Leto XXV., St 85 CJprttviiiätvo LJubljana, Puccinijeva d.i. Telefon št 31-22. 31-23. 31.24._ Laseia^ii jtiiici«. mu».,«"-. - uccinijeva ulica 5. Telefon St. 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: LJubljana*» c.42 tzkiiucno zastopstvo za oglase lz Italije ln inozemstvo: l-Pl S A., Milano._ Račuui au LjubijaiisJio pokr. pri požtno-čekovnem zav. št. 17.749 za ostale kraje Italije: ServizioConti. Gorr. Port U-3118 LfUMJam, i»edeffo g. aprffa l^g £ m "' v - • * Z.'/''-f:"' ' % - .t: % Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St, 6» Telefon St 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Der Wehrttmehtberieht im heutigen,Slovenec' Naraščajoča silovitost borbe ob rdel Ri oli Renti in largischen Landu Nadaljnje ameriško prodiranje v srednji obrambna bitka — Nadalje, hrabri odpor na Samland — Uspeh naših podmornic: Fiilirerjev glavni stan, 14. aprila. (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na jugu vzhodnega bojišča je vrgel sovražnik nove sile v borbo na obeh straneh gornjega teka reke Rab, jugovzhodno od Miiranischlaga in vzhodno od St. Poltena. V teku so ogorčeni planinski boji proti močnim sovjetskim skupinam sil. Ostanek posadke Dunaja se bori vztrajno in hrabro proti boljševiški nadmoči na zapadni obali Ihinava. V Moravinem kotu severovzhodno od Dima ja so dovedli močni sovražnikovi napadi do vdorov, ki so bili zapahnjeni. Med Moravo in izvirnim področjem Nytre so naše čete odbile številne sovražnikove napade. Na bojišču do Stettinskega Haffa, ob Gdanskem zalivu in v Kurlandu ni prišlo do nobenih posebnih operacij. V Samlandu je sovražnik, ki so ga podpirale močne sile oklopnikov in letalstva po močnem neprestanem topniškem ognju pričel z napadom z nad 20 strelskimi divizijami. Kljub hrabremu odpora naših čet so si Sovjeti priborili več globokih vdorov, za katere pa še trajajo ogorčeni boji. Sovražnik je zgubil 39 oklopnikov. Na severnem odseku zapadnega bojišča je prišlo pri vztrajno močnem pritisku do večjih operaeij le ob reki Ijssel, med rekama Ems in Wesero in ob spodnjem teku reke Aller. Sovražniku je po ogorčenih bojih uspelo s slabšimi silami prekoračiti Labo jugovzhodno od Magdeburga ter se ustaliti na vzhodni nbaH roke. Protinapadi proti Američanom, ki so prekoračili reko, so v teku. Ogorčena borba ob reki Rur in ob Rani kakor tudi v Bergischen Landu še traja z naraščajočo silovitostjo. Grenadirji, padalski lovci in oklopniki so na zoženih bojnih področjih odbili številne napade premočnih sil ob obojestranski visokih izgubah ter so obdržali strnjeno«,t bojne črte. V večernih uran so še trajali ogorčeni boji za več vdor-nih vrzeli. Severooameričani so v srednij Nemčiji z napadi vdrli dalje proti severu n jugovzhodu. Ogiedniškj oddelki so tipali proti reki Saaie pri Halieju in proti področju na obeh straneh Zeitza. Naše bojne skupine v Harzu so preprečile sovražniku, ki je napadal z zapada in joga vstop v pbgorje. Po težkih in izgub polnih bojih so Amerikam' premagali jugozhodne obronke Thiirinškega gozda ter so v boju za prehode preko reke Saal med Jesno in Saal-fetdom, katerega posodka je odtwia po- Nemčiji — V Italiji še traja ogorčena »osadke Dunaja — Nov sovjetski napad potopljenih je bilo 6 ladij s 36.000 BRT novijene napade. Južno od tod so šibkejši oddelki prodrli proti Frankenwaldu. Do hudih bojev pa je prišlo ob Mainskem trikotu pri Bambergu, kjer je sovražnik po večkratnem napadu prekoračil reko ter vdrl v mesto z vzhoda. Američani, ki so napadli z zapada, so bili zaustavljeni pri Geroiziiofenu na obronkih Steigerwalda. Pojačal se je pritisk proti našemu bojišču med Neustadtom ob reki Aisch in Heilbronnom. Nadaljevani napadi lastnih oddelkov v zaledje in boke tamkaj napa-dajočega sovražnika so preprečili nadaljnje prodiranje. Čete nekega tukaj nameščenega armadnega zbora so uničili v času od 1. do 13. aprila 123 oklopnikov. Tudi v severnem Schwarzwaldu in v renski nižini južno od Rastatta je sovražnik nadaljeval s svojimi napadi. V težkih planinskih in krajevnih bojih so bili njegovi vdori zaustavljeni po nekaj kilometrih napredovanja. Hrabra rastattska posadka je po junaškem boju podlegla sovražnikovi premoči. Na južnem delu zapadnoalcskesra bojišča so naše planinske čete razbile obnovljene napade gaullističmh alpskih lovcev, izvedene v jakosti polka. Na vzhodnem odseku italijanskega bojišča se je nadaljevala obrambna bitka z isto silovitostjo. V poteku ogorčenih bojev niso mogli naši grenadirji preprečiti globljih vdorov zap?dno in severnozapadno od od Luga in izkrcanja sovražnikovih sil v zapadnem delu jezera Comacchio. Brezuspešni so ostali sovražnikovi napadi južno in jugosapadno od Imole; sovražnik je dosegel le nekaj krajevnih vdorov. Sovražnik je ob ligurskj obali napadel zopet s posegom močnih sil ter je dosegel v sodelovanju s tolpami, ki so napadle od zadaj, globlji vdor. Napadalna delavnost iz zraka se je omejila podnevi v glavnem na odmete bomb, ki so jih Izvedli šibkejši severnoameriški bojni oddelki na severnonemškem področja. V stanovanjskih okrajih Neumiinstera ie nastala velika škoda. V noči so britanski strahovalni oddelki ponovno napadli nekatera severnonemška mesta. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 16 angin ameriških le.'al. V nadaljevanju ^vojega odločnega boja proti sovražnikovi preskrbi so naše podmornice is dobro zaščitenih, v Anglijo vozečih spremljav potopile 6 polno natovor-jenih ladij s skupno 36.000 tonami. iriške zamorske metode Divjanje ameriških zamorskih vojakov v francoskem mestecu — Berlin, 14. aprila. Sto ameriških zamorcev. ki so vdrli" v mestece Iphofen v okrož-iu Franken, je pričelo takoj od prve ure zasedbe z divümi ekcesi in odvratnimi izgredi. Kraj Iphofen je nemško vodstvo proglasilo za bolniško mesto ter ga iz tega vzr k a prepustilo brez obrambe. Kljub temu pa so pridrveli v mesto ameriški oklopniki. na katerih so sedeli zamorci, ki so proglasili mesto za zavzeto. Ameriški zamorci so se spravili nad skladišče, ki je bilo v bržim bolnišnice in ki je vsebovalo živila za težko bolne in ranjene. Skladišče so popolnoma izropali. Pri tem so se zamorci opili do nezavesti; podih so se slrozi mesto, streljali sem in tja. V mraku so se opiti vojaki podih od hiše do hiše, kjer so levili nemške žene in dekleta. Več kot 170 žena in deklet, med temi tudi več šolark in bolniških sester, so onečastih. Nekega pastorja, ki je nastopil na pragu svojega stanovanja proti vsilivcem ter se hotel postaviti pied svojo rodbino, je neki zamorski narednik kratko malo ustiehl. Zamorci so ponovili svoja sramotna dejanja še večkrat naslednjega dne, kar je znak, da n' poveljnik ničesar podvzel preti tem izgredom. Poročilo očividca iz Ipho. fena zaključuje z ugotovitvijo: »Prebivalstvo je polno "strahu in bojazni spričo zamorskega počenjanja.* Kupčevanje z nemškimi vojnimi ir'etniki ženeva, 14. aprila. Kupčevanje med Londonom, Washingtonm in Moskvo o iz-rcč tvi nemških vojnih ujetnikov Sovjetom, o katerem so še v zadnjih dneh zvedele senzacionalne posameznosti, se nadaljuje. Kakor poroča londonski dopisnik časopisa »Neue Zürcher Zeitimg«, še m so diokončno ugotovili števila ujetnikov, ki bi naj b'li izrečeni Sovjetski zvezi. Krernelj zahteva vedno višje številke. Za enkrat je že ugotovljeno, da nameravajo ujetnike deportirati v Sibirijo neposredno, to je brez vmesne postaje v Nemčiji. Legat v Anglo-Američani ščitijo le svoje prepuščajo usedi — Židovski Berlin, 13 aprila. Kakor poroča ameriška poročevalska agencija UP. je v Frankfurtu ob Mainu izbruhnila epidemija legarja. Epidemija se širi zelo naglo, ker prebivalstvo od zasedbe dalje ni prejelo nobenih živil. Tukaj je govor, kar pa ameriška poročila za-molčujejo, o legarju lakote. Zavezniške oblasti se trudijo, da omeje epidemijo le na doslej prizadeto nemško prebivalstvo Pri tem postopa:o z rigoroznimi sredstvi. Prizadete mestne okraje so brezobzrno evakuirali, prebivalce pa namestili v šotore ali barake v karanteno V kolikor ni bilo na razpolago šotorov, so pustili prebivalce kar pod milim nebom Izredne čete so nato polile izpraznjene hiše z bencinom ter jih zažgale do kleti, v katerih je prebivalstvo bivalo. Med «isedbe-ndmi četami so izvedli takoj zaščitno cepljen vojake, domače prebivalstvo pa mestni poveljnik v Hannovru nje. Zdravila, ki eo potrebna, posebno injekcije, sto spričo zavezniških presdcrbovalnih težav izredno dragocena m jih imajo le zelo male količine. Zasedbene oblasti so zaradi tega zaplenile ves sanitetni materija!, kj je bil v lekarnah, ter ga razdelile med čete. Vsi nemški zdravniki mesta so se tekom 24 ur morali javiti ter so jih odredili za siužbo pri severnoameriških četah. Stockholm, 13. aprila. Zavezniški vojni cfo-pisniki poročajo po neki vesti švedskega časopisa »AftonbLadeta«, da je v Hannovru prevzel .oblasit neki židovski sitotnik severnoameriške armade po imenu Fried. On je izjavil zastopnikom časopisja, da ima- izkustva z gangsterji in da bo že našel način postopanja z Nemci. * r» fc si i Zagreb. 14. apr. Pod predsedstvom hrvatskega metropolita nadškofa dr. Stepin-ca so se v Zagrebu sestali hrvatski škofje ter izdali pastirsko pismo hrvatskim katoličanom. V tem pastirskem pismu najostreje protestirajo proti z!očir/>m, ki so jih povzročile Titove "olpe med katoliškimi duhovniki na Hrvaškem. V pastirskem pismu ugotavljajo ,da so tolpe pričele strahoviti hrvatski narod in hrvatsko duhovščino, še preden so Hrvati prijeli za orožje. »Danes moramo pred Bogom in svetovno javnostjo najodločneje protes+irati proti sistematičnemu utiranju in mučenju nedolžnih hrvatskih katogliških duhovnikov in vernikov, od katerih večina živi naravnost svetniško življenje. Sovražniki katoliške cerkve so jih umorili po krivičnih obsodbah, ki so jih napraviil na pod lagi fiktivnih del: N^hova mučeniška smr je obtožba proti onim. ki so si napravili uroar za sredstvo za razširjanje svojih '1 Dalje pravi pastirsko pismo, da so katoliški škofje pripravljeni obravnavati vsak posamezni primer ne le pred cerkvenimi oblastmi, temveč tudi pred mednarodnimi komisijami ter ga dati natančno preiskati. Zgodovina uči, da hrvatski narod tekom svoje 13001etne zgodovine ni nikoli prestal z narodno odločitvijo potrjevati, da se ne odreka svoji pravici do prostosti in neodvisnosti. Pred novim valom preganjanja na Finskem Stockholm, 14. apr. Dobro informirani finski krogi javljajo iz Helsinkov zanimanje vzbujajoče vesti o zaključni igri, ki jo bodo imele nedavne volitve za finski narod. Sovjetska nadzorna komisna je dobila vpogled v volilne sezname, ki hn"-'n pripombe, kako je kdo volil. Domnevajo, da bo sledil sedaj velik val zasledovanja in preganjanja. Govoire o aretacijah, depor-taoijah in delovnih taboriščih ter uvedi» vojnih sodišč. Vojni položaj na vzhodu in zapada Izjalovil se je boljševiški prebijalni poskus na jugu vzhodnega bojišča Nemški protisunki na vseh odsekih Berlin, 14. aprila. Glavni dogodek na bojiščih je bil v četrtek boj v sredi zapadnega bojišča. Čeprav je hrabra braunschweig-ska posadka s svojim žilavim odporom vezala močne sovražnikove sile, je sovražnik nadaljeval s svojimi premiki proti vzhodu. Ojačil je svoje ogledn ške sile. ki so prejšnjega dne sunile do Mogdeburaa ter poizkušal prodreti v mesto z jugozapada in severozapada. Sunki pa so se izjalovili v ognju težkega nemško ga orožja. Na področtu severno od Braunschv/eiga je sovražnik' strnil neko nadaljnjo oklop-niško skup'no. Ta je sunila južno mimo Salzwedela v dveh kolonah ter prodirala urno proti Wittenbergu. Tam so se oklop-niškemu klinu zcperstavde nemške sile ter ga zadržale. Južno od Harza se je pooostril pobožaj s tem, da ie med Nordhausencm m Tlme-nauom pričela z napadom proti vzhodu tudi tretja severnoameriška armada. Ta pi itiska v več kolonah proti Thürnški Saa-fi. Severna kolona je korakala okoli har. škega masiva ter dosegla področje pri S's-lebenu, v katerega težišču se je sovražnik med Merseburgom in Jeno nrerinil do Saa. le, medtem ko so se južne kolone zaustavile ob severn'h pobočjih Thiirinškega gozda po skromnem napredovanju. Da 3e je končno glavnina sovražnikovih oddeikov, k: so jih vedno znova zadevah protisunki, zaustavila pred Saalo, je zasluga posadk, ki so se branile do skrajnosti, med njimi tudi weimarska posadka, in k so prizadejale sovražniku hude krvave Izgube. Istočasno z novim nanadom v Thüringe-nu pa so Severucameričani ojačali svoj pritisk v Mainfrankenu, da. bi zavarovali svoj južni bok. Ob južnem robu Thiirn-škeara gozda napadajoč so desegp Kronacn in dalje zapadno so se prerinili do zgor. m'ega teka reke Main, ki so cro prekoračili pri Hassfurtu v smeri proti iugu. Sovražnik skuša s svoiirm sunki iz hassf urške ga predmostia podpirat1 svoje napade v Stei-gerwaldu' Nemške čete so 'zvedle energične protisunke proti sovražnikovim silam, ki so prejšnjega dne vdrle južnovzhodno od Würzbürga; sklenile so začasno nastalo vrzel v bojni črti pri Offenheimu ter odrezale nanrej prodrle sovražnikove osti. Tudi pr; Crailsheimu so nadaljevale z napadi proti odrezpnemu severnoameHškemu klinu "ter napredovale protj sevsru. Med Steigervva.1 d om in zgorojerensko nižino so številn; nemški protinapadi učvrstili noložaj. Le vzhodno od He'lbronna so dosegli Američani neki globlji vdor. ki pa ie bil takoj zapahnien. Proti sovražnikovim silam, ki siliio proti severnemu Schwarzwaldu pr: Baden-Ba^nu >n Rastat. tu so v teku nemški orotinapdl Kakor ob južnem boku so ostali tuli na severu zapadnega bojišča sovražnikovi uspehi le skromni. Ob reki Ijssel so nemške čete z žilavim' protinapdl preprečile razširitev sovražnikovega predmostja pri Deventru. Severnovzhodno od Meppola so ob prekopu Oranje zamahnile sovražnikove ogledniške sile ki so prodirale iz močvirnatega področja proti severu, vzhodno od reke Ems pa šo vrgle ob kolenu reite Lase in vzho mo od Quackenbrücka nazaj dober del britanskih oddelkov. Na področju pri Bremenu se je sovražnik, ki so ga prejšnji dan težko prizadeli nemški protinapadi, v splošnem zadržal mirno. Skoraj tretjina angloameriških oddelkov je vezana v rensko-wesüalskem iHidročju. Kljub vsemu prizadevanju ne more sovražnik izvajati pritiska na vseh odsekih zapadnega bojišča. Četudi sune naprej z oklopmškimi klini, pa se mora boriti pehota ki sledi oklopniškim klinom, z močno naipadajočimi nemškimi četami. To je posledica odpora nemških čet v rensko,west. falškem industrijskem področju^ ki vežejo skoraj tretjino vseh sovražnikovih oddelkov na zapadu. — Sovražnik je ojačil svoj pritisk, da bi čim prej osvobodil te sile za operacije na glavnem bojišču. Šte- vilni posamezni sunki s severa med Mühl-heimom in Meschede so se strnili v enoten napad na široki bojni črti piott reki Ruhr. V hudih bojih, v katerih so nemške čete na področju buisburg-Hühlheim-Kett. wig uničile 42, pri Wittenu, Nehheimu ln Arnsbergu pa številne nadaljnje oKlopn1-ke, so se izjalovili na številnih mostih pod-vzeti poizkusi prekoračenja reke Ruhr Posebno huda borba je za livjagla pri Wittenu. kjer si je sovražnik osnoval težišče, da b; od tukaj sunil nasproti mlam, ki so iz vdorneera pedsočja pri Olpe prodrle do južnega roba Lüdenscheida. Toda tudi južni naskakovalni klin je le razmeroma malo napredoval, ker so nemški sunki v bok preprečili razširitev vdornega mesta. Tirno pa so bili zaustavljeni sovražnikovi napadi, izvedeni z juga. Poulični boji ,ta Dunaju. Na vzhodu je bilo težišče bojev na južnem odseku med Dravo in zgornjim tekom reke Vah. Severno od Mure, ob Dunajskem gozdu in vzhodno od St. Poltena so se prednosti, dosežene v napadu m pro. ti sunku v bistvu zravnavale. Tudi ob Mo-ravi, kjer je sovražnik po svojih dosedanjih brezuspešnih napadih v smeri proti vzhodu pričel pritiskati bolj nroti severu, kakor tudi v pogorju na obeh straneh zgornjega teka reke Vah so Sovjeti kljub številnim sunkom le malo napredovali. V sredini bojiščnega odseka, torej na Dunaju in v dolini Morave so dovedli boljševiki napadi do izprememb polnih bojev. Na Dunaju je uspelo sovražniku, ki so ga podpirale močne sile borbenih letalcev, prodreti ob Wallensteinovi cesti do se ver-nozapadnega kolodvora in iz jugovzhoda ob elavnem drevoredu do Prateisterna. Na velesejmskem področju in v Prateru pa so trajali ves dan ogečeni boji. Vztrajnost branilcev, ki so do poldneva uničili preko 15 okloonikov, je preprečila sovražnikov nameravani prodor do državnega mostu. Boliševik; so nadaljevali s tvojimi močnimi napadi tudi v kotu Donava-Morava. Usnelo jim ie na nekateiih mest'h pritisniti nemške črte nekoliko nazaj, s protinapadom nemških oklopnikov pa so si Nem. c' osvoiili po hudih bojih Hohenruppers-doif nazaj ter odrezali sovražnikove sile, ki so prodrle v nadaljnjem prodiranju naprej. Bojni letalci napadalo boljševiške napadalne priprave. V Šleziji, ob Lausitzer Neisse in na bojišču ob Odri je ostalo, ne upoštevaje bojev pii Breslau, v splošnem m'rno. Bolj-šev;ki se tukaj nripravljajo k novim uspe-padom. Nemški letalci so z dobrim uspe-nom napadal- zbirališča čet in kolone. Sovražnik ie večkrat brezuSncSno nanadal pri Bresläu z zapada in juga. Močnejše si. le in s'cer 2 polka, napalajoča v svojstvu naskakovalnih čet, sta napadla severnoza-padni del obrambnega pasu: uspešen nemški protinapad pa jih je razbil v krvi. V zapadni in vzhodni Prusiji je začasno popustil boljševiški pritok. Na mnogih mestih izvedeni sovražni napadi so obležali večinoma že v osredotočenem nemškem obrambnem ognju. žilav odpor borcev v Italiji. do Nevtralc! ne smejo v San Francisco Lizbona, 14. apr. Correia Marquez, glavni urednik lista »Voz«, piše h konferenci v San Franciscu, da hočejo tamkaj organizirati diktaturo treh velesil nad ostalimi narodi, ki jih bodo v gotovih ozirih le trpeli Vsekakor so tem narodom dovolili, da se udeleže konference in da lahko apelirajo na svetovno vest To je pa le žalostna tolažba. Nevtralnim državam n ti ne dovole vedeti, kaj se dogaja; te naj nimajo niti pravice do glasu in v San Franciscu jim ne dovole prisostvovati niti v svojstvu delegatov, niti opazovalcev. Correia Marquez zaključuje svoja izvajanja s pripombo, da bo svet izvedel mnoge in strašne stvari iz poročil številnih novinarjev, ki odhajajo sedaj v San Francisco. Madrid, 14. apr. Vojaški kritik časopisa Obrambna bitka v Italiji se je razšrila pogorja južnozapadno od Imole. Britanska mešanica narodov, ki napada že tri dni med Apenini in jezerom Comacchio, je naletela na ogorčen odpor. Nemški odpor na odseku ob Santernu pa se Je pokazal kot dovolj močan. Celo močni letalski napadi niso mogli omaiati nemškega borca m s tem priznanjem skuša sovražnik opravičiti svoie razmeroma skromne uspehe. Njegova izredno visoka uporaba gradiva mu je prinesla predmostja ob Santernu, toda nikakor mu m uspelo namero- ani prodor kljub temu, da je imel sovran ik izredno težke žrtve. »Alcazar« piše, da zavezniki vedo prav dobro, da je nekaj gnilega med njimi, zaradi česar se trudijo, da bi odločili vojno čimprej a Stalin je popolnoma proti dogovoru preskočil zaveznike na Dunaju. Nit, s katero krpata London in Washington zavezniško zastavo, bo nekega dne prekratka. Skupen nastop arabskih držav ženeva, 14. aprila. Na novinarski konferenci na predvečer odpotovainjp. v San Francisco je dejal sirijsk'. mindstrški predsednik Pajes er Kuri, da tvori pet araib-skih držav skupno fronto ter da bodo na konferenci nastopile kot ugleden faktor. Arabske države bodo imele med sebtoQ posvetovanja o vseh zadevah krajevnega aanimanja. špastlja fe preStmils odnašale z Jagio&sko Madrid, 13. aprilg.. Kakor je bilo v sred» zvečer uradno- objavljeno, je španska vlada prekinite, diplomatske odnošaje do japonske vlade. Kot utemeljitev tega koraka izjavljajo, da so bile potrjene informacije španskega izvora o težkih japonskih napadih na Manili. Ti »težiti dogodki« so nezdružljivi z vzdrževanjem normalnega prijateljstva dbeh dežel. Vkljub prekinitvi odnošajev pa bo Španija vztrajaia pri zahtevi po povračilu škode. ženeva, 13. aiprila. Na. vprašanje novinarjev je odgovcrril zun-apji minister Stetti-nius: »španski ukiep prekinitve odnošajev do Japonske ne bo imel nikakega vpliva na severnoameriške odnešaje do Francove vlade«. Amsterdam, 14. aprila. T:«kijska radijska postaja je objavila v petek p:.poldne, da nima doslej nobenih uradnih sporočil o prekinitvi diplomatskih odnošajev Španije do Japonske. Neki govornik japonskega zunanjega urada je -izjavil: »Spričo neprijaznega sadižanja napram Japonski ni prišla ta španska od", očrt ev nepričakovano, ker se je ta dežela že svoječasno bra Hla, da bi sprejela zastopanje jaiponšk fa interesov v sovražnih deželah. P'-'leg tega pa je Španija pričela s hinavsko propagande proti Jap« eki ki jo je opirola na popolnoma neutemeljene govorice o baje slabem ravnanjiu s Španci na Filipinih.« Kakor je govornik japonskega zunanjega urada sporočil nadalje, bodo s Španci, ki žive na Japonskem področju r^vreli ta/ko kakor z državljani onih dežefl, ki so prekinili svoje odnošoje z Japrtnskio. Prepo-vedemo jim je pošiljati domov kodificirana sporočila, drugače pa bodo lahko izvrševali swtqje ptcsle neovirano. „Poiit čfKt vera Nemcev je veUk problem!" Angloameriške skrbi spričo fanatične nemške volje do odpora Madrid» 14. apr. Aliadren, severnoameriški washingtonski dopisnik lista »Ya-r ugotavlja, da je »vkoreninjena politična vera nemškega naroda zavezniškim zasedbenim oblastem mnogo večji problem, kakor so bile vojaške bitke, v katerih so doslej zmagovali«. Severnoameriško časopisje priob-čuje poročila z nemškega bojišča, ki pravijo. da se v zaledju angloameriške črte bori več tisoč nemških vojakov. V zasedenih nemških mestih ni možno najti nobenega Nemca, ki bi prevzel upravno Službo. V ostalem pa razpolaga nemško vodstvo še z več stotisoč vojaki regularnih čet ki lahko pripravljajo zavetnikom v gotovih delih Nemčije zelo nevarne in krvne težkoče. Tudi če je kakšna nemška divizija izgubila zvezo, pa še ni zlomljen njen odpor. V teh primerih nadaljujejo manjše edinice divizije z odporom, popolnoma neodvisne druga od druge._ Stavke v Ameriki Stockholm, 14. aprila. Kakor pravi neko Iteuterjeva vest. je Roosevelt odreddl zaplembo rudnikov spričo stavk, M ao bole že v teku afli pa ki so grozile. Zatemnitveni čas za teden, ki začne 16. aprila 1945 ln teče do vštetega 24. aprila 1945 je od 20.45 do 5^0. Naše naloge! V torek 10. aprila ls*i«> je govoril v ljubljanskem radiu g. J a n M a k s, referent DDP A. Iz njegovega vseskozi stvarnega govora prinašamo v naslednjem nekaj glavnih misli: Socialne in gospodarske razmere pr eteklosti, aLasti polpreteklega in sedanjega časa so bile in so še tež.-te, često nezdrave- m mnegokje hudo krivične, To je dejstvo, katerega noben stvaren opazovalec ne more Cisporavati. Posledice tega dejstva rje čutijo samo gospodarsko šibkejši t. j. delavci, ampak: tudi. gospodarsko močnejši, t j. delodajalci. Gospodarski in sjcian_i red, v katerem se nahajamo, je namreč kljub mnogim izboljšavam, ki so bale izvedene, še vedno zgrajen na osnovah kapitalističnega gospodarstva m razredne borbe. Kap-talistični družabni red in z njim nujno p^veaaino razredn o borbo, M vedi v medsebojno sovraštvo, so z vso pretkan ostjo duilgo dobo uva.jali največji sovražniki človeštva, nepomirljivi sovražniki vsega, kar se z eno besedo imenuje poštenost — židje. Kapitalistični družabni red je otroik žcuuo-jgre, ki se je odigrala pred dobrimi stexpet-desetiani leti. Ta žalogra se imenuje francoska revolucija. Takrat so prevarane in aapeljane množice kričale: »Svoboda, enakost, bratstvo!«, prav tako kakor pred nedavnim: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« A kaikor se je takrat rodilo dejanslio m živo nasprotje tega, kar so od Židov zapeljane množice zahtevale, rodilo se je namreč nasprotje svobode, e~ak:asti isi bratstva, prav tako se je dar.es rodilo nasprotje svobode narodu. Svetovno židovstvo v francoski revoluciji ni šlo na pariške barikade, niti se revolucije ni neposredno udeležilo. Nahujskaio je nižje sloje francoskega naroda, da so se oni borili za svojio lastno zasužnjen jo. Pa ne samo to. V svojecn satanskem sovraštvu do človeštva je šio židovstvo še dalje in je v 19. iin 20. stoletju r.nihujsikado tudi druge evropske in vsega sveta narode, prav za prav njihove nižje sloje, da se tudi oni boie za uresničenje milijonskrat zlaga-nega gesla: Svoboda, enakost, bratstvo!« V borbi za uresničenje te zlagane židovske krilatice je padlo v söopetdesetih. letih na milijone človeških življenj, v tem imenu so se vršili umori, nasiltstva, vstaje, revolucije in krvave vonjr.e. Istočasno pa se je od strani istih židjov vršilo najbolj po.d&o in najb?lj nečloveško izkoriščanje in izmozgavanje tistih, ki so se v svoji naivnosti borili sa zrnato židovskih svetovno kap:talističniih ciljev. Pri vsem tem pa se židovstvo ni omejilo le na zbiranje ka-stoječega gospodarskega in socialnega reda, kateri temeiji, kakor smo trvodomia videQl, na zlagamih židovskih krilaticah. Zelo važen del slovenske idejne preosoo. ve kakor tudi novega stovertsfcega narodnega prebujenja, po katrem bo slovenski narod v bodo^ zavrgel vsa židovska priše-petavanja, predstavlja delo za «Soeegö a» cšalnega maru med delodajalci in delavci. Za resjtev tega važnega vprašanja v našem bodočem živijenju, nam Je g. President na velikem pročikoGntmstičnem 2Žx>-rovainju v D. M. v Pcšiju dne 7. avgusta 1S44 dtal bočno riavojffo: 2>V ečKno uspfäfoä, krepfko ^cevann protflcomimistični slovenski skupnosti pripravljamo z vsemi poštenimi silami pav posebno pogoje za stalni mir med delodajalci in delojemalci«. Zgod53o se je, kar smo še pred por leti smatrali za nemogoče. Delavci in delodajalci so se znašli za skupno raiao. DeCavsko-ddoda.jalska pi-ot.koamun ls Lična akcija v svoiem >Odhn n ". ■ . danes združuje predstavnike prav vseh stanov ln vseh strok in poklicev v ne še m narodu. Zastopstvo delavcev ifc, ddlcdajal-oev je strogo paritetno. Naše naloge v DeJa.vsfeo-delodac'ensiki prou tikcmimistični akešji so velike in težke. Elna i2mied najtežjih nalog je ravno borba proti židovsko kapitalističnemu, itn židovskemu komuTßet'Änemu nadziranju jn s to borbo v zvezi delo za odpravo raeredrxega sovraštva. De1© na vsem temi pa Je težko radi tega, ker zahteva preusmeritev našega mišljenja, aH če hočemo naravnost — zahteva našo prevzgojo. Zato pa moramo vztrajno deiatj in graditi. Zavreči moramo öano mdaeinost in na njej od Židov ^zgrajena družabni red. Naše irafoige so težke in starke, a pri delu za uresničenje teh nalog srno dadžnI vsi vztrajati. "Uspešna, krepteo skovana paitouiuufa Nadaljevanje na 3. WUXKU« Ä. S Nedelja, 15. TV. 1948. Pcütika ni šarlatanstvo! živimo t času Sedalje večje apeciaiteactje na vseh področjfih člove&ega dedovanja. Celo v poklicih ee je treba vse bolj ki bolj omejevati le na en del stroke, ker je postalo tehnično nemogoče, da bi mogii preštudirali ceiotno snov m si pridobi« prakso v vaeh deÜh, ki jih stroka obsega. Le na enem področju, k je sa usodo posameznika, celih skupin in narodov najbolj odločujoče, hoče bdü vsak naš človek strokovnjak in specialist, ne da bi se vsaj toliko potrudil, da bi preštudiral najosnovnejšo teorijo in ideologijo in se iz prvega vira poučil o resnici — na področju politike. Vsak Slovenec, od podeželskega potepuha do mestnega intelektualca, izpoveduje vseznalsko svoje politične sodbe ki razsodbe, če tudi ni ▼ vsem svojem življenju pogledal v nobeno politično knjigo m ni preštudiral korenito in kritično niti enega samega političnega programa. Vsakdo je namreč prepričan, da je za sklepanje političnih sodb in rczsodb dovolj, če imaš oči in ušesa pa jezik; kaj je v glavi, je pa postranska stvar. (In vendar ne poznam človeka, ki bi sd — razen če je tz stroke, seveda! — lastil vse znanje na primer o tem. kako se obleka sešije a!i usnje stroji ali časopis natisne, da je čitljiv, itd) To usodno zlo -slovenskega človeka, o katerem je nekdo zapisal pred leti, da je vsak po svojem lastnem prepričanju sposoben za poslanca, nihče pa ne za volivca, je dobilo v tej vojni še dosti .širši razmah, kakor ga je imelo prej In prav to zlo je v prvi vrsti zagrešilo na^o sedanjo narodno tragedijo. Ono je tudi krivo, da so glasovi politično zares razgledanih in poklicanih ostali — zlasti spočetka — glasovi vpijočih v puščavi. Njihova znanstveno podprta dokazovanja resnice so razglašali po-Eričnd dületanti in šarlatani za »propagando« in jo v znatni meri razglašajo še sedaj, sveto pa verujejo kakor v resnico v še tako perßdhe in cinične laži komunistične agitacije, ki zna na znanstven način izkoriščati ljudsko neiannosrt. In kar je najzanimivejšega: tej agitaciji verjamejo najbolj prav tisti, ki trdijo, da se ne ukvarjajo s politiko, >jn tako torej sam« priznavajo, da o njej nimajo pojma. Toda kakor vse v modernem življenju dvaj-sctfga stoletja, je tudi politika znanost in še celo ena najtežjih znanosti, ki terja neizmerno veliko temeljitega študija in prav posebej «vjciaüzacijie. Samo študij komunizma na žara objektivni znanstveni podlagi zahteva cede-gn človeka. Nikakor namreč ni dovolj, da kdo, k' hoče izrekati veljavne sodbe, p>rebere le nekaj čaaniških člankov ali brošur Treba je te-mci ito proučiti kolikor mogoče vso objet: iv-no, znanstveno utemeljeno literaturo, tako komunistično kakor protikerounistično. Treba j« poznati zgodovino komunistične ideologije in Prakse, treba j? poznati komunisitično metodo in taktiko in zlasti še komunistične končne cilje. Pa tudi še-potem je treba stalno načrtno zasledovati ves razvoj komunističnega dela drugod in pri nas ter tako stalno izpopolnjevati gradbo svojega znanja. Takih strokovnjakov in še specialistov,ima vsak narod le malo, in tudi Slovenci jih nimamo veliko, zato bi pa bilo tudi edHno pravilno, da bj se dala politično nešolana in nespecialmrana javnost poučiti od njih. zakaj dovolj zanimivo je že sd-mo dejstvo, da m' niti en sam sdoveriski zares politično šolan nekomunist nikoli v vseh teh vojnih letih le za er, sam trenutek msedd komunizmu. Kakor svojih botezni, ki jih ne pozna, nfcče s^tm ne zdravi, ampak gre po nasvet k zdravniku in ne na primer h kovaču, tako tudi v rako usodnih vprašanjih, kakor nam jih postavlja poskus komunistične revolucije pri nas, nihče ne bi «ne! odločati sam brez nasveta tastih, ki jim politika. ;n zlasti še študij: komunizma, ni !e šport, ampak resen in trd poklic. Ti poklicani so nam pa v teh letih izpregovo-rili že dovolj in nam govore vsak dan iznova, tako da bi mogel biti tudi najpovprečnejš; Slovenec že dobro poučen o tem, kaj je v resnici komunizem in kak ni so njegovi proti celotnemu našemu narodu in proti najmanj 95 % alo-• venskih ljudi ustmerjesni cilji. Prav tako dobro b: mfjgpil tudi vedeti, da v tem boju proti komunizmu na gre za liberalizem ne za klerika-lizem in tudi ne za socialzem, ampak za naj-brezobzrnejši imperializem, ki stremi za nadvlado nr>d vsem svetom in mu je »osreči tev« delovnega ljudstva (z drugimi besedami, pro-letariziranje, t j. obubožan je srednjega in ma-lega človeka v korist maloštevilnih, zvečine židovskih izvoljencev) samo sredstvo za dosego tega cilja. Ta 'mperializcm pa ne sloni na diletantstvu, ki vodi našega bmmnega meščana, ampak je zasnovan po strogo znanstvenih metodah, in vsak njegov vodilen služabnik je moral skozi trdo šolo študija, preden se je povzpel na svoje sedanje voditeljsko mesto, ki mu je življenjski poklic, ne postransko opravilo. Tudi voditelji komunizma med Slovenci so poklicni revolucionarji in strokovnjaki, ki so morali ab-solvirati komunistično visoko šolo v Moskvi, preden so jih posla K na njihove sedanje položaje. Njihov način agitacije in njihova taktika v vs>err, političnem delu je sad desetletnega in desetletnega študija posebnih specialistov boljševizma. od katerih je vsakteri obdelal posebno področje do najmanjše podrobnosti. Zato ni v komunizmu nič le naključnega; vse je na-nt«mo, natanko preračunano na efekt jn končni cilj. V vsem tem j'e imela eno najvažnejših vlog prav znanstvena proučitev neumnosti, lahkovernosti in nepoučenosti širokih ljudskih množic. Samo tako sie je komunizmu posrečilo tudi tisto, kar s-e ni pred njim nikoli nobenemu drugemu politične; nu gibaniu: zagotoviti sri podporo ali vso-j neodpornost tistih, proti katerim je usmerjen. Proti temu zlu. za-smoranemu in organiziranemu na znanstveni podlag;, je zato mogoč uspešen boj samo na prav tako znanstveni podlagi. Diletantizma in šarlatanstva mora bit» pri nas konec tudi v poetiki, najtežji in najusodnejši znanosti dvajsetega stoletja! Zrno do zrna... V«i poznate atari slovenski pregovor, ki tako preprosto ki nazomo izraža velike in za človeka, zlasti pa za človeško skupnost važno življenjsko in gospodarico načelo. Glasi se: zrno do zma pogača — kamen do kamna palača. AH ste se že kdaj resno pomudili pri resnici, ki jo te kratke besede vsebujejo? V rednih razmerah, so se nam te besede «defe pač lep izrek, čigar zadnjä besedi se prijetno ujemata; sicer pa nam je ta prego-tot pomenil nekaj povsem vsakdanjega, navadnega m samo po sebi razumljivega Tako smo mislili tačas, ko je bilo zrnja in pogač povsod dovolj. Tačas, ko so se nekateri ljudje — kar odkrito povejmo! — iz pijače norca delali in ko so po svetu z žlahtnim zrnjem kurili kotle parnih sitrojev Slovenski kmet se iz božjega daru res ni nikoli norčeval, ker je vedel, koliko truda in znoja ga velja vsako zrno, paeden se speče iz njega pogača. Vendar se v mirnih časih ni prav megei poglobiti v «misel resnice, ki se skriva v tem kratkem stavku. Sedaj že šesto leto divja največja vojna v zgodovini človeškega rodu. Vsn, posebno pa se kmečki ljudje, poznamo prošnjo iz praznika Sv. Reš. Telesa, ko duhovnik prosi pri procesiji: »Kuge, lakote in vojske reši nas o Gospod!« Vojna, lakota in kuga so trojčki, ki se za. roko drže. Vojna prinese skoraij vedno s seboj lakoto. V prejšnjih časih, ko niso ■ ljudje poznali še raznih piipomočkov proti ' kugi, je bila stalna spremljevalka voine tudi kuga. Pa za kugo eo učeni ljudje iznašli !ek — za lakoto ga pa še tako veliki učenjaki ne morejo iznajti. Tukaj pozna svet samo enega rešitelja — kmeta. Ali se zavedaš, kmet slovenski, da je sedaj v tvoji roki življenje slovenskega naroda? Še bolj natanko in od blizu je treba srtvar pogledati. Ali veš, da je na stotine in tisoče tvoj,ih stanovskih tovarišev kmetov, ki preti njim samim lakota, če ne bodo mogli obdelati svoje zemlje? Danes velja samo en račun, ki drži, vse drugo je v zraku. Ta račun se glasi: Kar bomo Slovenci sami pridelali, to bomo imeli. Od drugod ne bomo dobili ničesar Pa drugam tudi ničesar dali ne bomo In zaključek tega računa je samo eden: danes je še čas, vse storiti, da se bomo sami prehranili, jutr; bo že zamujeno. Vem. kaj si mislite. Človek je rad nekoliko škodoželjen, pa takole modiuje: Gospoda se je v dobri časih malo brigala za kmeta, marsikdo tedaj ni imel smisla za kmetove teža- ve — zdaj pa naj vsi skupaj malo stradajo da bodo videli, kaj kmet pomeni. Toda pomisli! Saj ne bodo stradali le ti, ampak tud: mnogo kmečkih ljudi. Koliko kmečkih ljudi je zaradi komunistične revolucije vse izgubilo, le gola zemlja jim je ostala! Kako jo bodo obdelali? In če je ne bodo. od čena bodo živeli? Pa šo me stvari ne srnemo pozabiti, kadar govorimo o lakoti. Ali misliš ti, \j računaš na dovolj polne kašče in kleti in hleve, da bodo sestradane množicc tehe "tega. gledale in sline cedile? Glad jma vedno s seboj nevarne svetovalce — rop in naslje. Če bi do tega prišlo, bi kot povodenj zalilo naše podeželje splošno ropanje in uničevanje in bi se ne ustavilo nikjer. Tega nas Bog obvaruj! Toda Bog ne bo delal čudežev, če bomo mi — sami vase si v lastno dobro zaverovani — zanemarili dolžnost sedanje ure. Zato. kmet e, na okope! Vodilo vam bodi izrek: Zrno do zma ... Však prispevaj svoje »zrno», ki samo zase ne pomeni veliko, a zrno do zrna vseh slovensk h kmetov bo dalo veaj skromen vsakdanji krah vsemu narodu, pa bomo piebredli težko nevarnost. Kaj vam je storiti? Najprej svoje obdelati do zadn:e pedi zemlje! Toda to je dane« premalo. Pomagati je treba onim. ki sami ne morejo. Ne samo v dbmači vasi s posojan jem živine, stro ev in orodja, temveč tudi bolj na daleč. D -bro ve mo. kako so kmečki mnžie iznajdljivi, kadar je treba kaj iziednega storiti. Gleite, to je zadosti izredno! Zberite ie vaščan; iz ene ali več vasi in organizirajte pomoč svoiiim obupanim kmečkim bratom od blizu n daleč Mi vam bomo pa tudi pomagali Toda nevredno bi bilo dobrega slovesa slovenskega kmeta, da bi si dal take akcije predpisovati od oblasti. Storite to sami. prostovoljno in. še več kot oblast od vas hoče. S tem boste pokazali, da ste vredni sinov; svoj'h slavnih očetov, ki v vsej. 1500! et ni zgodovini niso dopustili, da bi narod po njih krivdi od lakote umiral. Tudi sedaj slovenski kmet tega r>e ho dopustil. Rešil bo sebe in narod, s tem pa napisal svojemu stanu najlepšo legi ti mačjo, s katero bo ta • sitopil pozneje pred celoten narod. rekoč: »Storil sem v polni meri svojo dolžnost, sedaj pa v polni meri terjaim svojo pravico.« In jo bo dobil Zpka; narod kot celota je pravičen in zvestobo plačuje z zvestobo. Kako je Roosevelt umrl Možganska kap med portretiranjem — Novi predsednik USA Lizbona, 14. aprila. Kakor jwlja agencija Reuter iz Wasoingtona, je uj url predsednik Rooscve't 12. aprila ob 15.3j u i amer.škega ' čaaa (20.35 uri zjp^.iju-evropskega časa» v svoji poleuu rez.d«jfrci V nekaj rrunutah so radio io listi raz-šiilli vest o Ro .seveltevi smili po Zedinjenih državah. RooeeveAt je bil že več ko en teden clni v Warm Spricgsu, kjer je hotel preživeti tritedensk; dopust. Urr.rl je v spaln.ci svoje niaie' bale poletne hiš j n i vrhu hriba Pine, kjer je bival pied 20 leti. ko se je zdraviL Leta 1921. je namreč cbo-led na otročki paralizi. Le dve esebi sta bito ob njegovi smrti v hiii, namreč m.ss Lau,a Delano ia miss Margaret Suckley, ki sta mu gospodinjili. Admiral Me intyre je podal v Beli hiša zbmnrim približno sto poročevalcem naslednje podrobnosti o Rooseveltovi si.;iti. »Ob 15.05 uri so me poklicali iz Wann Springsa, da je padel predsednik, v nezavest, medtem ko ga je slikar portretiral. Takoj sem pozval dr. Jamesi PauLj a. da nemudoma odpotuje v Warna Springs. 30 minu.;th | sem zopet penklical Waim Springs in tedaj Sq mi rekli, da gre za resno zadevo. Tamkajšnji zdravniik Howard Broen je izjavil, da je pri&o do možganslce krvavitve. Medtem ko smo se pogovarjali, da se takoj odpeljemo v Warm Springs, je vnovič zazvonil telefon« j-Kcnec je prišel« — tako je nadaljeval Mc Intyre — nenadoma. M:žganska krvavitev" je povzročila smrt. Predsedn ika sem videl še zjutraj in bil je doore vrlje. Roosevelt je sedel na svojem stclu, med-tem ko je delal r.eki umetnik skico o njem. Nenadoma je t<>žožil predsednik, da čuti bolečine v zadnjem de u glave. Nekaj minut zatem je padel v nezavest ter se ni več zavedel. Ob 15.35 je umrl.« Stockh°lm, 14. aprila. »Stockholms T'd-ningeoi« govori v komentarju o Ro^sevel- tovem nasledniku Trumami, da ga z vseli strani označujejo za pottLtika, kj je nar kloiijen kompromisom. Najvažnejša poete- dica Roosevvliovi smrti pa je, da. je sedaj ameriški narod brez pravega voditelja. Truma m manjka zunanjepoltično izkustvo, kKLj-4 on je izrazit zast pe tk srednjega za-pa/La. V \Vash:n.gtonu je igral dolgo čaea pc^Lrejeno vlogo in šele leta 1942. je prišel na površje. Njemu je uspel napad proti milijonskim zneskom, iti so jih zapreviji v ame-rišlci ci>elj, ker so mnogi upali, da bodo R.OECvelta kmalu videli v Argliji. Žalovanje Židov Stockholm, 14. aprila K^kor je bilo pričakovati, so ždje ob Rooeaveltovi snntl pričeli ob jokav li Roesevelt vo smrt. Ne le nevyorjk; wallsti-eet ki židje, ki so lahko hvaležni za dobi-«? kupčije, ko so j h roa-praviHj pri Ro:seve.t«vemu vojnemu hujskanju. temveč tudi druari židje, so zgubili v umrlem seveiwaamerißkem prodsedsoku moža, ki jim je bil izredno naklonjen. Nafvcšfl v®pM zločinec vseh žzmv Eerlinski tisk k smrti Franklina Delana Roose- clta Notranjepolitična kriza v Angliji..... Od dneva do dneva narašča v angleški jasnosti odpor proti politiki Churchilla in njegove konservativne stranke Že proti koncu lanskega leta so se nad Churchillom in njegovo konservativno stranko začeli zbirati temni oblaki, ki so napovedovali hudo notranjepolitično krizo. V decembru lanskega leta je namreč zasedal kongres druge najmočnejše angleška stranke, laburistične stranke, ki je v dveh vprašanjih pokazal ostro nasprotje med la-burnsti in Churchillovo vlado: predvsem v načelnem vprašanju nadaljnjega sodelovanja laburistov v vladi v znamenju medstrankarskega premirja, potem pa v grškem vprašanju. Po napeti debati, v kateri so se mnogi najvidnejši laburistični voditelji izrekli proti nadaljnjemu sodelovanju v vladi ,je bila naposled na priitsk laburističnih ministrov sprejeta resolucija, ki se je sicer izrekla za nadaljnje sodelovanje, »dokler ne bo vojna končana« ,da pa si laburistična stranka za potem že sedaj rezervira svobodo postopanja, ker da bo pri prvih volitvah nastopila samostojno in z lastnim programom. Tudi v grškem vprašanju so laburisti na orjtisk delovnega ministra Be- darske zmede kakor po zadnji sve'ovni vojni«. Laburistični list »Dadly Herald« pa se obrača proti konservativni agitaciji, ki skuša prikazati sedanjo načelno nasprotje mnenj samo kot »trk osebnost«, češ da se skuia s tam samo rušiti Churchillovo avtoriteto, ki izhaja iz njegovega sijaja kot »vodje te vojne«. Laburistični list očita nasprotno konservativcem, da se prav oni skušajo skrivali za tem osebnim Churchil-lovim sijajem«, da bi s tem sebe izkopali iz globin, v katere so s svojo politiko padli. Dočim se vse te kritike sučejo še okrog medsebojnega spora med laburisti in konservativci in osvetljujejo njih medsebojno borbo za oblast, pa gre časopis »News Review« v svoji kritiki precej dalje, ko se spušča na samega Churchilla in nau očita da so Sovjeti samo po njegovi kr:vdi prodrli v Evropo in da je on tista nesrečna osebnost, ki je britanski vpliv v svetu v tej vojni tako strašno zmanjšala... . Iz vsega tega izhaja, da se v zadnjem času ne le nad konservativci, temveč tudi Berlin, 14. aprila. Komentarja nemškega Časopisja poudarjajo k Ru-seveitovi smrti enoglasne-, da je pri tem govor o slavnem odgovornemu činitelju za to svetovno vojno. »Razdejani del sveta preklinja Roosevelta. — Milijoni vdov in sirot stoje obtožujoč ob mrtvaški postelji severnoameriškega piedsednka. — življenje, ki je piinesio svetu bedo in katastrofo. — Usoda ie kaznovala povzročitel ja vojne. — Vojna r>rez svojega povzročitelja —Tako in slično se glase napisi v tukajšnjih časopisih. Sredi zaključne faze mogočnega boja narodov je pravična usoda kaznovala s smrtjo moža. kateiemu bo svetovna zgodovina naložila največji lel ki'-vde za tiru-go svetovno vojno, p'še »Völkischer Beobachter«. £e danes vemo na podlag, nespornih dokumentov, da je Franklin Delano Roosevelt več steril, kakor da pe ramo svoj lastni narod zvabi! v vojno, k: se ni prav nič tikala ameriškega kontinenta, temveč da je bil gonilna s;la za izbruh evropske vojne. Ta najpodlejši mož, kar j h ie rodila Amerika, je povzročil neDO- ~ " ' — ie št i, polpirali pa so ga maščevanja iejjm krog; njegovih židovsk h prijateljev in maščevalcev. Neomajno-je ugotovljeno da bi razmeroma mala kmea v Lon.ionu n Parizu, ki si je ielela vojne, rikoli ne uspela, če ii ne bi pri-kočil na ponicč Roosevelt s svojim prit-skom. Njegovo :me je tako ozko in vzročna povezano s smrtjo milijonov in razdejanjem najsvetejših vrednosti, da ne dovoljuje niti njegova smrtna ura da bi molčali »12-Uhr Blatt« ugotavlja, da orel tem možem ne bi megli potegniti meča. Obtožujemo ga spričo g.obov naš h mrtvih m v krogu nezlomljivih borcev za Nemčijo pre .i Bogom n zgodovino Vemo, čj, je bila pravična previdnost, ki je posegla tako očivicino v tok svetovnih ci.uuotc.-v m bila usmerjena proti povzročitelju tega zla. Ta Previdnost zapoveduje nam Nemcem, da se žilavo in zagrizeno n z divjim fanatizmom bolimo v obiambi svojih življenjskih pravic. Sedaj šele je potrebno, da vržemo v borbo za!r.je sile, da nadaljujemo z borbo za svojo življenje, Roosevelt je padel — bojišče za svobodo pa ostane. K Rooseveltovi smrti p.še >-Be'!iner Nachtausgaben, da je usoda, ki poseda s trdo in gotovo roko, zadela moza, .-a bo-igral v zgodovinskih knjigah človeštva vlogo nailxoij nesramnega vseh izkc-r'ščeval-cev materialne premoč: majhne klike napram človeštvu. Le v seö.njem ohdebju razvoj«- Zedi~.~>nih iržav je bilo možno, da je tak mož lahko d.spel do ogromne moči. Rooseveltove politične zločine pa si e možno razlagati iz plemenske, krvne, verske m movalhe raztrganosti množic v Zedinjemli dižavah in z njegovo sposobnostjo, da uveliavlja nar.ižje instinkte. Nikoli ni p: edsednik apeliral na poštenost množic. temveč je privabljal množice le z dc-narjem in zlatom ter prilobil njihovo vest s hinavščino. V času, ko se je zlo-m'la Roo-seveltova notranja politika, si ie z židi :n pltutokrati izmislil ta vojni zločin, ki je bil ,"veden s stematicno. Nahujskal le evropske narode drugega proti liugim. za kar imamo zelo mnogo dokazov ter nameraval določiti čas in trajanje evropskega uničevalnega boja z vsakokratno množico ameriških oborožitvenih pošiljk. Anglija. F.ancija 'n drugi srednji in mali evropski narodi so postali pri tem v splošnem ravno take žrtve tega divjega zločina, k iKor Nemčija B^ssmeve o Trumamvi politiki vina nekoliko omilili svojo obsodbo vladne i nad samim Churchillom kot glavnim an- pclitike. Toda za razpoloženje kongresne večine je bilo že tedaj značilno, da sta bila v izvršni odbor stranice izvoljena med drugimi tudi Morrison, ki ni več navdušen za sodelovanje s konservativci, in poslanec Bevan, ki je znan kot eden najostrejših kritikov vladne politike. Tako so se torej že pred meseci poiavile nevarne razpoke v sedanji vladn: Koaliciji na Angleškem. Toda boj rned laburisti in konservativci se ni med tem niti najmanj polegel, temveč se je nasprotno celo prav ' nevarno zaostril. Delovni minister Bevin, ki je na laburističnem kongresu v decembru lanskega leta še zagovarjal vladno poli tile o v nekaterih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu kongresa, je sedaj očitno povsem spremenil svoje stališče. Z ostro izjavo, ki jo je podal proti Churchillu na zadnji seji vodstva laburistične stranke, je sprožil pravo krizo v vladni koaliciji. Konservativci so malo pred tem še zaman poskušali ,da bi pridobili ministra Bevina za prestop v njihovo stranko, kakor so leta 1931. izigrali tedanjega laburističnega voditelja Mac Donalda. Minister Bevin pa se temu pritisku ni vdal in je na omenjeni seji laburistične stranke celo izjavil, da bi zares že bilo najbolje, da bi volilci sami spet določili obliko vlade, češ da je bil gleškim nosilcem te vojne zbirajo v zadnjem času v domovini kaj temni oblaki Signal za to so dali laburisti, ki se hočejo s to kritiko prikupjä narodu in se kasneje sami polastiti oblasti v državi Ironija Stockholm, 14. aprila. BoliprrdsedniJc j senator Harry Trumen, ;,e na poai g: d >1 -čil ustave prevzel mest^ severroameriäke,-a ; predsednika ter je položil prisego. Ob svci j zaprisegi je Izjavi'.: »Porud.l se bom, cla i brrm delal tako, 1:> kor bi po mo em mnenju ! ravnal predse«,nik sam. Svetu zagotavlj, »m, i da bomo nadaljeval vojno na ob. h bojiščih 1 na vzhodu in zapadu z vso energijo.« Madrid, 14. apr. Madridsko časopisje po-! udarja v svojih komentarjih k Rooseveltovi i smrti dejstvo, da je Trumana preko noči doletela naloga, ki si jo je malo želel in Churchillovega položaja pa je v tem, da v i katere obvladanje vodi preko s trajem po-„sadju . prfžaSS .o' latuns,* gM1|o f W^T^rS^ proti njemu tudi komunistični elementi, velt ki je nv,jno potrebna pri uspešni torej prav tisti, ki so se zaradi zavožene j politiki predsednika. Truman je sicer dober britanske politike nasproti boljševikom 1 delavec in častivreden di-žavljan, toda pri- manjkajeta mu govomišlci dar in zakore- prav s Churchillovo pomočjo prerinili tudi v Angliji v ospredje. Tako se tragika te politike kaže sedaj tudi že na angleškem notranjepolitičnem področju. Na dlani je, da napoveduje tak razvoj samo nove politične krize, ki jim morda tudi tisti ne bodo več kos, ki so jih sprožili v želji po svoji oblasti. ninjenost pri narodu. Severnoameričani niso mestu podpredsednika pripisovali onega pomena, ki ga spričo' gotovih okolnosti lahko ima«. Stockholm, 14. apr. Domnevajo, da bo Truman pustil večino sedanjih članov vlade na svojih mestih; v diplomatskih krogih pa se širi govorica, da bodo morda Stetti- Hude ameriške izgube g?i HKMavi Japonci so potopili nadaljnji 2 oklopnici in 3 krlžarke Tokio, Kakor javlja cesarski glavni stan, so ostali boji na Okjnavi neizpremenjeni Narasle so le sovražnikove izgube v zadnjih dneh. Obe letališči na otoku, ki jih je [ zasedel sovražnik, sta spričo obstreljevanj a ' da so b li obroki živil zvišani v drugem p-Kletju lota 1944. ko so menili, d> b ' vojna kmalu konč aa in so podcenjevali potrebo leta 1945. japonskega topništva neuporabni. Zaradi j - . tega je sovražnik prisiljen, da pošilja v ■ današnji parlament izvoljen že pred desej j ^^ nosijke letal Te kakor tudi droge Kaše aa^oge! Nadaljevanje s 1. strani sti3ria slovenska skupnost, v kateri bo s pcöten ml silami ustv»:rjen stalni mir med delodajalci in dolojamealci, je naš Ideal. Odprava razrednih naspncitij, prevzgoja ras samih, skrb za pravitoo vzgojo naše saldin e, riovozg.va po-dimih stanov naroda, biranie poštenih delavcev in delodajalcev , n zlasti neizpiosna borbe proti komur/Trnu pa so naše poed'ne dcločorie naloge in ciicge vseh Slovencev! timi leti in da,zato perav gotovo ni več pravi izraz ljudskega razpoloženja. List »Daily Telegraph« je takoj pripomnil, da enotnost sedanje Churchillove vlade nikakor ne more več obstojati če ke sedaj člani kabineta medsebojno napadajo kar v javnih govorih. Bevin je namreč očital med drug m Churchillu, da smatra to vojno za svojo vojno, konservativni stranki pa, da je imela — 55 izjemo 30 mesecev — več kot 20 let oblast v svoji hrokah, da pa je pri vodstvu državnih poelov popolnoma odpovedala Njena politika je bila in je tako brezizgledna, da »khko pripelje do uničenja vse civilizacije«. S to nepričakovano ostro obsodbo kon-aervativne politike je minister Bevin — n«orda nehote — pred vsem svetom pri-zansd krivdo britanske plutokracije. po kater« naročilu vodi Churchill »svojo« politiko in tudi »svojo« vojno. Bftvinovo pripombo, da je ta vojna Churchillova vojna, uporabljajo sedaj vsi nekoaiservativ«^ Usti za izhodišče svoje kritike proti Cbwvhillu in njegovi stranki. Vplivni liberalni öusnik »Manchester Guardian« označuje n pr. Bevinov govor kot »prijateljski in o»"ežujoč«, češ da je skrajni čas, da je nekdo nastopil proti »reak-cionarjem konservativne stranke«, ki da so »postali v zadnjem času prepoten tni in pripravljajo s svojo politiko iste gospo- svöSsk-s ped sovjetskim Eadzorstvcia Stockholm, 14. aprila. »F.vkets Dagbla-bojne ladje, ki so na poti proti ^ Okinavi, f det« se obrača v četrtek v članku pod nr »•.« Kil« i r /-1 »->i i Vv j^rtOr» r\A l»>i^./»f • r min I nI /-.«»j-ki-.-, «V < U -Sä Öit/i fdr.-» . v. -3 n-K.^^y.- pa so bile v zadnjih dneh po izboljšanju vremena izpostavljene mečnim napadom japonskih letalskih oddelkov in pomorskih sil. Kakor javlja cesarski glavni stan. so bile dodatno dosedanjim javljenim uspehom poslane na morsko dno naslednje ladje: 2 oklopnici, 3 križarke, 1 rušilec in 2 bojni ladji neznane gradnje. Nove severnoameriške izgube, ki so bile objavljene na dan Rooseveltove smrti, so ponoven težak udarec ameriški javnosti, ki so jo hoteli prepričati, da bo vojna z Japonsko hitro zaključena. Nadalfszje ©aiefitve v ameriški ^relirani Stockholm, 14. aprila. V Združen h državah je vedno bcllj jasni opažati delovanje vojne na področju preskrbe živi. Kak.vr pravi nekn. »Aftont idningensova« vest iz Washington a, ie severnoamer äko kauet, jsiko ministrstvo sporočalo, da bo d:-voz mesa vse poletje zelo skrcxmeci. »Severtoameriški dr-žavljam bo prejel manj mesa,, m> sla. sira, rüb, sladkorja in konzerv. Slab dovroz živil bo trajail tudi še nekaj mesecev po kemeu voj e. Do amamjöanja vojaäldh pošiljik pa De sme priti.« I2bc£jšanje se ne bo preje pokazalo, dokler ne prične damob-Wzacäj a ln se ne bodo vojtrtj ujetnilki vmfili v sK[k) do novino. Eiden vzrokov zmanjšanja otoiojkov živil je, slovom »All je šveeiska pod s:vietskim nadzorstvom?«" pretä zaslöaivanju, ki so jih izvedli sovjetski uradniki na švedskem med begunci iz Bal tka. Dnevno prihaja do spopadov v švedskih podeželskih obči n-" h. kjer sivjotsk; uradniki udirajo na švedske kmetrje, na katirih d'-lajo begmd iz Sadika. Svobrdud švedski kmeti 'ris.) navajeni stičnih metod ln zar»-1! tega je popolmema razumijiivo, da reagirajo icprijazno, če prilrajajo tujci na nvliova posestva ter hočejo za^iSevati osebe, ki so podrejene le njim samim. Kaj menj švedska vlada s to polfitSko j kapitulacije? Tako se sprašujo Ist. švedski narod se danes sprašuje, ai je postala Svedslca že sovjetsi^o nadzorno pöd-ix>čje, na katerem ima švedska vlada le še pravice upravnika Kaka se je jwnsspecil sovjetski pcsSasuk üm^fe Amsterdam, 13. aprila. Kakor pravi britansko por;čeva'ska služba, je sovjetski nos'lec imlov v Mexico-City PjCikubovs';i naprosil" danes mehiško zunanje ministrstvo, da izvede nadaljnjo preiskavo o vzroku, z»3kaj se je zrušilo letalo, s katerim se ie januar!,ä smrtno ponesrečil sovjetska poslanik Ümanskj. V Mndkvi sto v teku govorice o sabotaž ih d "ja njih ln Sovjetska zveza je »vtr> povhlr.^tila s\" je-ga nosilca poslov, da zbeie nadaljnje Informacije. Bržkone bode» p'tnäkl" ki so ostali pil življenju, de enknat a^eHiSaui. niusa zamenjali za Sumnerja Wellesa, ki ima večja izkustva na zunanjepolitičnem področju] pravi neka vvashingtonslca vest agencije ? Associated Press« v lAftonbla-detuc. Amsterdam, 14. aprila Reuter javlja lz Londona, da so diplomatski krogi v New Yorku mnenja da se oo Harry Tiuman, lei je postal 32. predsednik Zedinjenih držav, v kratkem sestal s Churchillom to Stalinom. Predsednik Truman pozna Churchilla le površno, Stalina pa sploh ne Pri obilici problemov, katerim bo moral posvetiti vso pozornost, postavlja javnost vprašanje, ali se bo novi ameriški predsednik udeležil konference v San Franciscu. Neki ameriški komentator je izjavil, da bo Truman zelo verjetno postavljen pred veliko število mednarodnih kriz, pri čem ar ga bodo ovirali predvsem ti trije faktorji: 1) Primanjkuje mu izkustvo na zunanjepolitičnem področju. 2) Napram Churchillu in Stalinu ni v nlkakem ozkem osebnem razmerju. 3) Nima še izkustev v diplomaciji v oni meri, v kakršni jih. je imei Roosevelt na podlagi osebnih stikov z britanskimi in sovjetskimi državnimi vodji Truma.nova moč pa je nasprotno v ozkih odnošajih z vodji severnoameriškega senata in domneva se. da bo te odnos a je nadalje izgradil, da se okoristi z izkustvi in mnenji teh senatorjev. UNREA fe baäkrci Bern, 13. aprila, švicarski časopis s Ostschweiz«, pravi, da bi pač nihče ne mogel trditi, da je UNRRA izpolnila nade, ki so jih gojili v to organizacijo. Katastrofalen položaj prehrane v Franciji, Bonomijevi Italiji, Belgiji. Nizozemski in Srbiji je preveč notoričen, da M bili potrebni dokazi. Na Grškem je UNRRA povzročila celo državljansko» vojno. Summa summarum je UNRRA bankrot. Veliki sili Evrope ni bilo z organizacijo UNRRA prav nič pomaga-no. Preskrba oseb; vpoklicanih za rfrarlnjo postojank Vrhovni komisar dr. Rainer je predpisal spremmebo oiredbe o preskrbi oseb, vpoklicanih pri gradnji postojank z dne 27. novembra 1944. (SI. list 31. I. 19151. Z novo odredbo. Iti je objavljena v i Službenem Ustu« 14. t. m. se zpiemen; razpredelnica iz čl. 8. prvotne odredbe. Kakor je znano, dobe samostojni obrtiiki, kmetovalci in pripadniki svobodnih poklicev na svoj prcilog od šefa pokrajinske uprave za izgubljeni zaslužek zravnalni znesek na podlagi navadnih urnin. Izravnava se čas. ki ga je vpoklicana oseba med svojim običajnim delovnim časom sa. mudila zaradi zaposlitve pri gradnji postojank. Povračlj va umna se določi pri dohodkih o.l kmetijstva in gozdarstva, od obrtnih obratov ali samostojnega dela po v:šin; dohod.n nskega davka, in ulcer odsfoi do viš ne dohodnirskeea davka 10.000 lir 9 lir na uro (doslej 5 lir), do 15.000 l'r 12 lir (7) do 20 000 lir 15 lir (9). do ?5.000 lir 18 lir (11). do 30.000 lr 21 lir (13), do 35.000 lir 24 lir (15) do 40.000 li" 27 lir (17) lo 45000 lir 30 Mr r 19». 00 milijonov dola Ljev vojnega materiala Samo ob tej piiiiki izgubljeni oklepniki so bili vre.;ni nad 200 milijonov dolarjev * l"odoba današnjega Kima. Po vesteh iz ' retk sliči položaj donašnjega Rima položaju v letih 1921—22 po svetovni vojni. Pojavljajo in ponavljajo se nemiri, množica "se zbiralo po ulicah in demonstrirajo, policija v službi Bonomijeve vlade pa razganja ljudi. Po ulicah in cestah Rima vidiš oklepnike in topove, kajti Bonomi se za utrjevanje svojega režima poslužuje tuli voiaške pomoči. * Poinanikanje gradbenega materiala v Italiji. V R'mu bi radi popravili bazlliKO sv. Lovrenca, ki je bila porušena pri nekem angloameriškrm letalskem napadu. Cerkve pa ne morejo popraviti, ker ni na razpolago potrebnega gradbenega materiala. * Katastrofalna suša. V Argentini, Avstraliji in Južni Afriki vlada trenutno velika suša. že 5 mesecev niso imeli v Argen-tini in Avstraliji niti kapljice dežja. Zaradi tega se obeta največ 60 odstotna žitna letina, ki bo za lanskim pridelkom zaostala skoro za polovico. Posledice tega bodo, da bo treba izvesti praktične ukrepe za ome-1itev izvoza. V Avstraliji niso imeli od leta 1902. takšne suše kakor sedaj. Pšenica bo obroč-Ia komaj tretjin;» normalnega pridelka. Avstralija bo letos zaradi suše pridelala manj mesa. * Stavke v Ameriki. Kakor na Angleškem tn v Zedinjenih državah, Imajo sedaj tudi v Braziliji stavke. Tako je n. pr. železn ški promet v deželi Rio Grande popolnoma ustavljen in počiva vse delo. — Tudi v Argentini stavkalo delavci, in sicer ie stopilo ▼ stavko 19 000 pomočnikov mesarsfcfh obratov. Poskusi, da bi stavkajoči zopet prijeli za delo, se niso posrečili. Y SpOOO&O. ma3arjo Juliju Cesarfu Bridko nas je presenetila vest, da je major Julij Cesar dne 10. t. m., zadet od srčne kapi. nenadoma preminil. K večnemu počitku so ga 12. t. m. spremili številni njegovi prijatelji in znanci z žal na pokopališče pri Sv. Križu. Jnlij Cesar se je rodil 6. X. 1884 kot sin poBtanenačelnlka v R&jhenburgu. Ljudsko SOÜO je obiskoval v rojstnem kraju, a realko ie konča! v Ljubljani. Petem je stopil v kadetnico v Mariboru, ki jo je dovršil 3 odličnim uspehom. Kot mlad zastavn'k PpSI I f mrnmm 4 * i * bo je z vso vnemo posvetil častniški karten. Njegovo prvo službeno mesto je bil Tarnopol, a pozneje Lwov, kjer je služil nolnih 17 let. V svetovni vojni se je boril na ruski in italijanski fronti, kjer je bil težko ranjen in se je moral dalj časa zdraviti. Po razsul u avstroogrske monarhije je takoj gföpfl v jugoslovansko vojsko in služboval v Celju, Ljubljani, Beogradu in Sarajevu. Leta 1923. je bil upokojen. Lani je stopil v Slovenski Narodni Varnostni Zbor na Jadranskem pnmorju in bil postavljen za poveljnika postojanke v Postojni. Pokojni major Cesar je bil človek jeklenega značaja, izvrsten častnik in dober tovariš. Vsi so spoštovali in visoko cenili njegov značaj in družabnost. Prebivalstvo Postojne ga je hotelo imeti za župana. Teg?-; pa njegovo zrahljano zdravje žal ni dovolilo. Z ma; orjem Cesarjem lega v grob zaveden slovenski mož, izvrsten častnik in ne.. nacloi r • e ~ti j i v tovariš. Vse živij-r.j-j je nesebično posvetil svoji domovini kacero je brezmejno ljub i. Julij, naj T; bo lahka slovenska zemlja, za katero si pieiil svojo kri, a Tvoj duh naj uživa plačilo v kraljestvu Pravice! F. C. n aa kurivo v Stockholm» je za- radi stiske s premogom sklenila izvesti utesnitev prodaje premoga in omejitev oddale plina. Ukrepa bosta uveljavljena že s IßTaprilom. Poraba plina bo omejena največ na eno tretjino dosedanja potrošnje. * Delovna obveznost na Poljskem. Poljska vlada je izdala odločbo o splošni delavni obveznosti na ozemlju Varšave, katero nameravajo čimprej popraviti in pozidati. Delovni obveznosti so podvrženi moški in ženske od 16. do 60. leta. * Najdba ogromnega diamanta. V Tan-ganjiki na ozemlju Vzhodne Afrike so izkopali diamant, ki predstavlja največji primer svoje vrste na svetu. Tehta 120 kara-tov, našli pa so ga v diamantnem rudniku v Sinijangi. Vrednost diamanta cenijo na 15.000 funtov šterlingov. Najditelj je prejel 20 funtov šterlingov nagrade in 15 glav goveje živine. Iz Ljubljane a— Novi grobovi. Kot žrtev letalskega napada je v 40. letu starosti preminil gosp. Jože Türk. Pogreb bo v nedeljo ob četrt na 11 iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. KriSti. V 34. letu starosti je dotrpel g. Miroslav Prosenc. Na zadnji poti ga bodo spremili v nedeljo ob tri četrt na 11 :z kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — V Zagrebu je po kratki bolezni umrla soproga veletrgovca ga. Bojana šubajkovič. Pokopali so jo dne 16. marca na Mirogoju. — Nadalje so umrli višji računski svetnik v pokoju g. Josip Skalar, 46-letni zasebni uradnik g. Filip Sever, 62-letni uradnik TT>D cr Franjo Kladnik, trgovski sotrudnik Dragomir žmitek, star 30 let, in 51-letni natakar g. Joško Mikš. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spom'n, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo naše Iskreno sožalje. u— Jurij Bačko t- Po daljšem trpljenju je v bolnišnici umrl kot četrta žrtev na cesti nastavljene mine šofer Prevoda gosp. Jurij Bačko. Smrt ga je dohitela v zvestem Izvrševanju službe. Jurij Bačko je bil doma iz Hrvatskega primorja in je kakor Večina niegovih rojakov že mlad šel od doma za zaslužkom. Prepotoval je velik del evropskega kontinenta, pot pa ga je vodila tudi daleč preko morja na vzhod. Nekaj let pred vo jno ~ se je naselil v Ljubljani in si kot avtoizvošček služil kruh. Potem je šel v Beograd, od koder se je spet vrnil v Ljubil ano in dobil službo pri Prevodu. Pokojnik je bil vse svoje življenje neumorno delaven in vseskozi poštenjak. Težko je pričakoval konca vojne, ni pa mu bilo usojeno, da bi ga dočakal. Naj mirno počiva! u— Maši zadušnlcl za pok. Rozo Mareen bosta v torek 17. t. m. ob 7. in 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. u— Sv. maša zadušnica za blagopokoj-r.im dr. Virantom se bo darovala dne 17. t m. ob 7. uri V cerkvi Marijinega Oznanjenja. u— Poročila sta se v soboto dne 7. t. m. v cerkvi Marijinega Oznanjenja bančni uradnik g. Miroslav Punčuh in gdč. Marica Primožič, čestitamo! n— Oddaja plina v jutranjih urah. Zaradi spremenjenih uradnih ur v državnih in zasebnih pisarnah bo mestna plinarna oddajala plin v jutranjih urah od 6.15 do 6.45. Opoldanska oddaja ostane še nadalje neiz-premenjena. u— Na živilskem trgu je bilo včeraj precej živahno. Gospodinje se niso ustavljale samo pri mesarjih, ampak so šle tudi na Vodnikov trg, kjer prodajajo zelenjavo. Založile so se lahko s česnom, čebulo, korenjem in peso. Manj je bilo na izbiro sočivja, vendar so bolj srečne lahko kupile radič, motovileč in por. Za regratom, ki ga je bilo dovolj naprodaj, ni bilo preveč povpraševanja, Znamenje vojnega časa pa je menda, da ljudje pokupijo vse, kar je naprodaj. Zato ao tudi prodajalke sadik in cvetlic imele dobro kupčijo. u— Darovali so: Podpornemu skladu za slepo mladino Ivan Gajšek 500 lir namesto venca na grob Marije Mladičeve, rodbina Franca Mulačka 300 lir namesto cvetja na grob Julija Cesarja in Lidija Medica 200 lir v spomin pokojne Alojzije Zupane. Pri upravi Jutra so položili za gluhonemo deco rodbina Dolinškova 200 lir namesto cvetja na grob Julija Cesarja, za slepo mladino živo Vedlin i.00 lir v počastitev spomina Julija Cesarja in tvrdka Ivan Jelačin v počastitev spomina Ivanke Sternove 500 lir za stare in onemogle v mestnem zavetišču. u— Dijakom — dijakinjam nudimo vso pomoč za šolo ob najprikladnejših urah: Specialne instrukeije, Kongresni trg 2-U. u— Licejska ljudska šola v Notre Dame prične zopet s poukom v ponedeljek 16. t. m. v starih prostorih po starem razporedu. V ponedeljek od pol 8. do 10. imajo šolo učenke 2. ki 4. a razreda, popoldne od 4. (ali po končanem alarmu) do 7. one 1. in 3. razreda, v torek ob pol 8. pa 1. in 4. b razred. u— Srednješolcem (-kam) priporočamo učenje strojepisja! Učne ure dogovorno zjutraj, pozno popoldne ali zvečer po žeJji. Novi tečaji 16., 17. in 18. aprila. Cliristofov učni za ved, Domobranska cesta 15. u— V umetno valjenje sprejema vsak petek ob 8. ur; zjutraj, žegoza, Gallusovo nabrežje 33. u— Pri žegozi, Gallusovo nabrežje 33, je zopet na razpolago topinam'our - krompir (papeška repica), korenje in pesa. '^šlf'1 "Cž! 3 »alL»-2-š» i» i£> J» šu-' 9» & O našem pogovornem jtziiiu Pogovorni ali občevalni jezik je boij kakor l-cnjižni jez_k in zborni govor podvržen sp?v; ii'cirkbam časa, prostora in ceio osebe. Lm. i v-eh govorilnih oblik je najbolj individualiziran in najmanj trden v svojih oblikah Medtem ko je knjižni jezik tem bolj uolc-čen po pravorečnih, slovniških in pravopisnih pravilih, čim večji sta v kakem narodu jezikovna kultura in slovstvena tradicija; medtem ko si tudi zborni govor postavlja norme za pravorečje in leporečje, za svoj retor^ni slog, je pogovorni jezik povsem prepuščen osebni svobodi pouimeznika in je zaradi tega toliko-ki srt ne an Ln zanemarjen. V mnogih primerih, zlasti pri nas. kjer se knj-žni jezi: skoraj ne govor; a'i kjer niso vsaj po dobrih običajih uzakonjena pravila zbornega govora, gospoduje narečna govorica. Pri izobražencu, ki živi izven svojega roj.--;naga kraja in je z dolgim bivanjem v krogih raznih narečij zgubil prvoten živi stik s svojim materinskim narečjem. opažamo, da je njegova vsakdanja govorica zmes knjižnega jezika in (zlasti s fonetične strani in glede izgovorjave) vplivov rožnih narečij. Skoraj vedno se skozi njegov osebni govor tem bolj razločno čuti tonska osnova prvotnega narečja, čim bolj je to narečje na obodu centralnega govora in zato različno po svojih leksi-kalnih in glasoslovnih značilnostih. Vse-kako bi mogli reči, da ima zlasti pri nas malone vsak posameznik svojo osebno govorico, čeprav se le v odtenkih razločuje od občeval nega jezika, ki prevladuje v der ločenem kraju. Posebej čutimo to v mestu, kaj i mesto, če nirna stare in veljavne jezikovne gravitacije, kakor jo ima na pr. Pariz za francoščino, je največja zmes in zne;; narečnih ostankov, knjižnega jezika, zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer po želji. Novi tečaji 16., 17. ta 18. aprila. Informacije: Christof ov učni zavod, Domobranska cesta 15. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje potrebno in koristno vsakomur! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 16., 17. in 18. aprila. Učne ure dogovorno. Informacije: Christof ov trgovski učni zavod, Domobranska cesta 15. Iz Novega V zakloniščih, kjer si ljudje iščejo zavetja, je večlcrat natrpano ljudi. Možnost okužitve po kaki osebi, ki Ima nalezljivo bolezen, je zelo velika. Zato se opozarjajo vsi, ki imajo takšno bolezen, vidno ali prikrito, da si ne iščejo zavetja v javnih zakloniščih, kjer ni posebnega oddelka za take bolnike. Koncert naših godbenikov in pevcev, ki je bil v nedeljo 8. aprila v Prosvetnem domu, je nad vse pričakovanje uspel. Mnogi so morali oditi domov, ker ni bilo niti stojišč več na razpolago. Zato so koncert ponovili v četrtek ob isti uri. Uspelo predavanje je imel v Prosvetnem domu g. inž. Absec Matija. Predaval je o sadjarstvu, za Dolenjsko tolikanj važni gospodarski panogi, številni poslušalci-sad-jarji in tudi oni, ki se zanimajo za sadjarstvo, so se predavatelju za r.jegovo izčrpno ln poučno predavanje zahvalili z iskrenim ploskanjem. S štajerskega Na graško univerzo je bil pczvan iz Frankfurta ob Meni profesor dr. Felinand Weinhandel. Predaval bo na filozofski fakulteti graške univerze. Istočasno je zasedel mesto n". fitiezofski stolici izrtd ii j prosesor Wolfrem Steitoeck. ki je prevzel mesto pokojnega prof. Siegla, predavatelja za filozofijo. V Gradcu je umrla v 49. letu svoje dobe lastnica modnega salona ga. Terezija Vreča. Lepa starost. V okolici Celja je 1. aprila obhajala 82 letnico rojstva ga. Katarina Kovačeva. Navzlic visoki starosti je gospa Kovačeva čvrsta, sveža in zdrava. V prvi svetovni vojni je izgubila sina, ki je b i častnik v avstrijski armadi. Trije mlajši sinovi ge. Kovačeve pa služijo danes v oddelkih nemške oborožene sile. Smrtna kazen in j?ča za tatove. Franc Lorber, Franc Neumeister, Franc Kram-berger, Franc Janiš in Matija Mavčič, vsi spodnještajerski ro jelki, so se morali zagovarjati pred mariborskim sodiščem zaradi tatvin in vlomov, ki so jih izvršili v letih od 1940 do 1944 na Sladki gori. Pri vlomih in tatvineih so si prilastili večje množine živil, oblake, perila, gotovine in vrednostnih predmetov. Lorber se je udeležili 20 ta.tvi.skih pedvigov, Neumeister je sodeloval pri 11, Kramberger in Janiš pri 13, Mavčič pa pri 9 tatvinah. Sodišče je obsodilo Fniinca Lorberja. ki je bil kolovodja tatihvuke in vUtew'lske toäpe, ni smrt, ostalo četverico pa na ječo od 8 do 12 let. S ücrelkena Tečaj Nemškega Rdečega križa v Celovcu se je nedavno spet začel. V njem bodo dicibKe. dekleta -:n žene potreben pouk za samarijansko delo. Tečaj bo trajal 20 večerov. Priznanje delu. Okrožni vodja nemške delovne fronte v Beljaku K'- rat h je bil pred dnevi poz v» m na posebno prireditev, kjer mu je biLo izrečeno priznanje za nje-srovo defo v obliki diplome. Horath je eden izmed zvestih pristašev nfirod-osooiaJistične stranke ter zve.«* 9le<*:,!ec Fiihrerje. Na južnem bojišču ja padel 13. februarja krroSki rojak Valentin Mavrič s Spcd. L, rubel j a. Zaioueča ženo 'n 3 otroke, brate, sestre ln druere sorodnike. Na vzhodnem bojišču je pade! biroveljöki rojak Edvard Slanšek. Dne 14. ofktobra 1944 je smrt pobrala na severnem bojišču koroškega rojaka Maklka Hudelista. V Celovcu je umrüa 68 letna zasebnica Katarina Beguševa. Nadalje so umrli 68-letni stavec Ernest Tuš, 60 letni Žagar 231 Potovanja, oprostitve, vse druge vloge in informacije: Komerc. pisarna ZAJC Lojze, Gledališka T. KMar potujeta z mislite vedno na to: če je zaradi nevarnosti letalskega napada odrejeno, da se vlak izprazni, potem tako hitro kot le mogoče bežati posamezno, ae v skupinah, vsaj kakih 300 do 400 m daleč stran od vlaka in poiskati kritje v gozdu, pod drevesi ali za grmovjem. Ce to ni mogoče, izkoristite vsako giobci v bližini in se vržite v njej na tla. Temna odeja ščiti pred mrazom in zakrije ob enem morebiti kričečebarvno obleko. V splošnem pa: mir, dokler nevarnost ne mine! Potem verjetno tudi obvez, ki jih je priporočljivo imeti na potovanju vedno pri sebi, ne boste potrebovali. Alojz f»nhr*> ta Idors po uMSteHa Uršula Koprlvnikova v 86. letu svoje dobe. Pri Igri se je ponesrečil 9 letni učenec Hugo Fleischmann iz Pliberka na Koroškem. Padel je po tleh ter si zlomil desno roko. Zdravi se v celovški bolnišnici. Zaradi poslušanja tujega radia je deželno o.dišče v Celovcu obsodilo 411«tno Ido Am rtovo na dve leti ječe. Amrtova ni acmo poslušala sovražne rad jske propagande, ampak je Nemčiji šknd jive vesti tudi šrila v krogu svojih znancev. Iz Trsta Drugi dobrodelni koncert v prid tržaškim oškodovancem po letalskih napadih se je vršil na pobudo nemškega svetovalda za tržaško pokrajino v soboto 14. aprila zvečer v gledališču Rossetti. »Carmen« v gledališču Verdi. V tržaškem gledališču Verdi je sedaj na sporedu Bize-tova 2.Carmen«, v kateri nastopa v naslovni vlogi Anica Jtlačičeva, v vlogi Micaele pa mlada sopranistka Reza Petrono. V tenorski partiji sodeluje pevec Voyer, predstavo pa vodi dirigent Moralt. V Trstu so umrli Albina Debeljakova in Alojzija vdova Sterle. Nadalje je umrla v 86. letu starosti Ana Doria, rojena Miloš. Nesreča pri sekan ju div. 57 letna Alojzija Genr.ekova, stanujoča v ulici Eremo št. 158, je sekala drva v kleti h še, kjer ima stanovanje. Med delom je nenadoma počil strel, zadel Germekovo v čelo in jo ranil. Odpeljati so jo morali v bolnišnico. Iz Cr-scšee Prireditev za mladino. V goriškem gledal šču so pr.redili pred kratkim pomočniki in pomočnice protiletalskega topništva pevski večer. Na sporedu so bili nastopi mešanega zbora, solistične točke ter igranje na harmoniko. Sodelovala je tudi goriška mestna godba. V zvezi s tem se je vršilo tudi zborovanje, na katerem je mladina ponovila svojo pripravljenost za pomoč v borbi za novo Evropo. Cerkev sv. Justa poškodovana. Pri bombnem nanadu angloamer ških letal je Lila poškodovana goriška cerkev sv. Justa. Notranjščina cerkve je bila popolnoma razdejana. Poleg tega so bila poškodovana tudi stanovanjska poslopja. CivUno prebivalstvo je imelo "več mrtvih in ranjenih. SP0 ET V DVEH, TREH VKSTAH Celovški nogometaši so za velikonočne praznike ciovolj častno prestali letošnji krst na zelenem polju. V dveh dvobojih z močno enaj-storico Triestine lz Trsta so bili najprej poraženi z 0:3 (u:2), povratno srečanje pa so s 5:1* (3:1) odločili zase. Posebno druga tekma Je bila izredno živahna in napeta; rned domačimi igralci se je najbolj izkazal tudi v Ljubljani anaiii naoadaiec Melchior. Tisto o onem, da nas športnike sedanji časi držijo bo'j r.a kratko, smo povedali že večkrat. Zato so tudi beležke o dogodkih bolj redke in tudi bolj skromne ... Švicarji so zdaj s te strani najbolj v modi, seveda, saj je vejna zanje vendarle tako blizu in tako daleč. Za športnike daleč dovolj! V tekmovanju za švicar.?l:i nogometni pokal so pr.speli zdaj do pol-ina!a. ki pa ga nikakor ne morejo spraviti pod streho. Dvoboj med obema kandidatoma Young Fellowsora in Young Eoy-som se je kljub podalj-ku spet končal neodločeno in še brez gola povrhu, tako da bo treba tekmo ponoviti še enl-rat. V prvenstvenem tekmovanju je dozdal prvi Grashcppers, naslednja dva pa Young Boys in Lugano. Pokojnemu svetovnemu prvaku na kolesu Kaufmannu bodo hvaležni rojaki postavili spomenik, granitr.o skalo z bronastim relieJom. Den..r so nabrali v javnih zbirkah. Bratislavni nogometaši iz SK Bratislave so nred kratkim ig-.ali prijateljsko tekmo z Ma-iack:m tn zrrs kako govore naši ljudje, predvsem izobraženci, v vsakdanjem življenju? Vsa silovitost naših puristov se .je obrnila zoper jez k v kn ji- . gah ir, v listih, kdaj pa kdaj se je kdo d,>- ! tekni i pomanjkljivosti zbornega gorora, ki j naj bi ga gojili govorniki vsen v rs. v o" v vi- j ru retoričnih pravil, t j. umetnosti prepri-čevaja; vsakdanja govorica, ki jo največ ljudi goji in posluša, pa ni zaslužila kritične pozornosti in vendar je t"di v nji odraz naroda in njegove duše, tudi v nji se skozi neštete osebne in krajevne inačice pretaka jezdk, ki doseaa v stvaritvah pesniških umetnikov, na vrhovih prečiščene pismene besede, svojo najvišjo popolnost. Zaradi tega nikakor ne gre, da bi pozabili na našo vsakdanjo besedo in jo povsem prepustili muhavosti trenuikoy in brezobzirnosti osebnega okusa in nedkusa. Kakor knjižni jezik in zborni govor, potrebuje tudi pogovorni jezik nekaj discipline in obenem z njo neko formalno kulturo. Kjer koli človek govori: v družini, v družbi ali v delavnici, povsod bi moral pokazati spoštovanje do jezika, ki ni samo naravna lastnost, marveč tudi nravna odlika, ima torej reke svoje moralne dolžnosti. Človek, ki mu je kaj do kulture, bi se ne smel niti v pogovornem jeziku pre-SBČ fiwbjektiyizixatj, ig ag posluževati pre- velikih svoboščin; ne samo, da mora biti kar se da neposredno razumljiv za druge, marveč mora vzbujati v drugih tudi višja, plemenitejša čustva. Zato ne smemo iz pogovornega jezika izključevati čuta za pravilnost m čuta za lepoto, ne logike človeškega mišljeja, ne morale našega čustvovanja. Predvsem pa je treba kar se da odpravljati naplavino zunanjih vplivov, ki pačijo domače besedišče in se ne prilegajo k^t tujerodni vsiljenci bistvu našega jezika. V tem pogledu smo v novejšem času spet nazadovali, namesto da ob večji narodni zavesti napredujemo. Kar neverjetno je, kako hitro se Slovenec v tem po-kv ari, s kakšno lahkoto se šopiri v vsakdanji govorici s tujim perjem in začenja ce-meščat is tujkami. Morda je v tem poleg lo najbolj navadne domače besede nado-pomanjkanja okusa tudi pomanjkanje ponosa. ktijti ponosen in samozavesten narod bi storil ravno nasprotno; skušal bi povedati vse po svoje, da tako bolj poudari svoje bistvo in svoj jezik, zia9ii kadar gre za vsakdanje pogovore, ne za kakršno koli strokovno razpravljanje. Pravilo bodi: Vsak Slovenec naj se potrudi govoriti — četudi z osebno barvo — kolikor mogoče iep, pravilen, čist. jasen in razumljiv jezik, vsak naj bi skrbel, da iztrebi iz svoje govorice sledove rovtarstva, tega, kar je grajal že Prešeren in kar je pozneje dobilo poleg kmetavstva še posebne mestne in malomestne oblike. Avgijev hlev našega jezika ni več samo v rovtar-stvu, marveč tudi v meščaskih razvadah, v neokusnosti in spakovanju naše gospode, ki tako redko kaže ne le odgovornost za vsebino in duha svojega govorjenja, marveč tudi za njegove forme. In ne pozabimo da je sleherna kultura tudi disciplina in forma, prehod iz osebne anarhije k občim objektivnim normam, ki nujno usmerja io življeje! Jezikovna amuzičnost in za-nikmost nam ne bodi ne vzor in ne pravilo. 2a tekstilno blago Čevlje in tekstilno blago je v smisla Izvršilne odredbe SL 2 šefa pokrajinske uprave z dne 9. sept 1944, Službeni list št. 63 z dne 16. sept. 1944, mogoče kupiti prt trgovcih samo s posebno nakaznico. Posebne nakaznice pa daje mestni preskrbovalni urad samo na podlagi prošnje, spisane jia predp sani tiskovini in po predhodnih uradnih poizvedbah. Gotovo je mnogo oseb, Id imajo ponošene al: raztrgane čevlje, obleke, perilo itd., vendar se je med prosilce vrinilo ludi mnogo takih, ki zaprošenega blaga ne potrebujejo tako nujno. Taki prosilci po nepotrebnem obremenjujejo urade, hkrati pa škodujejo onim, ki obutev in blago res nujno potrebujejo, ker le-tem vprav zaradi ogromnega števila vloženih prošenj ni mogoče takoj ugoditi. Skrajno brtytvestao in ncMMÜaino je, če kdo pruü za posebne nakaznice, pa ima doma še več uporabnih oblek in čevljev. Vsi taki primeri so v ant-slu navedene odredbe kaznivi. Vedeti je treba, da mestni preskrbovalni urad pri izstavljanju posebnih nakaznic res potrebnim ljubljanskim prebivalcem predvsem upošteva številne begunce, ki so brez vašega pribežaii v Ljubljano ter one ljubljanske prebivalce, ki so bili oškodovani po letalskem napadu in so pri tem izgubili vso obleko, perilu in obutev. Zato prosimo, da ne nadlegujete uradov mestnega preslcrb oval nega urada z raznimi prošnjami, intervencija:ru in urgencami, M jih v sedanjih okoliščinah ni mogoče upoštevati. Zlasti prosimo vse tiste. Ki obleke, perila, čevljev itd. niso prav nujno potrebni, da v svojem interes'.'., še bolj pa v interesu res nujno potrebnih prosilcev ne vlagajo omenjenih prošenj ter ne obremenjujejo po nepotrebnem uradovanja tudi takrat, ko je kontingent določen. Mestni preskrbovalni urad upa. da bo te svarilo zaiegio in da bo marsikateremu vsiljivcu in neupravičencu prehranjeno razočaranje, ki je združeno s kazenskimi po sledi cami zaradi prekršit ve zgoraj navedene odredbe. BELEŽNICA KOLEDAR Nede'ja. 15. aprila: Helena. Anastazija. Poiieaeljek. 16. aprili: Ben d s'.. DEStURNE LEKARNE Nedelja: Mr. Sušnlk, Marijiu trg 5: Deu-KlanJ-šcek Dia, Gosposvetska cesta 4; Bohinec deriia .cb 17.: Koncert v Unionski dvorani. (Za d j?.štvc.) To.-fck. 17. aprila: Zaprto.. Opera pripravlja kot na«ifdnjo prenrero Well rovo op.to xCarostreierr, katere j;r a uprizoritev v ktošnji sezoni oo j-rihodüji Uden. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 15. APRILA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—8.50: V -seli zvoki za nedeljsko jutro. 8.50—9.1«: Poročila v slovenščini. 9.00—10.00: »Pozdravi iz domovine«. — Rad'tskl orkester vodi D. M. šijanec, sodeluje komorni zbor. 10.-10.1 a: Poročila v nemščini. 10.15—1100: Iz na-še zakladnice. 11.00 do 11.30: Osrednji nemški spored. 11.30—12.00: Slovenska ljudslia oddaja. 12 00—12.30: Napoved sporeda — nato opoldanski koncert. 12.30—12.40: Poročila v nemščini in slovenščini. 12 40—14.00: Nemški ljudski koncert. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.CO: Osrednji nemški spored. 15.00—15.45: Ljubimkanje z ghvbo. 15^5—16.00: 15 minut -a podeželje. — Ing. Jo?e P&dar: Ureditev gnoJiSč. 16.00—18 00: Koncert za vojake. Vmes od 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini ln slovenščini. 13 00—19.00- Nesmrtna glasba nemških skladateljev. 19 00—19.30: Mali koncert; sodelujeta sopranistka- M. Sifrer ln pianist. M Ll-povšek. 19.30—1945: Poročila v slov. 19.45—20.00: Kaj prinaša prlh. teden 20.00—20.15: Poročila ▼ nemščini. 20.15—22.00: Pisan večer z v?dro glasbo veseiimi polivkami !n šaljivimi prizori. — Sestava in vodstvo: dr Anton Roger. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15 do 24.00: Glasba pred polnočjo (prenos). T R I £ I K E L z dobro ohranjeno pnevmatiko in nosilnostjo 200 kg — kupimo takoj. »ATEBA«. D. Z O. Z„ LJUBLJANA, Prisojna ulica št. 5. Telefon št. 26-42. P R E K L E Prispela je večja partija fižolovih prekeL Interesenti naj se zglasijo v skladišču Glavne kmetijske blagovne zadruge, Maistrova ulica štev. 10. ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našo drago mamo. gospo MARIJO GOLOB na- zadnji poti. Izrekamo iskreno zahvalo, posebno pa g. župniku p. Gabrielu Plminšku, g. prof., dr. Lušltzkemu, ge. doc. dr. Merljak. gg. zdravnikom in čč. aettram interne klinike. žalujoči ostali. ZAHVALA. Globoko užaloščenim prijateljem in znancem, zlasti g. primari.iu dr. Heferlu. g. primarij.u dr. Flajsu in ge. dr. Kuralt-Vončlnovi za pomoč in tolažbo do pokojnikove poslednje ure. Zdravniški zbornici, v katere imenu Je spregovoril v slovo g. predsednik dr. Meršol, sostanovalcem ln vsem, ki ste ob bridki izgubi našega nepozabnega dragega DR. FRANCETA VIRANTA tako iskreno sočustvovali, mu -poklonili v zadnji pozdrav cvetja letošnje pomladi tn ga spremlU do preranega groba, se toplo zahvaljujejo mati. sestra in ostalo sorodstvo. Ljubljana. 15. aprila 1945. ZAHVALA. Vsem. ki ste spremili našega dragega gospoda majorja JULIJA CESARJA k večnemu počUku. zlasti čč. duhovščini, zastopnikoma Slov. do m ob ranp t va. g. komandantu polkovniku Krenerju in g. podpolkovniku Vizlaku, g. majorju Cokanu za ganljivi poslovilni govor, vsem ge. stanovskim tovarišem in prijateljem. Slov. domobranstvu za Častno spremstvo, gg. pevcem ter darovalcem vencev ln cvetja — Iskrena zahvala. — MaSa zadušnica bo v četrtek 19. t. m. ob 8. url v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Žalujoč! ostali. t Po daljšam trpljenju je na poškodbah, dobljenih v Izvrševanju svoje službe ol prehrano ljubljanske pokrajine, umrl gospod BAČKO JURIJ šofer Prehranjevalnega zavoda ▼ Lgabtjani doma iz Ičeva v Dalmaciji. Zvestega uslužbenca bomo pokopan v ponede-deljek, 16. t. m., ob 8.30. Pogreb bo z »ajm doni na. uho kak kratek »hi« ali pa zategnjen »e-e-e«. vmes pa brenče, zurajo in pojio krilca neštetih žuže/lik »aieiuji-? iz neštetih ptičjih grl. čfim smo mino skupin hpig pri "Mckarju, od katerih se nam vidi ena., kakor da je kdo zatoijaS v omet večje in manjše žeblje, ki jih je pa rrftem s koščki ometa vred zopet izruwil te s^b, se nam odpira razgled žiasti preti ji'gu na Doletrajsiki" kras, W se začenja s Sv. Ahaoorr nad Turjaikoim, 2sa njim se pa rnzajo kiamei Grosupeljsikega gričevja tja do Roga in Gorjancev. Ko zavijemo za KoÄrrjeviim pogoriščem na Haupfemanco, enešnio tik ab cesti rame lijake, ki so jih izdolbli svt»j čas topovsikS izstrelite! z Grad«. Povpod v obcestnih jarkih je cz- -Ion«l teroš. je- dv^gniiUa svoje sivozeleae meCtoe vocÄ-ia perunika, je pesmobia jz črne ztnnije vodna kteoiioa svqje lista, na vtež-ii o-nS. se pa žo-pirijo rumenoglave "calužirice v doigMi vent-ih. med nifarvi pa poganjajo BvetloJöstne pef čirfice. ki bodo fcmefliu, zd"i o i kafufec zart-wn^nefo obal okrasia s »votlo, Očem godečo modrina. Onim, M j&m m do cteljših sprehodov in jcl jin zankna prerod naraive, ztast-Vicdicžitja, bo mid nadamostek botanični vrt, kjer se v raznih vodoživnjiakSh vzbuja vodno življenje. Das je letošnja zima marsikaj uničila, se rožnati, maüi in veliki beli in rumena lokvaimj (Nymphaea roeea, Candida, alba, et Nutphar luteum) prav naglio razvijajo, stremeč h gladini, da bi kakor vodine vile čim prej razgalile svoja cvetoča nedrija, nežno* jfih s svojimi žarKi poljub-liaoi-černu Dažl> gu. — Naš botanični vrt ža1 nima meceni, nasprotno je pa nehote dobavitelj semen drugim. Zato je tembolj razveseljivo ctmeniti, da je g. ravnatelj Lap zaklada mestne vrtnarije .dal pretekla leta za vodoživajake na razpolago šir (ko. iistne kolokazije (Codoc^sia), ostrice (Cype-rus) in pa velevalisnerije (bat. vrt ne goji teh rastlin radi pomanjkanja cvetličnjaka), gospa Doeserjeva je pa ler7hrda, ce more. tc#ra zavedati- — Kultura, in srca omika — naj bo vedno naša dika! O. S. Pe prssletiku skoraj dveh let je izšel se-da^f Se H. del skript o parcielni protezi od že prtenanega avtorja na tem polju, M. U. dr. Milana Perka. special'sta za ir?tne in zebne bolezni in direktorja dentistične šole v Ljubljani. Isti pisec je lani izdal učno knj*go o nerjavečem jeklu, ki obravnava predvOem laboratorijska dela kron in mo-stičkov. Kot nekak zaključek ogiomne snovi o zobni prot et i ki je smatrati sedaj še poslednje njegovo delo" o dein' zobni protezi, dočrm" so tvorila nekak uvod v celi ciklus zobne prot etike leta 1943 napisana skripta o totalni protezi. Ker so bile ocene o pivih dveh delih že napisane, preostane spregovoriti še o parcielni protezi, kjer zahteva Studi1; načrta, gradnje in namestitve čestekrat še večje poglobitve kakor pa je to potrebno pri totalni prerezi. Glede opredelitve delnih protez, kier priporoča največ Kernedy-jevo, je pisec mnenja, da je nemogoče napraviti enostavno, razumlj'vo opredelitev, ker imamo danes tol'ko možnosti različnih izdelav in srečamo vedno nova izkustva, da se lahko reče. da tudi časovno še ni naša znanost zrela za postavitev kake bolj komplicirane opredelitve delnih protez. Ir, če p: i vsem tem upoštevamo še gibanje v čeljustnem sklepu, nam bo jasno, da tega ne moremo posnemati z nobeno umetno aparaturo in je vsako delo res popolnoma individualno. Protezo moramo zgraditi predvsem v fiziološkem smislu, da bo pacient dobro gn-zel glede estetskih zahtev pa ram dobro sluzi jc za napravo umetnega mesa razne umetne smole, ki imajo naravnejšo in sta-novitnejšo barvo od kavčuka 'n tudi ne dražijo sluznice. Pred nap;avo kake proteze se mora izvršit' predvsem preiskava v ustih, ker je važno, v kakšnem stanju se nahajajo pre-cčtali zobje. V splošnem naj bo naše načelo: kar je zdravega, ohranimo, kar pa je bolnega in neozdravljivega, odstranimo! — Pisec definira, pojem resilence, ki so ga ustvarili Američani in nam izraža sedanje, popuščanje, elastičnost in cdstopanje proteze at zvezi s kakovostjo sluznice. Tudi oblika čeljusti m čeljustnega sklepa vpliva na protezo ugodno ali v nasprotnem smislu. Za s Freiendprothese« rabi pisec izraz krilna pre teza, ki je lahko- eno. ali dvo. krüna. V na d "ljubem* poglavju nam podaja avtor definicijo šnemljivih :n stalnih oziroma. pričvrstžnih delmh protez, h katerim zadnjim spadajo mostički. Ameriška šola je mnenja', ia je bolje nameščati manjkajoče zobe s protezo kakor pa z mostičkom, ker so proteze bolj elastične in h'gienične. Vendar imajo tudi slabe pofded^ce, ker nam lahko razmajejo zobe ooomike. Z izumom nerjavečega jekla je delna proteza mnogo pridobila na svoji uporabnosti zaradi večje higieničnosti zaradi prenašanja toplota/h iziprememb na sluznico in zaradi manjše obsežnosti. Po piščevem mnenju je delna proteza indicirana ve1.no le tedaj, kadar ni več mogoče napraviti smotrnih mostlčkov. Posebno poglavje posveča pisec dviganju griža, ki ga dvignemo pri totalnih prote- zah po antropotoSclh, tuvj kefkkiuiutilfr- nih merilih, pti delnih pa le v nekako patoloških primerih. —r Ko govori o materialu za delne proteze, omenja kavčuk, umetne smole, zlato, razne več ali manj korozijske obstojne zlitine in pa nerjaveče jeklo. Sledi popis pridobivanja kavčuka in njega kemije ter izdelovanja za zobne proteze. Umetne smole so ogljikove spojine in nastajajo kot končni produkt polimeri-zacije aii kondenzacije. Polimerizacija je pojav, pri katerem se združijo majhne molekule neke snovi v večje in tako nastale nove molekule tvorijo osnovne delce novo nastale snovi-polimerizata. Mešani pohme-rizati imajo važno vlogo vprav v zobni tehniki. Med najvažnejšimi snovmi za dobavo umetnih smol so acetilen. am omak, naftalin, formaldehid in acet-aldehid. Zlate plošče izdelujemo navadno iz 18-karatnega zlata, ker je šele ta zlata zlitina dovolj trda in elastična, vendar dandanes jeklene plošče že močno izpodrivajo zlate. Plošče iz nerjavečega jekla so zelc trde, elastične, najtanjše in korozijsko polnoma obstojne ter tvorijo nafboljše ogrodje za napravo umetnega zobovja. — Snemanje odtisa čeljusti za napravo delnih protez je lahko zelo komplicirano in mo: p. biti zares strokovno izvršeno od sposobnega protetika. Sledi opis vVvar.ja modelov, posnetka griža, nastavljanja zob. ki -ih lahko i'zgctovimo iz umetne smole. Pri napravi kovinske proteze je glavni namen zmanjšanje plo?če, seveda, če so zobje no-filci ali pa J apomftr dovolj močni." Gim manjša je plošča, tem večja ie obremenitev lastnega zr'bov'ja. — v poglavju o za. s dranju delne proteze se srečujemo z ni-rom dobro izbran; 1 strokovnih izrazov kakor blažilec f Kraftdruckbrecher), opoiilo ali ustalilec ^Kippmei ler), prožna vež. odbojna zaponka aH narionka, polznik ali zapah (Geschiebe), polzilo (del zapaha, ki se premika), pregibalo, drsalo itd. Vse te komplicirane aparature so v moderni nro. totfki nadomeščene z različno oblikovanimi zaponkami, katerim posvečuje p'sec po. sobno obširno pisana poglavja," skoraj petino celih skript. Za »fortlaufende Klammer« je uvedel pisec izraz zvezna zaponka, zaporne zaponke pa predstavljajo že zagrade (opornice) za majave zobe (F xationsschienen). Omenja tudi vzmetne zaponke, jahače z gre lami (Steg) itd. P'scu moramo biti hvaležni, ker prvi uvaja v slovensko . zobno protetično terminologijo izraze, ki so zelo posrečeni in pričajo, "ka. ko zelo se je poglobil v vso snov (o tem priča tudi obš'rni seznam strokovne literature ob koncu skript). — Slednjič je še °-oviora o silah, ki delujejo na protezo v ustih in razvija tukaj lastno teorijo razteznih sil. Sklepa z ugotovitvijo, da mora vsa protetika stremeti za čim ponolnejš'm 'nadomeščanjem izgubljenih delov telesa, ki prevzamejo funkcijo manjkajočih organov. Tekst spremljajo nazorne slike. 122 po številu v podobni izdelavi kakor v prvem delu. Posebna zanimivost pa je ob koncu dodani atlas delnih protez (posnetek lz knjige: Prof. Silvio Palazzi, trattato ita-liano di odontologia 1942). Posnete so raz. nol-'ke gradnje protez v smislu Kennedy.?-vih opredelitev, kar nam predstavlja 56 slik na zelo poučen način. Pri letalskih napadih v nizkem poletu naj bodo ljudje skrajno previdni, kajti sovražni letalci napadajo tudi vsakega posameznika. Kadar prilete lovci, naj gre tudi podeželsko prebivalstvo na varno, po možnosti v trdno zidana poslopja. Ce pa letalci zalotijo človeka na polju ah na cesti in ni v neposredni bližini primernega zaklonišča, potem je najbolje leči na tla, če mogoče V kako jamo ali razor in tam nepremično ostati toliko časa, da se letala ne oddalje. če se pred prihodom letal lahko skrijemo v kak grm ali gozd, potem storimo to nemudoma, nikakor pa ne smemo med napadom iskati kritja. GOSPODARSTVO = 75 let največje nemške banke. Te dni Je slavila največja nemfika banka Deutsche Bank "i51etnlco svojega obstoja. Zavod Je pričel poslovati 9. aprila 1870. Z razvojem nemške industrije in zunanje trgovine se je naglo razvil in sl Je kma'u pridobil pomembno vlogo tudi v mednarodnih kreditnih poslih. Banka Je financirala velika nemška dela v inozemstvu, tako med drugim ^raaujo železnice v Bagdad in ana-tolske železnice, dala je na razpolago tudi znatna sredstva za izgraditev uumunske petrolejske industr.je. V Nemčiji sami so se zavodovl posli na«?lo razširili, kar Je pripisati ustanovitvi številnih podružnic v vseh nemških mestih. Tako je že pred prvo svetovno vojno Deutsche Bank zavzela vodilno mesto med nemškimi veleban-kaml. Leta 1929. je v obliki fuzlje prevzela najstarejšo veiebanko Disconto-Gesei'schaft. = Vojna li.soda v kmetijstvu Južne Italije. Zavezniška oblastva v Južni Italiji so sestavila statistiko o vojni škodi v kmetijstvu Južne Italije s Sicilijo in Sardinijo. Uničenih Je bilo 174 tisoč ha orne zemlje, 2.58 milijona oljčnih dreves, 92.5 milijona trt, 6.4 milijona sadnega drevja, poleg tega 179.000 kmečkih stanovanjskih hiš, 88.300 kv. m hlevov in 1.88 milijona kv. m pokritih prostorov za spravljanje kmetijskih strojev. = Bojazen pred inflacijo na Švedskem. Na občnem zboru delničarjev zavoda Svenska Handelsbanken je predsednik Bonvaids v dališih izvajanjih napovedal inflacijo xn zmanjšanje vrednosti denarja na švedskem. Kot znake inflacije je omenil delavske zahteve po zvišanju mezd ln naraščanje cen. Ta napoved Je vzbudila veliko pozornost. V polemiki zavračajo nekateri listi trditev, da bi delavske zahteve mogle povzročiti inflacijo in očitajo Browalösu zveze z židovs!:o propagandno centralo v Ameriki. — Premogovna kriza v Angliji in Ameriki se Je v zadnjih mesecih še poostrila. Kakor poročajo iz Stockhoima, je predsednik sindikata rudarjev v pokrajini Južni Wales Artur Homer ua letni skupščini organizacije Izjavil, da je premogovna kriza v Angliji danes bolj resna, kakor je bila kedaj koli v sedanji vojni. Doslej je imela Anglija še možnost posegati po premogovnih rezarvab. spričo zmanjšane proizvodnje in rastoče potrebe pa so zaloge tako usahnile, da se je bati še večjih težav v preskrbi Anglije s premogom zlasti za zimo. Rastoče težave v oskrbi s premogom javljajo tudi iz Amerike, kjer so predstavniki rudarjev v rudnikih rjavega premoga sklenili pričeti s stavko, če takoj ne dosežejo povišanja mezd. Ker se to ni zgodilo, je pričelo stavkati 80.000 rudarjev. Ta stavka bo imela hude posledice za vso severnoameriško Industrijo Jekla. Velika železarna Carnegie Illinois Steal napoveduje, da bo ustavila obratovanje osmih velikih plavžev, če takoj ne dobi potrebnega premoga. = Nazadovanje ameriških zlatih rezerv. Odkar so Zedinjene države stopile v vojno, so pri. čele nazadovati njene zlate rezerve, ki so prej dolgo vrsto let stalno naraščale. 2e v letu 1943. so morale Zedijene države oddati v Inozemstvo za 840 milijonov dolarjev zlata, lani pa so morale oddati zlata za nadaljnjih 1350 miliionov dolarjev. = Nazadovanje ameriši.ih dobav živil Evropi. Po ameriških uradnih podatkih so se v teku lanskega leta dobave živil zavezni :om po zakonu o zakupu in posojanju zmanjšale za eno tretjino. Vsega so lani Zedinjene države dobavile zaveznikom 5.1 milijarde kilogramov živil (od tega od-oade 1.15 milijarde kg na meso ln 1.2 milijarde kilograma na mlekarske izdelke). V letošnjem etu so dobave nadalje nazadovale. Zlasti slabo Vraže dobava mesa, kar povzroča v londonskih gospodarskih krogih precej «krbL Na konferenci vladnih zastopnikov v Washingtonu je bilo ugotovljeno, da se je položaj Zedinjenlh držav g]e-ie oskrbe z mesom tako poslabšal, da bodo morale Zedinjene države v juliju ustaviti vsako dobavo mesa Veliki Britaniji, kakor tudi zasedenim deželam. = Amerika bo n stavila dobave žita Evropi. Po ameriških podatkih je lani pridelek pšcnice v štirih največjih izvoznih državah (USA, Kanada, Avstralija in Argentina) dosegel sicer 1.75 milijona bušljev nasproti 1.5 milijona bušljev v prejšnjem letu, vendar se kažejo rastoče težave pri oskrbi pasivnih dežel s plenico. V strokovnih krogih napovedujejo, da bodo Zedinjene države primorane ustaviti dobave žita zaveznikom in »osvobojenim deželam», če letos letina ne bo dobra, se bodo težave še povečale. Glavni izvor težav pa je v tem. da trošijo v Zedinjenlh državah ogromne količine žita za proizvodnjo špirita kot surovine za izdelovanje umetnega kavčuka. n NE SAMO ZA ZLATO Uoman Ethel je prepadeno zastrmela vanj. »Nikar me napak ne urnejie, miss P lake. Razbitina je stvar Diez lastnika. Naplavi» blago je Niti vaš oce niti Kidaery torej ne storita zločina, če si pr;svojita zaklade. Toda ti zakladi niso bili namenjeni v obogatitev ljudi, izbrani so bili, da se shranijo za potomstvo kot priča davno minule dobo, ki je ostala njena omika toliko kakor neznana. To je, kar me boli. Morda me lahko razumete — —c »In še kako vas razumem. Zlasti, ker je vaš oče---« Burno ga je zgrabila za roko. »Mr. Baray, kaj morem storiti ? O, to je rop-- pač, navaden rop je, kar ta dva kanita-- in moj oče — — o, Mr. Baray, prosim, povejte mi, kaj morem storiti.« »Nič ne morete,« je toplo dejal. »A nekaj se mora zgoditi!« je vzkliknila, i Saj venaar ne morete gledati, kako drug:--—« »Sieča. da vas vaš oče ne sliši!« 3e je nasmehnil. Toda iithel je bila poskočila in jela razburjeno hoditi sem ter tja. »Niti tega ne verjamem, da bi bil moj oče kot Kiddeiyjev uružabn.k dospel na cilj. O, saj ga niste nikoli videli, tega Kiddeiyja Strašen je, Mr. Baray. Nikoli nisem mogla razumeti očeta, da se je vot>oe spustil v razgovore s takim groznim človekom. Samo zločinci morejo biti na pogled taK kakor Kidueiy. čiin bolj in čim globlje razmišljam o vsej stvari, tem jasneje mi postaja da se je meralo mojemu očetu zgo-d ti nekaj hudega« Baray je molčal. Kaj*bi bil pa mosrel reči ? »Ta negotovost je strašna.« Ethel je obstala pred njim. >Sama ne vem. kaj naj storim. Dajte, svetujte mi. Do vas imam zaupanje.« »Dajte mi, da preudarim,« je rekel. »Morda mi pride pravo na miseL Vsekako vam bom po jutrišnjem telefoniral, miss Fiaker >Zakaj šele po jutrišnjem?« »Ker me jutri ne bo v Londonu.« Nasmehnil se je. »čez eno uro oaleti moje letalo.« »Toda kam---?« Osuplo sra je pogledala. »V Nemčijo poletim. Za en dan. Po jutrišnjem bom spet tu — in potem bova videla, kako in kaj.» Mahoma je obmolknil in prisluhnil. »Kaj je bilo to?« je zašepetal. »Nič nisem slišala.« »Ali je še kdo v stanovanju?« »Ne, čisto sama sem. Služkinja se vrne šele ob sedmih.« »Zdelo se mi je, da slišim korake.« Stopila je v sosednjo sobo in pogledala okrog sebe. »Kdo ve, kaj ste slišali.« Z nasmeškom se je vrnila »Toda po jutrišnjem lahko zanesljivo pričakujem vašega klica?« Dal ji je besedo. Overbeck je zadovoljno gledal spis, na katerem je bilo mnogo žigov. »Imenitno,« je rekel. »In Itako naglo ste to opravili.« Draguljar Baray se je tiho nasmehnil. »Povsem preprosta stvar ni bila,« je dejal. »Najprej sem naletel na docela odklonilno stališče. Izvoz zlata je podvržen neštetim določbam, in kakor hitro gre za umetnine, postane stvar še težavnejša. Pred vsem je bila velika nevarnost v tem, da bi utegnili terjati izkaz o izviru. Kaj b: jim bil mogel odgovoriti? Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za izdajatelja: Stanko Vi ran t — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran. — Za inseratni del: Ljubomir Volčič. NATAKARICA, poštena, sr-rtjme s.užfco. Ponudbe Jutra pod »PoStens gostii-n-M. S197-1 nffe V SSds»^^t.T«®' HIŠNICO, ki ;i dam poleg piiče vso hrano ia ita'no-vaaje, sprejmete. N.-'-i-ov v Jutro. 8261-Ta POSTREŽNICO ne trikrat tedensko popoldne, s brano. ipiejraem. N.islor t Juti*. 8175-1 a V A JETTCA za. avtom-tuniko takoj spcc-memo. Merkur, Puhsfera č. 8238-44 VAJENKO, Svili-k-o, s primerno izobrazbo, iz središča mesta, sp/ejrne boliši sii on, takoi pozneje. Našlo* t Jntia. 8114-44 ŠTVTLIO za nc. dom takoi sprejmem. N»kn- v Jutru. / 82S9-3 NEMŠČINO in drege jezike poučujem. Priprava srcdnješolrJcib predmetov. Vrhovčeva 12. visoko pritličje, lew — križišče Jcgttčeve. 3249-3 l.SNJE za. oodlogo, špalt. :n moške ocve čevlje št. 40 prodam Orel, Bežigrad '9. 8189-6 KOKOŠI, dve, piodam ali zameniam za otroška oblačila. Naslov v Jutra. 8190-6 STROJi, brusilni, enofazni, 220 V, 0.7 KS, 2SC0 obra-1-ot prodam. Naslov v jutru.' 8194-6 KOLO moško, prodam. — litrska ' ulica 6. 8145-6 KI.OBUK. moški, plišast, in damski, nov, vijolične hwve, prodam. Lah Lojze, Sv. Petra c. 42. 8170-6 STROJ, vrtehvi, ročni, miz-r,i. prodani oe. delno zs-n, jrpffi za protivrednost. Ogied ob nedeljah. Poljan-S.» c. 5&u dvorišče. 8155-6 E. sive, soniš, št. 3;-38. rove, prodam. Naslov "v Jutru. 8139-6 VOZIČEK, športni, prodam iii zamenjam. Naskw v jutru. 8I28-<5 FOTOAPARAT, zrtamke »Rodenstock«, z vdelanim merilcem. 6X9 ali 6X4.5, prode. Frank) Falatov. uradnik ZSZ. Miklošičeva 20/1. soba 219. 8064-6 PLAŠČ, pomladanski, moški, iz predvojnega blaga, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8073-6 ČEVLJE, daoske, semiš, modre, skoraj nore, St. 38, s srednjo peto, ugodno prodam Rožna dolina cesta VIII št. 3, levo. 8275-6 OGREVALKO, bencinsko (Lötlampe), p*odan. Porv-«ÖWW ifL ' LIMONO v čaju in limonado debro nadomešča li-moreo des trakt »Citrol«. Stekleničko prmesire s seboj. Drogerija Anton Kane Židovska ulica 1. 7668-6 RADIOAPARAT, 6-H, nov prodaoi. Bohoričeva 24a.. 8226-6 KOLE-SI, moški, rabljeni, prodam. Mehanik, Dunajska 12, dvorišče. 8167-6 SPALNICA, starejša, 2 vložki, naprodiaij. Naslov v jutra. * 8143-6 RADIOAPARAT. pet cevni, nov, io pisalni stroj prodam. Naslov v Jtotru. 8137-6 SVILO. čisto, in svilen Jersey, krasne barve, vse pcechio^no bla 30, proda«. Gabršek, Bre« 16 . 8091-6 TOBRALKO m. kop.iioe oblekce, delen jn kambrik za predpasnike prodam aii zaaiienjam. Naslov v Jutr«. 79'i8-6 OKSFORD m svilen popfin za boljše možke si.rrjce prodam ali zamenjam. N.islov v Jutru. 7967-6 BLAGO, svileno, za damsko perilo, 5 m bele svile, 5 m krepp georgeta, rjavega, enobarvnega, prodam ali zamenjam, i^asiov v Jutra. 7966-6 RADIOAPARAT »Radione« zelo doba-, prodam. Naslov v Jutru. 8251-6 VOZIČEK, športni, predvojni, močam, prodam. — Ogled v aedetjo ves dan. Staničeva 21 /II. 8252-6 RADIOAPARAT, roajhn; ob!tke, 2+1, r»v, » kompletno dsOTK) za kolo ugodno prodam. Pooudbe Jn-tru ood »Dinam-o«. 8257-6 PRIBOR, desertni, fini, vilice noži, 24 komadov, zelo fepo di;r io, ugodno pro-' dam Drofenik, Koleziiska ulica 20. 8258-6 BLAGO za pfešč, črno, ter črno svilo, kreo de chrtie, za obleko, predvojno, ugodno prodam. Drofenfk, Ko-lezijski 20. 8259-6 PISAL. STROJ,, portabl. prvovrstne znamke, ~ najboljšem stan-K !. Mostov v Jutru. KOLO, moško, malo rabljeno, in potovalni radio-aparat prodam. Naslov ▼ Jutru. 8242-6 FOTOAPARAT SuperbaL dina, z daljinomerom. in kinoprojekcijski aparat 16 milimetrov prodam. Ogled: Fototehnika, Dunajska 15. 8227-6 GOJZERJE št. 36 prodam. Žabjek 7 . 8221-6 TRICIKEL, otroški dobro ohranjen, prodam. Janševa ulica 13 8223-6 RADIOAPARAT, petcevni. moško kolo brez gum m otroško kolo prodam. Kri-ževniška 7/1, levo. 8206-6 RADIOAPARAT. dober, 4+1, prodam po ugodni ceni. Ključavničarska 3/1. 8208-6 PREPROGO, perzijsko, 390 X 244, prodam. Naslov v Jutru. 8210-6 ELEKTROMOTOR, % KS. enofazni, 220 V, prodam, delno za protivrednost, delno za gotovino. Naslov v Jutru. 8176-6 BLAGO za moško športno obleko aK za damski plašč, svetlo, prodam ali zamenjam. Rimska 9/II, vrata št. 16. 8177-6 DARILO, pnmeroo za bir-manca, prodam. Rimska 9, II. nadstr., vrata št. 16. 8178-6 SVINTO, mlado, prodam. Podlirrrbarskega 46. 8180-6 DARILO, moško, dragoceno. prodam oz. zamenjam. Naslov v Jutru. 8182-6 HRAM, Modro ptico in druge knjige, samo dobro ohranjene, fcupi knjigarna Žužek, pasaža. J-447-7 ROČKE (kante). pločevinaste, kupuje »Petrooflftao, A. Hmelak, Ljubljana, Ci-ri)-Metodova 35a. J-442-7 DELEN, tofcralko affi slič-no b+ago za pregrinjalo kaoča. nekaj metrov, kupim. Nsskw v Jutru. 8181-7 PREPROGO. perzijsko, dobro ohranjeno, kupim brez posredovalca. Resne ponudbe Jutra pod »Per-zer«. 8122-7 LJUBLJ. ZVON, tndi posamezne letnike in mesečnike, kupim. Ponudbe Jutra pod »Ljubij. ZrotK'. 7217-7 KOLO. žeiwko in moško, staro, lahko v neuporabnem stanju, brsz gum, kupim. Ponudbe Jutru pod »Takoj plačam«. 7907-7 KLAVIR, koncertni, aii planino, kopitno. Ponudbe Jutta pod »Odličen« 82*57-7 ZNAMKE, kompl. zbirko aK postrroewe partije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke«. 7218 7 ORLA, dva, velika, naga-čeoa, kupi državno gledališče. Ponudbe tajništvu Opeee. 8266-7 STEKLENICE v*eh vrst, pieteske, Sv2>*ke odpadke, pločevinaste sode, vsakovrsten papir m tehnične predmete stalno kapuje ter plača riajholje Metalia, Gosposvetska 16, tsl. 32-«8 — nasp«c* Delavskega doma. j—44R-7 FOTOAPARAT kapj oar. rmdi protivrednost nekadilec. Gramofon prodam «H zametriam. Homem, Sv. Pe- SLOV. KNJIGE, dobre, kupim. Ponudbe Jutru pod »Bibhofil«. 7216-7 GRAMOFON, električni, kupim. Ponudbe Jutru pod »Priključek na radioaparat« 8256-7 KRPE, Šiviljske in krojaške, kupi Gerkrnan Ludvik, Hrenova 8. 7447-7 FOTOAPARATE vseh vrst kupuje m sprejema v komisijo fototrgovina Janko Pogačnik. Dunajska c. 20, nasproti kavarne Evropa. 8020-7 SLAMOREZNICO kupim. Dam deloma protivrednost. Ponudbe Jutru pod »V dobrem stanju«. 8034-7 METLO, vrtno, »Helios«, jekleno, kupim ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jtttru. 8038-7 KOLO, damsko, dobro ohranjeno, kupim in deloma zamenjam. Naslov v Jutru. 8294-7 SLOVENSKO ki twie leposlovje ter 06tale izvirne knjige in prevode — kupuje Janez Dolžan — knjigama, Stritarjeva ul. 407-7 KOLO. moško, brez gum, športno, ter dva obroča za žične piašče kupim. Logar. Nunska 3. 8313-7 FAZANA, zlatega, samca, kupim; prodam pavovo samico. Bernekar jeva ulica 9. 8314-7 FOTOAPARATE, fotopri-bof, kompase, radioaparate ter slične predmete kupi in plača takoj Fototehnika, Dunajska 15. 8228-7 POHIŠTVO za jedilnico oz. samsko sobo, kombinirano omaro, kauč, ter lepo žensko kolo kupi Fototehnika. Dunajska c. 15. 8229-7 PLUG okop.alnik kupim. Ponudbe Jutru pod »Oko-pailnik«. 8219-7 KOLO, moško in damsko. novo ali dobro ohranjeno, lahko tudi brez gum, kupim. Ponudbe Jutru pod: »Dvokolesa«. 8220-7 VOSEK, čebel«, ali para-fin, 2—4 kg, kupim. Pre-lovšek. Opekarska c. 31. 8209-7 KOLO. žensko, dobro ohranjeno, brez gum. kupim ak dam protivrednost. Samo popoldne. Naslov v Jutru. 8174-7 HARMONIKO, klavirsko. 40—80 basov, kupim ali dam potivrednost. Naslov v Jutru. 8140-7 RJUHE, kapne. žimn;ce, pohištvo, porcelan in dru-eo kupi trgovina »Ocrled«. Mestni trg 3. 8141-7 NAKUP in prodaja vsakovrstnih predmetov. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 8142-7 PREPROGO, pfrotrfro ali drugačno, večjo m manjšo, küpim. Ponudbe Jutru pod »Preproga«. 8048-7 TRENČKOT kupim ali dam proiivrednost. Ponudbe Jutru pod »Mastno«. 8082-7 I- I Zftmenjen* SPALNICO, Jperano, ne. pleskaao, zamenjam za elektromotor i ka, 2800 obratov. Naslov t Jutru. 8017-8 ČEVLJE, ženske, sive. št 38, športne, zameniam za športne Čevlje št. 39. Pri Grudnu. Ulica 3. maja 16. FLANELO zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8263-8 ČEVLJE, damske. predvojne, št. 39, popolnoma nove. zameniam za športni voziček. Naslov v Jutru. 8270-8 VOZIČEK, športni, zame njam po dogovoru za domsko kolo. Naslov v Jutru. 8281-8 SUKNJIČ in telovnik, mo-ški, dobro ohranien, zameniam 2» protivrednost. Naslov v Jutru. 8285-8 KOLO, moško, jahalnega konjiča m posteljno mrežo prodam ali zamenjam. Rožna dolina cesta IX, št. 29. 7975-8 ZAMENJAM srednje težak voz, nosilnosti do 3000 kg. za prašička jesen ca. Sedej Ivan Rožna dolina, cesta VITI' št. 12. 7945-8 VINO za men Vam z» modro galico. Ponudbe Jutru pod »Izvrstno vino«. 3373-8 DRV, 1 kub. m, odda kadilec za protivrednost. Naslov v J-t-u. 8293-8 KOSTUM, damski, popol. noma nov, temne barve, predvojno blago, za močno postavo, zameniam za protivrednost. Bolgarska 21. priti., desno. 8296-8 KOLO. moško. »Diamant«, kakor novo, brez en me, zameniam oz. prodam. Celovška 107/1, levo. 8300-8 ŠTEDILNIK, železen, zamenjam za protivrednost. Tosip Medved, Cesta v Mestni log 15 . 8307-8 OPEKO zameniam za gnoi. Naslov v Jutru. 8234-8 GALICO zamenjam. PišK Jutru, koliko in kaj nudiš, pod »Galica 25 kg«. 8198-8 VOZIČEK, otroški, globok, krem, v najboljšem stanju, zamenjam za dobro ohranjeno damsko kolo. čeieš-nik. Cesta na Loko TS/I, Trnovo. 8183-8 OBLEKO. obhajilno za dečka, lepo, belo. volneno, in lepo' damsko perilo zamenjam. Vodnikova- c. 90 8164-8 Za OTOMANO, dobro ohranjeno, dam prav takšen športni voziček. Ponudbe Jutru pod »Otomana«. 8169-8 ŠIV. STROJ, dobro ohranjen, in snežke št. 39 dam za protivrednost. E. J er as, Hranil-nična TO. 8171-8 GRADL za žimnice, pred-voino blago, zamenjam. Naslov v Tutru. 8148-8 VIOLONCELLO zelo dobre kakovosti, zamenjam za dobro ohranjeno kolo. Ponudbe Jutru pod »Takoj 1917«. 8151-8 VOZIČEK, športni, predvojni, zelo, dobro ohr*-njen, mmrtvjim za dümsko kolo in doplačam s protivrednostjo. — Cimperman. Nove Jarše 44. 8136-8 PARCELO, stavbno, aii manjšo hišo kupim takoj. Ponudbe Jutru pod »Dobra valuta«. 8230-20 PARCELO prodam za Kt 175.000. Zaje Andcej. rea-Utetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. 8215-20 ZEMLJISČB, cea 4000 kv. merov, v ali izven bloka, kupim tak«. Ponudbe Joti« pod tittfo 4000«. 8255-30 POSESTVO t Mižim Mokronoga pocem prodam onemu, ki bi lepo oskrboval 72 letno žensko. Lepa vinorodna loga. Naslov v 8229-20 PARCELO oddam v najem v šiški. Naslov v Jutru. 8279-17 LOKAL, trgovski, za ma- nufakturno trgovino, v sredini ^.jubljane, vzamem v najem. Naslov v Jutru. 8302-H STANOVANJE, "trisobno, s kopalnico, v viti, zamenjam za enosobno $ kabinetom in ev. kopalnico. Ponudbe Jutru pod »Zamenjamo«. 8231-21 SOBO. lepo opremljeno, s posebnim vhodom, v sredini mesta, iščem zj takoj. Plačam lahko tudi z natu-raliiami. Ponudbe »Jutru« pod »20 dni odsoten«. 7920-232 SOBO, opremlieno, oddam starejšemu gospodu upokojencu. Poizwe se pri hišniku. Parmova 39 . 8286-23 SOBO, veliko, s posebnim vhodom, v bližini magistrata fnizka najemnina), oddam dotičnemu. ki odkupi železno posteljo, blazino, žimnico, 2 odeji, 2 zavesi, stojalo, svetniško podobo. Ponudbe Jutru pod »Ugodno«. 8303-23 SOBO, veliko, oprem!ieno, sončno, v središču mesta, s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Ponudbe Jutru pod »Soliden«. 8319-23 KABINET, skromen, odda takoj osamela starejša gospa najrajši šivilji s svoiim posteljnim perilom Naslov v Jutru. 8222-23 OGLAŠEVALEC fdaeovir-jef. .Tur&sek. ZrSnJskega 711 telefon 38-23. DRUŽABNIKA sprejme obrtno podjetie aii se ev. proda. Potreben kapital lir 1,000.000. Ponudbe »Jutru« pod »Plačilo tudi v obrokih«. 8239-37 KLAVIRJE strokovnja-ško popravlja in Ugl& šuje PrvB kranjska iz delovalnlca klavirjev. Ljubljana. Pri voz 10 — Telefon 33-40 J 402-37 URICO, zlato, damsko, zapestno, z vgraviranim monogramom S. D. in datumom 13. VI. 1943, sem izgubila. Ker mi je zelo drag spomin, lepo prosim najditelja, da mi jo vrne proti dobri nagradi na naslov: Dolenc Silva. Holz-apflova 12a. Svarim pa vsakogar pred nakupom iste! Popis urice je: majhna podolgovata, ima zelo tanke, komaj vidljive rimske številke, kazalci temni, povrhu urice so ob straneh graviram okraski kakor tudi v zapestju. 8323-37 LISTNICO z dokumenti na ime Smrekar Krista sem a-gubik v petek po Poljanskem nasipu. Prosim za vrnitev. 8322-37 KLJUČEK. Wertheim, «an izgubila v torek popoldne od Evrope do Rižarne. Najditelja prosim, naj ga vrne proti nagradi v Jutru. 8290-37 ROKAVICE, moške, usnje: ne, sem našla v tramvaju. Naslov v Jutru. 6-37 KDOR POTUJE v Rogaško Slatino, Podlehnik, Ptuj ali Ormož, naj se oglasi vsaj nekaj ur prej v buffetu Kaj-fež nasproti kolodvoca; dobi dobro nagrado za prenos 1 kg dovoljenega družinskega blaga. — Istotam dobi službo dober viničar, ki se razume tndi na sadjarstvo. 8333-37 VLJUDNO prosim gospoda, ki i« v Povšetovi 71 /II dne 9. aprrla kupil »Philips« radioaparat 3+1, d« se istotam takoj javi zaradi aparata. 8518-37 ZAPESTNICO, zlato, sem izgubila v soboto 7. aprila od Starega trga do P"^?-varne Union. Najditelja lepo prosim, da jo pr-oti nagradi odda v Jutra. 8M7-37 t Vsem prijateljem ln znancem sporočamo, da Je umrl v 30. letu st rosti naš predragi sin, brat in svak, gospod DRAGQMIR ŽMITEK trg. sotrudnik LJubljana, 13. aprila i945. Žalujoči družini Žmftek ln Pleterski. t Prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da Je v starosti 51 let preminul, gospod MIKS joSko natakar Priporočamo ga v lep in Wag spomin. Ljubljana, 13. aprila 1945. Žalujoči ostali. t Do trpel Je v 34. letu naš ljubi sm, gospod PROSENC MIROSLAV Pogreb bo v mdeljo, 15. aprila ob %11. url e Zal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, 13. aprila 1945. žalujoče družine: Prosene ln MartnčR. t Pri letalskem napadu Je izgnbll v 40. letu svoje življenje nsš nepozabni JOŽE TUP.K Pogreb ljubljenega pokojnika bo v nedeljo, dne 15. t. m. ob *f= v starosti 62 let za vedno zatlsnU oči neg nadvse dobri ta skrbni mož, oče, dedek, brat ta strte, gospod FRANJO irl ADNIK uradnik TPD Ljubljana. Idrija. 13. aprile. 1945. Žalujoči: Marija, žena; Danica per. Savič. b«; Bogdan, sta; brat, sestre ln ostalo sorodstvo. T v V neizmerni žalosti javljamo, da nas je aa vedno zapustil naž nadvse ljubljeni, nepozabni mož, oče, dedek, brat. tast, zsei in sv&fc, .gospod JOSIP SKALAR vU. rač. svetnik v poboju. Ohranite ga v lepem spornimi, za nas prosimo tihega sožaljaJ Ljubljana,'Zagreb, 15. aprila 1945. Globoko žalujoči ostali. V božji objem Je po kratki in težki bolezni v 32. letu, odhitela naša f f BOJANA ŠUBAJKOVIC soproga velel rgovca. Prvo pomladansko cvetje je zasulo njen poslednji domek na Mlrogoju v Zagrebu dne 16. marca, kjer mirno spi v svojem Bogu. Sv. maäa zadušnica bo v petek, dne 20. aprila ob 7. url v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana. Zagreb, Rajhenburg, 15. 4. 194S. žalujoči rodbini Permž, Subajkovtt.