IP.HnBfc mant, i wm> u. iijma. ULMl. ^^L ^H ^H ^fl ^^^^h ^^^^^ ^H^^^H ^^^k ^^^^^ ^H * ^I^^^H ^H^^B ^^^^^ft ^H ^H ^H ^^1 * Uhaft« «Mkk «au sveto, ■■■■■ili m4#h§ i« pnalU. iMOTaM i Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne ta male oglase 40 via^ ca i radne razglase 60 viju, za poslano in reklame 1 K. __ Pri naročUn nad 10 objav popast Vprasanjem glede inseratov naj se prilozi zaamka za odgovor. Opravalitvo rSIov. Ifaroda« In „Ifarotma Tfakana* iiaJtoft ollcm ŠL S, prltlite«. — TeUfo* *L tO. „lltttiilil ■■*•*" *•!•• v LtaMftaal im po p«itl i cekrietno naprej plaćan . K 84-— eelolftno......K 95-— polletno ........ 42-— polletno.......t9 50*— 3 mesečno......m 21*— 3 mesečno......„ 26*— 1 . ....... 7— • .. ......9-_ No\1 naroČnJki na] pošljejo v prvič naročnino vredno Q^F* po nakaznld. Na samo pismena naročita brez poslatve dcnarjc se ne moremo oziratL VreJalitvo „Sltov. M*r*d«" banova «Ilea «■ S, L nadstropj«. Telefon fttev. 14. »opise »pr»i«ma lo pođpUaa« ta sađostao fraakovaas. ■V Rokopisov nm vrat*. "^N « — - ■ — —^—— Posamesna itevilka velja 40 vinarjev. Smrt nam grozi! Resimo domovino in sebe! Edor se obotavlja, Je iidajalec domotlnel Prokletstvo zadene njega in njegov rodi Vsl na obrambo! Val na veliki shod, bi se vrsi v petek 13. iunija ob pol 17. (pol 5.) uri popoldne na Kongresn am trgu pred Deielnim dvorcem! V preteči nevarnosfl narodne smrti ne po-znftmo razllb med strankaml in stanovit Zadnja ura bife našemu narodu In domovini v Partzn! Razkosatt nam hooofo naio drago domovino, odrezati nam noceto žive dele narodnoga telesa. Vzett nam hocelo morfe, brez katerega smo obsojenl na politično In gospodarsko smrti Oropatl nas mlsU|o cologa Primorja, đelov Kranfske, slovenske Eoroika, ne priznalo nam Prekmnr|a. Zakllcimo s skupnim glasom, da nas sllšijo v Pariz: Napravite pravlčen mir, datte nam našo sveto zemljo ćelo, neoskmnlenol florfe nam, gor|e pa tndl vam, ako nas prlti-rate v obnpl Jugoslovanl v mestn In okolici, prlkl-tlte skupa) I Pustite v tem trenotku smrtne nevarnosfl vio posvetne skrbi, pozablte na vse razlike! Skllcu|te pa tuđi v vsakl obclnl posebel enake obrambne shodol Kdor se ne brani, ni vreden Uvijen Ja I Prlpravljalnl odbor ztrnž. narodnih stronR. Položn] v Parizu In naia Uođotoost. (Govor poverjenika g. dr. Ravniharia na torfcovem sfiodu JDS v Ljubljani.) Častiti zborovalci! ^ Iz Pariza je prispel glas, da je naša Koroška v nevarnosti. Ćuli smo ćelo, da je naša delegacija pod pritiskom razmer bila prisiljena popuščati ter da je predlagala, opustivši Celovec in Be-ljak, neko kompromisno meio. Glas nas je povabil, da Došljemo v Pariz deputacijo, obstoječo iz predstavnikov slo-venskega dela jugoslovanskega naroda* da podpre nadčloveški napor naše pariške jugoslovanske delegacije za pravice našega naroda. To nas je osupr.ilo, zakaj živell smo do zadnjega časa v zavesti, da nam je naša severna meja gotova, da napram Nemcem prema^ancem ne bo ozirov. ter da si tu lahko vzamemp vse, kar nam je bilo v preteklosti s silo ali goljufijo ugrabljeno. Dobro se še spo-minjate, da sta nam naša prva delegata v tuj ini, dr. Korošec in dr. Žerjav, na povratku poročala, da imamo na seve-ru proste roke ter da bode tu naše, ko-likor pač moremo prebaviti. „Visoka" politika. Ali posejda je vmes visoka politika, ona visoka politika, ki kljub VVilsonu iera tako veliko vlosro tuđi na pariški mirovni konferenci. politika, ki se izza dunajskega in berlinskejra kongresa ni ničesar naučila, politika imperijalizma in kapitalizma, politika, ki gleda v na-rodih le objekte svoje nenasitne gra-bežljivosti v njihovem ozemlju pa ša-hovo desko, ki na njci poljubno premi-ka one objekte kot šahove figure. Tej politiki je prišlo na miseL da je za vsa-ko ceno preprečiti združitev Nemške /Vvstrije z Nemčijo, da je ustvariti neko podonavsko konfederacijo, (kakor da bi se olje in voda kar na povelje dala pomešati), zato da ie ščititi Avstrijo ter jej dajati neke prednosti. In seveda, ta krčmarjev račun naj plačamo najbližih pa tuđi najslabejši njeni sosedi — Slovenci. Dolo aaio dotegactf«. Pozivu, da nam je priti v Pariz, smo se odzvali. ne da bi prav vedeli, kakšen je položaj in kaj se pričakuje od nas. Le prezgodaj smo izvedeli — resnico. Nai pa tu takoi pribijem. da smo se uverili, da naša delegacija v Parizu zasluži polnega priznanja in za-upanja, da je neupravičeno, ako se krivdo neuspehom išče v njej ter da bi bilo naravnost nepatrijotično, ako bi jej kdorkoli metal pol«na pod noge. Naša slovenska delegata dr. Žolger in dr. RybaF z vsem Štabom sodelavcev in strokovnjakov sta se z vso vnemo in izredno požrtvovalnostjo lotila dela, z vso njima lastno vztrajnostio in ener- gijo branila naše pravice ter odstopila le takrat. kadar jima stopi nasproti force majeure. Nič slabšega spričevala pa ne moremo dati hrvatskim in srb-skim delegatom, ki jim je naša stvar — lastna zadeva. Ni krivda naše delegacije, ako smo v Parizu brez zavezni-kov ,krivda leži v onih. ki bi iih hoteli imeti za zaveznike. Pa se nam odmika-jo. Za gardinami nam se govore o liu-bezni in prijateljstvu, toda kadar ie na-stopiti y ja\TAosti, nam zašenečejo.: grtiB mich nicht unter den Linden. Vsaki za-stopa le svoje koristi, išče prijateljstva z velesilami in se boji kompromitirati in izgubiti na lastni veljavi, ako bi ho-dil po kronTpir k naši žerjavici. Naša delegacija ima torei silno te-žavno stališče. Tem tež^vnejše, ker onih pet vrhovnih sodnikov sedi tako visoko, da jim niti v obličje gledati ne moreš, čim se jim skušaš približati. Posvetu je jo se in sklepajo le med seboj, ne da bi dotičnika. za katereera interese gre, zaslišali ali obravnavali ž ni im. V vsem času je bila naši delegaciji le šti-rikrat dana prilika, da je pristopila pred visoki sodni stol ter da ie tam smela obrazložiti svoje zahteve. Sod-niki so posliišali nemi, ne da bi kaj vpraševali ali pa ćelo, da bi izrekli svoje lastno mnenje, nakar bi se zadeva obravnavala kontradiktorično. Posluša-li so in ko je naš delegat izrekel zadnjo svojo besedo. so ga milostno odpustili, ne da bi dali vedeti, ie H kaj vtisa in kakšen vtis so nanje napravila njegova izvajanja. Delegacija mora torei le po stran-skih potih doznati, kaj se obravnava in sklepa v visokem svetu četvorice ali desetorice ter v njihovih komisijah. Največkrat mora iz časopisja, s čitanjem med vrsticami dognati, da je bila na vrsti naša zadeva in kaj se je sklepalo o njej. Eoroika. Po takem stranskem kanalu ie naSi delegaciji nekaj dni prej, predno se je morala izročiti pogodba Nemški Avstri-ii, dospela vest o usodi Koroške. Izvedela je, da se je na KoroŠkem — ustvarila takozvana celovška kotlina, basin de Klagenfurt, ki naj predstavlja neko ekonomsko in zemljepisno enoto. Na jugu meji ta kotlina s Karavankami ob kraljestvo SHS, ki se mu brezsogoj-no priznavata samo Jezersko in Meži-ška dolina. Ob Karavankah torej nai teče naša severna meja! V tej Celovški kotlini, čije severna meia teče od Kepe nreko VVernberga, med Celovcem in Št. Vidom čez Glino na Steinbmchko-gel, čez Krko na Speikkogel, Saualpe, Huhnerkogel in preide severno Labuda na štajersko meio, v tej tako zamejiče-ni kotlini izvrši onih pet velesil neke vrste plebiscit. Neke posebne vrste. Njena komisija naj namreČ na licu me-sta p o i z y e d u j e, je li prebivalstvo ćele te kotline daje .prednost (prcfcren-ces manifestćees par les habitants), da bi bilo združeno z našo državo; ako sklepi te komisije konštatirajo izrecno željo (le desir formel), da hoče prebivalstvo biti priključeno naši državi te-daj si velesila pridržuie pravico, zadostiti tej želji (se rčservent Ie droit de donner satisfaction a ce desir). Tako torej! V tej kotlini, ki šteje po av-strijski statistiki, seveda brez Jezer-skega in Mežiške doline, 55.000 Sloven-cev, pa 61.000 Nemcev, hočejo velesile izprašaii. voljo naroda, onega našega naroda, ki stoji pod znanim teronem nemške birokracije hi uprave in ki so ga zadnje nemške grozovitosti povseni zbegale in oplašile. Kakšne odgovore bo dajal ta narod komisiji v kateri bi si prilaščal glavno besedo zaveznik Nemcev, Italijan — si je lahko mislitL In ta narod bi ćelo moral vedeti, da bi komisija, tuđi če bi se on po svoji ve-čini izrekel za Jugoslaviio, lahko pri-sodila Celovško kotlino Nemški Avstri-ji. Koliko je junakov, ki bi si ob takem položaju odkrito upali izreci pravo svojo voljo in željo?? % Jasno je bilo takoj, da je Celovška kotlina do Karavank izgubljena za nas, ako ostane pri tem sklepu četvorice. Iz te strašne nevarnosti je naša deje^asija iskala izhoda in mislila ga je najti s tem, da je potegnila neko kotncrornisno crto od Blaškega jezera ob Dravi čez Vrbsko jezero pod Celovcem ob Krk! navzgor, obsegajoč veBkavSd okrai doli do Labuda ter predlagala, naj se nam da vse ozemlie pod to crto brez plebiscita, zato pa Celovec prepustimo Nemcem brezpogojno. Tak je bil položaj, ko smo ml do-speli v Pariz. Svet četvorice o kompro-misnem predlogu še al sldepal a naia naloga naj bi bila, da s svojim posredovanjem podpremo prjdlojc našeP delegacije. Ogorčeni v svoji notranjostl zaradi kakega kompromisa z Nemd, smo se podali v Pariz, a spričo danemn po-fožaju smo kmahi uvide!!, da ne kažei drugega, kakor zaenkrat prisjtati na! predlog. Četudi smo uverjeni da part-ški mir ne bo izrekel zadnje besede ter da bo bodočnost čisto gotovo prinesla korekturo, vendar smo si prar tako svesti, da je vse kai drugega, naše kre*-menite Kraševce prepustiti itaBjanski nadoblasti, ali pa mehkega koroškega Slovenca izročiti NemcenL ki bodo iz njega v najkrajšem času zmssili nem-ško testo. Izvedeli smo, da so Francozi hi Angleži pripravi eni, podpirati na§ predlog, ne tako Amerikanci ki so se ž njim lastno trdovratnostio zagrizli v — celovški basin kot celoto. IzhodišČe temu njihovemu naziranju je iskati v prosluli ekspediciji colonela Milesa m njegovega pobočnika Kinga. Amerikancem, ki so se takrat bili ponudili, napraviti premirje ter povlači neko demarkacijsko crto med nami in Nemci. smo zaupali, da bodo to storiH nepri-stransko in pravično. Danes vemo, da temu ni bilo tako, da je bil to dolgo pripravljeni coup, nas okaniti za Koroško. Milesa je na njegovem potu po Koro- LISTEK. 0 ženski miii mm. 2e na ustanovnem zborovanju ju-goslov. dem. stranke je predlagal referent o ženski ■ uzgoji in ženskem šol-stvu resolucijo na občinski svet ljubljanski, da se preosnovi mest. deki. licej v žensko realno gimnazijo. Reci moram, da ta resolucija ni šla običajno pot mnogih drugih, ki izginejo brez sle-du v papirnem košu, ampak občinski svet ljubljanski se je bavil z vsebino one resolucije in naročil na merodaj-nem mestu, da se izdela za žensko realno gimnazijo potreben in podroben učni nacrt. Tuđi to naročilo se točno iivršuje, beseda je postala kri in'meso, učni nacrt za žensko realno *"niia-zijo bo kmalu izdelan in predložen. I^ treba po preosnovi 6razrednega uceja je velika. Kdor ne verjame, naj vpraša pri starših ali pri učiteljstvu Hc^a, kl se je moralo — kakor za zatožni klopi — zagovarjati napram učenkam in sta-rišem, če so prišli z obupnimi vprašanii, kam naj dajo svoje gojenke po lic ma-turi, ker jim je bila pot povsodi zaprta. Izkazalo se je torej. da je ustanovitev liceja svoječasno sicer odgovarjala toku časa in da smo korakali na poHn ženske vzgoje na moderni poti, toda jasno je pa tuđi, da licci prcfamtai + več odgovarjal potrebam našega naroda in da moramo misliti na njega preustroj. In baš v znamenju tega stojimo. Občinski svet ljubljanski bo imel v eni prihodnjih sej gotovo priliko, da se bo bavil s predloženim učnim nacrtom za žensko realno gimnazijo in bo lahko sklenil, zadnjo že s prihodnjim šol. letom ustvariti. Tehn:čno bo to. pri količkaj dobri voljj kompetentnega fak-toria in vkljub temu. da je licej nastanjen v prostorih internata »Mfadike« vendarle mogoče. Tuđi eventuelnemu pomanjkanju učiteljstva tekom časa se bo dalo priti v okom vkljub temu, da igra to dejstvo danes precejšnjo vlogo. Da pridemo k stvari: S šol. letom 19/20 se opusti I. razr. liceja: na novo sprejema v I. razr. liceja torej ne bo več. Vsako naslednje sol. leto se opusti potem sukcesivno po en razred od spodaj navzgor, tako da da po preteku petih let licej popolnoma preneha. Na tak način ima vsaka %o-jenka, ki je vstopila v ta zavod na pod-lagi tozadevnefta lic. Statuta pravico in možnost, da licej dokonča. Po tem predlogu bi torej imel DttbH lipej v pri-hodnjem Solskem letu le šc razrede fi. do VI. Mesto odpadlega I. razreda; Bcefa pa stopi I. razred ženske realne gimnazije, ki bodi osemrazredna. DefcBce se bodo sprejemale ▼ ta razred na pod-lagi sprejemae izkuSnje. Ubopo naj-noveftih narocUfli VHL Sol. »veta obse-gala vse om pre^iete, kl so bil predpf- I str. režimom, seveda nemščina izvze-ta. Učni nacrt za žensko realno gimnazijo se mora zaenkrat naslanjati še na onega moških realnih gimnazij. Zakaj? Bila bi sicer prilika sedaj, ustvariti nekaj povsem novega glede uČne-sa nacrta; vendar čas zato še ni povsem zrel. Prav nič se ne da še reci, v katerih smemicah se bo gibal razvoj našega naroda; preveč pa esperimentirati z mladino in poizkusati ni dobro in nezdravo načelo pedagoške. Vrhu tega tuđi še tozadevna anketa ni izrekla svojega poslednjega mnenja o vzgoji in pouku naše mladine, ki mora imeti vendar za vsa tri plemena saj v glav-nem nekaj skupnega. Tuđi vprašanje koedukacije še ni rešeno: Vzroki ki govorijo za to. da se naslanja za enkrat vzgoja in pouk ženske mladine saj v glavnih potezah še vedno na ustroj do- gi^daj obstoječih zavo^ov. Vendar pa kaže učni nacrt za žen- ' sko realno gimnazijo nekaj razlike od onega za moške gimnazije. Velike tež-koče pri učnem nacrtu delajo različni jezikL Predvsem bo posvečeno m a -ternem jeziku toliku števflo ur, da bo vsaka gojenka zlastl na podaci to-zađevnesa Uudsfeo-sotskeca pouka, lahko docela obvladala materinSSoo. Mo- . đerna jezika* kl se bosta pomčevala fa-kuhativno, to je, Kojenka izjavi pri vsto-p«, ta kateri predmet se odtoSL sta francoščina in laSčina. Ta dva jezika se bosta poučevala Ie s prvim razredom, tako da bo oaia nekdanjsi ■ h^lcirilt zm Mita« octeSČteo od- slej naprej bolj prežeta po romanski kulturi in ne bo imela prilike toli nem-škutariti kakor pred vojno. Kot tretji jezik priđe v ooštev latinščina. Mislim, da je izven debate potreba latinščina rudi na ženski gimnaziji; seveda sem za znatno skrajšanje ur v tem jeziku, zlasti napram ginazijcem, tako da, če predpisuje nov učni nacrt 42 te-denskih ur latjnščine za cei moški za-\od, naj bi deklice ćele gimnazije imele tedensko morda samo polovico teh ur. Povsem needini pa so kompetentni krogi glede nemščine. Mnenja bi bil, naj se vpelje nemščina v III. razredu in naj se ji odmeri toliko število ur, morda po 16 ur na teden od III. do VIII. razreda, da bo na podlagi v njih prede« lane tvarine posameznikom mo^oče, graditi po svoji potrebi naprej, zlasti pozneje izven gimnazije. Sicer se pa mora kmalu pokazati, v koliko bo nemščina potrebna ali ne. Od V. razreda naprej se bo nadalje poučevala tuđi srbohrvaščina. Kar se tiče ostalih predmetov: z godovi ne. zemlje p i s j a, matematike, fizike, kemije ostanejo ti v istem obse-gu kot na moškjh gjmnazijah; umevno; Če hoče biti žena enakopravna in eako-vredua- mažu. mora tuđi tu isto tvarino obvladati kakor moški. Pri prirodo-Pisju bi kazalo polagati važnost na higijeno. Propedevtika naj bi se poučevala samo v VUL razredu brez tište suhoparne logike. Pri risanju se ozfra »čai nacrt za-ženske realne Ctnmazije seveda pred vsem tuđi na geometrijsko risanje in nai opisno geometrijo. K obveznim predmetom spada nadalje rudi telo-vadba, ki bodi, in tu se zopet ločimo od učnega nacrta za deške gimnazije, obvezna skozi vseh osem razredov po dve uri na teden; to pa radi tega, ker. ima deklica vseskozi manj prilike, gibati se na prostem kot deček. Obvezen predmet za ženske naj bo tuđi ročno d e 1 o, vsaj na spodnji gimnaziji. Spo-minjam se, kako dobro mi ie služilo ne le v gimnaziji ampak tuđi pozneje na visoki soli. ko sem si znal zakrpati hlače sam in si prišiti gumb. Koliko bolj umestno, naravnost nujno potrebno bo za naše deklice, da si bodo drobna-rije popravile same, ker, ne oziraje se na vse druge okolnosti, marsikatera gojenka ne bo vstanu, dati popraviti vsako malenkost šiviljL To bi bile glavne in vodilne misli k nacrtu za žensko realno gimnazijo. Z ustanovitvijo te in z opustitvijo liceja pa nastanejo nove potrebe: Kam z dek-leti, ki ne bodo šle v realno gimnazijo? Kako omogočiti sedanjim licejkam pri-stop na gimnazijo brez silnih obstoječih težkoč? Kako bo z gospodjnjskuni šo-lami ali tečaft? Eno glavnih vprašanj pa se tiče seveda finančne strani: Ce. šoistvo ne bo podržavljeno, kje naj vzame občinska blagajna vire. da bi nosila tako ogromne stroSke za vse te vrste novih gpov m šol? O tem enkrat prihodnjič. Stran 2. „ILOVO***! NAHmr mm li. jonija ivin. 137. itev. SEkem aoremUtl profesor Ehrilch te ta nam je fe takrat poročaL da se ie na$e ljudstvo sicer obnašalo vrlo zadovolil-vtx tako da bi nepristranski sodnlk Cisto gotovo nam orisodil pravico: toda vse obnašanje Amerikancev ie na nj napravilo vtis. Ukor da ie tisto poizvedo-vanje Ie navidezno, v resnid pa da sta svoje razsodilo imela Že v žepu, nam-reč Dravo kot demarkacijsko crto. Ob teš domnevi smo takrat posredovanjem Beograda in Pariza preprečili izrek razsodlla, Danes vemo. da se i e to razsodilo glasilo Se vse drugače, ne Drava, ampak Karavanke bodijo demarkacijska crta in seveda naša bodoča meja. Šampanjce v Gradcu in nemške demi-vierges so priborile Nemcem ta uspeh! Takrat smo bili preprečili izrek, toda Amerikanci so bili enostransko od svojega človeka podučeni, odtod — basin de Klagenfurt. Svoje delo v Parizu smo tor ej morali zastaviti Dri Amerikancih, da i ih podučimo o resničnem položaju ter da jim izpodbijemo vse predsodke. Težav-no delo je bilo to pri teh američkih eks-pertih profesorjih, ki nišo vajeni odne-hati od izrečene besede. V vzaiemrrejn delu z našo delegacijo se nam je posre-čik) doseći nekaj uspeh a. Severoa meja. čez nekai dni smo dobili v roke že drugacno besedilo pogodbe. V tei pogodbi o južni meli s Karavankami ni več govora, ampak omenja samo Še se-verno meio celovškega ozemlja (rćjnon de Klagenfurt), ki je zajedno zamišljena kot severna meja naše države za slučaj, da se prebivalstvo tega ozemlia izreče s plebiscitom za nas. V poseb-nem Členu pogodbe so dolocene modalitete plebiscita. Ozemlje se stavlia pod upravo lige narodov. Nemška vojska in višii nemški uradi moraio zapustiti ozemlje, dnigi uradi ostanejo. V dobi šestih mesecev se izvrši glasovanje. Za to besedilo smo izvedeli dne 28. maja in naslednjega dne so je na-jneravali v slovesni seji sporočiti nam kakor vsem zaveznikom. Že 30. maia so mislili to pogodbo predložiti Nemcem. To se je preprečilo na ta način, da je, kakor znano, Bratianu v imenu vseh manjših sil zahteval, da se jim mora dati prilika, proučiti pogoie ter nan.ie odgovoriti. Na to so pristali ter odgodili predložitev pogodbe zaveznikom na nedeljo 1. junija, Nemcem pa na to-rek 3. junija. S tem smo dobili časa, da smo vzajemno z delegacijo nanovo pričeli pbdelavati vse merodajne Činitelje. Iz-vedeH smo, da ie teritorijalna komisija pod predsedstvom Tardieuja že pristala na našo kompromisno crto, da je pa svet četvorice sklep zavrgel. Bližal se je dan, ko so nameravali Nemcem predložiti pogodbo, a tedaj ie naša delegacija dala sporočiti, da se ne udeleži te seje, ako ostane besedilo poeodbe glede Koroške neizpremenjeno, To je izdalo, zakaj dotični odstavek so v za-dregi kratkomalo crtali ter izrekli, da je končna formulacija še pridržana — reserve". »Temps«, oficijozno glasilo franco-ske vlade, pa je prinesel dne 4. iuniia Članek, v katerem že zagovaria našo kompromisno crto, pod katero naj se vrši plebiscit ločen od onega nad to crta Plebiscit? Prezident Wilson je v avdijenci, ki nam jo je davolil 5. junija, izrecno pri-stal na delitev celovškega basina, kakor ga je tako sam nazval, vztrajal pa na plebiscitu, ki naj se predvsem izvrši pod kompromisno crto. Čim prebivalstvo tega dela izrazi svojo volio, da hoće ostati pri naši državi, potem se izvrši plebiscit tuđi v drugem delu nad kompromisno crto, tako da se Celovcu da prilika, izreci se, hoče li k Jugoslaviji, ali ne. Naši ugovori so se obračali proti plebiscitu sploh, čemu plebiscit na ozemlju, ki je ćelo po avstriiski lažniivi statistiki pretežno naše in čemu plebiscit tu na naši najslabejši točki, dočim ga nam na pr. napram Italijanom ne do voli jo. Svet četvorice stoH toi* m etaftr šču, da je smatrati Celoviko totfino kot celoto, da naj prebivalstvo s plebiscitom odloči o državni pftoafeartl te kotline, da ie pa dovoHti točfM daso-vanje pod BaSo komoranisno irto ta nad njo. CHede uprave ta načtaa plebiscita je svet četvorice bil maeiia, da naj se kopirajo določbe, tiČoče ozem-lja Sare. Ko smo v petek odhajali, ie teritorijalna komisija dobila nalog, da naj v tem smislu izdela poseben statut glede uprave in plebiscita. Komisija pa se dela ni lotila, ampak je v našem smislu izrekla pomisleke proti taki ure-ditvi za deve. Medtem smo s svoje strani izdelali nacrt za plebiscit ter ga predložili za slučaj, če že mora priti do plebiscita. Ne bojimo se plebiscita, a plebiscit mora biti tak, da je v resnicl izraz svobodne in Iskrene volje naro-dove Dolgotrajno je to poročilo, toda še ne poda verne slike vsega položaja, in dela in truda, da se doseže vsaj mrw co. Zanimivo bi bile poročati o inter-vencijah pri enem in drugem referentu, o međsebojnih konfliktili med temi in o raznih intrigah, ki pa so itak prive-vek vsake dinlomatierie akcije. Tako je na pr. prav glede Koroške vsak treno-tek opaziti dolge prste italiianske v naši štreni. Delali so se ćelo naše prijatelje ter izrekli pripravljene, podpirati naš kompromisni predlog, toda — proti kompenzaciji. Ta kompenzacija ni ob-stajala v nič manjšem, nego v naši bo-hiniski železnici, torei da bi mi žrtvovali Cled n Bohinj Sleherni dan nam je prinesel novo situacijo in novo komplikacijo. Zasađene. Povsem novo situacijo glede Koroške ie ustvarilo zasedenje Celovca s strani naših čet in pravomočno sklenie-na pogodba med nami in Nemci glede okupiranega ozemlia.. Kaj bo rekel Pariz na to? "Eno besedo je že bil izusti!, ko je dne 31. maja brzojavi! v Beograd ukaz, da se morajo naše čete umakniti preko južne meje (?). nemške pa preko severne. Ta ukaz ie postal ob-soleten, ko je padla ona južna meja, ki o njej v pogodbi z Nemško Avstriio ni več govora. Ta ukaz, ki je bil splošno znan, more veliati tem manje, ker so Nemci vzlic temu podpisafi pogodbo za premirje. Toda rudi tu se je pokazala italiianska intriga, ki ie Nemce skušala prepričati, da iih podDisi na pogodbi ne morejo vezati. Nemci so nam to že spo-ročHi, preklicali svoje podpise ter bale tuđi že deiansko kršili premirje. Na to bo samo en odgovor, odgovor, ki ga bodo dale na'še vrle hrabre jugoslovanske Čete. Rešttev Je ▼ aai surik. Pariška konferenca ie nas naučila marsičesa, predvsem tega temeljneara nauka, da je n a j b o I j š e zavezni-št v o 1 a s t n a m o č i n 1 a s t nfa s'i 1 a. Bodimo silni in moćni, krenimo svojo telesno. kulturno in moralno snr*cr» : vzbniali homo respekt pri vseh svoiih sosedih. Močnega se boje in ker se ? a b'o j e, gatudispoštujejo. Da bi imeli mi za seboj svojih tristo-tisoč bajonetov, kje je tista Piava. ki bi mogla zadržati naše napredovanje. Tu leži nauk za bodočnost. Ne kli-čem na novo vojno. Juuoslovani imamo srečo, da poseduiemo krasno in bogato svojo zemljo, polno naravnih bozastev in ta zemlja leži ob moriu na enem prvih svetovnih izhodišČ Evrope. Smo na najvažnejšem prometnem križišču. oo-klicanem, da posreduje med oriientom in okcidentom. In to ie v tem momentu naša »nesreća«. Vse sesra po tei zemlji, od juga in severa si tu Dodajajo srra-bežliive roke. Pariška konferenca ie izgubila svo.t vzvišeni poklič, a mi smo preslabi, da bi se v trenotku mogli upreti »visoki politiki« moči in nasil-stva. Kakor prezident Wilson, ki skuša danes iz razvalin svoiih načel resiti, kar se resiti da, upiremo tuđi mi oči v bodoči razvoj stvari. Pariška konferenca ni temu razvoju postavila nobeneea mejnega kamna. Obetaio si mnogo od »lige narodov«, toda rečejn, da ta Iijca tveia mog otcev teli aaro4ov ta oe bo reprezentirala prave voUe aarodov. Naš apel ste 4o de^okraotle oarodov. 9vetov«a vajna }e wrla kviškn demokratično nleeL T# ni me* sroče već zatrett PrMe čisto Jfotove trenotek, ko ostane zmiovaln. Parti bode epravil manje kakor samo sole-vično delo, ker ne tamo. da je demokratično Idejo, ki se predvsem areali v načelu samoodločbe narodov. tačasno udušfl; pusti 1 je odprtih vse polno oe-rečih vprašanj. Naj se ne varamo, tam v vzhodni Aziji je na preži Japcnska, ki so jej v Parizu dali mesta na fautei-lih velesiK kjer opazuje, posluša in — molči. Toda en prostor je nezaseden, tam kjer bi morala sedeti velesila slo-vanska. Velike Rusije ni v Parizu, in irospodie si domišljajo, da bodo brez nje ustvarili kaj derteončneera. Ni več daleč čas, ko ^topi na plan nova demokratska Rusija*; tedaj pa se bo sklenil nov mir, mir pravice in resnice, mir demokracije sveta, Tedaj ne bodo odio-čevale nobene kotline in nobeni baseni pa nobene stratesrične meie, odločevalo bode ljudstvo, ki živi na teh zemljan. Tedaj pa popcljemo svoiecra vladnr^ . na Gosposvetsko pnlje in narod sra ustoliči s klicem: živel vojvoda slovenski ! Dr. Fran Windischer: 0 netrebi \mw gosDođankega zbližania med Uvico io Jugoslavija. L Ni moč dovolj s poudarkom nabasati potrebo, da mora politični osvobo-ditvi slediti v naši domovini, ki ima ogromne razvojne možnosti, gospodarska oprostitev. Trgovska. industriialna, Kreditna emancipacija mora v cospo-darskem oziru biti naš jasni čili. Vod-niki tcKa aksioma ne smejo nikdar po-zabiti. Robovanja se moramo otresti, braniti se treba že od početka, ko se zgraja nova država, n e 1 e p o 1 i t i č-nega varuštva, ampak tuđi vdinjanja v 'gospodarsko he-l'o t s t v o. Več kot težko je porušiti v trgovini in v gospodarskem življeniu stare zveze, izviraioče iz sužnje pre-teklosti, namaht zakaj vztrajnost, stara znanstva in prijateljstva, oprta na skupni dobiček posameznikov, komod-nost nepoučenost, neznanje, privzeo-jena nagnienja prerada navaiajo prak-tičnesa človeka, ki rad izgubi izpred oči velike interese skupnosti. misTcč naravno na svojo trenutno korist, da bi navzlic vsem premembom v fundamentu zopet nričel po stari metodi pred vojsko. Ne govorimo tako v ta namen, da bi netili nacijonalno sovraštvo, ali proti 5emi!r treba nastopati z vso nefz-prosno odločnostto. ie nevamost, da za pade naše mlado gospodarstvo zopet v spone stare gospodarske sužnosti. Stremiti moramo za tem. da si po naj-boljši možnosti obdržimo svobodno možnost izbira'nja in odlo-čanja pri nabavljan ju blaga kakor rudi tedaj, kadar bomo iskali kreditne opore izven svojih meja. Ne bom zavračal, kupiti blaga na Dunaiu ali v Milanu, če je zame ta nabava nai-ugodnejša. Upirati se pa moram ne-srečnemu položaju, da bi moral kupiti na Dunaju ali v Milanu, ker dru-gače ne morem ali pa — še slabše — ne znam. Bojazen, da bi postali pripravna kolonija v Evropi za Italiiane, ni majhna. Po svojih glasilih, ki so manj previdna kakor Corriere ali Se-colo, so odkrito s staro beneško ne-sramnostjo kričali, da jim po brezpri-memi zmagi gre pri rešitvi jadranske-ga vpraSanja za to, da bi mogli, izklju-Čivši vsako 'konkurenco. eksploatirati naše dežele po svoji volji: trgovski sveti egoizem. In na Dunajlu je zgovor-ni dr. Schumpeter tolažil kupčii^ki ay-ditorij že ponovno, da je Dunai s svojo obilno inteligenco in kapitalno silo po-klican tuđi do razpadu politične hegemonije obdržati vodilno mesto v gosDO-darskem življenju novih nacionalnih držav, zlasti Jugoslavije. Dunajski fi- nančnl minister vidi bodočnost v tald luči. 4a bodo veliko trgovino imeli v ipkab za mMte dežeie na Duoajti in v Meaiill Avttriji •lan da bode- tntovskl *M kazag »ot, tam fabrldratk ori aaa del na »Baficanuc (!) borno lrvaletoo ktt|Myvatt. CeŠ. da drusače ni mogoče* Na iucu da rabilo tuj kredit sa inVe-stfetJe, xanj da bodo skrbe Ie dunaiske banke in dunajska deviza bo zopet zblestela. Od severa in juga se torei delaio nacrti za gospodarsko eksploatacijo naših de viških dežel, ki so Jtm Labi že pred vojsko rekli >terra ver-de«. Tako je prej bilo. ta položaj, ne-vreden mlađega in stremečega naroda, se ne srne zopet vrniti ali vscm ne ustanoviti pri nas. Na nas bodi, da pokažemo svojim sosedom na severu in jugu, ki nas še vedno smrtno sovražijo in po svetu grdijo ter so prijazni Ie, če nas rabiio, da si znamo pomagati tuđi brez njih in da bomo je-mali prinjih Ie, kadar bonam prav. Za enkrat smo pretežno agrarna država, izvažali bomo ođvišne kme-tijske nridelke ter uvažali nepogresne fabrikate. Pri tem pa si iščimo kuceij-skih prijateljev tam, kier za nas ni ne-varnosti za imnerialistično uvcljavlien-je. Evo Vam Sviće, ki je trgovsko in industrijalno visoko razvita, zelo zm> žna, na drugi strani pa rabi nujno agrarne produkte, ki bodo pri nas za eksport na razpolago obilno. Švicarski gospodarski krogi se živo zanirnaio za nas in so preverjeni. da so za Švico in Jugoslavijo dani sedaj naravni predpo-goii za živahen gospodarski promet. Ponovno smo že ooozorili na potrebo našega tesnega gospodarskega zbltža-nja s Švico in smo priporočali neod-ložno ustanovitev oficialne trgovske iu-jroslovanske reprezentance za Švico. Švicarski gospodarski kroči prav sedaj živahno zahtevajo od svoje vlade ne-odložno ustanovitev š\icarskega poslanstva v Beogradu. Prepričaite se iz naslednjega članka , objavljenega v »Journal de Geneve« 2, juniia pod naslovom »Notre representation diplo-matioue a Belgrade«. kako sodi Švica o Jugoslaviji in kako utemelieno smo zahtevali, da se osnuje v Švici jugo-slovanska trgovska reprezentanca, članek slove: ♦ II. »Journal de Geneve« o Jugoslaviji. »Ni še znano, kakšne korake je ukrenil Zvezni svet glede reprezentance Švice v novoustanovljenih državah. tako v Poljski in čehoslovaški republi-ki. Tuđi ni še znano ,kako bo rešeno to vprašanje glede balkanskih držav, zlasti glede novega kraliestva Srbov. Hn^atov in Slovencev, ki ie bilo Dri-znano od Zvezne vlade v začetku le-tošnjega leta. Legacija Srfcne, akreditirana v Bernu tekom vojske, ie sedaj nnstala legacija kraliestva SHS in za-stopa v tej lasrnosti interese nove države v naši deželi. Zanimivo je navesti na kratko razloge, ki bi moeli oriv^ti našo švicarsko vlado do ustanovitve zastopstva v Beogradu, ki postaja po svoji legi v centru balkanskega pol-otoka ter kot križišče velikih železnic Trst - Carigrad in Budapest- Solun mesto naj več je važnosti, trgovsko in industrijalno mesto prvega reda. Več-krat Čujemo, da je švicarska diplomacija »trgovska diplomacija«: ta oznaka, deloma upravičena, bi pač mogla biti dementirana po faktih, ako bi zanemar-jali, poskrbeti čimprei mogoče za pri-merno zastopstvo v Jugoslaviji. N^ vsak način tako govore švicarski in srbski trgovci in industrijalci, v tem zmislu se čujejo tuđi glasovi gotovih vodilnih krogov teh dveh držav. Za-hteva se kar moč tesno zbližanie v duhu medsebojne podoore in obojestran-skega zaupanja. Krallestvo 5MS Šteie sedai 12 milijonov prebivalcev. Osvo-boieni kraii so dajaJi zelo moCen del našega imporfnega kontingenta iz stare Avstro - Oerske. Od tam bi mi dobivali po izboljsanju železni5kih zvez žito, tobak, sadie. Živino, perutnino, jajca in veliko število mineralnih pro-duktov kakor baker, arzenik in svinec. ki jih sedaj skoro vobče ni več na našem trgu. Jugoslavija, tako bogata mi- neralnih in poljskih produktov, ie na-sprotno razmerno selo malo industri-alna. Tvomiški produkti so tam redki, ali pa Jih sploh ni dobiti. Ta kritični položaj se bode komaj Izpromenil v bližnji bodočnosti. Le v razbitih in do-cela sovražnih deželah kakor Nemški Avstriji. Ogrski in N em čiji si bo mogla vlada ali srbski zasebniki nabaviti ne-pogrešno blago v slučaju sile. Sile prijateljskih držav Rusije, Romunije so pri kraju. Zveze z Grči i o so Ie za dolgo porušene. Italija pa, tuđi če bi mogla, za enkrat vsaj ni razpoložena, pogajati se /. državo, katere še ni priznala. Francczi, Angleži, Amerikanci jfan ne morejo priti v pomoč v zadostnj meri deloma vsled pomanjkanja zalog deloma radi transportnih težav deloma zaradi znatne oddaijenosti in pomanjkanja delnvnih sil, dokler ne bo dalje sejrh demobilizacija. Le Švica, ki ima z Beogradom zvezo po avstrijski crti Buchs -Gradec - Zagreb in po Iaški Benetke - Trst - Zagreb more ekspor-tirati v Jugoslavijo od dne do dne laž-je. Švica je sedaj ena najproduktivnej-ših dežela; ona ima znatne zaloge in se prehrani a zlahka. More se torej reci, da se ti dve državi izpopolnjuieta druga drugo ter da se obojestransko more le pridobiti, akp se intensificira blagov-na izmenjava. Iz navedenega vidimo, da smo sedaj za Jugoslaviio edin mo-goči dobavitelj in kupee. Ne da bi se povzpeli do trditve, da je Švica s svoie strani v istem položaju, ni težko izračunati si, da je v našem elementamem interesu, da zavzamemo častno sto-pinjo na tržišču, ki nam je tako na široko odprto. Posebne važnosti je torej, da priđe brez odlašanja do odločitve vprašanja o ustanovitvi našega neod-visnega zastopstva v Beogradu. Ta-košnja je vsaj sodba onih, ki noznajo obojestranski položaj teh držav. Taka je rudi želja odličnih srbskih osebnosti, ki poznajo našo Švico in jo ocenjajo pravilno. Privatna iniciativa, ki je že pridno na delu, mora dobiti oporo po dobro organizirani javni instituciji, ki bo dala zaupanje krogom, ki še nišo dovolj informirani. Neprijet.no je konstatirati, da Švica, ki ima poslanika v Madridu in Buenos Aires, nima še po-slaništva v državi, s katero bo v krat-kem imela preživahne kupčijske zveze. Te zveze upravičujejo v polni meri ustanovitev posebnega poslaniškega mesta in ne le nekake »filiialke« posla-ništva, čigar sedež bi bil morda v Bu-karešti, Carigradu ali kje drugod. Taka šepava rešitev bi nudila preveč ne-prilik in daje premalo jamstva za uspeh, da bi mogla prihajati v poštev. Je takoj jasno, da bi sigurno kompromitirali naše interese v teh različnih državah, ki imajo zelo različne vidike, da ćelo popolnoma nasprotne. Takeza dela ne more zmagovati hkratu isti po« slanik. Ne bo težko naj ti pri nas moža, katerega osebno stališče in pa njegovi poslovni stiki designirajo za jedno ali drugo mesto. Vsako teh mes't I ma svojo važnost, nobeno pa s'e na'm zdi, da nima tolike važnosti kakor mesto našega poslanika v Đeo'gra'du, stolici kralj estva SHS. Vsi oni številni, ki računajo z bližnjo odločitvijo naših oblasti, pričakujejo nestrpno tako re-Šitev, ki bode ustrezala kar najboli interesom obeh držav. Kratkomalo ustanovitev Švicarskega lastnega poslant-Štva v Beogradu je potrebna, vpošte-vajoč v tem članku navedene / fundamentalne razloge in pa kot odgovor na prijateljski čin Srbije, ki nam ie poslala za vojske svojega poslanika v Švico, najprvo gospoda M. Oruića In potem gospoda M. Jovanovića«, Sedaj bo pač jasno dovolj. kako potrebna ie obratno za nas ofkialna trgovska reprezentanca v Svid ki pozna podjetnost, delo in pridnost ter ji je tuj vsak imperializem. Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". I politi legi baljenifle 1. Naj se mednarodnopravne razme-re po veliki vojni urede kakorkoli, toliko je gotovo, da bode še vedno ob-stojala potreba, da se posamezne suverene nacijonalne države, ki so nastale na razvalinah historičnih polina-cijonalnih, medsebojno tesneje sklene-jo. Upamo, da se Človeštvo vendarle ;vedno bolj približuje idealu, da naj vlada v razmerju med narodi-država-mi načelo pravičnosti, enakopravnosti in bratske zavesti namesto dosedanje-«a prava surove brahijalne siie moč-nejšega. Ali — ne udajmo se iluzijam; zavedajmo se, da je to bržkone za enkrat še ideal; človeštvo na svoji današnji kulturno - civilizacijski stopnji bržkone še ni tako visoko, da bi mogli upati da se to novo etično naziranje mednarodnopravno res že neposredno v naši dobi realizira. Države - narodi bodo morali najbrže za nekaj Časa Še sklepati zveze v obrambo pred even-tualnirai napadi in si za vsak slučaj za-varovati svoj nacijonalni teritorij in svojo neodvisnost. Poleg tesra pa je treba iineti po-sebej še pred očmi, da preživlja evropski Vzhod — in zraven spadamo pač tuđi mi — ravno sedaj s svojo na-djonaino osvoboditvijo in s konstituiranjem nacijonalnih držav svojo revo-lucijsko dobo. Kakor vsaka* je pač tuđi naSa polna prehodnih težav, stresajev in križ ter je pač prenasičeoa interca-tak nasprotij. Predočimo si samo. s kakimi komplikacijami je združena na-cijonalno - teritorijalna, gospodarska, prometna - politična razložitev doslei združenih narodov, razložitev, ki mora v vsakem, rudi najboljšem slučaju zapustiti rane in krvave sledove za seboj. Dalje moramo imeti pred očmi, da doslej gospodujoči narodi padca z do-sedarne pozicije ne morejo preživeti tako hitro in da ne bodo po današnji katastrofi kratkomalo opustili upanja na vsaj delno restitucijo prejŠniejra stanja. Kljub vsemu ne smemo biti taki optimisti, da bi možnost slednje ab-solutno zanikali. Politične konstelacije v svetovni politiki se hitro in včasih vsled zunanjih ali notranjih dogodkov nenadoma spreminjajo; danaSnic koalicije vsaj gotovo nišo ustvariene za večnost In ravno slovensko ozemlje. Ježeče med tremi večjimi narodi, na najpripravnejši poti do Adrije, se na-haja na mednarodno eminentno važni in zato ogroženi točki; zato ie naše naJtesnejSe vteleSenje v Jugoslaviji dvakrat naše živijenisko vpraSanle. Oglejmo si sedaj pod temi soloi-nimi perspektivami politični položaj Jugoslavije. Na drugem me5tn san skasal pokazati, kako važnesa pomena je za prosperiranje vaake države nje politična lesa. Vemo, 4a je bila naša nacijonalna preteklost zato tako ne-srečna, ker smo imeH opraviti na eni fronti z Bizancem. v začetku crfkein. pozneje turSkem, v hrbtu z Avari In wv zneje z Madžari, ob bokih pa ie z nemiko Srcdnjo Cvropo« itatljo ter racije svojega ozemlja se nismo pravo-časno konsolidirali in organizirali na žnotraj, zato smo podlegli, od vseh strani ogroženi. zreleišim sosednim političnim organizacijam. Zedinili smo se v enotno državo Slovencev, Hrjratov in Srbov, naša politična lega pa se ni bistveno spreme-nila. Slej ko prej imamo opraviti z vsemi težavami in nevamostini centralne politične lege; naše meje v\sr> po naravi zavarovane niti na cni strani, obdajajo pa nas mnosroštevilne narodne države, katerih žtvljenjski interesi se z našim obstojem in uspevanjem ne skladajo. Predočimo si sedaj ob kratkem naš politični položaj, kakor obstola danes in kakor je verjetno, da se bo ohranil oziroma razvil v bližnji bo-dočnosti. Z Italijo imamo hud spor zaradi določitve medsebojnih meja; o njega iziđu je le toliko gotovo, da obeh strani ne more zadovoljiti. Dalje je po-doba. da Italija našega narođnega na-predka ne bo gledala s simpatiiami In da bo skušala, smatrajoč nas za konkurenta« naS procvit na Adriji kolikor moKOče. ovirati, eventualno preprečiti. Ostala bo torej, dokler bodo vladale v svetovni politiki sedanjlm enake raz-mere splošne tendence, naJ poglavito! nasfirotnik. Pa tuđi glede pretektosti nam kaže zgodovlna sličen »ojav: vzhodna in zapadna obala Adriie sta st bili vedno nasprotni. zapadna Je vedao težila za fen. da si zagetovi gP^oOtirv lad vrtodUn ototffaa. KakŠna bo nadaljna državopoli-tična usoda nemškega ostanka Avstri-ie, je še negotovo, toliko pa se mi zdi brez dvoma, da si bo nemski narod skušal pomagati iz sedanje katastrofe, dasi seveda v doglednem času zanj šanse nišo ugodne. Vzemimo, da se Mpski Nemci že sedaj združijo z ostalim narodom, ali ne, v tem ne vidim jedro problema, glavno je gotovost, da se bo nemški narod s svojo priznano nodjetnostjo posknšal okoristiti z vsako najmanjšo priliko, da si opomore in nisem prepričan, da bo njegov trud pri tem vedno neuspešen. Vzpričo ogrom-nega števila in vzpričo vseh Iastnosti, ki smo jih na njih opazovali, ne verja-mem, da bi bilo mogoče držati Nemce trajno v današnjem ponižanem stanju. Zato naša zunanja politika ne sme računati le s sedanjim uklenjeninu raz-oroženim nemštvom, marveč z njegovo absolntno nacijonalno pote.ico. V vsakem slučaju pa dvomim, da bi popolnoma ugasnile nemike aspiracije po — vsaj delni — restitucijl dosedaniega gospodstva, gotovo pa je, da si bodo Nemci skušali dobiti mimo uli preko nas ugodne zveze z Adrijo. Enako gotovo je tuđi, da bodo plemenska, histo-rična nasprotstva za doleo č^st ovi-cala dobre odnošaje med nami In nji-mi; ta politično -psihološki moment, v zvezi z diferencamL ki bodo vstale po obmejitvi narodno - državnesra teritorija In ki se bodo bržkone prvi čas vedno na novo podžigale vsled usode sedaj poneiDčcnih raest Maribora. Ptu-Ja. Cetovas Mfak«. vie it ntoi Je «h roštvo, da bomo še dolgo, dolgo Nemce Šteli med svoie najhujše nasprot-nike. Enako ni dvoma, da ostanejo Madžari nasprotniki. Res da bodo kot kontinentalna država iskali dohoda do morja in da bi jim naj bolj šega nudili mi, ali to še ni razlog, da bi hoteli ži-veti z nami v odkritosrčnem prijateljstvu. Agrarna država bomo mi in oni; gotovo je, da pomeni žanje težko gospodarsko odvisnost, ako so navezani na naša prometna sredstva za eksport svojih produktov, zato bi iim bila zve-za z industrijalizirano Nemčijo pač ljubša. Dalje tuđi tu ne pozabimo na veliki politično - psihološki moment: mi smo jih pahnili z visoke dosedanje pozicije, jim vzeli prost dostop do morja ter jim raztrgali njih tisočletno državo. Ne verjamem, da bi po današnji katastrofi opustili misH na restitucijo svoje prejšnje pozicije. Verjetno se mi zdi, da bodo iskali zaveznikov zoper nas, da si ob ugodni politični konstelaciji izboijšajo svoj položaj, Opozarjam pa. da ni treba, da bi šla madžarska cot do morja ravno Čez Hrvatsko: nič slabša bi ne bila zveza preko slovenskega ozemlja. Mi smo na periferiji in kljub pičlosti svojega ozemlia zapiramo vendarle dvema narodom a pot do severne Adrije; le mala »obrne i na korektura«, pa se. težnje njiju obeh lahko saturirajd. Z Romuni se križalo naši interesi v Banatu, ki leži v obtnočiu aadjonal-no - političnih aspiracij obeh narodov. AM y»nco delatva. dt io etnocrttke fltev. i3/# .SLOVENSKI HAkOD*. dam 17. jtudjm IIMtt. Stran 8* nekoj hesea o ruijl Naš urednik je ime* priliko tovoritl s profesorjeni dr. Dmitrtjem Vjergu-nom iz Moskve, ki je bil tako prijazen. da je podal na nekatera vprašanja v kratkih potezah svoja pojasnila. Demokratične deklaracije. Prav pogosto se čuje ne samo v inozemstvu, marvec" tuđi v Rusiji sami, da se boljševizem v Rusiji še drži pred vsem zato, ker Kolčak in Denjikin ništa prava čioveka, ki bi mojda resiti Rusiio izpod boljševiškega jarma. Zlasti v inozemstvu se pogosto. sliši trditev, da omenjena dva voditelja ništa dovolj demokratična. Moje osebno prepričan-ie je popolnoma drugare ter sta Kolčak in Denjikin izdala tuđi deklaracije, ki se popolnoma strinjajo z demokratični-mi načeli. Te deklaracije vsebujejo tele programne točke: 1. UniČenje boljševiške misli v Rusiji in obnovitev zakonitega reda. 2. Obnovitev edine in nedeljive Rusije. 3. Sklicanje narodnega sobranja na podlajd vseobče volilne pravice. 4. Decentralizacija oblasti, široka avtonomija in samouprava mest. 5. Popolna državlianska 'svoboda in svoboda veroizpovedanj. 6. Zemeljska reforma. Okreoitev in ustvaritev majhnih in srednjih posestev iz eraričnih in kronskih posestev ter iz veleposestev. Posestva malih in srednjih posestnikov ostaneio nedotak-njena. 7. Delavska zakonodaia in rešitev delajočih razredov od izkoriščanja države !n kapitalizma. Osemurni delav-nik. Razsodišča. Delavska predstavništva s posebnim ozirom na strokovne delavske zveze. Deklaracija je podpisana od 18 Članov narodnih svetov ter sq med njimi zastopani kadeti, narodni socijalisti, oktobristi in naciionalisti. Te deklaracije krožiio po Rusiji v miliionih izvodov in ljudstvo spoznava Čedalie bolj potrebo resiti se boljševizma in anarhije. Krasnaia armija. RdeČa armada — še danes kroži po svetu mnenje, da je sestavliena iz raskega ljudstva. Res imaio v tej ar-madi mnnsro Rusov. osnovali pa so io tuici, pred vsem Nemci. Prvi boji med Rdečo arrnado in Cehoslovaki, ki so pričeli čistiti in osvobajati Rusiio in Sibirijo. so se vršili že pred polomom jrališke fronte ter je stalo v vrsti RdeČe armade do 100.000 Nemcev, večinoma vojnih vjetnikov. Tem se je pridružilo do 50.000 madžarskih vojnih* vjetnikov, ki so stali v poglavitnem v Turkestanu. Kot večjo skupino je prišteti še 25.000 Kitajcev in mnogo Kurguzov. ki so bili polesr MadŽarov najhujši v plenjenju, ropanju, pozi sranju in moreniu.Tudi Lo-tisti so služili v velikem številu germanskim interesom. Izmed mladotur-kov je dospelo v Rusijo 22.000 mož pod Enver begom. Seveda so se tem tuicem pridružili tuđi ruski seljaki, ki bi bili morali sicer umreti glađu, ker je ta armada neusmiljeno zatirala in prega-njala vse, ki se ji nišo uklonili. Mnogo seliakov, pa tuđi delavcev je pristopilo k boljševikom prisiljenih, še več pa iz strahu pred lakoto. Svojo moč pa je crpala armada iz številne artiljerije, ki jo je ugrabila ruski vojski. Še danes se vzdržujeio !e s starim artiljerijskim materijalom in staro municijo. Sele, ko so uralski delavci popolnoma prosto-voljno izjavili, da so pripravljeni delati po 8 do 14 ur na dan za Kolčakovo ar-mado, se je generalu posrećilo dosezati uspehe proti Rdeči armadi. Boljševika Ideja. Kakor leta 1871. v Parizu komun!-zem, tako je danes v Rusiji boljševizem samo provokacija, samo v velikanskem i — ruskem razrnerju. Za Rusijo je to j bolezen, ki se ne da hitro odstraniti, a i danes že polagoma gine. Dokaz temu so seljasTce bune proti boljševikom in silen odpor med delavstvom. Toda kmet in delavec nLmata orožja, da bi nastopila proti njim, zato se odpor le počasi širi. Seljak, ki ie lani še veroval y boljševiški evangelij, je začel vstvar-jati »trudoveje komune«, da se resi silnega pritiska. Najbolj boli pa kmeto- vjka, da ta Je varak nada. da ćdbk pbSirna zemljtlcjL Ker se ofaUube nišo izpoinil* odpada tntmonuu Star pa ie zemeljsko vpraftanje ▼ Rušili ludi ne «i_™» lzkratka rdttti. naJmanj po boljševifld metodi imanja. Kdor hoče razumeti duha boljševizma. *a naiđe najbolje očrtanera v Dostojevsketa Besih, ki so izšli ravnokar in ob najorl-mernejsetn času v slovenskem prevodu g. Levstlka. katerema se za to delo . prav prisreno zahvaljujem. Prognoza botifovizn«. f če je res, da je padel Petrograd, osvobojen s severa od finske vojske, z juga pa od Judeniča, potem bo padla y kratkem tuđi Moskva. Situacija pa je danes še težavna zlasti zaradi Bele Kuna, ker se sklicujejo v Moskvi na internacionalni značaj boljševizma in pravijo, da imajo zaveznike na Duna-iu, v Budimpešti in Berolinu. Če nai pade ruski boljševizem, mora pasti prej Bela Kun. Kakor pravi Lev Tolstoj, je Rusija »vanjka vstanka«, možic, ki se postat vedno na noge. Vsako stoletie je bila Rusija na robu propada in vsaki-krat je zopet sama vstala. Pred 100 leti Ie Napokon I. stal v Moskvi, pred 200 leti je prodrl švedski kralj Karei XII. do srca Rusije, pred 300 leti je ogro-žal državo Sigismund poljski in tako vsako stoletie. Rusija pa se je dvisrala vsako stoletje bolj mogočna. Tako bo tuđi sedaj. tako mora biti. Ravno se-dai so videli in vidiio južni Slsvani, koliko pogrešaio. ker nimajo ob svoji strani Rusije. Vsakdo pri nas in pri vas mora uvideti. da potrebujemo drug drugega. HvnleŽni smo za bratska čustva, ki ste jih ohranili Rusiji tuđi v najtežjih dneh. Čehi in Srbi in vsi Ju-goslovani ste delali za osvoboditev Ru-siie .Prepričan sem, da ni več daleč čas, ko bo vznikln velika slovanska zveza, ki mora priti že iz ekonomskih ozirov. ki pa bo ob enem tuđi Jamstvo za_ravnotežl_e ii^ temelj za vseobči mir. SmlnA iliiifii' nKŠT" i Roso! 00 Klaie A polena. Sarajevo, 6. junija 1919. Ob vstopu v sabor so bile vse skupine jedine. i??emo je delala skupina dr. Laže Dlmitriievića. ki je izđaial zelo dobro nreievan list »Dan« in je vodil oštro borlx> proti takozvanim avto-nomnim borcem ter zahteval. da se nasloni vse politično delo na besenskega težaka in na razne sociialistične skupine. Ti socijalisti so poskusali pri prvih volitvah dobiti takšen mandat vendar se jim to ni posrečilo, ker so imeli le na posnmeznih mestih znatnejše število pristašev. Dimitnjevića so nasprotniki unfčili z izrabljanjem raznih njegovih deloma resnfčnih deloma pa preoranih a fer. Za niirn je posta 1 urednik »Dana« Stevo Miladinović. Oba ?e Še danes štejeta med naše najmočnejše intelektualce. Toda niun list ie moral prenehati pod avstrijskim pritiskom. 2 niim je preneTiala rudi niuna politična akcija. Soci;alistična stranka je le potagoma dobivala nekaj pristašev med nezado-voljneži, njeno delo ie pa imelo tol"ko uspeha, da je ob priliki naknadnih vo-litev v bosenski sabor došlo med njimi in Doedinimi meščanskimi strankami do ožjih volffev. Dobili so nristašev po-nekod ćelo med seljaki. Ni^hovo glavno glasilo »Glas svobode« je prinašalo članke v latmici in ćirilici. Za čas balkanske vojne se ie stnnka razceniln radi naciionalne ide'e. Od str°rtke se odcepi velik del. ki čuti bolj narodno in si osnuje svoi list »Zvono«. Na čelu te frakcije ie stal mladi J. ^mitran. čecrar delo je našlo mnopo sjmpatii tuđi nri naciionalistični inteligenci. Pri »GIpsu Slobode« so ostali stari internncijona'ci, kakor JakŠ'ć, Glumac itd. Med vojno nišo kazali nobene aktivnost', nroti koncu vejne in v sedan:ih dreh ^e stranka na«riba vsaj teoretično k bo'j-ševizmu in list slav« Ljenina in Trocke-ga. Skupno okrog »Zvona« je oblast pri-četkom voine nreganiala in pometala njene vodie v ječo. Šmitran ie sede! dol-go časa v Ar^'iu. pozne'e je nadaljrval svoje delo v Plznju na Ceškem. v družbi s Klof?»čem. Povratek v Bosno mu ni fail dovotfeiL — Vw&L del napođ«. ▼ kolikor se je udeleieval političnef a živ-Uenja, Ie iivel v narodnih organizacil«|i Srbov, Hrvatov In Muslimanov. Med Muslimani in Srbi so obstojate načelne razlike v agrarnem vprašanju, venđar sta obe skupini zajedno nastopali proti avstrijslri bosanski vladi Hrvati so večinoma bili oportunisti Ker so pa mladi Srbi v politični borbi vedno bolj organizirali kmete in zahtevali rešenje ag-rarnega vprašanja, so med Srbi in Muslimani nastajale vedno večje diference. Muslimani se polagoma obračajo k hrvatskim pravašem. ki so v Bosni pod Stadlerjevim vodstvom bili precei isto-vetni s Frankovci. Politično brezvplivne izjeme pri Muslimanih so se na gibale k Srbom Še nadalje. Vodje hrvatskega pravašja v Bosni njso bili interesiram na vprašanju kmeta, marveč so bili pristaši fakultati v-nega odkuna Kmetov. Biti Srb - Musliman je značilo biti opozi-cijonalec nasproti cblastj, pristat obli-gatnega prikupn bosanskega kmeta, bo-rec proti Avstn'ji. Toda za Muslimana ie to neusrodno, ne odgovarja njegovemu razpoloženlu in prirodni utilitarnosti. Zato se Mu^limnni vedno bolj ođdaliuje-jo od Srbov in približujeio kntolišk?m Flrvatom, večjnoma uradniškemu elementu. Bosersko Hrvatsko v obče ni sestavljeno tako, da bi bilo sposobno..^a borbeni opozicijonalni duh. Končno je do^lo do muslimansko - hr\'atskega opo-zicljonalncga bloka, ki ie vodil politiko oportunizma in pomirienje z Avstrijo, dočim je srbski klub vodil opozicijonal-no Drotivladno po'itiko. Fz tega srtrske-ga kluba so na to izstopili radikalni na-cijanalci Petar Kočfć. Košta Majkić, Nje-žić itd. Pred aneksijo so izdajali svoj list »Otažbina« v Banialuki, potem so biii zaprti in konCno zopet fzpuščeni, ostali pa so opozicijor.alci in veleizdajal-ci do poloma Avstrije. Nagla^alj so vedno, da sta Bosna in Hercegovina srbski zemlji, Muslimani da so Srbi. Ta skupina je nrva priznala narodno jedinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in zahte-vala že nređ vojno, da se narodna družba očisti sumliivih elementov. Globoko uverjeni demokrati so zahtevali demo-kratiziranie vsocra javnega in narodne-ga življenfa. S to zahtevo so došli v vcl«ko nasrrotje z Ijudmi okrog »Srpske Rpec!« in »Naroda«, ki so smatrali sebe za edino rozvane vodie Srbov v oblinNjeno deželo. Njihovi pristaši so bili kmetje, obrtniki, delavci. Tej skupini so pristali skoraj vsi mlaiši učite- j Iji, redkokdaj pa Vak duhovnik ali bo-.eatejši trer-^vec- Glavna pro.cramna točka stranke je bila zahteva, da se mora uigramo vnrašanje resiti z obligatnim fbđkunorn kmeta. V saboru je stranka ime'a 9 ro-slnncev. med njimi dva inteligentna kmetn. Vo"na ie stranko žalo-tjla pri najveČjem naponu sil in baš ta i stranka je dala največje Število talcev, i obtozencev, osnmljencev. preganjancev, obsojencev in obešenih. Po izstoini Kočićeve grupe je pre-nehala slocra Srbske?ra kluba. Nekateri Hercegovci «o ostali še okrog »Srpske Riječi«, dokler ni Nikola Stoianović ustanovi! svo?esr* lista. V obče se opaža stara pogreška, da bi vsakdo hotel biti vodja, a rnkdo prost vojnik za na-ro'1"^ *+"?.r. Abs^Htizem rn nn^rhir^m v pol?tTČnem razumevanju sta tuđi tu ne-izmemo mnncro Škodovala. Načelnih* rnzlik med sknnfnama okrog naroda in »Otažbine« skoro da ni. in vendar ni bila mocroča sT>olitev. To borbo ie kon-čala vojna, predno so se formirala jasna strnnkarska načela. Gruoi okrog »Naroda« se |e n. pr. očitalo, da ima zveze z baronom Pintarom. okrainim predstojnikom v Mostaru. Toda urednik »Naroda« Risto Radulović je ravno tako konca! svoje žjvljenie v aradski ječi, kakor on?. ki barona Pirttaria nišo poznali. Tej fkunin? so pripada'? brata Grdjić, Atannziie §o!a. V^siliević, Kujundić. M. Popović itd. Većina vođinih pristašev ie 7a'1ft;n let?1 ?'v^a po iečah. glavni vodji N'kola StoianoviČ in DuSan Vasi-Ijević sta Živcla v inozemstvu kot Člann Jurr'^'nvin?:1 e^a or'born. — Z izstopom te dru ere srru^e ie nrenehalo delo srb-c'-ofra khiba. S takozvan:m čiščenjem se srh^ko nn!it;'no živlien'e v Bosni popol-norr-n otomiT^a Sf->rei§a srbska skuni-na, ki jo vodHo Oli?a Jeftanovič, Hadže Ri^to Dam!ar«ov:ć in drugi se grupira okrog »Srpske Rijeci« in poskuša zopet odce^iti Muslimane od Hrvatov ter sto- ptti I ngmi v zvezo. Ti takozvani start sedaj jedro srbskih bosenskjh radikal-G9vf Hrvatov nišo priznavali. Toda nišo tuđi vzdrževalf organizirane stranke, nišo postavljali niti kandidatov za naknadne volitve, ampak so pustili, naj mlajše grupe same rešujejo takšna po-stranska vpraSanja.______(Konec sledi.) PolltIZne vesti. »Socijalna demokracija« dela nove skoke. V petek se vrši ob po 17. velik naroden shod na Kongresnem trgu, kjer hočemo ponovno protestirati proti krojenju naših mej na pariški način. Socijalno - demokratična stranka porablja to narodno manifestacijo na umazan način v svoje svrhe in sklicuie uro po-zneje shod pred Mestnim domom, našega shoda se pa ns udeleži. čeprav je povabljena. Na ta način bi rada dobila udeležence velikega narodnega shoda s Kongresnega trga na* trg pred Mestnim domom, da bi se lahko pohvalila z veliko udeležbo pri svojem shodu. Da bi še boli vleklo, delajo gospodje sodrugi reklamo z zagotovilom, da bodo govor-niki na njihovem shodu podali »resnič-no« poročilo, kakor da naši govorniki i na torkovem shodu JDS ali pa na pet-' kovem shodu vseh strank ne bi dali res-ničnega poročila . . . Res, taktike bi se pri naših takozvanih socijalnih demo-j kratih tehko nauČil ćelo cesar Viliem II. Pomagala pa tuđi njemu ne bi bila. — Praviin, da je to nainovejša igra naših gg. sodrugov predigra za izstop te go-' snode iz strankine koalicije, iz deželne vlade itd. Naj gredo, če jih srce vleče. Mi moramo pa samo konstatirati, da , morajo pač igrati še naprei svolo vio-I go »internacijev«, da ne izgube nem-škutarskih svojih članov. In pa zabavljali bi radi na vse drusro in reševali svet z revolucijonamimi frazami, da — rešijo svoio stranko. Pod drago obliko. Dne 9- junija se je vršil v Preddvoru pri Kranjtf shod >Kmetske podružnice«, v resnici pa j» bil to ustanovili shod za kmetsko zvezo, na katerem se je zabavljalo nad »libe-ralci< in soc- demokrati. ZnačHno je, da so govorili sami Šusteršičijanci, ki trdno upajo na obnovitev Avstrije in e svojo politiko razđirajo delo zavednih Jugoslovanov- Do voljenje za shod je dal glavar Schitnik- — To ee potem imenuje delo za narod, za kmeta itd-, v resnici je pa politična goljufija- — Mi jo samo konstatiramo, z zagotovilom, đa se vam ne bo več posrečilo shođe strokovne organizacije izrabljati na tako brezvesten način za stranko- Arerfran je b?l v Ljubljani Josip Pre-darac, somišljenik in bivši poslanec Radi ćeve stranke, sokrivec znanih Radiće-vih hujskarij in njegovega sodelovanja z Labi. Crna na KoroŠkem. Tukajšnja obči-na odlocno protestira proti namenom pariške konference. ki hoče razkosati naš troimeni narod, kajti to bi bil zločin proti celemu jugoslovanskemu narodu, ter soglasno z drugimi Jugoslovani zahteva. da se pn'kiopuo jugoslovanskemu ozemlju vse zemlje in otoki. kier prebiva naš narod v kompaktnih masah. Razkosanje tro!menega jugoslovanske-ga naroda bi orej ali slej povzročilo novo voino. Wilsonova načela o samo-odločbi narodav se naj doslednjo izve-dejo. — Občinskt zastop v Crni, dne 10. vrni!» ioiq. — Franc Knflec. Iz Ribnice. Na Binkostni ponede-liek sklicani protestni shod proti laški invaziji ter proti razkosanju našega naroda po pariški konferenci, se je* vršil ob obilem številu udeležencev. Poseb-. no razveseljiva je bila udeležba od strani zavednih kmečkih posestnikov, ki so kljub poznemu razglašeniu shoda prihiteli dokumentirat za naša prava. Shod je po stvarnem poročilu s:. dr. Šmalca soglasno sprejel predlagaiv) re-solucijo proti razkosavanju naše domovine. — Omeniti moramo ob tej priliki dejstvo, da se mnogo takozvanih inteli-gentov shoda ni udeleŽilo, ker so naj-brž smatrali pešizlet tamošnjega pev-skega društva za važnejši kot pa protestni shod. Pomislijo naj prizadeti, da je potreba našo domovino poprej neokrnjeno imeti v celoti, potem sele borno lahko mislili na razne zabave in peš-izlete. To v ravnanje! Hnraliko-rioveiMki oiaoiajL Sv rajevska >Jugoelavija<: priobčui© izpod peresa Ilije Gavrića članek >Mi f Slovencic, iz katerega posnemanio: >Dala bi se napisati ćela knjiga o od-nošajih Hrvatov in Slovencev, * ako bi počeli od Ljudevita Posavekega pa do danes, in ta knjiga bi bila vrlo zanimi-va» Ona bi nam pokazala, da Hrvati nišo imeli boljšega soseda, s katerim bi delili zlo in dobro, kakor je to bil mali slovenski narod • • • Mi ostanemo do-sledni svoji preišnji politiki, ker to zahteva današnja doba in potreba našega naroda, a Slovenci nam nišo dali povoda, da jih izdamo- Hočemo se boriti z njimi, pa makar nas bila samo trojica, a bo nas mnogo več, ako bog da-c — Iz članka jo razvidno, da obstoji med Hrvati struja, ki ni baš najbolje razpolo-žena napram Slovencem- Ta struja pravi, da hočemo Slovenci dati Hrvate pod — skrbstvo. Ali so smesni ti Ijudje! Slovenci privožčimo svobodo Hrvatom prav kakor sami sebi in nic nam ni bolj ruje, kakor da bi hoteli opravljati, nad njimi odvratni poscl kakega skrbnika, jedno pa želimo iz vsega stutorstva<- ZA SRBSKI TEMEŠVAF. LDU. Beograd, 10. junija. Prvi dan Duhovesra se je vršil v Temešvaru velik ljudski shod, ki ga je sklicalo tamošnje meščanstvo in ki se ga je udeležilo preko tri tisoč delesratov vseh banatskih občin. Vsi govorniki so dokazovali srb-sko pravo na Temesvar in protestirali proti pretiranim rotnunskim zahtevam. Iz trsoč grl se je glasilo: Ne damo Te-mešvara! Ni miru brez Temešvara! Doli z romunskim imperializmom! Pre-čitani so bili mnogobroni brzojavni pozdravi občin, ki nišo mogle poslati delegat ov. Shod je bil zaključen s pope-vanjem srbske himne. V brzoiavnem pozdravu, ki je bil odposlan regentu Aleksandru, slove: »Narod srbskega Banata apelira na vrhovnega poveljni-ka hrabre srbske vojske, da ne dovoli, da ta vojska zapusti Temesvar brez skrajne sile.« Enojarlasno sprejeta reso-Iucjja se glasi: Celokupno banatsko Srbstvo je z boljo v duši in globokim razočaranjem sprejelo vest o ureianiu banatskih mei na škodo srbskega naroda in kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Shod temešvarskih mešCanov in delegatov banatskih občin najodloč-nejse protestira proti morebitnemu za-dovoljevaniu romunskih zahtev na Banat, ker bi to zadovoljevanje Šio na račun in škodo ne Ie srjbskega naroda, nego rudi celokupnega temešvarskega prebivalstva. Temešvar, kot sredlšče banatske industrije hi trsrovme ne srne biti odrezan od banatske ravnine, kakor od svojega naravnega zaledja in izvoza. svojih proizvodov. Srbija, kl Je bfla v tej vojni neizmerno oslabljena, nele glede ljudstva, nego tuđi gospodarski, ne srne estati brez močnega industrijskega sre-dišča, ne sme biti prepnščena na milost in nemilost svojim sosedom. Ne le banatska ravnina, nego vsa Srbija fe navezana na Temešvar in njegovo industrijo, kakor je ta industrija navezana v prvi vrsti na banatsko ravnino in na Srbijo. Ražen velikih gospodarskih in-teresov vežeio srbski Banat na Temešvar tuđi tradicionalne in kulturne vezi. Kadi tega banatsko Srbstvo ne more mirno sprejeti vesti o morebltnem nni-čenju Temešvara. Zato na današnjem shodu enodušno zaključuje: Prosimo in pozivamo vlado in narodno predstavništvo, da z vso svojo močjo branita pravice na Temešvar in na vse ono banatsko ozemlje, do katerega Ima ta naš narod in naša država zgodovinsko, etnografsko upravičnost. Prosimo vlado, da obvesti merodajne kroge na pariški konferenci o odločnem protestu srbske-ga banatskega naroda o pretiranfli in nepravičnih romunskih zahtevafa. Človekoljnbje pri. Lahlh. V >Seco-lo< opisuje fearzini, kako so Jngoslova,-ni zavzeli Celovec- a 30- maja je koro-ška vlada z velikim delom prebivalstva zapustila Celovec* Tudl nemški okoll-čani so bežali v đolgih karavanah ob-sojenih na stradež- K tej bedi se je obr-nilo nsmiljenje naše pomoći* Avstrijsko meje med obema narod oma razmero-ma enostavne in tuđi sreosrrafsko jasne, sodim, da se bo sedanii spor konČal brez posebnih težav ali globljih posle-dic, v splošnem na zadovoljstvo obeh strani — saj povzročila ea je itak le prevelika romunska pohleDnost. Dru-gače pa se naši in romunskTinteresi v mnosrocem vjemaio; njim kakor nam so danes ter pač dogleden Čas ostanejo nasprorni — Madžari in Đolgari. Bolgari? — O Bokarih si ne de-lajmo iluzij. Njih dosedanje politike ne morem opravičiti samo z izgovorom na nemško dinastijo. Njih nasprotstvo do Srbov ima globlie korenine: ima jih v borbi za hegemonijo na Balkanu in ima iih v trdovratnem boiu za Mace-donijo, zaradi katere je vladal med obema narodoma hud spor. Po naiob-jektivnejših filoloških, etnografskih in historičnih strokovnjaških raziskavan-jih je dognano, da tvorilo macedonski Slovani prehodno narodno ozemlie med Srbi in Bolgari ter da — kar je najvažnejše — še nimajo ustaljene na-cijonalne zavesti. Ta sele nastaja: priključili pa se bodo Macedond tistemn narodu, s katerim jih bo vezala državna vez, združena s politično, gospodarsko in sploh kulturno civilizacijsko skupnostjo. Prav taka kakor so se Tl-močani in Piročani, tvoreč enako na-rodno-prehodni pas, priključili srbske-mu narodu vsled politične pripadnosti k Srbili V Dotad meti je tuđi ■»!• zadovoljstvo, da ie u soda Macedoniio spojila z našim narodnim ozemlTem. tako da smatramo to zemljo, ki spada vrhtega tuđi geografsko k nam. ravno tako za integralni del naše države in našega troedinega naroda kakor Banat, vso Slovenijo ter Dalmacijo in Istro. Pod takimi nadionalno-DolitiČnimi vidiki motrimo svoje bodoče razm^rje do Bolsrarov. Odkritosrčno prijateljstvo med nami bo mogoče Ie, ako se odkrito in resnično soriiazrijo s položajem, kakor se je ustali! z zadnjo dobo, ako torej opuste boj proti srbsko-jugoslovanski hegemoniji ter ako se brezpogojno za vselej odpovedo vsa-kršnim aspiracijam na Macedonijo. Ker pa vemo, kako visoko so sle naci-jonalno - politične aspiracije Đolrarov v polpretekli dobi In ker je sođiti, da se sodobna generacija ne bo tako lahko vdala v usodo. zato se mi zdi, da nam Bolgari ne bodo še postali odkriti to lojalni sosedje. Zdi se ml, đa moramo vzpričo vsega tega biti pač pripravljeni, da se bodo v bližnji bodoenost! raje pridruževali 'našim nasprotnikom. ; Čujejo se zadajl čas Klasovi, đa se nam skušajo Đot*ari pribUžaU ter đa { bi radi stopili v ožje xvtwt % Banri. Ne venu koliko je točnosti na teli poroci- ; uh. toliko pa je rotovo, da so se pri nas o«lasiH nenteri ter stomattčno po- , »dravljau-te vertt teW ošUb ml t I Boimt Ofeđi ymk tek teini m 4nv* patij je najboljše, da, naravnost potrebno, da vlada med nami popolna jasnost. Nekatere naše jrlasove te bilo namreč tn^co raznmeti, kakor da bi bilo spre'eti Boteare ćelo kot del našega naroda v ožio i^^aslova^^ko državo, kot nov Četrti člen »ju«:oslovanske fe-dernciie«. Ta mfsel ie n^la odziva ori tistib na?i'i konaciirm?lih. kateri so ostali še vedno zve^ti zlovešči tradiciji izz^ avstriiske politične atmosfere ter vidijo svojo naciionaino bodočnost v ohranitvi svoie takozvane plemenske individualnosti. Med temi moramo lo-čiti polrvarileTie, zlohoteče elemente od sicer poštenih, a malopoteznih. v ozek obzor svoie oboževane »posebne individualnosti« učaranih ideologov nad-jonalno - političnesa seraratizma: obojim pa bi prišli prav ttotearl kot mo-čen naraven zaveznik proti jasno osmerienemu, narodno edinstvenost odlocno in dosledno zastooajočemtt slovensko - hrvatsko - srbskemu nad-jonalizmu. Vprašanie ožje zveze % Bol-ftari je torej hkrati naše najaktnalne)Se notranje vpraianle: ali poooma, edmo resnična nacijonama edmstvenost SHS ali ohranrtev doseđanjih treh nacilo-nalno - plemenskih indhriđnalrtet kar pa potneni le jairoslovansko politično sveca ne pa nadionamo edmstvenost Mi jnrr>skrvarisk1 nadfooanstj si moramo biti v svesti, za kal ere; lasjMk odfečno te đosleđno noraao ooMMl edinstvenosti v teoriji ali v praksi na-sprotnesra in moramo sprejeti pod vsa-kim pokojem, vedno in povsod bdj proti vsem oviram in nevarnostim našega edirtstva. Ali borno torej dopustili, da se vnovič okrepe vsi tišti zlohotni in zablodeli centrifugalni elementi, katerim smo srečno s politično izločitviio Dunaia in Pešte pretrpali življenjsko žilo? Da se okrepe vnovič z BolKari, bi iz nasprotstva do Srbov. njih težnje brez dvoma vedno podpirali! Ce se bodo Bol sari kdaj hoteli nacijonalno ujediniti z nami Jugoslovani — jaz vsaj za dogleden čas odlocno dvomim o tem — se more to zjroditi sele ta-krat kadar bo nacijonalno ujedinjenje SHS že dovršeno, do takrat pa bi sa oni le zavirali in zadrževaiL Komur je torej naš jusroslovanski nadjonalizem iskrena srčna in načelna zadeva in kdor si ne želi vnovič no-tranjih razprtij ,preoirov in bojev, ta naj nikar ne koketira z mislijo na ožjo federacijo % Bol^arijo. Zveza bi moda obstojati le v obliki: Jugoslavija, to je enotea država SHS kot celota na enl strani in Đolsarijm na drugi strani: v ten zadnjem slučaju pa pač pod zjeoraj owiac^**MMl premisami* Ker pripisujem veliko važnost politično - psihoto&emu faktorju, Sildtai. đa med nami ta Boteari za enkrat še ni raocDče odDkrito prijateljstvo, dasi se je računati, kakor že rečena z mož-nostjo ter ćelo verjetnosti, da bodo Bolgari bližje našim nasprotnikom ko nam in našim prijateljem. Z Grki nas vežejo skupni interesi proti Italiji in Boljcariji, kar se bržkone v bližnji bodočnostl ne bo spremenilo. Grška in Italija sta si bili vedno na-sprotni, in konkurenca med njima danes ni prav nič manjša, zato tuđi na-sprotje brezpogojno ostane. Enako ie rudi nasprotje med Grki in Boteari latentno. Naši interesi se sicer danes z zrškimi ne križajo, aM pomisliti moramo vendarle. da teži naša Macedonija geografsko, gospodarsko in prometno močno na solunski zaliv, do kamor nam zapira dostop grsTd obmorski pas — mislimo na moravsko - vardarsko prometno crto! Dalje pa se moramo zave-dati da borno prej ali slej, kolikor bolj se borno utrdili v Macedoniii. mislili na svoje konadjonale, ki so ostali v južni MacedonUi pod grško oblastjo. Saj je grško ozemlje čez Kostur do Soluna in Kalkidike slovansko: povrh pa se po kakovosti tal Izređne važnosti Oba ta dva momenta bosta pač uuviročala, da tuđi Grčija veUkesa odačecja Srbtte v Jugoslaviji ne bo glodala s ooooino-ma ođkritosrčniml simpatliaml (Koftec prikod^HJ Stran 4. jHOMHm MAHOirt šm i* i**0* itit. 137 fttev. fapnumiiev smo mi podplraH na načine: dovolili smo prevozila, žive*, »travila- Zeneke in otroke smo nakla-Sjali na laSke tovomike (camion), ki so ljili na stotine poslani za rešitev. jNeemo .mogli ostati gluhi pretresljivim ftrošnjam, ki so prihajale od vseh stra-Ufr Italijo blagoslavljajo danee tam, 35jer so jo tolikanj črtili. saj je pleme-jnito in molde posredovala v trpljenju Sn bolečini.« — Clovekoljubje je lepo, «amo dobro vemo. da ima tnka] sebičen Ugovor in namen! (Naša porodila iz Beograda od 10. t. mi) ANGLEŠKI IN FRANCOSKI POSLANIK PRI REGENTU. v Beograd, 10. junija. Prvi binkoštni đan je sprejel prestolonaslednik Alek-sander v avdijenci tukajšnjegra ande-Skesa in francoskesra poslanika, ki sta predala svoje nove akreditivne listine. Za tem je bila matineja, nato pa sta bila oba poslanika sprejeta od ministr-skega predsednika dria Protića. IZPITI NA POL.IEDELSKIH ŠOLAH Beograd, 10. junija. Poljedelski mi-irister je dovolil polaganje izpitov diia-kom poljedeJskih šoh ki teh šol se nišo dokončali. Radi tega ie treba, da se obrne jo na svoje uprave. CENTRALA ZA DOBAVO MEDIKA-MENTOV. Zagreb, 11. junija. V Zagrebu se osnuje centrala za dobavo medikamen-*ov in drugih lekarniških potrebščin. DR. ŽERJAV V BEOGRADU. Beograd, 10. junija. Včeraj ie pri-3el v Beograd podpredsednik deželne vlade za Sloveniio dr. Žerjav, da pred-ioži poroČilo sdede premirja z Nemško Avstrijo. Prestolonaslednik sprejme dr. /erjava v posebni avdijenci. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Iz Čakovca: »Medjimurske novine« t>i§ejo dne 8. t. m. siedeče: Izgredi. Već nekoliko puta došlo je do neugodnih upadica u ovdješnjem svratištu: ^Zrinjski. Pače u nedjelju (dne 1. lipnja o. g.) u noći dogodili su se takovi prizori, koji se moraio i požaliti i osuditi. Radi sviranja tudjinskih napjeva i kompozicija došlo je do izazivanja i sukoba. Mi osuđjemo jedno i drugo, a žalimo da Je došlo do tako neugodnih dogodja-ia, koji mogu imati i zle posljedice. 2e-Umo i tražimo da se poštuje naš narodni osjećaj, da se uvaževa naša slavenska pjesma 1 glasba, ali to želimo postidi načinom doličnim i dostojnim našega naroda i njegovih predstavnika. Napose žalimo neumjestne sukobe izmedju zvaničnika raznega staleža, jer smo mi [svi pozvani da umedjusobnom skladu fi slozi, te ljubavi prema našemu naro-jdpi radfmo svi zajednički za opće dobro paSe države. Takove pojave škode nam iprema vam, a slabe i cijenaju našu sna-!gn u društvu i državi. Držimo se one: :»Tudje poštin. a svojim se diči« pa ne ;dajmo pri like, da se tudjinac i v e s e 1 i našoj sramoti. Mi ćemo .naći način, kojim ćemo isposlovati, da i se naš narodni osjećaj cijeni i poštuje! j— Nas bi zadeva ne zanimala, če se ne ;bi šio tu za naše ljudi. Razmere v Ča-• kove u so namreč postale v gotovih kro-gih take, da žalijo vsak narodni čut. Za-,to se ni brigal nikdo, dasiravno je, kakor ipravi pisec. prišlo že večkrat do neugodnih nastopov. Vsi merodajni faktorji so to mirno gledali, da ćelo skušali so vse prikrivati, dokler ni šel naš človek žanje po kostanj v ogenj. Sedaj ko je prišla ćela zadeva v neprijetni luči na dan, pa skušajo vso stvar omiliti in zvračajo krivdo na našega človeka- Pisec dobro pravi, da smo vsi pozvani, da v ljubavi prama našem unarodu radimo«. Kako razumeva on to ljubav ob zvokih madjarskega čardaša, nam je jasno, saj pravi tako] nato »Tudje poštuj, a svojim se diči«. On je gotovo mnenja, da naj se v salonih tu je spoštuje, a s svojim — to je z našo narodno pesmijo — je dovolj če se diči pastirček na pašf. Na vsak način pa bil skrajni čas, da se najde kmalu »način, kojim naj se iz-posluje, da se naš narodni osjećaj cijeni i poštuje.« Mi bodemo potek ćele zadeve zastedovali in jo eventualno spravili v ćeli luči na dan. Če stari avstrijsko - hrvatski častniki po noči popivajo in pri tem pojo razne madjar-ske in švabske »Gassenhauerje*. a naše pesmi ne pojo njkdar. je to pač skandal. Heođreftno domovino. »Đ Piccolo«, znano glasilo laških iredentistov v Trstu, je bil prenehal iz-hajati ob izbruhu vojne z Italijo. Znano je tuđi, kaj je bila storila razdražena množica takrat s Piccolovo lastnino. Sedaj nam poročajo, da prične »II Piccolo« v kratkem zopet izhajati. Strojne stavce za list iščejo tuđi po Jugoslaviji. Goriške črešnje zobljejo letos v 'Italiji. Z vipavske in briske strani pri-važajo črešnje na izvozni trg v Gorico po stari navadi. Ali pot na sever Je črešnjam zaprta. Letos kupuj ejo črešnje laški prekupci, ki jih vozijo v Italijo. Dobička ni skoro nič. Koliko upa-nja pa je kmet druga leta stavil na črešnje in kako lepe denarje so mu dajale! Laske straže nstrelile dijaka. Dne 29- maja so ustrelile i talijanske obmej-ne straže nekega dijaka, ki se je vra-čal v solo v Ljnbljano- Ustreljen je bil na potu od Bele vođe do Leekove doline« Dijak je bil, kakor smo izveščeni, sin učitelja v Ilirski Bistrici- Zmagoriti laški stotnik t Bolju- m. Dm 4, ± m. mrmdmm ******* nik, kl Mđ«| poveljuje ▼ BoljvMa, mi trgu kregal i va&kim n«£efailkcapo« v tem kraju in ga pođi1 v Jusroslavijo- Kaplan s© je branil- Na to mu jo rekel, da lahko gre, ko je pa odšel. ga je poklical nazaj in mu uka-zal. da e^a mora pozdraviti- Ko je kaplan to storil. g-a je stotnik z bićem udari 1 po brbtu- Josip Zlobec in Mati ja Žerjal. občinska odbornika v Boljuncu, sta srečala 5. t- m- nekega častnika, ki jhnai je svetoval, naj civilno prebival-stvo vselej, kadar se razobesi in sname laska zastava, prisosivuje in se odkrije ter stotnika vedno pozdravlja, kjerkoli ga sreča- Stotnik je r»rejsnn dan kričai na nju. da no^ videti nobenerra slov^n-Fskega znamenja več- Kdor hoče biti Slovence, naj gre v Jugoslavije Stotnik hoee prirejati ple?e, obeinski odbor pa je prenovedal pleše razven prav obit-ainih, $rlede na to, da se je mladina v voinem času precej pokvarila« Prej je bil ta stotnik v O^pu- Tam je di\-jal md va^kira načelnikom Antonom Vov-kom. ko je bilo laško besedilo nekega lenaka nekaj pretrgiino veled burje ter ■ahteval. najj mu pove, kdo je lepak raztrsral- Vovk peveda nu ni vedel odgovoriti- Nato je Vovku pretil, da bo dal vstreliti njega, duhovnika, učitelja in uciteliico bo dal pa internirati- Kri-čal je: Tu smo gospodarji mi! Ako ho-čete vi gospodovati s svojini gnjusnira jezikom, pojdite v Ju^oslavijo- — Vee to je zabeleženo v zapi«nikih žnpan-stva občine Dolina. La£ka surovost «e ob^oja sama po sebi. Čitajo naj to tndi laški zavezniki- Slovanskl svet. Rusi na pomoč Cehom- Cehi bijejo težak boj proti Madžarom, ki napenjajo vse sile. da bi zopet podjarmili Slova-ško. Proti Madžarom bo treba postaviti močno armado- V to armado se pripla-šajo v velikem številu vsi narodno misleći sloji- Ponudili so svojo pomo^ tuđi ruski vojni ujetniki. ki se še naha-jajo na Češkem- Te dni je sprejel pred-sednik dr- Masaryk deputacijo ruskih ujetnikov, na čelu je generalŠtabni podpolkovnik Akintjevskij, ki mu je ponudila službo ruske vojaške organizacije in pripravljenost ruskih vojnih njetnikov. da odidejo na slovaško fronto v boj proti Madžarom. Predsednik republike je to ponudbo sprejel- Ku.'ka deputacija, v kateri sta bila poleg Akintjevskega se kapitana Limont-fva-nov in nadporočnik Viničuk, je na to še posetila ministra narodne obrane Klofača in generalisima 6eŠkoelova5ke vojske franeoske^a generala Pellćja ki sta takisto radostno sprejela rusko ponudbo- Rusi postavijo svojo armado. v katero lahko vstopijo rudi f-p^coslo-vaški le^ionarji, ki so se vrnili iz Si-birije- Akintjevskij je izdal na svoje rojake, živeče v češkoslovaški republi-ki oklic. v katerem povdarja med drugim: >Ruski državljani, častniki. vo-jaki in civilisti! Ne pozabite, kar so za Rusijo izvršili tisoči in tisoči Ceho-slovakov, slavno se bojujočih za ustva-ritev demokratske Rusije. Vsak Ru», v katerem živi čustvo hvaležnosti, je dol-žan po svojih silah podati svojo roko na pomoč bratskemu narodu. Vsak Rus, ki je sposoben, da nosi orožje, je dolžan ponuditi češkemu narodu svojo službo- To je častna dolžnost vsakega Rusa- Borba proti mađžarskemn boljde-vištvu je namre^f borba za Veliko Ru-sijo. borba rano ob rami s Čehi Je borba za slovansko idejo-« 4000 čeških Sokolov na fronti. Ko je prišel med Čehe glas o madžarski nevarnosti na SlovaSkem. je zavrek) med njimi in kar po vrsti so se ogla-šali prostovoljci. Toliko se jih oglasilo, da je moral minister za narodno obram-bo obrnitl se do njih s posebnim porivom, da se jih je oglasilo dovolj, dragi pa naj še nadalje vrše svoje cfvfine dolž-nosti. Sokolov je odSlo na fronto 4000. Pri ođhodu so bili posebno živahno pozdravljen!. Madžari sipalo paprflio v rana Sa> vakon. Češki listi poročajo. da dfvjajo Madžari med Slovak! kakor dfvje svert. Minister Klofač Je kaza! fotografije, kl predstavljalo legUonarle s prereantnii grli. Slovaške posrne nradnfke nabijajo Madžari z žeblji na brzojavne dfogove^ v rane pa lim sipalo paprika. — Hei-d so že vedeli, kakšne zaveznike naj si najdefo. CharlM Rive« v Pragt- Poaatal ko-respondent pari&kega Uata >La Taafa« da aa tafonUra o wmmmmnh ▼ fteako-•krrUkl rapobliki. Oaakl llatf fa toplo poadravljajo kot vaftBaka v alovanakih sadevah In velike«a prijatelja feflcega naroda. Tuđi Jugoslovani amo ga ave-Jeeaano pozdravljali kot svojega do-hrefa prijatelja, & amo aa ial motili v njun, ker aa je proti pricakovanjn po-stavtl na stran vseh destruktivnih ele-mentov in s največjo vnemo podpiral Radićevo proti državi in narodnemu jedinstvu naperjeno agitacijo«. Njegova knjiga >Ei Yougoslavie<, ki jo češki listi hva lijo, nemaru ne da bi jo bili čitali, jo pisana v takom duhu, da jo je morala naša vlada — prepovedati. Želimo Cehom, da bi z Ri vetom ne dozi veli jednake-ga razočaranja, kakor mi* fJešId novinarji na češko - madžarski fronti. Na češko - madžarsko fronto so odšli urednik >Narodnih Listove dr-Mikvna, urednik iNarodne Politike« J-Kalva in urednik >Venkova< P- Kom-piš. da poroćajo čežki javnosti o dogođ-kih na bojišču- Pred odhodom Jih je sprejel generalisimus Pelle, ki jim je v daljšem razgovom podal potrebne informacije in navodila za poroceval-eko službo- Češki ometniki y Londonu- Ce^ki nmetniki — Češki kvartet, pianist Hef-man in znana pevska zbora moravskih in praiikih učiteije^ — so priredili dne S0- maja v Londonu v veliki koncertni dvorani Aeolin Hali koncert, katerega se ie udeležila najodličnejsa londonska publika- Konoert je imel najsijajnejsi usp^h- Vsi londonski listi proslavljalo fosko umetnost in odkritosr^-no prizna-vajo, da takega uinetniško đovršenep^a koncerta še nišo slišali v Londonu- Za koncert si je pridobila največje zasluge ladv Ko?a Newmarch. Občinske volitve v Pragi se vrže v nedeljo dne 15- t. m- Mesto je razde-Ijeno v 43 volilnih okrajev- Volitve se vrše na podlagi splošne jednake volil-ne pra\*ice s proporcem- Novi občinski svet bo štel 00 članov« Dosedanje mest-no občinsko za^topstvo pod predsed-stvom dr. Saraala je imelo dne 6- t- m-svojo zadnjo sejo* Zoveznlld. KONTRAST. LDU. Lvon, 10. junija. (Brezžično.) Pod naslovom »Kontrast« priobčuje pa* riški »Temps« zanimiv članek, v kat^ rem pritnerja bremena, ki jih je morala prevzeti Francija leta 1871. z onjmi, ka-tere nalaza mirovna pocrodba Nemčiji letos. Leta 1871. je plaćala Franciia se-dem mesecev po prednisu premirja 125 iDi!iIonov; sedem mesecev po sklepu premirja z dne 11. novembra 1918 Nem-čija ni plaćala niti beliča, dasi ni bila niti poplavljena z nasprotniškim vojašt-vom. niti izplenjeTia, niti opustošena Leta 1871. smo plačali osem mesecev po sklepu premirja ćelo milijardo, dve leti in štiri mesece po fx>dnisu mirovne pogodbe pa pet milijard in stristopetnajst milijonov. Ko se ie sklepalo premirje dne 28. januvarja 1871, je imela Francija v svoji državni blagajni mopoče še en milijon; koliko milijard je imela v svojih blagajnah Nemčija dne 11. novembra 1918, ko je podpisala premirje z zavezniki? Odkupnina petih milnard se je morala plačati v zlatu in v srebru, v čistem denarju in v natančno doloce-nih vrednotah. Naši bankovc| so bili iz-ključeni (ražen 125 milijonov), pravtako tuđi naše blago. Nemčija srne plačati od-Skodnino in natura (v blagu, v naravnih prođuktih itd.). mi pa smo morali plačati delova v nemškem zlatu in samo 273 miliTnnov v srebru. Kje pa je nemško srebro? »Temps« opozarja na to, da ie moralo plačati pariško mesto leta 1871. dvesto milijonov odkupnine in da so moralo razne franeoske občine plačati Nemčiji za 770 milijonov vojnih kontribucij. Leta 1871. je imela Nemčija poldrujaro milijardo vojnih stroškov, za-htevala pa je od nas pet milijard in 315 milijonov, to je trikrat toliko, kakor so znaš ali njeni vojni stroško (natančno iz-računano: tri in nolkrat tolika). Nas je vojna izza leta 1914. stala okoti 300 milijard, ako cenimo zelo nizko; zaht&va-mo, da nam jjh Nemčija povrne.______ Mirovna honfennco. POOAJANJA Z NEMCIJO. LDU. Lyoo, 10. junija. (Brezžično.) Pri obravnavi netnških protipredlogov v ponedeljek zjutraj in popoidne so se pecali načelniki zavezniskih vlad zlasti z vprasanjem obnove in odškodnine. Posebne strokovne komisije so že do-poslale svetu četvorice svoja poročila o problemih saarske kotline, Alzacije-Lorene, nemških koloni i ter vojaških in pomorskih določb. Izdelati se morajo §e poročila o obnovi in odškodnini, o vzhodnih mejah Nemčiie, o finančnih vprašanjih,o uredltvi ptovbe po rekah; razprava o vprašanju, da-le se ima Nemčija pripustiti k Zvezi narodov. Ie ni končana. V pooedeDek rjutraj je imela sejo teritorialna komisija, kl ima na-lojco, dotočiti vzhodno melo Nemčljc Popoidne nato se Ie sestala k seji komisija za baltifke pokrajine. Istočano se Je seSla v minlstrstvii za smanje posle posebna konrsija, ki bo proočevala politične* klavznie, pridržane v mirovni pogodbi % Nemfko Avstrijo in nanašaloto se na Itatlio. Clani te komisije sp: Pl-ehon (Francija), Sonnlno (Italija), sir tsT* Ctowe (Anjdiia) in Nelsoo (Ame-Sca); podrejen % ie tndi poaebeo redak-dWd o«Alte|Bi vsata vderfa po ZVEZA NARODOV. Ukl. LyTribuna< poroča, da štrajka sedaj v Rimu 50.000 delavcev- One vrste delavstva, ki še ne štrajkajo, prično štrajkati to dni- Štrajkajo tuđi natakar-ii in natakarice, tako da so skoro vsi hoteli zaprti, po navadnih gostilnah strežejo domači Ijudje- Pripetila se je velika tramvajska nesreča, ki je pro-vzročila več žrtev, ker so vodili po jedni progi tramvaj nevešči ljudje. Na-povedani so veliki shodi, na katerem hočejo delavci zahtevati energičnih ko-rakov proti naraščajoči draginji, pod katero delavstvo neizmerno trpi; za-htevajo tuđi večjo mezdo- Štrajk se razširja- Sedaj poročajo iz Neaplja, da je tuđi tam izbruhnil splošni štrajk kovinskih delavcev- Bati se je izgredov. Laški delavci po kraljestvu trpe lako-to tišti čas, ko laško vojaštvo po zase-denem ozemlju .razsipa moko, makaro-ne in riz in se vsak dan vrše veselice-— Nadalje poročajo še laški listi, da so za 15* t m- napovedani novi delavski Strajki* Za sokolski zlet na Viđov dan. Za prvi sokolski zlet v Novem Sađu se je ustanovil že začetkom maja ▼ Zagrebu pripravljahu odbor, ki ima v GunduliĆevi ulici št-29- v Zagreba svojo pišamo-__ Podobne pisarne so se ustanovile tuđi v Novem Sadu in Sarajevu, đodim je posle take pisarne za Slovenija prevzela Slovenska Sokolska Zveza-Če bi katero društvo ne bilo prejelo poziva na udeležbo in podrobne] Sih navodll, naj se nemudoma obrne do ZTese oziroma pisarne* Podrobna spo-rocila prinaša tndi Sokolski Glasnik Srba, Hrvata i Slovenaca v Zagrebu; uprava: Benoina ulica 17- II- Kancelarija Sokolskog Saveza Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu. I4«bljmnsfca ivpa- Predsedstvena seja se trsi v soboto 14. t- nv točno ob 6* uri popoidne v Nar/>đenm domu. OMU ribor Sler- Sokolske Zre»e-Diligid isw to di-mmt% U pridao še t soboto 14-1* m- v Ljnbljano, se naj udeleie sastanka đelegatov v Narod-nem domu ob 8- uri zvečer* Slevenska Sokolska Zves* Seja isobraževalnega odeeka se mSI t pe-tek 13. t. m- ob 8- uri sveoer v Narođ-nem domu- Sokol v Kočevjn. Ker se je število članov telovadnef?a društva Sokol y Ko-čevju od zadnjega občnega zbora dne 15. sušca 1919 skoraj potrojilo, smatra sedanji odbor za umestno. da se voli nov odbor in sklicuje v to svrho na 14. rož-nika ob 20. uri v prostorih brata Josipa Beljana v Kočevju izredni občnl zbor, h kateremu se vabijo vsi člani in članice društva ter njega prijatelji. Spored: 1. Poročilo starepra odbora. 2.) Volitev novega odbora. 3.) Raznoterostl. Dnevne vesti. Obdinski svet ima v soboto ob 11-dopoldne izredno sejo v svrho protesta proti nameravarii določitvi mej na se-veru in zapadu- Poziv! Mestni magistrat pozivlja vse trgovce, obrtna podjetja, urade itd-, naj v petek, dne 13- junija 1919 svoj obrat med 16- in 18. uro ustavijo in svoje lokale zapro v očigled manife-stacijskemu zborovanju zoper razkosa-nje naš© domovine. Trgovci in manifestacijski shod. V petek. dne 13* t- m- ob pol 17- uri se vrši na Kongresnem trgu velik protestni shod proti razkosanju naše domovi* ne- Da se morejo tega shoda udeležiti tuđi trgovski uslužbenci, pozivlje gremij trgovcev vse svoje člane, da zapro v petek ob 15- uri svoje trgovine. — Na bivši kranjsko-štajerski mefl Še vedno stoje velike table, ki označu-jejo bivšo deželno mejo med »krono-vino« Štajersko in »kronovino« Kranjsko. Menimo, da bi se lahko te table, ki že davno nimajo nobenega pomena več, že zdavna odstranile. Posestva grofa Edmunđa Attemsa pod nadzorstvom. Za nadzornika ob-sežnih posestev grofa Edmunda Attemsa je bil imenovan dr. Reismann, ki je takoj ob svojem nastopu ustavil izpla-čilo apanaž številni Attemsovi rodbini, zvišal plače služabnikom in uradnikom, nastavljenih pri grofu. Lahi so pomaknill demarkacijsko crto proti severtL Dobili smo točno ob-vestilo. da so Italijani pomaknili demarkacijsko crto pri Danah v občini Stari trg, okraj Ceknica od hriba Javor do Podčiških Laz zapoldruKikilome-ter proti severu. Beležimo to V znanje naših merodajnih krogov. Važno za davkoplačevalce! Občin-stvo se že sedaj opozarja, da je v osnutek flnačnejra zakona za tekoče upravno leto sprejeta določba, po kateri bo za vsak davčni zaostanek, ako kljubu opominu ne bo poravnan v dolo-čenem roku, kot globo plačati 50% po-viška. Vestnl davkoplačevalcf. Po konča-nem vojnem preobratu se je pojavil boljŠevizem pri nas najpreje med Pod-gorci v občini Šmihel - Stopiče. Po-segla je sicer med te nckdanje obože-vatelje dr. Sušteršiča trda roka, toda uponost še tli pod pepelom. Posebna na davke so hudi. Nekako v sredo aprila t. I. je prišel davčni izterjevalec h po-sestniku Avsecu na Doiž povedat mu, da zahteva država, kar ii gre. Avsec pa ni hotel o davkih ničesar vedeti. Izterjevalec mu je hotel zarubiti zato eno živinče. Avsec pa se je široko vstopil pred hlev in te groztl, da bo izterjevalca z vilami prebodel in v gnojnico vrgel. Preprečil je s tem rubežen. Izterjevalec se je napotil h posestniku Kobetu na Dolž, ali tu se mu ni godilo prav nič bolje. Kobe je rekel baje, da ni nikomur nič dolžan, tuđi državi nič in ni hotel plačati, trdeč, da zdaj ni davkov, ko je svoboda in Jugoslavija in da je rekel nek poslanec na shodu v Stopičah, naj se posestniki kratkomalo ne dajo rubiti. Ker izterjevalec ni dobil zlepa pla-čila, je hotel rudi tu opraviti rubežen, toda tuđi Kobe mu je grozil z vilami in je moral izterievalec oditi, ne da bi bil kaj opravil. Upamo, da se oba ne bosta dolgo upirala. Svarilo delavcem rseh kategoriji Vsled neurejenih gospodarskih in prometnih prilik vlada v Beogradu in na ozemlju kraljevine Srbije veliko pomanjkanje dela in nezaposlenost delav-skih sil- Delavci vseh kategorij, kl ho- i dijo brez izrecnega poziva v Beograd za delom, potrosijo vsled velike dragi-nje v kratkem vse svoje prihranke in se izpostavljajo največji bedi. Svarimo delavstvo vseh kategorij pred odhaja-njem ▼ Beograd ali v Srbijo, če nimajo ■ delo nakazano od podružnice državne ! posredovalnice v Ljubljani, Mariboru in Strnišču pri Ptuju- Kdor se samo-lastno napoti v Beograd ali v Srbijo, ima nositi sam vse posledice- Na naslov poštnega ravnateljstva-Iz turistovskih krogov se nam piše: Protekli teden sem napravil izlet ▼ Lo- ! garsko dolino* Na povratku sem se pe-Ijal 2jutraj s pošto, meneč potovati preko Celja v Ljubi jano- Priseđši na Ljubno pa sem izveđel. da je ljubenska pošta že 1 uro pred dobodom solČavske odšla proti Celju in da moram Čakati na Ljubnem 24 ur, ako se hočem pelja-ti s pošto na železnišico nostajo- Pove-dalo se mi je tuđi da vozi pošta v Luče in Solčavo samo vsak dru^i dan in da so ostale vse tozadevne prošnje in prl-tožbe na postao ravnateljistvo ▼ Ljubljani brezuspešne* To so razmere, ki jih ni moći več prenašati, slasti teđaj ioitkoM prioaaia. kakor kaštfo !vst 137. licv. „tflOVEMftft f*M%*r —« »*• l«»y »»*•» Stran 8b znaki, izredno živahna turistovaka se-zona- Prosima »Slovensko planinsko društvo«, naj i ono intervenira pri po-štnem ravnateljstvu v zadevi poStne zveze v Savinskih Alpah, ako pa bi tuđi to posredovanje ne izdalo, se bo spregovorilo o stvari, ako bo treba, i v parlamentu- .. ^Ravnateljstvu jnžne žeJeznfce v Ljubljani. Kakor smo informirani, je vlada dala južni železnici strikten ukaz, da mora brez odlaganja ustanoviti od dunajske centrale docela neodvisno ravnateljstvo v Ljubljani za vse one proge v kraljestvu SHS., ki pripadajo južni železnici. Pozdravljamo ta korak z zado-šeenjem, ker se pač ne more trpeti, da bi se nahajalo centralno vodstvo južne železnice za našo državo še nadalje v inozemstvu. Nadeiamo se. da se železni-ško ravnateljstvo čim najpreje osnuje v Ljubljani. — Imenovanje. Za tajnika I. razreda v rudarskem oddeljeniu minjstr-stva za gozdarstvo in rudnike je imenovan dr. Adolf Salberger. — Za profesorja porodništva na babiški soli v Ljubljani v VII. činov-nem razredu ie imenovan dr. Alojzij 2 a 1 o k a r v Ljubljani. — Iz zdravstvene službe. Minister narodnega zdravja je imenoval za uradne zdravnike (zdravst\rene konci-piste) v X. činovnem razredu dr. Frana Gerloviča v Brežicah: dr. Božidara Er-ratha v Slovenjem Gradcu, dr. Josipa lirušaka v Konjicah, dr. Frana Petka v Veljkovcu in dr. Ivana Jurečka pri zdravstvenem oddelku dež. vlade v Ljubljani. Adjnta avsknltnntov in pravnih praktikantov eo ee zvišala na ta način, da dobi avskultant ali pravni praktikant po zadovolji vi 4 meseeni službi poleg letnega adjuta 2100 K še podpore rcesečnih 25 K, po zadovoljivi 8 mesečni službi pa še diference med temi pre-jemki in prejemki 10- čin. razreda i stopnje z vsemi dokladami vred- Smrt brata Srba« V včerajšnjo no-tieo pod tem naslovom se je vrinilo polno tiskovnih napak, ki jih je treba popraviti- Pismo, ki je je napisal Milan Ristić. svoji majki, se glasi: >Mila moja majko, s bogom i nemoj da me žališ. Mnogo ranjen sam- Umret ćn za svoj narod, davši svoj život za njega- Nemoj se mnogo starati, neguju me braća Slovenci- Dakle molim, potražite moje kosti i postavite jedan spomenik doma ili ovdje-c Smrt dveh naših lestonarjev. Pri 9. srbskem polku v Subotici sta služila kot dobrevoljca Slovenca Josip Modic, doma iz Nove vaši pri Blokah, in Karei P i š k u r, doma Iz Zatične na Dolenj-skem. Oba sta se izselila v Ameriko, kier sta našla dobre službe v Clevelan-du. Ko se je v Ameriki osnovala jugo-slovanska le?ifa. sta kot narodnjaka in navdušena Jugoslovana takoj vstopiTa vanjo. Borila sta se nato na solunski fronti ter se povsodi odlikovala s svojo izredno hrabrostjo. S svojim polkom sia končno prišla v Subotico, kjer sta vest-no opravljala svojo službo. Sredi maja sta imela skupaj službo ob demarkacijski crti. Ker se ob določenem času ništa vrnila in je bilo vzpričo njiju zanes-Ijivosti docela izključeno, da bi zanemarila svojo dolžnost je poveljništvo takoj poslalo posebno patruljo, da dožene, da-li se ni njima dogodilo kaj zlega. Po daljšem iskanju so našli pri neki pristavi oba mrtva, zakopana v pesek onkraj demarkacijske crte. Modic je imel prestre-IJefto srce. Piškur pa je imel več ran, zlasti na rokah in ramah, kar dokazuje, da se je junaški branil do zadnjega vzdi-ha. Sklepa se, da sta bila napadena iz zasede. Da-li so jih napadli madžarski boljševiki ali civilisti, se ni dalo dognati. Pokopali so ju z vojaškimi častmi dne i8. maja. Časten spomin junakoma! Pri Komandi mesta Ljubljana naj se javi ta: redov. dobro voljec 1. čete, I. bat, 2. jugoslov. polka Franc Grab-nar in kaplan Miloš Erbež (komandant Trebovič). Prepoved, da sptsujejo uradni In privatni zdravniki vojaškoobveznim osebam zdravniška izpričevala. Sani-tetni oddelek komande IV. armijske oblasti je dognal, da uradni in privatni zdravniki napravljajo vojnim obvezan-cem zdravniska izpričevala in da se nekateri s sklicevanjem na izpričevala ne odzivalo pozivom. Vsi zdravniki se pozivajo, da v bodoče ne napravljaio izpričeval vojnim obvezancem. ker jih vojaške oblasti ne priznavajo in ker se vojni obvezanci s tem le zapeljujejo v kažnjiva dejanja, Zdravniško izjavo je izdati le tedaj, če oblasti to uradno zah-tevajo. Razglas o sprejemu učencev v prvi razred ljubljanskih srednjih šol za šol-sko leto 1919/20. Na prvi državni glm-nazf", na državni realni jrimnazijL na državni realki, na drž. gimnaziji z nem-škim učnim jezikom v Ljubljani bo vpi-?ovanje učencev za prvi razred šofske-?a leta 1919/20 v nedeljo 29. junija od ?.—12. ure dopoldne. Učenci naj pride-jo v spremstvu starišev ali njih na-mestnikov ob določeni uri v ravnatelj evo pišarao dotičnega zavoda in prf-neso s seboj krstni list obiskovalno spri-cevalo zadnjega razreda ljudske sole in izprjčevalo o cepljenju koz. Z u n a -nii učenci se zglase tud! pismeno. Sprejemni izpiti obsejrajoč ve-rouk, slovenščino in računstvo bodo v cohoto, 5. julija od 8. ure dopoldne dalje. Dopisovanje z našimi ujetnikl ▼ ftaKIU Slovenski Rdeči križ javlja: Doti atno k svoječasno objavljeni notici Klede dopisovanja z vojnimi ujetniki ▼ Italiji opozarjamo.da se bodo odslej °** pošiliale samo dopisnice (pisma naj se tore] ne posiljajo). Ker ie nabira redao več pošte sa vjetnflee in |e odprena vsled tega teiavaa, mj te plie amo ona dopisiric* na tede% V ostalem pe> ostanejo dosedaiiit določila v veHavt Dopisnice za voine vjetmke v ItallH s dopisnico za odjfovor se dobivajo v pi-sarni >SIov. Rdečega kriia« v Uub-ljani, Poljanska cesta tt 4 (Alolztlevi-šče) po 10 vin. kos. Beg ii laškega v^alitva, Znaae je, kako je prišel kranjski peftpolk it-17- v lafiko vjetništVo. Po dolgem trp-ljenja v vjetniškem tabora se je privelo novo- Napravili so atotnije po 400 mol Jaz sem bil pri stotniji, ki je odfila prvotno v Pordenone, kjer bo nas grdo zmerjali in psovali, od tam pa so nas odpeljali daleč za reko Piavo, kjer smo zasipali laske in avstrijske jarke- Hn-da je bila vro^ina, voda slaba, delo težko. Jaz in še S moji prijatelji amo začeli misliti na beg. Pripravljali smo se 5 dni in skrojili smo si za silo civilno obleko- Dne 5- maja zvečer pa odrinemo drug za drugim iz tabora« Pot smo se prerej poznali- Zemljevid smo imeli s seboj- Pri San Dona čez Piavo je most ali po mostu hodi straža« Sli smo ob Piavi in dobili velik čoln, toda brez vesel* Dve deski smo odtrgali od čolna in ti dve deski eta nam služili za vesli. Srečno smo prišli čez Piavo in potera smo hodili po noči, po dnevu pa ležali v grmovnju kakor zajci. Pri Tilmentu ob "Latisani je tuđi mo?=t čez reko, na mostu pa straža- Kar popimno srremo po mostu, zviždali smo neko la-ško melodijo, pozdravili stražo lepo po laško in prišli srečno na oni bre^f* Hodili pmo vodno za železnico. ki vozi v Tržio- Prišli smo že na etaro la£ko me-jo- Tam pa ?ta na^5 zaslodila dva lažka vojaka, ko smo ticali v prmovju- Odšla sta po karabinjerje, ki so nas potem lovili- Enecra izmed nas so ca našo žalost res vjeli. dva sva se resila le tako, da sva bila skočila v vodo* Na to smo ostali tri je. ki smo se bili resili prega-njanja. hodili v.=o noč. da smo prišli do Sode- Pri Grsdi^ki je most, toda na mostu so karaMni^rji in vsak mora pokazati svojo legitimacijo- Ticali smo v snnovju. Prišel je mimo Furlan z velikim vozom sena« Prosili smo ga, naj nas vzame na voz- Rad je to storil in nas zakopal v seno, tako da smo se sreono prirje'i^li ?ez t^os*- ŠM *rmo potem Čez goriško gorovje proti Idriji po ■ noči, skrivali smo se in trepetali, po-tera smo konrno prišli čez mejo v 2i-reh- Ođ tam smo kreni li proti Vrhniki« Ko smo prišli v Ljubljano, nas je že čakal orožnik, ki je nas odpeljal k službujočemu častniku- Pripeljali so nas v vojašnico pri Sv- Petru- 20. maja sem prišel v Ljubljano iz vjetništva, 22. sem moral na koroško fronto- Sedaj ležim bolan v vojaški bolnici v Ljubljani- — J- š- Po dveh Ictlh \t Omska se je oglasi! Martin Mencin. Piše, da se mu dobro srodi in da je dodelien 1. jusroslo-vanskemu polku v Tomsku v Sibiriji. Ko je pisal dopisnico. to je bilo 28. decembra 1918, je bil emisar za nabiranje ingoslovanskih dobrovoljcev. Od doma in znancev že dve leti nima poroCil. Naslov je: CehosJovaŠka dejsUnijučaja armija, jugoslavjanskaja komisija pri p. S. H. S. v Jekaterinbursr, Rossija, Vilfanova koča na BesunjŠčid bo otvoriena v nedeljo 15. junija t. 1. Koča bo oskrbovana z jedjo in pijaco. Podružnico SIov* plan* društva so ustanovili, kakor smo že poročali, v Mariboru- Za predeednika je bil izbran dr- Brence, za tajnika Ferdo Leskovar, za blagajničarko pa gdft- Budinekova* Podružnica je priredila v ponedeljek svoj prvi izlet k Ruski koči. Ljubljanski mesari? so na občnem zboru dne 25. maja 1919 sklenHi, da od-slej ob nedeljah ne bodo proda i ali mesa. — Za praznike ta sklep ne velja. Kopalisče Hofgastein- Prehrana je zagotovljena. Kdor bi rad potoval tja, naj na deželno vlado naslovljeno prošnjo z uradno zdravniškim spričevalom ter 30 K denarja posije na ravnatelja R. Kafer, Salzbnrg, Franz Josef-strasse 13- V Libojah pri Celju je umri to-varnar F- R- Schtltz, čegar tovarna je bila svoječasno na glasu v proizvaja-nju oknsnega keramičnega blaga. Pod-jetje je eedaj v slovenskih rokah- Izgnafi so v Avstrtio rodbino dr. Wenijrerholza. koncipijenta pri dr. Plachkvju v Ptuju, kl je bil svoječasno urednik ptufskega »štajerca«. Pod državno nađzorstvo je dana tvrdka Scherbanm v Mariboru- Za sekvestra je imenovali odvetnik dr Ko-derman- Odgovorno veđniStro »Marb«i-g«r Zeitnng« je prevzel Hass Ambro-schitz, menđa brat nedavno omrlega dr. Otona Ambroachitsa* Y nemild alvfW- >Marborger Zei-tnng< javlja, da je imenovan bivH okrajni sodnik pri okrožnem sodišen v Mariboru dr. Franc Bjtzek za sodnega svetnika- Menda v Građen, ker ae ▼er-jamemo, da bi Bvtzek mogel avaaairatl v naži državi- Moi Je namreft proalnl renegat in slovenoire> Slavmoirt v Hariben ■dlgeiai V nedeljo. dne 15- I- m. je bila Bamera-vana velika slmvno^t v Maribor« v proslavo pripadnosti mariberskega mesta k Jugoslaviji- Na željo generala Mal sira se je ta slavnoet odgodila na kas-nejftiča*, da m )• latte «iaWI Ml * ▼ojaetro, kl ie sedaf ie mapeeleno na 2kpassJaj |p mhBs^pdv neka Ana Senrič. aatakarica v hoteta WiUon ▼ Ljubljani. Za*ovarjala ie bode pred to- ^^^Slm ttž>* W I— B^HkoT lota-kn saflienleno. Te dni je sapienila policija nekemn J. V. 10.000 vrfink in 1000 za-vitkov tobaka, katere ie imenovani na-meraval prodati na Hrvatsko. Zaple-njeno blago se je oddak> finančnemu ravnateljstvu. Devetlete« hnt|č nnvćen od avto-■obila. 24. majnika popoldne se Je 91ct-ni sinćek posestnika Prasnikarja iz Tro-jan. Mina Prasnikar igral na glnvni cesti, ki vodi skozi Trojane. V tem hipu je pridrdral iz smeri iz Ljubljane luksus-avto, v katerem sta sedela dva gospoda in ena gospa. Avtomobil Je Dovozi! fan- | tiča in ga na mestu usmrtil, vodnik se ni brigal za nesrečo, temveč drdral na-prej. BrezsrČneira šoferja se do sedaj Še ni mosrlo Izslediti. Prosim podatkov, ki se naj po§UeJo državni policiji v Ljubljani. Gad Je pičil r>o domaće Hacina Iz Velikih Brusnic. Dne 9. junija pop. je »podbiral« Hacin v svojem vinogradu pri Potovrhu. Pod eno trto je ležal s:ad. ki je pičil Hacina v roko. ko je hotel ta potrgati trsno brst'e pri Vth Roka mu je trtkoj močno zatekla. Tekel je na svoj dom do nrvo romoč. — Kako se bo razvilo, se Še ne ve. Vk>mfl ie v nedeljo zjutraj 5e pred 7. uro v Kolmanovo sklndišče vojak do imenu Josio Senčar. doma iz Aržič pri I itiji. Zaloten pa ie bil od nadstražnika Prunka in stražn-ka Hribarja in sicer ravno ko Je hotel nahrbtnik s 77 krož-niki, katere si Je v skladiŠču nabasal. od-uesti. Oddali so era voja^kemu sodišču. Cjg&nske tatvine. Pred pnldnijrim letom je bil ukraden Janezu Rnbiču z Gomile en voz s knrrmtnrn in konisko opremo. Vse poizvedovanie je bilo za-stonj. Pred par dnevi je prišla k Bobicu neka čitanka in mu Je povedala, da so ukradi! ta vozfček z opremo VTed hr-va^ki cifiran! in sra prodali posestniku N. na Slatenku. Bobič je šel na oglede za svojim vozom in fra našel res pri posestniku N„ toda voz je bil popolno-ma prebarvan in rredrujračen, Bobič pa je vendar sooznal svoj voz. Čudno je to. da posestnlk N. poldrusro leto ni ra-bil tecra voza. airmak je imel skrite^a. Zad^To irnaio or^^nik' v rokah. Zaprli so v 2etalah občinskega odbornika Frana Fischerja. ker 1c nagovar-jal voja§ke obvezance. naj se ne odzo-vejo xx)zivu na orožne vaje. Obesil se je na Marije Terezije oe-sti v Jenkovi hiši železničar Umek-Vzrok: žalost radi ženine smrti in alkohol- Umrla je v Ljubljani zasebnica gdč- Matilda Leskovec- N v- m- p-! Za ljudsko izobrazbo. R&zpis nagrmđ. Okrajna bolniika blagajna ljubljanska razpisuje iz sklada za pođpira-nje akcij, ki služijo neposredno ali posredno povzdigi ljuđskega zdravstva, ustanovljene^a 1- 1917. troje prizna Inih nagrad po 300 K, 200 K in 150 K za najboljše poljudne spise 1- o higijeni delavskih stanovanj, 2- o negi človeškega telesa in 3- o alkoholizmu, njegovem škod-ljivem vplfvu na po^ameznika, na njegovo družino in čioveško družbo sploh« Vsak spis mora obsegati eno tiskovno polo (16 brošurnih strani male oblike). Razprava o delavskih etan ovan jih naj obđeluje, kakšno bodi stanovanje, četuđi skromno, kako in kdaj naj se snaži, zrači itd.; dalje, kakšno bodi po-hištvo in druga oprava, da bo stanovanje služilo svojemu namenu- Prepro-ge, tapete, zastori, cvetlice in drugo ze-lenje, ali so potrebni in s stališča higijene priporočljivi ? Oženiti je tuđi slike in druge atenske in sobne okraske- Spis o negi človeškega telesa naj obravnava, kakšna bodi obleka, perilo, hrana. Ali je vsejedno, kakšne barve je perilo, in ali je takozvano Jagrovo perilo priporočljivo? Važni za ohranitev zdravja so dalje telovadba, izprehodi, izleti, tnristika- E negi telesa spadajo tuđi r.ega in čistoča ust, zob. las, noh-tov, nog Itd- itd* Edaj naj hodimo k po-čitku kđaj vstajajmo itd* Spis o alkoholizmu obsegaj v glavnom: moralni, fizični in gmotni vpliv alkoholizma na pivca, njegove evojce in okolico, na celokupni narod* Ali so javno točilnioe opojnih pijač absolutno potrebne? S cim bi se jih dalo nadome-stiti, Drufitva, čitalnice, klubi, zabave, ▼eselice, plesne iole, koncerti pri po-grnjenih mizah itd- Edaj ZAČne človek piti in lakaj? Eaj žene delavca % doma v sostiliio? Društva, ki poepefaijelo al-koholisam Itd. itd* Ta so podane le glava* saernioe, t kateri naj m gibljejo aplai; piaoem pa j# dano na prosto, da obravnavajo po-aamesne predmete tako, kakor ae jim idi, da bodo trarino najbolj obdelalt-Spisi morajo biti irvirna, aamostojna dela; prevodi ali oalo prepiai ufao do-▼oljenl. Piše na] ae le aa eno stran papirja, ker se bo nagrajeiia dela po motnosti objaTilo v Uska- Pod spisom plsee ne srne navesti svoje pravo ime, marvet Utro, I. J kako izmiftljeno ime (peer-deslm)- Pra>vo ime s nalančnim Bnsls* ga> je dali ▼ posebno kuverto, osnaosno s pisftteljevo ilire* To kuverto je «a-lepljeno s spisom vred dati v drogo ▼e£jo kuverto s naslovom: Okrajna bol« niska blagajna ▼ Ljubljani- Na vrhnjem roba kuverto je napisati: >Kon-korencnl spis«* Zadnji dan, ko morajo biti vii spisi v rokah blagajne, je 80. novembar 1919* Vse pošiljatre bo odprla posebna komisija, eestoječa iz zdravnikov, pisa-teljev in zastopnikov blagajne. Priložene kuverte s pravimi naslovi poši-ljateljev, oz* piscev se bodo odprle sele po orenirvi spisov- Poleg razpisane priznalne nagrade izplača blagajna vsakemu nagra-jencu še poseben pisateljski honorar, kakor ga plačuje Slovenska Matica za znanstvene spise- Nagrada in honorar se bodo izplačali pred BožiČem 1919-Imena nagrajencev se bođo objavila* Tekmovalci lahko epišejo razprave o dveh ali vseh predmetih« Posameznik more dobici !e eno nagrado, četndi bi bila dva ali vsi njegovi spisi odobreni« Blagajna si pridržuje lastnineko pravico do v«eh doposlanih jej spisov, ki jih sme objaviti v celoti ali pa v izvlečku. Za v reJoti objavljene nen^iprrajene spise se plača navadeu pisateljski honorar. Tekme se morejo vdeležiti delavci in đelavke slovenske narodnosti katere-koli stroke in ne glede na to, ce so čla-ni blagajne ali ne. Izključeni so: pisa-telji in žurnalisti po pokliču, učenci in dijaki vs^eh šol. javni uradniki, blagajni ški nameščenci tor osebe, ki so dovršile več kakor drugi razred srednje ali tej enake sole- Na manjše slovniške napake in šti-listične hibe se ne bo oziralo; merodaj-na za priznanje nagrade bo le vsebin-ska vrednost spisa, tehnika njegove se-stave in način pripovedovanja* Ker ima razpis namen, da vzbudi zanimanje za ljudsko zdravstvo in predmetno literaturo v najširših plar steh naroda, je želeti, da prime kar naj-več delavk in delavcev za pero in se vdeleži tekme- V osvežitev spomina in ojačenja duha se priporoča, da vsakdo prej preštudira zadevno literaturo, če mu je na razpolago- Časa je pol leta! Nihče, ki misli, da bo opravil dobro, naj se ne straši: prime naj za pero, pa če mu je roka še tako okorna* Blagajna ima namen, če bo uspeti povoljen, akcijo nadaljevati in jo raz-širiti tuđi na razpise nagrad za po-ljudna dela strokovnjakov; sJcušala bo po svojih močeh še na jirug način po-zanimati slovenskega delavca za najbolj važno panogo nafiega življenja: za zdravstvo — in s tem povzdigniti splošno izobrazbo slovenskega naroda« Društva in vsi, ki pridejo z delavci v dotiko, se naprošajo, da opozore svoje član© in delavce na ta razpis-Prosi se tuđi za predloge in nasvete k začeti akciji, ki naj se pošljejo na5 naslov: Okrajna bolnička blagajna v Ljubljani. Vsi listi, ki smatrajo akcijo za dobro, se prosijo za ponatisk tega članka- Kultura. Repertoir Narođnega gledališča- Drama:13- junija petek- Zaprto- 14. junija sobota >Pelikan C 2/63* 15- junija nedelja >Pelikanc A 2.;63- 16. junija ponedeljek- Zaprto- 17. junija torek >Listnica Boubouroche< 6 65* — Opera: 13- junija petek- Zaprto* 14- junija sobota >Madame Butterflv« A 64. 15-junija nedelja >Madame Favartc. (Ob-hajanje lOOletnice Offenbacha)- Izven abonma- 16- junija ponedeljek >Mada-me Butterflyc B 64- 17- junija torek« Zaprto- Iz gledališke pisarne- V soboto 14. t. m- se poroci članica Narođnega gle-dališča gospodična Mila Šarič, z gospodom kapitanom Vardijanom v frančiškanski cerkvi ob 4- uri popoldne- Čestitamo! Gdč. Renata MUetićeva nastopi đanes, v četrek in v soboto v ulogi hčerke v >Pelikanu<. Za gostovanje mlade umetnice vlada veliko zanimanje« Pevke »Glasbene Matice« naj se zberejo danes ob pol 8- uri zvečer pred Glaebeno Matico- Vse, brez izjeme! Slava učenjaka Papina. LDU. Beograd* 10. junija. Dijaški dom za sred-nješolce je priredil na binkoštni ponedeljek sestanek v čast velikemu učenjaku in dobrotniku srbskega naroda dr. Mihajla Pupinu. Sestanka so se nde-ležili ministrski predsednik dr. Anton Korošec in naučni minister Ljuba Davi-dovič, nadalje zastopniki humanitarnih in prosvetnih institucij ter mnogobrojni gostje zaveznih narodov. Imenom uprave je pozdravila Pupina gospa Maksi-movič - Petkovič, povdarjala težko stanje našega naroda v poslednjih letih in velike zasluge, kj jih je storil Pupin svojemu narodu v tujini. pri čemer je imel sam velike žrtve in podžigal tuđi druge k požrtvovalnosti. Nien govor je imel velik učinek na vse prisotne. Pupin se je takoj odzval in povdarjal v svojem govoru, kako so pred vojno naši neprijatelji tujemu svetu naprtjli naziranje o Srbiji, ki niti najmanje ni odgovorjalo istini Ker nismo hneli tiskovnega ura-dm, da obveSčamo zunanji svet In se I njim SĐozĐftvamo. se je to krivo naziranje, neprestano sistematično gojeno, ob-****** V8e ^POtjednjih voirrih časov. TI boftpm to otvoftt oC| amnienB *ve> to, kl danes vidi v Srbih in posebno m srbskem seljaka človeka in poU ki je M teli iedmih letih izvajal dela. kl prese-gajo človeško moć. Umerjeni Pupinov govor je zbudil najžrvahnejše odobravanje vseh navzočib, ki so ga borno po« zdravljali. Dijaki so zaldjučfli slovesooat s popevanjem narodnih hhnen . Natječaji »Matice Hrvatske«. »Ma* tica Hrvatska« razpisuje ove natječaj« za književne nagrade: 1. Iz zaklade Draškovićeve (K 2000) za »najbolji pučki spis« za god. 1919. do 31. prosinca 1919. Natjecati se mogu rokopiri. 2. iz zaklade Veber - Tkalčića-v e (K 900.—) za »najbolje naroda ka« risrno djelo« za god. 1919. do 31. prosinca 1919. (štampana djela ili rukopisi). 3. iz zaklade Vuščićeve (K 2000) za »najbolje djelo iz hrvatske povfostic za g. 1920. do 31. prosinca 192a (Štampana djela ili rukopisi). 4. iz zaklade Du« banovićeve (povišen honorar za £0%) za izvirno ili prevedeno djelo iz hrvatskoga ili slavenskoga života za god. 1919. do 31. prosinca 1919. (Rukopisi). 5. iz zaklade Turkovićeve (K 500.—) za prijevod popularnog djela iz poboprivrede ili šumarstva za god. 1919. do 31. prosinca 1919.6. iz zaklade Miletićeve (K 50.—) za izvorno djelo kazališne struke za god. 1920. do 31. prosinca 1920. 7. iz zaklade Vranicani - Dobrinoviceve (K 700.—) za viorno književno djelo bez razlike svrhe za god. 1921. do 3K prosinca 1921. (Štampana djela fli rukopisi). Nagrade te zaklada »Matloe Hrvatske«. Iz zaklade grofa Ivana DraJ-kovića za godinu 1917. nagradjeno Je djelo Antonije Kassowitz - Cvjjić: V&-troslav Lisinski n krugu Dira, iz Iste zaklade za godinu 1918. djelo dr. Pranai Lubanovića: Kemiia živih biča. Iz za-« klade Dušana Kotura za god. 1918. dj«h lo dr. Gjure Dimovića: Vojvoda Momčilo. Iz zaklade Adolfa Veber - Tfcal-čevića za god. 1918. djelo Svetozara: Ćoroviča: O ćelijama. Iz zaklade Julljai Dubanovića za god. 1917. djelo D. 5. Merežkovskoga: Vječni suputnici a hrw prevodu I. Velikanovima. Iz »Matice Hrvatske«. DpanJ 19W. U štampi so djela: Antonia Kas^ sowitz - Cvijič: Vatroslav Uain^ ski u krugu Dira; Oundnlić: Osman s uvodom i tumačem Dr. Oj. KGrblerja; A. Kovači 6: U regfrtratmi; St Wyspianski: Boleslav Smjeli; Noviji slovenski pisci, s biografijama od prof. Fr. Ilešića. U štampu ulazeq »Vojvoda Momčilo«, drama dr. Q j. D i-movića, »Sredovječni gradovi« prof-Gj. Szabo, »Ilirska antologija« a obradi prof. J. Pasarić«. Za štampu su primljena djela: drame Pedje Pe«« tro vi ča; Tolstoj: Posmrtna , nimi stavki neposnanega pteoa sgoraj"; omenjenega članka, tako ođlo&DD pa od-klanjamo metodo in način v*ellaflrlja-nja vzgojnih princdpov, kakrfiD0 ocda^ nja anonimni reformator v tem fllafikn- Problem je tako oMires* pa tntf tako globok, da ga ne reii pa maka« največji pedagofiki ženlj s enlm aBmalH ljajem pereea, kot si to predstavlja na-vdušeni člankar s oenjenim in omwnirrt aranžmajem iz srednje — v visokodol-sko karijero poljubnega n«t*lja pro-storo^nega risanja na gimnaalji att *&* tfki X- Y. Protestiramo, da 5i ae proElemri, Ići zadeva tako v živo slehernega Slovenca, ki bi pomenjal srefino aapodet, pa radi srečno razrešen, regeneradjo oe-lega naroda, polastili enoatransko zgolj le pedagogi* Umetnost je umetnlkova1 to nm«i-nik njen apostol! Pedagog pa ae nei od umetnika in potem idi in vzgajaj! S tem pa nismo izrekli, da O&E1&-njamo sodelovanje pedagogov. Naaprot-no! Dobrodošla nam vsaka pomoć in vsak naevett ki prinaja iz ljabeeni in dobre volje- Tuđi TFTn**tr>^ki pjffnriA tftflatf prB^!*^ vali- Javnost ni izvedela o tihem nadera deln, dasi smo pripravljali preporod ^. svesti si, da pomenja: narod flavstreno vzgojiti, priklieati nm dulo, ki )o ji v knžnem ozračjn med- in povojne bre* talno materijalistične dobe *e izgubljal* Ponavljamo: umetnikovo jo apo-stolstvo in poklican je, da ne aivi samo le lepoti, marved jo tuđi oznanja, — tedaj dovolite, đa postane kapitol« o umetnišM vzgoji predvsem nafte po-glavje! Poglavje, kterenra vže dolgo posvečamo vso našo Ijubezen in nafte misli. Ne gradimo samo v oblaldli, znamo živeti tuđi realno življenje; preskrbeli smo, da bo tuđi vpraftanje umetniike iole in vsega, kar treba za umetnUko-vzgojni naraščaj, za risarsko, slikar-sko in estetično izobrazbo našega vi* sokošolskega dijaštva — seveda s ak*> tivnim sodelovanjem naše vlade —* ugodno rešeno- V Ljubljani, 81- r^H** 191*. MUb aB*4afclt aBtttstov Avs> Stran 6. MtfLPVEMilU NANUO" *M I*, f*rija 1V10. 137. ttev. . Društvo slovenskih profesorJev trajno sporoča to - le podružnicam in posamezmm g*. tovarišem: Dne 6. Ju-nija nam je bratsko društvo zaereb-ško osebno po svojem predsedniku dr. Karliću stavilo predio*, naj bo »Nastavni Vjestnik« naše enotno skupno glasilo za Članke in društvene vesti. Naš odbor je z največjim veseljem spre-iel to novico: tako bi mi, srednješolski učitelji v Sloveniji slednjič vendar prišli do rednega glasila, do dobre-g a glasila, in, kar ie DOfirlavitno, s hrvatskim! kolegi bi se po tej poti najprej duševno zbližali« spoznali ter y neraz-družno bratsko organizacijo zve-zali. V ta namen je zdaj treba takoj dvojega: 1. pridno pisati Članke in dru-Štveoe zadeve, in 2. list gmotno pod-pretL Hrvatje plačujejo po 12 kron Članarine svojemu društvu in zato dobiva vsak član »Nastavni Vjestnik«. Tuđi m i moramo članarino z v i š a t i na 12 kron. Ker pa ima to pravico samo obcni zbor, a ga v tem času (železniški tarifi, konec šolskega leta!) ne moremo sklicati, prosi odbor podružnice, nai nam skupno, kjer teh ni, pa gg. tova-riši, vsak zase po dopisnicah nemudo-ma Javijo: 1. ali so za zvišanje članarine na 12 kron in 2. če so, naj iaviio tuđi vsak svoje zasebno stanovanje, ker bodo dobivali »Nastavni Vjestnik« na-ravnost na dom. _QjUbor prosi odgovora • vsaj v enem tednu, zakai 1. broj »Nastavne ga Vjestnika« za šolsko leto 1919/20 se že stavi (iziđe dne 1. septembra) in v Zagrebu morajo visino naklade vedeti vsai do 20. iunija. — Zvišanje članarine se razume od 1. sentcm-bra dalje. Prvi broj »Nastavne^a'Vhst-nika« bo prinesel naš oklic za sodelo-vanje ter vse tisto gradivo, katero smo bili narnenili za drugo številko naših »Izvestij« (prva številka je vsakemu članu pri odboru na razrjolago-. Sedaj pa takoj na delol — Odbor. Tečaj za učitelje na obrtnih nađa-Ijevalnih šolah* Na državni obrtni soli v Ljubljani se bo vršil od 18- averusta do 6- septembra t- 1- strokovni tečaj za izobrazbo uoitel.ier obrtno - trgovskih predmetov na obrtnih nsdaljevalnih šolali. Prošnje za sprejem je poslati do 6- julija t. I- na ravnateljstvo Glede bližnjih podatkov se opozarja na raz-glas v uradnem listu deželne vlnde za Slovenijo, štev- 104 z dne 11- t- m- Gospotarstuo, Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22 opozarja obrtnike, ki imajo na Dunaju naroceno ali že nakupljeno razno blaco in suro-vine, oziroma obrtnikl ki žele isto naročiti z Dunaja, naj se zjdase v ome-njenem uradu osebno ali pismeno ,ker namerava urad tozadevno posredovati. Prfglasiti se je treba naikasneie do 20. junija. Na poznejše primase se ne bo mogoče ozirati. Dovoljenia za nakup živil. Za Divo-varno »Union« v Ljubljani smejo uvesti spložna trgovska delniška družba »Continental« 10 vagonov ječmena: dcl. niska družba za promet s poliskimi pridelki v Zagrebu 3 vagone ječmena in tvrdka Werner in Klanber v Sisku 5 vagonov ječmena. »Državna posredovalnica za delo.« Podružnica za LjubHano in okolico. V preteklem tednu od 2. junija do 7. junija 1919. je iskalo delo 149 rnoških in 54 ženskih delavnih moči. Delocnjalci so iskali 1278 mošk'h in 56 ženskih de-lavnih moči. Posredovani se je izvršilo 96. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. jan. 1919. do 7. junija iskalo delo 7717 delav-nih moči, delodajalci so pa iskali 6942 delavcev. Posredovani se je izvršilo v tem času 1818. Delo iščejo: pisarniške moči (319), trgov. sohtrudniki in sotrud-njce (194), služkinje in kuharice (156), hišniki, pazniki, poljski in tovar, delav^j in delavke, strojni in navadni ključavni-čarJL ekonomi, oskrbniki, železostrugar-ji, kovači, kurjaci, strojniki. dninarice, predil. delavke, mesarji, peki, mehaniki, uradne jn trgov. sluge, hotel, sobarice, pleskarji, sob. slikani, natakarji in to-čilci, brivci itd. V de!o se sprejmeio: Rudarji (900), služkinje (100). težaki, hlapci, zidarji, tesarji* tov. delavci in delavke, mizarji, konj. hlapci, čevljar. pomočniki, vajenci, pis. moči, šivilje za perilo, obleko, strojniki, kurjaci, konj. hlapci usnjarji itd. SemenJ v Črnomošnlicah (žel. postaja Semič) bo v torek dne 24. t. 1. za živino in razno blago. Ztvinorejski in mlekarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu v petek dne 27. junija in soboto dne 28. junija t. .1 s sledečim sporedom: Reja molz-nih krav. Krmljenje. Molža. Mlekarstvo. Predavanje se prične v petek dne 27. junija t. 1. ob 2. uri popoldne. Kdor se želi udeiežiti enega ali drugega izmed teh tečajev naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske sole na Grmu posta Novo mesto in sicer za vino-gradniški tečaj do 19. t. m., za živino-rejski in mlekarski tečaj pa do 23. ju-nija 11. Revnejšim da ravnateljstvo pre-nočišče breznlačno na razpolago. VinogradniSki tečaj priredi kmetijska Šola na Grmu v petek dne 20. in soboto dne 21. junita 1.1. s sledečim sporedom: poletna dela v vinogradih. Trtni škodljivci. Zeleno cepljenje. Predavanje se prične v petek dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne. Iaceneov»nje bikov plemenjakov- Dne 3. jmiija 1919 se je v mesrni klavnici vršila komisija, ki je imela naJogo pregledati vse bike plemenjake T mestnem okolišu in določiti njih sposobnost za plemenitev- 2aloetno tt^Mv MHk Ii¥liMlwpii1ll OtfW ML da je pripeljal k tej komisiji samo eden posestnik svojega bika plemenjaka* Ta komisija je na mestu kondtatirala, da jo v Ljubljani veliko število krav in telic, da pa ne odgovarja tema fttevihi stevilo sposobnih bikov plenaenjakor* Ker je vsled dolgoletne vojne nada ii-vinoreja jako veliko trpela, treba je, da jo dvignemo v prejšnji stan, oziroma do viška razvoja- Vsled tega mora vsak posamezni kmetovalec - živinorejec — ravnati se po zakonih, ki so postavljeni v varstvo naše živinoreje- Za plemenitev goveje živine mora biti v vsaki obeini na sto krav in telic vedno na razpolago 1 bik plamen jak, ki mora biti od dopuščevalne komisije spoznan aa sposobnega za pleme. Pri plemenjakih Je Telikega pomeo** kakšne pasme da je, starosti, mare, sa fcar se pri bss skoro nikjer ne gleda- — Zarod goveje ftivine postaja vsled mpaftaeg* ravna-nja vedno slabeji in iivinoreja trpi na rasvoju- Po sakonn je doloSeno, da je treba sa vsakega bika plemenjaka, ki se ga dopušta, sklep dopoščevalne komisije, ki se izreče o sposobnosti bika> Le taki biki, ki dobe posebne dopustil-ne liste in ki so bili po dopušcevalni komisiji spoznani sposobnim, se smejo uporabljati za pleme. Zato je treba, da se naši živinorejci bolj zanimajo sa razglase in raspise, ki se tlčejo naše živinoreje in da polagajo važnost na rejo goveje Živine, kl ima posebno v današnjih časih veliko pomena* Nainoveiša poročila. Naša posebna brzojavna poročila, IZ ITALIJE. Mllan, 9. junija. (Preko Švice.) La-ski parlament se sestane dne 19. junija. Konferenca laških pariških delegatov z ostalimi člani ministrskega sveta y Oulxu ie sankcijonirala novi že znani kompromis v reškem vprašaniu. Laska sociiali^tična stranka obiavlja Doziv na solidarnost z boliševiki. Zadnja misija anjrieških in franeoskih sociialistov v Italiji in v £vici je veljala pripravi ge-ncralnejra štrajka proti mirovni konfe- renci. STAVKE V PARIZU. Pariz, 10. juni ja. Pariške stavke ponehnvajo. ODGOVOR NEMŠKIM DELEGATOM. Pariz, 11. iuniia. Komisija za Zve-zo narodov je izdelala odgovor na nem-ške protipredloee in je ta svoj odgovor danes predložila Četvorici. V tem odgovoru se računa, da bo Nemči.ia pri-puščena k Zvezi narodov po preteku nekoga nedoločenega roka, potem ko bo dokazala svojo dobro voljo, zlasti s plačilom prvega obroka doljra. Tuđi se hoče olaišati Nemčiii niena produktivnost in ozdravljenje trgovskeea življe-ni?_. Dva drnga predloga merita na obvezno Dopolno razoroženie vseh držav in na kontrolo narodnih manišin v pokraj: rtah. ki iih Nemci izsrube. Pariz, 10. junija. Antanta bo odsro-vorila Nemcem koncem tega tedna. Odgovor na nemške proripredloge so izdelale subkomisile za odgovornost, za reparacije, za meje. gospodarska snbkomisija za Zvez^ narodov in druge. Četvorica hoče podati svoj odgovor v najkrajšem času. KOLČAK ODGOVAKJA ZAVEZNI-KOJVI. Pariz, 10. junija. Admiral Kolčak je odgovoril zaveznikom s Dosebno noto, v kateri sprejema zahteve do de-nookratični ureditvi Rusije in do sklica-nju kunstituante. Pridržuie si pa pri-znaaje Finske in drugili držav, češ. da ie to zadeva bodoče konstituante. iz-vzemši Polisko. ki io priznava. Glede rnskega dolga ponavlja Kolčak zasroto-vilo, da narodna vlada ne oriznava boli-ševiške naredbe od leta 1917. in je sklepa srotu ostrorioe* H DEN ZOPET LOVI SENKACUm NEMCI SO SE VEDNO NE DOL 2 NI LDU. Ly©n, li. jvaii* (Bresftift-no) Znani nemški publicist Maksimi IJan Harden opisuje ▼ newyorskem listu »Worldc sedanji položaj v NemMJI in raslaga, kako trdovratno isku&a nova nemfika vlada obraniti v nemftkem narodu vero, kakrftno je imel dosedaj o vzrokih vojne- Pravi, da milijoni Nem-eev vernjejo danes trdneje kot kdaj prej, da je bila Nemcija nedolžna žrtev zarote in zavratnega napadi svojih so-vražnikov- Nemški narod ne uvideva 6e danes, da je rabila Nemčija v vojni sredstva, ki nasprotujejo modernim načelom Človekoljubja in se ne dajo niti privesti v sklad z đo!očbami mednarod-nega prava- V Nemčiji je razširjeno mnenje, da je samo blokada v avrho iz-fttradanja barbarsko pocetje, na^protu-joče mednarodnemu pravu- Harden pred!a*?a. naj se uvede* zakon, po kate-rem ne raore biti ponovno izvoljen v parlament noben po>laneo. ki je leta 1915- glasovni za vojne kredite- Društvene vesti in prireditve. Občni zbor »Mladike«« Društvo >Mlndikn ■to Ib MacaJ»dobi. kar pa sedaj ni več mojfoče. Opozoril je tuđi vse navzoče tovariše, naj svojo službo Še naprej vestno oprav-lirno. z zau^^niem. dn iim bo vlada položaj v kratkem zboljšala. čim se rudi noložai vladi natančno pojasni. Sestavi-1a se ie primerna resolucija. s katero se podasta dva tovariša v Ljubliano k vladi. V o^hor so se izvolili sledeči tova- rili: Josip Zorko, predsednifc Celje; Matija Pumer. niega namestnik, Moztr-je; odbomikl: rranc Calhen, Maribor; Martin Srebočan. Trbovlje; Peliks Kra-iovic. PolCane; Josip Lukman. Vransko; namestniki: Aleksander Frtc, Konjice; Jur! Pharhant St Peter. Sav. dolina; Pranc Koder. RaClc pri Maribora. Aproviiacija. V soboto bo delila aprovizacija juž železnice sveže telečje meso po 11 tron kilogram* Nakazovanje solj trgovcem- Ker Je nem^ka sol že dospela v Ljubljano, se prodajalci sladkorja vabijo, da 3e zgla-se pri g- Jelaeinu, trgovcu na Rimski cesti in sicer: iz I„ II- ln III. okraja dne 12- junija, iz IV-, V- in VI- okraja dne 10- junija, iz VII- do X. okraja dne 14- junija, + Nakasila za moko naj si pre-skrbujejo peki v ponedeljkih in petkih, trgovci pa v sredah in sobotah, vselej ob devetih dopoldne v most ni posveto* valnici- V nujnih slučaj ih izdajajo se nakazila vsaki dan — izvzemši v tor-kih — od enajste do dvanajste ure dopoldne- -f- Sol se nakazuje — dokler je je še kaj v zalogi — izključno Ie v torkih od &• do 11- ure dopoldne v mestni po-svetovalnici. Brez legitimacije soli ni dobiti- Za otroke do 6 let, katere se K vpisalo nri % Orehku v Udmatu se bo-do delile n^kaznice za konzervirano mleko v o b Č i n s k i pisarni na Selu dne 13. t. m. od 2.—4. ure popoldne. Na 2amudnike se ne bode oziralo. Razne stvari. * Kako so Francozi plačevali Nera-cem vojno odškodnlno leta 1871/72. Pet milijard je znašala franeoska vojna od-škodnina. Meseca februarja 1871 ie re-kel Bismarck Thiersu: V oktobru sem zahteval šti.i milijarde, ali sedaj potrebujemo šest milijard. Thiers je začuđeno vskliknil: Kaj, šest milijard! Bismarck je odvrnil: Da? šest milijard. Nemčijo je stala vojna Štiri milijarde. Po dolgem pokajanju s finančnikj je bilo do?rovorjeno, da plača Francija pet milijard. Nikdo izrned mos:očnikov v Evropi se ni oglasil proti kruti nemški za-htevi. Šel pa je v Versailles takratni predsednik švicarske republike Kern, ali knez Bismarck sca je na kratko od-pravil. Nahrulil sra je, kaj da dela tu in kaj se briga za reci, ki se tičejo Nem-čije in Franci je. Dostavil ie pomembno: ako Francija ne plača, se prične vojna znova. Dne 10. mala 1871 je btt v Fnufr. kobroda podpisan mir ln dotočeno, ds tekom 40 dni po podpisu mora biti plan Čana prva polovica milijarde in v §•« stih mesecth dva nadaljnl polovici, koft« čna polmilUarda Je Imela biti plamsa 1* maja 1872. Šest departementov ln bai* ffortske utrdbe Je bilo medenih po) nemški vojni do plačila treh poslednjfli milijard. Mesec za mesecem so vozili na voz s stražo pruskih volakov vojno pi*T>-*tvTw> v Francijo, Poizvedbe. Izsubila se ie srebrna doza: za &>• bak z monodramom A. M .v soboto. dne 7. junija popoldne v sredlšču mesta. — 100 kron nasrade dobi pošteni najditeil« ki jo odda v upravništvu »Slovenskesoi Naroda«. 5886 Sveženj kljneev (7 komadov) Ja bilo najdenih pri glavnem kolodvora^ Izgubitelj jih dobi pri policijskom rav-4 nateljstvu. Franc OHvar, M. - Q. - Kurs 5t. 117 vojna pošta 551 je zadnjikrat pisal z italiianskes:a bojišča dne 12. oktobri 1918. Kdor bi kaj vedel o njem, naj ta sporoči Josipu Grumu, Dvor 25, viđ Straža, Dolenjsko. StroŠkl se povrnejo« Zerubil se je mlad pee Foxterrierš na ovratniku ima ime M- Blaznik, Stari trg 12- Prosi se, da se ga proti nagradi nazaj pripelje v trgovino Blaznlk, Sta^ ri trg. Koza se je zatekla. Poizve se Am-brožev trg 3/II._____________________ Izdajatefj ln odgovorni urednik: Valentni Kopitar. Lastnlna to tisk »Narodne tfskrn—« Poslano.* Važno za salonske orkestre. Radi subskripctje za novo Izdanjd zlasb za orkester komponista Ant Jakla naj se p. n. interesentje blajco-volijo obrniti na trgovino z muzika-li jami Kleinmayr & Bamberg v LjubljanL * Za vsebino tesra spisa ie uredni^ štvo odgovorno, kolikor določa zakon^ Spomnijajte se Druž&c sv- Cirila m Metoda. ^ otiranjen Mm *p%Jr**t Hengša, pivorarna. 5897 &ilta, Celovska cesta. 5824 •r.TNij Kupim 600 kg lepih ježić. Po-;UiLK. nudbe z navedbo pogojev na ur ravništvo »Slov. Naroda** pod,,Ježiće/ 5043._________________________________ fŠSH (DPIliln) "s^Hnro°v!l se k'jpijo večjo množino, eventuelno tuđi lokomotiva za enak tir ca 20—30 HP. Dobavni pogoji se prosijo na Sentjanžki premogokop Andrej JakiI, Krmelj, Do-iesjsko. 5851 Brez poseboega obftttfla. Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresu-jočo vest, da je naša iskreno ljubljena sestra oziromateta in svakinja, gospodična IU Uli zasebni oa v torek dne 10. jnnija ob 1/t 10. uri zvečer, po dolgem, mukepolnem trpljenju, previđena s tolazili sv. vere, bogu-vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v če-trtek, dne 12. junija 1.1. ob 6. uri popoldne iz deželne bolnice na po-kopališče k Sv. Križu. LJnbljtia, 11. junija 1919. lalajott »stali. N«sM DAgreM anU v LMUmL !/nni cn en vagon bukoveea osji a Po-Mjfl 5c nudbe na občiaski inTfn, Srediić9, itafersfto. 58M fllipi Sc oble'___________ W*b tom ^rr^. vitalac dotfMtt a prtdltfaktan Ctot-felegt)9 aaažnjačao napravo lAnUpttf-vornditKn«««). preiacntiiva koks* (WectiteliMe'X ofodjr, m km>L Cenj poao4bt ft4 »tmWiaVM«r m rof. JL Hm. _ 5t72 Diiaiitn v dobrem stanju se proda. A. rldlllmJ Babka, Kongresni trg 13, priU. 5838 lidlU sidi VU; rjavo konjsko opremo noda Ivaai 6«rae, sedlary Xg. SUka 593^ Ijfiaonpađiiia:1;;^ ^.^ dogovoru. Ponudbe nai se poSiljajo na uprav. »Slov. Naroda« 5884 Brmfo n ovo^n! PaPir» k« * ^ ^0- rluHI MS juridične knjige, petrolejske -vet'lke in drobnarije. Naslov: g. PIjbUs Oledaliika ollca 4 I. 5813 Vmai kila z vpeljano gostflno In me-lUPlB Vil ssrijo. vzame u tuđi v naiem. Ponudbe na upravniStvo »Slo-venskrpa Naroda« pod „Vpeljana fo-stllsa 5817". 5817 LahfhMiimžniiliteUmprežeo mtUmfUni se kupk Ponudbe Dod UDUja; J R/MIO na upravništvo •Slovenskega Naroda«. 5910 ineliseatia impidUa ?<:r,z,1 GosoodiČne 2 znanjem francoSčine i majo prednost. Ponudbe: Valjak, alarlbor, Kavana CsmtraL. 5927 lm tanafctnmia U!a nfjbH z vrtom v Sp. SiŠki se rroda Več se 'zve ? tMUlai pH NItaxsH« v •■■toM.___________________5949 KI|I]8I IlfHIT IH ln bukov bod! si okrogel ali rezan. Cene Zi les nalo-žen v vaeon se naj natnanjjo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 fajajajfi aa ajia gostilna in trgovina MjCsl 16 QHfl z me5 blagom pri okrsmi cesti na prometnem kraju v kamniSkem okraju z gospodarskim ooslopjem. Ogtasijo naj se samo resni kupci Naslov pove uprav. „Slovenskega Naroda". 5902 m Mn Hnm imr-til Ub. hMmUh tiam ajn- aaatti vsake vrste za koksa, motorie HUM in avtofnobilt. — ris3r|aa4Vli. taiaa>ma>a alka C 4273 IlRUI sCl spravim, približno 6 km od Iti postajt m ptwai in sicer: v tretrpeJ !»••.? lattvlji IH ■> ii r Peradd IM sA Ponudbe z navedbo ceu za 1 m* je poslati najkasneje do 22 jonija 1.1 na aaliifcaiUfa grota Ham v Maslajjltlail £924 lMtasWftlhl ^Mestnika sin, v inilal pHHH. kmatlisrvu in itgov-stvu izobralen, 34 ItC aUr, z nekaj ttsoč kron premožen a, sc teli v svrho ženitve seznantti z gospodično ali vdovo z gostilno ali trgovino. Tajnost se jamci Le resne ponudbe s sliko aa u^tavaiAtvo »SlovensKcga Naioda" p#d ULo mM.....imiM , 5923 Doto približio 300 IM SODE kapi Strojiina torama Knrka k Wlldi sa PolzeU pri Celja. 5918 f Sji|i od ruma naprodaj, velikost od dOUI 80 do 160 litov. vsi v dobrem stanju, takoj za rabo. Cena po dogovoru Vpraša se pri g. Jos. Bergmsnu v Ljubljani, Poljanska c. 87. 5870 ■I lepa, suha, se oddajajo I lili III po K 65*— meter. dokler 111 II U je kaj zaloge. Naslov pove III ■ II Ljagoslofaaskl aataCai In U | ■ U _ iflforaiaCBi zavod Beseljak 4 mm wm9 Rolaac, UabUaaa, Fraieevo nabreije 9. 5936 Priporolam svojo veliko zalogo vžigalnikov na bencin. — Trgovci znaten popust F. K. Kirsn, Setenburgovi oflea St 6. Inpiije a bn Srid izborne tuđi za med rezanico konjem, Ima naprodaj po 40 vinarjev kilog. 96v«r ft Kmp., Llnbllana. Vzorce pošljemo na zahtevo zastonj, Vstopim v kompanijo pri kaki trgovini ali ta«! drngem pođletfv« Trgovkc, ki bi rade postale samostojne ln Želljo pričeti ali že imajo vpeljano trgovino, prosim da poSljejo ponudbe na F. ioJtorilć, rx)5tnoležeče, glavna ________pošta, M«m«n*« 5858 & JAJCA « jajca za čaj (temno rumena) 90 v. la jajca (čez 50 g teika) 80 v. IU jajca 75 v. Plavci (Schwimmer) in umazana 70 v. en komad, »• protlaijaij« v originalnih za boj ih pri EM. SUPPANZU ? Sagatca, Sidfeatk« Štajerske. 5919 Sv. Lovrenc nad Mariborom: krasnu letoofičo pri Blttn«rju. Stanovanja za 1 sobo meaečno 100— 140 K. Hrana za osebo na dan 18 K Trikrat v tednu meso. 5946 Javno vpnsfflUe. PnslM, iaMiatltal,U |t) Mnaall iavkarill, ia mm saaloiil pri par k*a|tk lt.9M kr#m, lavi a avaflai latfjaaaa ta ad im tftkale. Ljubljana, dne 12. junija 1919. bokova In mebka, se kopijo ▼ vsakl množini. Ponudbe pod »Drva« na L Jareatofaatkl aaealai ia tafaramlit zavod Beseljak k ttitne, ijUljaaa, Fra» cere Mbrežje i, Stfi nudim po 65 vinarjev komad :-: 5890 Ed. Suppanit Pristova, Slov.Stajer. HlflHI lastnega pridelka oddaia H. Kožir v Ptuju, a>aisj>ovkai oHoo«vs)wai = MAST = hl«4U listi, ackb, favUa Me tfKiM. tMprja u**2#la}* fcrrf tetperadl«. VfoAffaiaa* SfStl SfSfsiscBs lnsk# K aLM n l tnm tvmtđtm TMcnj-l« r fngraA k fter. «lof» t tjik- ij«d icuna^ snjnj^ Mariji,, ^ 5 simaraft fcsirsfc i SOLi ta lagoalavtlo. Oprto tai va# đaialo nokdaalo Avateo-otnko BBomarhlfs nasUta KmL AlOsV •DftlK, Barlta W !• Sarfamtav-«aaaaa SOa/4. Iraejafl: WaHfcaaH, afrliau_____________________586J Preprodajalci! Kremo za tevije, vatellno u tofljc, d> garetni papir, dgaretne tulčke, pišem« ski papir v mapab, fino toalemo mfl* n drago blago dobite pri Nahler i Oplatka iagenturni 1 komlsiofialni posao lagrei Jeiaacet trg 28 (polcg Narodne kavarne| OsUU aa mi S. loL—19. aapli v periferiji mesta, 10 mio. ©d 't^rvat ' poite, stanovanie v krasni ItaJ. Ena velika opremljena soba 1 dvema bo> steliema, po želji todl » vporabo k» hinle. Rodotae s otrokl at aa amfr me|c. Naslov v upr. Si Nat, mp Stran 8. *aLOV£N8KI NAKOU*. OM tfc jttnJja I»l9 187. m». ! SVETLA I BatartJ«, taraftoe, ■UHratihalftal prsiti, (izdelek svetovne slovanske tvornice.) Generalna rcprezentanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, 1882 Švedske kapljice ttsssrzs&S? kavnth organa 1 svim bolestima isludca. Uslied njihov« djelatnosti i ugodnogi nagorkog teka jesu već više od stotine godina najobijubljenje djetičko domače sredstvo. Podražuje tek, jačuju želudac, pcspcSuiu probavu, oblažuje grčeve, raire-djuju sokove i uredjuje stolicu. Odstranjuju ma6alant potra-*aj na povraćani«, t9ararlcn i ostale itlvdaćn« ffk«. ____ Prave sa, samo sa »Salvator'* martom. t imaim, jaiiater mm i flraunia Zasra, itwtxi tri l Tehnično izobražen moškl iz strojne in kotelske stroke, z dobrim: razmerami do industrije, pri-den in gibčen akviziter, ki poieg jugoslovanS^ine če mogoče govori češ*ko ali nemSko, se pri pivovrstni čehoslovaški firmi sprvjme sa sastopnlka — Ponuabe pod »Erstkiassige Kraft 4076« an Htisea-I L*steta 4 Vojrler, A. 0., Pragt. Ferdfntnđova 24. 592Q Na^lZIISSlSiOa Naznani se, da se rri Legatu v Lescak (natproti ===== kolodvora) zapet oddajajo Čedno opremljene sobe z dobro hrano po ZTrernih cenah za letoviščarje, — VpraSati je = pri lastntci J. Legat, Lesce, Goreatsfea. Bloisko w\i IM. CnrpnjsHo Hotel Mslnar in hotel Triglav; priporočata svoie Upe. na no?i> opremljene soba. Električna razs kazili opremljene do 22. luni ja 1919 ponudbe podpisani komisiji. V ponudbi je navesti zahteve, ki jih reflektant stavi. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave. V Ljubljani, dne 11. junija 1919. w HOONI SALON -m* STUCHLV • MASCHKE UUBUANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRG I. pršporsča največjo iibiro Itnifi slamnlkov, svilenih klobiricov in čepit za dame in deklice. Popravila se sprejemajo in točno izvrše. ifig. Dr. Miroslav Kasa! obtostveno poverjeni stavbni inženii*. SpH$tfM flart. pooletje za SetonsKe, železo^etonske in vodne zmAe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7. IV IzvrSuie strokovno: Naprave za izrabo vodnih sli, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. tamu t Maune imiifef vse nalrte Mm intairrte stnti. Tehnična Binenja. &astopstvo st* ank v tehnlsklh zadavali. Trgniia viia u liti Sr Andrija Golubić 3i I Zagteb, Jurlf itava trtica 10. I PRODAJE: I Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. I Rum najboljše vrste do 40% jakosti, fini aroma, Slivovko I lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% I jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na I vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremljanje! I Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-I izvodov itd. — Zastopsik u Llaklja-M lm tk«UH I Ivan Kof eUt Triaika €*stm itv. 27- SDRvn^: meterska, žagana in oepljena te dobijo v Kolodvoriki 31. 1 18 V. ■infcil utrrt ■^^ddh ^■^a» ^■■■^a1 ■ ^■^^^a^^a^aaa^aa^P a^F^Bav ^V^ aFVaSalBVW fnaltr ceno pri A. BINDER, BaaMUlMtlttCI fe«l Uni. 5921 ISlaviMfn« oMlustvii ■ • novoporoUnctm • prtporofa svojo veliko zalogo : pohiitva : kakor; oprave za spalnice »e-dtlnice. kuhinje s oopolno opremo po naj nove jšem slogu iz trdega in mehk^ga lesa tvrd ka I. Pretnar & N. Poličar, strtj. nlzarstvo, Mliao 51.-Bled, Ooreijsko. vedno vsakovrstne rakve in čebelarskl panj i ro ŽnJdcrll-čcvem slogu. Cenjena naro-čila se izvršrjejo točno po zmernih cenah. === I^epo ^^ posestvo v Celju se ziradi premsnjenih razmer takoj proda. Obstoji iz močno zidane enonadstropne. išet zida ne ura gospodarskega posiopia. velikeca dTor:§ča s sadnfnt dreviem. cvetličnjakom, vrtom za zeienjavo in njivo s studencem V hiši je 14 sob s posebnim vhodomf med temi 5 v podstrešju, dve predsobi, kuhinja, ko-palna soba, pralnica, podstreš;e in klet. Električna razsvetljava. telefon in vodovod. 10 sob in kooalnica s hišno opravo in penlom ali brez tega. Ponudbe naslovljene na Ca*l*p atoafa-mia Iptvčeva mllca 20 (Gtzellna cesta) 5948 kKtoa^Lakst fMiM v«9 aaaa^Hf W Vvaawp V^^HP^WWPaj ftftia 5023 IiaUjtM iteiogral1oj€ In imjnega tencipi)enta Ponuđbe na goraft naslov. ilnfentliiMa i Mnitl itirt« ilrtli Ml strejac ? sUtat statk« iiTartfaaica Ponudbe pod ^Zavarafalaica 500/MaV na upravništvo Siovenskega Naroda 5950 Josip Jug stavtonft In poniltvenl a: plttslcar in llter ::i Rimska cesta St 16. naznanja, da Se vedno dela s pristnim blagom. Iivriltav totoa. Imern« c«ne. Za vst iztrieu 4e!a jtaiin đ?e leti. f Edlia 1 falkalićooslaoal #jtdia §4 C° ni i dioaktlvu ter 1 • na na kMtiaeatul T* I F» I K termalno in btatno kopališla v Slavonill I Uči stffvao 1 I revmatlzem, ilias, 1 I protin, eksudati, 1 I želodfne in iedvlfne 1 I otroške bolesti, diabetes, 1 I konstttudonaln« bolesti \ f In arteriosklerozo. % ■ Prospekte pošilja ii pojasnila % I daje breiplateo 1 I Uprava kopališča Lipik. 1 INDUSTRIJALCI! Vcčja stavba z dvoriSčem in sadnim vrtom 6%vodi in državni cesti poleg kolodvora a« prote. Cenj. Vprašanja na Lm* San« Krtko. 5860 P Fran Ksav. Sladič 4 Marija Čamernikova poročena L Ljubljana, 9. junija 1919. J fr SlovKi zdravllnl »relcl (kopalliče) ^V Krapinske Toplice (Hrvatska) zdravijo z zanf sljivim uspehom vse vrste revmttičnih afekcij miSic in Člen- kov( protin, vse 2ivčne bolezni (ishias, nev- rastenijo, nevralgijo, histerijo, bolečine v hrb- tenici), dalje vse kronične bolezni na ledicth in me- hurju, zastrupljenje s kovinami in koint bolezni. Pri Ženskih boleinih vplfvajo dobrodejno na nervorne pojave v klimakteriju, pri vnetiih maternice ter eksudatih. Hatanftnti« lnf«rmaiclje lit prospekte daj« sastonj ravnateljstvo. I Izvozna i uvozna tvrtka I Lavoslav Poljak i drag Središnico: SPLIT, Dalmacija. I FiiiBlaiiiiii Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm- I strasse 11. 1 Bavi m ium ■■ ▼•lito - 1 IsmsNa I k«p«vaai|«Bai; svih domaćih zemaljskih pro- I izvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, ete- 1 ličnih i jestvinib ulja itd. 1 ntlSMal 1 pTa^Ut—bi inozemnih proizvoda, svakovrsne I prekomorske robe itd. I 3533 Bmlavmi uilo: 9§»wMšnLW- MEDVED ^ TlpTUi 1 aaaattnli lb|al Kazglas. Upravi pro^jantore dravskt divizijske oblasti bo rasmđate Itt m~ W9Wt vSMtaM MUll ko*#* Dnžta se vrti dne W: joalj« 1^19 ob 91 uri dop. na dvorištu VoJaSke kUvnlce ob Mesarski c. (nasproti roestne klanUce). ■••tili magistrat ljubljanski, dne 11. junija 1919. =^^===^= Tormalao kopali«lfio igBsmss!SsgBS=^s jMT IV js otwopjeno od 1. junija. "VB "VI Prehrana zagotovljena. — Pojasnila daie zdraviliška komisija Hofgastetn — Dohodna dovolila izposlute ravnatelj t. Kifer, Salzbvrf. Fraaz Jtsefstraate 1S. Letovišče Polite na Gorenjskem. 617 m nadmorske viš ne, sve2 gorski zrak, proti mrzlim severnim vetrovom za var o mo od Karavank, krasna senčnata izprchajaliSča, lepi izleti do okolici kakor tuđi na gore, kopa!:šče, ribolov, tenrn^. — Električna razsvetljava, vozovi na kol^dvoi Lesce kakor tuđi za iz'ete na razpolago, v hotelu po§tt, brzojav. — Sob za letoviščarje ie 45 na razpolago. — Za rekonvalescent«, slabokrvne zračna lopa in solčne kopeli. — Pojasnila in prospekte daje —^ lastnica hotela STURM. ^=— r^Ji Srbeiico, hraste, lišaje «—ri I odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. postav, varovano ^SSABA- I I TORM" • mazilo. Popolnoraa brez duha in ne maže. Poskusni I I lonček K 3*—. veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—. I I = Dr. L Fltsch's Rronen-lpottieke (6yčr), Raab Ogrske. =: I I Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „pri lUttBi Ivlra«*4, I I Llnblfana, M«rl|lB trg. 5958 I I 9ar* Pozor na varstveno znamko „SBJkMAttMM** "Vfl I Javna dražba razoc&a kmetilskega orodja ta strofev za spraTllanJe sram ^!a§ovf wozov, kmU\9 sani, tahtnie itd. se vrši v po- neđeljck, dne 16. junija t. 1. v žrebčarni na Selu pri Ljubljani. Dražba se prične ob 10. uri dopoludne. Poverjeništvo za kmetijstvo dež. vlade za Slovenijo v Ljubljani, dne 7. junija 1919. Načelnik: Prelat Ealan I. r. Banatska moka Komisija „BALKAN" prodala dokler tra|a zalega lepo belo moko ■V lnih# ta za krah, Odda]a aamo ćela vre*«. "M Elektromotorie ti n PM! !Hl II MU IM fMMK bHl M) ===== dobavlja izredno ceno ========== iVi?tlm.r Pragerf »anal (Wtca) IZ, PoneUaagaata 51. Tttoloa ¥in/S75l. WtT litrentl ki priMi y Dmj, u] m puihli aktmti Ml RaAritkari Nttra! Senzaoijonalna knjiga tar „Moja preteklost" 'vč od grollee Larisohave, na&akinje eeaariea BHzaliete je izšla ravnokar v slov. prevodu v založbi Umet. propagande v Ljubljani, Sodna ulica 5, kjer se od četrtka naprej tuđi dobi. Pred-znanba naročil tuđi tam. Friponaba: PredJeZeČa knjiga je brez vsake literarne etne PaC pa svedoči — pisan« od nećakinje cesarice — ne samo o njeni moralni revščini, ampak o popolni propalosti krogov do nedavna najvišjih. Smatramo jo Ie kot dobro sredstvo, da se iztiebijo zadnje sledi spoštovanja do Habsburžanov pri nas, Zaradi tega ta izdaja. Založnlitvo. Eraaaa ametniška reprodukcija ▼ vod barrak ZNAMENITE GB0HARJEVE SLIKE PRIHOZA TRDBAMI USTANOVtTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST Viaalr« 66 on In široka SI cm \m —j-topi oatai ▼—*• slavenske hli>. Ta raar#dathctla {• aplok najlepAa trn maj« dawrt»aaiia kar lik lauuao Hevaaai. Oenai • prosto kron S-BO tiflR. KHJigaRHA!.«« ^1