št, 1§€ PoSnTna pTa?sRŠ v gbfoVTnf Pristgebuhr bar bezahlt w it* * Upravmltvo i LJubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24 lm>eratni oddelek: Ljubliana. Pucanijeva ulica 5 - Telefon 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase 12 Italije in inozemstvo UPI S. A-. MILANO Računi: za LiudI lansko pokra lino pri poštno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italiie: Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Prcis — 6sgenangri& slidwestlidi Caen gew!nnt welter Boden Feindliche AsagriSfe bel Tilly urad St. Ls zusaaraengebra-chesi — Verteidiger vosa Wilna zerschlugen wiederholte AngriHe s£er Bolscliewisten — Feind in Italien unter hohen felmtlgen Verlusten abgewiesen Aus dem Fuhrerhauptquartier, 12. Juli. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Die Schlacht in der Normandie hat sich noch auf vveitere Abschnitte ausge-dehnt. Das Artilleriefeuer noch gesteigert. Oestlich der Orne warfen unsere Truppen den bei CoiombeHes eingebroehenen Feind auf seir.e AusgangssteHungen zu-riick. Siidwest tem zopet zaostril. Za to povore še druga znamenja. An-g'eži pa se trudijo, da bi preprečil; nadaljnjo poostritev spora. Sovjetska vlada je ustanovila v Moskvi neko komisijo, ki je po navodilih kemunstične stranke podeljevala poljsko držav lianstvo tu-j;m državljanom. Berlin, 12. jul. Mednarodni poročevalski urad poroča: Na italijanskem bojišču so bili v ponedeljek boji predvsem ob tirenski obali, severnozapadno od Trasimenskega jezera in na jadranskem obalnem odseku. Pri tem je invazijskim oddelkom uspelo le severnozapadno od Trasimenskega jezera prodreti za dva do tri kilometre dalje. Na vseh ostalih odsekih so se Nemci uspešno upirali. Z dobrim uspehom so obstreljevali zbirališča ameriških oklopnikov pri Pog-gibonsiju. Tudi na obeh straneh Tibere so nemške postojanke izdržale kljub močnemu britanskemu pritisku. V prejšnjih dneh je britanskim silam uspelo, da so preko vrzeli v bojni črti prispele do kraja Pietralunga. Brzi nemški oddelki pa so vrgli Britance zopet iz tega kraja ter jih zasledovali proti jugu. Do posebno pomembnega obrambnega uspeha so dovedli boji na obeh straneh Filottrana, kjer je britansko vrhovno poveljništvo napadalo nemške črte s poljskimi najemniškimi četami in z britanskimi spremljevalnimi oklopniki. S točnim in osredotočenim ognjem nemških baterij so branilci še pred nemškimi postojankami z izredno velikimi izgubami za napadalce razbili vse napade ter pri tem zažgali 13 britanskih oklepnikov. Izhaja vsak das razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Uredoifitvoi Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 5. Telefon št. 81-22. 31-23. 81-24. Rokopisi se ne vračajo Zgled malega naroda Napačno je mišljenje, da mali narodi v političnem dogajanju svetovnega obsega ne igrajo in ne morejo igrati pomembne vloge. Takšno prepričanje se večinoma pojavlja samo pri tistih malih narodih, ki se ne zavedajo svojega poslanstva, ki nimajo izgrajenega svojega programa in ne streme za nikakimi višjimi cilji. To je pojav duhovne degeneracije, kateri sledi postopno tudi fizična in se konča, kot je to zgodovina že mnogokrat dokazala, celo s popolnim izginotjem in vtopitvijo takšnega naroda v drugem, življenjsko sposobnejšem in žiiavejšem narodu. Narod pa, ki razpolaga, čeprav številčno šibak, z močnim življenjskim zanosom in s trdno voljo ne le po samoohranitvi, marveč tudi po postopnem vse večjem uveljavljanju v fizičnem in duhovnem pogledu, ne bo propadel nikoli. Teža življenjskega boja in zunanji pritiski, katerim je podvržen, so lahko še tako veliki, včasih še tako usodno pretresljivi, vendar nikoli ne klone in doživi slej ko prej priznanje svoje žilavo-svi in neuklonljive vitalnosti v tisti obliki mednarodnega upoštevanja, ki je njegovemu boju in pomembnosti odgovarjajoča in primerna. V današnjih usodepolnih vojaških in političnih previranjšh, ko so zlasti majhni narodi izpostavljeni skoro dnevno težkim pretresom, izvirajočim predvsem iz borbe velikih sil za uveljavijenje njih interesov, doživljamo v Evropi ponoven svetel primer narodne odločnosti in nepopustljivo-sti v pogledu varovanja lastnih narodnih koristi. To je primer majhnega finskega naroda, ki je že v početku te vojne stal pred veliko odločitvijo, ali da klone (in s tem zapečati svojo zgodovinsko življenjsko pot samostojnega naroda), ali pa da zbere vse svoje razpoložljive sile in se postavi v bran sili, ki ga je hetela izbrisati s političnega zemljevida Evrope. Najsi j® svet takrat s političnega vidika gledal na ma'o Finsko tako ali drugače, jo je vendar z vidika te njene visoke moralne odločnosti in nepopustljivosti samo občudoval. Tudi Slovenci smo si ga, vsaj na skrivaj, v naši notranjosti, stavljali za zgled. Danes je ta narod ponovno v veliki stiski. Nanj je bil nedavno izveden še sil-nejši pritisk kot pred leti. Vendar tudi to pot ni klonil. V visokem spoznanju moralne upravičenosti svojega »prav« se je odločil za tisto pot, ki ga vodi k nadaljnjemu življenju, ne pa v problematično bodočnost. Mali finski narod je lahko primer borbene odločnosti, predvsem pa visokega spoznanja in vrednotenja lastne življenjske sile tudi nam, malim Slovencem. V finskem spoznanju, da je narod sam sebi najbližji prijatelj in edini zdravi temelj svoje bodočnosti, bi tudi Siovcnci lahko že našli in spoznali osnovno pot svoje politike v izgradnji nove Evrope ter odklonili vsa špekulativna vezanja čustvenega in nerealnega značaja, ki pomenijo samo slabitev naše lastne moči in terjajo od nas neprestanih žrtev. Tako bi našli sami sebe, tako bi našii osnovno pot v svojo bodočnost, tako bi po dolgem času oklevanja in iskanja stopili na pot svoje boljše usode, ki ne ho več dvomljiva, za katero nam nikoli r.e bo več treba trepetati, ker bo temeljila na trdnih osnovah. Nemškrr poslaništvo v Tirani Berlin, 12. juL Da bi se poglobili prijateljski odnošaji med Nemčijo in Albanijo, je nemška vlada sedaj tudi formalno vzpostavila diplomatske odnose z albansko vlado. Nemški generalni konzulat v Tirani je bil izpremenjen v poslaništvo, njegov vodja generalni konzul Schliep pa imenovan za nemškega poslanika. Novo albansko poslaništvo v Berlinu bo vodil poslanik Rok Gera. Brez prestanka Stcckhoim, 12. juL Reuter javlja, da so tudi včeraj padale na ozemlje Londona in južne Anglije leteče bombe, ki so povzročile mnogo izgub in škode. Stockholm, 12. julija. Reuter javlja: Napadi z letečimi bombami na južno Anglijo in London so se nadaljevali tudi v noči od torka na sredo in v sredo zjutraj. Nastala je škoda, prebivalstvo je imelo izgube. „Frokleta stvar44 Amsterdam, 12. jul. Kakor poroča londonski radio je imenoval general Eisenhovver leteče bombe »prekleta stvar«. Napadi z letečimi bombami so ravno tako uspešni kakor s'lni napadi nemških bombnikov, vendar so mnogo cenejši. Nespametna domislica ženeva, 12. jul. »Daily Telegraph« pravi, da so ljudje v Angliji, ki pričakujejo, da bo Churchill napovedal novo uspešno obrambno sredstvo proti letečim bombam. To je, tako pripominja list, sicer za Churchilla osebno zelo laskavo, vendar nespametno. Uspešno bo namreč eno sredstvo, in to je popolno uničenje nasprotnika. Nad Miinchenam Berlin, 12. jul. Oddelki amerišk h bombnikov so v varstvu lovcev prileteli včeraj opoldne nad južno Nemčijo. Poskušali so izrabiti goste oblake, da bi se izognili nemškim lovcem. Sovražni oddelki pa so naleteli na močno obrambo. Poseebno nad področjem Miinchena je protiletalsko topništvo močno obstreljevalo strahovalne bombnike. Rossevelt in De Gaulle Amsterdam, 12. jul. Agencija Reuter je objavila vest iz Washingtona, da je predsednik Roosevelt včeraj izjavil, da so Ze-dinjene države sklenile priznati de Gaul-leov odbor vse do volitev za »vlado in oblast de facto« francoskih pokrajin, ki jih. zavzamejo zavezniki. Amsterdam, 12. jul. Britanska poročevalska slsužba javlja, da je prispel de Gaulle v Gttawo. Tak je bil pravi razvoj komunizma na Primorskem Od dobrega poznavalca tolovajskega sta-i a na Primorskem smo prejeli tale za- niv prikaz o razvoju in razkrinkan ju . ..mnističnih tolp onkraj Snežnika in Na-i.osa: Prvi komunistični tolovaji so se pojavili v idrijskih hribih, in sicer jeseni 1942. Idrija z okolico ima izrazito delavsko obeležje. Za komunizem so bila tu ugodna tla. tem bolj, ker so k njegovemu razvoju znatno pripomogli nekatei-i bivši vodilni funkcionarji v Idriji, zlasti v rudniku. Navzlic temu pa prvi tolovaji niso bili domačini. Najprej so prišli trije komunisti iz Kranja, že eno leto prej pa je KPS poslala nekai svojih zanesljivih delavcev v rudnik, da bi pripravili teren. Ker pa je bil tedaj sa-vojski pritisk še zelo hud so ti partijci — obenem z navedenimi tremi oboroženimi Gorenjci — zbežali spet na Gorenjsko. Dokler so bili med našimi ljudmi, kakor tudi pozneje, ko so se spet pojavili, niso seveda nikdar govorili, da so »partizani« ali komunisti, temveč so varali ljudi, da s »ostanki jugoslovanske vojske« in da se hočejo boriti »za Jugoslavijo in veliko Slovenijo«. To je bila njih prva laž, kateri ie marsikdo nasedel. Oktobra 1942 pa je že prišla — spet i. Gorenjskega — četa oboroženih komunistov, ki so v okolici Cerknega, Sneberja in Vojskega takoj pričeli z »mobilizacijo«, a še nepopolno, dočim so jo v januarju 1943 izvedli že do kraja. Cim so tako pridobili na moči, so seveda takoj začeli z znanimi tolovajskimi dejanji, kakor preganjanji »izdajalcev«, rsikvizicijami, likvidacijami itd. Ostrigli so tudi celo vrsto domačih deklet V vsem tem času pa so na mitingih še vedno poudarjali samo »nacionalizem«. Lju di so hujskali v »borbo proti okupatorju«. Da bi jih lažje pridobili, so prepevali samo slovenske narodne pesmi. Ko so pa menili, da so ljudi že naučili, da je OF samo slovenska in narodna zadeva, so pričeli poleg slovenskih prepevati komunistične in internacionalne pesmi. Vsi njih voditelji so bili še vedno sami Gorenjci. Govorili so, da so prišli na Primorsko samo zato. »da bi pregnali Italijane«, obenem pa so na vso moč hujskali proti »gnili Jugoslaviji« in »smrkavemu kralju Petru«. Poleg vojaške organizacije so že v tem času vzpostavili tudi svojo politično organizacijo. To stanje brez vojaških akcij je trajalo do 8. septembra lanskega leta. Tedaj so tolovaji pričeli oznanjati, da je prišel dan svobode, da je konec trpljenja in da je treba sedaj pregnati samo še »nove okupatorje«, pa bo vsega konec ... Povsod so pripovedovali, da je. v hribih vse polno tolovajev, ki da bodo takoj zasedli posamezne kraje. Kasneje pa jih je v vsak kraj prišlo samo nekaj (n. pr. v Šebrelje samo dva). Večje število tolovajev je v te kraje prišlo šele med lansko nemško očiščevalno ofenzivo. Od takrat je bila tam tudi vrhovna tolovajska komanda. Glavna tolovajska središča na Primorskem so Čepovan, Šebrelje in Vojsko in tam je bilo prej tudi vrhovno vodstvo za Primorsko (dr. Vilfan, Bevk, Baebler itd.). Letošnjo zimo je ta vrhovni štab prebil v Sebreljah. Na Primorskem operira VII. korpus, ki obsega osem brigad. Po imenu so znane »Vojkotova«, »Gradnikova«, »Prešernova«, »Gregorčičeva« in »Kosovelova« brigada. Za svoje operacijsko področje imajo te brigade vse ozemlje do Save :n Bohinjskega kota. Trenutno so te brigade zelo šibke, ker so doživele hude poraze na Jelovici. Najšibkejša je »Vojkotova brigada«. V Brdih je razen tega še »Garibaldijeva brigada«, v kateri so skoraj sami Italijani. Preteklo zimo so tolovaji še vedno skrivali svojo komunistično barvo. V letošnjem juniju pa je nastopil popolen preobrat. Tedaj je bil velik miting v Sebreljah. Neka aiktivistka iz Ljubljane je na tem zborovanju izjavila med dragim: »Do 6. junija 1944 smo močno povzdigovali Sovjetijo in njene sijajne uspehe (?!). Mislili smo, da bo mo s sovjetsko pomočjo tudi mi osvobojeni vendar pa smo se motili. Zato dobro vemo. da za nas ne bo prišla rešitev iz Sovjeti je, temveč od Angležev, ki so edini pravi demokrati in ki bodo dali slovenskemu ljudstvu pravo svobodo.« — Očitno je, da je ta preokret nastopil predvsem zaradi angleškega izkrcanja v Franciji, ne pa iz razlogov, ki jih je navedla ljubljanska aktivistka. Ljudje so se čudili, kako je moglo čez noč postati laž vse, kar so tolovaji do tedaj trdili. Da bi še bolj povzdignili Angleže, so pričeli razširjati vesti, da so jim »angleški zavezniki« poslali 18 generalov. Oznanjali so nadalje, da se v Cepovanu pripravila veliko letališče za pristajanje »zavezniških« letal. Istočasno se je pričela propaganda s kraljem Petrom, o katerem so pripovedovali, da je vstopil v Titove vrste kot navaden vojak, obenem pa oklical Tita-Broza za-vrhovnega poveljnika »jugoslovanske vojske«. Največji poraz za primorske tolovaje pa je pomenila cerkljanska justifikacija. Kakor je znano, so tedaj umorili 15 domačinov v Cerknem, med njimi kaplana Siugo in Piščanca, ki sta bila znana kot vrla narodnjaka in ju je ljudstvo imelo zelo rado. Ljudako mnenje so hoteli nato popravili s tem, da so dva dni trosili vesti o »izdajstvu« obeh kaplanov, ne da bi seveda vedeli kar koli povedati tudi o ostalih žrtvah. Razen tega so priredili v Cerknem miting, na katerem so hujskali ljudstvo proti duhovščini. Miting pa se je razvil v pravo demonstracijo proti komunistom. Slišali so se vzkliki: »Dol z morilci 1«, »Dol s komu nizmom, ki mu nočemo služiti!« Pod pritiskom javnega mnenja so tolovaji cinično izjavili, da bodo oba kaplana še enkrat za slišali. Toda tedaj sta bila oba že mrtva! Zaradi naraščajočega ljudskega razburjenja so naslednjega dne odstranili 7 zidov vse svoje propagandne lepake in lagali ljudem, da je bil komandant, ki je dal pobiti 15 žrtev, že kaznovan in ustreljen, ker da je bila sodba krivična. Istočasno pa so napovedali proces vsem, ki bi še nadalje kritizirali njihovo delo. Po teh dogodkih ni tolovajem uspela na tem področju nobena vojaška ali politična akcija. Poleg 15 žrtev, ki so jih tolovaji pobili v Cerknem, je splošno znano, da jih je samo sodišče za civilno ljudstvo v Cerknem obsodilo nad 250 na smrt. To niso bili le domačini, temveč od vseh strani prignani, ki so bili tu le sojeni in usmrčenii. Sodišče za civilno prebivalstvo se trenutno nahaja na Vojskem. Zaradi akcij, ki so jih vodili tolovaji in ki so našim ljudem prinašale samo nesre>-čo, so vse hribovske vasi — z malimi izjemami — že popolnoma ozdravljene komunizma. Veliko ogorčenje francoskega prebivalstva nad Angleži in Američani Invazijslce oblasti potiskajo Francoze v vujaška službo — Z ameriškimi četami je prišla v Cherbourg lakota Kdo je to? Obvestila »Prevoda« Delitev kondenziranega mleka Osebe med 60. in 75. letom dobe od 13. do 16. julija po l/s kg kondenziranega mleka na odrezek 3. I. živilske nakaznice za nabavo mleka, na katero so že dobivale kondenzirano mleko. Mleko bodo delile sledeče mlekarne: za Zg. Šiško — Gruden J.. Celovška c. 101; za Spodnjo Šiško — Rupena R., Jerncjeva 2; za Rožno dolino — Špan N.. Predjamska 53; za Tržaško cesto - Vič — Mahovič B. Tržaška ce-sta 48; za Trnovo — Zaje A.. Krakovska ulica 17; za Dolenjsko in KarlovSko cesto — Sterle F.. Stari trg 17; za Šenklavž — Janežič J., Poljanska c. 3; za Poljane — Lovšin A., Strossmaverjeva 4; za Moste in Kodcijevo — Medved I. Zaloška c. 45; za Jarše :n Zeleno jamo — Pcrnar M., Šmartinska c. 6; za Bežigrad — Režek M.. Janševa 2; za mesto — Ke-rin I., Ilirska 15; Levka A., Miklošičeva 40; Krese A.. Vošnjakova 4, in Vokač R.. Breg 8. — Cena mleku je 25 lir za kilogram. Po 16. juliju se mleko ne bo več delilo. Minister Amery molči Neljube Interpelacije v angleški spodnji zbornici zaradi lakote v Indiji Stockholm, 10. jul. Ministru Ameryju so postavili v spodnji zbornici nekaj prav neprijetnih vprašanj, ki zadevajo lakoto v Indiji. Odposlanec laburistične stranke Sorensen bi bil rad zvedel, ali je Amery upošteval opozorilo 27 vplivnih Indijcev F red novo lakoto in ukrenil vse potrebno, da bi preprečil novo gorje. Amery se je omejil na povsem običajen odgovor. Nato je vprašal neki konzervativni poslanec, ali bo vlada stremela za tem, da živila v Indiji ne bodo prišla v roke špekulantom kakor lani. Amery na to vprašanje sploh ni odgovoril. Iz odgovora ministra za Indijo na neko vprašanje poslanca laburistične stranke Priceja izhaja, da komisija, ki je. imela nalogo, dognati vzroke zadnje lakote, m prišla niti do nikakega zaključka. To je tipičen dokaz za to, s kako brezbrižnostjo in malomarnostjo ravnajo parlamentarci v Angliji, ko gre za milijone ljudi, če so ti seveda »le« Indijci. Ko je poslanec potem prosil ministra, da bi tej stvari posvetil več pozornosti, tako da se lakota v Indiji ne bi ponovila, je menil Amery, da je njegov odgovor zadosten. Priče mu je tedaj vrgel v obraz: 2še zdaleka ne!« Debata je bila zaključena z opombo poslanca: »Spričo načina odgovorov Ame-ryja bi jaz problem lakote v Indiji v bližnjem času ponovno prerešetaval.« Ker pa tudi Anglija danes ni skopa z obljubami, je debata v spodnji zbornici ja-ko poučna. Kaj bodo šele lahko drugi narodi pričakovali od dežele, katerega kapi. talistična vla.la nima moči in tudi ne volje, da bi očuvala prebivalstvo svoje najbogatejše pokrajine pred smrtjo zaradi lakote. Stockholm. 9. jul. »Daily Mirror-r je objavil vest iz Washingtona, da je po:-;!al Roosevelt že pred poldrugim letom Gan-dhiju pismo, v katerem mu je nasvetoval sodelovanje z Angioameričani. Rooseveltov odposlanec Philipps, ki je v posebni misiji v Indiji, je hotel to pismo izročit; Gandhi-ju, toda Angleži tega niso dovolili. Ko- je skušal obiskati Gandhija v ječi, mu tudi tega niso dovolili. Za neodvisnost Indije Tokio, 10. jul. Iz Birme poročajo, da je Subhas Čandra Bose po radiju prebral poslanico Mahatmi Gandhiju, v kateri ga je poskušal seznaniti z načrtom, da bi uporabi tri milijone Indijcev izven indijskih meja. Dejal je, da so Indijci na obeh straneh meja prepričani da je pridobitev svobode možna le z Ali veste, katera tema je za nas danes aktualna? Nabavite si knjigo dr. Franca Grivca: NARODNA ZAVEST IN BOLJŠEVIZEM! orožjem v rokah, ker Britancev nikdar ne bo mogoče prepričati z besedami in se tudi ne bodo vdal-' niti moralnemu pritisku niti politiki nenasilnega odpora. Bese je dodal, da bi bili Indijci doma in v inozemstvu srečni, če bi lahko dosegli svobodo na način, kakor jo je hotel doseč Mahatma brez vsakega prelivanja krvi. Toda spričo sedanjega položaja je prepričan, da se bodo morali Indijci, ki teže za svobodo, pripraviti, da bodo zanjo žrtvoval-' tudi svojo kri. Novi uspehi v borbi proti tolovajem Zagreb. 12. jul. Pri Varaždinu, Gačinu in F od ž;. sc« izgubili tolovaji v manjših akcijah 145 mož. Pri Rogatici je bi'o sestreljeno štiri-motorno sovražno letalo. Pri nekem drugem kraju je padlo 450 tolovajev in so bile zaplenjene večje množine orožja in vojnega materiala. Dosedanje sovražnikove izgube na tem področju znašajo 635 mrtvih in 350 ranjenih. Dne 8. in 9. julija so napadla sovražnikova letala z bombami in s strojnicam: kraje Bred, Novsko, Gospič in Zenico. V Pregradi. Bjelo-varu in Varaždinu so* sestrelili, po eno siovraž-no letalo. Posadke teh letal s® bik ujete. Srbski narod se bori za si3vs Evropo Beograd, 12. jul. »V triletnem boju proti komun zmu smo dokazali, da vemo. zakaj se borimo in da poznamo naš cilj«, piše »Novo Vreme«, ki v nadaljnjem pravi: »Zaradi tega se moramo torej tudi politično pridružiti onim narodom evropske skupnosti, ki sc bore proti istemu sovražniku. Ves srbski narod ve, da so zavezniki posebno pa Sovjetska zveza, t:stj, ki so podpirali Josipa Broza-Tita pri uničevanju srbskega naroda. Al; sc more srbski narod v takih okoliščinah odločiti za zaveznike? Razumljivo je, da Srbi ne marajo zaveznikov. Med Srbi in zavezniki zija globok prepad, k: je izpolnjen z milijoni tmpel nedolžnih Srbov. Srce Srbije je na strani Evrope.« Roosevelfova četrta kandidatura Amsterdam, 12. jul. Po britanskih vesteh je Roosevelt včeraj izjavil na sestanku z novinarji, da bo v primeru, ako ga bodo ponovno izvolila za predsednika, to izvolitev sprejel in predsedoval Zedinje-nim državam tudi v prihodnjih štirih letih. Letalski gangsterji pristajajo v Švici Bem. 12. jul. Kakor uradno poročajo, so včeraj v opoldanskih urah priletel: ameriški bombniki nad Švico, in "sicer nad Altemhein in Schaffhausen. V Altenrheinu sita pristali 2, v Diibendorfu pa 5 letal. Posadke teh letal so bile internirane. Zaplenjena Imovina upornikov Po predpisanem postopku je bi'a zaplenjena imovina upornikov Mežnaršiča Draga, mornariškega častnika, nazadnje stanu-jočega v Novem mestu, Sv. Jurija cesta 8, in mlinarja Grmeka Franca, nazadnje stu-nujočega v Ljubljani, Tržaška 66. France Eovan Pred tedni je pordečila kraško zemljo kri mladega idealista Franceta Rovana člana Slovenskih narodnih straž na Primorskem. S smrtjo tega požrtvovalnega protikemunistične-ga borca so izgubile Narodne straže enega svoj,.'h najboljših pripadnikov. France Rovan je bil zaveden kmečki, fant. pošten in marljiv; dclga leta je služil na veliki kmetiji na Reki v Ziberšah pri Logatcu. Velik je bil ne le pb & vaj i postavi, temveč tudi po svojem duhu. 2e v začetku je uvidel da so odšli h komunistom v gozdove pri Logatcu predvsem razni nepridipravi, delomrzneži in bivši kontraban-tarji ki so hoteli še naprej lahko živeti'. Ko se je preselil lansko Iet0 v Kočevje m vzel v najem hišo s posestvom ter si vztrajno gradil dom, da si ustvari potem še družino, pri tem delu. ni našel miru in sreče. Komunisti so se potikali po okolici, badoljevci pa so< za repre-salije požigali. Tudi Rovan sc- je moTal umakniti. Po 8. septembru pa je prišel v Ljubljano in se pogumno odloč'1 za domobrance. Ko so se začele snovati Slovenske narodne straže na Primorskem, se je pridružil nj:m. V njihovih vrstah sta se sošla si sinom njegovega bivšega gospodarja in sta skupno delila usodo v borbi pretj komunistom. Pri pa-tniljncm obhodu je padel, zadet od komunističnih krogel. Bil je po zunanjosti in po notranjosti tip kmečkega fanta, zdravega po duhu in telesu, fanta, ki nas spominja na vaška fantovanja in prepevanja pod okni še iz lepih idiličnih časov. ko komunizem še ni oskrunil prelepe slovenske zemlje. Slava padlemu junaku! Berlin, 12. julija. Francozi, ki so se preko bojne Črte na jugu cotentinskega polotoka prebili k Nemcem, da bi se izognili splošni mobilizaciji Angloameriča-nov, poročajo o lepakih v mestih in vaseh, katere so zaselli zavezniki. Lepaki pozivajo vse častnike in podčastnike bivše francoske armade, da se takoj javijo. Poziv je podpisal degolovec de Chevigny »v imenu francoske republike«. Z mobilizacijo vseh Francozov v starosti od 17. do 45. leta v vojaško službo in starejših v delovno službo splošno računajo. Civilisti so pod strogim nadzorstvom. Da bi ugotovili vojne obveznike, so si morale vse moške osebe v krajih, ki so jih zasedli zavezniki, preskrbeti nove izkaznice. Klor ne stanuje v kraju, kjer ga dobe, ali pa nima pot. nega dovoljenja, ga takoj zapro. Prebivalstvo je zato zelo ogorčeno preti Severo. američanom, njegov srd pa postaja še večji zaradi arogantnega postopanja ameriških vojakov in spričo njihovega nadlegovanja žena in deklet. Berlin, 12. julija. Begunci z Cherbourga poročajo, da so zavezniki med prvimi ukrepi odredili znižanje dnevnega krušnega obroka cd 250 na 150 gramov. Severncame-ričanj so utemeljili omejitev s prevoznimi težavami ter izjavili, da bo z dovozom živil za cherbourško prebivalstvo mogoče računati najpreje šele v dveh mesecih. Zaradi tega morajo zaloge civilnega prebivalstva zadostovati za daljšo dobo. Kakor v Neapelj in v Rim, tako je prišla tuli v Cherbourg z ameriškimi četami lakota. * Francozi doživljajo isto, kar so na lastnem telesu tako bridko izkusili Italijani. Angioameričani uničujejo z letalstvom francoska mesta in v množicah ubijajo francosko civilno prebivalstvo, onemu pa, ki je prišlo pod njihovo oblast, prinašajo belo in nesrečo. Namesto »osvoboditve« in »odrešitve«, kateri jim je tako široko, ustno obetala angloameriška in emigrantska francoska propaganda, so Francozi na invazijskem področju deležni — enako kakcr so to morali doživeti Italijani, ki so prišli pod angleško in ameriško oblast — prisilnih mobilizacij za vojaško ln delovno službo, vsega mogočega šikaniranja s strani Invazijskih čet in takega skrajšanja živilskih obrokov, da morajo dobesedno gla. dovati. Kar poreča gornja vest o Cher- bourgu, velja tudi za vse ostale kraje, ka* tere so v Normandiji zasedle angleške ali ameriške čete. Pri takem položaju ni čudno, da narašča število Francozov, ki se skušajo preko bojnih črt prebiti z invazijskega področja v ostalo francosko ozemlječ Njihovo razočaranje in ogorčenje nad Anglosasi le še dviga in množi razočaranje in ogorčenje, ki ju že davno goji vse francosko prebivalstvo proti anglosaškim »zaveznikom« zaradi njihovega barbarskega letalskega pu-stešenja. Tragedija Caena Tam, kjer reka Orna zavije v mirnem loku proti severovzhodu, leži mestece Caen, središče rodovitne ravnine. Samo 14 km je od tod do morja in mestece je zvezano z njim po posebnem prekopu. Caen je mesto, ki ima za seboj izredno bogato zgodovino. Lahko se reče, da je bilo to mesto biser Normandije. Danes na žalost ni več tako, kajti Caen je popolnoma v razvalinah. 878 let je to mesto stalo ponosno na svojem mestu, kajti toliko časa je poteklo, odkar je odtod odrinil na vojaški pohod majhen vojvoda, ki si je hotel podvreči otok na drugi strani morja. Ta mož je bil Viljem Osvajač. Letos v noči na 6. junija je postal Cae® prvič žrtev sovražnih letalcev. Takrat je izgubilo življenje v tem mirnem kraju 14.000 ljudi, mož, žena in otrok, ki se jim niti sanjalo ni, da jim preti takšna poguba. Toda še hujše je prišlo. Caen je postal cilj angleškega topništva, ki je streljalo na mesto s topovi najtežjega kalibia. Tako so se množili na ozemlju Caena lijaki, ki so jih povzročali izstrelki. Tukaj so se izkrcali ob izlivu Orne prvi invazijski oddelki, Ivi so videli v Caenu važen ključ za angloameriško podjetje. Prepričani so namreč bili, da se jim in se vprašujemo, odkod njih uspehi, ljače na vse strani Francije. Materialna bitka za to mesto je bila naravnost strahovita. Vedno na novo so na-letavali Angleži s svojimi divizijami in sicer je značilno, da so vrgli v borbo na tem mestu kot prvo ravno tisto divizijo, ki je pred štirimi leti zadnja zapustila francoska tla. Treba pa je bilo neštetih žrtev, da so se sovražniki temu mestu približali ter se ga naposled porušenega polastili. Gospodarsko = Iz trgovinskega in zadružnega registra. Vpisala se je nastopna tvrdka: Vla-dirrrr Pesek, trgovina s papirjem na debelo »Kartopapir«. — Pri Hraniln:ci Ljubljanske pekraj ne je bil izbrisan pn.kunst dr. Andrej Kopač. — Pri Kclin-ki tovarni hranil d. d. v Ljubljani je b:l vpisan član upravnega sveta Mirko Reichel iz Ljubljane. — Pri Kreditni zadrugi zasebnih nameščencev v Ljubljani 6ta b'la izbrisana člana upravnega odbora LavGsiav Slamič ;n Ciril Likar, vpisana pa sta bila Milan Ogrinc knjigovodja, in Stane Megušar. trgovski sotrudnik. oba v Ljubljani. — Pri Mizarski zadrugi v Ljubljani v likvidacji je bil na predlog Zavoda za zadružništvo vpisan nadaljnji lkvidatcr Karel Krištofič revizor pri tem zavodu. = Iz gorenjskega trgovinskega registra. Pri tvrdk Ed. Glanzmann & And. Gassner, v Tržiču, je bil izbrisan esebno jamčeči poslovodja Edmund Glanzmann. vpisan pa dr. Albert Glanzmann. industrijcc v Tržču. = Bilanca Mestne hranilnice v Novem mestu. Mestna hranilnica v Novem mestu objavlja v »Službenem listu« svojo bilanco za preteklo leto, iz katere sledi, da je imela hranilnica ob koncu leta 159 010 lir gotovinskih sredstev in 2,888.000 lir razpoložljivih sredstev po denarnih zavodih poleg 410.000 liir pri Priv. agrarni bankt. Vrednostni papirji so znašali 1,745.000 lir, posojila samoupravnim korporacijam 426 tisoč lir, ostala posojila pa 3,323.000 lir. Nepremičnine kupljene na javni dražbi so vknjižene z zneskom 275.000 lir. Pok g te- Položaj Gitngkinga znatno oslabi jen Stockholm, 11 ga je med aktivami še zaplenjena gotovina v višini 1,741.000 lir. Pokojninski sklad predstavlja vrednost 399.000 lir. Skupaj znašajo aktiva 11.110 milijona lir. Med pa-sivami znaša splošni rezervni sklad po odpisu izgube za preteklo leto (70.000 lir) še 297.000 lir. Poleg tega obstoja posebni rezervni sklad v višini 232.000 lir in sklad za kritje izgub pri vrednostnih papirjih v višini 257.C00 lir, tako da znašajo vsi . kia-di 785.000 lir. Hranilnica je imela ob koncu leta 8.689.000 lir hranilnih vlog in milijon 612.000 lir kontokorentnih vlog, tako da znašajo vse vloge preko 10 milijonov lir. Račun izgube in dobička zaznamuje 170.000 lir obresti na hranilne vloge, 204 tisoč lir upravnih stroškov in 135.000 lir izdatkov po računu razlike iz kmečkih terjatev. Obresti od posojil so znašale med prejemki 443.000 lir, tako da je izkazana izguba 70.000 lir ki je bila krita iz splošnega rezervnega sklada. = Žitni presežki v Bolgariji so državna last. Bolgarski ministrski sivet jc te dni izdal nove predpise gicde oddaje žitnega presežka, ki slone na docela novih načelih. Ves presežek žita, ki ostane po kritju !a-triih potreb kmeta in po kritju kcličn za setev jc proglašen kot last države. Dcsilej so oblastva predpisovala vsakemu kmetu, koliko žita mora oddati v sorazmerju s posejano površino, kar je povzročilo krivično obremenitev' po-arneznih kmetov g!ede na kakovost zemlje. Odslej bo sme! vs.k kmet pridržati za vsakega člana rod-br.ie na leto 346 kilogramov žita (950 gramov na dan) in poleg tega določeno količno za setev. Ves ostali pridelek mora biti na razpolago komisijam za rekvizicijo. Obenem je ministrski svet sklen i, da sie nekoliko zniža ob- jul. Lonionski »Times« je objavil ob sedmi obletnici piičetka vojne na Kitajskem uvodnik, kj je vzbudil zaradi svojega pesimističnega tona slično pozornost, kakor Rocseveltova izjava na zadnjem sestanku z novinarji. »Times« in Roosevelt odkrito priznavajo, da se je položaj čunkinga v zadnjih mesecih znatno poslabšal. Predvsem je zanimivo, da so »Times« prvič javno priznali, da ogroža prediranje Japoncev v centralni Kitajski že itak ne preveliko podporo čunkinga po letalski poti. Razna važna letališča v srednji Kitajski so prešla v japonske roke ali pa se jih skoraj ni mogoče več posluževati. Dobave z letali so bile še edina možnost za oskrbovanje čunkinga vsaj z najnujnejšim vojnim materialom. Seveda je bilo tudi to oskrbovanje nezadostno, kar dokazujejo pritožbe čunkinške vlade nad slabo oborožitvijo njenih čet. Ako je Roosevelt izrazil svoje mnenje, da se bode čunkinške čete v bodoče močneje upirale Japoncem kakor v zadnjih telnih in mesecih, je treba to tolmačiti kot pomemben namig čangkajšku, naj uporabi proti Japoncem tudi one čete, s katerimi je doslej kontroliral boljševiško orientirane kitajske pokrajine. Roosevelt v strahu za čungking Stockholm. 10. jul. Reuter poroča, da je Roosevelt na sestanku z novinarji v petek izrazil »svojo bojazen« spričo prodiranja Japoncev na Kitajskem. Istočasno je izrazil upanje, da se bodo čungkinški Kitajci v bodoče močneje upirali. Ameriški predsednik sicer ne more poslati pomoči, vendar meni, da je upravičen izraziti Cungkingu svoje očitke. Bombe na letališče v Kvejlinu Tokio, 12. jul. »Domei« poroča, da je skupina japonskih letal ponoči nenadno napadla izpostavljeno sovražno letalsko oporišče v Kvejlinu na južnem odseku bojišča. Ne glede na siloviti protiletalski ogenj je z uspehom bombardirala hangarje ln druge naprave na letališču ter zažgala 7 letal večjega tipa. štiri velika sovražna letala ter 10 manjših je težko poškodovala. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Nad to® £merašk»h letel sestreljenih v dveh Tokio, 12. jul. Z nekega japonskega oporišča na srednjem Pacifiku poročajo, da so japonske mornariške edinice na otoku Oga-savari sestrelile ali težko poškodovale v dveh dneh 102 sovražni letali, ki so napadla otok. Nevarne japonske podmornice Stockholm, 9. jul. Kakor poroča agencija Reuter, je izjavil admiral Chester Nimitz, glavni poveljnik na Pacifiku, na nekem sestanku z novinarji, da lahko postanejo japonsike podmornice, ki so že sedaj precej ofenzivne, v bodoče zelo nevarne. Podmornice predvsem oskrbujejo najoddalje-nejša in najbolj izpostavljena japenska oporišča. Vohuni med misijonarji Tokio, 11. jul. »Mainiči« objavlja vest iz Manile o ponovni internaciji misijonarjev na Filipinih, s čimer je bilo prizadetih skupno okrog 100 ameriških, angleških in nizozemskih državljanov. Neki Charles Parson. sodelavec ameriške tajne službe, je uredil skupno z Blancho Jurico na skritem kraju na otoku Mindoru skrivališče v misijonskem taborišču. To taborišče je imelo radijsko zvezo z Zedinjenimi državami in Avstralijo ter je razdeljevalo proti japonske brošure in letake. Blancha Jurica je bila že pred izbruhom vojne na Filipinih v ameriški tajni službi in je mati bivšega namestnika ameriškega voajšhega atašeja v Tokiju, Stephana Ju-rice, ki je pomagal Doolittleu pri sestavi njegovega načrta za bombardiranje Toki-ja dne 18. aprila 1942. Charles Parson, ki je izginil že takoj spočetka s Filipinov, je sorodnik Juricine rodbine. Na povelje načelnika tajne službe, nekega polkovnika, se je ponovno vtihotapil na Filipine, da bi nadaljeval svoje delo. rrk kruha, in sicer za navadne potrošnike od 500 do 450 gramov dnevno za težake od 750 na 670 gramov in za rudarje od 1000 na 900 gramov, če pa r-e na odrezek živilske nakaznice kupi kruh iz bele moke. tedaj znaša dnevni obrok 300 (de Je j 450). za težake 600 gramov (675) in za rudarje 750 gramov (900). Cera belemu kruhu, ki jc bila že doslej zelo viscfca ostane nespremenjena in znaša 40 levov za kilogram, cena enotnemu kruhu pa je nekolike znižane, in sicer 7.50 leva za 450 gramov, nasproti sedanji ceni. ki je znašala 10 levov za kilogram. = Trgovinska izmenjava Grčije. Ves plačilni promet Grčije z inozemstvom se vrši na podlagi kliringov. Do izločitve Italije iz italijanskega gospodarskega prostora se je vršilo obračunavanje med Grčijo na eni strani ter Bolgarijo, Slovaško, Dansko, Finsko, Rumunijo in Švedsko preko italijanskega kliringa. Sedaj pa se to obračunavanje vrši preko centralnega kliringa v Berlinu, in sicer z odobrenjem grškega gospodarskega ministrstva in v sporazumu z nemškim komisarjem za zunanjo trgovino v Grčiji ter pristojnimi berlinskimi uradi. Ista ureditev velja za Švico. Francijo, Turčijo, Madžarsko, Italijo, Španijo in Portugalsko. V splošnem pa odpade pretežni del trgovinskega prometa na Nemčijo. V izmenjavi blaga med Nemčijo in Grčijo kaže bilanca aktivni saldo v korist Nemčije, kar pomeni, da Nemčija v Grčijo izvaža več blaga, kakor znaša grški izvoz v Nemčijo. Nemčija se je trenutno odpovedala dobavi tradicionalnih grških izvoznih predmetov, kakor so olje, južno sadje in tobak, in sicer zatc^ da se omogoči oskrba grškega prebival« stva, kakor to poudarja list »Deutscha Nachrichten in Griechenland« v članku Freda Goeckerja. To blago izvažajo v Nemčijo le v najmanjšem obsegu. V ostalem pa izvaža Grčija v Nemčijo rude, smole, svilene kokone, strojila in podobno blago. Na drugi strani dobavlja Nemčija Grčiji v znatnem obsegu stroje in orodje, aparate in instrumente, kemikalije in zdravila ter blago iz železa in jekla. Nemški gospodarstveniki gledajo z zaupanjem v razvojno moč grškega kmetijstva in industrije po vojni, zlasti glede na ustanovitev novih industrijskih podjetij in rudnikov. Kaj je 99pregrcpiranje"? Sreča V čakalnici sJovečega zdravnika sedi gospod Brinar na mehko oblazinjenem stolu in potrpežljivo čaka, da mu pride vrsta. Majhna in mračna je sobica. Nekaj bolnikov mora stati, ker ni prostora za večje število navadnih stolov in gosposkih naslonjačev. Dva velika dobrotnika trpečega človeštva-gledata s stene. Naravnost v nasprotni zid upirata oči, kjer visi slika znanega zdravilišča za pljučne bolezni. Edino okno ima razgled na dolgi hodnik, ki ga na spodnjem koncu zlati širok pas dopoldanskega sonca. V čakalnici je svečana tišina. Le zdaj pa zdaj jo prekinja suho pokašljevanje bolnikov, odpiranje vrat in glas iz sosednje ordir.acijske sobe: »Prosim, naprej, gospoda!« Počasi lezejo minute v večnost, strašno počasi! Kadar vedriš pod široko razpeto streho Bateve palače, ko deževne kaplje veselo poskakujejo na svetlikajočem se asfaltu, takrat nimaš zoprnega občutka, da se je ustavil čas in da »o ti povezani živci. Z bistrim očesom opazuješ živahno razgibano življenje, motriš mimo hiteče dame in da-mice, občuduješ lepoto njihovih nožic, pa se zavrti ura kakor bi mignil. Povrh ti je pa še vedro srce, kakor da si užival brezplačno predstavo dobrega filma. Kadar pa takole med jetičniki sediš in gled-aš same biede, shujšane obraze globoko vditih oči, takrat je pa čakanje muka! Gospod Brinar ima občutek, da je zašel med potnike, ki čakajo na vlak Smrti. Ti-stale ljubka deklica — skoraj še otrok — ki ima tako lepe, sanjave oči, bo nemara morala že na prvi postaji izstopiti. Študent, njen sosed bo privozil do druge. Možak z naočniki, ki pri ovalni mizi prelistava časopis s slikami, ima po Brinarjevi sodbi vozovnico do tretje postaje. Da bi si krajšal čas, vse bolnike natančno premotri in presodi. Zunaj v hrumeči množici komaj opaziš k;kega takega nesrečnika, — tu v zdravnikovi čakalnici je pa zbrana zgoščena človeška beda! Več desetletij je že minilo, odkar je sam nekaj mesecev preživel v družbi jetičnikov. Pljučni vršički so mu oboleli pa je odpotoval v znano zdravilišče blizu Gradca... Mlad in lahkomiseln se je naglo vživel v o okolje. Niso ga vznemirjali bolniki — in on r.e njih. Kvartop;ril in šahiral je z njimi, dobro in obilno jedel ter dva litra mleka popil dnevno. Ko se je odebelil, so ga kot ozdravljenca odpustili. Takrat je bil gospod Brinar še mlad ln lahkomiseln. Zdaj je pa star. Njegove oči gledajo svet skozi druge naočnike. Za njimi se skriva bridko spoznanje. Spoznanje, kako bedna stvar je človek, kadar se mu zrnaliči zdravje! H v 'ala Bogu, da so zaceljene in poapnje-ne njegove rane! Ze res, večkrat pokašljuje in čuti bolečine v prsih; tudi v hrbtu ga zbada. Pa kaj to! To so komaj slabotni spomini na nekdanje obolenje! Ni vredno, da bi se človek vznemirjal! Zaradi njih se tudi ni vrinil med te nesrečne »potnike«. Prišel je semkaj le po zdravniško spričevalo. da je nekoč bolehal na pljučih. Tak papir je dandanes dragotina! Ce ga imaš, dobiš dodatno živilsko nakaznico za kruh, meso, sladkor in maščobe. »Poskusi srečo!« mu že ves čas vojne P';.;e žena, »Taka nakaznica bi bila velika pridobitev za naše revno gospodinjstvo!« Počasi se pa le prazni ta žalostna sobica — in nazadnje se tudi Brinarju odpro duri v ordinacijsko svetlo sobano. Zdravnik, resen, visok gospod, mirno posluša njegovo prošnjo, potem se pa nasmehne in pravi: »Veste, z nakaznicami je križ. Samo težki bolniki jih morejo dobiti... Za spričevala odgovarjam z vestjo in znanjem... Borno videli, če se bo dalo kaj napraviti. Slecite suknjič in srajco!« Stopila sta so v sosednji, popolnoma zatemnjeni prostor. Gospod Brinar se je postavil pred rentgenski aparat. Zasijala je rdeča luč, in že se je zaslišal zdravnikov glas: »Seveda, seveda ... nakaznica vam je zagotovljena, gospod Brinar!... Ze zdavnaj bi morali priti semikaj!...« Kakor snohodec je premeril dolgo pot do svojega stanovanja. Nikogar ni pogledal, nikogar pozdravil. »Kakšna srečal« je vzkliknila gospa Br'-na.rjeva, ko j,i je pomolil zdravniško spričevalo. On je pa mračno strmel predse. »Zakaj sem šel po to nesrečno — vozovnico!« je z grenkobo pomislil. Ceferin V založbi Mohorjeve družbe v Ljubljani je :zšla drobna, a vseb nsko tehtna knjižica izpod peresa univ. prof. dr. E. Spektorskega »Evmzijstvo m boljševizemJe natis predavanja ki ca je ;mcl pisec nedavno pred zborem profesorjev in kj je zaradi svoje interesantne teme zares vredno, da izide kot brošura v zbirki z naslovom »Sodobna vprašanja«. Profesor za pravno filozof-jo na naši univerzi, nekdanji rektor vseučiliša sv. Vladimir-ja v Kijevu E. Spcktorskij. je znan slovenskemu izobra/enstvu predvsem po svoji dva zvezka obsegajoči knjigi »Soc'aIna filozofija« ki je pri nas edinstven priročnik te vrste in priporočljivo čtivo zlasti v času, ko se z vseh strani nagla"a socialnost kot najmočnejša jahalna sila sodobnega mišljenja in vznemirjenega življenja. Poleg tega je priobčil prof. Spck-torskij v slovenskem jeziku vrsta znanstveno pomc-mbn:h razprav v raznih zbornikih. Njegova znanstvena proza se prijetno razločuje od spisov večine na;ih piscev: videti je, da so mu vzor veliki znanstveni avtorji in posebej šc filozofski in literatno-teoretlčni esejisti dru-g:h narodov. Predvsem občudujemo pri njem š rino obzorja in globgkost pogledov, ki pa zaradi tega niso motni in nejasni kakor pri mnogih piscih te vrste; prav jasnost jn neprisiljeno^ izražanja sta vzlic zgoščenosti tvarina veliki odlki njegovega stila. Te prednosti kaže tudi pričujoča drobna knjižica, ki so jo rodile potrebe in zahteve časa in je samo majhen prspevek k njegovi veliki problematiki. N;s® pogosti spisii. v katerih bi bilo na tako malo straneh toliko povedano, vzlic vsej nenavadni zgoščenost; snovi Podpolkovnik Albert Benary objavlja v nemških listih zanimivo obrazložitev pojma »pregrupiranje« in pravi: 2e Clausevvitz uči, da vojna je in ostane področje gibljivega dogajanja. Podlage, na katere se naslanja poveljnik čet pri svojth ukrepih, so spremenljive in se ne moremo nanje zanesti v vseh podrobnostih. V borbi se položaji neprestano spreminjajo. Umetnost vojeva-nja obstoji v tem, da vojak v teku dogodkov najde pripomočke in izhode, ki ga na koncu le vodijo k pravemu cilju. Da se takšen cilj doseže, je često potrebno pre-grupiranje sil. Napad je v teku. Sovražnik in njegovi poizvedovalni oddelki so sklenili, da preložijo težišče borbe na desno krilo. V teku bojev pa se je pokazalo, da je odpor tako močan, da ne bo mogoče pravočasno doseči zastavljenega smotra. Nasprotno pa je sovražnik proti pričakovanju popustil na levici. Da se pravočasno doseže vdor na šibkem mestu, je potrebno zaviti na desno in spraviti v gibanje priključeno fronto. Z drugimi besedami povedano pomeni, da je treba čete pregrupirati ter pomakniti zadaj ležeče skupine, ki so bile prvotno določene za rezervo na desnem krilu, na levo. Nemški vojskovodja Ludendorff je tako postopal v veliki bitki na francoskem ozemlju meseca marca 1918, ter je na ta način dosegel uspeh ne v loku Cambraya, kjer si ga je obetal, temveč v smeri proti Amiensu. Drugič se zopet primeri, da se napad razvija po načrtu. Toda ko je dosežen napadalni cilj, spoznajo odločujoči činitelji, da leži za prvo postojanko še druga utrjena črta. Sile, ki so na razpolago udarnim oddelkom, pa ne zadoščajo več za proboj nove črte. Treba je najprej pritegniti rezerve, ki bodo lahko izvršile zahtevano nalogo. Divizije in polki, ki so od borbe utrujeni, sc morajo nadomestiti z novimi silami. Z drugimi besedami, treba se je pregrupirati. čas pa je vendar vsa zgradba spisa jasna in pregledna kar je vsekdar odlika dobrega sJoga. Učeni pisec 6c bavi najprej s postankom evrazijstva kot pojma in miselne smeri ter prehaja nato k njemu kot svetovnemu nazira-nju. ki so ga kot takega izprva izoblikovali ruski emigranti. To geopolitično ali geGzofsko gledanje na temeljne probleme ruske države pa sc je zaneslo tudi v Sovjetsko Zvezo in po-prijelo pod vplivom tam odločilnega boljševizma novo, »vojsko lice. Tako je evrazijstvo postalo nekako geoloiko opravičilo za dejanski razvoj stvari na tleh prejšnjega ruskega imperija. ko so sovjetski državniki s posebno drža vnopravno razdelitvijo tega ozemlja potisnil* ruski narod v manjšinsko razmerje nasproti prevladujočim neruskim narodnostim ki na prostoru te »Evrazije« s svojo boljševizacijo vsega življenja podrejajo prejšnji življenjski' prostoT mskega naroda interesu neruskih plemen. To so opazki že razni pi6ci in govore O ponovni mongoHzaciji rustva. V podkrepitev izvajanj prof. Spektorskega bi mogi' s tem v zvezi citirati švicarskega »rusefila« \V. Schu-berta ki piše v svoji knjigi »Europa und die Seclo des Ostens«: »Evropsko razdobje RuS je se nagiblje h koncu, začenja se azijatsko.« Odločilen vpliv neruskih plemen v boljševiškem vodstvu in s tem na vso usodo tega evrazij-skega prostora je važno dejstvo tudi za zapadno Evropo, zlasti za »slavjanoJilske« kroge v srednji Evropi kjer marsikdo istoveti sovje-tizem s slovanstvom. ker je zmota in samo-prevara. Prof. Spektcrsfcij razlaga, kako se je naco-nalna Rusija čutila povezano z Evropo, katere i beži. Takšen položaj je nastal v gibljivi I vojni na vzhodu že mnogokrat. Cele dneve, da, cele tedne, stojita nasprotnika nasproti, oba v obrambi, oba prežita na trenutek, ko jima bo omogočen naskok na sovražne postojanke in oba sta si na jasnem o moči, s katero razpolaga sovražnik. In tedaj se primeri, da eden izmed nasprotnikov pre-grupira v temne noči svoje sile ter izvrši v ranem jutru sunek iz smeri, od koder ga vojaki na nasprotni strani niti najmanj ne pričakujejo. Na ta način je ravnal vojskovodja Friderik Veliki, ko je s takšno pre-grupacijo vojaških sil dosegel zmago pri Liegnitzu. Postavimo, da vsi znaki kažejo na poraz. Nasprotniku se je posrečilo, da je razbil obrambno fronto na kilometrski širini. Krajevne rezerve so izčrpane. Tedajci spozna vodja bojnih skupin sosednje postojanke, izprazni cele odseke, zbere sporoščene oddelke v nove udarne skupine ter zagrabi vdrlega nasprotnika z dveh strani, ga obkoli in uniči. Na ta način je nastal nemški protisunek pri Harkovu spomladi 1. 1943. S to tvegano operacijo so Nemci dosegli velik uspeh. čim gibljivejša ln okretnejša Je kakšna bojna skupina, tem laže se izvrši pregru-pacija sil. železnica in avtomobili jI pri tem lahko izkažejo velike usluge. Današnji način vojevanja z letali omogoča vojski, da se zavaruje pred sovražnim ognjem, z umetno meglo pa se dado prekriti marsikakšni pokreti. Brzi motorizirani oddelki lahko krasno podprejo pregrupacljo ter pripomorejo včasih v napadu ali obrambi k menjavi težišča bitke. Letala seveda sodelujejo prvenstveno z izvidniškimi poročili, dočim posegajo bombniki v borbo. Tudi na morju so mogoče bitke s podobnimi sredstvi, o čemur nas lahko prepriča poročilo o bitki pri Skageraku. Pregrupadja sil torej prav po-gostoma pripomore vojski do zaželjene zmage. del je objektivno bila vse do revolucije leta 1917. V tem ali onem je celo prehitevala Evropo, v drugem je sprejemala njene pr dobtve in običaje. Načelni orientalizcm 6e je začel najbolj uveljavljati s prvim, emigrantskim ev-razijeskim g^njem. (Razgledan bralec se pri tem ž vo spomni znamenitega govora, ki ga je imel Dostojevski j nedoigo pred smrtjo ob odkritju Puškinovega spomenika — govora, v katerem je načelno poudarjena azijska usmerjenost ruskega nareda.) V tem popuščanju vere v Evropo in cvropstvo ni »samo trma prenapetih docnišljavcev: jc v tem neka j splošnega in s!mptomat;čnega. To je propad kulture in kapitulacija pred nižjimi rasami in barbarstvom.« Z; res. ni to samo ruski pcjav, saj sc je po sivetovni vojni zlasti v Franciji mnogo razpravljalo o »\a!u azijatizma«. ki ga jc občutila tudi slovstvena kultura, a njegova posebno razširjena oblika je tako imenovani jazz v glasbi. Rebarbarizacija Evrope pa je sploh problem zase in postaja čedalje bolj pereč. Pisec kaže v svojem spisu v čem je nevarnost boljševiziranega evrazijstva za Evropo, posebej še za male narode. »Kakor v Rusiji, tako se dviga tudi v ostali Evropi boljševizem Ahcronta zoper »višje«. Dcniza zoper Apolona. Kalibana zoper Prosperoja. Ne nosa samo s seboj zunanje evrazije ampak podžiga tudi notranjo«. Druga nevarnost je v prizadevanju boljševikov, da bi naščuvali zoper Evropo azijske kolonije. Tretje nevarnosti si je morda današnja Evropa najmanj v »vesti; prihaja namreč »od njej tako simpatične Kitajske«. Prof. Spektorskij omenja v novih, konkretnejših oblikah že dokaj znani strah pred »rumeno nevarnostjo«, ki jo danes predstavlja predvsem Kitajska, če bi mogli zboljševizirani Evrazijci zboljševizirati tud: njo. O teh novih oblikah rumene nevarnosti je v razdobju med dvema vojnama posebno prepričljivo pisal zna- članek. V glavnem lahko postopamo prt pogozdovanju na dva načina: pose jemo seme ali pa po£adimo dve- do petletne drevesne sadike. Slednji način je nedvomno primernejši, saj nam prištedi prccej truda in denarja in je tudi uspeh verjetno boljši. Ni pa to vedno tako. Zato je najboljše, da se pogozdovalec, predno začne z delom, obrne za nasvet na strokovnjaka. Pri sadike h je važno, da posajena drevesna vrsta dobro uspeva v danem podnebju. da je zemlj šče za pogozdovanje prikladno ln da je drevesna vrsta vredna Zk\ lastnika ali pa da je po njej povptaše-vanje na trgu. Pri izbiri drevesne vrste, ki jo naj posadimo, nam bo najboljša vo-d tcljica narava sama. Sadimo drevesa, ki so že dotlej dobro uspevala na det čnem * mestu. Zasaditev nove vrste je vedno tvegan poizkus, ker se posledice opazijo zelo pozno. Ttko ne spada v nižinske predele planinski macesen, pač pa dobro uspeva japonski macesen. Poleg smreke, borov in Jelk naj se upoštevajo še duglazija, črni in domači oreh, črni gaber in kanadski topol, ki je primeren zlasti za pogozdovanje ob cestah in vodah. Da ne bo padla na nas kletev zanamcev. »Gozdovi, ki jih izkoriščamo danes kot dediščino svojih očetov m dedov — tako zaključuje inž. Mazi svoj članek — niso z moralnega stališča izključna last nas samih. Naša dolžnost je. da jih ohranimo za petomstvo in naslednja pokolonja. Kdor je prisiljen, da z gozda seka ali ga v stiski do tal poseka, je njegova sveta dolžnost. da poseko takoj pogozdi. Pogozdovanje je naša narodna dolžnost. Gczd jc dobrina, ki je v korist vsemu narodu. Zato oblasti z vsemi močmi, moralno in materialno, pogozdovanje pomagajo in podpirajo. S pogozdovanjem bomo pr spe-vali k obnovi naše lepe, a tako težko prizadete domovine. Gozdarstvo je bilo m bo še eden glavnih stebrov naših kmetij in naše izvozne trgovine. Zato pogozduj-mo kier je gozd posekan, da ne bo tudi na nas padla kletev zanamcev, kot pada n,T t ste. ki so svojim otrokom zaprav il premoženje in posestvo.« Pogozdovanje je naša narodna dolžnost V dveh desetletjih pred sedanjo svetovno vojno so s sadikami iz drevesnic v Ljubljanski pokrajini pogozdili 3962 ha zemljišča Gozd je največje bogastvo, ki ga je našim krajem podarila narava. Glede rud zaostajamo za večino evropskih in 'zven-evropskih narodov, zato pa prednjačimo v lesnem bogastvu, številke kažejo, da je 44% naše zemlje porasle z gozdom in da spadamo tako med močno gozdnate dežele. To dejstvo je pustilo sledove tudi med našimi ljudmi. Skozi stoletja na isti zemlji ž veči rodovi, ki so prepuščali svojo dediščino iz rok očetov v roke sinov, so ljubosumno pazili na gozdove, jih pametno izkoriščali in jih, kjer je bilo potreba, obnavljali, Čeprav so vedeli, da sami ne bodo uživali sadov tega obnavljanja. Naš kmet je vedno čutil, da lastnina na gozdu ni samo njegova pravica, temveč tudi njegova dolžnost, da sega časovno daleč preko njega kot poedinca, preko njegovih prednikov in otrok, čutil je, da je gozd bogastvo, ki posredno služi vsej narodni skupnosti. Tam, kjer so kmetije prepadale, so gozdovi prehajali mnogokrat v roke, ki jih je največkrat vodil le pohlep po dobičku. Novi lastniki so neusmiljeno sekali drevje in zagrešili marskod prava pustošenja. Inž. S. Mazi, ki je napisal v zadnji številki »Kmetovalca« Izpodbuden članek o pogozdovanju, ugotavlja, da gozd mnogokje zaradi premočnega izsekavanja ne zasluži več tega imena. Močno je pela sekira po naših gozdovih že pred vojno, med sedanjo vojno pa so bilj prisilni poseki pravo pustošenje našega gozdnega bogiastva. Ker torej gozd ni samo last tistega, ki je formalno vpisan v zemljiški knjigi, temveč je last mnogih rodov, ki ga bodo prejeli iz njegovih rok, na drugI strani pa služi gozd tudi narodni skupnosti, je dolžnost vseh nss, da skušamo rane, prizade-jane našemu gozdu, čim prej popraviti in zaceliti. Kakor so sedanji lastn ki sami prejeli iz rok svojih očetov lepo zarasel gozd in iz njega doslej črpali dohodke, čeprav zanje niso priložili posebnega kapitala, tako naj sedaj, ko se je pokazala nujna potreba, pohite z obnavljanjem, čeprav vedo. da bo pogozdovanje kor stilo morda šele drugemu ali tretjemu rodu. Pogozdovanje pred 75 leti. Pogozdovanje za naše kraje ni novo delo. Organizirani, skupni napori v tej smeri so že zelo stari. Na Kranjskem je bilo ustenovljeno Društvo za pogozdovanje že 1. 1885., na Primorskem pa 1. 1870., torej pred malone 75 leti. Ta društva so opra. vila dragoceno in obsežno delo. Kakor ugotavlja ;nž. Mazi v ?stem Članku, je bilo od 1889 do 1911 samo na področju logaškega in postojnskega okraja posajenih 45.700.000 sadik. Tako je Notranjska v četrt stoletja skoro popolnoma spremenila svoje lice. Po prejšnji vojni se je pogozdovanje nadaljevalo. Iz drevesnic na področju današnje Ljubljanske pokrajine je bilo v 20 letih do 1. 1940. oddanih za pogozdi-tev nad 19.800.000 sadik. Ce je za en ha potrebnh do 5000 sadik, se je tako po-gozdilo 3962 ha. Pogozdovanje je tudi mednarodno vprašanje. že nad 10 let obstoja v ta namen Mednarodna gozdna centrala, ki jo v njenih naporih za pogozdovanje podpirta Mednarodni zavod za preučevanje gozdnih semen in gozdnh sadik. Zavod se trudi, da ugotovi seme, ki je najpr mernejše za setev v določenih predelih, kako se naj po-gozditev izvede in katere vrste sadik naj se uporabijo, da bo pogozdovanje uspešno. Dolžnosti po zakonu o gozdih. Za vprašanje pogozdltve se zanr'ma tudi država. Državna oblastva zahtevajo, da se pogozd tev izvede v 3 letih po poseku. Posekana površina se ne sme odtegniti za predolgo dobo svojemu namenu in kulturni svrhi, za katero je edino sposobna. Važno je tudi, da se delo izvrši s č'm manjšimi stroški m trudom. Zakasnelo pogozdovanje terja namreč večje izdatke. Med tem sta se po zemlji razrasla že plevel 'n trava in bi razne korenine zelo preprečevale uspešen razvoj drevesn h sadik. Na nepegozde-nem predelu se rado naseli razno trnje, grmičevje in drevje, ki ga moramo prav tako odstraniti, če želimo uspeti. Načrtno pogozdovanje se izvaja v srce, izreči čarobne besede »Ljubim te!-= Tlakomer Ko je farmar Summer prelistaval nedeljski list, je pritegnil njegovo pozornost sledeči oglas: »Kakšno bo vreme? Ce hočete to zvedeti, naročite si še danes pri nas tlakomer. Dobavimo Vam prvovrsten instrument jx) povzetju za 15,50 dolarja s triletnim jamstvom za brezhibne vremenske napovedi« »Hm, hm,« je zabrundal mister Summer, »kaj takšnega bi ne bilo slabo.« Potem je izrezal naročilnico iz lista, jo izpolnil z nerodnimi potezami in je odjahal z njo do sedem milj oddaljene poštne postaje. 2e po osmih dneh mu je poštni jezdec prinesel zavitek. Ko je prevzel povzetje in odjezdil, je farmar s svečanimi kretnjami odmotal zavitek. Prikazal se je bleščeč, prelep tlakomer- Mr. Summer ga je obesil na žebelj v steni, si ga ogledoval od vseh strani in se veselil. Šele nato je pristopil bližje in začel preučevati lestvico. Strela, tukaj nekaj ni bilo v redu Kazalec se Je bil pomaknil na viharno, in sicer tako globoko, kolikor je bilo sploh mogoče. Mož je majal z glavo, stopil na verando in pogledal proti jugu in vzhodu. Potem je obšel hišo in si ogledal obzorje na severu in zapadu. Zareče nebo, nikjer najmanjšega oblačka. Farmar se je vrnil v hišo, se postavil k tlakomeru in začel po njem trkati. Sprva porahlo, potem močneje in močneje- Bdeča jeza mu je stopila v obraz, kajti kazalec je ostal tam, kjer KfTKTURNl PREGLED Evrazijstvo in evropska kultura ni francoski socoicg in psiholog mase Gustave de Bon zato podobni pogledi prof. Spektorskega vzbujajo tem večjo pozornost. Pisec končuje svoje zanimivo razglabljanje z odstavkom: »V Evropi se čestokrat sliši »Ex eriente lux«. To je pravilno, v kolikor je Evropa dvakrat prejela luč z vzhoda. Prvikrat je b;la tolmač tiste filozofije, ki se je rodila v malcazijskih grških kolonijah in dobila svoj dovršeni izraz v Platonovih delih. Drugikrat je prineslo luč z vzhoda krščanstvo. To je mila luč. kj stavi mir na zemlji v odvisnost cd slave Bogu na višavah in dobre volje med ljudmi. Sedaj žari nad zatonom zahoda vzhod z novo zarjo. Toda ta zarja ne prinaša niti modrosti niti m:ru ampak tisti svetovni požar, ki utegne z evrazijsko pomočjo spremeniti vso Evropo v isto divje polje, v katero je svoj čas Batijev naval spremenil kijevsko Rus jo« Utrinki V »Kolnische Zeitung« sem ondan bral feljton E. L. Schellenberga »Hvalnica di-letantizma«. Pisec je takoj v drugem naslovu opozoril na tveganost svojega poskusa, ko je označil spis za »krivover-stvo« (Ketzerei). Zagovor te vrste je greh zoper duha časa, zoper namišljeno hierar-hičnost tako imenovane strokovnjaške kulture, ki je, postavimo, še E. Renanu prikupni izraz »dilentant« spremenila v označbo manjvrednosti in brezpomembno-sti. Zares, malo katera beseda je v zadnjih petdesetih letih tako spremenila pomen. Danes je to skoraj zaničljiv izraz, prej pa je bil pojem za ljudi, ki so imeli v kulturi določeno, nikakor ne manjvredno mesto. Schellenberg razpravlja o diletant-stvu v glasbi — na področju, kjer se najbolj čuti spor med »znanstvenim« poznavalcem in diletantom ter prehaja počasi V konflikt med, denimo tako, »konserva- je bil: povsem spodaj, na »viharnem«. »Takšna nizkotnost!« je zavpil. »Toda mene ne boste ukanili!« Potem se je spomnil jamstvenega listka, ki je bil pošiljki priložen Prebral ga je in ugotovil z zadoščenjem, da je tvrdka na priziv pripravljena povrniti vse poštne in druge stroške. »Nu, le počakajte!« se je veselil farmar, zajahal konja in oiiezdil spet do poštne postaje, kjer je oddal napoprano brzojavko, v kateri se je pritožil nad neporabnim tlakomerom in zahteval nadomes-ka ter povračila stroškov. Potem se je vrnil zadovoljen domov. »Halo, Smith!« je vzkliknil načelnik tiste tvrdke svojemu nameščencu, ko je dospela brzojavka. »Pravkar sem prijel pritožbo. Prva je, od kar naša tvrdka obstoji-Kakšen tlakomer pa ste poslali možakarju?« »Prvovrstnega seveda,« je odgovoril Smith, ko je prebral brzojavko. »Na >alogi imamo samo prvovrstno, preizkušeno blago. Morda se je pokvarilo med prevozom. Ali naj pošljem nov tlakomer?« »Počakajmo še nekoliko dni.« je odločil načelnik. In bilo je dobro tako, kajti že naslednje jutro je prispela tale brzojavka: »tlakomer izvrsten — stop — vzamem vse nazaj — stop — kazal popolnoma pravilno — stop — moje priznanje — stop — pošljite navzlic temu nov tlakomer po povzetju — stop — starega je obenem s hišo odnesel tornado — stop — summer.« aaiMMMMPagBgŠElZ-..__T-------- __1-3M toristi« in občinstvom. Vsekako je nemški pisec napisal svojo hvalo diletantizmu v dobi, ko je tako imenovani scientifizem strokovnjakov dosegel ošabni višek in ko so se diletantje skrili pod skromnejšo besedo »ljubitelji« in skušajo rešiti neikaj, kar je vsekdar dajalo umetnosti njen narodni in človeški pomen: Ljubezen do umetnosti, navdušenje za njene vrednote, skrb za njen plemeniti vpliv, razširjenje njenega poznanja, sodelovanje širšega kroga pri ustvarjanju umetnostnega ozračja, kult lepega in žlahtnega. Za to gre prav za prav, za to namreč, da je umetnost vse kaj več kakor samo zadeva neka stroke in poklica, kakor so do neke mere n. pr. tehnične, medicinske, pravne in druge vede. In ker je nekaj večjega in širšega, je ni mogoče nikdar in nikjer zapreti v meje cehovstva, v sezname poklicnih zbornic. v kupe šolskih spričeval. Da umetnost ne more živeti brez talenta in da ta'ent potrebuje znanja, je jasno; toda velika skrivnost njenega vpliva in splošnega pomena je v ljubezni do umetnosti, v tem, da človeka zagrabi in navduši. Ljubitelj-stva, ki se izživlja z gojitvijo umetnosti (četudi večkrat zgolj s pasivne strani), z nje kultom, z vživljanjem vanjo, z nje »propagando«, izhajajočo iz vere in gorečnosti — takega ljubiteljstva. čeprav sega čez ograje raznih strok in panog, ne bo mogla odpraviti vsa gonja strokovnjalkov zoper dilentante. Kajti — kaj bi bila umetnost v krogu posameznega naroda, če bi veljala samo za cehovsko posvečene in priznane ljudi? To, kar je danes, postavimo, gradbena mehanika. Potrebna veda, zares, vendar je s tem povedano veliko premalo za umetnost in umetnika. # V našem narodnem življenju so bili časi, ko jg moral naš javni delavec biti vse: KvonUta * Predsedniku dr. Hachi je poslal Fiih-rer ob njegovem 72. rojstnem dnevu pozdravno brzojavko, v kateri izraža upanje, da bo dr. Hacha po ozdravitvi lahko še več let delal za srečno bodočnost češkega naroda in novo urejene Evrope, ter da t>o užival priznanje za svoje državniško in modro obnašanje v težkih časih. Nadaljnje čestitke so poslali minister dr. Lammers, državni protektor za Češko in Moravsko minister dr. Frick in nemški minister za češko in Moravsko SS-Obergruppenfiihrer K. H. Frank. * šole Adolfa Hitlerja so tudi letos iz. velle obsežno tekmovanje. Najboljše so bile zopet šole Adolfa Hitlerja v Mecklen-burgu, ki so dobile zato redovni meč. Na drugem in tretjem mestu stoje šole Adolfa Hitlerja na Erandenburškem in v Tu-ringiji. * Po izmenjavi je prišlo na Dunaj nad 100 v Vzhodni Afriki in Palestini živečih Nemcev, ki so po večletni internaciji zopet stopili na nemška tla. * Ustanovitev nemško-hrvatske družbe v Berlinu. V Berlinu je bila 11. t. m. ustanovitvena slovesnost nemško - hrvatske družbe. Na slovesnem otvoritvenem zasedanju, ki je bilo v veliki dvorani nilskega delovnega ministrstva in katerega so se udeležili številni zastopniki vlade. |Tener?litete in stranke, so govorili predsednik družbe, SS ObergruppenfiihrT H general der Waffen SS Berger, nadalje predsednik združenja meddržavnih zve-z KS Obergruppen fiihrer \Verner Lorenz in hrvatski poslanik v Berlinu dr. Vladinvr Košak. Ob tej priliki je priredil hrvatski poslanik popoldne sprejem na poslaništvu. Is LpM|as?£ n— Novi grobovi. Po kratki bolezni ]e umrla gdč. Valerija Prijateljeva, ki je bila pokopana včeraj popoldne. — Nadalje je umrla v Ljubljani ga. Ana P o-lajnarjeva, ugledna hotelirka iz Novega mesta, ki je bila tudi včeraj popoldne pokopana pri Sv. Križu. — V visoki starosti 81 let je umrla po daljšem bo-lehanju ga. Jožefa K u ml j e v a. Poznala jo je vsa starejša Ljubljana kot plemenito rnater, ki se je vsa žrtvovala za srečo svo-iih otrok. Pogreb bo danes ob pol 17. uri 5z kapele sv. Antona na Žalah. — Iz ka-vele sv. Nikolaja bo danes ob pol 16. uri peromala k Sv. Križu ga. Minka T e r d a -rova. po rodu Jakorinova, kj je unvla po kratki bolezni. — Iz kapele sv. Jakoba bo danes ob 15. uri nastopil zadnjo pot ljubljanski mesar g. Nande Kregar. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše odkritosrčno scžalje' u— Profesorski zbor in dijake.injs oz. abfolvente-tke trgovskega učiFšča »Chr?-stefov učni zavod« obveščamo, da bo pogreb blagopokojnega ustanovitelja zavoda g. Josipa Christofa, ravnatelja v po- BHn&elc "f* Slovensko domobranstvo je utrpelo veliko izgubo. V torek zvečer je umrl na.gie smrti na svojem stanovanju v Prijateljevi ulici g. podpolkovnik Dragotin M a s e k -Dvorak, že dolga leta je bil splošno znan v Ljubljani, pesebno vidno pa se je uveljavil, ko se je lani v začetku decembra priključil Slovenskemu domooraisivu in mu stavil na razpolago svoje izkušane organi-zatorske sposobnosti. Pokojnik se je rodil S. avgusta 1S75 v Otlici, okraj Ajdovščina. Sara.na se je odločil za častniški poklic in je bil po dovršeni kadetnici dodeljen konjenici. Jahalni šport mu je bil tako rekoč v krvi, zato se je v njem posebno izpopolnil. Dovršil je vse pctiebne tečaje za jezdništvo in voza-štvo ter je dovršil tudi kerpusno šolo. Udeležil se je svetovne vojne, pozne i? pa je stopil kot podpolkovnik v pokoj. Toda počitka si ni dal. Vodil je jahalno šolo in jez.1.ni odsek v Ljubljani ter je z nasvetom in sodelovanjem pomagal povsod, kjer je bila njegova izkušenost Zeljena hi potrebna. Eil je debrotljiv človek, vseskoz kava-lirski, ki je pa. kljub temu znal vzdrževati dobro disciplino. Ko se je vključil v Slovensko domobranstvo, so mu bile poverjene važne naloge. Bil je šef sprejemnega odseka, komandant mesta Ljubljane in predsednik Doma domobrancev na Taboru. Zapustil je vdovo gospo Ano in širši krog sorodstva. Iskreno žalujejo za njim vsi tovariši, prijatelji in domobranci, katerim je bil ljubezniv poveljnik. Na zadnji poti bo poromal danes, v četrtek, ob 16. uri iz cerkve na Viču na ondotno pokopališče. Naj mu bo ohranjen lep spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožalje! koju, v četrtek 13. t m. ob pol 15. uri. | Zbirališče ob 14.15 pred Žalami. — Rav- ; nateljstvo. u— Tečaj za popravne in privatne izpile — Novi (Turjaški) trg 5. Naknadno vp>so- j vanje dnevno dopoidne. Učnina nizka. u— Bodoče prvošolce-ke in drugoš"lce | -ke opozarjamo na počitniški specialni ko-repetitorij »Napredek«, ki pripravlja učen-ce-ke iz vseh predmetov ali posamezno za prvi in drugi razred gimnazije. Ločeni oddelki. Pričetek 15. julija. Vpisovanje dnevno: Specialne strokovne instrukcije, Kongresni trg 2. u— Specialni tečaji stenografije (slovenske ln nemške), knjigovodstva, korespondence, nemščine itd. prično 17. julija. Izbi predmetov po želji. Obisk tečajev se priporoča predvsem dijakom-injam. enako ostalim, ki se želijo izpopolniti v teh pred metih. Vpisovanje dnevno; »TrgOvskj učni zavod«, Kongresni trg 2-II. u— Srednješolce-kc opozarjamo na počitniške tečaje (instrukcije) vseh predmetov za gimnazije in strokovne š'le, ki sc prično 15. julija. Ločeni oddelki po predmetih in razredih. Tosebni oddelki za po pravne izpite in privatiste. Specialni tečaj' matematike, klasičnih in modernih jezikov. Vpisovanje dnevno: Speciabie strokovne instrukcije, Kongresni trg 2-II. u— Nemški tečajj na drž. trgovski akademiji. Vsi prijavljenci-ke za nemški tečnj so vabljeni(e), da se zbero v šolskem poslopju Bleiweifova cesta 8 v petek ob 13.15 u— Za dijake-inje 'n abs^lvente-inje srednjih in strokovnih šol pričenjajo 15. julija specialni počitniški tečaji strojepisja, stenegrafije, knjigovodstva, korespondence, nemščine itd. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učil- zavod«, Domobranska 15. u— Za »Dom slepih« je darovala rodbina Ingličeva 200 lir namesto venca na krsto pok. g. Matevža Pogačnika. Za plemeniti dar iskrena hvala! u— Nesreče. Enoletna Vila Polakova, hčj mizarskega mojstra, se je poparila s kropom po desnici in prsih. Franja Jane-žičeva, 68 letna delavka iz Dobrunj, je padla s kozolca in si zlomila levico. 7 letnega Janeza škofa iz Zakianca je navijalo od vodnjaka močno udarilo po glavi. 15 letni dijak Stanko Ceglar je p?clei z lestve in sj zlomil levo nogo. 13 letni Ivan Zabukovec si je zlomil pri padcu levo nogo. 30 letni šofer Momčiio Mrdoh. doma ;z Nikšiča, je bil med prepirom z nožem dregnjen v levico. Gospodinja Kolena £a-blatnikova je po nesreči padla po stopni-eah in se je notranje p;škodovala 7o letnega upokojenega železničarja Franca Verbca je podrl tramvaj in ga noti anje poškodoval. 11 letni Jože štembal iz Iga je padel s hleva in si zlomil desirco. Neka 39 letna delavčeva žena pa je b;!a med prepirom udarjena po glavi ln ie morala, kakor ostali poškolovanci, v bolnišnico. Iz Nm&m mmtn živilski trg je večkrat prav živahen Okoličani, ki imajo dovoljenje za. prehod preko bloka, so prinesli na trg celo kislo zelje, ki je hitro pošlo. Solate je dovolj, enako kolerabice in šopki zelenjave, čebule ali česna, vse po liri. Mladi kiompirček je še drag, prav tako mladi fižol v strečju. Graha je dovolj po 10 do 12 lir kg. Kumare so po 1-4 do 16 lir. Mnogo je bilo tudi lisičk po 5 lir krožnik, dobra mera. in celo že jurčki so bili na ponudbo po 7 do 8 lir za krožnik. Povpraševanja je bilo mnogo za mlekom in mlečnimi izdelki. Mnogo je bilo borovnic in češenj in sicer biusniških hrustavk, ki so seveda imele mnogo odjemalcev. Pese je dovolj po 4—5 lir kg. Tudi raznih domačih čajev je na izbiro. Cene v splošnem padajo iz dneva v dan. Policijska kontrola na trgu dobro deluje in zato izjemoma gospo lin je niso godrnjale. Pač pa so se pujski malo podražili, iz razumljivih vzrokov, saj skoraj ni hiše v mestu brez enega repa, pa je še povpraševanje po »rilcih«. Ali niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavite preti vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče. Petrolej, ki ste ga prejeli za rezervno razsvetljavo v zaklonišču, ni dovoljeno uporabljati za privatno uporabo. 0;1 časa do časa bodo policijski organi vršili nadzor, če imate še dobljeno količino petroleja. Ali niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavite pred vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče. Nespametni so oni, ki se smejejo tistim« ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojD neumestno junaštvo in vsevednost. Z Gsreftfskega V Tržiču so imeli zborovanje, na katerem je govoril župan inž. Ku.rz o zadnj.h dogodkih na invazijskem bojišču. Na koncu je izrazil neomajno vero v nemško zmago, čemur so poslušalci pritrdili s splošnim navdušenjem. S štajsrsJcega Odlikovanje spodnještajersklh hranviov- oev. V slavnostno okrašeni dvorani mariborskega Mestnega gledališča je bilo pred kratkim odlikovanih 22 brani bovcev, ki so bili ranjeni v borbah proti tolovajem. Na-vacčni so bili poleg odllkovancev predstavniki nemške oborožene si e, SS odie -kov in policije. Med drugimi sta b la tudi major Bucholter in policijski ma,'or Waii-ner. Za uvod je godba izvajala Haydnov kvartet. Nato pa ie izpregovoril okrežni vodja Strobl, ki je podčrtal, da so zahteve sedanje vojne do posameznikov in skupnosti neprimerno večje kakor zahteve svetovne vojne. Danes je vsak vojak, naj stoji kjer bodi. Odlikovanci so pokloni i spominu padlih, nato pa je okrožni vodja p? nai oči Iu Gauieiterja odlikoval ranjence in jih opomnil na dolžnost vere v zmago Nemčije. Glasbeni dnevi v Brežicah. Minulo sie do so se začele v Brežicah, v prostorih šole. domače glasbene svečanosti. Poleg številnega občinstva jim je prisostvoval tudi svetnik dr. Lutz; vodja r krožne glasbene šole Denimer pa je za uvod orisa* zgodovino glasbene ustanove in povedal, kakšni so njeni cilji. Kot gostje so nastopili koncertna pianistka Klara Kochen'ei-dova iz Brežic, koncertna pevka Marija Tutta iz Celovca in Hans Deutsch, violinist 'z G adca. Podobna prireditev je bi a tudi v Krškem. »Obmejni dan.« V soboto in nedeljo so proslavili na Spodnjem Štajerskem, z.asti v Brežicah, »obmejni dan«. Bile so izrečene zastave enajsioriei krajevnih skupin. Zvezni vodja Steindl se je pripeljal na grad Mokrice, kjer je bila slavnostna predaja zastav. V nedeljo zjutraj je bila bud-nica. potem so položili spominski venec v Gaju junakov, vse dopoldne pa so izpolnile športne prireditve. Otroško popoldne so imeli te dni v Celju. Otroci so nastopili s .»pfcvoigiami m športnimi tekmami, na koncu pa so poslušali govornika, ki je izjavil, da pripada spoduještajerska mladina Adulfu Hit.erju. Novi grobovi. V Celovcu sta umrla: 72-lelni vojni invalid Andrej Burgcr ter C3-letni trarikant Martin Kolajner. Na bojišču je padel daselnUc Leopsld B i š k o iz Domžal. Iz TrsSa Radirki intervju s tržaškim županom Tržaška radijska oddajna postaja je posredovala intervju s tržaškim županom Pagnirujem. V oddaji je poročal tržaški župan zeio izčrpno o številnih zaščitnih ukrepih tržaške občine v prid oškodovancem zaradi sovražnega letalskega napada. Zupan Pagnini je omenjal predvsem preskrbo s hrano in prenočišči vsem onim, ki so ostali zaradi letalskih napadov brez strehe, denarnih sredstev in obleke. Za tem je podal pregled o ukrepih, ki so bili takoj razglašeni ter izvedeni po letalskih napadih. Svoje poročilo je zaključil z zagotovilom, da bo tržaška občina tudi v bodoče vse storila za zaščito tržaškega prebivalstva. Končno je izrazil zahvalo Vrhovnemu komisarju, čigar organi so po vsakem napadu, zlasti pa po terorističnem napadu dne 10. junija, takoj priskočili na pomoč hudo prizadetemu tržaškemu prebivalstvu. Nagrajeni likovniki. Razsodišče za najlepše slikarske in kipars-ke umetnine, razstavljene pod geslom »Mati« v prostorih tržaške umetnostne galerije, je razdelilo nagrade za najboljša dela. Prvo nagrado sta prejela Cosimo Frivato iz Benetk in Silvio Bichi iz Livorna, drugo nagrado Bruna Beltrame iz Trsta in G anandrel Ostilio iz Gorice, tretjo nagrado Moro Jožef iz Trsta ter Ernest Armani iz Triden-ta. Nagrado je prijela tudi gospa Fides Battigellijeva. Koncert. V petek 14. t. m. nastopi v Verdijevem gledališču violinistka Pina Carmi-relli, ki se vrača s koncertne turneje po Nemčiji. Podzemeljski in kletni prostori za zaklonišča. Tržaški prefekt je izdal odredbo, po kateri so dolžni lastniki večnadsu-epn h stavb solidns gradnje v tržaški pokrajini staviti na razpolago občine ozir. pokrajinske protiletalske zaščite vse podz&msl]-ske in četrte prostore, kj bodo prirejeni za javna in zasebna zaklonišča. Preureditev v zasebna zaklonišča gre na rsčun lastnikov poslopij, dočim bodo občina krilo stroške za ureditev teh prostorov v javna zaklonišča. i 15letna mati. Svojce in družino nameščenca Rdečega križa Lucijana Rapotca. starega 24 let, stanujočega'v Miljah v ulici Sv. Boštjana 422, je vzradostilo rojstvo zdravega krepkega dečka. Zanimivo je. da je novorojenčkova mati Antonija Riciardi stara komaj 15 let. Po rodu je 'iržačanka. Novica je vzbudila v Miljah in Trstu živahno zanimanje. Poroke. Te dni so se poročili v Trstu mehanik Marij Ladič in gospodrir.Ja Lida Bori, profesor telesne vzgoje Vmcj Grafiti in glasbena učiteljica Nerina K>mar železničar Jože Opira in šivilja Amalija Požar, dijak F. Cuš in uradnica Lovrenca Hero, električar Ivan Kenda in gospodin a Ivanka P.istebar, delavec Dante Pahor in gospodinja Elizabeta Ribe'.t, koia.r Jurij Kuzman in šivilja Lilijann Sedma k. mehanik Ferdinand Boci in frizerka Mercedes Stopar, čevljar Vinko Sme in živil a Vida Cigoj, uradnik Saivator SI ara in gospodinja Albina Antončič. Iz Gorice Verske konference za moške. Od 3. do 7. julija jo bile pri Starem Sv. Antonu v Gorici verske konference. Na njih so razstavljali o moški veri, moškem upanju moški ljubezni, moškem delu in trpljenju, o h>t.-ni in plačilu. Konference so bile vak večer ob 20. Smrtna kosa. Umrli so: 201 s'ni kmetovalec Albert Gregorič. 17'otni de'avec Bruno Makiic, 28lotni Ivan Pintus, 25letii' delavec Stanko Leban, 63ii Fr?n Toioš 43ietni slikar Umbert Kerševan, 58'etn.< gospodinja Ana Ušaj m 45.etni brivec A. Filipič. Himen. Te dni so se poročili v Gorici vrtnar Anton Debenjak n S11'!3^ '"Va i^a-rolina Hvala, šc>fer Srečko Andrej in gospodinja Amalija F on, mehanik Na: aren Simino in gospodinja Marija Fodberšič, kmetovalec Oliv Pavšič in gospodinja Emilija Debenjak, trgovec F anc Brainik in učiteljica Nerina Fabro, mehanik Ladiila,-Sirca in šivilja Antonija Šusteršič, železničar A ojz Conati in šivilja Ernesta Pcr—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15 do 18.00: Dobra volja v duru in molu. 18.45 do 19.00: Narodopisne predavanje. O ljudski sodbi predava dr. S. Vilfan. 19.00—19.30: Glasba za tebe. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemarni. 2<).15 do 21.15: Takšni smo mi. 21.15—22.00: Slovenski napevi; radijski orkester vodi D. M. Šijanec. 22.00—22.15: Poroč'la v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Malo šale. malo plesa, vodi D. Prcvoršek. 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Knjigo dr. Franca Grivca NARODNA ZAVEST IN BOLJŠEVIZEM dobite v vseh knjigarnah politik, kulturnik, organizator, gospodarstvenik jvča^i je bi'l moral — ne iz notranje potrebe, marveč zaradi popularnosti pisati tudi verze ali povesti, morebiti celo igrati kak instrument, skratka: akumulirati v sebi, da se izrazim v jeziku tehnične dobe, čim več dejavnih energij. To je bilo v tedanjem našem položaju ootreb-no, vendar ni mogoče reči, da bi bilo koristno za mnogotere panoge. Takrat je bil upravičen klic po delitvi dela, po specializaciji, po strokovnjaštvu. Dandanes stojimo na drugem koncu. Začenjamo čutiti, da preveliko in preveč ozkosrčno strokovnja-štvo, zlasti na poljih, kjer lahko duh svobodno veje, predvsem v sami umetnosti, ovira svobodno tekmo talentov, omejuje stvarjalno spontanost, zapira zaradi prevelike infeldktualizacije naivno, topTo in pre-srčno razmerje talenta do predmetov in snovi, ter nastavlja iracionalnemu nagibu stvarj&nja in doživljanja pretesne uzde raeionalnih pravil in predpisov, uzde, katerih vajeti so v rokah Vede. Nastaja — ne samo pri nas, marveč še bolj pri drugih narodih — kultura specialistov. Tudi to je senčna stran tehnične omike. Če hoče človek dandanes kulturi dobro, ne kliče več po tako imenovanih znanstvenih strokovnjakih, marveč sd želi več talentov, več žive inteligence, več razgledanosti, več iracionalnosti, spontanosti in stvarjalne volje. Bolj kakor kdaj prej čutimo pred omejenimi obzorji strokovnjaštva potrebo kulturnega univerzalizma, najsi je le-ta neprimerno težji, kakor je bil n. pr. v Goethejevem času. Dobršen del sodobne duhovne krize je posledica tega, da največji del izobraženstva ne gleda več ne ru? široko in ne v globino, marveč pred- vsem predse v svojo stroko. Od tod ce- hovstvo in nekak duhovni biroSkratizem. * Adiiano Tilgher je pisal v neki svoji esejeki knjigi (Filocofi e moralisti del No-vecento), da je bistvena poteza romnrtičre mentalitete v tem. da razumeva življenje (strast, nagon, čustvo, naravo) kot korenito nasprotje formi (intelektu. umu, dolž^-sti, družbi itd.). Zares: živ'j en je in f~rmi sta v neugnanem, morda večnem boju, in če romar,tizem prevoč poveličuje življenj?, je racionalizem pretiran v poudar;anju forme. Dejansko se tudi na turno življenje izživlja v formah, medtem ko je človeška kultura bistveno navezana nanje. Prev to je tisto, česar ne morejo razumeti ljudje, ki so se omamili z romantiko. Toda pretirani racionalisti zopet ne razumejo, da forma potrebuje vedno in do--sod ži-o, zares življenjsko vsebino in da intelekt, družbena vezanost, nravna disciplina in druge potrebe, ki kažejo moč in nujnost forme, ne smejo povzročati mrtvih, suhih vej na živem drevesu življenja. * Še nekaj o pristnosti in nepristnosti: »Obstojita pristna in nepristna monumen-talnost, pristna in nepristna slovesnost: pristna, ki nas dviga nad sedanjost in razveseljuje kakor Mozartova glasba, nepristna, ki nas tlači in mori, napolnjuje z globoko resnostjo, pri čemer se pristnost razodeva z notranjo kakovostjo vzvišenega in slovesnega, prav kakor s tem, da stoji vedno na pravem mestu. Michelangelo in Rubens sta resnično velika, ne pa samo napihnjena silaka; nihče ne bo postavil v isto vrsto vzvišene monumenta^osti Partenona, Hagie Sofie ali tudi Petrove cenkve, primerjajoč jih s štoravostjo in de- belokornostjo nercnovskh sta<'b vsfh č=»-sov, kakega v o., neg a spomenika napoleonske debe, pariške Opere ali zoprne novo-renesance posvetnih str.vb 19. stole ja. Od Tizianovtga »Karla V. po bilki pri Miible-bargu« prihaja »e?nična veličina in moč, medtem ko so klakartovi spomeniki ali vojne slike R. VVarnerja prazen bornbast.« (W. RC>pke.) * V odnosu do smrti, kar je po nekem para dok ju važen p robU m človeškega (ne ani— I ma ičnega) življenja, tmno lntd-e zeio različni. Zam-?.n n^tn d-oncv.-tfu.iejo fiziologi in psihozi, da v nas prav za prav vd-o nekr.j umira; dokler ne orefa ali n" z»rr. e nagon "areoohraritve. ki nas spaja z v?emi živimi bitj;, se ne maramo bv.Mti s '•mrtj«,. Dejansko bi ae morali vzgojiti, če no že za poslednje, nepreklicno umiranje, vsij za tisto smrt, ki nam pušča še vse polno živ-Ijenjskih oblik, za dostikrat neogibno smrt kake naše sposobnosti, socirlre funkcije, človeške lastnosti. To so tisti majhni delci, v katerih najprej unvrarr.o; ta ^mrt je le v zadnjih vzrokih tudi fiziološka, vendar ve^ro samo delna. Tako smrt naj bi mirno sprejeli, kot kruto, vendar naravno nujnost življenja, n. pr. umetniki, javni delavci in drugi ljudje, ki so izčrpali svoje sposobnosti, zadeli n-' prazno dno tega odkoder so prej zajemali bolj ali manj obilno: Zdaj so postali podobni mlinu ki se še vrti, a ne melje, truditi se morajo s tem. da neugnano simulirajo svoje spodobnosti ir svojo stvarjalno pristnost. To, kar da t jejo sedaj, sd dostikrat zgolj pleve zrnja, ki ga ni več, ki je že konsumirano. Človek bi se moral vedno pripravljati na to prvo smrt. znanilko večera, ki neogibno P"i-ha.ia In vendar. k"Iiko jih :e. ki ro volmi d3ti želaznernu zakonu smrti v naravi vsaj to trohico zadoščenja in stopiti na prvo stopinjo priprave za smrt, naučiti se edine umetnosti, ki nam še dostikrat ostaja, namreč umetnosti resignacije. Lepi u^nehi glasbene Icle »Slo^e« Zraten delež glasbenovzpojn h prizadevanj Ljubljane pripada tudi glasbeni šoli »SIojjc«. Svoje vzvišeno poslanstvo izpolnjuje z zad'»-voljivimi uspeh: ,o čemer pričajo sklepne produkcije zadnjih let. Tudi letešnje so nr.s prepričale o prcizkušenJi vzgojnih metodah šole in o nedvomnih u pchlh gcjcnccv ter gojen k. S tretjo javno sklepno produkcijo je b:h dr^ stoino zaključena vrsti« letošnjih produkcijskih na±,i.f>ov in ponovno utrjen sloves šole. Kr/t prva je nastopila ga. Angela Sancmova. Lepo je zapela najprej pažev spev iz Mozartove »F darove svatbe«, nato ns še ljubko me-djimitnico naredno pesem »Hodi da Minka«. Njen glas ima mez^osripTjnslri przvok. Ob nadaljnjem smotrnem šolanju dobrega glasovnega materiala si bo zagotovila napredek. Za tem je izvajal gojenec IV. razreda Marijan Vozelj na violončelu stavek iz Griegove sonate cp. 36 v a-mo!u in Goltermannov »Salta-rello«. op. 59. št 2 Vozelj je že zanesljiv če-I st in dobro preizkušen v tehniki svojega instrumenta Sledil jc dvospev Micaele in Don Joficja z Bizetove opere »Carmen«. U<=ogla-;eno je zvenelo nev4co sodelovanje eepranist-ke Pavle Ježovnikove in tenorja Mitje Grego-rača Oba razpolagata z dragocenim matera-Icm, ki pa mora v v'š:nah 5e Izčistiti Svojo ralege sta vzorno opravila V naslednjih treh točkah pa ss je uveljavil šoiekj godalni orkester. ki se mu pozna temeljita šola V;nka §u-šterš č-'. Izvjal jc V. stavek Svete'ove Suite, VitaLjevo Ciacccno v Šutterš'čevi instrumen- taciji in prvi stavek Svetelovega koncerta. Orkester je živahno vigran in je dora-d tudi nekoliko težjim skladbam. Pri obeh Sveteiovih skkdbih sta imela priliko pokazati svojo tehnično klavirsko znanje Vladimir Zdenko in Branka Tancig, pri V talijevi Ciaeconi pa sc je izki7ala Mira Mlakarjeva kot nadarjena violinistka. Občinstvo je napolnilo šolsko dvorano :n ie nadarjenim gojencem in gojenkam prisrl.no vzklikalo. Zapiski Zbornik Zimske pomoči 1944. V nedavni naoovedi bogate in zanimive vsebine tega zbornika sta bila pomotoma izpuščena dva sodelavca leposlovnega dela: pesnik Gustav Strniša in pripovednik Tone Gaspari. S tem izpopolnjujemo naše poročilo v »Jutru« z dne 6. t. m. Razstava reprezentativnih italijanskih umetnikov v Benetkah, v beneški »Mali galeriji« (Piccola Galleria) je bila 8. t. m. otvorjena kolektivna razstava nekaterih reprezentantov sodobne italijanske upodabljajoče umetnosti. Razstavljena so dela naslednjih umetnikov: Afro. Bacci, Pred-do, Carra, De Pisis, Gaspari. Guidi, Martini, Magni, Morandi. Pizzinato, Saetti, Santomaso, Semeghini in Viani. Zanimiva gledališka prepoved. Pariški policijski prefekt je nedavno prepovedal neko uprizoritev Racinove »Andromaque«, ker uprizoritev ne ustreza ne duhu pesnitve in ne časti dela, ki sodi med klasične drame francoske kulture ..............tM|>M)M)t Naročite se na romane „Dohre knjige" življenje se vedno na novo Ne moremo si misliti življenja, ki bi ne kcreninilo v deset tisočih drugih življenj, jih podpiralo, z njimi prehajalo in se nanovo porajalo. A ne samo to, kar živi, temveč tudi nežive stvari potujejo po istih poteh in se prepletajo z neštetimi usodami. Kjer koli se nekaj dogodi, se izrazi v valovih, ki krožijo ckrog vse zemlje, se zdaj pa zdaj srečujejo, križajo in naposled nekje iztečejo, kjer jih nihče ni pričakoval. Pred 2000 milijoni let Kakšna ie /godba navadnega apnenega kamna, k sc je na svoj način udeleževal neštetih dogodkov? Mnogo milijonov let je prešlo, od kar je nastal takšen kamen. Prav za prav niti r.e vemo, kai:o je b'lo z njegovim nastankom. Samo misiirpo si, da se jc stvori] v najstarejši zemeljski dobi, ko je bila zemeljska skorja še tenka, ko se je kadila in ie vrela vsepovsod žareča lava iz njeirh razpok kakor iz prekipevajočega lonca. Tedaj se je izobličil iz zmešnjave tekočih in plinastih snevi, iz katerih bi sc tako rekoč lahko stvorilo kar koli, pa se še ni. To je bilo približno pred 2000 milijoni let. Spričo tako ogromnega razdobja je nevažno, da li je vmesni čas. ki ga je naš kamen prebil najprvo v globini zemlje, znašal nekoliko milijonov let več ali manj. Nekoč je pač dospel iz globine na dan. Ali jc voda odnesla goro, v kateri ie tičal, ali so jo potresi razkosali, ali sc jo viharji polagoma odpihali — naj si bo kakor koli, gora je izginila, sc zrahljala in splavala z brezimnimi vedami v brezimna morja. Ko še ni bilo današnjih celin Z njo se ie zrahljal nekoč lepi, beli, bleščeči se aprnk, vodni vrtinci So ga odnesli v dol in H1 in dalje v ocean. Takrat šc dolgo ni bilo današnjih celin. Pra-morja so b:!a plitka in topla, nad njimi je viselo nebo kot stalno grozeč nevihtni oblak. Ogljikova kislina tega kipečega, skoraj še neslanega morja je stopila apno do majhnega jedra, kj se je naposled tudi razpustil v neznatna zrnca. Ta zrnca so plavala v vodi kot neviden oblak, končno so se usedla na dno, kjer sc je bilo nakopičilo že neznansko mnogo potihnili in drugačnih zrnec. Plitko merje je po-stalo spet trdna zemlja, dno sc je izbočilo, nastala So nova gorovja in znova so jih elementi c dna i. N":; jugu Se je razprostirala velikanska celina, od katere sta pozneje cstalj samo se Afrika in Avstralija. Celin2 se po^reza;*o Tudi ta ce';na se je namreč pogreznila. Razkosala sc jc kakoT reženj kruha, ki ga voda r. .:mehča. Med tem so bila apnena zrnca, ki sc se b:'a že davno zlepila v trdno klado, zopet .:■ ra ;n spet j h je voda odnesla s seboj ter jih odložila v globoko morje, ki ga je človek dosti pozneje imenoval »Tihi ocean«. To ie bilo r,b začetku zemeljskega srednjega vr'-:a. Takrat so že obstajale živali. Ribe so plavale in druga drugo levile, gor do merskih volkov, te pa so lovili morski krokodili, ki so j:m v gobcih štrlela strašna, kakor železo trda zobovja. Apnik. ki se je bil že davno snet razt :.;-;! v zrnca. se jc udeleževal vsega tega na= -ega življenja. Bil ie n. pr. lupina školjke, škr' -'•.>: jc kakšna merska pošast pohrustala in voda je raztopila apno njenega okrovja. Potem je tičal v okostju velkanfkih zavrov, ki So nemara umrlj naravne smrti — kar pa je V ' i zelo redko — ali pa so postali plen gro-• • tn i h roparskih dinozavrov, ki so jih zvlekli na k pno in raztrgali. Veter in sonce sta pobelila preostale velikanske kosti. Iz bitja v bitje, iz kamna v kamen Nekaj drobnega apnenega prahu je edvel veter s seboj. Obležal je nekje v notranjosti 1 opnine, v močvirju, na katerem so plavale - udne r.istliue. Nevidne enostaničnice in bak- , ije so ga razkrojile dalje, rastlinske korenine so ga posrkale, prehajal je z rastFnskim tvori vom v ckrove korenonožcec, s temi potem v b'ato, črvi so ga prebavliali in krožil je v brezbarvni krvi hro-čnih ličink, kočičev, stonog in nršie. Petem so apnena zrnca tičala, rdeče ožgana od sonca brez sence, kot razpadajoč kamen v kakšni steni, ki se je spreminjala od vročine in mraza v grcbljo in sipo, sc dvigala kot peščeni smrk v nebo. se usedla v valovitih črtah sredi samotnih pučav in jo je veter vedno zneva odnašal ter spušča! nekje drugje na tla. Zopet v morju Nekaj pozneje (namreč zopet »s ;rao« nekoliko milijonov let pozneje) so pristala zrnca i lova v morju. B lo je spet mlačno, plitko ■.rje, in takoj so sj jih tam osvojili koral-r ; ki ter jih uporabili za gradnjo svojih trdnih, razvejanih naselbin. S koralujaki vred so ti-ta:a v veliki kleči, ki jc rasla polagoma proti površini. Ogromnih zavrov ni bilo več mimo, a m< "-ke 11: je so se pozibavale na svojih než- Bva odlomka Sonce je pobarvalo tihe barake z rožnato te čV.\ si vsililo pot skozi razpoke v stenah in se poigralo na spečih obrazih. Rahle meglice so se onkraj žice dvigale z mastne furlanske zemlje in se stopile v prvih jutranjih žarkih. Rosa, posula v drobnih kristalčkih po ostrem kamenju, je izginjala. V jutro je zatrobila budnica... V barakah je zašumelo. Oknice so se odpirale, zaspan obraz je pogledal v nebo in izginil. Se trenutek in vrata so se s treskom odprla. Mršave postave se zib-Ijejo med barakami, se zbirajo v gruče in odhajajo, v kopalnici curi voda po na- i telesih. V taborišču šumi kot v panju ... Po zajtrku in zboru se je jutranji trušč polegel, barake so se zapirale, taborišča se je skrilo pred dušečo vročino. Za zaprtimi vrati in oknicami se valjajo nagi ljudje po slamnjačah in strme v strop. Vročina si utira pot v barake in lega na izmučene in upadle prsi. — Da bi imel le košček prepečenca, pa bi se vzdržalo. Tako pa... No da, bolje je spati in čakati kosila in nič misliti! Nič misliti. Toda v taborišču ni miru. Spodaj pri kantini postaja živahno. Preko žice se stegajo vratovi, oči zro z napetostjo v daljavo in ustnice trepečejo in vprašujejo: Ali so . ..? Da, da. so! Fake-ti! Gneča se zgane, naraste, vznemiri: Paketi! nih, zvijajočih se steblih; amoniti so tikljali svoje gubaste ali gladke zavite lupine, polži s koničastim hišicami 90 lazili naokrog in temni morski ježki so lepili na zmešnjavi alg. Morsko življenje je zagrabilo zrnca spet v svoj nepopustljivi krogotok. Iz živalskega telesa v živalsko telo jih je tiral veliki glad vsega živega, potem so obsedela spet kot rožnate ali purpume skorje apnenih alg na obrežnih skalah, ckamenevala so z njimi vred ali pa so nasičala mične. pestre ribice. Zemeljska razdobja so minevala na videz braztelesna, v resnici pa razsipavajoč nepregledne množice novih oblik po svetu. S ploske koralne obale v viharno merje in spet nazaj na obalo je romalo to. kar je bilo pred davnimi dobami bel apnen kristal, vmes pa je bilo sestavni del peščenega dna, ki je gomazelo od predrobnega življenja. Končno je morje usahnilo, palme so zrasle najprvo v blatu, potem v grenko slanem koralnem pesku in tudi v palmah se je zmee udeleževalo nastajanja in razpadanja. Kar je bilo nekoč morje, je postalo nova celina. Vročina je vela nad njo. pragozdovi so šumeli, velikanski leni-vec se je kobacal kot pravi stolp mesa od debla do debia. Ptice so prepevale, prve magnolije so se razcvetale. Po neskončno dolgem Okrog sredine osmega stoletja si je arab ski zdravnik in alkimist Geber izmisil svojevrsten poizkus. V lončeni retorti je se-grel nekoliko kosov krvavo rdeče rudnine avripigmenta in opazil, da se dvigajo bele pare, ki se zgoščajo ob hladnih stenah retorte v belo usedlino. Ker je strupenost avripigmenta že poznal, je sklepal, da mora biti nova snov enako nevarna. Da se o tem prepriča, je nekemu_ psu v hrano primešal malenkost tega prašika. 2e po nekoliko urah je pes v groznih krčih poginil. Ce bi se bile pripovedke polastile tega odkritja, bi bržkone pripovedovale, da je sam hudič sodeloval pri poskusu arabskega alkimista. Kajti snov, ki jo je ta pridelal, je prinesla v naslednjih stoletjih neskončno gorje nad ljudi. Tisoči in tisoči so učakali po njej in po zavratnih ljudeh trpljenja polno smrt. V dobi renssance je beli prašek igral grozotno vlogo v politiki marsikatere države in v dobi Ludvika XIV. je šel pravi val smrti preko Pariza — smejoči se dediči in srečne vdove so se pa veselili učinkov »praška za dediščine« (poudre de succesion). Najboljši strup svojega časa Šele moderni znanosti je uspelo, da je to zavratno orožje iztrgala zločincem ali pa jim ga napravila skoraj neuporabnega. Kajti v truplih žrtev se dado danes s popolno zanesljivostjo ugotoviti že najmanjši sledovi tega strupa in uporabiti kot dokazilo za zloč"~t. V zoženem delu steklene, vodoravne cevke se usedajo pare strupene snovi iz posode, v kateri ogrevajo nad plinskim plamenom sumljiv košček drobovja, kot zrcalna plast in snov na ta način izdajajo. Snov, ki jo je prvi pridelal alkimist Geber, je bila arzenova kislina ali beli ar-zenik. 2e v 14. stoletju so vedeli marsikaj o njenih lastnostih. Poznali so že njeno posebnost, po kateri v dotiki z bolnim ali zdravim tkivom povzroča njegov razpad. Vse tedanje strupe, ki se skoraj brez izjeme izdajajo čutom, je arzenik neskončno prekašal. Takratna medicina je njegove učinke prav lahko zamenjavala z znaki kakšne smrtne bolezni, a ker ni imel očitnega okusa, ga ni bilo težko vtihotapiti žrtvi v jed ali pijačo. Zahrbtnost je na ta način lahko doživljala prava zmagoslavja. Domnevati pa moramo, da so v kemični sestavi tedanjega arzenikovega strupa ime le svojo vlogo tudi druge strupene primesi, kajti svet se je nagibal v tistem času k zapletenim formulam, a mnogi recepti iz renesančne dobe nam dokazujejo, da so zastrupljevalci takšne sestave radi uganjali. Izmed neštetih žrtev Borgijcev, zlasti pa Cezarja Borgie, nam je znan potek bolezni zlasti za tri: za kardinala Orsinija, kardinala Ferrarija in kardinala Michiela. Poročila govore sodobnemu diagnostiku razločno o zastrupitvah z arzenikom. Pa- Zavedajte se, da če v devetindevetdesetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče! Držite se navodil službujočega organa! S tem, da si ga prevaril, ko te je napotil v zaklonišče, pa si mu za hrbtom ušel, nisi škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi, da sebi. Počasi in previdno vleče mršavo kljuse z belimi zavoji natrpano cizo, trudno prestopa, se otepa nadležnih muh, glavo sklanja globoko k tlom in pena mu kaplja iz gobca. Voz se približuje. Vojak na vrhu zavitkov široko zeha in sem ter tja oplazi konja, ki je tega očividno vajen, saj se prav nič hitreje ne premakne. Po taborišču gre od ust do ust: Pakete peljejo! Množica narašča, se tare, ziblje, vsi vprek govore, vprašujejo in strmijo v majavi voz. — Hudiča, koliko jih je... — Mislim, da jih bo kakšnih sto! — Tepec! Jih je pa že več kot sto! — Prekleto, tisti na vrhu bo padel na tla! Kot otrpli se zazro v zibajoči se zavitek. Pri vsakem koraku se strese, zazib-lje in pomakne bliže breznu, ki zeva pod njim. Nihanje postaja močnejše, paket se nevarno nagne in... Naga telesa prešine krč, oči se od napora solze ... Padel je! — Prekleti vojak! se nekomu izvije iz pljuč. Krč je popustil . Vojak se ozre, nategne vajeti, voz se hrešče ustavi. Leno se dvigne, zamrmra in stopi z voza. Trudno se skloni, pobere obtolčeni zavitek in ga potisne na voz. Potem spet počasi zleze nazaj. Voz prihaja bliže. Glasovi so močnejši, nestrpnejši. Sonce se blešči na obritih lobanjah... Voz se ustavi ob ograji. Debeli vojak zleze s paketov in stopi k lesi. — Indietro! Njegov glas je začuda hripav, kot bi ves dan kričal ali ves dan spal. Neradi poraja življenju v temni prsti ob topli mlaki, preostanku nekdanjega ognjenika, so se apnena zrnca zasigala in postala že v neštetič apnik. Ta pa ni bil več lepo bel m kristalno leske-tav, temveč topo siv, pomešan z zemljo in kremencem. vloženo železo pa ga je risalo rdeče. Sestavljal je goro in gora se je pod glo-dajočo silo vode spreminjala v krtino, nekega dne pa se je apneni kamen z grušča strkljal v hudournik, hudournik ga je odnesel v večji potok, s potekom je dospel v neko rečico, z rečico pa v Savo, kjer je obležal s tisoči drugimi okroclo obrušenimj kamni na novo na-plavljenem otočku. Kaj pa ve ta kamen? Voda je rahle šumljala mimo, topoli so zeleneli, zlate kalužnice so se bleščale kakor zlikana dragocena kovina. Dva možaka sta prišla, jezna zavoljo tega, ker je bil ribji lov danes tako malo izdaten. Eden je zadel z nogo ob kamen in ga nevolj-no potisnil stran, dokler ni padel v majhno glcfcel in v njej obstal. »Neumni kamen!« je dejal možak godrniavo svojemu tovarišu. »Ta gotovo ne ve ničesar.« »Kaj pa naj ve?« mu je pritrdil drugi. »Saj ničesar ne doživi. Samo ljudje kaj doživimc*.« pež Aleksander VI. iz te rodbine je postal končno tudi sam žrtev za vratnega orožja, Ko so prišli v Rimu krepostnejši ljudje na oblast, se je počasi izgubila tudi groza, ki jo je strahoviti strup sejal okrog s«ibe, in zgodovina nam ve za dolgo časa poročati le o poedinih primerih, da so ga tu in tam uporabili. Toda v regentski dobi francoske kraljice Katarine Medicejske se je zgodilo toliko skrivnostnih primerov smrti, da se nikakor ne moremo otresti domneve, da je med orožja te častihlepne ženske spadal tudi strup. Dokaz za to bi bila tudi stvarna poročila o vtihotapi j an ju arzenika na francoski dvor. Ta hudičeva setev pa se je razcvela do popolnosti šele 90 let pozneje. Pariz Lu-dovika XIV., dvor »sončnega kralja« s svojimi tisočerimi spletkami, skritimi upanji, podzemskimi sovraštvi, željami in pohlepnostmi, eta bila prava tla za to setev. Vojska alkimistov, astrologov, vedeže-valcev in drugih šarlatanov se je zlila nad Pariz in 9e poskrila v mračne hiše tega mesta. Bili pa so zlasti člani »najboljših« rodbin v deželi, možje in žene. ki so prihajali v urah teme do samotnih hiš ter s skrivnimi znamenji želeli vstopa. Običajno se je začelo z vedeževanjem, potem je prišla nemara želja po kakšnem ljubezenskem napoju, a po bližnjem poznanju s »čarovnico« so si upala na dan priznanja, da bi se radi znebili kakšnega nadležnega soproga ali nevarne tekmice. Ce so imele prošnje in gotovina uspeh, si dobi'1 zavojček praška, ki je nosil že omenjeno značilno ime »poudre de succession«. Ta prašek je učinkoval počasi in je povzročal znake zavratne, dolge bolezni. V večini primerov je šlo spet za arzenik; primesi, kakor svinčev acetat, antimono-ve spojine, opij itd. so imele komaj kakšen odločujoč pomen. Kako dolgo so ti strupi igrali svojo vlogo v omenjenih krogih, se ne da točno ugotoviti, svoj višek pa je »arzenov val« dosegel okrog 1. 1670. Ta val je šel tako visoko, da je preplavil družbo in ga je lahko spoznal tudi najne-umnejši zdravnik. Zastor nad temi grozotnimi razmerami se je dvignil naposled po aretaciji ene izmed visokih dam markize Brinvillierske. Iz lakomnosti je bi>la zastrupila svojega očeta, oba brata in več drugih oseb, a njen beg pred »roko pravice«, njeno zasledovanje skozi več evropskih dežel, njena aretacija, sodna razprava in smrt na morišču sličijo poglavjem neverjetnega kriminalnega romana. V breznu p ropal os ti Po smrti Brinvillierove skrivnostni umori seveda še niso prenehali. Ljudstvo se je vznemirjalo čedalje bolj, zlasti ko so z znaki skrivnostnih bolezni umrle nekatere visoke osebnosti, kakor vojvodinja Orleanska, vojvoda Savojski in drugi. Govorice, da divja arzenikova kuga še vedno skozi Pariz, niso hotele utihniti — a kaj več so vedeli le spovedovalci, h katerim so prihajale lepe dame in galantni kavalirji, da so se obtoževali svojih zločinov. Naposled je pariški škof spregovoril kralju o teh grozotnih spovedih. Odprlo se je pravo brezno propalosti in začel se je besen pogon proti astrologom, alkimistom in drugim »čarovnikom«. Slednjič je padla policiji v roke tudi neka gospa Mon-voisinova s pridevkom La Voisin, žena ne- se umikajo, še bolj pritiskajo k vozu, da bi ugledali svoj paket, svoje ime na ovitku. Voz si trud orna utira pot med stisnjenimi telesi. — Miha, poglej, če je moj na vozu! kriči nekdo od zadaj in stopa na prste. Miha ne sliši, išče svojega ... Sonce plove po brezoblačnem nebu, peče in žge v očeh. Vroče kamenje bode v bose podplate. Na murvi onkraj žice se ne gane list. Vojak v stražamici dremlje. Muhe v sivih rojih brer.če okoli pleš in sedajo na topla telesa ... — Pri drugih barakah že delijo kruh! Naš capo pa se še vedno motovili okoli kuhinje — vedno smo zadnji! Izpred kuhinje so nosili majhne košare kruha in sira. Pred barakami so se zbirali ljudje in čakali. Toplo pomladansko sonce jih je priklicalo na piano. Furlani-ja je bila v zgodnjem zelenju, murve s svfežim listjem so zaprle pogled čez mrežo in skrile stražarnice v svojo modrikasto zeleno barvo. — No vendar... Capo je prihajal s kruhom in sirom! — Glej, da ne zaspiš! No. zdaj pa brž začni! Planili so h košaram in moleli dlani proti starešini. Odrivali so se, pehali, prepirali. — Hudiča, ne prerivajte se! V vrsto! Stopi v vrsto in ne zijaj v košaro! — No, no, saj ti ga ne bom požrl! Površno so se med psovkami uredili in pritisniti naprej. Prvi «Q se vračali a drob kega iadslovalca čepic. Ob Mami je imela majhno hišico, a »izvenuradno« je uganjala pravo knežjo razsipnost. S to žensko so prijeli kraljico vseh zastrupi j evadk, ki bi bila vredna nositi krono iz arzena Njene izpovedi so bile prava obtožba družbe okrog prestola, imenovala je neštete grofe, barone, vojvodi-nje in kneze, ki so prihajali k njej po smrtna beli prašek. Sestavili so posebno preiskovalno komisijo, »žarečo komoro«, ki naj bi zasledovala zločine do zadnjega sokrivca. Tudi na tedanjo vsemogočno kraljevo izvoljenko, markizo Montespan-sko, je padla marsikakšna senca, toda vse zapisnike, ki bi jo utegnili na kakršen koli način kompromitirati, so na kraljevo zapoved sežgali. Po večmesečni preiskavi so obtožili 300 oseb umora z zastrupitvijo ali sodelovanja pri takšni humorih, 36 ob- Lep večer — z zakasnitvijo Bilo je pozno popoldne, ko sem pri pregledovanju pošte, na katero še nisem bil odgovoril, naletel na dopisnico, ki je prav tako že dalj časa čakala na odgovor. Prijatelj Riko m' je pisal: »... Mojo ženo in mene bi zelo veselilo, če bi hotel jutri zvečer biti naš gost. Spominjali se bomo starih dni, a Mara nama bo postregla s tako dobrimi jedrni, da bova študentovske čase, ko nama je kuhalo pomanjkanje, iz svojega spomina popolnoma izbrisala. Prinesi pred vsem mnogo gladu s seboj!« Takrat me je zadržalo v zadnjem trenutku, a v preobilici poslov sem se bil Riku tudi pozabil oprostiti. Z neko turobnostjo sem zdaj opazoval dopisnico. Vzdihnil sem, kajti karte s takšno vsebino dobivaš danes, če jih sploh dobiš, edino v zlobnih sanjah. Nenadno me je obšla neka misel. Kako bi bilo, sem si rekel, če bi sledil namigu naključja, ki mi je dalo prav danes brskati po stari korespondenci? Rečeno, storjeno! Zavil sem mično porcelansko figuro za Maro in se odpravi'. Imel sem srečo, oba sta bila doma. Začudeno sta me pogledala. »Da se tudi ti kdaj izgubiš do nas!« je vzkliknil Riko. »Jaz bi se za svoje prijatelje sploh ne brigala več!« je rekla Mara. »Prišel sem, da bi se oprostil,« sem odvrnil. »Oprostil? Zakaj?« »Nu, danes sem našel med pismi, na katera še nisem odgovoril, vajino dopis- Besede pomenijo: Vodoravno: 1. nadzornik pri delu, delavcu neposredno nadrejen uslužbenec kakega podjetja; 9. ročni delavec; 18. pripraven, primeren; 20. preskrbeti, poslati; 21. na enem koncu debelejši kos lesa; 22. prslov kraja; 23. reka v Afriki; 25. šahovski izraz; 26. umetnina; 27. ploskovna mera; 28. sorodnik; 29. rtič ob zapadn' obali ekvatorialne Afrike; 31. naval vlagateljev na bančno blagajno: 33. francoski spolnik; 34. orjak, ttan; 36. zdravilo; 39. svetopisemska oseba; 40. v mrvi; 41. predlog; 42. del obleke; 44. izkoriščevalec kmetov; 48. mesio ob Jadranu; 52. vzklk; 54. ot>e-ba iz opere »Sncguročka«; 55. del roke; 57. del posode; 58. osebni zaimek; 59. zal krasen; 61. moško ime; 63. maroška pokrajina; 64. udomačena velika pt ca; 65. otok na Jadranu; 66. član ljubljanskega športnega kluba; 69. zdravstvena panoga; 71. član ljubljanskega športnega kluba; 72. prometno sredstvo. Navpično: 1. zlatnik; 2. pekrajina na Balkanu; 3. v mirnih časih sc uporablja za izdelovanje sveč in umetnih maščob; 4. pritok Urala; 5. stara mera za platno; 6. del kroga (množ.); 7. glej 28. vodoravno; 8. v lajni; 10. predlog; 11. vinogradniško delo; 12. jed; nimi, pest velikimi hlebci sivkastega kruha in pol palca tankimi rezinami trdega sira. Previdno so jih nosili v rokah, da se ne bi okrušila drobtinica ... — Je lep sir? — Kot po navadi. Vrsta se je ustavila. Spredaj pri košari je prepir. Nekdo kriči s tenkim glasom. — Svinja, Janezu si dal večji kos kot meni! Kaj sem jaz kaj drugega kot Janez? Cemu si vedno prej ogledaš človeka, ki stoji pred teboj in potem zanj izbereš primeren kos! Zijaj v košaro, hudič, in deli kot ti pride v roko! V vrsti se sliši mrmranje. —Prav ima... Fant, ki moli za celo glavo iz vrste, se v globokem basu oglasi. — Naprej! Skregaj ta in stepita se pozneje! Vrsta se pomika dalje. Iz bližnje vasi se je začulo zvonjenje. se razlivalo prek taborišča, trepetalo v zraku in izginjalo. Lastovke so se cvrče spreletavale nad barakami in iskale mu-šic. Bilo je toplo, prijetno toplo. Redek plevel je boječe stezal svoje lističe, kot bi se bal, da ga ne pohodi neprevidna noga... — Slišiš, Martine, kruh in sir bom prihranil za popoldne. Po menaži bo bolj teknil. — Jaz sem ga pa že pojedel. Ce ga sedaj sneš in nanj naliješ juho, boš dalj časa sit, tako namreč juha ne more tako hitro iz želodca. Se ti ne zdi? tožencev so usmrtili, nad sto pregnali na galere, druge pa zaprli v razne ječe. Voi-sinova je bila tisočim osebam pripravljala smrtne vzemke, a po izpovedih obtožencev in zdravnikov je šlo v vseh primerih za arzenik. To je brla zadnja »velika« doba tega strupa. Nikoli več ni pozneje postal tak »domač pripomoček« kakor pod Ludovi-kom XIV. Kriminalna zgodovina naslednjih stoletij pa ga seveda še cesto omenja, dokler ni moderni znanosti uspelo, da ga je napravila za zločine neprimernega. Modemi diagnostiki ne uide, kakor omenjeno, niti najmanjša sled tega strupa. Toda sodobna znanost je znala temu hudičevemu daru izvabiti tudi dobrodejne učin ke. Arzen vsebujoče spojine so na primer tiste, s katerimi uspešno preganjajo strahotno kugo »bledih spirohet«. nico, s katero sta me takrat tako prijazno povabila na večerjo. Bil sem tedaj tako nevljuden, da se za svojo odsotnost nisem niti oprostil. To sedaj popravljam. Prav rad bi se z vama po dolgem času spet pogovoril o mladih dneh. Prej smo bili vendar neločljivi. Da, življenje trže ljudi narazen! In tako se danes malo pozno, odzivam vajinemu ljubeznivemu povabilu. Upam. da me ne vržeta ven!« »Kako moreš kaj takšnega govoriti!« me je ustavil Riko. »Samo ob sebi umevno, da ostaneš pri nama. Večer bo prijeten, pa čeprav pozno. Kramljali bomo o lep h študentovskih časih, ko sva si nosila vsako krat, kadar sva se sestala v kakšnem brlogu, skopo večerjico v škrniclju s seboj« »Prav tako. kakor si storil danes!« je vrgla Mara vmes. >Kaj pa si prav za prav dobrega za jed prinesel v tem zavitku s seboj?« »Prašička — prašička iz porcelana,« sem odgovoril tiho. PRI PREMIERI Se živeči francoski pisatelj Andre Gide je gledal premiero nekega gledališkega dela neznanega francoskega pisatelja v ^Francoski komediji« v Parizu. Zraven njega je sedel neki njegov prijatelj. Pred koncem prvega dela mu je Gide dejal: »Poslušaj, Jean, ta komedija pa ni dobra ... Ljudje se premalo smejejo ...« »Kaj govoriš, Andre?« je vprašal njegov prijatelj začudeno. »Saj to vendar ni komedija, temveč tragedija.« »Tako?« je menil Gide. »No. za tragedijo se pa ljudje preveč smejejo.« 13. časovni podatek; 14. v Ncvi; 15. zunanja podoba snovi; določena oblika; 1kemična spojina; 17. otok v Sredqzem>kcm morju; 19. značilna oblika; 23. romanska nkahvca; 24. divja žival, zver; 28. obilen masten; 29. francoski politik; 30. točka na nebe-nem svodu; 32. žepni pribor; 34. prometno sredstvo; 35. gCTa v Julijskih Alpah; 37. otok na Jadranu; 38. nedoločni zamek; 43. pagmsko božanstvo; 43. izraelski duhovnk: 46. moško ime; 47. planina v Južni Srbiji; 48. predstoj-n:k. voditelj; 49. grška muza; 50. denir; 51. maš-na knjiga; 53. hrana; 56. racionirana začimba; .58. moško ime; 60. sveč:na gostija; 62. časovna enota; 64. število; 65. kr'k. vpitje; 67. grška črka: 68 nikalnica; 69. začetek vojne; 70. enota japonske dclžn-ice mere. Rešitev križanke št. 49 Vodoravno: 1. paralitik, 7. on, 8. ni, 9. Ru(tenij), 11. Aza, 13. uk, 14. ime. 16. oča, 17. želo. 18. tki, 19. ata, 20. ud, 22. an-, 23. N. N., 24. Ahil, 26. ki, 27. kosa, 25. akti. 29. krst. Navpično: 1. Parižanka, 2. ro, 3. Ana, 4 Ina, 5. ti, 6. kekainist. 10. umetnik, 12. za, 13. Učka, 15. Ela, 16. ot, 20. uho, 21. disk, 24. aki, 25. lar. — Toda če ga spraviš za popoldne, boš imel dalj časa užitek. Drugi bodo lačni, jaz bom pa še vedno hranil svoj hlebček ... — Nisem vedel, da si tak. Drugi bodo stradali, ti boš pa vsem v zavist lomil svoj kruh! — Te nič ne briga! —Kakor hočeš. Meni je vseeno! — Tečnost tečna! Zvonjenie je potihnilo. Zgoraj v zraku se je oglasilo brnenje motorjev. Visoko nad barakami v megleno sinjem nebu sta se vrtinčili dve letali, se prevračali, izginjali za murve in se spet vračali. Ljudje so stali s hlebčki kruha in sirom v rokah in zamaknjeno zrli v nebo. — Gori mora biti lepo .. . »Zdaj to ni važno, morebiti je to tudi vaš stric.« »Tudi strica nimam.« »Nikar mi nič ne tajite, saj vse vidim! Vašo mlajšo hčer čaka nevarna operacija.« »Kakšno hčer, saj vendar nimam otrok.« »To se me prav nič ne tiče, na roki je zapisano, da jo imate. Zakaj pa ne, če vas mož tako ljubi. Z njim boste še mnogo sreče doživeli.« Gospa Mimica jezna poskoči: »To je pa že preveč! Moj mož se je pretekli mesec ločil od mene in odpotoval v Ameriko.« Vedeževalka užaljeno: »No, draga gospa, če pa vse bolje veste od mene, zakaj ste sploh sem prišli?« raljlca zastrupljevalk Križanka št. §9 ŠPORT čista na kratko Od pretekle nedelje bi radi zabeležili prav na kratko še nekatere športne dogodke okrog nas: V Trstu je bila v nedeljo otfigrana prvič odgodena reprezentančna tekma med izbranima enajstoricama Julijske Krajine jn Piemcn-ta, ki ee je končala necnd'očeno 2:2 (2:1). Izid je za predstavn ke tržaškega nogometa dovolj laskav, tem bolj, ker so v moštvu Piemonta sestavljali napadalno vrsto najboljši možje iz kluba Torino. Tekma je nekoliko trpela zaradi deževnega vremena Zagrebški Ličanin je isti dan gostoval v Gradcu, kjer je nastopil proti kombiniranemu moštvu GAK in Sturma ter zasluženo zmagal s 3:1 (2:1). V štajerski prestolnici je bile isti dan v gostih tudi nogometno moštvo športnega kluba iz Slovenjgradca ki pa ni bio dovolj podkovano, da bi sc bito lahko zadovoljno vnrlo tega gostovanja. Njegov nasprotnik SG Graz je slavil lahko zmago s 5:2. čeprav sd šifro »Mizarska de-sati pri -Motormetan«, . ,7«,» Celovška 38. 17.463-la j KOLO ° 6 KUHARICO | močno, predvojno, v do- k trem odraslim osebam iščem. Vprašati Galeto. va 33 I. 17.4C4-la Krojaško POMOČNICO takoi sprejme Kurlin Marjan, Beethovnova 15. 17.453-la Delovni urad v Ljubljani išče za takojšnjo namestitev v Trstu TOLMAČINJO s perfektnim znanjem italijanščine, delno nemščine ter po možnosti z medicinsko predizobrazbo. Prijave m informacije pri Delovnem uradu (Borza dela), Gospo-svetska cesta št. 17. žarooite se na romane ,?Oobrs knjige" IUBL3ANSKI .03J,1L3LSL» gitmmmP KINO UNION Telefon ZZ-Z1 Prekrasen pevski in revijski film s slavnim tenoristom Benjaminom Giglijem USPAVANKA Trnjeva je umetnikova pot do uspeha, priznanja in slave Marte Harell, Lizzi Waldmiiller, Albert Schonhals, Werner Hinz, Axel v. Ambesser i. t. d. Predstave ob 17. in 19.15 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Markantni Hans Albers v sijajni detektivski ljubavni pustolovščini STRANPOTA V ostalih vlogah: Hilde VVeissner, Werner Fuetterer itd. Predstave ob 16. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Velik Mozartov film po noveli »MOZART NA POTI V PRAGO« MALA KOČNA GLASBA ali kako je nastalo zadnje dejanje opere »Don Juana« — Glasbo W. A. Mozarta Izvaja berlinska in dunajska filharmonija, plese pa balet dunajske drž. opere — V glavnih vlogah: Hannes Stelzer, Christl Mardayn, Gustav Wal- dau, Heli Finkenzeller Dodatek: Koroška od Velikega Kleka do Vrbskega jezera Predstave ob delavnikih od 16. in 19., v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri KOT STREŽNICO sprejmem v službo — močno in zdravo žensko k stari bolni gospe j. — Plača po dogovoru in vsa oskrba. Tauber Jer-ka, Prešernova ul. 54 III. 17503/la FRIZERKO dobro moč in vajenko ali vajenca sprejmem ta koj ali po dogovoru. Lombar Gilbert, Gospo, svetska 34. 17.509-la KUHARICO samostojno, sprejme gostilna takoj. Naslov ogi. odd. Jutra. 17.489-la GOSPODIČNO mlajšo, ki bi hodila na sprehod z 2 otrokama iščem za dopoldne. Na slov v ogl. odd. Jutra. 17481/la SLUŽKINJO ali postrežni.co, tudi za četnico k tričlanski rod. bini sprejmemo. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 17477/la FANT zg. vsa hišna dela dobi službo z vso hišno oskrbo, gostilna »Mrak« Rimska 4. 17473/la Močnega DELAVCA pomožnega, išče avto-mehanična delavnica. . Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekač«. 17472/1a STROJEPISKO mlajšo moč, veščo nem ščine. iščemo takoj. — Oglasiti se Beethovnova št. 4-in. desno. 17502/la POSTREŽNICO pošteno, izurjeno, sprejmem takoj. Dobra plača in hrana v hiši. — Naslov v ogl. odd. Jutra 17505/la VAJENKO in praktikantinjo sprejme modni salon, Prečna ulica št. 3. 17.453-44 VEČ VAJENCEV sprejme grafično podjetje v Ljubljani. Pogoj: mala matura ali abs. sred. teh .šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra t>od »Grafiki«. 17.449-44 Učiteljska TISKARNA v Ljubijani sprejme vajenca. ki ima posebno veselje do knjigarniške stroke. Dalje sprejme 2 tiskarniška vojenca. Va jenci morajo imeti meščansko šolo z za vršnim izpitom. 17.523-44 UČITELJICO za slovensko in nemško stenografijo ;n strojepisni pouk iščem. Dopoldanske ure zaželjene. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko 1 foksterijerja prod.im. —-»Dober honorar«. Privoz 9 17.526-6 17.511-3 PISALNI STROJ INŠTRUKTORJA brem stanju, prodam. Bolgarska 17-11., desno. 17.461-6 DVE MOŠKE OBLEKE iz najbljšega volnenega predvojnega blaga, ena za veliko in srednjo postavo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Ju tra. 17.462-6 ZA MOŠKO KOLO ali žensko zamenjam, tudi prodam krasno predvojno blago za moško oblko ali kostum. — Zg. šiška, Bizjanova 5, vis. priti. Blizu gasilnega. doma. 17.457-6 PRODAM! Turško mizico s stolčki, .cvetličnim stojalom in stensko preprogo. Salonski gramofon »H i s Masters« in Garwens se. salko. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 17.448-6 PRODAM otrošk oposteljico. dobr0 ohranjeno, beio. Celov ška 145, pritličje. 17.501-6 RAČUNSKI STROJ seštevalni ln množilnl nov, s polno tastaturo, ročni, na kontrolni trak, prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 17.500-6 MOŠKO KOLO štrapac, skoro novo, — nemške znamke, moško kolo. športno, s 3. prestavami. dva kosa blaga za moško obleko, moder ali za damski kostum. prodam. Kamniška 13. 17.499-6 PRODAM bel umivalnik, mizo. — Kristusa pod stekiom, gugalni stol. Naslov se izve v ogl. odd. Jutra 17.498-6 ŠPORTNI VOZIČEK predvojni material, do. brD ohranjen, ugodno prodam. Bobenčkova 7 Vič — Milarna. 17.495-6 KOZO mlekarico prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.513,6 PLETILNI STROJ otroški tricikelj, šivalni stroj prodam. Gosposvet. ska 41. 17.510-6 ŽENSKO KOLO novo. se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17442/6 KOPALNA KAD pločevinasta, malo rabljena. naprodaj. Dunajska 35a - avtogaraža. 17439/6 NOVE RJUHE 6 komadov, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17436/6 20 LET POZNEJE (nadaljevanje Dumaso-vih »Treh mušketirjev«) prevodu dr. Tavzesa pred tiskom. Prednaročila spreje-ra: »Satura«. Tavčarjeva 4 H. 17433/6 ŽIMO črno. ponoin/ima novo, prodam. Naslov pustiti v ogl. oddelku Jutra pod »Žima«. 17123/6 LEICA in ROLLEIFLEX Zeiss Tessar 2.8 zslo ugodno na prodal. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17492/6 HARMONTKO klavirsko, 80 basov, novo prodam. Vprašati vsaki dan od 13. c?o 15. ure. žnidaršič. Gledališka 7. III. nadstr. 17504/6 MOŠKO KOLO dobrem stanju, pro dam. B!eiwel=ova 48, — dvorišče, čevljar. 17.508-6 KLAVIR koncertni model »Ehr-bar«-, v dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.507-6 PSA KAPNE skoraj nove. ugodno prodam - Strcss m.»y er j e va št. 4-1. desno. 17485/7 ŽIMA za kavč ali modroc se ugodno proda. Josip Vin-šek, Dunajska 6 dvo rišče. i.7.486-6 POSTELJO zložljivo, belo in modrac. prodam. Albanska 8-1. (Bežigrad) 17484/6 PRODAM BLAGO za moško obleko, ter suknjič primeren za predelavo. Krakovski nasip št. 26 pritličje, levo 17479/6 DAMSKE ČEVLJE št. 38. popolnoma nove, črne, kroko. salonarje, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17474/6 PRAVI LINOLEJ TEKAČ 4 m malo rabljen ln dober šlfon, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. ____17517/6 a Kupim 3 ŽELEZNE SODE | Po 200 litror in 3 železne ppe — kupimo. Po- j nudbe na ogl- oddelek ; Jutra pod »Sodi«. ' ZNAČAJNEGA 17519/7 intelegentnega gospoda DEŽNI PLAŠČ j od 28 do 38 let želi balonska svila (sivkasto [ spoenat. uradnica v svr-drap) za veliko in vitko ' ho ženitve. - Dopise na postavo kupim. Ponudbe i P?1- oddelek Jutra za poučevanje latinščine za drugošolca, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »InStruktorja takoj«. 17440/3 RADIOAPARAT prodam za 18.000 Ur. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.370-6 DAMSKO KOLO novo, sivo, — znamke »Bianki« original, šport, ni prodam od 14. ure naprej. Galjevica št. 86. 17.399-6 HLAČE rjave, športne ter pulo. ver. izvrstna kvaliteta, prodam. Naslov v oglas. odd. Jutra. v dobrem stanju, prodam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Malo rabljen«. 17.525-6 VEČ KOLES danskih in moških, v novem stanju, ugodno napr-odij. Merkur — Pu harieva 6 17.494-6 OTOMANO v zelo dobrem stanju prodam Poizve se v ogl. odd. Jutra. 17.488-6 HARMONIKO kromntično 'šramel) — ugodno pnir}d>m. — Na oeled pri Jaka Gorjanc Miklošičeva 15 (dvorišče I. nadstr.) med 1 in 2. uro pop. 17470/6 RADIO-APARATE znamke »Lnmbda« ugodno prodam. Stanko Kar lovšek, Knafljeva 8 prej 17.450-6 • Dvorakova 17521/6 KRZNENE PLAŠČE lisičje boe. dobro ohranjene, kupuje krznarstvo Rot. Mestni trg 5. Spre jem samo dopoldne Vhod skozi vežo. J-401-7 STEKLENICE različnih vrst, kupujemo Dobro plačamo. Na Vašo željo iih prevzemamo oa domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2. J-318-N-7 RJUHE, kapne in blazinske prevleke, rabljene ali nove, kupuje stalno Hinko Privšek, Ljub Ijaiia, Kolodvorska 7. 17108-7 PNEVMATIKE nove in rabljene, kupujf tvrdka »Promet«, nasproti Križanske cerkve. 17359 KLAV. HARMONIKO od 32—60 basov kupim. Ponudbe pod »Dobra na ogl. odd. Jutra. 17.385-7 LEPO DARILO za damo kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Godovni ca«. 17.467-7 KAVČ nov ali rabljen, v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe z opisom in navedbo oene na oglasni odd. Jutra« pod šifro »Kavč«. 17.466-7 Povečevalni APARAT za 6 krat 6 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju. tra pod »Foto«. 17.514-7 KOLO športno ali posamezne dele, kupim. — Plačam deloma s protivrednost, jo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo šport«. 17443/7 KUPIM dobro ohranjen, kombiniran tlakomer, vlago-mer. toplomer. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vreme/. 17438/7 OBLEKCE za 6 do 8 letno deklico, kupim. — Ponudbe pod »Trpežno« na ogl. odd. Jutra. 17435/7 MOŠKE ČEVLJE nove ali dobro ohranjene. št. 43—44, kupim event. zamenjam za nove damske čevlje št. 40. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 17.487-6 KRISTALNI SERVIS za 6 ali 12 oseb. kupim, dam lahko tudi prvo-vrstno predvojno moško obleko, srajce in čevlje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjeno kot novo«. 17497/7 PISALNI STROJ kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Br»z posredovalca«. 17.524-7 ŽENSKO KOLO kupim. Joško šmuc. — Banka Slavija. 17.490-7 Povečevalni APARAT za »Leica« filme in do 4x6 cm kupim. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17482/7 IGRAČA voziček globok, kupim. Naslov v ogl. odd Jutra 17478A IZREDNO DOBRO plačamo za biciklje ln bicikelj-gume Merkur — Puharjeva 6. 17.493-7 TRGOVINA »OGLED« Mestni trg 3. stilno kupuje ln sprejema tudi v komisijsko prodajo: stanovanjsko in pisarniško opremo, kavče, otomane, športne in globoke vozičke, zložljive postelje, otroške postelje kolesa, harmonike, radio aparate, šivalne in pisalne stroje, preproge, rjuhe, kapne. porcelan servise, štedilni ke in vseh vrst uporabne predmete. 17437,/7 na ogl. odd. Jutra pod »Balonskih 17516/7 TRGOVSKI LOKAL v zvezi s pisarno, ali pisarno v zvezi s skladiščem, ležeč v središču mesta, iščem. Posredovalci dobro nagrajeni. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 17110-17 HIŠO na dobrem prostora ali drugi objekt in manjšo hišo ali vilo z večjim zemljiščem, kupim Ber-čun, poštni predal 151. 16945 20 VILO ali HIŠO kupim. Plačilo v gotovi, ni ali proti ugodni zamenjavi. . Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Eventueln0 lepo parcelo«. 17413/20 PARCELO kakršnokoli, ob kopališču Ljubljanice, ali Ko lezije. ob Dunajski ali Celovški cesti — kupim takej za ceno od 100 000 do 150.000 lir. Cenj. ponudbe na ogl. odd. JutTa pod »Gotovina brez posredovalca«. 17520/20 »Značaj 25«. pod 17469,25 DEKLE pridno, pošteno, značaj, no, želi resnega znanja s poštenim čednim gospodom srednje postave, starim od 30—33 let v svrho ženitve. Ponudbe s sliko na ogl. oddeieK Jutra pod »Zaupmje«. 17447 25 Vse denarne in trgovske posle izvršim aitro. točno m solidno Pnporoča se: RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 IZGUBIL SEM snopič treh ključev od Knafljeve po Kersnikovi ulici. Najditelja prosim, da ga odda v ogl. odd. Jutra proti nagradi 100 lir. 17529 37 OSEBNA IZKAZNiCA na ime Badiure Duš.n. se Je izgubila, najditslja prosim, naj odda proti nagradi na naslov, ali vratarju PoStne hranilnice. 17530 37 Avtomobilsko KOLO s pnevmatiko, najdeno na Tržaški cesti, dobi se pri mehan.karju Art iCu v Kožarjih. 17446,37 NAŠLA SE JE večja vsota denarja. Pogrešani naj javi svoj naslov z opisom ln navedbo zneska na oglasni odd Jutra pod šifro »Pogrešano«. 17441/37 OTROČJA JOPICA svilena, podložena s fla-nelo. je bila izgubljena v soboto popoldne od Stožlc no Poljski noti do glavne meje St. Vid. — Najditelj nai jo proti nagr.-di vrne na oglasni odd. Jutra. 17451/37 VAŠE ROKAVICI: in usniene čevlie. vse jz delke iz usma barvamo in semiš čevlje čistimo po nainižn ceni. Džemal Hai rula. Mestni trg 11. J-340-N 37 PAPIGA mala. rumenkasto-zele-na je ušla. Poštenega najditelja se nanroša, d 1 jo vrne v Igriški ulici 3 IV. vrata 13. 17.475-37 NEMŠKI OVČAR čmorjav, sc je zatekel. Oddati ga proti dobri nitrradi: Marinšek — Prečna 6. 17.515-37 Previdena s tolažili sv. vere je dotrpela v 81. letu starosti naša nad vse ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Kismdj Jožefa Pogreb bo v četrtek 13. t. m. ob y25. uri z žal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Graz, dne 11. julija 1944. METOD. LOJZE, sinova; IVANKA VUKMANIC, ANGELA JUREČIČ, PEPCA KIS, FANČI FAJDIGA, hčere; VEKA rojena MOHOKIC, BERTA, roj. STREHO VEC, snahi; FRANC JUKE-CIC, DR. JOŽE RUS, FRANC FAJDIGA, zeti; vnr i in vnukinje in ostalo sorodstvo Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Selenburgova ulica 4 telefon št. 2109 Bodi kmet, študent, gospod, krema RAP1DA povsod mgzmEOBms GOSPA Iz Bežigrada, kater?, se je zanimala za zamenja, vo stanovanja, objavljenega minuli četrtek, naj se ponovno oglasi v ogl. odd. Jutra. 17.505-21 STANOVANJE 2—3 ali 4-sobno, kjerkoli znotra) bloka iščem ali zamenjam za 2-sobno priprosto v centru. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najemnina naprej«. 17427/21a SOBO lepo opremljeno, zračno in sončno, blizu Evrope, takoj oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.455-23 OPKjlMLJLNO SOBO, souporabo kuhinje in kopalnice^ iščem za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 17206-23a 1 ali 2 PRAZNI SOBI za pisarno, po možnosti ob tramvajski progi Gl. pošta. Tobačna tovarna, ščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo veličine sob ln zahtevki pod šifro» Poseben vhod« 17.46S 23a GOSPOD išče sobo za 1. avgust Izven centra. — Ponudbe pod »ToSni plačnik« na ogl. odd. Jutra. 17.459 23a SOBO opremljeno ali prazno išče gospod. . Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«. 17444 23a IŠČEM 1—2 prasni sobi za dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«. 17432/23a SOBO opremljeno aH prazno ter po možnosti tudi malo sobo za posel, išče solidni gespod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Sredšče«. 17471/23a SOBO v bližini centra, 'Sče-n. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra. 17518-23.1 GOSPODIČNA išče opremljeno sobico s svojim perilom ln odejo. Je celi dan odsotm. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »poseben vhod«. 17522/23a GOSPOD si želi boljšo opremljeno sobo za takoj v sredini mesta ali blizu tramvaja. - Pri kakšni samostojni gospej ki obvlada tudi nemščino, v svrho učenja nemškega ježka. — Ptiča po dogovoru. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konverzaci ja«. 17483/23a V najlepši starostni dobi nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena žena, mati in hčerka, gospa GLIMA EMA roj. BERTHOLD Pogreb blagopokojne se bo vršil v petek, dne 14. julija 1944 ob pol 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. julija 1944. Ing. GLIHA IVO, mož; MARTA, hčerka; MARKO, sin; PEVEC HELENA, mati; PEVEC JANEZ, očim ter ostalo sorodstvo. m dsbro shranjen — KUPIM. PONUDBE NA OGLASNI ODDELEK »JUTRA« POD »DOBER INŠTRUMENT«. Dotrpel je naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod Nasade Kregar MESAR Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 13. t. m. ob 3. uri z žal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. julija 1944. ŽALUJOČI OSTALI Umrl je gospod žvan Anten višji davčni upravitelj v pokoju Pogreb bo v četrtek, dne 13. julija 1944 ob pol 10. uri dop. z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Kržu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Kamna gorica, dne 12. julija 1944. ŽALUJOČI OSTALI. Zapustil nas je moj ljubljeni soprog, gospod KAROL MAS PODPOLKOVNIK IN KOMANDANT MESTA LJUBLJANE Pogreb dragega pokojnika bo jutri, dne 13. t. m. ob 16. uri iz cerkve na Viču na viško pokopališče. Ljubljana, dne 12. julija 1944. Žalujoči: ANA MASE K. soproga in ostalo sorodstvo mf H- Umrl nam je naš ljubljeni soprog m oče, gospod MajSienič Jože soboslikarski in pleskarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 13. t m. ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. julija 1944. ŽALUJOČA ŽENA. HČERKA in ostalo sorodstvo. Potrti v neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki, mukotrpni bolezni prenehalo biti zlato srce naše srčno ljubljene soproge, hčerke, sestre, tete, snahe in svakinje, gospe MINKE TERDAN roj. Jakopin Njeno izmučeno truplo počiva v kapelici sv. Nikolaja na Žalah, od koder jo bomo spremili k večnemu počitku v četrtek dne 13. t m. ob pol 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. 2aluj*oči: Pavle Terdan, soprog, rodbine Jakopinova, Terdanova, Hostnikova, Bregarjeva in Škuljeva. Schriftleiter - (Jrejuje: Davorin Ravljen — Fiir das Konsortium »Jutro« als Vurlag nonsornum »jutro« als Vcrlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vtrant — Ftir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle _ »Narodno tiskarn« d. h«. tiskarnarja; Fran Jeran ~ Fiir den Inseratenteil verantvvortlicli „ Za mseratnl oddelek odgovarjaTLJubomlr V?lči£ * ** »*jarodno tiskarno 4 ** k<*