SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 12 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 8 de abril - 8. aprila 2010 SLOVENSKI EMAVS Dobrodošli, minister dr. Žekš! FRANCI PETRI» Dobra dva meseca in pol nas se ločita od evharističnega kongresa, ki ga bomo slovenski katoličani obhajali v nedeljo, 13. junija, v Celju. Naši škofje so nam o njem večkrat spregovorili, nazadnje v pastirskem pismu za postni čas, in nas povabili na ta ,,dogodek leta" Cerkve na Slovenskem. Nanj se sicer intenzivno duhovno pripravljamo že dalj časa. Evharistične kongrese v vesoljni Cerkvi poznamo od časov papeža Leona XIII. dalje. Namen obhajanja kongresa, kot so poudarili škofje v pismu, je ,,utrditi vero v Kristusovo živo navzočnost pod podobama kruha in vina" in ,,postaviti obhajanje nedelje v središče kristjanovega življenja". Oboje je temelj resnega krščanstva. Med ,,evharističnimi" evangeljskimi odlomki, ki nas v velikonočnem času posebej nagovorijo, je opis srečanja vstalega Odrešenika z učencema v Emavsu (letos ga beremo na velikonočno nedeljo in v tednu po veliki noči). Dva poudarka iz srečanja učencev z Jezusom nas lahko v današnjem času posebej nagovorita. Najprej Jezusov očitek učencema: ,,O nespametna in prepočasna v srcu, da bi verovala vse, kar so povedali preroki!". In evangelistov opis učencev po lomljenju kruha: ,,Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala". Očitek velja vsem, ki hodimo za Gospodom, pa so nam duh časa, polpretekle izkušnje in strahovi oslabili vero vanj, ki je rekel: ,,To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin". Evharistija in vera sta neločljivo povezani. Če uživaš sveto Rešnje telo, se krepi tvoja vera; in če imaš močno vero, jo imaš zaradi evharistije. Jezus namreč ne želi le podpirati našega zemeljskega življenja, ampak želi spremeniti človekovo srce. To se zgodi pri evharistiji. Z njo presegamo zemeljsko stvarnost. Kot je dejal sv. Tomaž Akvinski, je evharistija ,,predujem za našo prihajajočo slavo". Ta duhovna, recimo ji kar nadčasovna razsežnost evharistije v času, ko smo postali ,,nespame-tni in počasni za verovanje", je nujno potrebna. Ko sta učenca spoznala Jezusa, evangelist pravi: ko ,,so se jima odprle oči", sta začela na svet gledati drugače. Evharistija naš pogled na svet, ki nas obdaja, spreminja. Dandanes, ko človek veruje le v to, kar lahko otipa ali empirično dokaže, nas evharistija uvaja v svet nadzemskega, večnega. V tej luči tudi skrb za življenje in preživetje dobi drugačno razsežnost. V moči evharistije se veren človek laže sooči s trpljenjem, skrbmi in skušnjavami. Porabniška miselnost in deloholija pa izgubita ost. Nekateri v slovenskem prostoru pa te duhovne razsežnosti evharističnega kongresa ne razumejo. Evharistični kongres res obstaja le stoletje in pol, sama evharistija pa je stara toliko kot Cerkev. Prvo mašo je Jezus obhajal z apostoli, maša z učencema v Emavsu je druga. Iz evharistije Cerkev - občestvo verujočih - živi. Brez nje je ni. Pa vendar so ljudje, ki v vsaki (za svoboden demokratičen svet) še tako običajni pastoralni odločitvi škofov vidijo zgolj politično dejanje ali željo po vračanju v stare čase. Ko smo npr. pripravljali obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, so strašili z ,,izrednim stanjem" in stroški; ko smo iskali novih navdihov za evangelizacijo v sinodi Cerkve na Slovenskem, so se spotikali nad geslom ,,Izberi življenje"; ko smo prepevali evharistično pesem ,,Kristus, kraljuj, Kristus, zmaguj", so svarili slovensko javnost pred ,,rekatolizacijo", zbujali strahove, ponavljali predsodke in grozili z ,,vračanjem Cerkve na oblast". Vsega tega ni bilo takrat in ni danes. Generacije, ki so doživele zadnji evharistični kongres na Slovenskem (leta 1935), so zdesetkane zaradi starosti ali zaradi pobojev; mnogi, ki so ga doživeli kot otroci, pa so imeli pol stoletja zavezana usta, da niso smeli javno izpovedovati vere; bili so ustrahovani, zapostavljeni in preganjani. Preteklosti, ki naj bi jo obujali z evharističnim kongresom, pravzaprav ni. Ljudem, ki vidijo v evharističnem kongresu grožnjo, gre zgolj za to, da vzdržujejo ideološki boj in preusmerjajo pozornost od resničnih problemov k namišljenim. ,,Očetje in matere" naše države tako npr. niso v skrbeh zaradi nakopičenih ogabnih afer in sprevrženosti, zaradi podkupljivosti vladajočih garnitur, zaradi laži, nenehnih kadrovskih zamenjav, naraščajoče brezposelnosti ter s tem povezane brezperspektivnosti, ampak zbujajo strah in zganjajo pravo histerijo pred kongresom, s katerim hoče Cerkev v resnici vrniti slovenskemu vernemu človeku upanje in utrditi razrahljano vero. Zadošča že beseda ,,kongres", pa privlečejo iz arhaičnega arzenala besednjak, ki ga Cerkev ne uporablja od drugega vatikanskega cerkvenega zbora dalje. Po prvem obisku Janeza Pavla II. v Sloveniji in treh čudežno lepih dnevih, ki smo jih takrat verni preživeli z njim, je ugledni jezuit p. Miha Žužek zanje uporabil izraz ,,festival vere". Prav to bomo obhajali v Celju 13. junija 2010 - evharistični festival vere. Sebi v veselje zaradi božje navzočnosti in vsej Sloveniji v upanje, da Bog še ni zapustil našega ljudstva. Vsem, ki tega ne razumejo zaradi ,,počasnosti verovanja", pa ponavljamo Jezusov klic apostolom: ,,Ne bojte se!" (Pio Di^^ž^^^) Ta četrtek, 8. aprila, bo minister vlade RS za Slovence v^zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš, prišel na obisk med slovenske rojake v Argentini, pa tudi v Urugvaju in Braziliji. Minister se bo na čelu številne delegacije udeležil otvoritve razstave ,,Retrospektiva ustvarjalnega opusa slovenskega arhitekta Viktorja Sulčiča" v Kulturnem centru Re-coleta in javnega nastopa ,,Buenos Aires praznuje Slovenijo", ki bo osrednja slovenska prireditev v počastitev 200. obletnice majske revolucije v Argentini. Dr. Žekš bo v času bivanja med nami obiskal večje število slovenskih skupnosti v Argentini: Slovensko podporno prekmursko društvo Bernal, Slomškov dom v Ramos Mejiji, Slovensko podporno društvo Triglav, Društvo Slovencev v Mendozi, Naš dom in osnovnošolski tečaj v San Justu, ter Slovensko hišo v Buenos Airesu, kjer se bo srečal z Medorganizacij-skim svetom, s predstavniki dekliških in fantovskih organizacij ter predstavniki visokošolcev ter obiskal Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Baju-ka. Minister se bo na sprejemu v rezidenci Veleposlanika RS srečal tudi s častnimi konzuli RS ter intelektualci, učitelji, profesorji in znanstveniki slovenske skupnosti v Argentini. V Braziliji v Sao Paulu bo minister imel srečanje z Zvezo Slovencev v Braziliji in častnima konzulka- ma RS v Braziliji, v Urugvaju pa bo obiskal Prvo slovensko prekmursko društvo v Montevideu. Minister dr. Boštjan Žekš se je rodil 26. junija 1940 v Ljubljani. Diplomiral, magistriral in doktoriral je iz fizikalnih znanosti na Univerzi v Ljubljani in tako postal redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti. Kasneje je deloval kot redni profesor za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik v Odseku za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan in predstojnik Univerze v Novi Gorici. Poleg naštetega je bil leta 1987 izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in kasneje za rednega člana te organizacije, ki ji je predsedoval od leta 2002 do konca drugega mandata leta 2008. Od 21. novembra 2008 je dr. Žekš postal minister brez resorja, odgovoren za področje odnosov med RS in avtohtono narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu. To je prvi obisk ministra dr. Žekša slovenskih skupnosti v Južni Ameriki. Ko mu izrekamo dobrodošlico, želimo, da bi se dobro počutil med nami in da bi obisk pripomogel k medsebojnemu spoznanju in razumevanju ter bil odmeven za ohranjanje slovenstva na ozemlju pod Južnim križem. Koalicija pod vprašajem? Končno se je rešilo vprašanje generalne tožilke. Predsednik vlade Borut Pahor se je odločil, da naj Barbara Brezigar zaenkrat še ostane na svojem mestu. ,,Moral sem prekiniti spor med Zalarjem in Brezigarjevo", je izjavil in dejal, da je zadovoljen z delom ministra za pravosodje Aleša Zalarja. Vendar stvar ni tako enostavna. Pahorjeva odločitev je bila hud udarec za Liberalne demokrate, iz čigar vrst sta tako Zalar kot notranja ministrica Katarina Kresal. V LDS so se zelo trudili, da bi Pahorja prepričali o odpustu Brezigarje-ve. Odločitev premiera pa ogroža koalicijo in kar preveč se trenutno v Sloveniji govori o sestavi nove vlade. S tem pa ne soglaša Pahor. ,,Preden bi govoril o tem, kako bom skušal znova sestaviti vlado, se bom raje posvetil temu, da bi obdržal sedanjo, ker se mi zdi, da je v dobri politični kondiciji," je dejal. Znova je poudaril, da si želi, da bi bilo sodelovanje med Zalarjem in generalno državno tožilko tvornejše. Pojasnil je, da je kot predsednik vlade moral prekiniti spor, saj je ta prehajal že v stanje, ki je bilo ,,neznosno". Premier je tudi napovedal, da bo takoj, ko bodo za to ustrezni pogoji, skupaj z Zalarjem obiskal Vrhovno državno tožilstvo RS. Nekoliko drugačno pa je mnenje v LDS. Izvršni odbor se je sestal pretekli torek na izrednem zasedanju na Brdu pri Kranju. Debatirali so o položaju stranke v koaliciji. Neuradno pa se je sestanek končal brez dokončnega sklepa. Na mizi naj bi sicer imeli dve skrajni možnosti; ali stranka vključno z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem ostaja v koaliciji ali pa LDS iz koalicije izstopi. O tem sedaj razpravlja tudi svet stranke. Medtem, ko so nekateri vidni člani stranke že pred sejo izvršnega odbora ostro nastopili proti načinu dela premiera Boruta Pahorja, drugi menijo, da razmere v koaliciji niso ravno dobre, a so vzdržne. Govorjenje o ,,veliki koaliciji" (Pahor + Janša) pa se je precej potišalo. Javnost taki rešitvi ni preveč naklonjena. Pahor, kot je izjavil, ne vidi potrebe; pa tudi sam vodja opozicije se je izrekel negativno. Janša meni, da je ,,vseeno, ali bo LDS ostala v tej koaliciji ali ne. Tudi če izstopijo iz nje, to razmerja sil v državnem zboru ne bo bistveno spremenilo". Kresalova prehitra „Najvišja izmerjena hitrost avtomobila, ki so ga 14. marca ustavili policisti in v katerem je bila notranja ministrica Katarina Kresal, je bila 166 kilometrov na uro", je na novinarski konferenci povedal vodja prometne policije RS Ivan Kapun. 14. marca so namreč policisti specializirane enote za nadzor prometa na avtomobilski cesti proti Kopru sledili vozniku motornega vozila znamke Audi, ki je kršil cestno-prometne predpise o hitrosti. Policista sta se zapeljala za njim, nekatera ravnanja voznika posnela, na določenih odsekih pa tudi izmerila hitrost, je povedal prvi prometni policist. V avtomobilu je potovala ministrica za Notranje zadeve Katarina Kresal. Iz ministrstva so v zvezi z dogodkom sporočili, da ministrica sama ne vozi avtomobila, pač pa za njene prevoze in varnost skrbijo varnostniki Urada za varnost in zaščito pri Generalni policijski upravi. Tudi avtomobil je last policije. Ob tem poudarjajo, da ministrica nima zasebnih varnostnikov in da avtomobil ni imel vklopljenih modrih luči. „Ministrica obžaluje, da njen voznik ni upošteval cestno-prometnih predpisov, ob tem pa poudarja, da njeni varnostniki sicer svoje delo opravljajo profesionalno in korektno," so še zapisali. Kapun je še poudaril, da se „moramo cestnopro-metnih predpisov držati vsi". Tudi voznik službenega vozila policije se mora po njegovem držati omejitve hitrosti, če nima upravičenega razloga, da vozi hitreje. BERI_ BLAŽENI GROZDE..........................2 DAN ODDIHA IN ZABAVE............3 SE VID'MO V SOBOTO.................4 MENDOŠKE PRIREDITVE................4 Stran 2 8. aprila 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI 115-letna tradicija TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA)- Ne vem, ali je letos več hudih potresov, ali je manj drugih neprijetnih novic, dejstvo je, da nas sredstva javnega obveščanja kar zasipajo z novicami o potresih. Haiti in Čile so bili med najodmevnejšimi, a tudi drugod po svetu se je zemlja stresla v močnih sunkih. Tudi Slovenija leži na območju, kjer se lahko zgodijo potresi, saj smo ga - sicer dosti manj hudega - zaznali letošnjega februarja tudi doma na lastni koži. Od hujših je najbližji v času oni v posoškem Breginju leta 1976, najbolj pa je odmeven tisti izpred 115. leti, na Veliko noč, ki je v Ljubljani povzročil nemalo škode. Tisti večer je v Ljubljani med 31000 prebivalci sedem ljudi izgubilo življenje, več tisoč pa jih je ostalo brez strehe, saj je bilo prizadetih okoli deset odstotkov stavb. Kot pri vseh takih in podobnih stvareh, imajo tudi negativne strani svojo lepšo ali pozitivno stran. Ljubljanske oblasti so načrte za popravo in preureditev mesta izročile arhitektu Maksu Fabianiju, ki je mestu dal slovenski videz. Kljub vsemu si nihče ni želel ponovitve takih izkušenj in od tedaj se potresa Ljubljančani na vsako velikonočno nedeljo spomnijo z molitvijo in prosijo, da bi bili obvarovani novih. Letos je pri tej pobožnosti v cerkvi sv. Jožefa maševal ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. Pa to ni edina pobožnost v ta namen. V kraju, oddaljenem komaj slabih deset kilometrov zračne črte iz Ljubljane, je tudi ohranjena navada, da se moli v spomin na potres in da bi jim Bog prizanesel s takšnimi preizkušnjami. V cerkvi sv. Uršule na Lanišču, podružnici župnije Škofljica, se vsak velikonočni ponedeljek tudi redno moli sv. maša po tem namenu. K njej ne prihajajo le vaščani, ampak iz vse župnije in ohranjajo zgodovinsko in versko tradicijo. Če že omenjam to cerkev, naj jo še predstavim. V času, ko je bilo vse področje pod šempetrsko prafaro, so tu sezidali osemkotno krstilnico verjetno zato, ker je bilo do Ljubljane predaleč, da bi tja prinašali otroke h krstu. Prvi zapisani podatki sežejo v leto 1228, a krstilnica-cerkvica je verjetno stala že prej. Kasneje so jo povečali v običajno vaško cerkvico. Ob popravljanju v drugi polovici lanske- Rušenje hiš v sedanji Stritarjevi ulici v Ljubljani, poškodovanih v velikonočnem potresu leta 1895 ga stoletja so odkrili kar po več plasti fresk in jih restavrirali. Cerkev je nato pripadla šmarski župniji, dokler ni bila leta 1976 dodeljena novi škofljiški fari. Ta ni imela svoje župne cerkve, zato sta si to čast delili laniška in gumniška cerkev. Je pa bila laniška ,,bolj" župnijska, saj je njej pripadla naloga veroučenja. Tako je bilo deset let, dokler ni bila dozidana in posvečena nova farna cerkev na Škofljici. GB Beatifikacija Lojzeta Grozdeta Novomeški škof Andrej Gla-van je podal posebno izjavo ob postopku Lojzeta Grozdeta. Takole piše: V soboto, 27. marca, je prišla iz Rima vesela novica za vse slovenske kristjane, še posebej za našo novomeško škofijo, da je sv. oče potrdil dekret o mučeništvu Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta. S tem dekretom je dano dovoljenje za slovesno beatifikaci-jo, ki bo, tako smo predlagali v Rim, ki mora to še potrditi, 13. junija na slovenskem evharistič-nem kongresu v Celju. Zakaj na slovenskem evharističnem kongresu? -Ker je Grozde dosegel duhovno zrelost in jo okronal z mučeništvom v moči evharistije, ki je kruh močnih za sveto življenje in še posebej za junaško pričevanje, kot imamo zgled v številnih mučencih Cerkve. S politiko se ni ukvarjal. Bil je član Katoliške akcije, ki ni bila politična organizacija. Ni pa se uklonil revolucionarnim pritiskom. Bil je izredno sposoben, odličnjak, vsestransko izredno nadarjen, izvrsten športnik, pesnik, plemenit in vpliven dijak - maturant. Ni se pridružil brezbožnim revolucionarjem, čeprav so ga snubili, zato je postal njihova žrtev. Papež Janez Pavel II ga je ob prvem obisku v Sloveniji (1996) dvakrat omenil. Med drugim je dejal: ,,Božji služabnik Lojze Grozde je samo ena izmed neštetih nedolžnih žrtev komunizma, ki visoko dvigajo palmo mučeništva kot neizbrisen spomin in opomin. Bil je Kristusov učenec." Papež Benedikt XVI pa je pred kratkim dejal, da svetniki niso preteklost, ampak predstavljajo sedanjost in prihodnost Cerkve ter Grozdetov grob na pokopališču v Šentrupertu družbe. V polnosti so uresničili ljubezen v resnici, ki je v krščanskem življenju najvišja vrednota, njihovi liki so kakor prizme, ki v raz ičnih odtenkih odsevajo edinstveno luč, ki je Kristus. Naj omenim še dr. Tarasa Kermavnerja. On je v spremni besedi k življenjepisu dr. Antona Strleta o Grozdetu zapisal: ,,Grozde združuje Baragovo gorečnost in apostolat, Gnidovčevo askezo in trpljenje, Slomškov dar za organizacijo in slovensko zavednost Simbolizira vse mučeništvo, ki so ga prestali krščanski in katoliški Slovenci med drugo svetovno vojno in po njej zaradi svoje pripadnosti veri . Morali bi vrniti njegovo osebnost v splošno slovensko zavest o herojih, ki so bili toliko let slavljeni in potiskani v prvi plan kot edini zgledni. Danes nam je za vzor potreben prav takšen človek kot Grozde - muče-nec, svetnik. Ne človek agresivne vojaške akcije, ki misli, da bo Boga uveljavil z orožjem in s tujo krvjo . Ni me strah zapisati, da sodi Grozde med največje mlade Slovence; da je prav njegova drža merodajna in vsebinsko največ vredna." KAPELA NA ZAPLAZU Škofija Novo mesto je kmalu po ustanovitvi božjepotno cerkev Marijinega vnebovzetja na Zaplazu razglasila za osrednje škofijsko romarsko svetišče. Ustanovila je tudi poseben odbor za obnovo svetišča na Zaplazu, ki skrbi za preureditev cerkve ter njene okolice. ,,V zadnjih dveh letih smo obnovili notranjost cerkve, letos pa začenjamo z obnovo zunanje fasade in zvonikov", je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal operativni vodja odbora za obnovo svetišča na Zaplazu dr. Janez Gril. V novomeški škofiji upajo, da jim bo v letošnjem letu uspelo urediti kapelo do take mere, da bodo vanjo lahko prenesli posmrtne ostanke novega blaženega Lojzeta Grozdeta. Grozdetova kapela bo v desni ladji ,,Pred nekaj meseci, ko smo že vedeli, da se postopek za razglasitev Lojzeta Grozdeta za mučenca na Kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu približuje koncu, smo sprejeli odločitev, da bomo njegove posmrtne ostanke s pokopališča v Šentrupertu na Dolenjskem prenesli v cerkev na Zaplazu. Cerkev je zasnovana tako, da ima dve povsem enaki stranski ladji. Na levi strani je kapela z milostnim kipom Zaplaške Matere Božje, desno ladjo pa bomo sedaj preuredili v kapelo Lojzeta Grozdeta, kjer bodo v posebnem kamnitem sarkofagu poslej počivali njegovi posmrtni ostanki," je povedal Gril. Preureditev prostora so zaupali arhitektoma Jožetu in Matiju Marinku, ki že sedaj urejata celotno podobo škofijskega romarskega središča. Brez bistvenih sprememb se razvija argentinska vsakdanjost. Vedno pa jo pretresajo običajni zapleti, naj si bo politični, gospodarski ali socialni. Sedaj pa soja. Kitajska je sporočila, da bo zavrla uvoz sojinega olja iz Argentine. Soja je danes najbolj blesteča zvezda argentinskega izvoza, saj je naša država na prvem mestu svetovne trgovine tega pridelka. Večina tega izvoza pa je namenjenega prav Kitajski. Ta pobere 42% izvoza sojinega olja (in 72% nepredelane soje). Le za izvoz tega olja dobi Argentina skoraj 2.000 milijonov dolarjev, od česar država kot davek na izvoz pobere 650 milijonov. Zakaj kitajska poteza? Uradno, ker da ima skoraj tretjina argentinskega olja v sebi preveč škodljivih kemikalij. Strokovnjaki pa menijo, da je cilj Kitajske dvojen: po eni strani maščevanje, ker Argentina omejuje kitajski uvoz čevljev in tekstila. Po drugi strani pa Kitajska meni, da lahko s tem pritiskom precej zbije ceno argentinskemu olju. Posledice bodo takoj vidne predvsem pri argentinskih kmetih. Cena, ki se danes suče okoli 830 dolarjev na tono, bo padla vsaj na 780 USD. Na dolgo roko pa bo morala naša država iskati novih trgov, ker Kitajci načrtujejo bistveno pomnožiti domačo pridelovanje. In kitajski načrti se vedno uresničijo. Težave opozicije. Prizadeti seveda ne bodo le kmetje, ampak tudi vlada, zaradi izgube davkov na izvoz. Zato se vladni krogi še bolj prizadevajo, da bi uredili notranje račune. V tem oziru je bil pretekli teden za njih pozitiven, ko je pristojna sodna zbornica odločila, da je predsedniški dekret, ki je zasegel sredstva Centralne Banke, veljaven. Denar so te dni že začeli uporabljati za plačevanje zunanjega dolga. Opozicija je sklenila, da ne bo vložila tožbe na višjo instanco, temveč da bo skušala dekret razveljaviti v parlamentu. Namenili so se, da to izpeljejo še ta teden. Težava je predvsem, ker opozicija ni enotna. To pa izkorišča vlada, ki še namenoma seje razdor. V poslanski zbornici bi lahko kaj dosegli, v senatu pa so v večjih težavah, ko opozicija niti ne doseže quoru-ma, če ne pridejo vsi. V tem oziru so dokončno odvisni od prisotnosti bivšega predsednika Menema, ki igra vlogo primadone. Isto se dogaja z davkom na čeke, ki ga hoče opozicija spremeniti. Da bi vsaj nekoliko omejila pritisk opozicije, (in tudi vladnih poslancev), je gospa predsednica na srečanju s peronističnimi guvernerji namignila, da ima vlada name ta davek ukiniti. Ni omenila nobenega datuma za ta ukrep. Opazovalci pa menijo, da ne bo letos, niti v začetku prihodnjega leta. Vlada s tem davkom namreč pobere kar 21.000 milijonov pesov; preveč, da bi se tem sredstvom odpovedala v dobi suhih krav. Nekateri celo hudomušno trdijo, da bi davek ukinila le, če bi bila vlada poražena na volitvah. S tem bi kruto udarila katerokoli prihodnjo vlado. Zunanja fronta. Vladi pa je treba priznati, da je podvzela nekaj pozitivnih korakov v zunanji politiki. Prvi je bil obisk, ki ga je predsednica opravila v Peruju. Tam se je opravičila, ker je v dobi Menemove vlade Argentina tajno prodala velike količine orožja Ekvatorju, ki je bil tedaj s Perujem v borbenem stanju. Argentina pa je bila eden garantov miru na tem področju. Spomnimo se še, da je istočasno ogromno argentinskega orožja šlo na Hrvaško (preko slovenske luke Koper). Grd madež v argentinski zgodovini, ki pa je zadobil tragične posledice, ko so pomanjkanje orožja in nabojev skušali prikriti s omejenim požarom, pa je prišlo do znane eksplozije v tovarni orožja v Rio Tercero. Da, tudi prejšnje vlade bi se morale biti po prsih. Ta teden pa se je gospa Kristina sestala še z novim urugvajskim predsednikom. Jose Mujica je nenadoma prihitel v Buenos Aires. Razgovor na najvišji ravni se je dotaknil tudi zapleta v Gualeguay-chu, ob tovarni papirne paste Botnia čez reko v Fray Bentos. Ta gradnja, ki je povzročila blokado mosta med obema državama, je globoko razprla naroda in vladi. Sedaj sta predsednika odločila, da bosta dokončno spoštovala razsodbo mednarodnega sodišča v Haagu, ki jo pričakujejo pred koncem aprila. Seveda pa argentinska vlada tudi pričakuje, da bo Urugvaj umaknil veto na kandidaturo bivšega predsednika Kircherja, ki želi zavzeti mesto glavnega tajnika organizacije južnoameriških držav. Ta veto je namreč vložil prejšnji urugvajski predsednik Tabare Vazquez. Tudi zahvala nas loči. 25. maja bo poteklo dvesto let prvega koraka k argentinski neodvisnosti. Primerno je, da se, kot že dvesto let, zahvalimo Bogu za to milost. Tradicionalni Te Deum je vedno potekal v buenosaireški katedrali, kjer so narodnjaki hvalo izrekli že leta 1810. A leta 2004 je Kirchner odločil, naj se Te Deum preseli v notranjost, ker mu niso bile všeč kardinalove kritične pridige. Letošnji naj bi bil v Lujanu. Kardinal Bergoglio pa je sklenil, da bo obred opravil tudi v buenosaireški katedrali. Bolje dvakrat kot nobenkrat. SLOVENCI V ARGENTINI NAŠ DOM, SAN JUSTO Občni zbor in kosilo Zveze V Našem domu se je v nedeljo 21. marca vršil vsakoletni redni občni zbor. Dan smo začeli s sv. mašo, ki jo je daroval župnik p. Alojzij Kukovica v sanhuški stolnici. Po maši, že v Našem domu, smo se okrepčali ob skupnem zajtrku. Ob 11. uri, ko je predsednik Našega doma, prof. Karel Groznik, ugotovil sklepčnost, smo pričeli z 54. občnim zborom. Predsednik je navzoče pozdravil in zbor začel z molitvijo. Povabil je člane naj se pridružimo minuti molka, s katerim smo se posebej spomnili pokojnih članov in članic, ki so nas v zadnjem letu zapustili: Jolanda Čuk Bogataj, Anton Likozar, Ivana Krajnik Štrubelj, Franc Kožman, Ivanka ^ Klemen, ^ Franc Avguštin, Josipina Žnidaršič Žgajnar, Andrej Jelen ter prijatelj Doma, Janko Zakrajšek. Po spoštljivem molku, je tajnica Doma, prof. Berni Juhant prebrala zapisnik, ki je bil soglasno potrjen. Glavni odbor je poročal o delovanju za leto 2009; poročali so tajnica prof. Berni Juhant, blagajniško poročilo je podal g. Martin Selan, za kulturno delovanje je poročala referentka gdč. Ivana Tekavec. Sledila so poročila vseh organizacij in ustanov, ki redno delujejo v Našem domu. Poudariti moramo bogata, izčrpna, vestno pripravljena poročila, ki so kot spričevalo letnega truda. Vse prireditve, od prve do zadnje, so bile skrbno pripravljene ter zelo dobro obiskane, zato je bilo razvidno ne le zgolj bogato poročilo, pač pa tudi zadovoljstvo opravljenega dela. Za Zvezo slovenskih mater in žena odsek San Justo je poročala predsednica ga. Nežka Lovšin Kržišnik, ki je poudarila socialno delo, ki ga Zveza opravlja s posebnim posluhom do najbolj potrebnih. V imenu krajevnih mladinskih organizacij - SDO/SFZ - je prebrala poročilo Tatjana Groznik. Sledila so še poročila: za slovensko osnovno šolo Franceta Balantiča, ga. Tatjana Modic Kržišnik; za pastoralni svet, gdč. Veronika Malovrh; za Mešani pevski zbor ga. Jožica Malovrh Grilj; za skupino mladcev in mladenk gdč. Nadja Miklič; za folklorno skupino Mladika, ga. Tatjana Modic Kržišnik, za društvo upokojencev pa gdč. Marjana Furlan. Vsaki skupini je predsednik Doma izrekel pohvalne besede, ki so obenem veljale za čestitko in spodbudo za nadaljnje delovanje. Izredno spodbudne so bile besede našega dušnega pastirja, p. Kukovice, ki je vsakemu in vsem skupaj čestital k uspešnemu delovanju in obenem poudaril složno delo in lepo vzdušje, ki prevladuje v Domu. Po končanih poročilih je predsednik podal besedo nadzorniku g. Andreju Selanu, ki je pozitivno ocenil delo odbora. Poudaril je, koliko dobrega so domovske organizacije storile v prid obstoja Doma samega, največ pa v prid naše mladine, ki v raznih organizacijah dobiva lepo in zdravo vzgojo, ne da bi način bil vsiljiv, ampak naraven in sproščen. Na podlagi te ocene je zaprosil za razrešnico odboru, katero so vsi udeleženci soglasno odobrili. Na volitvah so bili izvoljeni novi člani in glavni odbor Doma je sestavljen takole: Karel Groznik, predsednik; Toni Oblak, podpredsednik; Berni Juhant, tajnica; Franci Štrubelj, blagajnik; Ivana Tekavec, kulturna referentka; Stanko Jelen, gospodar in Martin Selan, podblagajnik. V širši odbor so bili izvoljeni Toni Rovan, Mirjam Oblak, Andreja Zupanc Magister, Gabi Indihar in Lovrenc Tomaževič. Kot zaključek občnega zbora se je prof. Karel Groznik zahvalil najprej občinstvu za številen obisk ter vsem, ki so odboru priskočili na pomoč, kakor tudi vsem, ki so s svojimi pred- logi bogatili delo. Predstavljen je bil tudi delovni program za leto 2010 in razni projekti, katere bi odbor Našega doma želel v tem letu izvršiti. Po zaključni molitvi nas je čakalo odlično kosilo, ki ga vsako leto prireja Zveza slovenskih mater in žena odsek San Justo. KOSILO ZVEZE Članice Zveze slovenskih mater in žena odsek San Justo požrtvovalno, vztrajno, a tudi z veseljem skrbijo za potrebne in za bližnjega v stiski, ali žalosti ob izgubi dragega. Zveza med drugim pripravlja dobrodelne pakete in obiskuje bolne. Vedno priskočijo na pomoč pri vsaki prireditvi, ki se v Našemu domu pripravi. Vsakoletno kosilo Zveze predstavlja lepo priložnost da širokodušno podpremo njih delo in jim z našim obiskom javno priznamo vso požrtvovalnost. Predstavile so nam prijazen kulturni program: prisluhnili smo recitaciji, ki jo je podala ga. Marta Urbančič Oblak ter petju zbora Mater in žena, ki ga vodi gdč. Anica Mehle. Zapel so pesmi Sem mislil snoč' v vas iti, Je pa davi slan'ca padla, Rasti, rasti rožmarin in Sonce čez hribček gre Predstava je bila deležna iskrenega priznanja navzočih, ki so zboru poklonili močan aplavz. Predsednica ZSMŽ San Justo, ga. Nežka Lovšin Kržišnik, je pozdravila vse navzoče ter se zahvalila za vso izkazano podporo. Zveza je tudi pripravila srečelov, ki ga je zelo simpatično vodil Lovro Tomaževič. Želja nas vseh, ki smo se kljub slabemu vremenu v tako lepem številu zbrali, je nadaljevati z dosedanjim delom ter pomnožiti število sodelavcev, ki bi doprinesli sveže ideje a isti kompromis do idealov in ciljev Našega doma. M.I.T. SDO/SFZ Lep in uspešen izlet Letos je Centralni odbor mladinskih organizacij znova pripravil celodnevni izlet, to pot v Lujan. Z velikim navdušenjem smo odšli na državni praznik v sredo, 24. marca zjutraj s Pristave. Bilo nas je kar veliko: 141! - 140 mladih in g. Franci Cukjati, kot mladinski dušni pastir. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj smo doživeli lep sončen dan! Uživali smo prosti čas v naravi, fantje so hitro dobili žogo in začeli igrati nogomet. Dekleta pa smo poskrbela za ,,mate" in piškote in se pogovorile tudi o naših osebnih zadevah. Po kosilu, pri katerem smo jedli ,,patys", smo imeli še nekaj prostega časa za počitek. Nekateri pa so se celo kopali v bazenu. Tudi na slikah smo potem lahko videli, da je bila voda precej mrzla! Popoldan so športni referenti organizirali skupne igre, katerih so se udeležili mladi, razvrščeni po starosti. Prijetno je bilo, ko smo se družili in skupaj doživljali rezultate. Bilo je zelo smešno in zabavno, saj smo igrali in tekmovali pri različnih „panogah". Nekaterim, ki so se večkrat vrteli okrog palice, se jim precej vrtelo v glavi. Ob koncu izleta smo še našli čas za skupno sliko: posneli smo jo sredi igrišča, kjer je bilo zadosti prostora za vse! Nato smo se počasi začeli vračati domov. Po lepem in zabavnem dnevu smo zaključili mladinski izlet. Bilo je lepo mladino. Upam, SLOM©KOV DOM Občni zbor V nedeljo, 21. marca je zasedal 39. občni zbor organizacije, ki je zunanji okvir skupnosti rojakov v okolišu Ramos Mejia: Slomškov dom. Predsednik Marko Selan je odprl zasedanje s pozdravom navzočim članicam in članom ter se spomnil z molitvijo pokojnih iz pretekle poslovne dobe: Marija Božnar Snoj in Janez Avguštin. Sledila so poročila odbornikov: tajnica dr. Marjana Poznič Mazieres; blagajnik Pavel Brula; za kulturni odsek Lojze Lavrič; gospodar Aleksajider Kastelic; Slomškova šola, voditeljica Mateja Hribar Šmalc; za farni odbor Jože Oblak; za vodstvo mladcev in mladenk Anka Smole Kokalj; za mladinski organizaciji Marjanka Oblak; predsednik Marko Selan in za nadzorni odbor dr. Boris Štrfiček. Iz poročil se je izrisala slika pestrega življenja v Slomškovem domu. Bilo je vse v znamenju 60-letnice slovenske šole v ramoškem okolišu. Vsi odseki so se združili v naporih za proslavo, katere krona je bila vrsta predstav muzikala Hvalnica družine Trapp. Slomškov dom je v pretekli delovni dobi izkazal tudi gospodarski napredek, sad dela in modre uprave ter pomoči dobrotnikov. Po mnenju nadzornega odbora je nato občni zbor sprejel podana poročila. Ker letos ni bilo večjih izmenjav v odboru, so pri volitvah le dobili potrditev za novo poslovno dobo tisti odborniki, katerim je potekel mandat. Odboru predseduje tudi v tekoči dobi Marko Selan. V imenu nadzornega odbora je dr. Štrfiček podal vrsto predlogov odboru za delo v ustanovi. VELIKA NOČ 2010 Za pripravo na največji krščanski praznik je župnik Franci Cukjati pripravil vernike s pobožnostjo križevega pota v vseh postnih petkih ob lepi udeležbi. Vedno je tudi nudil možnost svete spovedi. Za pripravo na cvetno nedeljo je tudi letos odbor staršev Slomškove šole organiziral pletenje butaric. Letos so poleg staršev in starih staršev sodelovali tudi šolarji višjih razredov. Sončno nedeljsko jutro na vrtu^ Doma je pozdravilo množico rojakov starejših in mlajših. Čudovito jesensko vreme je v zelenem okolju obširnega vrta pomagalo k slovesnejšemu blagoslovu oljk in butaric pri slovenskem znamenju. Številna skupina otrok v narodnih nošah je načelovala procesiji ob ljudskem petju po vrtu v gornje prostore k službi božji. Slavje je vodil župnik Franci Cukjati. Na veliko soboto, ko naši duhovniki blagoslavljajo jedila po domovih, se je tudi v Slomškovem domu pri znamenju zbralo kar nekaj košaric z jedili, ki so jih bližnji rojaki prinesli k blagoslovu. Na veliko nedeljo je slovesna maša zbrala številno preživeti tako lep dan s slovensko da se bodo tisti, ki se letos niso mogli udeležiti izleta, lahko pridružili drugo leto! Posebna hvala gre g. Franciju Cukjatiju za spremstvo in čas, ki ga posveča mladini. Centralnem odboru pa za organizacijo, v upanju, da bodo z navdušenjem organizirali še več izletov! sar božje ljudstvo. Velikonočne pesmi so pri ljudskem petju še posebej povzdignile praznik^ Vstajenja. Na harmoniju je spremljala Mirjam Klemenc Černe. Po službi božji je bil v gostinskih prostorih skupen zajtrk. Mladci in mladenke pa so pod vodstvom Anke Smole Kokalj tudi letos pokazali slovenski običaj igre s pirhi: sekanje in trkanje v veliko zabavo otrok. J.T. Življenje na srednješolskem tečaju Tudi na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka se je začelo šolsko leto. Sicer pa smo bili delavni tudi med počitnicami, ko so potekala razna popravila in olepšave v šolskih prostorih. Leto se je začelo v torek 27. februarja, ko je bila profesorska seja v Slomškovem domu. Vodila je ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Prvi del je bil posvečen načrtu za leto 2010 (urniki, koledar, učni načrti in programi, druge dejavnosti, itd.) v drugem delu pa je sledil razgovor o praznovanju zlatega jubileja. Srečanje smo zaključili ob 13. uri s kosilom (Carlos Cepeda, Franci Miklavc), na katerega smo povabili tudi šolsko referentko Zedinjene Slovenije, go. Alenko Prijatelj Schiffrer. Predsedniku Markotu Selanu in odboru Slomškovega doma prisrčna hvala za vso naklonjenost. V soboto 6. marca so bili sprejemni izpiti. Ob 15. uri smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj, kjer je ravnateljica pozdravila vse navzoče, kolege, kandidate ter njihove starše in napovedala potek izpita. Molitev na čast sv. Duhu je opravil katehet, župnik g. Franci Cukjati. Izpite je pripravila prof. Metka Mizerit. Delovale so tri komisije. Sprejetih pa je bilo 33 dijakov. V soboto, 13. marca so bili najprej popravni in dopolnilni izpiti. Ob 17. uri je bilo vpisovanje - letos je na tečaju 157 dijakov. Ob 18. uri je bila začetna sveta maša. Daroval jo je delegat slovenskih dušnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode. Po maši je izrekla pozdravne besede ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, ki je otvorila 50. šolsko eto in s tem pričetek praznovanja zlatega jubileja tečaja. ,,Naj nas priprava na praznovanje še bolj poveže in vsi skupaj, profesorji, dijaki in starši, z roko v roki stopimo pogumno in vztrajno na pot k lepemu, visokemu jubileju", je pozivala. Poročala je tudi o popravilnih delih v dobi počitnic in izrekla zahvalo vsem, ki so pri tem gmotno ali delovno sodelovali. Tudi je navedla nekaj sporočil in obvestil. V soboto 20. marca pa je bil dan duhovnosti -priprava na velikonočne praznike. Duhovno misel in pripravo na spoved je podal g. Jože Bokalič cm. Potek popoldanskega programa je bil v izvedbi veroučnih profesorjev, g. Francija Cukjatija in cont. Nuške Belič Draksler. Sodelovali so še msgr. dr. Jure Rode, mnogi drugi profesorji in skupina bivših dijakov. Zaključno sv. mašo in priložnostno pridigo je imel g. Cukjati. Z lepim petjem pri maši in molitvi rožnega venca so sodelovali dijaki V. letnika. V soboto, 27. marca pa je bil prvi dan pouka. Ob 14.50 smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj. Vse navzoče je pozdravila gospa ravnateljica in zaželela uspešno leto. Sledila je skupna molitev za blagoslov v novem letu, ki jo je vodil g. Franci Cukjati. Ob spremstvu predmetnih profesorjev so dijaki odšli v določene učilnice. In pričel se je redni pouk. Nove predstave Hvalnice družine Trapp V soboto 20. marca in v nedeljo 21. marca smo doživeli v Slomškovem domu dve novi predstavi spevoigre Hvalnica družine Trapp. To je bil edinstven dogodek v naši skupnosti, saj sta bili to kar peta in šesta predstava te spevoigre. In kot pri prvih predstavah, je tudi sedaj navdušila vse gledalce, katerih je bilo v celoti skoraj 2000. Ponovno smo lahko občudovali skupno delo vseh nastopajočih in vseh ki so pomagali pripraviti tako dovršeno igro in kaj lahko dosežemo, če složno sodelujemo in se vsi trudimo za dosego skupnega cilja. Ker smo že v lanskem poročilu omenili vse osebe ki so pripomogle k temu uspehu, tega sedaj ne bomo ponavljali, vendar gre posebna zahvala Marcelu Bruli in ženi Marti Selan za zamisel, izvedbo in vodstvo igre. In tudi glavni igralki Aleksandri Omahna in Pavletu Maroltu v vlogi barona von Trappa. Poleg njih pa si je prav vsak od nastopajočih iskreno zaslužil pohvalo in priznanje, kakor vsak, ki je pomagal za odrom ali kjerkoli že. S takšno igro se res lahko predstavimo pred najbolj strogo publiko. V soboto sta nas obiskala g. Marjan Šrimpf in sodelavec Robert z RTV Slovenija, odgovorna za oddajo za Slovence po svetu. Bila sta res presenečena nad dovršenostjo celotne izvedbe. Tudi ona dva sta opravila svoje delo in snemala med prireditvijo, tako da upamo da bodo delčke igre tudi kazali po televiziji v Sloveniji. V nedeljo smo imeli pa še popolnoma nepričakovan obisk, to je bila princesa Isabel von Auersperg-Breunner s soprogom baronom Hugues Stier. Gospa je pravnukinja princese Marije Valerije najmlajše hčere cesarja Franca Jožefa in Sissi in tudi daljna sorodnica družine von Trapp. Tudi ona dva sta uživala ob tej lepi predstavi. In z veseljem sta se odzvala povabilu in se slikala z nastopajočimi. Še enkrat najlepša hvala vsem ki ste nas razveselili s takšno lepo spevoigro! asch G. JOŽE RAZMIŠLJA Čuteče srce Priznati moramo potrebo naše medsebojne povezave z ostalimi ljudmi, ki imajo iste težave, napore in težo vsakdanjega dne. Medsebojno si moramo olajšati križe, ki si jih sami ali nam jih drugi naložijo. Ne smemo gledati samo na sebe. V bližnjih odkrijmo sebe tako, da so njih tegobe tudi naši križi. Sočutje z drugimi ni samo sentimentalnega reda. Je to prava moralna krepost, s katero se obvežemo delati za dobro vseh ljudi. Zavedati se moramo, da smo mnogokaj dolžni družbi in njim, s katerimi živimo. In vse to nam nalaga dolžnost, da delamo za povezavo in dobro vseh. Biti moramo pripravljeni, da se vživimo v tem prizadevanju in tako obrnemo mišljenje večine v drugo smer. Ni ravno potrebno, da razdamo vse materialne dobrine, kakor so to naredili mnogi svetniki. Naše bogastvo je tudi kultura in njeni dosežki, ki naj bi vse obogatili. Današnji človek je prazen kulturnih dobrin in ga to ponižuje na stopnjo živali. Predvsem išče to, kar je najlažje in kar ne zahteva nobene žrtve in odpovedi. Od drugih ljudi zahteva vse, a sam ne stori ničesar. V naravnem redu je to zajedavec družbe. Nadnaravno pa se je oddaljil od Boga in se bolj ozira na človeške dejavnosti in v katerih išče samega sebe. Obveščevalna sredstva, ki so danes vsem dostopna, nam ne podajajo pravih dobrin in sploh ne tega, kar kulturni človek potrebuje. Nasprotno. Vse okolje človeka napravlja za modernega sužnja in mu jemlje svobodo, da ni več koristen družbi ostalih. Tega se zavedajmo in se verujmo. Stvari uporabljajmo le v toliko, kolikor nam služijo za dobro in v čemer moremo drugim služiti, da z njimi postajamo boljši ljudje. BUENOS AIRES PRAZNUJE SLOVENIJO Pojdimo vsi, povabimo vse! Ta konec tedna bo slovenska skupnost v Argentini „stopila na plan". V sklopu praznovanja „Buenos Aires celebra", ki ga mestna občina izvaja v proslavo dvesto letnice majske revolucije, bosta dva dneva posvečena Sloveniji. Čeprav smo o tem v prejšnjih številkah že poročali, naj danes povzamemo in znova povabimo k udeležbi vse rojake. Ta petek, 9. aprila bo v kulturnem centru Recoleta otvoritev razstave del arhitekta Viktorja Sulčiča, ki je gotovo eden največjih predstavnikov slovenstva v argentinskem javnem življenju. Otvoritev sama bo izreden kulturni dogodek. Ob prisotnosti argentinskih in slovenskih oblasti bo poudarjen slovenski doprinos mestu in deželi. Nastopili bodo ob tej priložnosti tudi Slovenski oktet in umetnica Tinkara Kovač. Začetek bo ob 19. uri. Naslednji dan, v soboto 10., pa bo praznovanje potekalo na Aveniji de Mayo, ki bo za to priložnost zaprta. Popoldanski program se bo začel ob 16. uri. Zamišljen je v obliki ljudskega praznika, saj bodo trenutki, ko bo publika vključena v nastope. Večerni program (približno ob 18.45) pa bo vseboval tudi pevske točke, skupen prizor vseh nastopajočih in javno zahvalo Slovencev Argentini, ki nas je tako širokosrčno sprejela v najtežjih trenutkih našega izseljenstva. Prisotna bo uradna delegacija iz Slovenije, ki ji bo načeloval minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš. Seveda ne bo manjkalo tradicionalnih štantov, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali (in tudi kupili) dela naših umetnikov, spominčke, tipična rokodelstva in seveda tudi poizkusili tradicionalne dobrote slovenske kuhinje. Nastopile bodo vse naše folklorne skupine: Mladika iz San Justa, Maribor iz Carapachaya, skupine s Pristave, iz Slovenske vasi in tudi Veseli duh iz Rosaria. Slovenski inštrumentalni ansambel nas bo zabaval ves čas, nastopila pa bo tudi skupina EQE; pel bo Slovenski oktet in nastopila Tinkara Kovač. In seveda naši Mešani pevski zbor iz San Justa, pristavska Milina, Mešani pevski zbor iz San Martina in otroški pevski zbor Slomškove šole. Ponovno poudarjamo, da je prireditev namenjena predvsem argentinski publiki. Zato povabimo naše sosede, prijatelje, znance, da jim predstavimo del naše kulture in naših tradicij. Saj bo res pravi praznik slovenstva v osrčju Buenos Airesa. Pojdimo vsi, povabimo vse! Prireditve v Mendozi v letu 2010 Društvo Slovencev v Mendozi nam je poslalo seznam prireditev, ki jih imajo v načrtu za letošnje leto. Doslej so jih izvedli že precej, za nadalje pa objavljajo sledeče: Torek, 13. aprila: Slovenski Oktet iz Slovenije v dvorani Elina Alba, ex Banco Hipotecario ob 21. Nedelja, 16. maja: Romanje k Mariji Pomagaj. Nedelja, 23. maja: Mladinska sv. Maša. Po sv. daritvi predavanje in razgovor: Srčne bolezni ki nas danes ogrožajo (Dr. Jure Bajuk v španščini). Nedelja, 6. junija: Domobranska proslava, 65. letnica begunstva, spomin na Vetrinje. Sodeluje pevski zbor. Nedelja, 13. junija: 51. občni zbor Društva Slovencev. Petek, 25. junija: Dan državnosti. Nedelja, 27 junija: spominska sveta maša. Sobota, 3. julija: Smisel mozaikov patra Marka Ivana Rupnika. Razgovor in slike (Božidar Bajuk, v španščini). Od 11. do 18 julija: mladinsko taborjenje v Los Penitentes. Ponedeljek, 2. avgusta: Otroški dan. Nedelja, 8. avgusta: obletnica Doma. Ob 10. slovesna sv. maša in kosilo, domače koline in prosta zabava. Nedelja, 12. septembra: mladinska sv. maša. Petek, 24. septembra: obletnica posvečenja blaženega Antona Martina Slomška. Nedelja, 26. septembra: spomin posvečenja pri sv. maši. Sobota, 9. in nedelja 10. oktobra: Mladinska dneva. Nedelja, 17. ali 24. oktobra: Dan očkov in mamic. Nedelja, 14. novembra: mladinska sv. maša. Nedelja, 21. novembra: razstava Likovnega odseka. Obisk Pevskega zbora San Martina iz Buenos Airesa. Nedelja, 6. decembra: sv. Miklavž. Sreda, 8. decembra: Brezmadežna. Nedelja, 12. decembra: zaključek šole. Sreda, 25. decembra: Božič; poje Pevski zbor. Dopolnilo: Po možnosti bomo v teku poslovne dobe vključili tudi sledeče prireditve: 1. Razstava umetnice Eli Hafner.. 2. Dva koncerta Slovenskega pevskega zbora in Slovenskega mendoškega okteta; in še nenapovedane obiske. Vsako sredo se v domu igra tarok. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI PRVA ČRPALNA HIDROELEKTRARNA V Avčah so zagnali prvo slovensko črpalno hidroelektrarno, ki bo letno proizvedla 426 GWh vršne energije. Nova črpalna hidroelektrarna prinaša optimalnejšo izrabo vseh virov električne energije in tako celotnega elektroenergetskega sistema v državi. Delovanje črpalne hidroelektrarne je trenutno edini možen način skladiščenja električne energije za čas najvišje porabe. Bistvo delovanja črpalne hidroelektrarne je v izrabi električne energije v času nizke porabe za črpanje vode v akumulacijski bazen na Kanalskem vrhu in v izrabi tako akumulirane vode za proizvodnjo električne energije v času njene visoke porabe. Tedenski režim delovanja črpalne hidroelektrarne omogoča boljši izkoristek razpoložljivih vodnih virov. INFLACIJA V MARCU V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca v primerjavi s februarjem zvišale za 1,1 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. Inflacija na letni ravni je znašala 1,4 odstotka. V prvih treh mesecih letos so cene v povprečju porasle za 0,7 odstotka. Marca so se najbolj zvišale cene obleke in obutve ter naftnih derivatov. V državah območja evra pa so marca na letni ravni zabeležile 1,5-odstotni dvig cen. Podatki Eurostata so pokazali nepričakovano ostro zvišanje inflacije v državah z evrom, ki so februarja beležile 0,9-odstotno, januarja pa enoodstotno inflacijo Slovenija je v letu 2009 povečala javnofinančni primanjkljaj na 1,9 milijarde evrov, potem ko je v letu prej znašal 631 milijonov evrov, v letu 2007 pa bil skoraj izravnan. Primanjkljaj države je tako lani po prvi oceni znašal 5,5 odstotka BDP, kažejo podatki državnega statističnega urada. V letu 2008 je primanjkljaj znašal 1,7 odstotka BDP. MANJ MRTVIH V PROMETU Leta 2009 je zaradi prometnih nesreč umrlo 43 ljudi manj kot leto poprej, je na tiskovni konferenci povedal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. Dodal je, da je na izboljšanje varnosti cestnega prometa vplivala posodobitev cestnoprometne infrastrukture, uvedba vinjetnega sistema in ukrepi ministrstev za notranje zadeve in za promet. Najpogostejši razlogi najhujših prometnih nesreč so bili poleg neprilagojene hitrosti tudi nepravilna stran ali smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno prehitevanje, nepravilni premiki z vozilom in nepravilno ravnanje pešcev. V 462.426 primerih kršitve zakona o varnosti cestnega prometa je bilo lani 160.336 kršitev zaradi prekoračitve hitrosti, 20.242 pa zaradi vožnje pod vplivom alkohola. 80-90 MEDVEDOV VEČ — IN MANJ V Sloveniji se po oceni raziskovalcev letno skoti okoli 80 do 90 medvedov. Pri tem je potrebno upoštevati tudi prehajanje medvedov z in na Hrvaško, tako da je letošnji načrt o odstrelu nekje na ravni prirastka. 12. SREČANJE MOTORISTOV Moto klub Trebnje je ob velikonočnem prazniku v Mirni Peči priredil 12. tradicionalno srečanje motoristov z blagoslovom motorjev. Ob lanskem rekordnem obisku najmanj 8000 motoristov v Mirni Peči se zdi letošnjih tisoč malo, kljub temu pa so z njihovim obiskom zadovoljni, je v imenu prirediteljev povedal Leopold Pungerčar. PO SVETU VIZUMSKI ZAKONIK V veljavo je stopil vizumski zakonik Evropske unije, ki v enem samem dokumentu opredeljuje skupna pravila glede pogojev in postopkov za izdajanje vizumov za vstop v schengenski prostor. Novi zakonik naj bi olajšal potovanje v schengensko območje, katerega članica je tudi Slovenija. Schengenski prostor, ki omogoča nenadzirani prehod meja, vključuje 25 držav. 22 jih je članic EU - razen Velike Britanije, Irske, Cipra, Bolgarije in Romunije - ter tri nečlanice unije - Švica, Islandija in Norveška. Za vstop v vse te države je potreben samo en schengenski vizum, vendar so bili postopki za izdajanje teh do zdaj različni. VARUJMO TUDI VODO Evropska komisija je v teh dneh v delovnem programu za letošnje leto navedla tudi možnost priprave direktive za varčevanje z vodo v javnih in zasebnih stavbah. Komisija ocenjuje, da bi v Evropski uniji lahko z ustreznimi ukrepi porabo vode zmanjšali za približno 40 odstotkov. Komisija omenja vključitev standardov za porabo vode v pravila o gradnji stavb in razširitev pravil o energetski učinkovitosti proizvodov tudi na prhe, pipe, pralne stroje in druge tovrstne proizvode. Velike priložnosti za prihranke vidijo tudi v ponovni uporabi deževnice za splakovanje v straniščih ali za zalivanje vrtov. Pri tem se v Bruslju zavedajo, da tak premik terja tudi spremembo navad ljudi „OGLEDALO NASE PRETEKLOSTI - NASA VEST" Pisatelj Karel Mauser je tudi letos napisal oceno o Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1960 za Ameriško domovino. Svoje obširno poročilo začenja z ugotovitvijo, ,,da je spet med nami skoraj tristo strani obsegajoča knjiga, ki po pravici nosi naslov - zbornik". Pove, da je kot celota posvečen 30 letnici škofovskega jubileja, sedaj že pok. našega škofa dr. Gregorija Rožmana, nato pa po vrsti omenja in vrednoti prispevke v posameznih poglavjih. Poročilo zaključuje z naslednjo ugotovitvijo: ,,Reči smemo, da je tudi letošnji Zbornik vreden svojega denarja. V njem je mnogo truda, mnogo dobre volje in na vseh straneh volja, da bi Slovenci po svetu še naprej ljubili svojo besedo in svojo zgodovino. Naj bi ostal Zbornik ogledalo naše preteklosti, naša vest. Naj bi po tem ogledalu radi segali tudi Slovenci v Ameriki in naj bi bil v vsaki zavedni slovenski družini." (...) SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Franceta Ilca in njegove žene ge. Ivanke roj. Borštnar so dobili krepkega sinčka, kateremu so dali ime Karel France. Družino Franceta Bončine in njegove žene ge. Justine roj. Svet, v mestu Jose C. Paz je pa razveselila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Marjeta Marija. Krstil jo je kaplan g. Tone Pintarič, za botra sta bila g. Ivan Makovec in njegove gospa. - Srečnima družinama iskreno čestitamo. IV. Sportni dnevi Dramatičen razvoj šahovskega turnirja. Lanus si je s senzacionalno zmago nad Mladinskim domom in San Martinom zagotovil častno drugo mesto, a hoče naprej. Šele prihodnjo soboto se bo položaj razčistil, lahko pa še bolj zapletel. - V namiznem tenisu Naš dom prepričevalno zmagal. (...) Svobodna Slovenija, 7. aprila 1960 - št. 14 RESUMEN DE ESTA EDICION in da je izvedljiv predvsem pri snovanju in gradnji novih stavb, medtem ko so potrebne prilagoditve za obstoječi stavbni fond zelo drage. ZA MANJSO ZALOGO ZDA in Rusija bodo danes po mesecih pogajanj podpisale novi sporazum o zmanjševanju zalog jedrskega orožja. Dogovor sta pozdravila tako zveza NATO kot Evropska unija. Sprejem naslednice pogodbe Start je za Rusijo in zdA pomembna potrditev zagona odnosov, ki so bili dolgo napeti. Američani naj bi trenutno imeli približno 2200 strateških jedrskih konic, Rusi pa 2800. V skladu z novim sporazumom bosta Moskva in Washington njihovo število zmanjšala na 1550. Poleg tega bosta število nameščenih medcelinskih balističnih raket in na podmornicah nameščenih raket zmanjšali na 700. DOGOVORI Ruski premier Vladimir Putin in venezuelski predsednik Hugo Chavez sta podpisala niz energetskih, finančnih in vojaških dogovorov. Med Putinovim prvim obiskom v venezuelski prestolnici Caracas sta voditelja podpisala tudi več milijonov dolarjev vreden naftni posel ter se dogovorila o ruski pomoči Venezueli pri gradnji jedrske elektrarne za ,,čase po nafti", kot se je izrazil Chavez, in vesoljske industrije. Venezuelski predsednik, velik kritik Washingto-na, je ob tem posebej poudaril, da Rusija in Venezuela ne gradita zavezništva proti ZDA. hrvaSka Na hrvaškem odmeva razkritje dveh podružnic nemškega podjetja Daimler, ki sta na sodišču v Washing-tonu priznale podkupovanje v 22 državah, med drugim tudi pri naši južni sosedi. Bivši hrvaški gospodarski minister Jurčič je medtem že potrdil, da je s še dvema ministroma podpisal pogodbe, sicer pa zanikal, da bi prejeli podkupnine za nakup gasilskih tovornjakov. BIENVENIDO, SR. MINISTRO Este jueves 8 de abril el ministro de la Republica de Eslovenia para los eslovenos por el mundo, el Dr. Boštjan Žekš, comenzara su primera visita entre los eslovenos de la Argentina, el Uruguay y del Brasil. El ministro encabe-zara la delegacion que estara presente en la apertura de la muestra "Viktor Sulčič - arquitecto" en el Centro Cultural Recoleta y en la jornada "Buenos Aires celebra Eslovenia"; ambos eventos se enmarcan en los festejos del Bicentenario. Durante su estad^a, el Dr. Žekš visitara a algunos de los centros eslovenos en la Argentina: la Asociacion transmurana de Bernal, el Slomškov dom de Ramos Mej^a, la Asociacion mutual eslovena Triglav, el Centro esloveno de Mendoza, el Naš dom de San Justo, el Centro esloveno capitalino. En este ultimo, tendra varios encuen-tros: con el Curso secundario esloveno Marko Bajuk, los presidentes de las asociaciones juveniles y una reunion con los presidentes de todos los centros eslovenos y representantes de destacadas organizaciones eslovenas. En la residencia del embajador esloveno, el ministro Dr. Žekš se reunira con los consules honorarios de Eslovenia y con intelectuales, maestros, profesores e investigadores de la colectividad eslovena. Otros puntos en su agenda seran las visitas a San Pablo en Brasil, con los eslovenos que viven all^, como as^ tambien, con la colectividad eslovena residente en el Uruguay. Boštjan Žekš nacio el 26 de junio de 1940 en Ljubljana. Cuenta con un postgrado, una maestr^a y un doctorado en Ciencias f^sicas en la Universidad de Ljubljana. Fue profesor de Biof^sica en la Facultad de medicina. Tiempo despues fue profesor de f^sica en la Facultad de matematica y f^sica de la Univ. de Ljubljana, cient^fico de investigacion en el Departamento de f^sica teorica en el Instituto Jožef Štefan y director en la Universidad de Nova Gorica. Ademas, en 1987 fue elegido como miembro extraordinario y mas tarde con pleno derecho de la Asociacion eslovena de artes y ciencia SAZU, presidiendo la misma en dos mandatos sucesivos (2002 a 2008). El 21 de noviembre de 2008 el Dr. Žekš fue nombrado ministro sin cartera, encargado de las relaciones entre Eslovenia y la comunidad eslovena en los pa^ses lim^trofes y los eslovenos alrededor del mundo. Sea Ud. muy bienvenido. (Pag. 1) IDIOMA ESLOVENO EN LA PLATA Esta abierta la inscripcion para el curso de idioma esloveno en la Facultad de Humanidades y Ciencias de la Educacion de la UNLP. En el curso lectivo 2010 solamente se dictara el 2° nivel de idioma. El curso es gratuito (solo se debe abonar el material de estudio). Las actividades se desarrollaran los d^as martes de 19 a 22 hs., y comenzaran a partir del 13 de abril de 2010. Seran quince encuentros, destinados a quienes ya cursaron el nivel 1 y cumplieron los requisitos. Los demas interesados deberan rendir un examen de nivel el 13/04, comunicandose previamente con la profesora v^a e-mail mojca@podgana.net. Los cupos son limitados. La INSCRIPCION solamente se puede hacer v^a la pagina de internet de la FaHCE http:// www.fahce.unlp.edu.ar. ,,LA MLADINA" DE PASEO La organizacion central de los jovenes eslovenos pre-paro una salida especial para el feriado del 24 de marzo. La convocatoria tuvo gran exito - 140 jovenes fueron a Lujan para pasar un d^a entre amigos. Disfrutaron de la recreacion tanto varones como mujeres. Para la hora del almuerzo estuvieron listos los patys. Los referentes para el deporte de cada centro, organizaron de forma conjunta juegos muy divertidos. Al final del d^a hubo tiempo para una foto y el deseo de que jse repita! (Pag. 3) NOS VEMOS Recuerden darse una vuelta el sabado de 16 a 20 horas por Av. de Mayo y Peru para ver bailes t^picos, escuchar melod^as eslovenas, probar sus delicias culinarias, ademas de llevarse algun souvenir, diccionario y muchas cosas mas. Recuerde invitar a sus amigos y vecinos. jLos esperamos a todos! Entrada libre y gratuita. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marija Ivana Tekavec, Saši Ayerbe Rant, Leli Podržaj, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Neda Vesel Dolenc, Alenka Schiffrer Prijatelj in Jure Urbančič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O