno pocípisan v Buen"' Airesu) s strani parlamentov obe'1 prizadetih držav. Lev na sprehodu V bližini mestnega kopališča je postavil svoje šotore neki cirkus, ki je imel, kakor se za takšno podjetje spodobi, tudi leva in levinjo, vsakega v svoji kletki. Kako so se cirkuški ljudje začudili in prestrašili, ko so opazili, — v ponedeljek — da leva ni več. Kletka je bila pomotoma ostala odprta in "kralj živalstva" je bil izginil. Očividno se je bil odpravil na sprehod. Tekli so brž obvestit policijo, ki je nemudoma priredila velik lov. Na "Balneario" so poslali celo oklopni avto in vse je bilo pripravljeno na bridki boj. Lev pa se je bil medtem vrnil k cirkusu ter je leno ležal pri nekem šotoru v senci. Obkolili so ga, da bi spet kam ne zlezel, pa se je levu zamalo zdelo, da toliko ljudi tuli okrog njega. Lepo se je dvignil na noge ter krenil za krotilcem, ki ga je s kosom mesa spet spravil v kletko. i Težka nesreča na delu V kamenolomu družbe Minetti Prl Dumesnilu, Córdoba, se je dogodi'8 težka nesreča. Delavca Manuel PaeZ in Lucas Burgos sta vrtala v sten0' pa sta pri tem naletela na star d'ni mitni naboj, ki ni bil eksplodir8'' Rezletel se je seveda pod vpliv°"1 vrtala. Nastala je huda eksplozü8 ter je kamenje ubilo oba delavc3' druge tri pa ranilo. Trije mladeniči utonili Pri punta Lara v reki La Plata so utonili v nedeljo trije mladeniči Šli so y vodo ter začeli plavati proč od brega, ko so se pa nahajali že v precejšnji oddaljenosti, se je dvig nilo neurje. Dvigati so se začeli visoki valovi, katerim plavači niso bi li kos. Dogovor med Bolivijo in Paraguayem glede vojnih ujetnikov Pisali smo že o velikih težkočah, na katere je naletela chacovska mirovna konferenca v Buenos Airesu radi sporov, ki so bili nastali med Bolivijo in Paraguayem glede izmenjave vojnih ujetnikov. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil končno dosežen sporazum. Vojni u-jetniki se bodo povrnili na svoje domove in bolivijska vlada bo plačala paraguayski, ki je imela več ujetnikov, približno dva milijona in pol Železniška nesreča V bližini postaje Coronel Prtng'eS sta skočila s tira dva vagona tov144,298 prebivalcev. Računano na Podlagi odstotkov prirastka med leti 1921 in 1931 bo konci leta 1935 v ^avski banovini okrog 1,184,000 Prebivalcev. Po verski pripadnosti je bilo leta l933 v Jugoslaviji 6.69 milijona pra voslavnih, 5.22 rimskih katolikov in ^•56 milijona muslimanov. Židov je bilo 68 tisoč, grških in armenskih katolikov 45 tisoč, protestantov 23 tisoč, starokatolikov 7270, ljudi brez konfesije pa 1100. Tujih državljanov je bilo na dan Popisa v vsej Jugoslaviji 141,000, in sicer 38,000 čehoslovakov, 26,000 ftusov, 20.800 Italijanov, 21,300 Madžarov, 9870 Avstrijcev, 7150 Polja k°v. 3300 Nemcev, 2600 Rumunov, 2100 Albancev, 2Í00 Bolgarov, 1800 ^rkov, 1100 Francozov, 1100 Ame Pianov in 900 Turkov. Preko 60' let starih ljudi je bilo «a dan ljudskega štetja v vsej Ju «oslaviji 1,145,000, preko 90 let sta pa 15,280. V Sloveniji je bilo l23,000 ali" 11 o|o preko 60 let sta «h ljudi. V Zedinjenih državah je k°maj 7.5 o|o nad 60 let starih lju di. Naravnost presenetljivo pa je šte vilo ljudi, starih preko 100 let. Na ^n ljudskega štetja so jih našte "^31, in sicer 1720 ljudi, ki so bili ^ari 100 do 104 leta, 267 ljudi, ki so b|li stari 105 do 109 let, 142 ljudi, ki SO bili stari 110 do 114 let, 40 je bilo v starosti 115 do 119 let ln Preko 120 let celo 62. Koliko nad let starih ljudi je bilo v Slove ji» statistika nepove. Haročite se na DRUŽINO REŠIL SMRTI Na Lavi v Celju bi kmalu zahteva lo nesrečno naključje smrt cele dra žine. Trgovec Travner je namreč o-pazil, da je stanovanje v njegovi hiši stanujočega delavca Jakoba Zu-panca ves dan zaklenjeno. Javil je to stražniku, ker se mu je zdelo sumljivi nakar sta s stražnikom udr-la v stanovanje ter s tem rešila celo družino smrti. Kajti delavec, njegova žena in sin so ležali na posteljah onemogli, sicer še pri zavesti, a tako omamljeni od plina, ki se je razvijal iz premoga v peči, da si niso mogli nič pomagati. Naglo so prezra čili sobo, nakar sta se oče in sin kmalu zavedla, delavčevo ženo pa so morali prepeljati v bolnišnico, a so ji tudi rešili življenje. SLABI PLAČNIKI V Boki Kotorski preživlja svoja stara leta slikar Anastazij Bocaric, ki je v svoji mladosti mnogo potoval po Orientu in si pridobil kot umetnik velik sloves tudi v Carigradu. Tam se je leta 1904 seznanil z odposlanci abesinskega cesarja Me-nelika, ki so obiskali turškega sultana. Vodjo abesinske delegacije ge nerala Mašašo je slikar Bocarič portretiral in abesinski general, ki mu je bila slika zelo všeč, je slikarju predlagal, naj bi izvršil osnutke za abesinski državni grb. Osnutki so bili abesinskim odposlancem všeč, zadovoljni so bili tudi z računom in po Bocarčevih skicah so bili izdelani abesinski grb, carjev pečat in tudi serija abesinskih znamk. Sli kar je dobil visoko abesinsko odlikovanje, nima pa še do danes poravnanega računa. Ko je cesar Me nelik umrl, so bile vse terjatve brez uspešne. NESREČNO NAKLJUČJE V Kumpolju pri Mirni se je dogodila nenavadna nesreča. Mirnski župan Bule je priredil lov. Psi so podili divjačino. Posestnica Marija Bizjakova iz Cirnika je šla dopoldne k maši. Ko se je vračala, je videla mnogo zajcev, ki so jih prepodili psi iz gozda. Domov grede se je Bizjakova, stara 24 let, oglasila na svo jem domu v Kumpolju, pri posestni ku Zupančiču. Tamkaj je povedala svojemu bratu Jožetu, da je videla več zajcev. Jože je bil strasten divji lovec, brž je pograbil svojo puško, da gre nad zajce. Pri vratih pa se mu je puška nenadoma sprožila in ves naboj je zadel Jožetovo sestro Marijo v prsi. Sestra je še zakričala: "Kaj si napravil, Jože?", nato je izdihnila. Obvestili so njenega moža, ki je prišel in našel ženo mrtvo. Mož in pokojničin brat sta se spogledala, prijela sta se nato za roko ter odhitela proti vodnjaku, da bi oba izvršila samomor, kar pa so sosedje preprečili. Jožefa Zupančiča so aretirali in odvedli v zapore v Trebnje. VESTI S PRIMORSKEGA Vojaške grobove izkopavajo V Divači je iz vojnih časov v majhni dolinici zgrajeno posebno vojaško pokopališče, v katerem so bili pokopani zlasti letalci. Med vojno je bilo namreč v bližini pod Vremščico zgrajeno prvič veliko vojaško letališče, ki so ga tudi sedaj I-talijani preuredili in povečali. Poleg teh pa je bilo na pokopališču po kopanih tudi precej žrtev iz konca svetovne vojne, ko so se vračale čete domov in od katerih je marsikateri našel smrt na železnici. Kakor pravijo so ostanke teh vojakov prepeljali na velika pokopališča v Sred-polje (Redipuglia). Smrtna nesreča bivšega izseljenca Avstrija in Trst Na Dunaju deluje, kakor znano, poseben odbor, ki si prizadeva, da bi čim bolj zainteresiral avstrijske izvoznike in uvoznike za tržaško lu-ko, preko katere naj bi se usmeril ves avstrijski zunanji trgovinski promet. Odbor namerava v kratkem prirediti posebno konferenco, na kateri bodo razpravljali o velikopoteznem načrtu, ki naj realizira vsa pri zadevanja avstrijskega in italijanskega režima v tem pravcu. Tudi dunajska trgovinska zbornica je pričela razvijati živahno akcijo med avstrijskimi veletrgovci. A tudi vlada ni ostala niti malo pasivna. Ne glede na posredno favoriziranje te akcije so se posamezni ministri tudi neposredno zavzeli za čim večjo tr govinsko sodelovanje z Italijo. "Novi list M tovarna mozaikov TEOLINDO RODRIGUEZ ^tecializirana v vseh vrstah '"Mftaika — Imitacije marmorja ^«ncesijonar portlandsk«ga cementa "SAN MARTIN" skladišče gradbenega MATERI JALA £*asco 2763 aires U. T. 59-1925 Postaja Paternal Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in Preuredbe v4s«h v r sJt Velika izbera modernega mozaika U. t. 59 Paternal 1925 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires ZA KRATEK CAS Samoobramba Sodnik: Čemu neki še vedno trdite, da niste kradli? Deset prič je tu ki so vas videle! Obtoženec: Jaz vam pa pripeljem deset tisoč oseb, ki me niso videle! Dobro vozilo Človek, ki si je pred nedavnim kupil polomljen avto, sreča prijatelja na ulici: "Hej, Miha, ali hočeš, da te popeljem do urada?" Miha: Zelo sem ti hvaležen, vendar pa ne morem sprejeti. Danes se mi zelo mudi". Pred sodnikom Sodnik: Vi ste torej ukradli uro iz izložbenega okna. To je dokazano. Krivi ste! Uzmovič: Ne, gospod sodnik, jaz nisem kriv! Kriv je urar, ki je uro opremil z listkom, na katerem je bilo zapisano. Izredna prilika. In to me je zapeljalo, da sem izredno priliko izrabil. V šoli Učitelj: Povej mi, Janezek, zakaj je morska voda slana! Janezek: Ker so v njej slaniki. Nesreča V bližini Tolmina je neki avto povozil 16-letno šivilijo Katarino Ru-tarjevo iz Čadre pri Tolminu. Dekle je dobilo hude notranje poškodbe in mu je počila lobanja. Bilo je nemudoma prepeljano v goriško bolnico. Opomin Puljski prefekt je pa karabiner-jih opomnil nekega Jurija Boscola iz Pirana, ki je baje vložil pri pristojnih oblasteh več neutemeljenih protestov proti kraljevnim faktor jem v Piranu. Abesinski častnik pobegnil iz Trsta Atene, 31. dec. — Semkaj je dospel iz Beograda, Jugoslavija, abesin ski častnik Zulmati Schlomo, ki je menda prvi italijanski vojni ujetnik, kateri je ušel iz ujetništva. Ujet je bil takoj v začetku vojne in težko ranjen poslan v Trst. Tam so ga imeli v bolnišnici, ali komaj je toliko okreval, da je lahko hodil, je pobegnil v Jugoslavijo. Zdaj je na potu domov. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih čest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leí» prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 ISTOTAM ČREVLJARNICA, kjer se izdelulje nove črevlje ter sprejema popravila tudi ob nedeljah. Cene zmerne, lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085 Obiščite Krojačnico L. UŠAJ • V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših tovarn "CAMPER" • GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal Aleksander I. Ujedinitelj (Predavanje dr. I. Jelaviéa) (6) Utiral je pot politiki popolne e-mancipacije malih narodov ter popolnoma izključitve vseh tujih vplivov iz onih delov Evrope, vplivov, katerih bi se morali otresti tudi Dunaj, Pešta in Tirana. Jugoslavija ima postati novo središče velike svetovne politike na razvodju med Vzhodom in Zapadom. Neki Mefisto pa škripa z zobmi ter se peni od jeze baš v trenutku, ko se kralj pelje na "Dubrovniku" po Sredozemskem morju. Kralj je padel kot žrtev nemoralne politike zavojevanja, ki je nevoščljivo gledala na ono našo malo svobodo in kateri je stala na poti, kot nepremostljiva zapreka, velika figura kralja-ujedinitelja. Kralj Aleksander je bil v absolutnem smislu besede človek, ki je ljudi delil v dve skupini: v takšne,, ki so ga neizmerno spoštovali, in v takšne, ki so ga iz dna duše mrzili. Bil sem v domovini, ko se je vrnil mrtvi kralj. Ta pohod mrtvega kralja je bil triumf živega. Narod je podzavestno dojel misterij velike zgube. Noben kralj v zgodovini ni bil tako objokovan, kakor prvi jugoslovanski kralj. Morda niste niti opazili, da sem kralja portretiral v prvi vrsti kot Hrvat. Opozarjam vas na dve osnov ni barvi mojega portreta: Kralj-Kr-milar je hotel iz notranje politike iz ločiti stare krajevne plemenske stran ke. Po mojem globokem prepričanju je bilo to v prvi vrsti usmerjeno proti tradicionalnim srbijanskim strankam v Veliki Jugoslaviji. V zu nanji politiki pa je bilo delo kralja Alteksandra v prvi vrsti usmerjeno proti neki tuji politiki, ki goji po želenje po naših slovenskih in hrvatskih krajih. Zato je smrt kralja A-leksandra najbolj zadela Hrvate in Slovence. V enem samem predavanju ni mogoče obdelati niti osnovne črte pri kaza, vendar pa manjka tu še ena poteza, brez katere bi bila slika preveč nepopolna. Smelo trdim, da preživlja naša generacija prve početke nove zgodo vinske dobe človeškega razvoja. Le ta 1918 se je zaključila ena doba ter se pričela druga, ki z ono nima mnogo skupnega. Ko gledamo mi stari na dogodke, jih ne maramo videti, ker nam ne konvenirajo. Mi bi želeli nadalje vati brez prekinjenja in vsaka spre memba navad nas razburja. Navade imamo v krvi, kakor imamo življenje ki je prva in največja navada. Na vadam se ne moremo odpovedati, ker bi se morali odpovedati tudi življe nju. Zato se vsi, v prehodni dobi občutimo kakor razpeti na križu. — Trpimo v borbi med starim, ki umi ra, in novim, ki nastaja. Vsi veliki duhovi sveta so prepri čani, da staro razpada, človeštvo je zgubilo svoje staro gledanje na svet. človek, posebno belec in Evro pejec, osvajalec vseh petero konti nentov je doživel ponižanje. K temu prihaja se premikanje svetovnih sre dišč iz Sredozemskega morja na At lantik, z Atlantika pa na Pacifik, Po starih, sredozemsko morskih civi lizacijah, prihaja na vrsto, po od kritju Amerike, atlentsko-britska, ki sedaj odstopa svoje mesto pacifični ameriški, japonski in ruski. Poleg vsega tega se borita tudi dva gos podarska sistema: star in nov. In oba se borita z vsemi pripomočki znanosti in tehnike. Vzporedno z verskimi, filozofski mi, naučnimi, geografskimi, gospo darskimi in trgovskimi preprivanji so nastopila tudi prerivanja social Kako si Mussolini dela reklamo. N jegova najmlajša otroka sta prinesla svoje zlate in srebrne igrače na "oltar domovine". ne in družabne narave. V kolikor svet še ni popolnoma boljševiziran ali fašistiziran, se pa nahaja v znaku eruptivnih preosnovanj in v znamenju močnih in izjemnih vlad. V takšnem mednarodnem položaju je politika takozvane močne roke blagopopojnega kralja več nego razumljiv pojav, ne glede na notranje in zunanje politične pojave, o katerih smo zgoraj izčrpno govorili. Zame to ni nikako kočljivo vprašanje. Govoriti treba o njem odkrito in to vprav radi tega, ker mrzitelji kralja Aleksandra vprav na to točko usmerjajo svoje napade. Mimo cele plejade svetovnih dik tatur, od boljševiške Moskve pa do fašističnega Rima, od ustavnega in demokratskega Londona, odnosno od Sira Samuela Basilova, pa preko pa riškega Rotschilda in do newyorš kega Morgana — čemu se sistem iz jemnega vladanja predbaciva baš kralju Aleksandru? Pok. kralj je imel svoj obsežen program. Nikar ne mislite, da ni vpošteval vseh teh velikih dogodkov v svetu, posebno one gospodarske in socialne narave. Vpošteval je vsa ta vprašanja ter zavzel napram njim svoj položaj velikega in odločnega reformatorja. Na mesto besede "reformator", glede kralja Aleksandra lahko brez strahu rabimo besedo "re volucionar". Bil je revolucionar od pet do glave, pred očmi pa je imel vedno en sam veliki ideal: blaginjo jugoslovanske zemlje. Za človeka re formatorja in revolucionarja ne veljajo predpisi našega malomeščanskega naziranja, kajti reformator sam ustvarja zgodovino ter diktira naziranja svetu. Tak avtoritativen in dovršen reformator je bil kralj Aleksander, Cegar kratko vladanje predstavlja naj bolj dinamično dobo naše nacionalne zgodovine. Preden je dokončal izvedbo svojega veličastnega reformatorskega dela, je veliki kralj umrl v Marseju. Ponavljam, da je padel kot žrtev mednarodne osvojevalne politike, ka teri je bil popolnoma zmešal štrene. V svečanem ornatu so ga sprejeli njegovi veliki predhodniki: Sveta brata in njuni učenci; Grgur Ninski in sveti Sava; Tomislav in Nemanja — častiti Car in Tvrdko Bosanski; vojvoda Hrvoje, Herceg Stjepan, I-van Prior Vranski, Jurij Brankovič in njegov zet Uroš Celjski; Zrinski in frankopani; Matija Gubec; Ka ragjorgje, vladiki Rade in Strosma jer. — In nezadnje njegov rodi telj, legendarni kralj. Vsi vitezi se naslanjajo na meč pravice, mrki so jim pogledi in namršene obrvi. Kaj ti mimo -njih stopa Kralj-Mučenik in nosi svojo odsekano glavo v des niči. Pravijo, da se ponoči, ko je nebo najbliže zemlji, čujejo iz Topole jez ni opomini naših Velikanov: Naj nje gova pravična kri ne pade na vas in na vaše otroke! Slava ti, veliki kralj! (Konec.) Ivan Rožanc, star 37 let in doma iz Lokve pri Divači, se je v Trstu smrtno ponesrečil. Pri Sv. Alojziju, kjer so poti zelo strme, se mu je utrgala zavora biciklja, na katerem se jé vozil, pa je radi tega z vso silo priletel v zid ter se tako poškodoval, da je na mestu ostal mrtev. Pokopali so ga 27. decembra na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Pokojnik je živel nekaj let v Mon tevideu, pred leti pa se je spet vrnil domov kjer ga je sedaj doletela tako žalostna smrt. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok, tu, v Ar-gentiniji, pa ima dva brata, bratranca in sestrično. Užaloščenim sorodnikom naše globoko sožalje! DRUŠTV ENIVESTNIK Šolska prireditev na Paternalu V nedeljo, % februarja, se bo zaključil pouk v slovenski šoli za poučevanje materinščine na Paternalu. Ob tej priliki bodo šolarji nastopili z lepo otroško igrico "Naša deca išče kralja Matjaža", z deklamaci-jami in petjem. Obenem bo tudi raz stava ročnih del, tako da bo lahko vsak na lastnef oči videl, koliko lepega in koristnega se uče naši otroci v tečajih za materinski jezik. Prireditev se bo vršila v "Taboru* Paz Soldán 4924, in bo pričela ob 5 uri popoldne. V slučaju slabega vremena se pa prenese za telden dni. Po sporedu bo prosta zabava in društvena godba bo skrbela za poskočno muziko. Rojaki, rajakinje! Z udeležbo dokažete, da se brigate za našo šolo in da vam je pri srcu usoda našega izseljenskega naragjčajfkj Zato pričakujemo, da se boste .udeležili .te prireditve naših malčkov v čim večjem številu. Za prigrizek in hladno pijačo bo preskrbljeno po nizkih cenah. Odbor. Štorklja Štorklja je obiskala družino našega rojaka Andreja Rebeka ter pri nesla njegovi ženi Ani roj. Samec krepkega sinčka. Mati in novorojen ček sta pri najboljšem zdravju. — Čestitamo! Občni zbor "Tabora" Preteklo nedeljo se je vršil napovedani občni zbor I. D. "Tabora", ki je potekel v najlepšem redu. Podrobnejše poročilo objavimo v prih. številki. Maša na Paternalu Jutri, 26. t. m., na praznik sv. Neže, patrone paternalske cerkv-í, bo ob 10 uri slovesna sv. maša, zvečer ob 6.30 pa procesija s kipom svetnice po paternalskih ulicah. Pri procesiji sodeluje tudi godba. Vabljeni so tudi slovenski verniki. Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 1235 (blizu Constitucional U. T. 23—1696 KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Rueños Aires, BiUlnghwst 271 dpt. I (višina ulice Cangallo 3500) Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. N 23485348234823532353534853534848485348234823534853484823485348230201013123534823535348235323235348235348532353534848232353482353535348234853534853485323535348232323532353485323482353485323532348232323534853235323534853 02010000020200020048230200020100002353484823534848235353532323234823534853535353485323535353532323235348489000002323532353235323000201010001010002025323904823532353235353534853234853482353485353534853232348484853234853 Stran 4 NOVI LIST S \> k ZA POUK IN ZABAVO RANOCELSTVO V ABESINIJI Vojna kirurgija je v Abesiniji kaj preprosta in tudi zelo bolestna zadeva. Prenesejo jo pač le možje, ki z,uh jo pred bolečinami bolj junaško stisniti zobe, nego smo tega vajeni v Evropi. če hočejo v Abesiniji na pr. izvleči krogljo, ki ne tiči pregloboko v mesu, tedaj polože na rano jedek obliž, ki izžge meso do krogle. — Krvavenje iz ran ustavljajo z razbeljenim maslom, svežim pasjim bla tom ali vrelim oljem — postope^ ki so ga v ostalem uporabljali prej pri zločincih, ki so jim zavoljo ponov nih tatvin odrezali roke. Na sveže, ne preveč Široke rai^e polagajo v Abesiniji kakor drugod v Afriki neko vrsto mravelj, ki ima ia logo, da robove rane stisne. Ko obtiči mravlja na pravem mestu in «e zagrize v meso, ji telo odrežejo, tako da tvorijo njene čeljusti nekakšno naravno sklopko. Kjer vlada takšna kirurgija, nas ne sme prenesečiti niti zdravilna metoda za angino. Ta metoda obstoji v opérativni odstranitvi malega jezika v grlu in to je eden najpogostejših kirurgičnih posežkov v negu-sevi deželi. Brez noža in seveda tudi brez narkoze se spravi "hakim," čarovnik, ki nadomestuje zdravnika, na jeziček s kosom žime, ki jo zavije v zanko okrog jezička. Majhen poteg — In jeziček je odstranjen. Smatrajo ga za vzrok obolenja in menijo, da bi utegnil povzročiti tudi zadušitev, zato takšne operacije. Na koncu dado pacijentu( večinoma otroku medice, ki preprečuje hude krvavitve. — Ker občuti vsak Abesinec vsaj enkrat v življenju bolečine v grlu in pozove v 50 odstotkih takšnih primerov čarovnika, si lahko mislimo, da je -tam velik -odstotek ljudi, ki stopajo skozi življenje brez malega je-. zička v grlu. ■ llllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllIft SVOJI K SVOJIM! Slov. Babica Dipl. v Pragi 1. .1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. FILOMENA BENEŠ-BUKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3389 »iiiM»Miiiniiiii»i»nm>niimiimiimiiimm»nmm»mm""'"'""" Pred tridesetimi leti v Abesiniji Preden se je na svetovnem pozo-rišču pojavilo abesinsko vprašanje, se ni nihče zmenil za siromašnega viničarja Nikolo Mrakoviča, ki je potem postal naenkrat popularna o-sebnost. Ves okoliš govori zdaj o njem, ker je bil pred trideset leti gost abesinskega vladarja Menelika. Mrakovič je skromén viničar, star krog 54 let, doma je iz Krka in videti je, da mu ni niti všeč, ker ga ves okoliš imenuje za "Abesinca." Mož je služil vojake pri mornarici. Leta 1904 so odkrili v Abesiniji rudnik zlata in je abesinski cesar Menelik nekaj zlate rude poslal v poklon avstrijskemu cesarju Francu Jožefu. Avstrijski cesar je abe-sinskemu cesarju v povračilo poslal strojno puško in za izročitev svojega daru je odredil delegacijo treh mornariških častnikov, dveh podčast nikov in 5 mornarjev. Med temi mornarji je bil tudi Mrakovič. Dele gacija je v božičnih praznikih leta 1904 krenila iz Trsta ter, s parnikom prispela do Džibutija v treh tednih. Potem so potovali z železnico do naselbine Diredau, dalje pa peš skozi * lí? * 1ÍT * -5ÜT * ^r * ★ prave pragozde. Na tej poti so delegacijo napadale razne zverine in za obrambo je morala stopiti v akcijo abesinskemu cesarju namenjena strojna puška. Pot od zadnje železniške postaje do Addis Abebe je trajala 48 dni. Odpravi je že zdavnaj zmanjkalo provianta in njeni člani so se morali preživljati s tem, kar so med potjo ustrelili od velike množice najrazličnejše divjadi. Tudi vremenske razmere so jim povzročale hude težave in vsa odprava je na neki planoti morala počivati teden dni. Sprejem v Addis Abebi je bil slovesen. — Cesarju Meneliku jfe bila strojnica silno všeč. Ko mu je delegacija razložila, kako se z njo ravna, je takoj z velikim veseljem pognal v najbližji hrib celo serijo strelov. Magazin podarjene avstrijske strojnice je imel 100 nabojev. Za abesinske vojake je bila strojnica nekaj čudovitega, člani delegacije so se udejstvovali kot inštruktorji in nekaj dni so med splošnim navdušenjem pokali streli "mašinske" puške. Cesar Menelik je delegacijo odlično pogostil, za stanovanje pa ji je odredil eno od svojih hiš. Ko se je avstrijsko odposlanstvo vračalo, je cesar določil spremstvo, ki je goste po dosti krajši poti varno od premilo do železniške postaje. Ženski kotiček gos- Hči min. predsednika tilničarka Dočim se še vedno ne ve nič določenega o nadaljnji usodi bivšega angleškega ministerskega predsednika Ramsaya Mac-Donalda, poročajo, da si je njegova hči Ishbel MacDonaldova izbrala že nov poklic Londonski listi pišejo, da je kupila podeželsko gostilno "Pri plugu" v Speenu, nedaleč od Chequersa, kjer imajo angleški ministrski predsed niki svoje podeželsko posestvo. Gostilno namerava MacDonaldova hči voditi sama dalje. - k;* Profesor Federic Joliot in njegova žena Irene, hčerka slavne učenjaki-nje Curie-Skodlovske sta prejela N obelovo nagrado za kemijo, 1. 1935 Zmrznjen kruh Na Holanndskem in v Ameriki so začeli peki polagoma prodajati kruh, ohlajen globoko pod ničlo. Na Ho-landskem so bili prisiljeni k temu s posebnim zakonom, po katerem je strogo prepovedano nočno delo v pekarnah od 8. do 5. zjutraj. Zjutraj pa kruha ne smejo razvažati pred deveto uro. Holandci so vajeni izdatno zajtrkovati, a tak zajtrk brez svežega kruha ni mogoč. Poskusili so torej kruh ohladiti na "suhem le-lu", srnjenem ogljikovem kisiku, do 60 ali celo 70 stopinj pod ničlo. — Zmrznjen kruh res ostane svež več dni. Sprva postane sicer trd, pozneje se pa zopet omehča. Enak uspeh so dosegli tudi ameriški peki. Zmrznjen kruh je tudi čez teden dni še svež in okusen kakor da bi bil pravkar spečen. Na kongresu živilskih kemikov so dajali udeležencem pokušat sveže pečen in teden dni star zmrznjen kruh, pa je večina priznala, da je zmrznjeni bolj okusen. Ameriški listi prorokujejo pekom lepo bodočnost, češ, da bodo mnogo lažje pekli kruh, da jim sploh ne bo treba delati ponoči in da bodo lahko dobavljali svež kruh tudi v zelo oddaljene kraje. TRAGIČNA STATISTIKA Po neki statistiki je bilo pri lan-i skih avtomobilskih nesrečah v Zed-državah ubitih skoraj 36,000 ljudi. V zadnjem desetletju so avtomobilske nesreče isto tam uničile kakšnih 300.000 človeških življenj, to je več nego jih je Amerika izgubila v vseh vojnah od 1. 1775 dalje. Na prvem mestu stoji New York s 1200 avtomobilskimi nesrečami v lanskem letu. L. 1899 je bila v ameriški metro poli ena sama žrtev avtomobilske nesreče, a potem jih je bilo vsako leto več. Višek so dosegli 1. 1929, ko je v New Yorku na ta način izgubilo življenje 1344 oseb. Predlansko leto je bilo na vseh ameriških železnicah okrog 5000 smrtnih žrtev. V navedenem letu so ameriške železnice prepeljale 434-847,907 oseb, f. 1904 preko 715 milijonov, 1. 1920, ko so se vračale čete iz svetovne vojne, pa skoraj 1 milijardo 270 milijonov oseb. število smrtnih nesreč na železniških progah Zed. držav se je manjšalo približno v istem razmerju, kakor je naraščalo število smrtnih žrtev v avtomobilskem prometu. Migliaji za hišne gospodinje V prav vročih dneh spoštujte naslednja pravila: 1. Jejte malo in ne težke hrane. Najboljša sta zelenjava in sadje. 2. Pijte hladno (ne ledeno!) vodo, mleko in sadne sokove. Ne pijte žganja! 3. Nosite lahko obleko. 4. Pozabite na skrbi! 5. če vas premaga vročina — prvi znak je pikanje v glavi in silna slabost — se brž slecite in mrzle obkladke na glavo. Pokličite zdravnika! Solata iz zelenih paradižnikov in paprike. Nepoškodovane zelene paradižnike, ki v pozni jeseni več ne pordeCé, si lahko spravimo na zalogo. In sicer zrežemo 1 kg takih paradižnikov na rezine, prav toliko sladke zelene paprike očistimo zrn in jo zrežemo na rezance; prideñe-mo še pol kg narezane čebule. Vse skupaj stresemo v večjo posodo, zmerno osolimo in pustimo stati pol dne. Nato odcedimo, premešamo, stresemo v kozarce in zalijemo z vinskim kisom, v katerem se je pet minut kuhala pičla žlica soli. Povrhu nalijemo za pest visoko stopljenega goveja loja, ki se hitro strdi. To solato pozimi preplaknemo z vodo in zabelimo z oljem. i NENAVADEN MUZEJ Američani so prišli na to, da imajo sicer že zbirke vseh reči, a da nimajo še muzeja, ki bi nazorno prikazoval, kako so najbogatejši Ameri čani obogateli. Zavoljo tega so sklenili, da ustanovijo muzej milijonarjev. V prostranih dyoranah so razstavljeni razni zanimivi in "dragoceni" predmeti kakor na pr. prvi ček ki ga je Carnegie podpisal, prvi dolar, ki ga je Rockefeller zaslužil. — Za posebnost- smatrajo kladivo, ki ga je uporabljal Edison, ko je delal kot železniški delavec. Tudi Van derbilt je zastopan; v heki stekleni omari je prvi časniški izvod, seveda zelo slabo ohranjen, ki ga je Van derbilt prodal, ko je začel svojo ka-rijero kot prodajalec časnikov. MALI OGLASI MODAS it 99 WILMA Nudimo cenj odjiemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 PRIPOROČAJTE Novi list! SLOVENCI, italijanski državljani, ki žele dobiti argentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía) naj se obrnejo na sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tr* ductora Pública. Nacional, Tucumán 586r U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebn» dokumente iz Evrope,, posredujem pr' nezgodah na delu, za potovanje ali prihod iz Evrope, sestavljam proinje ter oba vljam prevode, ki so pravomočni pr' tukajšnjih oblastih. KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj značaj, svoje doboče in preteklo življenje, naj •• obrne na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime i" priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslovi GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B» Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku. NAZNANILO. Sporočam, da sem s* preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrim®" nios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358S- PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V januarju: 25. Cte. Biancamano in Gral. S. Martin 28. Eubee 31. Vigo Proti Evropi odplovejo V Januarju: 25. Fo^mose 28. Cte. Biancamano 31. G. S. Martin REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsak«* vrstnih navadnih (in športnih 6rev-ljev in copat po okusu, Zaloga Sol' skih potrebščin in tobakarna. Sprej« mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. ALBERT BELTRAM KROJAČNICA "Triestina " izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike > olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 ALEXANDER DUMAS: SULTANETA-KANOVA HČERKA — Ne bojte se, ne boste čakali dolgo! Vina sem, Sofir Ali... potem pa... potem pa... kri!" Ammalat je v dušku izpil še drugo steklenico, pijan se je zavalil m posteljo ter začel mrmrati nerazumljive besede. Sofir Ali ga je sla-kel, spravil spat, bdel ob njegovem vzglavju do zore ter si zaman prizadeval, da bi razumel pomen njegovih besed. Ko se je končno začel delati dan, je Sofir spet legel ter zamrmral: "Pijan je bil". XVI Naslednjega dne, pred odhodom poSka, je službujoči stotnik stopil pred polkovnika ter mu sporočil, da v polku ni nobene novosti; ko mu je izročil svoje ppročilo, je vprašal z razburjenim glasom, ali sme govoriti. "Govorite!", je odvrnil Verkovski, ki je imel svoje misli drugje. "Gre se za zelo hudo zadevo, polkovnik". "Za zelo hudo zadevo, pravite?" "Da, polkovnik". "Torej: začnite, kapetan!" "Ali sva sama?" "Da", je odgovoril Verkovski ter se tudi sam ozrl naokrog. "Ono, kar moram sporočiti Vašemu blagorodju, je zelo hudo", je vzkliknil stotnik. "Povejte!" "Eden izmed vojakov našega polka kazanski Tartar, ki razume prav dobro tudi kavkaško tartarščino, je včeraj, v Buinakiju, slišal razgovor med Ammalatom in njegovo dojiljo, pa je Cul, kako je ta le, stara Fatma, pravila našemu ujetniku, da ga namerava Vaše blagorodje in šamkal poslati v Sibirijo. Ammalat je ves iz sebe odgovoril svoji dojilji,' da ga je bil že Ahmed kan obvestil o tem, vendar pa da se to ne bo zgodilo, ker bo prej s svojimi rokami ubil Vaše blagorodje. Misleč, da ni prav razumel, ali pa, če je prav razumel, da je Vaše blagorodje v smrtni nevarnosti, Tartar ni več izpustil iz oč1 Ammalata, ki se je to noč sestal z nekim neznanim človekom; temu je ob slovesu naročil, naj obvesti kana, da bo danes, ko vstane solnce, že vse končano ter naj čim prej vse pripravi za njegov sprejem". "To je vse, kapetan?", je vprašal Verkovski. "Ali se Vašemu blagorodju ne zdi to zadosten vzrok za to, da smo razburjeni vsi, ki Vaše blagorodje čislamo?" "Ammalat je slabe volje, ker je ljubosumen, kapetan", je odgovoril Verkovski. "Kajn je ljubosumnost zapustil vsemu človeštvu, prav po- sebno pa sinovom Ararata. Nobenega spora ni med Ammalatom in menoj; nisem mu storil nič dobrega in mu tudi nočem storiti nič slabega. Ne bojte se, stotnik! Razumem, da je oni vojak v dobri veri povzročil alarm, vendar pa ne verjamem, da na osebnost, da bi begi in kani mo-obvlada tartarščino. Nisem tako važ rali razmišljati, kako bi me spravili na drugi svet. Poleg tega pa Amma lata prav dobro poznam J, je sicer zai dirčen, vendar pa ima prav zlato srce". "Naj se Vaše blagorodje ne vara! Ammalat je Azijec in pri njem ni mogoče iskati čednosti in napake člo veka iz Evrope. Tu ni kakor v Rusiji: tukaj beseda zakriva misel, obraz pa služi za krinko duši". • "Izkustvo vam daje pravico, da vi tako mislite, kapetan", je odvrnil Verkovski. "Jaz pa nimam nobenega povoda, da bi kakorkoli sumničil Ammalata. Kakšno korist bi on mogel imeti od tega, da me ubije? Jaz sem vse njegovo upanje. Pravite, da je bil obljubil, da me usmrti, ko se bo začelo daniti; sedaj pa lahko vidite, da stoji solnce že precej visoko in da še vedno dišem". Stotnik je odšel, boben je začel u- darjati in polk se je odpravil na pot; i* Jutro je bilo jasno in hladno. — Polk je bil podoben ogromni kači, pokriti z jeklenimi luskinami, ki se je vila zdaj v globini dolin, zdaj pa je lezla v hrib. . Ammalat je jezdil spredaj bled in žalosten, v upanju, da bo udarjanje bobnov potlačilo krik njegovega srca. Polkovnik je poklical mladega moža k sebi ter mu je prijateljski dejal: "Ne gre drugače, ošteti te moram, Ammalat! Hafizove nauke moraš do pičice spoštovati: vino je res dober prijatelj, a hud gospodar. Nocoj si imel slabo noč, Ammalat". "Strašna je bila noč, ki sem jo preživel, polkovnik. Eh, naj mi Alah nakloni, da nikoli več ne preživim takšne! Sanjal sem o grozovitih stva reh". "Ne smemo pač delati onega, kar nam naša vera prepoveduje, Ammalat", je odvrnil Verkovski. "Danes nimaš mirne vesti". "Blagor tistemu, čegar vesti ne nagaja hujši sovražnik nego je vino!" "Čigavo vest imaš v mislih, prijatelj moj dobri?'", je vprašal polkovnik. "Vest ni pri vseh narodih enaka; in kar so ljudje včeraj še smatrali za zločin, bodo jutri lahko občudovati kot junaštvo". "Vendar pa mislim", je odgovoril Ammalat, "da pretvarjanje, maščevanje in ubojstvo niso bili nikoli smatrani za čednosti". "Tega nočem reči, dasi živimo v dobi, ko je bogatim in mogočnjakom ponavadi vse dovoljeno. Mnogo je dandanašnji velikih mož, ki se ne o- botavljajo posluževati se načela, d& namen posvečuje sredstva". "Izdajelec si in kakor izdajalec govoriš", si je samemu sebi dejal Ammalat ter polkovnika postrani pogledal. In še bolj potihoma je rekel v svojih prsih in svojem srcu: "Odbila je tvoja ura!" Osem verst daleč od Karabenta sa je naenkrat prikazalo očem Kaspiš-ko morje. "Nekam čudno je to, Ammalat", je dejal Verkovski ter postal resen. Ne morem gledati tvojega žalostnega morja ne tvoje žalostne zemlje, ki je okužena od bolezni ter prebivajo na njej ljudje, ki so še slabši nego bolezni, ne da bi se mi krčilo srce in brez da bi se moje duše polastila otožnost. Jaz sovražim boj proti ne-vidljivim sovražnikom. Gabi se mi služiti s tovariši, ki skoro nikoli niso naši prijatelji. Z ljubeznijo služim svoji domovini in zvest sem našemu carju; radi svojih vojaških dolžnosti sem se odpovedal vsem sladkostim življenja; moj duh je o-kamenel radi omrtvelosti in moje srce leži v osamljenosti. Ločil sem se od vsega, celo od ženske, katero ljubim iz dna srca, in — kaj sem dobil v plačilo? Malenkostno povišanje. Kdaj pride trenutek, da se vržem v naročje svoje ljubljene? Kdaj pride trenutek, ko bom, utrujen od službovanja, počival v svoji hiši ob bregovih Dnjepra? Končno imam vendarle dopust v žepu in črez pet dni bom v Georgijevsku; pa je le čudu0] dasi se vsak hip bolj bližam svoj1 ljubljeni, imam občutek, kakor da se med naju vrivajo libijska puščal' celo morje ledu, mrka in strast večnost, podobna oni v grobu. srce moje! Uboge moje srce!" Verkovski je utihnil, ker so mu solze umorile besedo. Njegov pa, ki je čutil, da so uzde popustih' je pospešil korake ter se je ve1 bolj oddaljeval od polka. Ammalat je sledil polkovniku ni niti od daleč slutil, da se prepus ča svojemu ubijalcu. dn" ki Ko je videl solze, ki jih je p ret» kal Verkovski, ter slišal vzdihe. V je so prihajali iz njegovih prs, se vkljub vsemu prikradlo sočuvstv° i J - kak01 vanje v srce mladega moza, solčni žarek, ki zašije v teman log. bi' one*?3' teli' t aP sratf' te- Ammalat je videl trpljenje ki je bil toliko časa njegov Pr'Je pa si je samemu sebi pravil: "Ni mogoče, da bi se človek silno pretvarjal". Verkovski, kakor da ga je ^ ker se ga je polastila slabost, Je daj dvignil glavo, poskusil je viti na ustnice nasmešek, Pa Je jal: "Pripravi se, Ammalat, z pojdeš!" . go To so bile usodne besede, * iz srca mladega moža prepo 1 ^.j. miljenje, katero se je morda še & valo v njem. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.