Leto IX, *t. 282
L|ubl|ana, petek 14. decembra 1928
Cena 2 Din
ita —, sa M*.
Uredništvo i
Lh>M)«nm, Kjiaflora ulica »ter. s/L Talafan ftt, acrs in «4=*, ponoči tudi
pisl •• •»• rraiai«.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
54- —
tt Ljubljana, te. 4. — Telefon te.
Podrotaid: Maribor, Afekta a It ti — Cetfe, Aleksandrovi
prt pottnem ček. zavoda t Uub-tL 11&4.1 . Praha čisto 7&.i«o? Wien, Nr. 105. «41.
Pozor na nove „Jutrove" telefonske številke!
Glej objavo na 2. strani!
Ljubljana, 13. decembra.
Vse volilne prog nože za Romunko so se strinjale v napovedi, da bo naci-jonalno-caranistična vlada dooila v volitvah zanesljivo večino. Volilni izid je dal prognozam prav v vsem obsegu; vlada je dobila tako večino, da opozi-cijonalne skupine v parlamentu prav nič ne pomenijo in se ni treba režimu nanje niti najmanj ozirati.
Pri romunskih razmerah se ni treba temu prav nič čuditi. Oni, ki so postavljali prognoze, so mogli biti celo povsem •površno informirani o odnosajih med stražami ter o razpoloženju med volii- ; ci, pa se jim kljub temu ni bilo bati, da podado napačne napovedi Saj je dovolj znana praksa, da dobi v Romun.ji vsaka vlada večino, samo da vodi sama volitve. Tako je dobil svo.ičas ogromno večino Averescu, kljub temu. da je imel dotlej le neznatno število poslancev za seboj. Brž nato je vodil volitve Bratianu in liberali so dobili ogromno večino, Averescovi pristaši pa so mogli spraviti komaj še svojega vodjo v parlament.
Maniu je zbral na svojo stran tako ogromno večino volilcev, da mu pripade po dosedanjih poročilih 85 odst. vseh mandatov, če ne morda več. V soglasju z dosedanjo tradicijo se je skrčila ogromna armada liberalnih poslancev na 12 mandatov, ki jih je mogel rešiti Bratianu. Od ostale opozicije sta samo Avarescu in Jorga spravila malenkostno število pristašev v parlament, še to pa seveda le zaradi koalirane udeležbe. Vse ostale opozicijonalne stranke niso spravile niti toliko volilcev k svojim listam, da bi bile repre-zentirane v zbornici. Razen pravih na-cijonalnih caranistov so dobili mandate le oni politiki, ki so bili v koaliciji z vlado.
Na prvi pogled tedaj romunske volitve niso prinesle ničesar novega, marveč le potrdile staro pravilo. Zdi se pa, da je v stvari vendarle razlika in da je vlada dosegla več nego običajno romunske vlade. Nacijonalno-carani-stična stranka je namreč tudi pri zadnjih volitvah, dasi je bila v opoziciji, dobila razmeroma veliko število glasov, gotovo za romunski volilni sistem ze!o visoko število. V tem moramo videti dokaz, da je bila tudi takrat med narodom mnogo trdneje zasidrana nego ostale stranke. Dalje je bila to stranka, ki je za časa liberalnega režima uprizorila tako odločno borbo zoper vlado, kakor še nobena romunska opozicijo-nalna stranka. Tega bi prav gotovo ne bila mogla storiti, ako ne bi mogla računati brezpogojno na ogromne množice prebivalstva. Njeni silni shodi so pričali, da jej kmečke mase zaupajo in da ima simpatije tudi v inteligentnih krogih. Ostali opozicijonalni voditelji so vselej, kadar jih je prememba režima in z njo združene volitve potisnila v brezpomembno opozicijo, vztrajali mirno ob strani, niso mogli niti misliti na to, da bi z mitingi in slično propagando mobilizirali mase za svoje politične zahteve, marveč so enostavno čakali, kdaj jih srečna ura zopet pozove na vlado. 35 gotovostjo, da jih volilni mandat zopet retablira.
Ta dejstva se ne morejo prezreti, zato je nujno računati s tem, da je volilni uspeh nacijonalno - caranistične strnake mnogo več nego običajni romunski volilni uspeh in da je zares zmaga razpoloženja in stremljenj romunskega prebivalstva ter zmaga določenih političnih idej.
Inozemski poročevalci so javkali te dni, da so bile volitve zares svobodne in da vlada opozicijonalne volilne kampanje ni niti najmanj ovirala. Nimamo seveda kriterija, da bi kontrolirali ta poročila, ali fe gorniih izvajani izhaja povsem logično, da voMlrna svoboda vladni stranki ni moela biti škod'iiva in da ie tedaj ni bilo treba omejevati.
Sedaj je nastopila doba. ko bo naci-jionalno-caranistični stranki treba izvesti v praksi to. kar ie doslei oznamala v teoriji. To bo vsekakor precei težav-neiša stvar in seveda še'e odločilna we-fskušnja. Upajmo, da jo bo demokratična kmečka stranka dobro prestala.
Dr. Korošec proti hrvatskemu 7iinnflni
Zagreb, 13. dec. S. V »Narodnem Valu» tzjavlja župnik iz Vojnega Križa g Juraj Tomac, da ie beograjsko ministrstvo brzo« javno naročil« davčnemu uradu v Kutini, naj s 1. decembrom t. 1. ustavi vse prejem« ke. KakoT znano ie župnik Tomac na ods redbo velikega župana, da mora služiti 1 decembra povodom lOletnice obstoja naše države svečano službo božio. vrnil meieti dopis »reškemu poglavarju s pripombo, da to odredbo ne smatra za umestno z ozirom
na dogodke 20. junij«.
•	__ rf
Italija odklanja obnovo prijateljskega pakta z
Jugoslavijo?
„Naša pota se ločijo in o obnovi pakta ne more biti niti govora." - Italija noče vezanih rok za svobodno akcijo
Beograd, 13. decembra, r. «Politika» objavlja iz Rima naslednjo vest:
Član glavnega fašističnega sveta ie v širši rimski družbi predočil odnošaje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo takole:
«V kratkem bo napočil skrajni rok za obnovo pakta prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Niti z ene, niti z druge strani še niso bili storjeni kaki korak! v smislu obnove rimskega pakta, ki poteče 27. januarja 1929. 1. Možno je, da v tem pogledu sploh ničesar
ne bo storjeno, vsaj ne z uradne strani. Mi se dobro zavedamo, kaj bi obnova tesa pakta stvarno pomenila in kako bi bile ž njim Italiji vezane roke za svobodno akcijo. Naš režim je ustaljen; o tem ne dvomi več niti najbolj odkrit nasprotnik fašizma. Mi hočemo, kakor je te dni dejal MussoFni v parlamentu, dobro pazit?, komu poklanjamo svoje prijateljstvo. Naša pota se ločijo od Ju-goslovenskih in zato ni govora o kaki obnovi pakta o prijateljstvu.
Delni rezultati romanskih volitev
Po doslej znanih rezultatih je dobila vlada 345 mandatov, liberalci 14, Madžari 10, Jorgova koalicija pa 4. — Ostale stranke
niso dosegle količnika
beralci so izšli iz volitev znatno slabši, nego se je pričakovalo. Končni rezultati bodo predvidoma znani šele v petek dopoldne. Po dosedanjih vesteh je dobila vlada v Bukarešti 60 do 65, liberalci pa 15 do 20 odst. glasov, ostali glasovi so bili razcepljeni med komuniste in antisemite ali pa so odjjadli na stranko Cuse, Averescua in Jorge. V okrožju Ilfov v okolici Bukarešta je na devetih voliščih bilo oddano za vlado 13.354, za opozicijo pa 1641 glasov.
Še slabše se je godilo opoziciji na Sedmograškem. kjer v nekaterih krajih kakor da ni nastopila. V Argesu, volilnem okrožju Vintille Bratianua, je dobila vlada 80 do 85, liberalci 10. ostale stranke pa 5 do 10 odst. vseh oddanih glasov. Iz volilnega okraja bivšega notranjega ministra Duce so znani rezultati s sedmih vol;šč. Vlada je tu dobila 5009. liberalci 920, dr. Lupu 290, Averescu in Jorga skupaj 240 glasov.
Bukarešta, 13. decembra h. Dosedaj so znani volilni izidi iz 45 volilnih okrožij. Po teh izidih so dobili narodni za-ranisti 69 23 odst.. liberalci 5.06, koalicija Jorga-Averescu 2.13, antisemiti 1.17, komunisti 0.09, stranka dr. Lupua 2.05. Še neznani rezultati ne bodo bistveno vplivali na izid volitev. Po nocojšnjih vesteh ie dobila vlada 345 mandatov, liberalci 14. dr. Lupu in koalicija Jorga-Averescu po 4, madžarska stranka pa 10 mandatov. Kasneiši izidi lahko Izpremene rezultat volitev samo še v korist vlade.
Bukarešta. 13. decembra, d. Romunske volitve so se vršile v znamenju popolne svobode, kar ie bilo doslej v Romuniji naravnost nezaslišano. Kljub temu pa udeležba volilcev ni bila obilna. Mir je bil v vsej državi vzoren in notranje ministrstvo ni prejelo niti ene pritožbe zoper nasilstva nad opozicijo, kar je za Romunijo nekaj povsem novega. Vlada je zmagala na celi črti in li-
Delna rekonstrukcija češkoslovaške vlade
Radi bolezni ministrskega predsednika Švehle bo začetkom januarja prišlo do delne rekonstrukcije vlade. — Obenem bo razčiščena pozicija dr. Beneša
Praga, 13. decembra d. Kljub zatrjevanju, da izid dežel no zbor ski h volitev ni izpreme-nil položaja vlade, se v poetičnih krogih vendarle znova razpravlja o potrebi rekonstrukcije kabineta. Zlasti se zopet naglaša potreba po končni ureditvi zasedbe mesta vladnega predsednika, ki ga zaradi težke bolezni Švehlove opravlja kot namestnik msgr. Šramek. Tej želji je dal izraza tudi predsednik republike, češ naj se vprašanje predsednika vlade definitivno reši do srede januarja, obenem pa se naj razčisti položaj zunanjega ministra dr Beneša. Za me-sto predsednika vlade pride v poštev dosedanji vojni minister Udržal poiačanje pozi-dje dr. Beneša v vladi pa bi se izvršilo na ta način, da bi se pritegnili v koalicijo odnosno v vlado zastopniki narodnih socijalistov, Ako bi narodni socijalisti s tem ne bili zadovoljni, bo najbrž prišlo do uradniške vlade im do razpisa novih volitev. Na sak način Da bo dr. Beneš še nadalje ostal zunanji minister
Praga, 13. decembra h. Poslanska zbornica je imela danes svojo prvo sejo po deželnozborskih vo Hrvati Predsedstvo zbornice je sporočilo, da bo vlada na prihodn>ji seji, ki se bo vršila v torek, podala svojo izjavo, naka.r bo takoj pričela politična debata, še preden bo začela razprava
o noveli glede socializacije. Socijalisti so zahtevali, naj poda vladno izjavo namestnik ministrskega predsednika Švetole dr. Šramek, kar pa je neizvedljivo.
Zbornica je med dragim razpravljala o trgovinski pogodbi z Belgijo. Ob tej priliki je socijalni demokrat dr. Ma<sek osfao napadal vlado zaradi trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Povdar-jal je, da so vse druge države znižale carine, samo Češkoslovaška ne, zaradi tega tudi Češkoslovaška ne more skleniti pogodbe niti z državo, ki ji je tako bli»u, kakor je Jugoslavija.
Seja je potekla brez vsakega incidenta. Splošno je v zbornici prevladovalo mme-nije, da stoji vlada pred rekonstrukcijo. Republikanci pa vsfrra-jajo na stališču, da se načne vprašanje novega ministrskega predsednika šele tedaj, ko bo švehla sam dal iniciativo zato. Dokiler se to ne bo zgodilo, smatrajo republikanci sedanji kabinet kot kabinet svojega predsednika Švehle.
Danes je predsednik Masaryk sprejel odipo-slanstivo republikanske stranke. Predsednik republike je izijavil temu odposlanstvu, da vprašanje glede novega ministrskega predsednika ne bo rešil brez odobritve največje stranke. Popoldne je predsednik republike sprejel odposlanstvo socijalnih demokratov Jutri pa bo sprejeta delegacija narodnih sooiiialistov pod vodstvom poslanca Klofača. Kakor doznava vaš poročevalec iiz poslanskih krogov, rekonstrukcija kabineta ni aktualna. Izvršile se bodo sicer gotove fopreim&mbe, vendar pa še na tako hitro.
Angleškemu kralju gre na bolje
Sinoči je bila izvršena operacija, da so odstranili gnoj v oljučih in s tem preprečili nadaljno infekcijo. — Bolnik se počuti bolje
London, 13. decembra (lod) Davi je bil izdan v bučki,nghamski palači nastopni komunike: »Kralj ie danes nekoliko spal. Sploš
no stanje ie zadovoljivo. Slabost je znatna, vendar je pulz nespremenjen.
Snočni komunike pravi, da se je operacija, s katero se je odstranilo gnojne izlive iz desnih pljuč, odlično posrečila i,n da je kraljevo zdravstveno stanje zadovoljivo. Razen dr. Heweta so po polnoči zapustili vsi zdravniki buckinghamsko palačo.
Operacija, ki jo je kralj razmeroma dobro prestal, je bila zelo težke narave. Ko so zdravniki ugotovili, kje se nabira gnoj, ie sloviti londonski kirurg Sir Hugh Rigbv med lokalno anestezijo prerezal kralju mesnate dele ra desnih prsih in napeljal v gnojno ognjišče cevko, po kateri je gnoj po. časi odtekal. Zaradi te cevke je moral operater izrezati tudi košček rebra, dolg kake tri centimetre. S tem je odstranjena možnost, d«3 bi se gnojna materiia širila še dalje po plhičih, povzročala nadaljno gnojenje in slabila srce. Iz okoliščine, da so zdravniki kl^ub težkemu stanju pacijenta podvzel; opasno operacijo, se sklepa, da morda kraljevo stanje le ni tako. da bi bilo okrevanje izključeno. Splošna infekcija je pri bolniku
na nepojmljiv način prenehala, tako da je možno ukreniti uspešne mere proti lokalni infekciji
London, 13. decembra, (lo.) Danes popoldne je bil izdan uradni komunike, ki oravi, da se ie stanje kralja nadalie poboljšalo. Princezinja Mary je izjavila, da je zdravs*ve-no stanje kralja zadovoljivo. Zdravniški krogi povdarjaiio, da obstoja za kraljevo zdravje še vedno bojazen, ker je krali zaradi včerajšnje operacije zelo oslabel. Jasnost bodo prinesli prihodnji dnevi, ki bodo pokazali, ali je kralj toliko močan, da bo premagal oslabelost, ki je nastopila vsled operacije. Zdravniki so dolgo časa oklevali, predno so se odločili za operacijo. Pred oneracijo se se posvetovali s kraljico in valežkim princem.	_
Nad 1 miliion brezposelnih v Neirnii
Berlin. 13. dec (be.) Zaradi zadnjih ve« likih konfliktov v nemški industriji je šte» vilo brezposelnih zelo narastlo V drugi po* ! lovici novembra se ie zvišalo število brez« | poselnih za 25 odst. in je prekoračilo en milijon oseb. K temu je treba prištevati še j one, ki uživajo podporo iz fonda za iodu* j atrijske krizo.	'
Poskus novega približanja med radikali
Aca Stanojevič se je baje ustrašil vukičevičevskih groženj. - Ugibanja o taktiki dr. Spaha. - Rodbinski praznik na dvoru
novinarjem, da bi bil pripravljen kandidirati na mesto prvega podpredsednika Ljubo Zivkoviča, tako da bi odpadla kandidatura voditelja pašičevcev Marka Trifkoviča.
Politični krogi so mnogo komentirali sinočnio gesto voditelja muslimanov dr. Spaha, ki je večerjal pri Velji Vuki-čeviču. To komentirajo tako, da je doktor Spaho osebno naklonjen politiki Velje Vukičeviča. dočim so drugi muslimanski poslanci za dosedanjo politiko z demokratsko stranko. Po drugi strani se trdi, da je dr. Spaho osebno nejevoljen na predsednika vlade dr. Korošca in poskuša zato manevrirati ter postavljati svojo osebo v ospredje.
Davidovičeva akcija bo dobila svojo definitivno obliko šele s sestankom poslanskega kluba demokratske stranke.
Beograd, 13. deoembra, p. Vsled današnje krstne slave kralja Aleksandra, ni bilo v prestolnici nobenih političnih dogodkov in na dvoru tudi nikakih avdijenc. Pač pa so imeli seje razni skupščinski odbori, v prvi vrsti finančni. ki je razpravljal o proračunu.
Zunanji minister dr. Marinkovič odpotuje 19. t. m. v inozemstvo zaradi zdravljenja.
Sinočnja seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke, na kateri se je razpravljalo o izvolitvi treh članov predsedstva glavnega odbora, je izzvala med poslanci radikalne stranke, ki pripadajo Vukičevičevi struji, veliko burjo. Vukičevičevci izjavljajo, da bi pomenilo imenovanje izrazitih pašičevcev v glavni odbor definitiven casus belli. Zdi se. da je to danes čutil tudi Aca Stanojevič, zaradi česar je izjavil
Jutri se otvori drugi tir na železniški progi
Zagreb-Beograd
Objava prometnega ministrstva. — Skrajšanje voznega časa za tovorne vlake in povečanje prometne varnosti. — Razširjenje
postaj
ma posta jem a le še 16 ur 30 minut. To pomeni 25% izboljšanje prometa. Za enak odstotek bo zmanjšana potrošnja premoga in bodo reducirani materialni izdatki, kakor iudd obraba materi jala. Obenem bo sedaj znatno povečana varnost osebnega prometa in bodo docela izključene železniške nesreče.
Nadaljujejo se še razSrjevalna dela na štirih glavnih postajah na tej progi, t. j. r Zemunu, kjer se postavi 8 novih tirov, v Vinkovcih, kjer bo postavljenih 10 novih tirov, v Slavonskem Brodu s 14 in v Novski s 6 novimi tiri Razširjevalna dela na zadnjih dveh postajah so že končana, v Vinkovcih bodo v najkrajšem času, v Zemunu pa do pomladi. Na ostalih postajah te proge bo skupno zgrajenih 43 novih tirov.
Minister navaja končno, da je bil novi tir zgrajen izključno z domačimi silami, z domačim delavstvom, z domačimi inženjer jt in s sodelovanjem domače industrije, ki je zgradila vse potrebne mostove in dobavila ves potrebni materija!.
Beograd, 13. decembra č. Prometni minister Andra Stanič je objavil dališo Izjavo, v kateri sporoča, da bo 15. t. m. izročen prometu novodograjeni drugi tir med Beogradom in Novsko. oziroma med Beogradom in Zagrebom. MinisteT pravi med drugim: Novi tir bo največje važnosti za ves naš promet med Zagrebom in Beogradom. Ta promet postaja od leta do leta intenzivnejši in obsežnejši; zato je moralo ministrstvo ukreniti vse potrebne korake, da se pojača-jo prevozna sredstva zlasti na glavni progi med Beogradom in Zagrebom. Izmenjane so bile dosedanje slabe tračnice ter nadomeščene z jačjimi. Mnoge postaje so morali razširiti, naposled pa je bil dograjen še drogi tir.
Novi tir bo znatno olajšal tovorni Jn tudi osebni promet med Beogradom ta Zagrebom. Sedaj Je znašal vozni čas tovornega vlaka med Beogradom in Novsko 22 ur 10 minut. Po uvedbi prometa na drugem tiru bo ta jjrevozni čas skrajšan za 5 ur 40 minut, tako da bo rabil tovorni vlak med obe-
Proračunska razprava v finančnem odboru
Nadaljevanje ostre zemljoradniške kritike. — PosL Vesenjak je zelo zadovoljen z državnim gospodarstvom
Ljubo Davidoviča. Pri tej prflikl je prišla do ostrega spopada s posl. Timotijevičent, ka ie priznal, da je na seji ožjega odbora demokratske stranke Ljuba Davidovič de-
Beograd, 13. decembra p. Finančni odbor je danes nadaljeval načelno razpravo o državnem proračunu za 1. 1929/30 Posl. dr. Tupanjanin je nadaljeval svoi včerai zaipočeti govor. Prav ostro je kritiziral proračun ministrstva saobračaja. V drugih državah so železnice vir trdnih in obsežnih državnih dohodkov, pri nas pa beležimo stalne deficite V podkrepilo svoje kritike navaja primer zagrebške direkcije, ki je bila svojčas s 25 miliioni aktivna, ki pa je sedaj tudi postala pasivna.
Enako je napadal govornik tudii ministra financ, ki je postavH v proračun fiktivne vsote dohodkov Minister se ie oziral samo na to. kar so mu predložili njegovi referenti. ne da bi bil sam prouči1 in odločil, kaj spada v proračun in kai ne. Nato je govoril o postopanju vlade do oblastne skupščine v Zagrebu. Opozarjal je vlado, da je taka igra nevarna in da se na njej igra s svojo glavo. Olede imenovanja polkovnika Maksimov.iča za velikega župana v Zagrebu opozarja na svoječasno izjavo Ljube Davidoviča. ki se ie obotavljal stopiti v blok demokracije le zato. ker se je dozdevno KDK hotela zvezati z generali. Davidovič pa ie kasneje pogoltnil ne samo velika župana v Skop!;u in Štipu. kamor sta bila imenovan^ dva oficirja, temveč tudi polkovnika Makeimoviča v Zagrebu. Tako postopanje Liube Davidoviča ie neiskreno oaradirpittie 7 Ipžnivo demokrac^o. Primer L'ube Davidnv:ča je na;bolJši dokaz za moraio ki v'ada s^daj m^d vod l-nimf ljudmi v Beogradu. Ako ss bo na ta način n"d3lleva'o. bo vse Dropedt'o.
Nato 'e govo-p'k r?<w»ravMal o razmerah ki so nastale t>o 21 iuniin in zam^rjal vladnim strankam. 6r> sp 'z Beograda ni n:če-«ar stori'0. kar bi b:lo položaj popravijo Zahteve KDK so bi'e znan p 'n vlada bi j ih bila morala enostavno izvršiti
Posl. Ko«=ta T!motijev:č- Oni zahtevajo vendar federaliraacijo.
Po*l. dr Tuoanianin: Oni so po 20 juniju docela v pravu, ker «n jim bile odvzete vse koncesije, ki so !ih ime1:
Posl TVtotiiPv5č< A1J na' mar dovolimo da oni nbiieio našo troiiico?
Posl Tuoanianfn nadalmie svoj govor in dokazuie. da ie b'la ve'!ka sreča za državo. da se je ustanovila KDK. ker bi bil oo-loža' na Hrvatskptn mnogo teži- m dan"« h; irnpli državMarsko voinn. da n; b:1o vr\ir Kako težke bi bi'e v oreč^nsk^ krajah be. kako liut bi bil <nvn9<i mpd Srb' in Hrvati. da n' SvetozaT Prb;čev"č v KDK!
Dr. TtrpanjanJn ie ravršil svoj fovor 7 ugotovitvijo. da vlada on^THo^oča vsak ^T>ot*a.7Um med Beogradom in Zaisrebom. Vlada ie preprečila tudi uspeh akcije in?. Savčiča ln j« naposled onemostačrla cek)
jansko zahteval d emisijo vlade, da pa s svojo zahtevo ni prodrl.
Nato je govoril Joca Selič (radikal is ožje Vukičevičeve družbe) in napadal mi-niistra financ, češ. da ministrstvo financ noče izterjati 11 milijonov Din od indu-strijca Tesliča v Sisku, ki da je za to vsoto opeharil državo z velikim tihotapstvom. (Selič ie s tem namiigaval na neko afero, o kateri le bio že davno pred sodnijo dokazano. da ie prosta izmišljotina. Op. ur.)
Posl. Tupanjanin: Vidite, kako onemogočate sporazum z Zagrebom. V; napadate Tesliča le zato. ker ie bil te dnj v Beogradu. ker ie bil sprejet v avdijenoi in ker sodeluje pri sporazumu.
Minister financ Subotič je prav resno zavrnil posl. Seliča. češ. da se na tak način ne stavljajo vorašanja Opozarial ga je na zadevne določbe poslovnika Narodne skup-šč:ne.
Posl. Vladinrr Pušenjak ie hvalil vlado im proračun. V svojem govoru je zlasti na-srlašal, da o kaki orezadolženosti v naši dr?avj ne more biti govora.
Nato le bila seja prekinjena. Prihodnja se bo vršila jutri popoldne ob 4.
Finančna kriza
Zagreb. 13. decembra. 6. '.Tutarnji list> objavlja iz Beograda informacijo nod naslovom: ■rFinančne sti«ke>. ki se srlasi: Gosr>odarski kro^i in ž niimi vred politični. «o zelo v skrbeh. zaradi čim dplie jačje gospodarske krize. ki se pojavlja. Ta kriza mora imeti /pliv tudi na razvoj političnih dr^odkov. Zlasti se novdaria. da naglo oada devizna podlaga v Narodni banki in da znaša samo še 700 milijonov Din, za 600 milii. Din manj, kakor lansko leto. N?rodna banka ie morala vreči na mednarodni trg velik stok deviz, da bi rvrirala padec dinarja, ki se i<e pričol pojavljati. Tuje devize pri mednarodni banki se bodo sicer ojačile z vžisraličnim r-oso-iilom, toda v finančnih krogih trdijo, da more tudi to trajati samo do počaka leta.
Hišna preiskava v Zagrebu
Zagreb. i3. decembra, i. Včeraj ob ool 8. zvečer je policija izvršila hišno preiskavo v prostorih uprave frankovskega omladin-skega lista <Hrvatski Domobraneo ter v poslovnih prostorih hrvatske pravaške republikanske mladine pa Kaptolu št. 4. Pri preiskavi so zaplenili spise za kolportažo < Hrvatskega Domobranca«, bloka za zbiranj« oglasov in naročnine in razne druge brezpo membne stvari.

POZOR!
POZOR!
Nove „Jutrove" telefonske številke
Tekom zadnjih mesecev smo razširili in modernizirali uredniške prostore za naše liste. Obenem smo uredili hišno telefonsko centralo za vse naše pisarne in tehnične oddelke, nameščene v poslopju »Narodne tiskarne« v Knafljevi ul. 5. Da poenostavimo tudi zvezo med hišno telefonsko centralo in poštno centralo, smo zaprosili za zameno dosedanjih raztresenih telefonskih številk raznih naših podjetij z novimi zaporednimi številkami.
Od danes naprej imajo zato naša podjetja naslednjo serijo telefonskih številk:
V	3121 3122 3123 3124 3125
Kdor hoče telefonsko govoriti z uredništvi »Jutra«, »Slovenskega Naroda«, »Ponedeljka«, »Življenja in sveta«, »Domovine«, z upravami teh listov ali s tiskarno (Narodno), naj pokliče eno izmed gori navedenih številk, nakar bo dobil od hišne centrale zaželjeno zvezo.
Hr na centrala posluje od 8. zjutraj nepretrgoma do polnoči. Po polnoči in zjutraj pred 8. uro obstojajo naslednje direktne telefonske zveze:
3121, 3122 in 3123 nočna služba »Jutra«. 3124 uprava »Jutra«.
Cenjene interesente prosimo, da si zabeležijo serijo naših novih telefonskih številk in kličejo gori navedena podjetja na eno izmed teh številk.
Direkcija listov konzorcija »JUTRA«.
Telefonsko številko 3125 je imel doslej Mladinski dom, ki ima od danes naprej št. 3162.
Berlin, 13. decembra (be.) Državni kan-
celar Miiiler ie imei snoči na banketu berlinskih novinarjev velik političen govor. Med drugim je naglasil, da je Nemčija pravno upravičena zahtevati predčasno izpraznitev Porenja in da noče odkupiti te pravice z novimi žrtvami in bremeni Časopisi povdarjajo, da je Nemčija dala dovolj dokazov dobre v,olje in izpolnila vse določbe mirovne pogodbe Ne bi bito pravično niti modro, ako bj bivše zavezniške države zahtevale od Nemčije novih žrtev, kai bi edinole imelo za posledico poslabšanje njenega notranje-političnega položaja m zastoj v gospodarski jbnov> nemške države ki proži najboljše jamstvo, da bo Nemčija svoje obveznost' izpolnila v polni meri.
V	drugem delu svoje Izjave se je bavi Muller z notranje-političnimi vprašanji in izrazij upanje, da se bo na podjag-; republikanske ustave posrečilo oživotvoriti v najkrajšem času veliko koalicijo, ki naj bi zagotovila Nemčiji trajno vlado in premostila vse notranje- 'n zunanje-politične težave nemške države.
V	svojih nadaljnjih Izvajanjih se je kan-celar Muller dotaknil vprašanja priključitve Avstrije k Nemčiji ter med drugim povdarjal:
Kancelar Muller o priključitvenem vprašanju
Nemci zahtevajo priključitev Avstrije k Nemčiji na podlagi samoodločbe narodov. — Vprašanje še ni aktualno, toda Nemci so glede priključitve že sedaj enotni
»Samo ob sebi umevno mora samoodločba narodov veljati tudi za Nemce. Ako govorimo o samoodločbi narodov, mislim pri tem tudi na Avstrijo Procedura za priključitev Je natančno določena v versailleSkl pogodb:. Doslej vprašanje priključitve še ni bilo stavljeno kot aktualna točka na dnevni red niti od avstrijske, niti od nemSke strani. Kljub temu je beseda »Anschluss« prešla že v tuje lezike Mi si ne damo vzeti predpostavk, ki nam jih Je celo versaille-ska pogodba dala za priključitev. PriVju-čitev Avstrije k Nemčiji tf v nikakem pro-' tisiovJu s samoodločbo narodov. Avstrijskega naroda ni, so samo nemška plemena v Avstriji Kakor so Bretonci Francozi tako so tudi Avstriid Nernd Ml smo ena naciia mi prenašamo enako trp'jen'e 'n to nas je po čustvu še boli zbližalo Tudi V, prikliučitvenem vprašanju Je nemški narod enoten.
Odmev v Franciji
Pari«, 18. decembra (pa.) Francosko časo> pisje komentira zelo neugodno izjave nemškega državnega kanclerja Miillerja Časopisje očita Nemčiji, da ne misli resno na sporazum. kar najbolj dokazujejo zadnje izjave Miillerja. ki zelo nesrečno motijo spravljivo razpoloženje zavezniških držav v Luganu.
Nova nasprotja radi sestave komisije strokovnjakov med Nemčijo in zavezniki
Velesile predlagajo imenovanje ameriških strokovnjakov po re-paracijski komisiji, čemur pa Nemčija odločno nasprotuje
sprotuje diametralno svoječasnim nemškim zahtevam v Ženevi Nemčija je tudi odločno proti predlogu, naj povabi ameriške strokovnjake reparacijska komisija. Nemčija stoji slej ko prej na stališču, da mora biti delovanje komisije strokovnjakov popolnoma neodvisno od vplivov in sklepov repa-racijske komisije. Merodajni nemški krogi menijo, da bi omejevanje svobode sklepanja in delovanja repararijske komisije obrezu-spešilo že v naprej vsak sporazum in onemogočilo pravilno In pravično rešitev re-paracijskega vprašanja.
Pomirjenje v Južni Ameriki
Razburjenje prvih dni se je znatno poleglo in obe državi sta pripravljeni na mirno poravnavo konflikta. — Posredovalno
akcijo bo vodila Argentina
Newyork, 13. decembra Oo.) Bolivijski kabinet je odstopil, da omogoči sestavo koncentracijske vlade, v kateri naj bi bile zastopane vse politične stranke. Vest, da je našla Argentina način rešitve spora med Bolivijo in Paraguayem, se ne potrjuje. Iz La Paza poročajo, da je vojno razpoloženje narastlo in da Bolivija nadaljuie z vojnimi pripravami. Priglašajo se vedno novi prostovoljci. Poleg že odrejene mobilizacije je vlada poklicala pod orožje tudi Še letnik 1929, tako da šteje bolivijska armada okrog 300.000 mož.
Pariz, 13. decembra d. »Petit Parislen« javlja iz Buenos Airesa o novih spopadih med bolivijskimj in paraguayskinti četami. Bolivijski vladj so se stavili na razpolago številni rezervni častniki s prošnjo, naj jih takoj odpošlje na fronto.
Monievideo, 13. decembra d Stalna raz-sodiščna komsija za spore med južnoameri-mj državami je izročila bolivijskemu zastopniku noto, v kateri poziva Bolivijo, nai po svoji dolžnosti predloži vse sporno vprašanje komisiji v odločitev Ni še znano, ali se bo bolivijska vlada temu pozivu odzvala.
Buenos Alres, 13. decembra d V konfliktu med Bolivijo in Paraguayem se opaža
Pariz. 13. decembra (be) O sestavi in delovnem programu komisije strokovnjakov za reparacije objavlja pariško časopisje razna ugibanja. Kakor izve pariški »Ternps« iz krogov zunanjega ministrstva, želi francoski ministrski predsednik Poincarč, naj bi se delovanje odbora strokovnjakov omejilo izključno na določbe versailleske pogodbe Francoska vlada stoji na stališču, da mora Nemčija Izpolniti vse obveznosti izvirajoče iz mirovne pogodbe in ne more privoliti v nikake koncesije, ki ne bi odgovarjale duhu mirovnih pogodb. To stališče na-
na obeh straneh popuščanje, čeprav Je vče* raj zopet prišlo do obmejnih spopadov^ Poročila Iz glavnih mest obeh držav nanašajo, da imata obe vladi resne namene poravnati spor mirnim potom. Bolivijsko prebivalstvo se le po razburjenju prvih dni zopet pomirilo. Diplomatski krogi si prizadevajo doseči popolno po mir jenje in likvidacijo spora.
Wasbington, 13. decembra (lo.) Povratek bolivijskih delegatov na panameriško konferenco je nekoliko ublažil napetost, ki je vladala zaradi bolivijsko - paraguayskega konflikta. Tudi v Paraguayu smatrajo položaj za zelo resen. Po zadnjih vesteh koncentrira Bolivija na paraguayskl meji močne vojaške odde%e In velike množine vojnega materijala. Ti ukrepi so povzročili v Paraguayu veliko razburjenje. Sestal se je obrambni svet. kateremu pripadajo zastopniki vseh paraguavskih političnih strank, da ukrene vse potrebno za obrambo domovine.
Pariz, 13 decembra (be.) TukaJšnJI bolivijski poslanik je poslal tajništvu Društva narodov dolgo brzojavko, v kateri odklanja Bolivija posredovanje Društva narodov. Bolivijska vlada povdarja .da so v teku že druge posredovalne akcije In da Je Intervencija Društva narodov nepotrebna.
Kako vlada norce brije
iz zadolženih kmetov
Beograd, 10. decembra
Ugotovljeno Je. da dolgovi seljakov znaša io danes v naši državi okoli pet miliiard dinarjev, kar predstavlja za naše kmetijstvo velikansko ,,me;
Kmetovalci v Jugoslaviji pod dolgovi
boli iečiio. kakor v katerikoli drugi državi. Breme je tem hujše zato, ker se-liaški dolgovi niso enako razdeljeni na vso državo, nego iih je najmanj v Vojvodini kot najbogatejši pokrajini, a naiveč v siromašneiših krajih, kakor n pr v Slovemii. v Bosni in v raznih južnih oblastih Drugo zlo je v tem. da so ti dolgovi prav povsod predragi, tudi v Sloveniji, a ponekod, posebno v Bosni, v Srbiii. Črni gori in v Makedoniji se zahtevajo od seljakov naravnost grozne oderuške obresti — ie še nrav nizka obrestna mera, a IUU do 120%. to ie merečno eneza kovača na 100 dinariev, ni nič redkega. Naj-mani 1 milijardo plačajo seliaki v Jugoslaviji na leto samo za obresti, kar pomeni okni! sto dinariev letno na vsake era podeželana!!
Ali moreio kmetovalci v takšnih razmerah biti zadovoljni? Takšni čudeži se do^lei niso zgodili nikjer na svetu! Do skrainosti ie potrpežljiv naš kmet v kateremkoli delu države, toda vsaka stvar ima svoie me;e in tudi potrpežljivost seliakov gre h kraju. Ljudje. ki potuieio po južnih krajih in poznajo tamkaišnie razmere. poročajo. da je kmečko liudstvo od dne do dne ne-zadovolmeiše Vedno očitnejše se za-bavlia na Beograd tudi v južnih kra-iih Zabavlia se na vlado in na vse one, ki vidijo težko stanie. a ničesar ne ukreneio za spremembo na bolje.
Vladi novci so pred volitvami, v času volilne borbe na vsa usta obetali kmetom, da iih bodo rešili težkih dolgov. Posebno glasen ie bil v tem pogledu sam g. Vukičevič. a tudi ljudje g. Da-vidoviča niso zaostajali. Vse se je hli-nilo sel.iakom in obliublialo revežem pomoč proti težkemu bremenu dolgov. Toda ko so vladinovci »zmagali«, bi bili po svojem starem običaju kaj radi pozabili na obljube, dane seljakom. Vendar .tokrat niso mogli, ker jih Je opozicija stalno opominjala na dano besedo. Tako so nazaduje vendarle morali nabrati nekaj peska, da ga vr-žeio ljudstvu v oči.
Ne pretežko nalogo s peskom so tokrat v sporazumu z ostalimi vladinov-ci prevzeli Davidovičevi ljudje. G. Ti-motiievič ie izdelal načrt zakona o raz-dolževanju seljakov. Vlada se je z načrtom »resno« bavila in se delala, kakor da ga resnično mT^H spraviti skozi parlament. Ampak prišlo je malo drugače. Ko se je zvedelo za Timotijevi-čev načrt, ie vsa resna beograjska javnost začela zbijati šale. a kolikor se je o načrtu resno razpravljalo, so ga vsi pametni možje odločno obsojali. Ne morebiti zato. ker ne bi privoščili seljakom podpore, nego zato, ker se je te samega načrta jasno videlo, da ga vla-dinovci ne mislijo iskreno in resno. Najhuiše se je spravil nad vladinovce in nad njihov načrt o razdolževanru sel ia kov upokojeni vseuciliščni profesor dr. Baik:č. Napisal ie več sto strani obsegaiočo knjigo »Seliački kredit«, v kateri ie početje g. Timotiieviča najostreje obsodil ln označil kot skrajno neresno, kot Dravi pravcati pesek kmetom v oči. Dokazal je, da ie načrt, o katerem je vlada gospoda Korošca tako zelo resno razpravi ala, skoz In skoz neresen in nesposoben, da prinese kmetu in državi kakršnokoli korist; nasprotno. po Bajk'če v ih tolmačenjih bi ta zakon prinesel kmetom in državi samo novo škodo in blamažo obenem. Vso korist od celega načrta bi imelo e nekoliko bank, ki se nahajajo v rokah vladinovcev.
Baikiču so pritrdili vsi ugledni znanstveniki in javni delavci. Niti enega človeka ni bilo izven parlamenta, ki bi bil vladinovce branil pred težkimi očitanji in tako se ie nazadnje zgodilo, da so vladinovcl prišli v največje škripce. Radi lani danih obliub s! ne upajo javno in iskreno priznati svoje hinavščine ter odvreči nemogoč? svoi zakonski načrt, bolnega pa doslei niso umeli napraviti. A kmetie zabavljajo vedno bolj in nezadovoljstvo med kmečkim ljudstvom stalno raste. Kako si bodo vladinovcl pomagali iz teh škripcev, se danes še ne vidi in ne ve. Beograjski sicer tako zgovorni listi o tem ne vedo ničesar noročati, vladinovci sami pa tudi molče, kakor ribe	F.
„ Velik uspeh za delavce v Nemčiji"
»Slovenec« s triumfom poroča, da Je delegacija naše države v Berlinu pri pogajanjih z Nemčik> zaradi reprocitete v delavski zaščiti doseela »velik uspeh«. Kdo bi se tega ne vesilil ako je res? SLS se Je sicer zdelo potrebno, izključiti od pogajanj one, ki so z dolgotrajno akcijo pogajanja pripravljali. Izključila je tudi zastopstvo delavskih organizacij, ki ji niso po volji. Toliko večja pa Je odgovornost SLS.
Zdaj »Slovenec« poroča, kaj so gg. Gosar ln tovariši dosegli Fvo. kaj piše: »V prvi konvenciji se priznavalo našim rudarjem, delavcem in zasebnim nameščencem Iste pravice kakor jih uživajo delavci doma«. Možakar ki je to pisal, psč nima pojma o stvari Kljub temu pravi, da je to slino velik uspeh. Najbrže Je stvar ta. da se daje tujim državljanom po načelu reciprocitete enake pravice kakor lastnim delavcem. To rti tak »uspeh«, ker to razun podpor za tako zva-ne »krize« že obstog in ni digama, da bo
Jtevflo naših delavcev padlo, šterflo nemških nameščencev v Jugoslaviji P« ras t to.
Zdaj pride pa Se drugi »uspeh«. »Slovenec« pravi, da rent ne bodo dobili rudar)!, ki se preselijo Iz Nemčije domov. Glavna zahteva našfh delavcev )e torej odbita. Invalid, ki hoče vživati rento, mora ostali v Nemčiji, kakor doslej. Če Je to vse. kar nosi g. Gosar domov, bi bil mnogo bolie storil, da Je sploh doma ostal.
,,Tajna navodila za pristaše
SDS"
V	znani svoj! izjavi v »Vremenu« oziroma v »Novostih« Je posl. dr. Žerjav konstatiral dejstvo, da je nesrečna ponudba amputacije (v Juliju od strani voditeljev koalicije) in nadalina izzfvalna politika službenega Beograda pod predsedstvom dr. Korošca rodila razpoloženje, da le izločitev duševno v davnem že izvedena, zaradi česar gol slučal lahko prinese katastrofo. Ta resna ugotovitev žal odgovarja dejanskim razmeram in ie zaradi tega toliko večja odgovornost vladnih faktorjev, da pazijo kal delajo.
Kdor zna kal misliti, razume, da v tej izjavi. ni nobena obdolžitev. še manj pa kaka orošnja za milost.
V	oopolnnmg dnisrf rvezt le »Tntro« v
Seaton Watson o položaju v Jugoslaviji
Beograd, 13. decembra, p. Iz Londona poročajo, da je v današnjih «Times* objavil g. Seaton Watson članek o položaju v Jugoslaviji. Watson zatrjuje, da je velik prijatelj Jugoslavije in da obžaluje, ker je došlo v Jugoslavii do tako težkega notrnajega spopada med dvema bratskima plemenoma. Niti Srbi, niti Hrvati niso pokazali v medsebojni borbi potrebne državniške modrosti. Beograd ie zagrešil napram Hrvatom iste pogreške. ki iih je delala pred vojno Madžarska. Madžarska pa bi mogla v letih 1883., 1908. in 1912. opravičiti svoje ukrepe napram Hrvatom mnogo lažje, kakor danes Beograd. Po drugi strani pa tudi opoziciji ni mogoče oprostiti vsake odgovornosti za sedanje poostrene odnošaie. Ustvaritev hr: vatskih zahtev, ki se nanašajo na dua-listični sistem, ie nemogoča. Hrvati potrebujejo voditelja, ki bi niihovim zahtevam da! primerno obliko Te zahteve ne bi smele ogražati edinstva države. Enako pa je tudi potrebno, da se tudi med Srbi naide človek, ki bo imel toliko odločnosti, da ustvari upravičene zahteve Hrvatov.
Dlnic ostane v zaporu
Nov/ Sad, 13. dec. č. Zagovornik aretira* nega Dinida, ki je obtožen vohunstva in raznih poneverb pri dobavah za naše letal* stvo, dr. Matid, je sodišču predlagal kakor znano, naj se Dinid izpusti na svobodo za kavcijo 200 000 Din. Senat okrožnega sodi* šča je ugodil njegovi prošnji ter sklenil, da se more Dinic za to kavcijo izpustiti na svobodo in postaviti pod policijsko nad* zorstvo. Na pritožbo državnega pravdnika pa je senat apelacijskega sodišča danes skle* nil, da se Dinic ne more izpustiti na svo* bodo, ker ni dopustna kavcija za dejanja, ki se kaznujejo z ječo do 20 let.
Zagrebški akademiki izročeni sodišču
Zagreb, 13. decembra t. Po 14 dnevnem zaporu na policiji so bili danes izročeni sodišču omiadinci, ki so bili aretirani dne 1 decembra. Spis o njihovi krivdi le zelo naraste! in ga ima sedal proučiti dTŽ. pravd-nik dT Zlmlč Za postopanie policije, ki Je Imela otrladince zaprte kar ceHh 14 dni, .le značilno dejstvo, da je preiskovalni sodnik dr Hild danes po zaslišanju aretiranih omla dincev odredil, naj se Izpuste na svobodo Ker pa se je državni pravdnik pritožil proti tej odredbi na banski stol. so ostali omla-dinci v sodnih zaporih do končne odločitve.
uvodnem članku nekaj dol kasneje razprav-[jato o opasnem stanja, v katere« )e naš narod zlasti pa Slovenija, zaradi napačne vladine politike; dostavilo le. da bo stranka (SDS) dala somišljenikom pravočasno navodila.
Zaman se trudi »Slovenec« izkovati iz tega za sebe kak kapital. SDS si od nikogaT ne da vzeti pravice, da bi svoilm pristašem ne svetovala kako stališče naj zavzamejo v vseh. za usodo naroda važnih shičalih Ce bo vlada še naprpf uganjala nPT>reTT!i?l;eno-sti ?n nezakonitosti lahko orideio posledice ki bodo zelo neprijetne Kdor čuti kaj odgovornosti za svoio doTovino. mora resno premišljati, kaj bo tTeba ukreniti.
Dr Zemv le v <rvof! Izlavi Izrecno trdil da zaradi napačne vladne politike v vladajoči atmosferi gol slučaj lahko Drlnese težke posledice Prav nepošteno le torej v zvezi s tem pfsanlem »Slovenca«, na) dr ?erfav ovadi državi opasne priorave dasi mora vsak pameten človek tako! videti da ss z oipozarianlem na možnost slučalnfr komplikacij ravno to zanika, kar hoče »Slovenec« prav po Jezuitsko podtakniti »Slovencu* nufno svetujemo naj SLS rajši ?e v zadnjem hipu dobro premisli, kam 'ahk^ Slovenijo pripelie provnkaterska politika dr Korošca Tgra z ognjem, ki Io uganja SLS Je neodpustlnv greh. ki se more srrozno
Seja vodstva KDK
Zagreb, 13. decembra n. Danes se 3e vrnila v predsedstvu sabornice redna seja eksekutivnega odbora KDK. Prisotni so b li oosland dr. Maček, Svetozar Pribičevič, Vilder, Predavec, dr. Kramer. Demetrovič Košutič in Krnjevič. Razpravljalo se le o novih ukrepih, ki iih bo podvzela koalicija v borbi proti današnjemu režimu. Določena sta bila posl. Juraj Demetrovič in Avgust Košutič, da proučita potrebne ukrepe za ooostrenie borbe KDK in da stavita predloge o nHh poslovnemu odbora. K poostreni borbi proti današnjemu režimu sili koalicijo v prvi vrsti vladna prepoved nlenih zborov Ravno tako se bo borba proti današnji vladi ooostrila zaradi številnih preganjanj pristašev KDK.
Seja je bila zaključena nekoliko pred 2 uro. Ob odhodu seje je Svetozar PrFbičevič novinarjem izjavil: Borba ?e poostruje.
Zavlačevanie procesa proti Puniši Račiču
Beograd, 13 decembra p. »Pravda« objavlja informacijo, da se iz Zagreba poskuša zavlačevati razpravo proti Puniši Račiču Gre baje za nek dokument, brez katerega ni mogoče završitl sodne preiskave. List piše, da je preiskovalni sodnik Milutinovič zahteval zadevno Intervencijo ministrstva pravde na pristojnem mestu v Zagrebu. Toda do danes brez uspeha.
Poplave v Hercegovini
Mostar, 13. dec. Č Neretva je zadnje dni silno narastla ter je dosegla maksimum Voda ogroža polja, ki so posejana s pšeni* co ter tudi nekoliko vasi. V nevarnosti je zlasti stari most v čapljini, ki je zelo tr* hel in slab. Obenem je voda izpodkopala tudi novo zgradbo mostu ki nai bi zame* njal starega. Zgrajeni del mosta je na des« nem bregu popolnoma poplavljen, na levem bregu pa se je udal ter pričakujejo vsak čas, da se bo zrušil. Za most je vlada kre« ditirala 6 milijonov dinarjev.
Razprava o osnovnošolskem zakonu
Beograd, 13. dec. p. Nocoj je skupSčin* ski odbor za pretres IjudskoSoIskega zako» na nadaljeval proučavanje poedinih členov ter dospel do 75. člena, ki so bili sprejeti z maniShni izprem^bami Vaš poročeva lec je vprašal po seii ministra prosvete kaj je sporu s klerikalci slede vero^ nauka Minister Grol je odgovoril da bo ta spor poravnan s kompromisom Vero* na'ik bodo poučevali duhovniki, kjer so ga že doslej, dočim bo v ostalih krajih pre* puščeno roditeljskim svetom, da odločijo med posvetnim učiteljem in duhovnikom.
Konference in posvetovanja v Luganu
Lugano, 13. decembra, (be) Danes so se vršili med nemškim zunanjim ministrom Stresemannom in Briandom ter Chamber« lainom živahni razgovori glede rešitve po* renjskega vprašanja. Tukajšnji politični krogi smatrajo, da so ti razgovori v veliki meri razčistili položaj. Posvetovanja med prizadetimi državami se bodo nadaljevala in upati je, da pride v doglednem času do zadovoljivega sporazuma v porenjskem vprašanju. Kakor se zatrjuje, je angleški zunanji minister Chamberlain včeraj odklo« nil sestanek s francoskim zunanjim mini* strom Briandom. Ta vest je vzbudila v tu» kajšnjih političnih krogih veliko senzacijo in najrazličnejše komentarje. Na današnji seji je potrdil Svet Društva narodov vlado v Posarju za nadaljno leto in je zvišal pre* jemke predsednika saarske vlade na 180.000 frankov.
Izlet v Locarno
Pariz. 13. decembra, d. Po poročilu <Petit ,Tournala» iz Lugana, nameravajo Briand, Chamberlain in Stresemann po zaključku zborovanja Sveta Društva narodov napravili izlet v Locarno, da s tem roman jem simbolično pokažejo, da ie bi! <*tari locaruski duh obnovljen tudi v Luganu
Nova avantura princa Karla?
Dima), 13. dec. č. Tu se je danes trdilo, da sta romunski princ Karel in ga Lupescu že včeraj prekoračila avstrijsko mejo na potu na Dunaj Policija izjavlja, da princa ni na Dunaju Ce je zares prišel preko me* je, kar pa še ni znano, se mora zadrževati kje v provinci Dunajski dopisnik »UniteH Pressa* se je obrnil za pojasnilo na pari; Skega -lopisnika te agencije In ie dobil od* govor, da ie princ Kare! re9 odpotoval pred petimi dnevi iz Pariza neznano kam. ven* dar pa ne proti Avstriji, ter da sta le nje» govi ožil okolici znana smer in namen nj©» govega potovanja.
Gani beg bo izpuščen
Praga, 13. dec. h. Prihodnje dni bo izpw ščen na svobodo Gani beg, čigar sluga je umoril atentatorja Alcibijada Bebija. Pre« tekava proti Gani begu je ostala brez vsa* kega uspeha.
Potres v Bolgariji
Beograd, 13. dec. p. Po vesteh iz Sofija so nocoj čutili v onih krajih, ki jih je po mladi razdejal katastrofalni potres, moč« ne potresne sunke. Prebivalstva se je po* lastila velika panika. Naj.iačji so bili ti sunki v bližini samostana Rilo in pri šovu na grški meji. Človeških žrtev ni bilo.
Enaki tiči skup lete. • •
Pariz, 18. decembra, d. Pri preiskavi v prostorih sleparskega podietja cGaaette du Franc« je policija našla slike raznih visokih in uglednih oseb. Največjo pozornost pa sta vzbudili najdeni dve sliki Mussolinijja z lastnoročnim podpisom vsemogočnega duceja. Posvetilo na eni izmed slik se glasi: «Ga-zetti du Frano v znamenje moje posebne simpatije. _ Mussolinb; druga pa je posvečena načelniku sleparskega podjetja in se ne glasi nič manj presrčno: «Svojemu prijatelju Lazarju Blochu, Mussolini.* Ti dr« sliki s prisrčnimi posvetili pričata o posebno intimnih odnošnjih italijanskega diktit>r-ja do francosko - židovskih bančnih slepar« jev. Zaradi najdenih fotografij skuša policija tudi izvedeti, s kakimi uslugami si je to sumljivo podjetje pridobilo naklonjenost Mussolinija.
Francoski zakon o zaščiti države
Pariz, 13. dec. (pa.) Danes je razpravlja!« zakonodajna komisija francoske zbornice o zakonskem načrtu za pobiianje avtonomb stične agitacije v Alzaciji Loreni. K bee» di so se priglasili ministrski predsednik Poincard in ministra Barthou in Maginot. ki so izjavili, da je zakon nujno potreben, ker vzdržujejo komunistično in avtonomJ* stično agitacijo v Alzaciji izvestni inozen> ski krogu
aši Kraji in ljudje
Med našimi rojaki na VVestfalskem
Nepozabni prizor na proslavi narodnega praznika« — Socijalni položaj naših rojakov. — Prva velika pridobitev v slogi, — Bodoče zveze z domovino«
n.
Po svečani službi božjj s svečanim pet-
lem. ki je služil svetnik Kaian v tako imenovani rudarski cerkvi, kamor smo prispeli
vsi udeleženci v dolgem sprevodu, se je pričel v omenjeni dvorani spored ostale slavnosti. ki jo ie po jugoslovenski hdirrml otvoril predsednik prireditvenega odbora g. Kajzasič s prisrčnim nagovorom Oder je bil posebno slavnostno okrašen. Ozadje je bilo v zelenju in preoblečeno z jugoslovenski mi zastavami, sredi njih naš državni grb. ki sta ga krasila na eni strani slika našega vladarja, na drugi strani slika kia-ljice Marije in med njima sipodaj podoba prestolonaslednika Peterčka. Rudarske sve-Mke v vseh mogočih barvah so to skupino pestro razsvetljevale.
V imenu izselieniške kolonije le fenel slavnostni govor predsednik jugoslovenske skupine naših rojakov, znani kulturni in političnem prvoboritelju v Porurju g. P. Bona. Nato sta nastopili dve deklici: prva je orednašala Gregorčičevo« »Ujedinjena Slovenija«. druga ie predstavljala »Kranjsko jMicko«. So to sicer otroci slovenskih staršev. ki iim pa slovenščina vendar le dela velike težkoče. Pretežna večina teh otrok sploh slovenski ne zna, v kolikor pa govore slovenski, ima ta jezik že popolnoma severno - nemški prizvok, nemški naglas, in Je včasih skoro nerazumljiv. Ti otroci obiskujejo nemške šole in često niti doma nimajo prilike slišati slovenske besede.
Med petjem pevskega društva »Zvon« ln otrok iz Hamiborna. zbora iz Meerbecka, deklic iz Gladbeeka. med rajanjem, plesi in simboličnimi šgrokazi dečkov, deklic in odraslih po melodijah naših narodnih pesmi. kar pa je vse izzvenelo v pobožni kult Marije, so se menjava® pozdravni nagovori gen. konzula in vseh prav vseh d-legatov Jz domovine, ki so iim zlasti starejši možje in ženice verno, z veliko pazljivostjo sledili in domačo besedo sprejeli z nepopisnim navdušeni!em. Ce pomislimo, da so med našimi rojaki tu gori taki, ki že 30 do 40 let bivajo na VVestfalskem in med tem še niso imeli prilike posetiti domovino. pa tudi še nobenega delegata Jz domovine niso niti videli, niti ga mogli slišati, tedaj je razumljivo njih vprašanje: »Kakšen jezik govori sedaj domovina. Ali bomo razumeli delegate? Kakšni so ti možje? Kaj nam bodo povedali?« Sreča in radost jim je žarela z oči in lica. ko so slišali slovensko besedo in io razumeli, vztrajali so neki nepremično na enem in istem mestu v veliki neprijetni gneči skozi 3 ure, da slišijo slehernega nas delegatov. in da jim nobena beseda ne uide.
Na proslavo ie prihitel tudi priljubljeni
nemški duhovnik Tensundem, ki ie našim rojakom obenem dušni pastiT v pravem pomenu besede in tudi budnik slovenščine, ki se jo ie sam v toliki meri privadil, da ne samo občuie v slovenskem jeziku z našimi Liudmi, temveč bodri mladino k spoznavanju materinščine v igrah in pouku K zaključku proslave ie vsa dvorana zapela nekaj slovenskih narodnih pesmi in s tem dokumentirala. da ie njih misel na domovino še krepka in živa. V pozni uri. ko ie sledila oficijelnemu delu prosta zabava s petjem in plesom, kjer se je zdaj iz tega. zdaj z onega kota oglasila slovenska harmonika tn so se pari zavrteli v starem »bolceriu« ali pa »štajerišu«. v prav iskrenem, najboljšem razpoloženju, po lepih in koristnih uricah skupnega bivanja v živahnem razgovoru o vseh zadevah, tikajočah se izesljen-cev in potrebne pomoči za nje iz domovi-
X
mK
i
K
K
K
X
Samo 8e danes! Danes zadnjikrat! Splošno senzacijo Je Izzvala premijera ruskega iihna
Vera przeva
z Mario Jakobini
v glavni vlogi. — Setizacijonakia
družabna drama! Državni pravdnlk dvigne obtožbo
zoper svojo lastno ženo. Popolnoma novo! Mladina prepovedano!
Predstav« ob 4., H 6., H 8. in 9. Krasna godba! Znižane cene! Tel. 2124. ELITNI KINO MATICA
===r-XX 1====
JXX
V
K
X
X
X
X XX
I ne. smo se toplo postov« od teh dobrih 1 ljudi.
IIL
Usoda naših rodakov na Westfalskean ni zavidljiva. Pri trdem delu po obsežnih, bogatih premogovnikih trošijo svoje sile pod zemljo, da jedva zaslužijo za-se in Jtevilno družino vsakdanji kruh. Če glavarju družine lahko tudi odrasli sin pomaga pri delu v. rudniku aild pa isna hčerka postranski *a-služek s kakšno obrtjo (šivilje), potem seveda družina lažje diha. Življenje v Nemčiji je skoro za polovico dražje, kakor pri nais. Le maubolj razveseljivo dejstvo za naše rojake ie, da skrbijo uprave premogovnikov za udobna, snažna in lepa stanovanja, ki jih ima delavec na razpolago seveda, kakor in dokler ima gospodar od njega koristi. Ko postane delavec zaradi nezgode, bolezni ali starosti nesposoben. alj če umre glavar družine, postane pa usoda teh ljudi silno bridka Ne le, da presahne vir rednih dohodkov, ti nesrečneži morajo tudi iz stanovanja. na cesto Domovina je daleč in sama nič nima, država zadevno še tudi ni organizirana, drugi rojaki pa imajo baš toliko. da preživljajo sebe in svoie. Stotine takih nesrečnežev brez sredstev čakajo nujne pomoči; premnoge vdove z otroki se nahajajo v obupnem položaju. Zanje se žrtvujejo samo domačim, tudi če si sami odtrgajo od svojih ust.
V tem pogledu ie pač v zadnjem času postala usoda naših ljudi nekoliko milejša: posrečilo se je izposlovati prJ nemški vladi. da bo delavec za nezgodo ali onesposobil enost zavarovan Jn Po dobival pokojnino ali rento, ki bo omogočila njemu ali družini človeka vredno življenje. Kakor osreči svetli oživljajoči solnčni žarek megleno pokrajino in človeštvo, tako je ta vest naše ljudi razvedrila. Smatrajo to za dragoceno pridobitev svoje složnosti. ki se bo baš zato še bofli učvrstila. Naj Je nihče ne kazi s kakim nepremišljenim dejanjem aH hujskanjem, celo pa ne s pretvezo, da Je morda — vera v nevarnosti
IV.
Naslednji dan, v ponedeljek 3 t m. se Je vršila v prostorih konzulata v Diisseldorfu pod vodstvom g. gen. konzula v navzočnosti vseh delegatov iz domovine In vodilnih mož obeh naših skupin iz Porurja dolga, zanimiva seja z debato o socijalnem položaju naišnh rojakov, o nujni pomoči, o skupnem delovanju obeh skupin. Dosegel se je sporazium in izvoljen je bril poseben odbor vplivnih mož obeh skupin pod predsedstvom novega izseldeoiškega komisarja De-želiča, ki bo odslej sporazumno reševal vse pereče zadeve naših rojakov in vzdrževal zveze z domovino. Bil je nepozabno ginljiv prizor, ko so si segli v roko. si z moško besedo obljubili zvestobo in enodušno delo v prid rojakom.
čim bo omenjena sociiafaa potreba zavarovanja v kratkem realizirana Jn bo novi skupni odbor pričel z de/lom, bodo tudi od-nošaji med westfalskimi izseljenci in domovino postali drugačni. Dana bo možnost, da bo zveza živahna Jn stalna, prilike bodo imeli roiakf več. da se vrnejo napos'ed vendar v domovino, ne kot reveži, ki bi postali nadležno breme ene ali druge občine. temveč se bodo s svojo zasluženo rento lahko sami dostojno preživljali; ž njimi pa pridejo morda tudi otroci, vezi bodo pogosteje in giobokeie. nobeden naših ljudi se ne bo potopil v ogromnem valu nemškega naroda, kakor se to sedaj dogaja.
Mfslitm. da ie Ma prav srečna ideja vseh ornen'enih organizacij Jn naših vodilnih političnih mož, da smo se udeleži1 ooisane proslave in obiskali brate v turni, ki iim Je bila ta mo^na pomr>č v ogTorrmo pobudo za nadaPnie delo. 2iveli naši rojaki v tujini! — Anton Jug._
Preteklo soboto se je vršil v salonu gostilne «Mesar» na Jesenicah dobro obiskan sestanek, ki ga je priredilo Obrtniško društo na Jesenicah. Predsednik g. Ivan Gogala je v uvodnem poročilu očrtal velike težave, s katerimi se bori danes obrtništvo in omenjal zlasti preobremenitev Slovenije z davki in oblastnimi davščinami; govoril je nadalje o socialnem zavarovanju, deželni elektrarni in obrtno nadaljevalnem šolstvu.
Tajnik Zveze obrtnih zadrug gosp. Kaiser je nato obširno poročal o obrtniškem položaju. Navajal je, da vodimo
veliko borbo med politiko in gospodarstvom in s številkami dokazal, da davčni vijak v največji meri izžema Slovenijo, ki je v gospodarskem pogledu že popolnoma izčrpana. Tej preobremenitvi so se pridružile še oblastne davščine, doklade. trošarine in takse. Poročaj je nato o delovanju zbornice TOI v Ljubljani, o naredbi o odpiranju in zapiranju obratov, o obrtno-nadaljeval-nem šolstvu, posebno glede na ukinitev nedeljskega pouka, in o državni obrtni banki.
Po referatu zveznega tajnika je predsednik g. Gogala Izčrpno objasnil zamotane zadeve glede obrtno-nadaljevalne šole na Jesenicah in zavzel stališče, da je na šoli zainteresirano le obrtništvo ter da hoče zato imeti tudi odločilno besedo. Zborovalci so bili z njegovimi izvajanji enodušni. G. Josip Ambrožič iz Ljubnega je v lepem govoru očrtal režimsko politiko glede na obrtništvo in pokazal zlasti na sistematično izčrpavanje gospodarske moči našega davkoplačevalca.
Končno so bile soglasno sprejete tri spomenice: prva glede obrtno-nadaljevalne šole na Jesenicah, druga glede nedostatkov pri deželni elektrarni m tretja glede socialnega zavarovanja, ki izraža zahtevo jx> samostojni bolniški blagajni za Slovenijo. — Sestanek je pokazal, da zavedno jeseniško obrtništvo prav razumeva težke čase. Jedro jeseniškega obrtništva je zdravo, zato bo s svojimi zahtevami tudi prodrlo.
Pozor na nove „Jutrove" telefonske številke!
Glej objavo na 2. strani!
Ogromen padec lovskih zakupnin
Prvi usi>ehi novih lovskih uredb, ki jih je izdala ljubljanska oblastna skupščina, so že tu. Pri sreskem poglavarstvu v Črnomlju so se vršile od 24. novembra do 4. decembra t. 1. dražbe on-dotnih lovišč. Nad vse zanimivo in poučno je primerjati sedanjo in prejšnjo zakupnino posameznih občin, ker se vidi, kako katastrofalno so vplivale te uredbe na dohodke občin. Lovska zakupnina znaša sedaj v občinah (v oklepajih dosedanje zakupnine):
Butoraj 100 Din (prej 2005 Din), Črnomelj 100 (600), Tribuče 311 (1700), Loka 615 (2250), Petrova vas 410 (1500), Talčji vrh 500 (2060), Čeplje 2500 (420), Dobiiče 1200 (S000), Tanča gora 1000 (6000). Adlešiči 620 (200), Podzemelj 1521 (500), Vinji vrh 500 (2010), Kot 430 (300), Planina 4000 (5500), Semič 420 (2000), Dol 615 (750), Dolnja Podgora 1000 (1755). Radenci 650 (420), Boža-kovo 210 (2000). Drašiči 260 (2000), Ceš-njevec 150 (200), Metlika 1011 (300), Lokvica 220 (999) in Suhor 250 (1050).
Lovska zakupnina vseh teh lovišč je padla od letnih 44.519 Din na 18.593 dinarjev. torej za šestdeset odstotkov. Pri zakupni dobi petih let znaša škoda, ki jo utrpe občine nič manj kot 129.630 dinarjev. To da misliti!
Zadeve šumarjev
Za kongres Jugoslovenskega šumar-sikega udruženja, ki se je vršil dne 8. in 9. t. m. v Zagrebu, je vladalo veliko zanimanje. Došlo je nad 200 delegatov iz vseh delov naše države. Zborovanje je otvoril podpredsednik udruženja g. V. Čmelik. načelnik ministrstva za šume in rudnike. Pozdravil je došle člane, posebno še generala Pešiča kot zastopnika kralja, nadalje zastopnike čeških in poljskih šumarjev. S kongresa je bil poslan brzojavni pozdrav kralju kot pokrovitelju tega udruženja.
Toplo je bila sprejeta presrčna poslanica bolgarskih šumarjev, enako pozdrav generala Pešiča ter zastopnikov čeških in poljskih šumarjev. Nato je in«*. Perušič zanimivo predaval o reorganizaciji komunalnega šumarstva v Hrvatski. Ob prehodu na dnevni red je predvsem šumski direktor Manoj'ovič
kritiziral delovanje glavne uprave v
prošiem letu. Predsednik g. Cmelik Je ugovarjal, da je uprava storila v danih razmerah svojo dolžnost Živahna debata se je razvila zaradi odgoditve kongresa koncem oktobra na intervencijo glavne direkcije šum v Beogradu. Tajniku je bil izrečen oster ukor.
Pri poročilu o sekcijah dela je viSJ šumski inšpektor Dojkovič podrobno razpravljal o stanju šum veleposestev v Slavoniji, ki so večinoma vzorno urejena; ostro pa je kritiziral ravnanje s agrarno reformo glede na šume. pred-očil je pogubonosne posledice za naše šumarstvo in šumsko industrijo in končno svaril pred še hujšimi namerami. V istem smislu je govoril šumski direktor ing. Petar Rohr; k sklepu je prečital resolucijo, ki opozarja merodajne kroge na usodepolne napake agrarne reforme tudi v našem šumarstvu in zahteva. da se naše šume očuvajo kot veliki zaklad vse domovine. Kongres je izrazil ogorčenje, da strokovna ministrstva prezirajo delovanje Jugoslovenskega šumarsikega udruženja kot najvišjo strokovno korjx>racijo v državi, in zahtevo, da se pristojni činitelji pred končno redakcijo zakona o ekspropri-jaoiji velikih šumskih kompleksov obračajo za nasvet in mnenje na udruže-nje; kongres je resolucijo soglasno sprejel. _
Preteča katastrofa plazovja na Orleku
Zagorje, 13. decembra.
Zadnje deževje je postalo za prebivalce malega gorskega naselja Orleka v občini Kotredežu usodepolno. Prijazna vasica je že več let izpostavljena plazovjai, ki se polagoma, a neprestano pomika navzdol. Občina je že večkrat opozorila oblasti na grozečo katastrofo. Lani je sicer državna oblast poslala semkaj svojega inženjerja, ki si je pla-zovje samo ogledal in priznal, da je pomoč nujno potrebna. Izjavil pa je, da država nima razpoložljivega denarja, da bi se izvršila potrebna regulacijska dela Izjava je razočarala posestnike, ki so pričakovali pomoči, saj hna država toliko različnih fondov, ki se seveda uporabljajo v vse druge namene, kakor za nujne potrebe državljanov. Pri tem je treba je le še omeniti, da je oblast, videč pretečo nevarnost, prepovedala posestniku Ivanu Zelezniku nadalje stanovati v svoji hiši.
Danes zjutraj so prebivalci naselja Jože Štankelj, Jurij in Štefan Goneli ter Ivana Železnika je itak uničeno, ker se z je tekom noči odtrgal plaz, ki je obkrožil vsa gospodarska poslopja. Poslopje Ivana Železnika je itak uničeno, ker z višine 20 metrov vale ogromne skale na hišo. Ostalim trem pa grozi nevarnost, da bodo poslopja, ki niso na trdni podlagi, zdrsela s plazovjem navzdol in se poruši1 a. Prebivalci so takoj zjutraj obupani obvestili župana in orožnike, ki so si ogledali položaj. A na pomoč ni upati.	_
Žalostna smrt nasilnega
vezal n sfio komandir orožiriške postaje i Kronal Ju ki sa dal prepeljati v rudniško bolnico, odkoder so k« naslednjega dne s prvim vilafcom prepeljali v kan di j sko bolnico, ktfer je podlegel. Mož je bfl svojčas premožen posestnik, a Je vse svoje posestvo zapravil; bilo je nedavno prodano na Javni dražbi. Demon alkohol je Kneza popolnoma spravil v svojo oblast, dokler ga ni iaitostno upr opasti 1.
j^i A^rn/tNiH,
MtlflTEV
Sobota, 15. 1 m. Ljubljana: ob 20. na Taboru, govori goej
dr. Bajič o mednarodni politiki Nedelja, 16. t m. Šmartno pri Litiji: ob 15., govori gosp. 8tr»
kelj o gospodarstvu. Vrhnika: ob 15., govori gosp. dr. Bajld. Šmarje ta pri Rimskih Toplicah: ob 15., go
vori gosp. Kravos o Jugoslaviji Ljubljana: Film ZKD. e higijeni v zakon* t kinu Ideal in Matica.
Torek, 18. t. m. Dramski tečaj ZKD ob pol 20. v Tebnifa srednji Soli
Šport
rudarja
Novo mesto, 13. decembra
Včeraj ob 1. popoldne je izdihnil v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 37-letm rudar France Knez, doma iz Št. Jamža. Podlegel je poškodbam, ki jiih je dobil 9. t. m. ob priliki praznovanja sv. Barbare v Št. Janžu.
Po podatkih, ki jih je prejelo sodišče, so imeii orožniki minulo nedeljo v Št Janžu precej posla z nekaterimi rudarja, ki so se pretepali. Aretirali so 4 razgrajače in Jih vtaknili v občinski zapor.
Okoli 8. zvečer ie prišel Franc Knez, znan nasilnež, ki se ga je vse balo, v gostilno župana g. Majcna ter se začel prepirati z gospodarjem in gosti, hote? na vsak način izzvati pretep. Še ob pravem času sta prihitela dva orožnika in Kneza aretirala. Odpeljala sta tudi njega v občinski zapor. Tu pa je prišlo do usodnega spopada. Knez je pozval svoje tovariše, naj mu pomagajo oba orožnika razorožiti, nakar bi pobegnili. AretJranci so takoj napadli najbliže stoječega orožnika: eden ga je udaril z vso silo po glavi, drugi pa ie zagrabil za puško, da mu jo iztrga. V zaporu je bila tema in orožnika sta v silo-branu ravnala hitro. Knez je bil zaboden v trebuh z bajonetom.
Ko so aretiranci uvideli, kaj se Je zgodilo, so takoj odnehali. Ranjenega Kneza je ob-
Kulturni pregled
Recer*oar Narodnega gledališča v Ljubljani
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri.
Petek, 14.: cživi mrtveo. B.
Sobota, 15. ob 3. popoldne: «Modri osliček Miško«. Otroška predstava po izredno znižanih eenah Izven.
Nedelja, 16.: Ob 15.: Krog s kredo. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20 uri: Lepa Vida. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
ljubljanska opera
Začetek ob pol 20. uri.
Petek, 14.: <Faust». A.
Sobota, 15.: <Bajadera». V korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 8 zvečer
°etek, 14. ob 3. popoldne: «Hlapci>. Dijaška predstava, -bota, 15. ob 8. zvečer: cHlapci». Delavska predstava po znižanih cenah.
Nedelja, 16. ob 3. popoldne: «Jesenski manever* Znižane cene. Kuponi. — Ob 8. zvečer: «Adieu Mimi>. Kuponi
Opozarjamo na mladinsko predstavo,
ki se vrši v ljubljanski drami v soboto popoldne ob 15. uri. Vprizori se mladinska igra »Modri osliček Miško«. Cene od 8 Din navzdol.
«Faust» ▼ ljubljanski operi. V petek, due 14. t. m. se poje v operi Gounodova opera »Faust« z go. Zinko Vilfan - Kunčevo v vlogi Margarete V ostalih vlogah sodelujejo: ga. Poličeva in gdčna šponova ter gg. Ba-novec, Rumpel Janko in Povhe. Opero dirigira kapelnik Balatka Nastopi tudi baletni zbor. Predstava se vrši za red A.
<Živi mrtveo, znamenito delo Tolstega, se vprizori v ljubljanski drami v petek 14. t. m. za abonente reda B.
Nedelja t ljubljanskem gledališču. V uedeljo 16. t m. vprizori drama popoldne ob 15. uri izredno zanimivo dramo iz kitajskega življenja »Krog s kredo«, zvečer ob 20. uri pa je prva repriza Cankarjeve dramske pesnitve »Lepa Vida«. V operi se poje popoldne ob 15. Suppeejeva opera »Boeeac-cio«, zvečer ob 20 pa »Tosca« z go. Kunčevo, g. Marčecem, Primožičem. Betettom in Tankom v glavnih vlogah Vse štiri pred »tave so ljudske po cnižanih cenah.
Opereta «Bajjadera» se poje v soboto 15. t. m. zvečer v prid bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev. Znižane operne cen«
cDover - Calais» na mariborskem odru. Na zanimivem kraju, pri zanimivih ljudeh se dogajajo zanimive in čudne reči. Ko se dvigne zastor, vidimo razkošno parno jahto «Ulix», ki plove s polno paro na odprto morje- Na to jahto, ko je lastnik je <ljudožrc» Sandercroft, ki že 20 let ni stopil na kopno in ne pušča na krov nobenega «civilista», zlasti ne žurnalistov in žensk, 9e z zvijačo prikrade mlada Isojevita Gladys 0'Hall.van, reporterka londonskih in njuiorških časipi-sov. Prične se boj med starokopitnim San-diercroftom in mlado bojevito aovinarko. boj med staro in novo generacijo . . V lapidar-nih dramatičnih primerih zmaguje ženska nad moškimi. Zastareli, okorni nazori se rušijo pred bojevito revolucijonarko. naposled podleže vsa posadka. V glavnih ulogah nastopita gdč. Starčeva in gosp. Skrbinšek. Reži ra gosp. J. Kovič.
Dijaška preds/ava v mariborskem stališču. Kot prvo dijaško predstavo v tej sezoni uprizori mariborslco gledališče v petek. 14. L m. ob 3. popoldne v proslavo desetletnice Cankarjeve smrti njegovo dramo «Hlap-ci». Pred predstavo govori o Cankarju gosp prof. dr. Maks Kovačič.
Zalewski t Zagrebu. Žiga Zalewski je včeraj, v četrtek zvečer gostoval v Zagrebu Pel je naslovno ulogo Musorgikega »pere 'Boris Godunov.
Božidarja Jakca razstava «Afrika» se otvo ri v Jakopičevem paviljonu v nedeljo. 16. t. m. ob 10. dopH^ne. Umetnik je izpopolnil svojo prireditev Se s kolekcijjo dolenjskih motivom
Koncert Schuberfovih skladb, M bi se imel vršiti v nedeljo 16. t m. v Celju, se preloži zaradi nepričakovane težkoče glede koncertne dvorane na poznejši datum.
Gospa Vika Podgorska, prvakinja zagrebške drame, je te dni gostovala v Osijeku. Igrala je glavno žensko ulogo v Krlež">vi dvodejanki «V agoniji>.
Zagrebška upriioritev Cankarjeve farse {Pohujšanje v dolini šentflorjanski*. Deseto obletnico Cankarjeve smrti je proslavilo letos tudi zagrebško gledališče. Ze ob 501etnici Cankarjevega rojstva so v Zagrebu po zaslugi gosp. Hinka Nučiča igrali cLepo Vido, a dočim so tedaj nastopali gojenci dramske šole. so topot interpretirali farso poklicni igralci, režiral pa jO je gosp. Nučič. Pred predstavo je govoril o Cankarjevem življenju in delu v posebnem predavanju pesnik Oton Župančič. S svojim govorom je — kakor poročajo zagrebški dnevniki — publiki naravnost odkril misterij farse. Ulogo Ja-cinte je igrala ga. Vika Podgorska. Pokazala je v tej partiji svoj veliki ioderski talent v bogastvu in razkošju. Premagala je opasnost uloge z veliko lahkoto in je dala Jacinti ton klasično - pesniške lepote. Krištofa Kobar-ja je igral gosp. Nučič, zlodja gosp. Bukšek; dekoracije, ki so bile efektne in fine, pa je napravil gosp. Lanz. In kar pomeni zelo mnogo: «Pohujšanje> se Je igralo v originalu, v slovenščini. Publika je ploskala in ▼ gledališču so imeli vtis velike umetnosti, kakršno so prinesli v naše kraje svoj čas ruski Iludožestveniki.
Viktorija (Zagreb) : Ilirija
SK Viktorija, na tretjem mestu prveost-vene tabele zagrebškega prvega ra®red* stoječe moštvo, odigra v nedeljo prijatelj* sko tekmo • SK Ilirijo > Ljubljani. Viktorija velja za moitvo, ki igra poleg prvaka Haška najlepši, tehnično in kombinatorno najbolj dovršeni nogomet med zagrebškim! klubi V svojih dosedanjih nast oih v L jut ljani je pokazala vselej prav dobro igro ter napravila na občinstvo najsimpatičnej* ši vtis. Razume »e, da je obvezana posta« viti proti Iliriji kompletno L moštvo.
Tudi Ilirija ima za nedeljo na razpolago zopet kompletno moštvo; Verovšek, izvrat-ni levi branilec, ki je v zadnjih tekmah za Gosposvetski pokal manjkal v moštvu, ja ozdravel in bo proti Viktoriji zopet na* stopil.
T?kma se vt« ob 14.30 na igrišču Iliri j* Železničar : Primorje
Prihodnjo nedeljo gostuje v Ljubljani agilni mariborski železničarski klub, proti kateremu je igralo Primorje minulo nedeljo v Mariboru. Mariborski železničarski klub je mlad khib, ki a je ust unovil šele pred dobrim letom, pa si je znal ▼ tej kratki dobi zasigurati ne samo eksistenčno možnost, temveč se Je t tem mčlem času znal uveljaviti tudi na športnem polju s lepimi uspehu Kar čez noč se je mladi klub prelevil v močnega onkurenta že obstoje« čim mariborskim klubom m se lahko trdi, da jih je tudi že losegel. To je ponovno dokazal v svojih športnih nastopih m tak dokaz je doprinesel tudi že k' aj 24 ur po igri s Primorjem, ko je ▼ prijateljski tekmi porazil renomirano in močno Rapi» dovo enajstoncv;.
Tekma prihodnje nedelje ima značaj rt* vanžne prijateljske tekme. Moštvo prvaka, ki se je zadnje čase nahajalo v mali krizi, bo moralo pač naipeti vse sile, da popravi nedavni debakel in da pred našo javnost« jo dokaže, da ni nevredno ponosnega na« s lov a.
Igra se bo vršil* aa igrišču Primerja ob Dunajski cesti._
Polovična voinja za zimske športnike. JZSS je prejel privatno obvestilo, da j« minist rstvo aaobrača ja dovolilo vsem čl a* nom Jug. zioisikosportnega saveza enake ugodnosti za znižano vožnjo, kakor jih imajo Planinska društva. Ker je že zimska sezona, opozarja Savez »voje člame, da se pravočasno prijavijo ra izkaznico. V ta namen je izdal naslednja navodila: Vsi oni, ki se žele poslužiti dovoljene ugodnosti za polovično vožnjo trikrat na leto, odnosno za ugodnosti polovične vožnje pri skupi« nah 10 ali več oseb, naj zahtevajo save» na izkaznice preko svojih klubov. Klubi bodo napraviti seznam v duplo ter poslali savez« obenem fotografijo, na kateri mo ra biti točno ime in ki b doti5n©ga saveza, ki bo preskrbel legitimacije. Direktno se legitimacije ne bodo izdajale. Izrecno pa opozarjamo, da imajo n. pr. člani planin« skih uruštev poleg svoje ugodnosti aa po« lovično vožnjo tudi ugodnost pri nas, tako da imajo de facto šestkrat na leto polovic no vožnjo. Ker utegne priti uradno obv©» stilo direkcijam državnih železnic vsak dani, se bodo lahko okoristili člani s polovično vožnjo že v letošnjem letu in je potrebno, da imamo vse pravočasno pripravljeno. — Vsakdo naj obenem sporoči, ako želi uve« renje za letošnje in prihodnje (1929) leto, ali samo zs prihodnje leto. — JZSS.
SK Slovan (težka atletika). V petek, dne 14. decembra imajo stopiti ▼ ring na« slednji atleti: Medved : Škafar, Czurda : Lupša, Kalan : Bizjak, Roš : 2muc, Možina : Velkavrh, Legat : Banovec, Kraigher : Kraljič, Pire : Žic. Sodniki: Vrbovnik, Gr» želj, Bucik, Vogelnik, Zaletelj. Borbe se vrše po 3 runde po 3 minute. Pričetek toč« no ob 19.30. Opozarja se na točnost
Službeno iz LNP. Jutri ▼ soboto dne 15. XIL 1298. ob 19. v kavami Evropa (po» sebna soba) seja kazenskega odbora — Na isto se vabijo ob 19.15 igr. Thuma Emanued. Jež Josip (SK Reka); ob 19.30 g. Novak Ivan (Krakovo); ob 19.45 igr. Košenima Iv. (Ilirija) in ob 20. igr. Jug Vincenc (Primor« je). — Tajnik 1L	,
Članstvo SK Ilirije se poživlja, da se v čim večjem številu udeleži klubovega obč nega zbora, ki se vrši v petek 14 t. m. * salonu restavracije «Pri levu» na Gosposvetski cesti točno ob 19.30. Člani se ob« enem naprošajo, da pri tej priliki oddajo svoje slike za nove legitimacije, ki stopi« jo v veljavo z novim letom 1929.
Stafetni tek skozi Maribor. Minulo ne« deljo je priredil agilni mariborski »Želez« ničar« stafetni tek skozi Maribor s star« tom pred kavarno »Evropa« in ciljem pred igriščem Železničarja. Proga je bila dolga 2600 m in je bila razdeljena na štiri pre« daje. Teka so se udeležile tri štafete, in , sicer ena železničarska m dve primorjan« i ski iz Ljubljane. Druga primorjanska sta« I feta ja morala že na startu radi blesure I enega tekača odstopiti, tako da sta tek« movali samo dve štafeti. Prva je prišla na cilj štafeta Primorja cca 100 m pred želez« j ničarsko. Zmagovita štafeta je prejela v \ smislu razpisa lep kip v trajno posest
Domače vesti
Pozor na nove „Jutrove" telefonske številke!
Glej objavo na 2. strani!
»Življenje in svet" st. 24.
prinaša sa uvodnem mestu fantastično povest o
Ijndožerskd rastlini
»Dr6Sera Canniballs« t ®ve» z izsleditvijo ogromne mesojedne rastline
po nčenjaku Marjanu da Silva.
Nato sledi dir. Vlad. Bartoia uvod v psihoanalitično metodo
»Psihoanaliza ln sodobni človek«,
ki obravnava enega naijvažne&ih čkriteUev v sodo bne-m kulten em življenju. Vet. insp. Hugoo Tark je napisal le® članek
»Slovenski znanstvenik v tujini«,
v katerem opisroje življenje dir. Ivana Regena, fe davno Klanega naravoslovca v mednarodnem
manstvenem svetn. črtica romanskega pisatelja Petresca
»Otrok polja« vsebuje obris usode kmečkega sina, ki so mu starši določili »boljše življenje učenega človeka«.
»Pridobivanje gumija na Malajskem«
je naslov naslednjemu članku A. M. Karlinove, kj opisuje v lahki obliki kulturo gumijevih dreves b proizvodnjo kavčtfka, predmeta, ki Je v današnjih časih eden glavnih pospeievateUev prometa in brez katerega civiliiiran človek tako rekoč n« more živeti.
»Tajnosti prasveta«
<wftarivaJo skrivnosti predzgodoviiisfc* <Wbe ln značilne živali ledene dobe.
Nato zalMfatnje arhivar Vlad. Fahjančič »vol ganimrv referat o
»Imenih ljubljanskih ulic, trgov hi cest«,
nakar sledi črtica ia življenja našega delavstva
»Petek Petra Senena«.
O priliki otvoritve slovenske Narodne galerije w ljubljanskem Na/rodnem domu bo zanimal sestavek A Gabra
»Narodna galerija ob svoji desetletnici«.
Zanimiv je nadalje sestavek
»Berezina«,
odlomek najnovejšega dela ruskega pisatelja D
Merežkovskega o Napoleonu Ekmapartu.
Prof. Fr. M priobčuje nadaljevanje svojih »e-Stavkov o esperantu io govori o
»Izbiri mednarodnega jezika«.
V sestavku pod naslovom
»Emil Zola za resnico in pravico«
•o objavljena tri pisma utemeljitelja naturalizma, fanatičnega borca za pravičnost. Končna članek
»Grozoviti sodniki« popisuje sodne metode v vzhodnih deželah, sodbe in obsodbe, ki se črtajo kakor resnična pravljica.
Številko fcrasi poleg več tekstnih slik, lesorezov grafika E. Justina in lepe naslovne slike krasna umetniška priloga »Steaar z Vrat«, ki otvarja serijo slik o lepoti Slovenije, odete v snežni plašč.
»Življenje In svet« izhaija tedensko hi stane mesečno le Din 6. Posamezna številka stane Din 2.
Ljubiteljem naše Mladinske knjižnice
Kakor Je bilo že objavljeno, Izhaja Mladinska knjižnica v snopičih dvakrat na teden. Posamezni snopiči se dobe po 1 dinar v trafikah ?n pri kolporterjlh, drugače pa se Mladinska knjižnica more naročati. Uprava sprejema naročila le za prodajo in zato naj se nanjo direktno obračajo samo trafikanti ln drugI prodajalci, ki žele razpečavati Mladinsko knjižnico . Pri naročilih naj navedo. kakšno število izvodov žele v razprodajo. _Uprava »JUTRA«.
♦	Ivo Vojno v odlikovan. Francoska vla-<3a je odlikovala znanega jugoslovenskega pesnika Iva Vojnoviča z redom legije časti.
•	Ocilikovan)e članov zbora moravskih učiteljev. Z najnovejšim kraljevim ukazom so odlikovani gg.: Ferdinand Vach. profesor ln dirigent pevskega društva moravskih učiteljev v Brnu in Karel Tomeš. župan v Brnu, z redom sv. Save tretje stopnje; Her-bert Malina, učitelj tn podpredsednik pevskega društva moravskih učiteljev, Stanislav Tavber, direktor meščanske šole v Brini, ter Frančišek KadiHček, učitelj in poslovodja pevskega društva, z redom sv. Save četrte stopnje.
*	Načrti za pomorski muze]. Jadranska straža je nedavno razpisala natečaj za dobavo skic za pomorski muzej v Splitu. Prispelo je 33 načrtov. Jury te sklenila, da ne podeli prve nagrade, ker nI noben projekt zadostil zahtevam. Drugo nagrado je priznala načrtu z geslom »Galeb« in ga Je izde ki arhitekt Granič Iz Beograda, tretjo na-gradbo pa inženier iu H. Pucu iz LJubljane Jurv Je nadalje sklenila, da odkupi projekte arhitektov Freudenreicha ln Deutscha te Zagreba, Borislava Kojiča iz Beograda ter arhitekta Josipa Costaper arije Iz Ljubljane
•	Rezervni oficirji se opozarjajo na določila čl. 474 službenih pravil I. del, po katerih so dolžni na rojstni dan Ni. Vel. kralja 17. t m. prisostvovati v uniformi cerkveni svečanosti, ki se bo vršila v stolni cerkvi sv. Nikolaja ob 10. dop. Kdor nima uniforme, naj pride v civihi. Pol ure preje se člani zberejo v društveni pisarni (Kongresni trg 1), odkoder bo skupen odhod. — (T,j-"5«-rv> re-rprvnth oficTlev v Lhrbllanl
* Osebne vesti s pošte. Za rvaničnike 3. skupine so imenovani: Jakob Kukar, Ernesit Flelschman, Vladimir Zavod nik ln Jernej Sturm na LJubljani 1; Leon Kovačič na LJubljani 2, Ivan Jošt in Svetopolk Miklav-čič na Maribor 1, Fran Gregorič v Breži-žicah, dr. Vilko Vujičič v Kočevju, Fran Bergant v Novem mestu, Cvetoslav Jesih v Kranju, Inž. Stanko Podboj in Alojzij Zor ž v Celju Za dnevničarje so imenovani: Fr. Znidaršič v Žužemberku, Josip Drobnič in Emilija Gros v Murski Soboti. Premeščeni so: Rafael Tram-puš z LJubljane 1. na Ljubljano 2, Pavla Andres lz Kastva v Novo mesto, Olga Gavrilovitf z LJubljane 1 v Slovensko Bistrico in Olga Moser z Ljubljane 1 na Ljubljano 4, z Ljubliaue 1 Ljudmila Tomazin v Križevce pri Ljutomeru. Ivana Vindiša-r tn Julija Afbrecht na Vič in Marija Mrak'na Maribor 1: na LJubljano 1: Prida Hutman Iz Nove vase pri Rakeku. Vi-da Kušar te Medvod in Lludmila Povše iz Sv. Janeza ob Boh. jezeru: Ana Oomilščak z Bleda 2 na Ljubljano 4; na Ljubliano 1: Ljubica Glaser z Maribora 1 in Rozamila Lutman z Maribora 2; teiefonistka Ljudmila Bajec rz Starega trga pri Rakeku v Novo vas pri Rakeku, Karla Flisch iz Zagorja v Trbovlje. Ema Korenini z Maribora 1 v Zg Sv. Kungoto ln Nežka Anderlič iz Sv. Janeza ob Bohinjskem Jezeru v Lož: kondukter Ivan Tratnik iz Celja na Maribor 1; na Ljub ljano 1 pripravnice Lavra Bras ln Mihaela Gačnlk z Maribora 1. Stanka Burič in Klara Mekovec te Čakovca. Marija Korošec iz Tržiča, Cilka Mežan z Bleda 1. ApoloniJa Žagar te Zg. Sv. Kungote, Pavla Peterman z Jesenic, Marija Kurbus iz Rogaške Slatine na LJubljano 4, Hedvfka Ebber z Ljubljane 4 v Celje. Ljudmila Schweiger iz D. M v Polju v Kozje in Mihaela Gačnik z LJubljane 1 na Ljubljano 2; na Ljubliano 1 zva-ničnice: Alojzija Adamič h Gornjega grada Angela Sarb-Veršec, Marija Tratnik, Josi-pina Jager In Vida Stadier iz Celja; Franja Adamič iz Konjic, Katarina Butala iz Črnomlja, Marija Slapar z Viča: dr. Vilko Vujčič lz Kočevja na Ljubljano 7 in Fr. Martinšek lz ministrstva na Maribor 1; dnevničarka Albina Sotelšek z Maribora 1 v Celje. Poštno službo so odpovedali: Me-lanija Kurbus, rojena Jevnikar. na Ljubljani 1, dnevničaT Josip Mehle v Žužemberku in pogodbena poštarica Ema Szimič v Bodon-cih. Iz službe so odpuščeni: Berta Bajde, rojena Okorn na Ljubljani 1. Fran Sterle v D. M. v Polju, Fran Čuk v Gornjem gradu in Josip Stanek v Slatlnl-Radenci.
• Otvoritev brzojava ln telefoni Zreče. Dne 6. t. m. je bila pri pošti Zreče, okraj Konjice, otvorjena brzojavna in telefonska služba. _____
lOztcna
reklamna prodaja
traja dalje. Suknje, obleke, čepice, perilo itd. najnižje pri A. PRESKER, Sv. Petra cesta št. 14.
4 Tečaj za poročnike in kapetane v pomorski akademiji v Bakru. Da se da prilika absolventom pomorskih akademij in poročnikom trgovinske mornarice, ki so zadostili pogojem za polaganje porodniškega, odnosno kapitanskega izpita, za razširjenje strokovnega znanja in čim boljšo pripravo na izpite v marcu 1929., se otvaria dvomesečni tečaj v državni pomorski akademiji v Bakru (od 15. januarja do 15. marca 1929) Sprejemajo se samo kandidati, ki dokažejo da so dovršili katero pomorskih akademij in da so izpolnili pogoie za polaganje naročniškega izpita. Prijave za obisk je vložiti pismeno, predpisno taksirane, na naslov direktorja pomorske akademije v Bakru najkasneje 8 dni pred početkom tečaja. Vpisnina znaša 300 Din. Informacije daje direktor ako se pismenim vprašanjem priloži taksa za odgovor.
Originalni anglsihl kamgarni
za moške oDleke pri Josip Šlibar, Mubliana, Stsri trg21
oolee Zalazmka	1550—a
* Knjige za naše rojake v Kraguievcu.
Prejeli smo In rade volje objavljamo: Kakor smo že večkrat poročali smo v Kragu-jevcu živeči Slovenci ustanovili v februarju Slovensko prosvetno društvo »Triglav«. Društvo Ima razne odseke prosvetni, pevski, dlletantski itd. Vsi uspevajo zlasti pa Devski. kateri je že ponovno sodeloval pri raznih tukajšnjih kulturnih in humanih prireditvah. Tudi prosvetni odsek se trudi: s skromno članarino smo si nabavili knjižnično omaro; ali kaj pomaga, ko Je pa še precej prazna. Blagajna naša je šibka, knjige drage za naše dohodke, a pomoči od nikoder. Zato si usojamo prositi najvljudneje vse Slovence in Slovenke. pa tudi ostale so-državljane da npm pokloniV) kniieo 7a bo-
Premijera -
Smehl
Sm.h
Popo'noma m vol
Do solz se boste nasmeja'! in imenitno za- A UMI V ftMilPfl
bavali ob vel kih pustolovščinah dražestne	■ UraMIlH
v najnovejšem filmu smeha, zabave in veselja
PRVI POLJU
Muhasta hčerka bogatega amer kanskega milijonarja se umakne nasilni po~ok< z negom v Cvopo. Njene pustolovščine, *a e in nezgoda v motelih in trgovnah po Berinu. Zaljubljena. Zasledovana po ooticiji. Njena sta'« da coro^ onega tan a, kateremu da svoj PRVI POLJUB. Predstave ob 4., pol 6., po' 8. in 9. mi. Najnižje cene!	KlNO l&EAL.
žične darflo. Vsaka knj!<ga zdrave ln poučne vsebine, bodisi slovenska, hrvatska ali nemška, bo dobrodošla, pa bodi stara, nevezana in zaprašena. Ma bomo vse knjižne da-rove očistili prahu, plodonosno naložili t našo prazno knjižnično omaro, plačali stroške za pošiljanje in se s hvaležnostjo spominjali darovalcev. Knjige naj se pošiljajo na naslov: Slovensko kulturno društvo »Triglav« v Kragujevcu.
* Smrtna kosa. V Radovlfld je umri po daljšem trpljenju g- Janko Kocijančič, vpok. upravitelj obrtne šole v Zagrebu. Pokojnik Je bil neumoren delavec na karita-tivnem področju. Mnogo zaslug si Je prido-bil zlasti za dobrodelno društvo »Dobro-tvorni stolček«. — V Trbovljah Je Izdihnila v 82. letu starosti ga. Terezija Pust, rojena Simone. Pogreb bo v soboto ob 10. dopoldne. — Pokojnima blag spomin, žalujočim n?še iskreno sožalie!
fcno svetovnih znamenitosti Indiie ie palača Taj Mahai iz belega marmor a. Legendo o nje postanku razvidite i/ ča>obno It pega filma
ŠI R AZ
Premijera jutri ELITNI KINO MATICA
ŠIRAZ
NI dr a« hi traja dolgo česa! Tudi VI U ga
moraH imeti.	259
* Za Božič ae spodbujajte vsi prsfnnnfld pok>žn1c štev. 14.066, najbednejših! Podporno društvo slepih.	188
Hotel .R&UAL4 Beograd
Kralja Petra 70 Tel 55 27
Hotel 1. reda i najmodernejšim
komtortom. Cene sob od Din 50*— naprej.
Iz Ljubljane
*	Škrlatica v Južni Srbiji. Iz raznih krajev Južne Srbije prihajajo vesti o katastrofalnem širjenju škrlatlce. Med tamošnjim ljudstvom je zavladal velik strah.
*	Strašna smrt miinar]a. V Sremskl Mitrovici se je ponesrečil na tragičen način mlinar Svedslav Popovič. Pregledujoč svoj mlin je opazil, da jermen na velikem kolesu ni v redu. Hotel ga je popraviti; pri tem ga je zgrabilo kolo in ga po vsem telesu stra-hovito ra-zmesarilo. Nesrečni mož je ostad na mestu mrtev.
*	Aretacija kapetana Biljana. Kakor smo že poročaii, so v Zagrebu aretirali bivšega žandarmerijskega kapetana Biljana. V petek popoldne so izvršili v njegovem stanovanju hišno preiskavo, čije rezultat pa je bil negativen. Policiia Je v Biljanovem stanovanju iskala neki spisek bivših avstrijskih oficirjev, na katerega je bila opozorjena po nekem žandarmerijskem podpolkovniku. Vkliub negativnemu rezultatu hišne preiskave so Biljana aretirali in v torek izročili sodnemu stolu v nadaljnje postopanje. Preiskavo proti Biljanu vodi sodni svetnik Hild v največji tajnosti. Baje je Biljan pripravljal neko proti državno akcijo.
V prena^nem maijskem veiefilmu
ŠIRAZ
sodeluje nad 5C00 Inoljcev domačinev. V<i posnetki so delani v naravi. Film je najrazkošnejše delo taj nstve it- Indije Ptem j ra utri v Elitnem k nu Matica
*	Obtoženci zaradi denuncijacije leta 1914 oproščeni. V Sremski Mitrovici se je v zadnjih dneh vršil velik proces proti nekaterim prebivalcem v Boljevcih, ld so v dobi svetovne vojne baje denuncirali oblastvu svoje someščane. Mnogi so bili zaradi denunci-jaci') ustreljeni in mnogim zažgane tudi hiše. Predvčerajšnjim je tamkajšnje sodišče razglasilo razsodbo, za katoro je vladalo veliko zanimanje. Državni pravdnik Je za glavnega obtoženca Rotmana zahteval smrtno kazen na vešairh, za ostale obtožence pa težko ječo po 20 let. Sodišče Je prišlo do prepričanja, da obtoženci niso krivi, ter jih ie oprostilo. Državni pravdnik fe prijavil ničnostno pritožbo. Obtoženci so bili pridržani v zaporu, dokler ne bo rešena pritožba.
*	Pri bolečinah hemeroidov. telesnem za-prtju, natrgovanju črevesa, abscesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnemu utripanju srca, omotičnosti, nam prinaša raba prirodne grenčice »Franz-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih primerih vsak dan 7;utraj in zvečer piti po pol kupice vode »Franz Josef« Dobi se v vseh lekarnah, dro^eriish m špecerijskih trgovinah.
•njbogaiejši indi ski . »har^dča Iz Ja ivira ie siavil na razoola^o svoio cgr -tnio zakladnico z vsem nakitom, svol* slon t, 500 velblodov ln 1000 kon, ko so snimali Mm Premi era jutri v LIlNfiM KINU MATICA
*	Obledele obleka barva v različnih bar-vah In ollslra tovarna Jos. Reicb.
Kašelj, prehlad, pljučne bolezni z gotovostjo zdravi «Sirofen». Dobiva se v lekarnah.	277
•	V obup nas pogostokrat spravila kruti nahod. Šumenje v ušesih, zbadanje v sencih nas dela zlovoljne in nesposobne za delo. V takih primerih nam pomaga Forman. Ze enkratno globoko vdihanje Formaua odpira nota zraku. Forman je v malih pločevinastih škatlah zelo povoljno pakovan ter se lahko nos! enostavno v žepu telovnika ali v ročni torbici. To nam dale občutek sigurnosti! Forman se dobiva v drogerijah In lekarnah
Nkoi več ribje ol e
R bje olje kvari ob:utl;ivi želcd-c slabe dece
ie prašek z upod Im okusom. Užijete ga su-re a al ia7Uv-l m ga v mleku Prne<e les ladnim ''Vb raktom dr W incler a m z ga-r<>n iranim 3"°/,, ribie^a olja. V nje n pa se ne ob nt' n pr'en oku8 in tudi re po nb em oli'i. Jemait <e ugoden ta vsa tist«. ki ne " orei • za živati r>b'e olie.
Dobite v v^eh lekarnah v vel kih omotih po Din 42"— in v ma ih omotih po in 25'-.
Predavanje ▼ »Pravnika«. Danes 14. t. m. bo predaval na sestanku društva »Prav rlk< g. univ. profesor dr. Teodor Taranov-skl (Beograd) o »Osnovnih momentih v državni in socJjalnd evoluciji Rusije v 19. veku.« Predavanje se bo vršilo ob pol šestih I popoldne na sodišču, soba štev. 79. Ker je ' vprašanje velezanimivo, vabi odbor k obil-! ni udeležbi.
u— Trgovine na kraljev rolstnl dan ▼ I ponedeljek dne 17. t. m. morajo biti glasom j čl. 24. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic cel dan zaprte. — Gremij trgovcev.
u— Opereta »Bajadera« po znižanih cenah. V soboto 15. t m. ob pol 8. bodo peli v operi »Bajadero«. ki je ena izmed na/pri-ljubijenejših Kahnanovih operet. Predstava se bo vršila v korist Udruženja gled. Igralcev v Ljubljani. Vstopnice so v prediproda-Ji pri operni blagajni.
n— Ruska Matica In ruska ljudska univerza. V soboto dne 15. decembra se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje rednega profesorja na beograjski univerzi dr. Teodora Taranovskega »o zgodovinskem proučavanju Slovanstva kot ceflote Začetek ob 19. uri. Vstop prosL
o— Ženski pokret. Predsednica ljubljanskega »Ženskega pokreta« gdč. Vodetova je včeraj na sestanku članic v »Emoni< obširno poročala o poteku plenarne seje Ženskega pokreta, ki se je vršila v Sarajevu in so se je udeležile zastopnice iz Beograda, Zagreba. Snlita. Sarajeva ln LJubljane. Kljub temu, da so se pojavila gotova nasprotja, nastala pod vplivom sedanje politične situacije, je ostala Narodna ženska zveza kompaktna. Ženski pokret je na seji v Sarajevu zavzei primerno stališče napram dogodkom 20 junija. Ugotovila se Je živahna propaganda za pokret v Južni Srbiji, kjer ima žena Jako hvaležno poije za svoie delovanje. Razpravljalo se je dalje o udeležbi Ženskega pokreta na mednarodnem ženskem kongresu, ki se bo vršil koncem maja v Berlinu. Nato se bo vršil kongres Male ženske antante v Varšavi. Na seji se Je razvila živahnejša debata o svobodi kritike in Izražanja misli. Dalie so bila na seji podana poročila o delovanju posameznih Ženskih pokretov v Zagrebu, Beogradu, Splitu Sarajevu. Na včerajšnjem sestanku v »Emoni« se Je končno razvila daljša debata o učiteljiščih, o omeiitvl števila dijakinj na teh zavodih, o samostanskih učiteljiščih, kakor tudi o pomenu višjih peragoških tečajev, ki so postali nekaka fabrika šolskih nadzornikov. S posebnim povdarkom se je naglašalo, da Je treba pouk na ženskih učiteljiščih temeljito reformirati.
Vsa« petoh ves dan
POLENOVKA
ter t čim pristni ovit«« i Trške gore In štajerski itutomeržan
Gostilna in kavarna . LEON"
Kr-'fd» or M ul i ? 29
u— Društvo »Soča« je minulo soboto priredilo mladinsko akademijo v proslavo ujedinjenja. Spored je bil bogat ln pester. Ljubke deklamacije otrok so zadmle vse navzoče. Besede, ki so veljale našemu kralju, so segle vsem v srce. Marsikatero oko je bilo solzno ob besedah, posvečenih našim neodrešenim bratom. Nič manj ni ganilo petje teh malčkov. Več točk so morali na zahtevo občinstva ponoviti. Tudi smeha je bilo mnogo — zanj sta poskrbeli kuharica in sitnica. Salve smeha fe žela igra. Malčki so tako zajeli poslušalce, da se je zdel spored mnogo prekratek. Nastopil je tudi društveni pevski zbor, ki Je zapel več prav lepih pesmi.
u— Higijena zakona. Ponovno opozarjamo publiko na poučno filmsko predavanje ZKD, ki se bo vršilo v nedeljo. Ob spremlje-vanju poučnega filma o higijeni zakona bo predavala specijalistka za ženske bolezni in porodništvo asistentka ženske bolnice v i LJubljani ga. dr. Finkova o vsem potrebnem in važnem. Predstave se bodo vršile ločeno za ženske v kinu Idealu ob pol 11. dopoldne in za moške v kinu Matici ob 11. Pristop imajo samo odrasli od 18. leta dalje.
ti— Naval v ljubljansko bolnico. V zimskem času je zopet velikanski naval na ljubljansko Javno bolnico Dnevno je prigla-ša veliko število — povprečno 20 bolnikov ki prosijo za sprejem. Letos Je bilo v bolnico sprejetih že nad 14.700 bolnikov, torej znatno več kakor lani. Vsi oddelld so prenapolnjeni.
* Avtomobilska nesreča pri Trzinu. Ko je včeraj neki avto tak s te Ljubljane vozili v svojem avtu dva ljubljanska pasažirja na cesti proti Domžalam, je v Trzinu nenadoma prišlo do male nesreče, ki bi pa lahko v drugačnih okoliščinah postala zanj kafkor za potnika usodepolna. Na popolnoma ravni cesti se mu Je že pri precej obrabljenem vozu skrivila vezna o«, kar Je Imelo za po-sledico. da sta se prednji kolesi navzlic temu. da le šofer obvlada! volan, zasukali in sta potnika kakor So-fer odletela z voza Pri padcu se je šoter občutno poškodoval po ofrrasv in na desni nogi, dočim le izmed potnikov le eden dobil nekaj prask na desnem licu. Poškodovani avto Je moral ostati v Trzinu, dočim so se šofer in potnika vrnili z vlakom v Ljubljano.
u— Vlom v garderobo »Primorja«. V
garderobo »Primorja« na samotnem prostoru ob Dunajski c. so vlomili zldkovci in povzročili klubu občutno škodo. Ker niso našli dovolj plena — na razpolago je bilo samo par nogometnih čevljev, ki jih Je ostavil v garderobi neki nogometaš in ki so menda prav prišli enemtl izmed uzmovičev, ker se Je kar na licu mesta preobui — so se spravila na medeninaste dele pršne naprave in jih odnesli. Prhe so popolnoma pokvarjene in trpi klub okoli 1000 Din škode.
o— Zopet ukradeno kolo. Mesarski mojster France Babšek z Viča je imel v sredo opravka v vzhodnem delu mesta. Ustavil se Je na večer pred Dolenčevo brivnico na Poljanski cesti, ter prislonil svoje kolo k zidu poleg vrat lokala. Seveda pa Babšek ni računal z možnostjo tatvine. M pa se je vseeno zgodila. Med tem namreč, ko se Je lastnik kolesa mudil v brivskem lokalu. Je kolo pograbil neznan tat in ga odpeljal.
o— Na akademiji »Preporoda«, ki se bo vršila jutri v areni Narodnega doma ob pol 8. zvečer, nastopi poleg orkestra Jn deMa-macij tudi alt B. Geisserjeva. bariton gcj. drž. k observatorija Cveto švigelj. spr. pianist Fr. Avčin. Po sporedu ples do 2. ponoči K udeležbi vljudno vabi odbor. 2281 u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa, 1 poškodba tuje lastnine, 1 primer kaljenja nočnega miru, 1 primer trpinčenja živali, 1 prekoračenje policijske ure, 8 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 3 prestopki avtomobilskih predpisov in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Prijavlien je bil dalje tudi primer poškodbe jabolčnih sadik, kar so si dovoKli neznani zlikovci na nekem vrtu v Hradeckega vasi.
k Maribora
a— Sum težkega zločina. Preteklo nede-ljo so iz Drave potegnili 20 letnega Josipa Nerata doma lz Vel Petra. Zaposlen je bil v Mariboru in se Je vsak večer vračal domov. Sprva se Je domnevalo, da je Nerat po nesreči padel v Dravo. Pozneje pa so našli na mestu nesreče tuj klobuk Jn še neke druge predmete, iz česaT je sklepati, da je Nerat bil žrtev zločina. Policija je aretirala nekega hlapca, ki Je glasom izpovedi prič smrtno sovražil Nerata.
a— Požigi v mariborski okolicL V letošnjih porotnih zasedanjih je posebno dosti požigaicev. Tudi v mariborski okolici se množe požari in marsikod je menda ogenj podtaknjen. Pri Ahčevih v Vidmu blizu Sv. Jurja ob Ščavnici je te dni izbruhnil požar, 2 dni pozneje pa pri Vogrincu. Pororelci so dobili od neznane roke pisane listke, na katerih požigalci napovedujejo še nove požare. Pri Veliki Nedelji je bil kar trem posestnikom podtaknjen požar in siceT Tropu In Krabonji na Lesraici ter Rit&nji v Vel. Nedelji.
Iz Celia
e_Poverjenlštvo Vodnikove družbe sporoča članom, da lahko kniige dvignejo v Tujsko-prometni pisarni v poslopju I. Hrv. štedionice v Kolenčevi ulici.
e— Uradni dan sreskega gremlja trgovcev v Celju bo jutri, 15. t. m. od pol 10. do 12. v Rogatcu v hotelu »Sporn« in od 2. do 5. popoldne v Rog. Slatini v občinski posvetovalnici.
e— Nova avtobusna proga. Zagrebška avtobusna družba »Tapred« je zaprosila za avtobusno koncesijo na progi Zagreb-Roga-ška Slatina-Celje. Občinski svet okoliške občine celjske Je sklenil, da proti temu ne bo ugovarjal, če ni nikakih tozadevnih prometnih ovir.
e— Božičnlca šolske dece. Za najrevnejše učence deške okoliške osnovne šole v Celju bo letos božičnica v nedeljo 23. t. m. ob 3. popoldne v šolski telovadnici. Tukajšnja državna krajevna zaščita dece in mladine Je naklonila velikodušen dar za obdarovanje učencev. Poleg obdarovanja otrok pod božičnim drevesom bo tudi božična igra. katero igrajo učenci, petje in deklamacije. Zato že danes vabimo, naj se vsakdo vsaj z majhnim prispevkom spomni revne šolske dece.
e— Ne gre mu Celje lz spomina. V sredo popoldne je bi! aretiran v Prešernovi ulici 69 letni Alojzij SmodeJ te Sv. Jerneja prt Konjicah v trenutku, ko Je hotel stopiti v neko trgovino, da bi beračil. Ker ie bil Smo-dej nedavno kot nepoboljšljiv postopač in berač izgnan te celjskega STeza za dobo 5 let. Je bil zaradi prestopka prepovedanega povratka oddan v zapor.
e— Umrli so v Celju v času od 4. do 10 t m.: Janez Bezgovšek. 44 letni posestnik, Anton Speh. 6 mesecev stari uosestnikov sin iz okolice Šoštanja. Ervin Papov 5 i»* pol letni sin mesarja v Celju. Marica Trobiš 38 let stara žena posestnika te Šmartna v Rožni dolini, Ana Zehner. žena mesarskega pomočnika iz celjske okolice in Zofija Faza-rinc, 5 letna hčerka železničarja iz okolica Celja.
Porotne obravnave
Smrtna obsodba y zaključni razpravi v Celju. — Prva oprostilna sodba v Mariboru« — Danes velika zaključna obravnava v
Ljubljani
Celje, 13. decembra.
Zverinski umor na deželi
Za vrat en umor ao zagrešili nad posest, nikom Vincemcom Horvatov meseca s ep« tembra letos njegova 271etna žena Marija Horvat, roj. Narat, njena mati, 50ietna vdo va Ana Narat, roj. Nežmah in njen 171etni brat Josip Narat
Maja 1926. 90 j« poročM Vtacenc Horvat * Marijo Naratovo ta se tako priženil na posestvo njene matere Ane Naratove Ta* šča je izročila novoporočeneema polovico posestva, dočim si je drugo polovico pri» držala. Ana N ar a tov a je bila že dvakrat poročena ta sicer prvič s Štefanom Butole* nom, ki pa je zaradi hudobnosti svoje že« ne kmalu umrl, drugič pa z Matevžem Na« ratom, ki je izginil v svetovni vojni.
Zakon Vincenca Horvata ni bil srečen, ker je življenje a hudobijo zagrenjevaJa tašča. Naratova je že pred poroko naspro« tovala hčerinemu zakonu s Horvatom, dasi je bil ta po izpovedih Številnih prič prav miren, delaven in pošten človek. Toda ta« šča je hotela vedno in povsod imeti prvo hi glavno besedo. Horvatu je rodila žena dva otroka, ki ju je pokojnik ljubil s pravo očetovsko ijubezsnijo.
Dne 7. oktobra t. L se je Vtacenc Horvat % obiska pri svojih starših vrnil domov. Zona, tašča ta svak so ravno kleče molili rožni venec in se je Horvat brez besede pridružil, na robu svoje postelje, sedeč mo litvi. Ko je bila molitev opravljena, je Hor« vat povečerjal pri mizi nekaj krompirja, ki je ostal od večerje Nekoliko poigral se je še s starejšim otrotkom, nakar je legel v posteljo in kmalu ti dno zaspal. V sobi je gorela luč, kakor že nekaj tednov prej na zahtevo tašče, Marija Horvatova pa je se« dela pri peči in uspavala mlajšega otroka. Čez kaki dve uri je tudi ona odšla spat, toda jedva je dobro zadremala, je nenado* ma zaslišala krepke udarce in skočila iz postelje. Videla je v tem treni- ku, kako je udrihal njen brat Josip po njenem mo žu z debelim kolom, mati pa je držala ne«
srečnega moža za roke, da se ni mogel bra« niti Horvatova ni priskočila možu na po* moč, nego je pograbila jokajočega otroica,
ki sta se tudi prebudila in ju odnesla k peči. Med tem je Josip neprestano tolkel s"aka po glavi in a istočasno z desnico divil za vrat. To zverinsko ubijanje je tra« j ilo nad četrt ure, ko je končno obležal Horvat na postelji mrtev s popolnoma raz« bito lobanjo.
Poročilo sodnih zdTavnikovdzvedenoev pravi, da so bile lobanjske kosti razbite na več mestih, kar je imelo za posledico silen pretres možganov, njih krvavitev in otrp* n;enje. Naslednjo jutro je prišel na orož* r>i?ko postajo v Zet al ah Josip Na>rat in mir« nodušno javil, da j« ponoči ubil svojega svaka Horvata.
Pokojnikova žen« Marija pripoveduje do« godke, kakor so se odigrali in se zagovarja s tem, da je otroka nista pustila od sebe in da zato ni mogla priskočiti možu na pomoč. V času ubijanja je držala njena mati Hor« vata za roke ta pri tem vpila: «Scdaj šim« faj: starka Nežmahla, grda baba, kranjska baba, presica, če moreš!« Mož je bil okrog pol 24. UTe že mrtev. Po njeni izpovedi je moževe smrti kriva le njena mati, ki je go« spodarila v družini
Josip Narat prizna, da je ubil Horvata in opisuje ves dogodek takole: «Ko smo odmolili, sem takoj legel k počitku in kma« }u zaspal. Čez kaki dve uri sem se prebudil hi brez nadaljnjega premišljevanja pogra« bil kol, ki sem ga imel že dalje časa v ta namen pripravljenega pod posteljo ter od« šel k svakovemu ležišču. Svak je mirno in trdno spal. Dvignil sem kol in udaril spe« Čega svaka z vso močjo po sredi glave. Svak se je po udarcu dvignil pokonci in se skušal braniti nakai mi je priskočila na pomoč mati, ki je prijela Horvata za roke, d >čim sem jaz tolkel Horvata toliko časa po glavi, da je končno obležal nepremičen. Mati me je k umoru nagovarjal* že na Snihelsko nedeljo, 3. septembra. Jaz bi bil Horvata že prej ubil, toda nikoli se nisem o pravem času prebudil.*
Glavna povzročiteljica Ana Narat je krivdo v začetku tajila, pozneje pa se je pod težo neizpodbitnih dokazov vdala in zločin v celoti priznala. Pravi da je to sto« rila, ker je bila na zeta jezna, kakor sta bila jezna tudi njena hči in ski.
Iz izpovedi številnih prič je razvidno, da je Ana Naratova v tamošnji okolici na ze« ^o slabem glasu. Obe ženski sta se hoteli le večkrat iznebiti Vincenca Horvata in sta se že ponovno zglasili pri orožnikih, da bi spravili Horvata k vojakom in ga črva j ali. Vojaški zdravnik je na to Hor«
Kr esival
je dobrega okusa in gotovo uspešen; on odstrani kalelj in oprosti dihalna organe neprijetnega zaslu-zenja.
Zahtevajte originalni zavoj z Bayer-jevim £ križem.
vata posebno natančno preiskal ta ugotovil, da je absolutno nesposoben za vojaško službo.
Razprava je bila prekinjena ob 13. ta se je nadaljevala ob 15. popoldne.
.Po obširnih pledoyerjih treh zagovorni* kov je bilo porotnikom stavljenih četvero glavnih in troje dodatnih vprašanj. Vsa glavna vprašanja so soglasno potrdili, na« kar je bila razglašena naslednja sodba:
Jože Narat je obsojen na 7 let težke je* če s poostritvami, Všteje se mu preisko* valni zapor od 8. oktobra t. 1. dalje.
Marija Horvatova je obsojena na 4 leta težke ječe s poostritvami in istotako z vštetjem preiskovalnega zapora od 23. okto« bra dalje.
Ana Naratova pa je obsojena na smrt na veialih.
Ve3 čas današnje obravnave, s katero se je zaključilo zimsko zasedanje celjske po* rote, je bila dvorana nabito polna občin« stva, ki je z napetim zanimanjem sledilo razpravi in čitanju sodbe.
Ljubljana, 13. decembra.
Rop v Vofnarjevi dolini
Danes sta sedela na zatožni klopi zara« di hudodelstva ropa 20letni Janez Koželj, samski delavec z Gore, in 231etni France Marn, mizarski pomočnik na Gmajnici oba že kaznovana. Obtožnica navaja med dru« gim:
Živinski prekupčevalec Miha Gašperlin, o katerem je znano, da ima zaradi kupčij vedno večjo vsoto denarja pri sebi, se je vračal 10. oktobra letos s sejma v Motni« ku, kjer je kupil dve kravi domov v Zalog. Spotoma se je mož ustavil v gostilni Ivana Broliha v Podgorju, kjer sta bila med go« sti oba obdolženca. Popil je tri čašice žga« nja ta že okoli pol 22. odšel s kravama proti Zalogu. V žepu je imel listnico s 5500 Din gotovine. Obdolženca sta GaJperiina že prej poznala in sta vedela, da je živin* ski prekupčevalec in da ima vedno večje zneske denarja pri sebi.
Pod pretvezo, da gresta vasovat v Pod« gorje, sta se obtoženca ločila od družbe v gostilni in hitela po bližnjici da dospeta na cesto, po kateri je moral priti Gašper« lin. Pred vasjo Klane v Vofnarjevi dolini, kjer dela cesta močan ovinek, se je skril Marn v jelševje, Koželj pa za lipo. Komaj je Gašperlin prispel, je zakričal Marn «holt», dočim je Koželj zgrabil Gašperlin a za ramo in ga sunil, da je padel ter po« kleknil. V tem je priskočil Marn, prijel Gašperlina, da se ni mogel ganiti ter klik« nil Koželju: «Zadaj mu seži!» Res je ta segel v desni hlačni žep in proti notranje« mu žepu telovnika, v katerem je imel Ga* šperlin denar. Mož pa je k sreči odprl svoj nož in je začel mahati z njim po obeh ob* dolžencih ter klicati na pomoč. Roparja sta se prestrašila in zbežala.
Na podlagi krivdoreka porotnikov je bil Janez Koželj obsojen na 14 dni zapora, ki ga je že prestal v preiskavi, dočim je bil Marn oproščen.
Nočni spopad v Jaršah
Posestnice sin Tomaž Dragar, rojen 1909. v Podg^rici je kljub svoji mladosti na sla« bem glasu. Na pustno nedeljo ota obdolže« nec in njegov brat Lovrenc Dragar razgra* jala v Marinškovi gostilni v Jaršah ta gro« zil? gostilničarki z odprtim nožem, da jo bosta razrezala. Marinškova uamreč ni ho« tela dati obdolžencu in njegovemu bratu pijače. Obdo'"enec je nato od:el z bratom v Strniševo gostilno na Rodici, kier sta spi* la pol litra vina.
Okoli 22. se je obdolženec napotil v druž« bi svojega brata Lovrenca ter Franceta in Ivana Grbca nazaj proti Jaršam. Nekako sredi pota med Rodico in Jarše i so sre* čali Franceta Ja-omika, Franceta Zalokar« j a in še kakih 12 fantov io deklet; ki so šli iz Jarš domov na Rodico. Obdolženec in tovariši so na cesti ko so se približe« vali Javomikovi skupini, vp..i <oauf». Pri srečanju se fantje niso pozdravili Obdol* ženec je takoj nastopil izzivalno ta pogls« dal vsakemu iz Javornikove družbe v obraz. Nato se je takoj za Javornikovo gručo fantov obrnil io jih zasledoval na Rodico.
Ko je Franc Javornik na Rodici blizu Tavčarjeve hiše, ki je oddaljena okoli 30 korakov od obuolž mčevega dou.a, pomirje« val Janeza Novaka, ki je vpil «auf» in ga spravljal spat, je pristopil k njemu obdol* ženec. Javornik ga je pozval, j »e od« strani in naj gre spat. Komaj je izustil te besede, je obdolženec stopil korak nazaj in rekoč: «Na tebe imam pa ?e dolgo časa piko I» sunil Javornika z odprtim nožem prt ti levemu očesu. Javora hk se je tako j zgrabil za oko, nakar ua je obdolženec z drugim sunkom ranil v levo roko. Javornik je še zaklical: «Jaz imam že dosti 1» Radi močnega krvavljenja mu je postalo slabo in se je opot\. nakar sta ga prijela Franc in Mihi Zal^ in ga odnesla v Tavčar« jevo hišo. Ko je obdolženec oklal Javorai« ka, je zaklical svojemu bratu Lovrencu: »Gregorjevemu sc- dal dva štiha! Ze dalj časa sem imel piko nanjU Zatem sta sko« čila obdolženec in njegov brat Lovrenc, ki je že poprej z nožem večkrat sunil proti Francetu Zalokarju in mu prerezal suknjič in telovnik, v domači hlev, ki stoji blizu Tavčarjeve hiše na cestnem križišču; ka« zala sta iz hleva vile ter vpila, da bo oni ki se upa blizu, takoj crknil.
S prvim sunkom je obdolženec zadel Ja= vornika v levo stran senc v bližino obrvi
VREMENSKO POROČILO
KeteorolnSki gavnfl *	13. decembra 1928.
Vi?ina barometra S08 S m
rt ra;

opazovanja
LfobUaaa .Wtxx Zagreb Beograd
S.
Skopfr
D. brovufk
^dR* .
6 arom.
4
7512
7i>t 3 750 2 7481
?S54
46 3
t emper.
1 8
10 00 70
7 C
?
5 = > -
>
o
93
98
90
90
65
Smet vetra <n brzina v m. in sek
NW 1 SE 2 E 1
tLirno
W 1
ENE 1
o
c o o —
šl O
10 10 10 9
Padavine
Vrsta
m«gim det megla del
roeela dež
del
nun ck ' ure
21
0M C«0 2*0 C0 5-0
Solnce vzhaja ob 7.30, zahaja ob 16.18, luna vzhaja ob 9.3, zahaja ob 16.47.
Najvišja temperatura danes v Ljubliau; 3.0 C, najnižja 0.4 C.
Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Prehodno nejasno, v nekaterih krafih pada vine, kasueje bo tempaialura polagoma padla
ta mu prizadejal 6 cm dolgo rano, Id je
povzročila krvne podplutbe v obeh vekah levega očesa. Levo oko je zaradi poškodbe vidnega živca popolnoma slepo.
Dragar se je zagovarjai da ni kriv. Ja* vornika je sunil v oko, ker ga je napadel. Klečal je na njem, držal ga za vrat, suval in tolkel Zamahnil je z nožem ta ga prvič ranil v roko, ker ga pa ie ni izpustil, ga je vsekal še drugič; kam, ni vedel. Nato ga je še nekajkrat sunil, dokler ga ni izpustil
Javornik, ki zahteva za izgubo očesa 50 tisoč Din, je izpovedal v glavnem tako, ka« kor navaja obtožnica. Takisto tudi Franc in Miha Zalokar, dočim ne vedo nekatere priče nič bistvenega izpovedati. Obdolžen« čev zagovor potrjujeta le njegov varuh in njegova mati.
Občina slika obdolženca kot pretepača in poroča, da je na slabem glasu.
Porotnikom je stavil kazenski 9enat 3 vprašanja, in sicer glavno vprašanje, ali je obdolženec kriv obtoženega hudodelstva, potem dodatno vprašanje, če se prvo potr« di, ali je storil svoje dejanje v silobranu, in eventuelno vprašanje, aH je prekoračil meje silobrana.
Porotniki so prvo vprašanje o krivdi soglasno potrdili, a silobran zanikali. Tomaž Dragar je bil obsojen zaradi težke telesne poškodbe na 15 mesecev težke ječe, vsake« ga četrt leta post in trdo ležišče, Francetu Javomiku pa mora plačati 30.000 Dio od« škodnine in stroške.
Jutri se bo pričela razprava proti Janku Klemenčiču zaradi ropa v ambulančnem vo« zu kočevskega vlaka.
Maribor, 13. decembra 1928
Detomor
Posestniška h5i An talija Kovačeva te Doma-Jincev pri Murski Soboti je obtožena, da Je v noči 22. oktobra 1928 pri porodu zadavila svojega nezakonskega otroka ter svojega fanta Janeza Spurerja obdolžila sokrivde.
Usodne noči sta začula sestra Jožeta la brat obdoiženke Josip Kovač jok v veži. Ker je vedel, da je sestra noseča, si j« takoj mislil, da je porodila. Zato Je nekaj časa čakal, ali bo obdolženka prinesla obroka v sobo. Ker pa oi bilo sestre nazaj in je tudi utihnil otrok, je priigaJ luč ter Sel v kuhinjo. Obdolženka Je stala v nekem kotu v veži. Vprašal Jo Je, ali naj gre po babico, ona pa Je odgovorna, da sna sama opraviti ta da H j« bilo le slabo. Potem Je prišla obdoiženka v sobo io legla v posteljo k sestri. Zgodaj zjutraj, ko so Je vsi spali, je obdolženka prva vstala io šla iz sobe. Ker se Je tmdl po vasi govorilo, da i« Kovačeva svojega otroka spravila najbrž s sve*a, so orožniki uvedite preiskavo. Otrokovo trupelce so našli v pepelu pod pečjo v kuhinji.
Antoniji Kovačevi Je uspelo porotnik« prepričati, da Je ravnala v duževiti zmedenosti. Bila je oproščena. To Je prva oprostilna sodba v tekočem zasedanju v Mariboru.
Zaradi sleparije
Je prišel pred poroto 2S-letni Josip PlevmJk, doma iz Verač v okraju Šmarje pri Jelšah. Njegovi starši imajo v tsteun kraju mak) kmetijo. Plev-nik }e že v mladih letih odšel od doma k vojakom, nato pa bil nekaj časa pri policiji in financl.
Pred nekaj leii se k dojna poročil, a kmaJu i< zapustil ženo ln oba otroka ter *t preselil v Maribor, kjer je prevzel od banke Buohal & spol i Pragi in »Fortune« v Za,grebu ra®prodajo obveznic vojne škode in tobačnih srečk.
Pri razpečavanjm je prišel široan Slovence. Pre-Sivi'!a/l se Je deloma s prodajo teh obveznic, deloma pa z ®olj.ufijo, zaradi kaitere }e bH že večkrat kaznovan. Zglaševal st je pri starih, neuki! od prometa oddaljeno živečih ljudeh in izrabi njihovo nevednost in zaupljivost. Obljubljal Jim Je najrazličnejše, popolnoma nemogoče stvari Zalezoval pa Je *udi dekleta, se prenavljal kot samec in hllnil ljubezen. Večje število lahkovernih žrtev Je osle.paril za denar. Na vesti kna tudi poneverbe ki krivo pričevanje.
Sena< Je stavil poroto ikoni 7 datvnBi vprašani ki »o Jih soglasno potrdili. Nato Je M! PlevnUr obsojen na 6 let težke Ječe.
b1» »"V
i »-žica
č— Občinski proračun za leto 1929. je
razgrnjen in občinstvu na vpogled do 20. t. m. V interesu prebivalcev je, da si ga prav natanko ogledajo in povedo svoje po« misleke in želje. Primanjkljaj znaša okrog« lo 400.000 Din. Samostojen proračun ubož« nega zaklada, ki je istočasno razpoložen, izkazuj e izdatkov 500 Din manje kakor 100 tisoč Din z lastnimi dohodki v znesku 35 tisoč Din.
č— Stari originali mrjefo. Te dni so pokopal
po vsej Gorenjski dotro znanega starino J. Rog-Lja„ vuligo Kap ar! a. V dve gube sključena postavata Je bodiia do zadnje ure po Tržiču in razlagala komurkoli vse tajnosti ptičjega življenja. Bil Je sitrasten ptičar, godite J j kanarčkov, Id jih je prodajal daleč naokrog po visoki ceni in so jih ljudje prav radi kupovali. Se na smrtni postelji mu Je prepevalo kar dvajset pravih ►harcarjev«. V prejšnjih časih Je bil priznan krmar. S pokojnim Rogijera je legel v grob zopet izrazit tržišk original, katerih je vedno manj. Naj mirno počiva in naj mm prepevajo »rolarji« rudi v večnosti.
Iz Litije
i— Pomlad v Zasavju. Dočim Je pokrila
Gorenjsko in del Dolenjske bela odeja, uži« vajo nekateri prisojni kraji v Zasavju lepo pomladno vreme. Kapetan v p. g. Rus iz bmartna pri Litiji ; našel na svojem izletu od Polšmka preko Mamola do Šmartoa šo» pek najrazličnejših cvetk, ki že naznanjajo pomlad, odnosno še jemljejo slovo od poz* ne jeseni. V šopek je povezal zrelo jagodo in razcvel cvet, trobentico, vijolico in poleg teloha, ki pa že ni sedaj nikaka redkost več, še nekaj drugih cvetk, ki imajo prccej trdo življenje tudi pozimi
i— Nesreča predilniške delavke. Zadnje čase je kronika nesreč v našem kraju precej obilna, in zopet se je dogodil v litijski pre* dilnici nov nesrečen primer Pri tako zva« nem <rtroselskem» stroju je bila zaposlena 19!etna Franja Urbančičeva Med delom se ji je nekaj v stroju zataknilo. Par trenut* kov pred nesrečo jo je opozoril mojster, ki nadzira delavke, da bo treba napako po« praviti še le zvečer, ko bodo stroji miro* vali. Komaj pa je mojster šel pregledovat stroje par korakov dalje, se je začul od stroja Uibančičeve obupen krik. Francka je hotela med tem napako sama odstraniti in je posegla med vrteče se kolesje. Zobovje jo je zgrabilo ra prste in jo vleklo v ne« varno sredino. V opasnem trenutku so pri« skočile njene tovarišice tn ustavile stroj. Ponesrečeni delavki je nudil prvo pomoč gospod Ivan Majde Simpatična mladenka, katere nesreča je izzvala med delavstvom iskreno sočutje, ima odtrgan na desnici cn prst. dva prsta poškodovana. Zdravi se v, ljubljanski splošni bolnici
Gospodarstvo
Stanje dinarja
Predvčerajšnjim je dobila uprava monopolov nakazanih preko Narodne banke 270 tisoč angleških funtov (okrog 74.5 milijona Din) iz kratkoročnega posoiila, ki ga je, kakor vsako leto, najela pri londonskih bankah za odkup letošnjega pridelka tobaka. S lem izplačilom se bo zaenkrat .»krepila devizna podlaga Narodne banke, ki je v zadnjih treh tednih zaradi velikega povpraševanja oslabela za kakih 200 milijonov Din. Poleg tega pa se bo v kratkem (pred Božičem) devizna podlaga Narodne banke t izplačilom prvega obroka na račun švedskega posojila v višini 5 milijonov dolarjev, povečala še za nadaljnjih 284 milijonov, skupaj torej za »koro 360 milijonov Din.
Politični dogodki zadnjih tednov wo v gospodarskih kroghi vzbudili neko, čeprav neutemeljeno bojazen glede stabilnosti dinarja- Vsak večji pretreslia.j v naši notranji politiki ima v zadnjem času za posledico večje povpraševanje po inozemskih plačilnih sredstvih, kar se je zlasti opažalo na zagrebški in beograjski borzi, kjer je morala Narodna banka intervenirati tedensko z znatnimi vsotami deviz Seveda se pri tem ne sme prezreti, da so se zaradi naraslega uvoza v zadnjih mesecih tudi potrebe po devizah znatno povečale in da izvozniki svojih deviz v zvezi s političnimi dogodki niso takoj realizirali. Kakor poročajo iz Zagreba, je finančno minitrstvo zaradi velikega povpra-ševana po devizah pretekli tedej pustilo po svojih organih kontrolirati devizno poslovanje bank, vendar se je moralo uveriti, da je poslovanje korektno. Kakor čujemo, so se tudi v Ljubljani izvršile nekatere revizije. Jasno je, da banke niso nabavljale deviz v špekulativne svrhe in da tudi obseg deviz, nakupov od strani uvoznikov za poznejše plačilne termine ni bil znaten.
Od kratkoročnega monopolskegr, posojila ima uprava monopolov v kratkem dobiti Se 225 milijonov Din, od švedskega posojila pa marca prih. leta 110, julija pa 456 milijonov Din.
S povečanjem deviznega zaklada in realizacijo ostalih obrokov pa bo seveda vsaka bojazen glede bodo$e stabilnosti dinarja, kolikor je ta stabilnost odvisna od močnega deviznega zaklada Narodne banke, neumestna, zlasti če upoštevano dejstvo, da dotok sredstev iz obeh posojil monopolske uprave ne bo imel v toliki meri za posledico poznejše večje povpraševanje po devizah, kakor n. pr. investicijskih posojilih, od katerih se znaten del že v kratkem času po realizaciji porabi neposredno za plačilo uvoženega materijala, ki je pri investicijah potreben.
mm "Vprašanje prepovedi Izvoza hrastovih pragov. Kakor smo pred dnevi poročali, je kongres Jugoslovenskega udruženja sklenil, naj se predlaga vladi, da počenši s 1. aprilom prepove izvoz hrastovih pragov. Ta resolucija je naletela na oster odpor pri hrvatski lesni industriji, ki povdarja, da se s me-mogočenjem izvoza pragov ne more avosti racijonalnejše gozdno gospodarstvo. Res je sicer, da se pri nas zaradi nepravilne šum-ske politike uničuje naše gozdno bogastvo, da se sekajo mladi hrastovi gozdovi, ki za eksploatacijo še niso zreli, vendar se taka za narodno gospodarstvo neraciionalna eks-ploatacija da omejiti na drug način, s pa.net-no gozdno eksploatacijsko politiko. Država pač ne bi smela dovoljevati, da se sekajo ra eksploatacijo nezreli gozdovi. Kakor se zatrjuje, se hoče prometno minitrstvo okoristiti v sporu med šumarskim udruienjem in lesno industrijo ter anulirati zadnjo veliko licitacijo hrastovih pragov, ki se je pred kratkim vršila, ker bi po izvršeni izv.wni prepovedi lahko kupilo pragove znatno ceneje. Hrvatska lesna industrija, ki je pri letošnjih gozdnih licitacijah pla5ala za hra-stovino bajne cene, bi bila gotovo težko >ško-dovana. Kakor poročajo, bo Savez lesnih trgovcev in industrijcev proti nameravani prepovedi izvoza hrastovih pragov na vseh merodajnih mestih najenergičneje protestiral
= Beograjske banke bodo vlagateljem zaračunale nove rentnino. Udruženje bank v Beogradu Je sklenilo, da ima od 1. januarja prih. leta, ko stopi v veljavo novi zakon o neposrednih davkih, vsaka baaka odtegniti od naraslih obresti rentnino (8 % obresti), ki jo mora plačati po novem zakonu. Pri 5 % obrestni meri za vloge se bo torej obrestna mera zaradi uračunanja novega davka r.a obresti dejansko znižala na 4.6 %, pri 6 % obrestni meri na 5.52 %, pri 7 % obrestni meri pa na 6.44 %.
aa Termin prihodnjeletnih prireditev Ljubljanskega relesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je na svoji zadnji seji sklenila, da se bo vršil prihodnji IX* mednarodni vzorčni velesejem od 30. maja do 9. junija, torej v istem času, kot leta 1928 Mednarodnemu velesejmu namerava priključiti Specijelno razstavo avtomobilov in razstavo izdelkov domače obrti in narodnih vezenin Slovenije. IV. jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni« pa se bo vršila v širokem obsegu od 31. avgusta do 9. septembra. Ta zelo priljubljena razstavna prireditev bo prihodnje leto obsegala zopet naie kmetijstvo, vendar bo razstava prirejena v novih smernicah. Obsegala pa bo tudi veliko gospodarsko in šumarsko razstavo, lovsko razstavo, obsežno razstavo društva Zoo, vrtnarsko razstavo in umetniško razstavo.
= Adaptacijska dela na Ljubljanskem velesejmu. Ljubljanski velesejem je v leku svojega devetletnega ustvarjanja dokazal, da je postal trajna in neobhodno potrebna ustanova. Zato se je uprava velesejma odločila, da adaptira razstavne zgradbe in pisarniške prostore. Predvsem betonira vse tundamen-te razstavnih paviljonov tako, da zemeljska vlaga ne bo več mogla razjedati lesa. Popraviti namerava strehe in prezidati pisarniško poslopje. S to adaptacijo se bodo sedanje provizor. zgradbe preuredile v trajnejše za daljšo dobo let
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave 60 ton bukovega oglja; gradbeni oddelek pa do 21. t. m. ponudbe glede dobave tračnega križiifta in «80 komadov kotnih spojk. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih!) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave obroče v kurilnih vrat Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave električnega materijala. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri »Celju sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 1 nakovala in 2 precepov. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do . 29. t. m. ponudbe glede dobave 10
tisoč kg tračnic. Direkcija državnega rudnika Bukinje, pošta Kreka, sprejema do 29. i m. ponudbe glede dobave dežnih plaščev, žice, izolatorjev za telefonsko žico in gumijevih rokavic. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave kokosovih preprog; do 31, i m. pa glede dobave izolacije parnih vodov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 29. t m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu gl*de dobave 5000 komadov zabojev; 31. t. m. pa glede dobav« 8689 komadov križijih nožev. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) 29. t. m. se bo vršila pri prometno - komercialnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave voznorednih knjig. (Pogoji so na vpogled pri depozitni blagajni železniške direkcije ▼ Ljubljani.)
Borze
13. decembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizn promet prilično velik, zlasti v devizah ca Berlin, Prago, Dunaj in Trst. Razen malenkostne potrebe v devizi na Budimpešto, je vso potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne Škode ostali ▼ glavnem nespremenjeni. Pri srednjem prometu se je promptna trgovala po 485, kasa prav tako po 435, za februar pa po 442. Za ostale državne papirje ni bilo povpraševanja. Med bančnimi vrednotami so bili običajni zaključki ▼ Ljubljanski kreditni po 125, v Praštedioni po 920 ie v Jugobanki po 91. Med industrijskimi papirji pa je bil tudi dane« večji promet v 3e-
čeranl po 450.5 — 45S. V ostalem pa je bilo zaključeno samo Vevče po 116.
Devize in valute.
LJubljana. Amsterdam 0 — 22.8575, Berlin 13.5475—18.5775 (18.5625), Bruselj 0— 7.9065, Budimpešta 9.907-9.987 (9.922), Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7-9905— 8.0205 (8.0065). London 275.67—276.47 (276.07), Newyork 0-56.84, Pariz 0—222.38, Praga 168 22—169.02 (168.62), Trst 296.98— 298.98 (297.98).
Zagreb. Dunaj 7-9906 — 8.0205, Berlin 13.5475 — 18.5775, Milan 296.95 — 298.95, London 275.67 — 276.47, Newyork 56.74 do 56.94, Pariz 221.38 — 223.88, Praga 168.22 do 169.02, Curih 1094.1 _ 10971.
Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.29, London 25.19, Newyork 519.20, Milan 27.19, Praga 15.89, Dunaj 78.075, Budimpešta 90455, Berlin 123.76, Bruselj 72.175. Amsterdam 208.55, Varšava 58.20, Bukarešta 3.12, Sofija 3.75.
Efekti
LJubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska Kreditna 125—0, Praštediooa 920—0, Kreditni zavod 176—0, Vevče 114—0, Ruše 260— 280, Stavbna 56—0, šešir 105—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 435 — 486, kasa 435 — 486, za december 435 — 436, za februar 442 — 443, za februar ex 411.5 — 412.5, investicijsko 0 — 86, agrarne 0 — 58.5; bančne vrednote: Praštediona 920 — 922.5, Kreditna 93 — 0, Union (Hipo) 57.5 — 0, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 125 — 127, Narodna 6950 — 7050, Poljo stara emisija 0 — 16-5, Srpska 152 _ 155, Zemaljska Sarajevo 135 — 140, industrijske vrednote: Narodna šumska 20 — 30, Našička 1650 — 0, Gutmann 90 — 196, Slaveks 101 do 102, Slavonija 5 — 6, Drava 0 — 510, 8e-čerana 450 — 458, Vevče 116 — 118, Isis 27 do 32, Dubrovačka 500 — 510.
Beograd. Vojna škoda 434.5 — 435.5, investicijsko 85.75 — 86-25. agrarne 53 — 54
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (13. t m
Les: Tendenca uesprempriieiia 'Zaključenih je bilo 5 vag. desk. smreka, jelka. Dež. p r i de 1 ki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifi, plačljivo 90 dni): baška. 80 kg. promptna po 290—292.5; za december po 295—297 5; r» januar 800 do 802.5; torščica: ameriška cLa Pla-ta>, zacarinjena, fco Ljubljana po 315.5— 320; oves: baški ali slavouski. zdrav, rešetan po 295 — 300; moka <0>: fco Ljubljana. plač. po prejemu blaera r>n 430—435. rž: 72 kg, zdrava, reSetana, mlevska tarifa po 295 — 297.5.
Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca etalna. Promet: 115 vagonov pšenice, 7 vagonov moke, 42 vag. turščioe in 2 vag. Ječmena Pšenica: baška, baška potijska in sremska 237.5—242.5; za april-maj 257.5—262.5; banaška 234—236. Ječmen: baški, sremski in banaški 255 — 260: baški, pomladanski 285 — 290. Oves: baški. sremski banaš. 240—245 T u r ? * ' c a baška 232.6 — 237.5; za deoember - januar 237-5 — 242.5; za marc 270 — 275; za april-maj 272.5—277.5; suš. 262.5—265; srem. 235 do 240. Moka: baška <0g in <0gg> 342.5 do 352.5; «2» 322.5 — 332.5; «5, 302.5—312.5; <6> 265 — 275. Otrobi: baški in sremski 17745 — 182.5.
Dunajska borna za kmetijske proisvode (12. t m.) Navzlic delnemu zboljšanju tečajev na inozemskih borzah je bilo razpoloženje na dunajski borzi nespremenjeno slabo. Promet je bil slab. Jugoslovenska pšenica, plavajoča, j« bila zaključena po 1.556 Kč ex slep Dunaj. Podunavska turščica se je trgovala za april po 1.65 Kč ex šlep Dunaj, argentinska pa se je nudila za maj po 167 angl. sh. cif Trst. V molri Je trgovina navzlic bližajočim se praznikom slaba. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: plenica: domača 36.5 — 36.25, madžarska potijska 39 — 39.75, mgoslovenska 87.5 — 38; rž: marchfeldska 35.25 — 35.75, madžarska 34.25 — 34450; t u r š č i c a: madžarska 33.5 — 84, argentinska 36 — 86.5. Moka <0> v trgovini na debelo: domača 58.5 — 61, madžarska 58 — 59, jugosloven-sa 57 — 58.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Sulfart Le poslušajte!
Drugi dan — veste, kaj je BrMou* dragi dan dobil? Brzojavko. In veste, kaj smo drugi dan čitali v listu? Pogodite! Bilo nairn je. ko da bi nas strela o-šinila. Tisto uro, ko se je Bridouxu prikazalo, natanko tisto uro se je bil Bridouxov sin Ernest, tisti, ki je študiral v Parizu, popel v prvo nadstropje Eiffelovega stolpa in se vrgel v globino. V listu je bilo tiskano »iz nesrečne ljubezni«.
Zdaj naj bo pa dovolj besedovanja. Pazite na pot, da ne spodrsnete! Ali vidite zajca? Pomerite! Tak sprožite vendar! . . . Zgrešili! Tako lepo ste ga imeli pred puško ... Pa ne da bi vaa bilo moje pripovedovanje raztreslo?
vsaka zavedna
gospodinja uporablja dosledno
AmSA za pecivo
Ut±_ Jih. 'Iih. I/L UL //A //a ///. ///.
Iz življenja in sveta
Praznik norveškega narodnega junaka
Štirinajsti december v Amundsenovi domovini. — Iz življenja velikega raziskovalca. — Mož, ki je prvi dosegel južni tečaj.
je žvljenje^ čudovitega moža, ki si je
Današnj dan je določila no ve. a vlada za Amundsenov praznik. Opoldne bodo vse roke na Norveškem odložile delo za dve minuti in se bodo zami* slile v življenje raziskovalca, ki je prvi dosegel južni tečaj. In takoj potem se bodo razvile zastave, spuščene na pol droga, v dokaz, da domovina žaluje
za svojim velikim Izgubljenim sinom, ki je z ljubeznijo zmagoval nad upor« no naravo in je padel kot žrtev slučaja za sovražnika, kateremu je hotel iz* kazati ljubezen.
Norvežani sicer vedo, da je Amund* sen mrtev, toda še so med njimi ljud* je, ki ne morejo verjeti, da je ta pogu* men raziskovalec podlegel golemu slu* čaju med reševanjem nesrečne Nobilo« ve ekspedicije. Današnji dan bo na Norveškem ne le dan hvaležnosti na* pram Amundsenu, ampak tudi dan čr* nih očitkov in ogorčenja proti Nobilu. V Amundsena verujoče ljudstvo pa bo še naprej čakalo na povratek svojega slavnega sina iz dežele večnega ledu in smrti.
Amundsenovo življenje je bilo pob no boiev in razočaranj, a tudi polno lepih žrtev in zadoščenj, da ne govo* rimo o časteh, ki so mu jh izkazovali in o upih, ki so jih polagali nanj. Bilo
Zajtrk na Mariu, kosilo na Saturnu
Abbž Theophile Moreaux, ravnatelj zvezdarne v Bourgesu, se bavi v nekem članku z medplanetarno zvezo med našo zemljo in Marsom in pravi, da bi bil najugodnejši čas zanio v tem mesecu, ko je naš sosed od nas oddaljen »samo« 87,400.000 km. Znan je poskus radiotelegrafske zveze, ki ga je napravil londonski spiritist dr. Robin-son meseca oktobra. Abbč Moreaux ne more razumeti, zakaj si je dr. Ro-binson izbral baš ta mesec, ko je bil Mars oddaljen 135 milijonov kilometrov, torej 68 miliionov kilometrov več nego sedaj. Ne glede na to pa se zdi Moreauxu Robinsonov poskus že zato nezmiseln, ker ni do danes še noben Človek dokazal, da so radiovalovl, pa naj bodo dolgi ali kratki, sposobni pre-dreti zemeljsko ozračje. Poleg tega pa ne moremo reči. ali se Martovci razumejo na radiotelegrafijo ali ne. Ce že hočemo stopiti ž njimi v stike, tedaj bi kazalo poskusiti se kvečjemu s svetlobnimi signali. Pred nekoliko leti je neki učenjak napravil takšen poskus na neizmernih stepah Sibirije. Sestavil je z električno lučjo in z ogromnimi kresovi geometrično figuro, ki je predstavljala dokazovanje Pitagorejevega izreka. Seveda je treba napraviti takšne eksperimente v najugodnejšem času in ob najboljših vremenskih prilikah. In še potem ostane vedno odprto vprašanje, ali sploh obstojajo na Marsu bitja, ki bi lahko zmisel našega eksperimentiranja doumela. »Toda obupati ne smemo,« zaključuje Morea_ux svoj članek. »V 1. 2000 se bodo naši potomci gotovo smejali nevednosti naših dni, ker tedaj bodo s popolnejšimi sredstvi
začrtal veliki cilj in je na poti k nje. mu dosegel velikanske uspehe. 2e njegova mladost je vredna občudovanja: ko hodi v srednjo šolo, se uri v smuča-nju in spi pri odprtem oknu pozimi, se vadi v turistiki in vežba svoje telo za naloge, ki se jih še ne sme lotiti, dokler živi mati. Zakaj njena želja je, da bi postal sin zdravnik... Amund* sen študira medicino, po materini smr« ti pa ostavi šolo in začne svojo lastno, življensko šolo. Vkrca se na ladjo, štu* dira vremenoslovjc, križari po morjih, prenaša lakoto in mraz, odkrije severno zapadno pasažo, pride pred Scottom na južni tečaj, se vrne med ljudi in začne prodirati proti severnemu teč?* ju. Leta in leta čaka v zamrzlem mor* ju z ladjo «Maud», ki ne more vzdr* žati pritiska ledenih gor in se potem poprime sodobnega tehničnega pripo* močka, da bi dosegel svoj cilj: letala in zrakoplova. Najprej mu načrt spod* leti, potem pa se mu obnese. Posreč/ se mu preleteti z «Norge» severni te* čaj, a Nobilovo tovarištvo postane usodno za njegovo življenje; talijan* ski polkovnik, ki je po njegovi zaslu* gi povišan v generalski čin, se pola* komni slave, se odpravi drugič na te« čaj in ponesreči — Amundsen pa je tako prožet s človečanstvom, da mu hiti na poč in pri tem sam izgubi dra* goceno življenje. In ne sam: z njim vred pogine nekaj odličnih mož, ki bi lahko nadaljevali njegovo delo, ker so ga spremljali na prejšnjih ekspedici* j ah.
V vsakem oziru je Amundsen junak, kakršnih ni več dandanes na svetu. Njegova energija je brez primere, nje« govim izkušnjam ni para. Od mladih nog je rasel v upornem ozračju člove« škega dostojanstva nad brutalno nara« vo. Da je baš ona zmagala nad njim je tragično, a da je prišla smrt v tre« nutku poraženega rivala in v času člo« večanske ljubezni do bližnjega, je ta* ko velikodušno in plemenito, da bo ostal Amundsenov vzgled za vse čase svetel.
dosegli to, česar mi ne moremo: na Marsu bodo namreč lahko zajtrkovali, na Saturnu opoldne kosili, a zvečer bodo večerjali že na luni.« Kdor izmed nas bo takrat še živ, pa bo lahko povedal, dali je Moreaux bil dober prerok.
Dr. Cosmo Gordon Lang,
dosedanji nadškoi ▼ Canterburyfu, Je Ml ustoličen za p rim asa anglikanske cerkve.
Visok obiskovalec
VVhlte Horse Eagle (Bell orel), najstarejši Indijanski poglavar in najstarejši Indijanec sploh, je prispel v Pariz. Star je baje okoli 150 let.
Pierre Audibert,
politični ravnatelj »Gazette du Franc«, k| Je zapleten v polom tega časopisnega in denarnega podjetja.
Katastrofa gorečega potniškega letala
V torek zvečer se je pripetila v Le* tzingenu, na letalski progi med Kolnom ™ Berlinom> težka letalska nesreča. Okrog 18. ure so ljudje zagledali ka* kih 300 m nad krajem vršeče letaL, ki je povzročalo nenavaden šum Kma* lu se je pokazal plamen in aeroplan je bil mahoma v ognju. Ni trajalo pol minute, ko je sledila detonacija in ta* koj nato se je letalo nagnilo v strmi črti k zemlji ter je treščilo na tla. Pri tem se mu je odlomil propeler. Motor* ji pa so še šli in zato je aeronlan še nekajkrat poskočil kakor ogromna ko* bilica. Kmalu nato pa je zgorel. Z njim vred so zogleneli pilot Dorr. radiotele* grafist Orgel in monter Miiller. Edini potnik, trgovec Hermann iz Ohlisfsa, pa je znorel. Rešil se je z drznim sko* kom iz aeroplana, bil pa je tako zme* den, da je na vprašane ljudi, odgovar* jal vsevnrek samo: «Ne vem ničesar, ne sprašujte me!» Od strahu se mu je omračil um, da ni vedel niti nobene* ga pravega pojasnila.
Nesrečo je povzroči! nepravilen do* vod goriva v motorje, kar je prisililo pilota k zasilnemu pristanku. Ker pa so bili stroji preveč ugreti, se je vnel benzin in nastala je eksplozija s straš* nimi oosledicami.
Zgorelo letalo je bilo last nemške Lufthanse, Junkersevega tipa na trimo* torje in je nosilo oznako «D 1473». Vo*
Maurice Renard:
Fata morgana
Bilo je sredi popoldneva, ko je vodnik, ki mi je nosil lovsko torbo, dejal:
—	Sodim, da bova hitreje prišla, če nbereva pot preko močvirja proti hosti.
še nikoli nisem lovil na cormonvill-skem ozemlju, zato sem brez ugovora pristal na vodnikov nasvet.
Toda kimalu je možak zamišljen obstal; njegove siinje oči so se zagledale v dolino.
—	Najbolje bo, je dejal, da greva preko onele rebri in nato dol mimo gozda Eiffelovega stolpa.
—	Eiffelov stolp? . . . Kdo govori o Eiffelovem stolpu v tem kraju?
—	Takoj vam pojasnim. Tod je Bri-doux videl Eiffelov stolp . . . Čudno, kaj ne? Ko je Bridoux pripovedoval, mu tudi nihče ni hotel verjeti.
Pes je marno tekal pred napia in vihal smrček. V dalji se je iz njive lu-cerne dvignila jata ierebic in tiho zletela vzdolž pobočja. Pes je razočaran privzdignil šapo in gledal za njimi, dokler niso izginile v dolini.
—	Tak pravite, sem povzel, trudeč se, da bi skril svojo radovednost, pravite, da je nekdo prav na tem kraju videl Eiffelov stolp?
—	S prostim očesom, gospod. Bri-doux je eden izmed najboljših lovcev v Cormonvillu. Če mi ne verjamete, lahko stopite do n^jega.
—	Kaj vam ne bi verjel! Nu, pripovedujte. Bridoux je bil torej na lovu..
—	Da. Bilo je nekega jesenskega večera. Stopal je skozi gozd. ko je iznenada, baš ko je zavil za močvinje, zagledal Eiffelov stolp, kakih štiri ali pet sto metrov pred seboj, torej baš še na pobočju! Še več: Bridoux je videl celo odisev stolpa v močvirjiu...
Še tisti večer nam je pravil o tem v gostilni. Videlo se mu je, da ga je stvar močno presunila. Smejali smo se mu: sam Bog si ga vedi, kaj je bil videl! Opazil je, da miu nihče ne verjame, a vendar ni prestal zatrjevati:
»Bog in bogme, če vam rečem, da sem ga videl! Gledal sem vsaj minuto! Zdel se mi je kakor v megli. Lahko si mislite, da me je osupnilo, zato sem postal, da si ga bolje ogledam. In potem ga je iznenada spet nestalo in nisem videl drugega kakor drevesa in spodaj dolino.«
Vsi smo ut!bnili, nekateri pa so se jeli muzati in spogledovati. Bridouxa je oblila rdečica.
»Ne mislite, da sem zblaznel!« se je razburil »Videl sera ga, tako razločno
sem ga videl, kakor vidim zdaj biljard in uro in vas, ki se mi rogate, zalega pijana!«
Tedaj se je pojavil na vratih učitelj.
»He, slišite, Sulfart,« se je z vseh strani vsulo nanj, »Bridoux pravi, da je videl Eiffelov stolp v občinskem gozdu!«
Takrat je, ne vem zakaj, vse prasnilo v grohot. Premoglo nas je. Bri-douxu je bilo dovoli: udaril je po mizi in oči so se mu srdito zaiskrile.
»Da, videl sem ga! Nimam navade lagati in Eiffelov stolp dobro poznam, bi rekel! Saj sem bil že večkrat v Parizu, kjer je moj Ernest!«
Da boste razumeli: Ernest je bil njegov sin, ki je študiral na pravni fakulteti.
»Razložite mi natanko, kaj ste videli,« mu je dejal Sulfart
In Bridoutf je začel znova. Učitelj }e nekaj časa majal z glavo, potem pa se je zamislil.
»Nu, Bridoux,« je rekel nato, »to bi utegnila biti očesna prevara, tako zva-na fata morgana. Ali zanesljivo veste, da se je v močvirju videla vavrnjena slika stolpa?«
»Zdelo se mi je tako. Priseči ne bi »mogel.«
»Vsekako je moral biti pojav fate
Galerije proti snežnim plazovom
V zadnjih dneh poročajo ti raznih delov Alp o Številnih opustošenjih ta čiovešMft žrtrah, M so jih povzročili snežni plazovi. Na mnogih mestih »o ti ustavili železniški is ve« promet Na različne načine se skušajo v goratih deželah Izogniti katastroiainim posledicam snežne ujm«. Na Predarlskem gradijo n. pr. na prometnih, toda po plazovih ogroženih krajih trdne galerije, pod katerimi gre ves cestni ali železniški prom et. Strehe galerij so vzgrajeoe poševno v pobočja nad njimi, tako da zdrsi plaz brez vsake škode preko njih.
morgane, kakor jo opažajo v puščavi. Čudno; v naših krajih še nisem slišal, da bi jo bil kdo videl, ali drugega pojasnila ne vem.«
Učitelj Sulfart je hladen in trezen človek. Skušali smo mu razbrati z obraza, ali govori resno ali pa se samo dela, da verjame Bridouxevemu pripovedovanju. Nič ni kazalo, da bi bil igral komedijo.
Bridouxu se je razjasnil obraz. Odleglo mu je.
»Vidite,« je vzkliknil »Vedel sem, da je tako!«
In Sulfart nam je jel pripovedovati o Afriki, o fati morgani, o pokrajinah, ki so zelo, zelo daleč in se iznenada pojavijo na nefou, in da so vsemu temu vzirok zračne plahti, ki imajo različno temperaturo. Vi, gospod, te stvari gotovo j>oznate . . .
In tedaj, boste dejali, so vsi verjeli.. Ne! Kaj takega se lahko dogaja v Afriki, toda v Franciji? Ne! Ker sicer, veste, bi se Bridouxu ali pa ravno tako komu drugemu utegnilo kdaj primeriti, da bi mu na lovu prišel pred puško lev ali pa celo šakal. Kaa ne?
Najlepše pa je to, da smo nemara vendarle imeli prav. A najbolj neverjetno je. da je bila resnica morda Se boM čudna, kakor jo Je bi domnevaj
*flo j« na progi Beriin*Pariz. Razvall* ne uničenega Junkersa so takšne, da nI mogoče ugotoviti, če »o »e vozili z le» talom štirje ali več potnikov.
Trije levi in dva volka
Vaaay (departcmcmt Calvadoa) jc bfl to dni prizorišče groznega pogona na zverine. Iz cirkusa, ki je razkazoval svojo menažerijo, so ušli iz kletke, ki »e je razbila na prevozu po strmem klancu, trije levi in dva volka. Zveri so begale po vaških cestah in potih in so spravile prebivalstvo v paničen strah. Vse je bežalo m se zaklepalo pred njimi V Provencheres*sur*Marne pa so se našli pogumni možje in so za* Čeli zasledovati begune iz menažerije. Po napornem lovu se jim je posrečilo vjeti levinjo in dva mlada leva, do« čim sta jo volka popihala v gozd. Ker pritiska že zima, upajo, da se bosta prej ali slej zopet pojavila, vendar je prebivalstva tega tako strah, da se nih* če ne upa ponoči iz hiše.
Tisoč kilometrov na dan
Kako potuje moderen pretendent na prestol
Včeraj smo poročali o ekspresnem povratku angleškega princa Edvarda v London. Potovanje navadnega smrtni« ka po njegovi poti bi trajalo v običaj* nih razmerah najmanj 23 dni. Princ Waleški pa jc potoval tako hitro, da je absolviral potovanje v niti ne de« setih dneh. Napravil je 9400 km, torej povprečno tisoč km na dan.
Brzojavka o bolezni angleškega kra* lja ga je dohitela v Dar*es«Salamu. Ne da bi okleval samo minuto časa, je obrnil Afriki hrbet in stopil na že« leznico. Vozil se je podnevi in ponoči ter je napravil od Dar*es«Salama do Adena 2700 km (od 2. do 5. decembra), od Adena do Sueza 2400 km (od 5. do 7. dec.), od Sueza do Port Saida 300 km (od 7. do 8. dec.), od Port Saida do Brindisija 1700 km (od 8. do 10. dec.), od Brindisija z železnico do Boulognea* sur.mere 2140 km (od 10. do 11. dec.) in od Boulognea do Londona 160 km 12. dec.). Brzovlak od Brindisija do rancoskega pristanišča je prihranil princu devet ur vožnje. V francoski luki se je prestolonaslednik vkrcal na angleško topničarko, ki ga je nesla z bliskovito brzino v London. Doma ga je sprejel najprej ministrski predsed* nik Baldwin, ki ga je pričakoval na po* staji v Buckinghamski palači pa je sre* čal najpoprej svojo mater. Potem je stopil h kraljevi postelji.
Hitri povratek, o katerem piše vse angleško časopisje, je še povzdignil pri ljublienost prestolonaslednika pri an* gleškem ljudstvu, ki je vdano kralju in članom njegove rodbine z največjo ljubeznijt. Tudi ta dogodek kaže, da bo prestolonaslednik Edvard kot kralj še popularne j ši kakor njegov oče.
Ni oče obeh dvojčkov
V Beuthenu na Gornjem Šlezijskem je tožilo mlado dekle, ki je rodilo dvojčke, nekega delavca za izplačilo alimentov. Delavec je pred sodniki iz-
javfl, da bi pač plačeval allmente, toda samo za enega izmed obeh otrok, ki mu je po lastnem mnenju in po mnenju prijateljev podoben, dočim odklanja za drugega očetovsko čast Sodišče še nI bilo zmožno, da bi izreklo o tej čudni aferi svoje mnenje.
Nov kandidat za polet preko Oceana
PoeočaM smo že, da se pripravlja netaSJd pA«4
Steondorft, da poleti te dni z Rohrbachovbn leto* lom »Rostra« bz Travemiindeja preko Azoror v Newyork. Dokazati hoče, da Je letalo pripravno ln ekonomično sredstvo za prevažanje težkih bremen na to razdaljo. Polet flnansira baje neka Američanka, ki Jo vzame Steindorll kot edinega potnika s seboj.
Lahki dobički gledališke igralke s starinami
Pariška igralka Cčcile Sorel je priredila te dni javno dražbo svojih starin. Interesentov in radovednežev se je na-teplo toliko, da je policija le s težavo vzdržala red. Med najbolj zanimivimi predmeti sta bila dva bronasta svečnika iz dobe Ludovika XIV., ki sta dosegla v nekoliko minutah 78.000 frankov; divan iz časa regentstva je dosegel 100.000 frankov; drugega iz dobe Ludovika XV. so prodali za 145.000 frankov; pisalna miza iz dobe istega Ludovika je šla za 202.500 frankov, 6 foteljev pa za 230.000 frankov. Postelj njegove priležnice Dubarryjeve, najin-teresantnejši predmet dražbe, je dosegla 211.000 frankov. Ta vsota je napravila na navzoče takšen vtis, da so mnogi ironično začeli prepevati marseljezo. V celoti je prejela igralka za vso to staro ropotijo 4 in pol milijona frankov.
f
Marftalt* tn* ur* Uco&trj* nalih.
puAab' MrOgLasTUsod'
tUUk Juira,' huU^iruL, T*L iL zjpi
PnJi
wiunja,+.
JLalu<*ghxsL„ k& jrluit/o *» parr*dcH*aiti+ m roc^aL
VlA
oglas* finabapr.
MIiucb Qmhjja*ghjti nŽ4%.
,t <LfrpH*<nraAja. mu iLauru tryourksga> ali-
oa, ruifuuv* občuuiva., uroka b*s+da, 30pas-. -Maj j	truLcajan uroka, birtdasDm, rs — ffaj
auuyh zn+rak Vin, PriAojbotCL za, /jfro tUjs 1 nauij/L u*rtk VU> to-k VrutojbuuP c* šifro Puu p-
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telei. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef štev. 3203.
Podružnica „Jutra" v Celju, Kocenova ulica 12. - Telefon 190

Prodajalko
Cioitoiioin priouo, »uuo 16—SO i«, c kavoijo eprej-luem v ria46i6arno. Prtod-»iotu. imajo tiste, Iti u 1« tile v ai&sCitirni. Dopise i iliko u ogiioni oddelek sjutr*» pod tiiro «2000»
44085
Briškega vajenca
»vent. vajeuiLO, x ve0 oskr-tio »pre>iQfc Anion FilipiS, )<t!t«c. Črni, Koroško
44068
2 vpokoi orožnika
linesijiv* m poJteni, ,-prej-Hnan ia nadzorstvo hiše in podjetja Dobit, fci. to pro-(to «tajaovanj«, kurjavo — po .logovom. Ponudbe na aoitni predal it. 74, Celje.
44064
Knjigovodja
Ijreten, imožen tudi do t. ie nemške korespondence, is »prejme Ponudbe » prepih »pričeval in ■ osna£bo liahtevkov sa aaalov: P. HajdiS, veletrgovina. Olje 44003
Blagajnlčarko
iBnirgifino. atarejio, sprej-insjno. One s kavoijo in ki i« sluiile t elektrotehniSni istroki, imajo prednost. — Ponndbe na ogla*, oddelek «Jutn> pod »Blagajna*.
48840
Oskrbnico
Id Je nnoina »amostojiio voditi ro<«podinjstvo la «na dobro kuhati, sprejmem i novim letom na veleoo-»eetvo Ponndbe pod lifro <iOekrbnlc*» na podrulnieo «Jutra» r OeJju. 43900
Snažilca pribora
moftnejiega fanta tprejme hotel Štrukelj.	44118
Plačilno natakarico
i kavcijo, sprejmem v bolj. eo restavracijo v Ljubljani Ponudbe na oglas, oddelek »Jutr«.» pod »Plačilna«
44122
Korespondentko
perfektn0 «tenogra.flnjo t slovenskem, nemškem in srbohrvaškem jeziku, sprejme ve&je podjetje tekstilne »troke. V poitev pridejo samo dobro Izveibane. * Ia referencami. Ponudbe na podružnico »Jutra» v Mariboru pod «StaIn» »luiba* 44130
Služkinjo
pridno in Jed no sprejmem na Dunajski oeetj 81/i — desno.	44143
Gospodinjo,
ozlr. kuharico
poMese, marljivo ia popolnoma samostojno, izurjeno ▼ vaeh hišnih delih, živanju ttd., prejme gospod, ki j« večinoma sam. Ponudb« na oglas oddelek .Jutra* pod snaSko «Ku- ] »Izurjen* kari c* erednje starostu.
4414«
Ekonom
specialist u vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo dober praktik, t izvrstnimi o pričevali, energičen, 26 tet star, voja£6ine prost, teli s 1. januarjem službo pre-meniti Govori slovenski, srbohrvatski in nemi ki. — Roflektira 1« nx stalno
službo vinogTaflarj&-uj»ra.vi-telja — najraje v Srbiji ali na Hrvatskem Cenjene ponudbe na ogla&ni oddelek »Jutra* pod «Moilaviii&».
44076
Trgovski pomočnik
mlad, Seli premeniti *iužbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	44070
Delavec
bre« »avetja, marljiv ln vajen vseh dei, ieli kakršnekoli uuposlitve kot delavec Cenjene ponndbe na oglasni oddelek «Jut;a» pod ftifr0 «Po5ten it. 28».
44087
Kontorlst
imrlen v trgovskem pisarniškem poslovanju in knjigovodstvu, r izvrstnimi priporočili, iiče meeta v Ljubljani ali okolici Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod 44012
Tvornica vagonov
'r 8m«d. Palankl »prejme ItijuSavniSrarje, mizarje In S irtrugarja *	42626
iMHnar. pomočnika
neoiemjenega. samostojnega :u plitvo meljav na eleit-trični pogot sprejmem. — Prednost imajo tisti, ki e« it« delali na žagah. Pismene ponudbe na naslov: GlOckner, OzalJ. 4S968
Učenko
isprejmem v meiano trgovino na deželi Lahko je uudi revnih, poitenih kmet-»kih etar&er. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod ilifro »Učenka s dežele*.
44054
Pomožnega
strojnika
mojo električno centralo na Duplici sprejmem inteligentnega, vojaSčine prostega ključavničarja, mehanika ali sorodnega poklica. Ponudbe na vodstvo tovarne J Bonač, Količs-vo, pošta Domžale. 43880
Krojaški pomočnik
>ftobi službo takoj. Naslov T oglasnem oddelku Jutra 44096
Dve pletilji
llprejme takoj Milka Zertui — Kamnik, Sjunostaaska .tt. 86.	4409J
Trg. pomočnika
•M&sne stroke, s večletno prakso in dobrimi spričevali, veščega slovenekega ln namikegs jezika, ^»rejcem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. Istotako iprej-msm tudi
trgovskega vajenca
s potrebno predizobrazbo. Naiov v oglasnem oddelku U J?tra».	44110
Potnik©
sprejmem za Ljubljano. — Lep zaslužek. Naslov povs oglasni oddelek «Jutra».
44109

Izrabite božični mesec
ln sprejmite naie zastopstvo aa prodajo lu krati v-nega predmeta na mesečna
odplačila. Takojšen sigurni zaslužek — tudi do 6000 Din mesečno. Nikaka garancija in nikakih obveznosti. Dokum-et kot kavcija. Zumbulovič, Ljubljana, Miklo-Mčeva cesta.
4406S
Zastopnike
za prodajo čiftilnlo ln lt-plakovalnic, tipiziranih, pripravljenih za transport. Iz železobetona, »loveče in priznane vrste, »prejmemo takoj. Želimo Intenzivnih, pridnih ln delavnih moi. Ker ne damo fiksne plače ln potnih doklad, nudimo visoko provizijo. Stavbno naobraleni, ki Imajo veai s stavbnimi podjetji. Imajo prednost. Ponndbe z referencami pod M R 8772 — Rudolf Moeee, Mtlnchen.
43793
Lep zaslužek
posebno za dame nudim za nabiranje inseratov v Ljub. Ijani, Cfclju Mariboru in drugih krajin. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol »Takoj — 9».	43854
Izurjena šivlla
•e priporoča damam na iota in sprejme tudi del« na dom po nizki ceni. Sv. Petra času 25.	44124
Stoifoiict
Brivski pomočnik
ki prvovrstno striže bubi, velč vseh poslov v dam-skih salonih, želi camelče-nja ▼ Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra> pod »St. 40».	44089
ti. Th. Rotman:
Janko in Stanko
15.
Ko so se njune o$i navadile teme, sta raa (srečna lagledaia t daljavi slaboten odsev svetlobe. Tam je moral bid konec rova. Urno Bta stebla proti njemu in kmaln prišla do izhoda, ki je vodil t gozd in je bil gosto zaraščen i grmoTjem. Odrinila sta vejevje in — ne. takega prizora ge niso videle njune oči! Na jasi je sedelo v krogu gest predrznih mož in eden izmed njih je bi) tisti starec, I.i je preje prišel v koračnico ter upiknil Jankoro svečo.
Boljša gospa
uradniška vdova, stara 80 let, dobro ohranjena bivša gostilnifiarka, dobra kuharica, leli dobit! službo gospodinje pri samostojnemu gospodu »11 gospe Gre tudi k vdovcu i otroci — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod lifro »Boljša gospa*.	43910
Prodajalka
lell službo t trgovini, r mestu ali na deželi. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prodajalka*.
44126
Absolvent
tehnične srednje šole strojne), prost vojaščine," z daljšo prakso, vešč 8 jezikov, lel; premeniti službo. Ponnnb« na oerlas. oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv 144» 44144
Nemško
konverzacijo ln pouk daje po 10 Din od ure boljša dama na Poljanski cesti št 13/n. levo	44000
Železno peč
I tiri oglato, dobro, poceni prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 44097
Koncesijo
za avtotakso
s tremi Številkami takoj proda Marija Sustpršič. Ljubljana, Silendrova ul. 4 44106
Kompl. akumulator
za električno razsvefjavo, s 60 celicami, z motorjem in z dln&mo ter stikalno ploSčo proda po zelo nizki ceni »Slocrad«, d. d v Ljubljani MI	44108
Rad-o aparat
trocevni »Telefunken» prodam za 800 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
44105
40.000—60.000 Din posojila
da mirna stranka sa stanovanje. obstoječe ls 8—8 sob, kuhinje in pritiklin ▼ Ljubljani ali na periferiji mesta. Vknjižba u prve mesto. Vselitev januarja ali februarja 1929 — Pismene ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra* pod iifro »Stanovanje 1929».	44047
Družabnika
s kapitalom 40—60.000 Din sprejmem takoj zaradi povečanja dela. Posedujem svojo lastno delavnico od 135 m1, v prometnem wx«-stu Dalmacije, z vsem potrebnim orodjem za 7 pomočnikov in v kratkem času dobim naročene »troje — Družabnik mor« biti od lesne stroke ali p* da Je vešč pisarniških del. Ponudbe n* naslov: Vinko Jereb, »tolarska radnja za gradnju 1 poknčtvo, Metko-vič, Dalmacija.	44145
Auto
1—2tonski — primeren za prevoz pohištv, kupita Erman s. Arhar, 8t. Vid nad Ljubljano.	44081
Avtobuse
itd. isdeluje točno, solidno tn po konkurenčni ceni Fer lo Laznik, etrojno kolarstvo, Rade««.	861
Harley-Davldson
s prikolico, električno razsvetljavo ia vsemi rezervni, ml deli prodam, eventuelno tudi aa mesečne obroke. Ponudbe na poštni predal ŠU 243, Ljubljana. 44023
Avto «Ford»
malo volen, podam ta Din
18.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Dober Ford 1927». 44114
Kolo
znamk« »Adler*, malo rabljeno, poceni odprodaj na Mikloiičevi cesti št. 14/1
desno.
44060
VwtLcun
Novost!	Norost!
Proč s pivniki
Ako uporabljate nalivno pero znamke Everdj, s takoj sušečim črnilom. —
Cena samo 150 Dlti
in dveletno jamstvo. Primerno darilo za Božič. Dopisnica zadostuj«; na zastopnika O Benedik —
Bled. Pošlje po povzetju.
42770
Mizarsko podjetje
s stroji prodam v prometnem mestu Slovenije pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudb« pod iifro »O. C.» aa oglasni odelek »Jutra* 44028
Pariško uro
črni marmor, s tremi kipi (poljedelstvo, lov, ribar-•tvo), lep okras za kamin j ali nizko kredenco, prodam na Reeljevi cesti štev. 1, II. stopnice, I. nadstr. levo 44084
Fotoaparat
2000 Din zadnja cena. — Goerz Dogmar 1 : 4.S F = 75, 1/2300 »ek., 4 U, X 6. A n č i k, Ul. real. glmn.
43859
Božična drevesca
smrekova, lepo blago, od 1—8 m vlsočine dobavljam promptno po primerni dnevni ceni — Stanko Jutrosl, Trebnje, Dolenjsko. 43695
Železnato vino
lekarnarja dr. O. Plccotljfc v Ljubljani, krepča oslabs ie, malokrvne. odrasle ii> otroke,	»7
Koks
sah, po 9) Din 100	kg -
vedno v zalogi v	m»»tm
plinarni.	261
Znamk
v albumu lepa zbirka, Sei 2000 komadov naprodaj za 500 Din na Poljanski cesti št 18/11, levo.	44011
V&ftiHvv
2 nizki omari
ln posteljo t žimnicaml prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 44078
Kompletna spalnica
radi selitve naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	43983
Spalno opravo
novo, kuiplm. Ponudb« z navedbo cene n* oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Nova spalnica*. 44095
Stare moške obleke
in pohištvo kupim! Dopisnica zadostuje, da pridem na doim. Golob, Ljubljana, Gallusov onabrežje It. 29.
44113
Hišo
s stanovanjem za eno družino, pri žel postaji, z 1 do 8 orali zemlj* kupim v kraju, kjer M se mogla Izvrševati lesna trgovina — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	«918
Lepo posestvo
obstoječ« i« prfhlila« 15 oralov njiv ter nad 80 oralov travnikov, prodaas. — Zemlja j« prvovrstna, l«li ob drlavnl eesti ter je prikladna tudi za stavbišč*. Oddam event. tudi posamezne parcel«. Franc Ju-hart, veleposestnik, Slov. Bistrica.	4418«
PridtM
Stanovanje 2 sob
kuhinje ln pritiklin i i i e mirnk in snažna stranka v mest* ali aa peritarijl. — Vselitev takoj ali februarja 1929. Plača event. za «ao leto naprej. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna stranka 49*
44048
Stanovanje 2 sob
kuhinje ia pritiklin 11 i« mirna uradniška družina — lahko ▼ Rožni dolini ali Siild. Vselitev januarja ali februarja. Plača za pol leta naprej Ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Suh0 stanovanje*. 44048
Opremljeno sobo
odda« za 800 Din nesečno, drug. sobo a t posteljama tal električno razsvetljavo pa ca 000 Din. Naslov ▼ oglasnsa oddelku »Jutra».
44136
Sobico
oddam » 1. jan. gospodični, event. tudi s hraao. Naslov pov« oglasni oddelek «Jotra».	44137
Pavla!
81/8 1987 Trojane! telim sestanka, rrent. Te pričakujem 16. d«o. Odgovori!
44066
•Veliki Miklavž«
Preseneča m« prelomite v Vale dane besed«. — Simpatija 1.	44102
Kratek klavir
modora, s povprečnimi strunami, skoraj nov, radi od-potovanja naprodaj. — Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21.	44096
Planino
dobro ohranjen, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	43050
Klavirji In planini
najboljlih inozemskih tvrdk vedno v zalogi! Zmerne •■ene, na obrok«, popravila, uglalevanjel — M Ropaš. Celje.	43268
Komfortno
stanovanje
4 sob, i vsemi pritikllna. mi oddam « 1. januarjem tistemu ki prevzame popra-vilo Ponudbe a« oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »Komfortno stanovanje*
43927
Stanovanje
8 »ob, kuhinje, pritiklin la vrta, za takojšnjo v»elitev — oddam proti primernem« pooojita ali daljši najemnini. — Ponudbe n* oglasni oddelek «Jufcra» pod šifro »Posojilo*.	44127
Dijak
(večji) lell sobo • hrano ta
klavirjem. Ponudb« aa
oddelke »Jutra*
pod «9&». 44117
V Marfborn
telita dijakinji stanovanje
» hrano ia klavirjem. Naslov pov« oglasnd oddelek »Jutra*.	44181
po
Čebul
najnižji dnevni eeirf nudi tvrdka Stanko Mo-krovič, Dornava — pošta
MoSkanJci.	43$D4
Polsladkega sena
po 125 Din franko vagon ima naprodaj več vagonov Ed Vale, trgovina z mej blagom. Laško.	43800
Kuhano maslo
na veliko ln malo, rozine, moko in vso špecerijo za Božič kupiš najbolje pri tvrdki
Iv. Kralj, Ljubljana Stari trg 30.
£ohiiU
Paviljon
na prometnem prostoru radi odjpotovanja takoj oddam. Potrebno 8000 Din. Naslov v oglasnem oddoiku »Jutra*.	44077
Skladišče
event. rečjo sobo I elita v centra mest*. Ponudbe z navedbo cene ca oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »Takoj rabim*.	48998
Lepe prostore
velike, pripravne za vsako večjo obrt oddam sa dobo več let v Mariboru, 10 minut od glavnega kolodvora Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Prometna cesta*.	44129
%upirn*V*ut*™t
Novo mesto
Gospodična Laikner. Glede na pogovor 10 nov. v LJubljani. Izvolit« Javiti, ako I« niste nastopil] službe, ker bi bilo mest0 prosto. Proelmo za obratno obvestilo pod »Novo mesto* na oglasni oddelek »Jutra* 44045
Duša moja!
Dvigni! Nedelja kakor zadnjič 829 le tam. — DuSko.
44188.
Istrijanske brake
pričo ia 8 psa, bele barve, po 8 leta stare, proda Dako Makar, Metlika ~
dogovoru.
Cena po 44067
Nabava
Direkcija državnog rudnika Velenje razpisuje na dan 31. decembra 1928 ob 11. url nabavo In Izvedbo Izolacije paraih vodov la armature. Ponudbe jo kolko-i vati s 5 Din. Pogoji in Specifikacija cevi so as vpogled pri podpisani direkciji vsak delavnik med uradnimi urami. 44069
fTTT Ctf&
jtAiiit
Planino ali klavir
dam v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod «Pianino».	43823
U al a še valeč
klavirjev
M priporoča Gre tudi izven Maribora. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Glasovlr*
44055
CaJ v korist slepih
Podpisani pojasnjujem, da Mm od pogodbene prodaje čaja ln zobotrebcev Din 16.300 v korist Podpornemu društvu slepih izročil istemu brez javne zahvale Din 347, ostane Din 468. Radi moje akinitve te pogodbe pa sem in bom prodajal z oblastnim dovoljenjem čaj, milo Itd ln daroval Izključno le »leipcem samim osebno z natančno javno kontrolo 5 %. Ivan Lončar trgovec, Ljubljana, Rožna dolina V/34.	44136
1	Vaše roke
ostali e^o Ktadke in bete, niso rasfcav« k nimajo ozeblin, ako Jih male t« s kreme
HmelovlH drogov
v dolžini t—11 m proda I vagon Iran Mrak. PleHvea Itev. 84, pošt« Brezovica.
44078
Sobo
s »epartranim vhodom, »v. tudi s hrano oddam takoj v najem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 44088
Opremljeno sobo
oddam 8 osebama na Sv. Petra nasipu a. 44061
Opremljeno sobo
oddam dvema gosfodonu
s 15. t. m. v Zeleni Jami. Naslov pove oglaa. oddelek »Jutra*.	44001
Sostanovalca
aprjmem v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	44100
v vin
v pritličju oddam lepo opremljeno sobo a posebnim vhodom iz stopnic. — Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra*.	44092
Perje
tokoijo. purje tt gosje, aaravno tn • strojem čilče ao dobavlja v vsaki množini & Vajda Oakovee. Med ji murje. Telefon 60. 8. 60.
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj 6 kg po Din 88 kg — Izkomtite priliko, lokln traja zalog* L. Bruzovie. Zagreb Illea 82 kemična čistilnic« Darja
Pozor!
Volno tn bombaž znjrtte najceneje prt tvrdki Kari Prelog. Ljubljana Star! trg IV 12 In Židovska ulica 1
Železno peč
»gašperčka« dobro ohranjenega kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod značko »Zima 24* na oglasni oddelek »Jutra*.	44016
Predlvo
lepo ln čisto kupuje v vsaki množini po najvišji dnevni coni Hinko Humer, trgovec, Sv. Križ pri Litiji.	42917
Kapital
100—130.000 Din
vložim v dobro organizirano, vpeljano ln dobičkonosno podjetje kovinske stroke, s produkcijo mno-žinekih predmetov. Vloga bi bila zft razširjenje obrata ali raztegnitev prodajne organizacij«. Prednost Imajo obrati z vodno ali hidroelektrično silo. — Interesentje naj »e Javijo pod šifro »Solidno in rentabilno* n« oglasni oddelek »Jutra*.	44078
Za posojilo
4000 Din dam več mesecev zastonj najbolj3o hrano — opoldne iD zvečer. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »December«.
44121
Trgovino
z mešanim blagom, z vsem inventarjem in zalogo ter z zraven »padajočim stanovanjem (soba in kuhinja) radi prezaposlenosti z novim letom oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	44062
Majhno gostilno
bi vzel v najem aa deleli ali kje drugje, proti plačilu ob novem letu. olenjen par brez otrok. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.
44112
Gostilno
dobro idečo, na prometnem kraju Ljubljane oddam na račun. Ponudbe na oglašal oddelek »Jutra* pod lifro »Goetilna 122*.	44128
\ B IjllllJ .I Mili ^
Stanovanje
3 sob, kuhinj« ln pritiklin, z vrtom odda takoj Gliha, kolonija Bajtar, Sp. Slika.
44086
Stanovanje
2 sob ln kuhinje eddam
s 1. januarjem mirni »trao. ki brez otrok Fran Zajec, Glince, cesta 9 — št. 28.
44074
Čedno sobo
s posebnim vhodom, v mestu leU mlad proiurist s 1. jan 1929. Cenj. dopise na oglannl oddelek «Julra» pod »Soba 805». 44108
Snažno sobo
« posebnim vhodom teli boljSt goopod • 16. decembrom. Ponudbe aa oglasni odd«l«k »Jutra* pod iifro »Soba 91*.	44091
Preprosto sobico
iščeta gospodični. — Ponudbe s ceno na oglašal oddelek »Jutra* pod lifro «Cedno».	44119
Sobo
tudi aa periferiji mesta teli starejli gosipod za takoj Ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra* ped »D*. 44120
Opremljeno sobo
lepe, i posebnim vbodom, event. z uporabo kopalnice telim v centra — po motnosti v novi hIM. Takojšnjo ponudbe s ceno na Alonia OoB*pany, Aleksandrova cesta 2/1. 44186
Sobo
s prostim vhodom oddda Vajda, Eriževnlška ul. 6/U 44138
J« ialz Mane. Dobi w v le*and li drocer!)l. — OVavoo »kladiii&t parfumerlja URAN, LJubi|ana, Me*t« tre 11.	264
Razprodaja!
Razp odaja vsakov stn ga bla?a za moške in 2e»ske ob eke. k .m^arni sukno bl^go za 2e~ske pl-tsče, raznovrstni parhati za obleke in oeril >, raiiifni $ foni in kontenine
Razprodala
se vse biago po razproda nih cenah in sicer kamgarni za mo^e ool ke od Din 110*—, razno su'«no za mo ke obleke oi D.n 4J'—, za ženske plašče od Din 60.—, volneno biago za žen-ke ot>leke dvojna širina od D n 34'—, r-zlični kamb.iki od Din 8 —,
vsakovrstni purheti od Din 9'— naprej. S iknena obleka 3*20 m bla^a i vso dobro podlogo samo
Din 230 -
Ne zamudi e ugodne prilike nakup:ti si dobrih oba t po izvanrednih ce ah in si s t m prihranite vel kih izdatkom
Razhod a si vse if eden1 samo t manfakt. trgov nah
I V A H KOS
Ljubljana
Sv P« tra cesta 23
zrjtve < zastavlisirsi e
S Ska
Ce'o ška ces'a
SEDL-ova HI ;A
Prodam
iz proste roke za ugod 10 ceno lepo
vogalno hišo
v Ljubljani, nt eni najprometnejš h cest s s krasnim razgledom Hiša je. dvonadstropna zmanzaidnm stanovanji, hlevom avtogaražo n z vel kim vrtom oz. stavb ščem. — H ša ima 18 stanovani po eno, d^f, tri in štiri sobe s or tišinami. Pri hlevu n earažl sta še dve sebi Hiša je solidno zidana in v najoolišem stanju.	15484
Ponudb? spre ema in pojasnl a d^e dvetn k dr. M Pire v Ljubljani, Cigaletova ul <t. I od 15 do 18 u e
Opeharniški mcfstsr
s 15 letno prakso, vešč montiranja stro jev, v izdelavi vsakovrstne zidne in strešne opeke, špecijal st za ustnitce, ki samostojno vodi že več let ves obrat, ieli premen ti slnibo. Cenjene po nudbe pod ,Samostalen" na upravo 1 sta JUTRO*	1550'.—?
Vsak dan tveže namočeno potesovko, kako« tudi ruHCoo draeo ipecerifsko te koforijaloo blago po oajaižji coni nad oeaj. občinstva
Rudolf Kovaci£
245 Kongresni trg št 19
Teodor Kora, Ljubljana
PoOasska cesta Itev 9
Krovec, stavbni, galanterijski In okrasa! UetMt-. Inštalacije vodovodov. Naprave strelovodov, kopališke la Uosetae naprave. Izd«! o vanje posod iz pločevine za firaež, barve, lak in med vcake velikosti, kakor tmfl posod (SkatOe za konzerve) ter fltograi]a.	29
SKOFJA LOKA. »Slovenski Narod« sc do« ■»
predprodaji pri trgovcu g. M. Ztgotiu v Skorji Loki.
GORNJI GRAD. Naša »Narodna &takHC*» je
priredila 8. t. m. v lastnih društvenib pf o storit l veseloigre - enodejanke, in sicer: »Prt puščav« i-ku», »Pot do srca« in »Napoleonov samovar«. Igre so se igrale v nabito polni sobi pmoJjno, posebno dobro tretja. Po končani predstavi se Je vršil v MScuževi gostilni animiran družabni večer. Čitalnica je zadovoljna • čistini dobičkom, ki »e porabi za odplačilo dolga na klavir. Morda nas v kratkem razveseli z novo prireditvijo!
SOLČAVA. /Pri sas smo ta«!i dne 8. t- m. občinske voikve. Čeprav Je ogromna večina ▼ tabor« SLS, vendar sta bili postavljeni dve klerikalni listi, namreč kaplanov« in iapaoova. Izid volitev Je bil za kaplana poraizen, kajti njegova stranka je dobila 2 odbornika, županova pa agib 7. Kdo bi si tnstil. da »e bo tudi pri nas začelo avkati! Želimo, da bi g. kaplan Se doteo let ostal pri na«, da bomo hitreje napredovali.
VOJNIK. Živimo sicer skromno, mi Voiničanje, a živimo 1 Dokaz t-emu Je bila dobro obiskana re-priea »Voikašina« dne 8. t. m. Vsi igralci so ae resnično prteadevadi, tako v stvarnem podajanja vlog kakor tudi v petju, da je tera potekala gladko, neprisiljeno, in da Je bila stvarno zaokrožena. Ceio neznatne vlogioe so prišle po dobrih, temperamentnih igralcih na svoj račnn. Občinstvo le hvaležno priznavalo trud in ni štedilo s ©dobra« varujem, kar naj bo igralcem v spodbode za bodočnost. Čast, komur časti
Rogaška Slatina. Poročilo »Jutra« • raamerafa smo domačini z odobravanjem v%eti aa manje. Ce le fcje potreben sosvet, it to gotov« potrebno v našem zdravilišču, da se prepreK ie večja škoda. Zakaj se ie sploh pričeto • podiranjem garaž in gospodarskega poslopja, prede« Je bilo casaguratno zidanje novega hotela, za katerega pa ta prostor sploh ni primeren?! Koliko I« vse to sta k) — io za prazen nič! Zdraivilišč* pa nima gospodarskega poslopja, gasilno društvo a« več primernih prostorov za brizgalno, uradništvo ne drvarnic (pač p« so sedaj ogromne drvarnic« po hodnikih!) itd. Smo res radovedni, kaj prav* k vsem temu oblastni odbor.
No?; A^tr^n m-.«;*
ilUtfl UUUUlUl UUll)
o— Odpuščen le Iz službe slikar Albert Sirk. ki le poučeval več let risanje na obrtni §o!i v Komnu. Fašisti pravijp, da je Sirk »prevraten element«.
p— V Trst se preseli mesečno po službenih poda/fckih okoli 1020 oseb, izseli pa se jih vsa! Sto več. To )e nazadovanje tržaškega pretoivai-sibva. PriiseS se z dežele mnogo služkinj. Od sto Jih Je 90 Kraševk aK istrijank. V Trstu s« krči trgovina sn manjša se delo v pristanišču in ladjedelnicah. Trst pričenja nazadovati in ni (Svoma, da bo nazadovanje naraščalo, ker to zahteva fašistična politika, ki pospešuje pomorski razvoj v starih pristaniščih.
p— Občina Dragač Je priklopljen* k pazfosUd občina, katera šteje sedaj 19.904 prebivalce.
p— Hangarje za aeroplane gradijo blizu
Sti-
rtaita v istri. Teren je tomenit, pa ga morajo mamčirati. Mina je vrgla v zrak težko kamenje, ki Je rartik) delavca Antona Bitikoviča. PreuesM so ga v bolnico v Pirii, kjer ]e urnfll.
p— Iz Opatije. Puščoba je zavladala v zdravilišču. »Quairine>ro« in »Palače«, nekdaj središči kiozirnopolitokega življenja, sta ratvorjena. že dalje časa. Ostale kavarne tako nekako životarijo. Opatija, kjer je bilo pred dvema mesecema še koliikoir tolike tujcev, dasi ne baš prvovrstnih, je danes tiha in mirna, kakor da bi dekla pokoro. Mnogi so se nadejali ugodne rimske sezone, p« ai nič. Bilo je v Opatiji še precej ljudi iz Italije. Teh se bojijo, ker sta conte in contessa zbarčjia in stena gosta, pa vse hočeta imeti pol zastonj. Opalija čaka na fino gospodo iz srednje Ln severne Evrope, katera pa vedno boifl opušča poi v fašistično Italijo.
kr_ S koroškega. Koroški deželni zbor je sprejel zakon, s katerim se zbolišuie finančni in pravni položaj učitelistva. Po-vdarialo se ie. da ie doslei deset odstotkov učitelistva romalo od šole do šole odšle) Pa se bo sprejemalo v službo samo potrebno število učnih moči in te bodm služile nepretrgoma. Novi zakon odoravlia označbo »poskusni učitelj« in jo nadomešča z označbo »preklicu' učitelj«. Po dveletni službi in izpitu bo imenovan »orek lični uči teli« za pravesra učitelja, ako ie le na razoolaeo kako mesto. Plača »weJdicneea< znršn letno 2058 S. po vzposobl.jenostnem izpitu se zviša vsako drugo leto za 72 S. V razpravi se je omenialo. da ie Dreveč učiteljic. šolstvo staine deželo na leto do 7 milijonov. — V Celovcu se je vršilo vsenern-ško zborovanje, na katerem je minister dr. Schurff Dovedal. da je v maiu 1921.. ko se Je imelo vršiti na Koroškem Kudsko glasovanje za priključitev k Nemčiji. ru«o-slovensika vlada protestirala in zagrozila, da takoj vkorakajo iucoslovenske čete v deželo in jo zasedejo. Feime se boji. da bi prišlo kako koroško posestvo v itaroslo-venske roke. Zupan iz Pliberka le pripovedoval. da tam okoli naseljene raihovc? stiska iusroslovensko oriientirano prebivalstvo.
m Samo \z originalne
Juflol>anqfr» pafcenh-mohe
" §c dobiva najboljše pecivo!
Michel Zčvaco:
2
V	krempljih inkvizicije
i	Zgodovinski roman.
»Princesa Favsta! . . . PriSel sem — evo me . . .« Za trenutek mu je bilo, kakor da ga spravlja čar te ženske ob ves razum. Nato je skomignil z rameni in dodal s poslednjim ostankom svoje pikre hladnokrvnosti: »Spomnil sem se vašega poziva, gospa. Radovednost me je prignala, da končava svoje prijazne pomenke izza minulih dni . . ,«
»Samo radovednost?« Favsta je stopila tik do njega in njene globoke oči so se omamno pogreznile v njegove. »O, vaš mrzli sever, o, naš topli jug! Ko se je v Parizu oglašala radovednost, je v Rimu koprnela po vas vsa ljubezen mojega srca ... Ali res ne morete pokazati svojega sovraštva, vitez moj? Nič se ne gane v vaših prsih? Zakaj molčite in stojite kakor kip? Na tisoče jih je po vsej Evropi, ki bi radi dali življenje, da bi smeli biti v tem trenutku na vašem mestu! . . .«
V	Pardaillanovi glavi je pela vsa pogubna godiba izkušnjave. Stara pustolovska kri se je oglasila v njem . . .
»Zakaj pa ne?« je ponavljal sam pri sebi »Princesa je krasotica nad krasoticami — in vse, kar doživiš, je boljši od dolgočaja . . . Še pekel! . . .« .
Fasta je plosnila z rokami. Stena se je razdelila in odkrila vitezovim očem nizko, bogato obloženo mizo, okoli katere so bile namestu stolov nakopičene grmade blazin . . . Medleči akordi nevidnih godbenikov so zazveneli kakor iz daljave. Vitez je kalno uprl pogled v zapeljivko, ki je stala zraven njega. Prosojna svilena tunika ji je bila zdrknila z ramena na komolec . . .
»Ne bojte se strupa, Pardaillan!« je zamrmrala princesa, kakor da je uganila njegovo misel. »Favstin sen o moči in oblasti je pokopan, ostala je samo še njena ljubezen . . . Pred vami bom pila iz vaše čaše, pred vami pokušala vašo jed . .. Odklej so francoski plemiči tako nevljudni, da zavračajo gostoljubje žene, ki jih ljubi?«
V sirenskem laskanju njenega glasu so se stajali Pardaillanovi pomisleki kakor sneg na solncu. In ko je slonel zraven nje na blazinah in je nalila njemu in sebi prvo čašo vina ter mu pogledala preko nje v oči — tedaj se mu je zvrtilo v glavi. Z brezumno strastjo je privil nekdanjo sovražnico k sebi, zasesal se z ustnicami v njen deviškobeli vrat in strgal deanantno zaponko tunike z njenih grudi
»Favsta! . . .«
»Vitez moj! Pardaillan . . . Moj drzni, nezmagljivi! . . .«
Rdeča zarja strasti je vzplamenela okoli njiju. In vse ostalo se je pogreznilo v nič . . ,
Vitez de Pardaillan je v Favstinih objemih izgubil občutek časa. Ni se zavedal, ali je prebil v tej izpozabi minute, ure ali večnosti. Ko se je spet opametil, je videl, da skozi pristrta okna ne prihaja več dnevna svetloba. Bila je noč. Čaše in brušene steklenke so ležale prevrnjene, redke cvetlice namiznega šopka so se parile razmetane v mlakah politega vina. In ko je vitez pogledal okoli sebe po razkopanih blazinah, je videl, da je sam ... O Favsti ni bilo ne duha ne sluha! . . .
»Tako mi smrti božje!« Pardaillan si je v zli slutnji potegnil z roko preko čela in planil na noge, »Kaj pomeni to? Pa ne da bi me bila--«
Pobral je meč in plašč ter skočil k vratom. Bila so zaklenjena! Vrgel se je k drugim: trda hrasto vina in železni zapahi so se ro-
caH njegovim naporom! K oknu: šele zdaj je opazil železno rešetko na njem ...
»Prelisičila me je, peklenščica!« je z obupno besnostjo vzkriknfl vitez in se udaril s pestjo po glavi »O jaz bedak!____
In tisti mah se je kakor v odgovor začul glas princese Favste. Odkod je prihajal? Po skriti govorilni cevi, skozi nevidno lino, skozi strop ali izpod tal? Vitez ni utegnil ne iskati ne ugibati
»Vendar sem te premagala, Pardaillan!« je z zmagoslavnim porogom govoril ta glas. »Favsta je bila močnejša od tvojega meča! Zavrnil si mojo ljubezen, zavrnil slavo in oblast, ki sem ti jo ponujala — toda ura osvete je prišla . . . Umri, Pardaillan! Umrl, osramočen po Favstinem maščevanju . . . poražen po Favstini ljubezni! . . .«
Glas Je utihnil. In v mrtvaški tišini, ki je mahoma napolnila sobano, se je zdajci začulo zlovešče prasketanje. Oster vonj je udaril vitezu v nosnice. Težka vročina ga je obdala z vseh strani. Skozi nevidne razpoke, skozi špranje vrat, skozi sleherno najmanjšo odprtino so silile v soparni prostor vijuge sinjkastobelih kopren . . ,
»Ogenj!« je prešinilo Pardaillana kakor blisk z neba. »Živega me hoče sežgati ... ko nisem ves zgorel v plamenih njene pagan-ske strasti! . . .«
A zdaj ni bilo časa za samogovore. 2e je lizal prvi plamen te-pod prekletih vrat, skozi katera je bil stopil v to sobo zasede. Vročina je bila neznosna. Znoj mu je curkoma Ki po obrazu in dušilo ga je . . ,
Kakor iz uma je vnovič planil k oknu, prijel se za rešetko in pogledal ... Pol sežnja pod oknom je tekel okoli hiše kamenit na-pušč: ozka steza, a dovolj široka za človeka brez vrtoglavice . . « za obupanca, ki je vedel, da ga z vseh strani obdajajo prasketajoči, tuleči plameni!
I
Dame!
L. B. O.
nogavice
iz fine izbrane svile. Svetovna znamka.
Din 80 - do 120-
Samo pri nas!
Radi preračunane prožnosti, najlepša oblika nog, dalje ,
Michel in Schwadron svilene
nogavice, ki so na trpežnosti neprekos-ljive.
T. EGER, Sv. Petra cesta 2 Ljubljana.
NAJELE GANTNEJSA NAJCENEJŠA iN NAJBOLJ ZANIMIVA
SLOVENSKA KNJIGA JE
ŽIVLJENJE IN SVET
Ta krasna knjiga, polna najrazličnejše zabavne in poljudno znanstvene vsebin^. je kot izobraževalna knjiga potrebna vsaki slovenski hiši
le pa s svoio krasno originalno vezavo kras sprejemnice. saMna In kniirnice Pn tej kniigi bo vedno z veseliem se?el vsakdo. ki hoče spoznavati svet. nifpo-a skrivnosti napredek
ln lpt
«	f«"»A

»ŽIVLJENJE IN SVET"
se naroča pri upravi
»JUTRA« v Liubliani. Prešernova ulica St. 54.
vez. v barvotiskn T.. TT. in TTI polletni Din 65. vez. v zlatotisku 1. TI. in 111 polletni Din 70.
poštnina Din 14— povzeti? Din t*.—
Onim, ki so zbirali letnik in ga nameravajo dati sami vezati, nudimo originalne platnice po sledečih cenah:
v barvotlsku.....Din 20.—
V zlatotisku.....Din 25.—
poStnina Oln 4—	povzetje 01« 7.—
Na razpolago so tudi kazala za I. polletje letnika 1928 po Din 1.— za izvod proti predplačilu.
Kdor želi hnetl originalno vezavo, nai nam vpošlje kompleten letnik ali pa 1. polletje letnika 1928. VrniH mu iih bomo vezane.
Vezava stane posebej v barvotisku Din 40.—
v zlatotisku Din 45.— poStnlna Dto 14	pOTtetle Din
Naročajte torej to najlepšo in najkoristnejšo slovensko knjigo
Vse vrste koledarjev
♦ od najpriprostejše do najfinejše izdelave za vse stroke v slovenskem in srbohrvatskem jeziku (v latinici in cirilici) in tudi nemški
se dobijo pri
NOVI ZALOŽBI r. z. z o.«,
Zahtevajte ponudbe!
Ljubljana
15.404-a
Žepni robci za dame Id gospode
Velika Izbira'
A. & L SpBEHfiE — ujabljana.
L Hikuš
MESTNI TRG STE V. 15
fvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic
/l90fc\
/ traper
//h

Kuko-Svetsh
GALOšE
iti
SNEŽNI ČEVLJI
„£rapez"
so Renadkriljfv«
Vaši zobje
ostanejo vedno zdravi In be«. a dA te nat avel
in prijeten, ako uporabljat«
m
mOBIUOR
ODOFORM-PASTO za aob*. Dobi se v lekarnah io drogerift. Glavna zaloga partomerlls URAN, Ljubljani,
Mestni trg II.	26T
€M]\M0eK&
Za postavale* obftajm ■ftttek. za novinca nov doihrfjaJ
SHHHHHGaHHHHHHHS
Bosanske
suhe slive
hruške, jabolčne krhlje, orehe in kuretno (debele purane žive in zaklane) kakor razne deželne pridelke nudi po najnižjih cenah
Ebsportoa hiša
Leo Halberstam, Tuzla.
Zahtevajte cenike! 1547
'MGBBBBSPBBHHHHH
domačo zdravo po 230 Dm ia 100 kg "rez vreč dobavlja dokler trata zaloga
Jos. Lah, Osluševci.


■■m 11 ivrv 1 ms nimfi i
iiiiiimiiiiiuiiii!
l!WI!!l!l!!l!M!l!!!r pfCPfOJG
Perzijske
beli, debel, suh in zdrav kup več vagonov proti takojšnjemu plači u ier prosi obvezne ponudbe z navedbo najnižje cene I54^8a
JOS. LAH, Osluševci.
pristne in krasne, kot primerno božično darilo ima v zalogi, po zelo ugodnih cenah.
Silili (!iif.lillii!iljHi!|,J- J" NAGLAS, LJubljana,
i i »nii/l/ii	Turjaški trg.
■uiimiiihiifiitiiiiiiiiS
ffrifcne
šivalni stroj

pri Jos. Petelhicu
Ljubljana
blizu Preiern. spomenika.
Vsem cenJ. gostom vljudno naznanjam, da sem popolnoma preuredil svojo
gostilno, Komenskega ul. 26
ter jo spopadi * najmodernefSm kegljiščem. Jcaitero je vsak dan kurjeno in do 8. ure zvečer na razpolago.
Povečal sem tudi kuhinjo ter sprejemam asbonente na dobro domačo hrano po 16 Din dnevno. Mrzla in gorka jedila ves dan na razpolago. Točijo se samo pristna vina.
Za conj. obisk se priporoča 15459	K BREZOVSEK.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je na9a ta V o srčno ljubljena, najboljša mati, stara mat' in tašča, gospa
Tereziia Pust
roj. Simone
danes, dne 12. decembra ob pol 2. po oldne prev dena s to azil sv. veie. v 82. Mu «tarobti mimo preminula.
Pogreb se vrsi v sobot , dne 15. decemb a ob 10. uri djpoldne U hiše alosti na domače pokopališče.
Trbovlje, dne 12. decembra H28. 15485—s
Justina Robavcs roi. Pust, Terezija In Ljudmila Pust, hčere. - MaHia Pust, sinaha, Henr<k Roba.es 2< t. — France, Pavla Ana in Janei Pust Franca Kalan, vnu In vnuk nje.
Podružnica LJUBLJANA,
Mestni trg št. 5
Afiliacija Banke čehoslovaških legij, Praga
Obavlja vse bančne oosle najkulantneje. sprejema vloge na tekoči račun tn na hranilne knjižice Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke Prodala in nakup deviz in valut
Brzojavni naslov: Komercbanka. — Telefon: 2005. PoŠt hran ste v 13.320
Urejuje Davorin Ravljeo. Izdaja za konzorcij Jutra. Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot lekarnarja Franc Jezeršek. Za uueratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vai T Ljubljani.