Cena so cen* UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCDOJSVA ULICA 0 — TELEFON: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 In 31-2» — izključno ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije ln Inozemstva trna Računi pri poštno čekovnem zavodu: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. MILANO Ljubljana 5tev. 10-351 dan opoldne — Meaecn a naročnina H~— Ur, za mozematvo 15.20 Mr CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per te pobblicita di provenienn itahana estera: UNTONE PUBBLICITA RAIJANA S. A-, MILANO. Vivace attivita deil'aviazione II bcrmbardamento dell'oasi Culra — Duello đ'artzglieria sul fronte eglziano H Quarticrc Generale delle Forze Armate con um i ca in data cli 'Z7 settembrc il segnen-te bollettino n. 853, Sul fronte dell'Kgit to tiri đellr artiglicrie nemiche sono stati efficaeemente contro-battuti dallc nostre. Intensa attivita aerea nella giornata: forniazioni germanichc banno attaccato con successo 1'oasi cli Cufra distruggendo al suol'i alcnni velivoli. L/aviazione nemira perdcva in combatti-Pttento otto appurecchi. Un altro vrniva ab- battuto tic-11 n. difesa della piaeza di Tohrnk. N: i pressi di Crotone un ricognitore bri-tannico vrniva colpito daila batterie con-tracree e precipitato in mare. l"n vclivolo non č ritornnto alla base dalle azioni dej; li ultimi dne giorni. Živahna letalska delavnost Bcmbardiranfe zelenice Ku£re — Topniški dvoboj na egžptski fronti Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil jo objavil 27. septembra naslednje 853. vojno poročilo: Na egiptski fronti je naše topništvo uspešno odgovarjalo na obstreljevanje so- vražnrpa topništva. Živahna letalska delavnost v teku vsejra dneva. Nemški letalski oddelki so z uspehom napadli zelenico Kufro, pri čemer so na tleh uničili nekaj letal. Sovražno letalstvo je izgubilo v borbah 8 letal. Nadaljnje letalo je sestrelila trd-njavska obramba v Tobrtiku. V okolici Crotone je bil angleški izvidnik zadet od protiletalskega topništva in se je zrušil v morje. Eno letalo se ni vrnilo na svojo oporišče s akcij zadnjih dveh dni. Proslava druge obletnice trojnega pakta Izmenjava brzojavk med vladarji, šefi vlad in zunanjimi ministri Rim, 28. sept. s. Ob drugi obletnici podpisa trojnega pakta so bile izmenjane naslednje brzojavke: »Nj. Vel. kralju in Cesarju — S. Rosso-re. Ob drugi obletnici sklenitve trojnegH pakta Vam pošiljam. Veličanstvo, svoj najprisrčnejši pozdrav In pozdrav nemškega naroda. Nemčija. Italija in Japonska, združene v najtesnejšem prijateljstvu, vodijo neupogljivo in od!očno do skupne zmage borbo za novi red v Evropi /in vzhodni Aziji, sloneč na pravici in medsebojnem razumevanju. — Adolf Hitler.« »Eksc. Adolf Hitler, Fiihrer in kane«iar Nemčije — P,erlin. Ob drugi obletnici sklenitve trojnega pakta, ki je združil s tako trdimi vezmi Italijo, Nemčijo in Japonsko v skupni nalogi graditve novega reda v Evropi in Aziji, želim, da bi sprejeli, Fiihrer, pozdrav in voščila italijan- skega nareda in moja osebna, — Vittorio Emanuelc« »Xj. Vel. Kralju in Cesarju — S. Rosso-re. Ob drugi obletnici sklenitve trojnega paktu v svrho ustanovitve novoga reda na vsem svetu. Vam želim izraziti, Veličanstvo, čustvu svojih čestitk za cdlične uspehe, ki jih vaš narod zdaj dosega, ter mojo trdno odločitev za sodelovanje z njim do naše končne zmage. — Hiroliito.« »Nj. Vel. Hirohit >, cesar Japonske — Tokio. Ob drugi obletnici trojnpj^a pakta, ki je združil Italijo, Nemčijo in Japonsko v skupni borbi za ustanovitev novega reda, želim, da bi Vaše Ve"č ansfvo sprejelo, kakor tudi slavna dinastija, ki vodi že stoletja japen^IcT ■narod proti njegovi v: so k i usodi, meje najlepše čestitke. — Vittorio Emanuele.« Duce, Hitler in japonski min. predsednik Novi uspehi v Stalin-grada in na Kavkazu V Staliisgradu prodor do Volge na več točkah Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. sept. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: V severnozapadnem delu Kavkaza in ob Tereku je bil sovražnik kljub trdovratnemu odporu vržen z nadaljnjih utrjenih postojank. V obrambi prod protinapadom so nemške čete uničile ob Tereku dva sovražna bataljona in privedle več sto ujetnikov. Letalstvo je bombardiralo pristanišči v Tuap-seju in Kalinovaji ter poškodovalo eno tovorno ladjo z bombnim zadetkom. V osrčju mesta Stalingrada je pehota z naskokom zavzela postojanke v bunkerjih in hišne bloke ter prodrla, podprta od strmoglavnih letal, še na drugih mestih do Volge. Več razbremenilnih napadov s severa proti naši ključni fronti je bilo zavrnjenih. Neka oklopna divizija je uničila pri tem 24, po večini težkih tankov. Združeni letalski napadi so povzročili sovjetski vojski hude izgube. Oddelki nemških in rumunskih bojnih letal so nadaljevali uničevanje sovražnikovega dovoza na železnicah in drugih prometnih zvezah na področju s p ml nje Volge. Na fronti ob Donu krajevno bojno delovanje, Severnozapadno od Voroneža se je zopet Izjalovilo več sovražnikovih napadov. Pri Rževu je napadel sovražnik na enem delu fronte ponovno z večjimi silami ob močni podpori topništva ter oklopnega in letalskega orožja. Hudi boji so še v teku. Južno od Ladoškega jezera je bilo več sovražnikovih napadov s hudimi in krvavimi izgubami zanj zavrnjenih, obenem pa razbitih več pripravnih položajev v združenem ognju vseh vrst orožja in z učinkovitim sodelovanjem letalstva. Pri poizkusu sovražnika, da bi na Široki fronti prekoračil reko Nevo, je bilo uničenih 260 čolnov in zajetih večje število ujetnikov. Sovjetska vojska je včeraj izgubila 50 letal. Pogrešamo tri lastna letala. V severni Afriki so Izvedla nemška bojna letala 25. septembra iznenađen napad na angleško oporišče v zelenici Rufri. Z bombami in obstreljevanjem ostalega orožja iz letal so bila povzročena razdejanja in požari na letaliških napravah in bivališčih vojaštva. Nemški lovci so sestrelili v teku 26. septembra pri zaščitni spremljevalni službi in v prostem lovu brez lastnih izgub 8 angleških lovskih letal. Letališče Helio-poh« pri Kairu je bilo zadnjo noč obmeta-vano z bombami. Ob obali Kokavskega preliva in pri nočnih motilnih poletih nad Severnim in Vzhodnim morjem so bila sestreljena 4 angleška letala. Stotnik Graf, poveljnik letalske eskadri-lje, je izvojeval 26. septembra svojo 200. do 202. zmago v zraku. Berlin. 27. sept. Iz vojaškega vira se doznava, da vihra od 25. septembra na poslopju komunistične stranke v Stalingradu nemška bojna zastava. V hudih borbah po cestah in v hišah so nemške čete napredovale v središču mesta ter zavzele nadaljnje utrdbe in druge sovražne obrambne naprave. Korakoma je nemški pehoti in Inžerjercem uspelo doseči na nadaljnjih točkah Volgo. »Eksc. cav. Benito Mussolini. šef vlade, Duce Fašizma — Rim. Duce, ob drugi obletnici podpisa trojnega pakta, s katerim so se Nemčija, Italija in Jiaponska vezale v najtesnejšem sodelovanju za obrambo in zaščito svojih pravic in svojih življenjskih interesov, so naša naroda ter japonski narod z.koče pod vašim veščim vodstvom, Ekseelenca, dosega mili "ne vojne uspehe ter maršira vedno z gotovostjo za uresničenje novega rfda v Evropi. Ob današnji obletniei želim obnoviti sklep o dosegi končne zmage v tej vojni, kakršne še ni bilo, v dubu pakta in z najtesnejšim sodelovanjem med nami ter o uresničenju novega sveta na temelid pravic. Sprejmite, Ekseelenca, moj pozdrav, skupno z gorečimi željami za napredovanje fašistične Italije. — Oe-neral Ilideki Tojo, japonski ministrski predsednik*« »Eksc. general Hideki Tojo, ministrski predsednik — Tokio. Ob drugi obletnici trojnega pakta so naš? trije narodi bolj ko kdaj gotovi zmage. V teh prvih dveh letih obstoja berlinskega pakta so ittuSjanski, japonski in nemški borci na vseh frontah neizprosno tolkli ra c lini, na morju in v zraku nasprotno koalicijo. Trdni temelji novega reda sa bili že zmagovito postavljeni. Ob ob!e*niei žrlim poflEati Vam in velikemu in ponosnemu japonskemu narodu svoj prijat >ljski pozdrav in svoja voščila — Mussolini.« Voščila in čestitke zeiaanjih mfađstsev »Eksc. Galeazzo Ciano, Kr. zunanji minister — Rim. Ob drugi obl?tnic.; podpisa trojnega pakta Vam pošiljam, dragi grof Crno, svoje na jprisrčnejše pozdrave. Skupnost v orožju med Nemčijo, Italijo in Japonsko, ki je bila svečano ustanovljena s tem paktom, se je v celoti izkazala v preteklem letu ter je jamstvo za zmago, ki bo prišla, in za uvedbo pmvičnega novega reda V Evropi in v vzhodni Aziji. — Joahim von Ribbentrop, nemški zunanji minister.«; »Jcahim von Ribbentrop. zunanji minister Nemčije — Berlin. Danes je druga ebletniea trojnega pakta, ki sem ga imel čast z Vami podpisati v Berlinu, septembra 1940. Italija in Nemčija se skupno z zavezniško Japonsko zmagovito bore na vseh frontah proti skupnemu sovražniku z ne-porušijivo vero v pravično zmago. Zavezniški Nemčiji, njenemu Fiihrerju in Vam pošiljam ob drugi obletnici svoje čestitke ter svoja prisrčna in tovariška voščila. — Ciano.« »Eksc. Oalcazzo Ciano. zunanji minister — Rim. Danes ob dragi obletnici sklenitve trojnega pakt?, po prčetku skupne vojne Japonske, Itabje in Nemčije, z veseljem lahko ugotavljam, da r.ašs trije naredi po spremembah na svetu, kakršnih še ni bilo, sodelujejo vedno bolj tesno ter marširajo za uresničenje najvišjega ideala, na katerega so skupno prisegle. Sporninjajoč se Vašega deleža ob sklenitvi trojnega pakta, pošiljam svoje najgorecnejše želje za zdravja in udejstvovanje Vaši? Ekscelence ter za bodočnost Vaše domovine. — Ma-sajuki Tani, zunanji minister Japonske.« »Eksc. Masa ju ki Tani. zunanji minlstrr — Tckio. Dve leti sta potekli od dneva, odkar so Italija, Nemčija in Japonska podpisali v Berlinu trojni pakt. ki povzema in deloča velike obna vi jalne naloge, za katere se tri sile zmagovito bore. Na dan obletnice pošiljam Vam tovariški pozdrav, japenskemu naredu pa svoje naj-epše čestitke. Ciano.« Poslanice zunanjih mini strov zavezniških držav Rim, 26. sept s. Ob drugi obletnici podpisa trojnega pakta je grof Ciano po radiu danes prečital poslanico, ki se glasi: Pred dvema letoma, 27. septembra 1S40, so Italija, Nemčija in Japonska v Berlinu sklenile trojno pogodbo, ki naj bi zapečatila in posvetila vezi neločljivega zavezništva, solidarnost duhov, sil in stremljenj vseh treh narodov. Danes praznujemo to obletnico z neomajno voljo, da povedemo do zaključka naše delo, z vero v našo zmago, s prepričanjem v nase ideale, za katere se naši narodi danes trdo in junaško borijo. Te ideale smo imeli v mislita onega dne. ko smo sklenili trojno pogodbo. Ta pogodba se ni rodila iz golega diplomatskega računa in niti ne iz neposrednih potreb vojne, temveč iz globoke zavesti, ki so jo imeli naši narodi glede edinosti stvari, ki so ji poklicani služiti, edinosti usod. za katere so poklicani boriti se. Italija. Nemčija in Japonska so pokazale v teh letih velike sile obnove svetovne zgodovine in najvišja složnost je zvezala ter veže te sile v njihovi borbi, da si odprejo pot do dosege življenjskih pravic narodov in da si postavijo temelje in zagotovijo pogoje novega reda stvari, po katerem naj bi narodi dosegli blagostanje, stalnost in varnost. To je bila premisa in to je vsebina trojne pogodbe ter postopnega razvoja njegove sile in njegovega akcijskega področja s sodelovanjem tistih držav, Bolgarije, Hrvatske, Rumunije. Slovaške, Madžarske, ki so se nam pridružile za zmago naše stvari. Za to stvar se danes žilavo borimo, da uresničimo težnje narodov glede reda sveta, ki naj bi temeljil na pravičnosti, na tistem miru s pravico, ki je bila vsekdar visoki cilj velikih vodij, ki upravljajo naše usode in ki jih bosta njihov genij ter zmaga orožja znala zagotoviti Evropi in svetu. * Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je izdal naslednjo poslanico: Pred dvema letoma, 27. septembra 1940, je bila v uradu državnega kancelarja v Berlinu ob prisotnosti Fiihrerja svečano podpisana trojna pogodba med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Danes na predvečer obletnice tega dne pošiljam v imenu nemškega naroda in nemške vlade svoj pozdrav narodom, ki so zvezani z nami po zaslugi te pogodbe, ter njihovim vladam, italijanskemu, japonskemu, madžarskemu rumunskemu. slovaškemu in hrvatskemu narodu. Namen, ki smo si ga postavili, ko smo podpisali to pogodbo, je bil ta, da bi preprečili razširjenje evropske vojr , ki se je bila tedaj že razvila v pravo svetovno vejno, da bi olajšali obnovo miru in u gladili pot novemu svetovnemu redu, ki bi temeljil na pravici. Sovražniki trojnega pakta so mislili drugače. V svoji sebičnosti in svoji lakomnosti so odrekali našim mladim, zdravim narodom, ki so težili v večno bodočnost, najnaravnejšo pravico, namreč pravico do prostora in do njihovega deleža na dobrinah te zemlje. Njihovo zadržanje ni dopuščalo nobenega dvoma, da je bilo na tehtnici vprašanje življenjske pravice in samega obstoja naših narodov. V tej kritični dobi za naše narode se je trojna pogodba potrdila na sijajen način. Narodi, ki so bili že v zavezništvu, so se zvezali še tesneje v skupnost usod na življenje in smrt in se postavili skupaj proti svojim sovražnikom. V tej borbi za obstoj, ki je postala neizbežna, so sile trojne pogodbe dosegle sijajne zmage na kop- nem, na morju in v zraku in si ustvarile položaje, ki jih je težko napasti. Navzlic temu nadaljuje sovražnik svoje poskuse, da nam odvzame dosežene postojanke. Pričakovati je treba zato še težkih borb. Ker se zavedajo svoje pravičnosti bodo sile trojnega pakta s trdno odločnostjo tudi v bodočnosti bile sovražnika, kjerkoli se bo pok2zal. dokler ne bo razumel, da nima nobenega opravka v njihovih življenjsk h prostorih, in sicer za vse čase. Tedaj se bodo ustvarili pogoji za uresničenje novega pravičnega reda. Trojna pogodba, ta trdna zveza sil. pa bo funkcionirala tudi po zmagovitem zaključku naše borbe za svobodo naših narodov kot temelj novega svetovnega reda in kot jamstvo za dolgo in srečno dobo miru naših narodov. Poslajvca japonskega zunanjega ministra Tanija se glasi: fe pogledam na predvčer dneva, ko je bila pred dvema letoma podpisana trojna pogodba, na spremenihe, ki so se izvršile v teh dveh letih v sveto\nrm položaju, se mi porajajo mnoge misli. Tri *ile. Japonska, Nemčija in Italija so v vzhodni Aziji in v Evropi skupaj z zavezniškimi narodi v borbi, ki je v svetovni zgodovini edin-»t vena po svoji velikosti in svoji postranosti. Ta borba je naperjena, proti Angliji proti Ameriki in proti njunim pristašem. Spočetka, ko se je pogodba sklenila, so nimfi ravale vse tri sile omejiti bojišče na Evropa Gb M pril,H m im£>li ^ T^}u m vzhodno a^jo ter preprečiti, da bi se min>kc govore tudi zimanji ministri Mad- vojna razširila. Angleški in ameriški poli- Jurske. Rumunije, Slovaške, Hrvatske in tllu s Svojimi nesramnimi zahtevami liolgarije. Svečanost v vili Madasna v Rimu Zunanji minister grof Ciano o pomenu, nalogah in ciljih trojnega paleta niso hoteli razumeti teženj trt-h vel«"*iL Skupaj s svojimi podjarmijenci »o Iz/vaH vo;no proti Ja{tonski, Nemčiji ni Italiji, Kot posKnliea tega so se zapletljaji n* vzhodu in zapadu spremenili v svetovno vojno. Ni nobenega dvoma, da pada odgo« varnost za to dejstvo na nasprotno angU*-ško-ameriško stran. Želim poudariti vsem možem z zdravim čutom po vsem svetu, da ve na Japonskem, Nemčiji, v Italiji in v zavezniških deželah vsakdo, tla je končni cilj te vojnr ustvaritev novega svotavnega roda in da smo zato trdno i>dk>čenl v«Kltt4 to vojno do dna, naj si hodo okoliščine kakršnekoli. Zavedamo se, da m- bosta s pomočjo te norl>o zagotovila hlag«>stanjo naših narodov in trajen mir na svetu. S tem cilj« m pred očmi usmerjamo vse naAe sile k uresničenju osvoboditve človeštva, pa naj si bodo ovire na naši jxdi kakorkoli velike. Trdno smo odloe •ni, da j.h prema* gamo in da gremo naprej. Trdno sem prepričan, da **ta Nemčija in ItuJi.ia tuko K materialnega vidika kakor z duhovnom sposobni po svojih mnogoletnih pripra\ali dovesti to veliko nalogo do konca. Prav v t "m j*' bistvena razlika med našimi osnov« nimi načeli ter Anglijo in AmrHko, ki n»-Li£"atu najtežja bremena na hrbte svojih zaveznikov in se nočeta sami žrtvovati. S trm pošiljam svoje čestitke v ijn> mu vzJv.kI« ne Aztj«* svojim tovarišem pogodbe, ki sziko jo sklenili pred dvema letoma, Rim, 28. sept. s. Ob proslavi druge obletnice trojnega pakta, ki je bila včeraj v vili Madamj ob navzočnosti diplomatskih in vojaških zastopnikov držav podpisnic je Eksc. zunanji minister grof Ciano kratko govoril in poudaril važnosti in pomen tega zgodovinskega dne. Poudaril je. da je trojni pakt, veže v trdnem zavezništvu Italijo. Nemčijo, Japonsko, Bolgarijo. Hrvatsko, Rumunijo, Slovaško tn Madžarsko, izraz zgodovinskega položaja in skupnosti interesov ter idealov. V teh zadnjih letih, je rekel grof Ciano, so se države trojnega pakta nahajale pred dvema nevarnost ima: pred poizkusom zadušitve s strani pluto-kratičnih držav z monopolom na bogastva sveta in prometna sredstva, ter prej bolj-ševlško nevarnostjo, ki je grozila njih notranji strukturi in kulturnemu zakladu. Da ohranijo svojo kulturno tradicijo in zago-tove delo svojim sinovom ter prostor svojim narodom. da branijo svoje politične, verske in družinske institucije, vzdržujejo Italija. Nemčija in Japonska danes zmagovito gigantski sunek, ki od skrajnih obal Atlantika do skrajnih obal Pacifika okr-vavlja svet. To je veličanstvena naloga z najvišjim ciljem, ki je dobila po Previdnost) tolmače v velikih voditeljih z geni- jalno intuicijo. Grof Cian0 je zaključil z ugotovitvijo da so neločljivo trdno zavezništvo DarO" dov trojnega pakta, genialnost vodltoMer in junaštvo borcev jamstvo za to, da so bo veliko podvz.eto delo opravilo in da bow do naše zmagoslavne zastave združene da^ le svetu pravičen mir, ki je v srcih n.ino-i dov. Besede grofa Ciana so bile pozdrav*, ljene z najživahnejšim odobravanjem. Zborovanja so se udeležili za Nemčrfrj veleposlanik von Mackensen. svetnik dE, Dorrtenbach, general von Rintellen, gene* ral von Tohl in kontreadmiral Lowisch% za Japonsko veleposlanik Horikiri, mini-* ster Kaso. general Simuzu in admiral Abe. Navzoči so bili tudi madžarski poslanik de Mariassv. rumunski Gricorcea, bolgarski Karadjov. slovaški Galvanek in hrvatski poslanik Peric. Za Italijo so bili navzoči ministri Thaon di Revel, Bottai, RicCHN di, prefekt Luciano v zastopstvu ministra Pavolinija, šef glavnega stana maršal Ca— vallero, tajniki Russo, Scuero, Riccardi, Fougier. šef glavnega stana Milice Gcilbia-ti, prefekt Presti, podtajnik Stranke nacionalni svetnik Farnesi. general Colesanti ter številni visoki uradniki zunaniega rn$* nistrstva. Svečanost v Berlin« Govor zunanjega ministra Ribbentrapa — Ogromne sovjetske izgube Berlin, 27. sept. s. Ob obletnici podpisa trojnega pakta je zunanji minister von Ribbentrop priredil zvečer velik sprejem za zastopnike zavezniških narodov. Ribbentrop je v svojem govoru, ki so ga prenašale vse nemške in zavezniške radijske postaje označil trojno zavezništvo kot politično in vojaško koncepcijo, ki je imela prvotno obrambni značaj. 7ato je postala vojna koalicija zaradi izzivanja in napadov predsednika Zedinjenih držav Amerike na nemški, italijanski in japonski narod in na voditelje teh držav. To zavezništvo je postalo neločljiva zveza, od katere zavisi usoda treh narodov. Sile trojnega pakta, ki so prepričane v moč svojih narodov in narodov, ki so se jim pridružile, predstavljajo najmočnejšo skupino, ki je bila kdaj ustvarjena, ter vodijo od odločilnega decembra lani skupno borbo. V vzhodni Aziji, je doslovno izjavil minister Ribbentrop. so naši zavezniki Japonci zavzeli svetovni imperij z vrsto zmag, kakršnih še ni bilo. Na vseh evropskih in afriških bojiščih, so obeleževali drugo lete trojnega pakta veličastni vojaški uspehi Italije, Nemčije in njenih zaveznikov. Med tem, ko se -v Afriki italijanske in nemške divizije bore v drzni in zmagoviti vojni ob zvestem bratstvu v orožju in so iztrgale sovražniku Tobruk, Sollum, Marsa Matruh t ar se nahajajo zdaj trdno v postojankah pri El Alamei-nu, pred vrati Aleksandrije, so italijanske in nemške letalske in pomorske sile zadajale stalne poraze angleški pomorski sili na Sredozemlju. Vendar je glavno zanimanje osredotočeno na vzhodno fronto. Nemški zunanji minister je nato poudaril, kako so v borbi proti boljševizmu zavezniške čete Nemčije, fašistične Italije, Romunije, Madžarske, Slovaške in Hrvatske pognale v beg rdeče armade ter se nahajajo zdaj kljub ogromni razdalji ob obrežju Volge, na Kavkazu ter v področju Kaspiškega morja. Minister je nato govoril o bitki za Sta-iingrad. Čeprav je samo eden pristojen dokončno govoriti o tem, je rekel von Rl-bbentropp, in to je Fuhrer^ ki sam vodi to gigantsko bitko, prav tako kakor jfl zamislil, vodil in zmagovito zaključil dnu ge gigantske bitke v teh treh letih, ven* dar tudi jaz lahko zagotovim, da bo tuctt bitka za Stalingrad dobljena, ta bitka, ki bo postala simbol boja, katerega Evropa vedi zdaj za svojo svobodo. Minister je nato zagotovil, nastanjajofl se na nekaj številk, da je sovjetski koloa izgubil že več ko polovico in v nekaterih, področjih celo dve tretjini svojih sil. Upo* stevajoč izgnbe in sicer 14 milijonov rr.r« tvih, ranjenih in ujetnikov, je Sovjetska, zveza že izgubila okrog 100 milijonov lju* di ali dve tretjini svojega prebivalstva na evropskem ozemlju in več kot polovica celotnega prebivalstva Sovjetske zvezo. Razen tega so boljševiki izgubili več ko dve tretjini svoje žitne proizvodnje s'aii* korja>. Velika nevarnost grozi bolj se vi* kom, je nadaljeval govornik, tudi z iz^u« bo 90 odstotkov petrolejske proizvodnje, I>ržava, ki so ji taki viri odvzeti, je no* izprosno obsojena na pogin. Sarkastično je potem minister od g o* voril na sovražna besedičenja o ustanov** t\*i druge fronte in omenjajoč katastrofo pn Dieppu zatrdil, da si je celo želeti, da bi angloameriški strategi skušali sličan podvig ponoviti. Nemčija in njeni zaves* niki, je podčrtal von Ribbentrop, so zdaj tako močni, da so kos slehernemu dogr,d-, ku kjerkoli. Von Ribentropp je nato očrtal veiLčast* ne uspehe mornarice in letalstva sil troj* nega pakta, v borbi na morjih vseg-a sve* ta ter je omenil, da so zavezniški narodi v preteklih mesecih potopili dvakrat več trgovinskega brodovja kot ga. morejo Američani, Angleži in njih zavezniki zgTa* diti. Zagreb, 27. sept. s. Ob drugi obletnici trojnega pakta objavljajo časopisi obširna članke, pouH boljši od Viča, niso pa zmogli igralca, ki je bilo zanje preverko. Po tekrni so- bila r-.izdeljena darila. Mladina SK Viča je p-cje!a zmagovalni pokal, mladina Z.:b.jak:i pa to'ažiđnega Vsi igralci so za spomin prejeli lepa žepna zrcala z imenom prireditelja. Veselja je bilo torej dovolj za vse. Mladinsko mednarodno tekmovanje v Milanu V petek in soboto se je v Milanu nadaljevalo mednarodno mladinsko športna tekmovanje. Doseženi so bili naslednji končni rezultati: Lahkoatletika: Tek čez zapreke na 110 m: zmagal je Nemce Schcibner v 14.6. Drugi je bil Italijan Dentis v 14 7. Hrvat Stulhofer Mladen se je uvrstil na 12 mesto; tek na 800 m: odločitev za prva mesta še ni padla, na 10. mesto se je plasiral Hrvat Be-denikov^e v 2:03.6: met dr?ks: zmagal je Madžar Kassai Klisc s 47.81, drugi je bil Italijan Delli Cornpagni s 47.64. Hrvat Iri-s&av Dc'lenec je bil sedmi z 42.84, Peter Dragutin pa dvanajsti s 40.28: v skoku s palico jc zmagal Italijan Conch1 s 3.50, tudi drugi je bil Italijan Taragna s 3 40 Hrvat Iri.ilav Dolence je bil peti s 3.20. Dugo Djuro pa deveti s 3 m. Plavanje: V potek je bilo na sporedu izločilno p'avanje na IOO m, 4eila Hrvata Brixyia in Novaka, pri ženskih dvojicah pa Nemki Obstova in Zahnova Hrvatici Crnadkovo in Konigovo. Tekmovanja so se včoraj'njo nedeljo zaključila in je v zaključni sploini ocen; 1. Italija, 2. Nemčija, 3. Madžarska, 4. Hrvatska, 5. Slovaška itd. Od podrobnih rezultatov naj za danes zabeleži-mo samo rezultate v tenisa. Med pxx>Jinci je zmagovalec Italijan Scrlbani, med p:>edinkaim Italijanka Artigiiani. Meti mo-kimi dvojcami sta zmagala Italijana Caecia—Del Bei'r>, med ženkimi pa Nemki Obstova in Zahnova. Pokalne tekme Včerajšnje kolo poka'ln:h tekem v Italiji se je končalo z naslednjimi izidi: Bergamo: Torino—Ata-anta 2:0, Rim: Roma—Tricstina 2:1. Torin >: Lazio—Juven-tus 3:2, Bologna: Bolcgna—Modena 4:0, Palermo: Palermo pojde v naslednje kolo. ker mu je Venezia prepustila zmage brez borbe, Crcmona: Udinese—Cremcnese 1:0. VTicenza: Vicenza—Genma 1:2 (tekma je bila v drugem polčasu predčasno zaključena). Livorno: Milano—Livorno 3:2. V četrt finalu torej pojdejo Torino, Roma. Lazio, Bologna, Palermo, Udinese, Milano in Vicenza ali Genova. Radio LJubljana TOREK, 29. OKTOBRA 1942-XX. 7.30: Slovenska glasba. — 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Godalni orkester, vodi dirigent Spaggiari. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Lahko glasbo vodi dirigent Gallino. 14.00 Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. — Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Plošče »La voce del padrone« — »Columbia«. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Polke in mazurke. 20.00: Napoved časa. — Poročila v itaijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Narodne pesmi. — Orkester vodi dirigent Zeme. 21.15: Koncert Ljubljanskega komornega tria (M. Lipovšek — klavir, A. Dermelj — violina, C Sedlbauer — čelo). 21.50: a. NICOTE-ra-" Pogovor s Slovenci. 22.00: Domovina v vojni — himne in pesmi izvajata orkester in zbor. vodi dirigent Gallino. 22.25: Plošče, pianist Carlo Zecchi. 22.45: Poročila v italijanščini. Komunistični atentat na policijskega agenta Jožeta Habjana Po Ljubljani se je razširila tragična novica, da je bil v soboto zjutraj od komunistov ustreljen policijski agent Jože Hab-jan. Pokojnik je bil star šele 36 let in oče dveh otrok. Bil je na glasu zelo vestnega, sposobnega in poštenega policijskega uradnika, ki je izprva stopil kot stražnik v policijsko službo in je precejšnjo dobo uravnaval promet na oglu Resljeve in Šentpe- I trske ceste. Ko je v soboto zjutraj šel po svoji službeni dolžnosti po Frankopanovi ulici v Šiški, sta ga dva komunista priča- i kovala v zasedi. Eden izmed njiju je Habjana zahrbtno ustrelil s petimi streli, nakar sta oba napadalca pobegnila. Nesrečni Habjan je kmalu po atentatu izdihnil. Tragična novica je upravičeno razburila ljubljansko prebivalstvo in ga navdala z iskrenim sočustvovanjem do pokojnikove vdove in dveh otrok. Iz Hrvatske — Vodnja hrvatske mladine se je vrnil z Dunaja. Z Dunaja, s kongresa evropske mladine, se je vrnil vodja hrvatske mladine prof. Ivan Oršanič. Novinarjem je opisal svoje vtise z bivar.ja na Dunaja. Izjavil je, da je naravno, da je ustanovila tudi evropska mladina enotno fronto, potem ko so odločili evropski narodi za novi red. Bodoče pokolenje dobi organizac'jo, zasnovano na idejah, za katere se bije zdaj boj na vseh bojiščih. O svojih vtisih s po-seta hrvatskih ranjencev v dunajskih bolnicah, je dejal prof Oršanie: Vsi so prepričani o tem. da bodo boljševiki vojno izgubili. Vsi občudujejo nemško organizacijo. Vsak ranjenec je mnenja, da bi se sleherni komunist, kar jih je še ostalo, odpovedal svoji ideologiji, če bi poznal razmere v Sovjetski Rusiji. — Pravni položaj ustaškoga pokreta. Hrvatski uradni li?t je objavil Poglavni-kovo naredbo o pravnem položaju ustaškoga pokreta. Ustaški pokret je pravna ose-bs javnega in zasebnega prava, ki lahko pridobiva ali prodaja premoženje. Vrhovna oblast ustaškega pokreta je ustaški giavni stan, ki mu določa delokrog Poglavnik. Ukrepi ustaškega glavnega stana so ob-Vi zni za vse državne in samoupravne oblasti. Ustaški glavni stan ter vs2 druge državne in samoupravna oblasti so dolžne medseboj-o pomagati si v pravn:m pogledu. In ta pomoč mora biti v mejah veljavnih predpisov. — Spomenik padlim vojakom. Včeraj dopoldne je bil na dvorišču vojašnice generala Filipa Vukasoviča svečano odkrit spomenik padlim vojakom. Prispevka za spomenik so zbrali skoraj izključno vojaki domobranstva. _ Novi ravnatelj »CrOatie«. Hrvatski uradni list je objavil Poglavnikov odlok o razrešitvi dosedanjega ravnatelja hrvatske poročevalske agencije »Croatir.c Jos po Mrmiča. Na rjegovo mesto je imr-nevan dosedanji glavni urednik »Nove Hrvatske« Ivan Degrelle. — Blagovni premet med Italijo in Hrvatsko. V blagovnem prometu med Italijo in Hrvatsko so stopile z 22. t. m. v veljavo nove določbe. Za tranzit s0 določene naslednje obmejne postaje: Osijek. Plase ---Crikvenice in Bubnjarci. Prevozne pristojbine za transporte iz Hrvatske v Italijo plačuje za Hrvatsko. Madžarsko in Nemčijo pošiljatelj, za italijanske proge pa prejemnik. V nasprotni meri plača pošiljatelj italijanske pristojbine, prejemnik pa hrvatske, madžarske in nemške. Sprejem tovora je pogojen. Mednarodni vozn; listi morajo biti napisani v italijanščini in nemščini. Ekspresnih pošiljk železnice ne sprejemajo. Povzetje ni dovoljeno Pošiljatelj mora priložit: voznim listom vse carinske dokumente. — Prodajli kmečkih opank z gumijastimi poupi«ai. Hrvatski trgovinski minister je izial v sporazumu z notranjim r-;i-n'strom naredbo o prodaji kmečkih opank z gumijastimi podplati. Trgovec lahko zahteva od kupca pri prodaji določeno feo-ličiTo gumijastih odpadkov. Količino določi začasno trgovinsko ministrstvo. Vsakega pel leta lahko kupi vsak prebivalec en par oP&nfe z gumijastimi podplat", mora pa izročiti trgovcu določeno količino gum'jast;h odpadkov, ki" mu jih tr^cvec plača po določeni ceni. — Filmske predstave za delavstvo. Kultu m: odsek hrvatske delavske zveze je sklenil prirejat; v bodoče posebne filmske predstave, namenjene delavstvu Prva taka predstava je bila v Zagrebu včeraj. Na sporedu je bil poleg najnovejših nemških in hrvatskih tedenskih žumalov znani nemški film »Koncert po želji«. — Velike konjske dirke v Zasrrebu. Včeraj teden so bile prirejene v Maksimiru na igrišču Haška velike jahalne dirke, ki jim je prisostvoval tud j ves zagrebški diplomatski zbor. Zanimanje za dirke je bilo zelo veliko. Gledalcev je bilo nad 3000. — Protižidovska razstava v Sarajovu podaljšana. Piotižidovska razstava v Sarajevu je bila zaradi velikega zanimanja podaljšana za osem dni. — Velike nemško-hr*at»ike vojaške svečanosti. V soboto in včeraj teden so bile prirejene na Butmirskem dirkališču blizu Sarajeva velike jahalne tekme. Priredila jih je nemška divizija ob sodelovanju hrvatske volske. Dirkam sta prisostvovala poleg uglaJnih predstavnikov vojaških in civilnih oblasti tudi Poglavnikov odposlanec general Mihajlo Lukie in nemški generalmajor Johar.n Fortner kot pokrovitelj tekem. Nagrado maršala Kvater-nika si je priboril nemški nadprročnik Ebels. Na dirkah je prišla do Izraza viteška tradicija nemškega in hrvatskega naroda. Ascoltote Poslušajte stasera alle ore 22.15 nel nocoj ob 22.1? uri v programma >A< della radijskem programu »A« Radio la trasmissione di prenos gramofonskih diseh! fonografici plošč •t C* E« T« R« fl« cantati dal mezzo ki jih poje mezzo soprano CLOE ELMO sopran CLOE ELMO VERDI: «11 Trovatore* — «Condotta ell'era in ceppi> (CC 2243) WAGNER: .........(TI 7011) STRAUSS: «Domani>........ (TI 7011) STRAUSS: «Serenata>........(AB 30001) CLOE ELMO incide eselusivamente CLOE ELMO poje izključno za su disehi «C.E.T.R.A.». plošče tCE.T.R.A*. pVofzv^nTa S-A- „C.E.T.R.A." • Via Arsenale 17 - Torino Razpust občinske uprave v Želimljah Visoki komisar Ljubljanske rn^rajine odreja glede na potrebo, da se razpusti retina občinska uprava občine Želi ml je in se spričo* tega imenuje izredni komisar; po zaslišanju tajnika Zveze borbenih tašijev . v LjuHljani in po čl. 4. Ducejcvoga razglasa z dne 17. maja 1941-X1X: Cl. 1. Kcdna občinska uprava občine 2e-Hmlje se razpušča. CL 2. Imenuje se za izrednega komisarja navedene občine J\>ip Godercr. Okrajni glavar v Ljubljani ima nalog, da izvrši ta ukaz. Ljubljana, 26. septembra 1942-XX. Visoki komisar Emilio G raz ioli Predpisi za hranjenje in prevažanje soli in tobaka Smatrajoč za potrebno, da se redijo posedovanje, hranjenje in prevažanje soli in tobaka na ozemlju pokrajine, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdai naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 26. t. m. Za posedovanje. hranj^n;o in prevažanje soli in tobaka domače in tuje proizvodnje, ki jo prodaja monopolska uprava, je za količino kuhinjske soli nad 5 kg in tobaka nad 1 kilogram na ozemlju Ljubljanske pokrajine obvezna izkaznica, ki jo izdaja za Ljubljano skladiščni urad Tobačne tovarne v Ljubljani, za iruge kraje pokrajine pa pristojno poveljništvo kr. fin. straže. Izkaznica se sme izdati «*a-mo tistemu, ki dokaže, da je nabavil blago od organov, pooblaščenih za predajo. Izkaznica za prevoz velja samo do kraja namembe v času in po poti, določeni v njej. Rok veljavnosti izkaznice za posest in hramba določi za vsak primer poseben n: ran. ki je pristojen za izdajanje. Ta rok ne sme presegati treh mesecev. Gornje določbe ne veljajo za vojaška >bla-stva in za prodajne organe monopolne uprave. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če gre za sol, v denarju od 100 do 1"00 lir. če gre za tobak pa od 200 do 4000 Ur. Blago, ki je predmet postopka, se zapleni in izroči monopolni upravi. Za sojenje prestopkov je pristojno vojaško vojno sodišče v Ljubljani. Ta naredba stopi v veljavo deseti dan po objavi, t. j. 6. oktobra. Državno učiteljišče v Ljubljani Ravnateljstvo drž. učiteljica sporoča: 1 \'piSG\-nnje v vadnico. Ker uč;lnice v po>il<-pju učiteljišča še niso urejene, bo zato vp-isovanie učencev in učenk v vadniške razrede v Murijimi^ču, v pritličju, kjer sta 1. in 2. razred marijani:ke ljudske šole. Vpisovanje za dc:!v<, v:uln;co je v torek 29. t. m. 'dne od 3. do 5. ure. za dekliško vad-nlco pi v sredo 30. t. m. dopoldne od 9. do 11. ure. Vpisati se morajo sedaj tudi učenci in učenke, ki so bili v juniju sprejeti v prvi razred, ker ta sprejem še ni vpis. Učenci in učenke 1. razredn naj prinesejo s seboj rojstni list ah pa družinsiko knjižico ter potrdilo o us-pe'nem cepljenju proti davici Kdaj bo otvoritvena služba B Žja in pričetek pouka bo še javljeno. 2. Vpisovanje otrok v otroški vrtec se bo izvršilo pozneje na učiteljišču v sobi o*tro-Škega v:tca. 3. Sprejem v I. letnik učiteljišča. Prošnje, kclkovane s kolkom za 4 lire. je treba vk> žiti pri ravnate'jstvou (sedaj še v Mariza-□i :•-.!) do 1. oktobra. V proš-nj' nai se navede očetovo ime, poklic in stanovanje. Priloge: rojstni list ali pa dmžmska knjižica "n spričevalo o nižjem tečajnem izpitu odri«' no sovrSnetn izpitu (z odličnim aH prav dobrim uspehom) mc-eanske šole. Dne l.ok-t<;bra ob 4. popoldne naj se vsn prijavljeno učenci 'n učenke zcl-asijo pri ravnateljstvu, kjor bodo zvedeli, kdaj bo za vse zdravni ški -rvtjicd in preizkus posluha in kdaj bodo meSčaĐskcdcIski učenci in učenke delali iz-p:t iz "'ovenščine in matematike 4. Lanski učenci in učenke I. a letnika naj se javiijo pri ravnateljstvu. a>V» se mislijo ponovno vrisati na učiteljišče. Ta prijava ic ravnate';-tvu potrebna glede na število sprejema novih učencev in učenk v 1. letnik. 5. Kdaj bo vpisovanje v vse letnike učiteljišča, bo še posebej javljeno. ezmeo KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 28. septembra: \V česlav. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poslednji ples. Kino Slojra: Glas o viharju. Kino 1'nion: Očka za eno noč. Kino Moste: Sneguljčica in Zdravnikov roman. Razstava akad. slikarja Tineta Gnrjupa v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 18. Koncert na dveb klavirjih ob 18.30 V mali filharmonični dvorani. Izvajali ga bosta pianistki Marta Bi-zjak-Valjalo in Silva Hrašovcc. D E 2 U R N E L E K A R N E Danes: Dr. Kmet, BleHveisova cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4. Ustar, Se-lenburgova ulica 7. Iz Spodnje štajerske — Novi grobovi. V Mariboru so unult soproga izdelovalca ščetk Marija God.'C, stara 55 let, posestnikova hčerka Ivanka Kraner, stara 20 let, vdova po vpokojencu Alojzija Strojan, stara 56 let. \-pokc>jt.'ni pomorski kapitan Rudolf Kunzi star 53 Ut in vpokojeni poduradnik Franc Mikec, s . • 59 let. — V mariborski bolnici sta umrl l železniški ključavničar Jant*z Jodl, star 36 let in krojač Jernej Naversnik, sta.r "> let. — V Mariboru je umrl tudi vpokojt m železničar Franc šenk, star 77 let. — V, Trbovljah je umrl krojač in trgovec Anton Medvešček, star 60 let. — V Zagorju t-umrla soproga občinskega tajnika Marija Kersnik roj. Žibert, stara 61 let. — Smrtna msreva, lSletni Albin Opreš-nik iz Čreta pri Celju se je sanrtno ponesrečil. Delal je na polju s svojmu starši. Iz gole objestnosti je pa odšel s polja in splezal navzlic svarilu na drog električn g i voda visoke napetosti. Komaj se je do< nil žice je bolestno kriknil in padel z droga. Prepeljali so ga sicer v bolnico, kjer jo p;t kmalu izdihnil. — Doživljaji v Franciji in Rusiji. Dan- 3 teden je predaval v veliki dvorani štajerskega Heimatbunda v Rušah poročnik lv. cker o svoj'h doživljajih na bojiščih v Franciji in Rusiji. Prelavanje je vzbudilo veliko zanimanje. — Dunajski nuUo v maribor*»k«*ni dili.šču. V torek je nastopil v marihorsk« n gledališču priljubljeni dunajski radijski n i-povedovalec in poročevalec Andreas I: -schek. Poročal je o mariborskem gle šču in njegovem delu. Vpisovanje v gimnazije Pri vpisu v gimnazijo mora učenec predložiti zadnje -šolsko izpričevalo (pr-v<^-tudi spnčevalo s p^rdiJom O opravi jem n sprejemnem izpitu in rojstni list), i/polnjeno »Prijavo* (tiskovine se dobe pri šo!>k h slugah), ko'kovano s kolkom 20 lir, in p<*-trdilo o višini letnega davka, ki tra plačuk >» sta rš«. Plačati mora za zdravstveni fond, za fond knjižnice in učil skupaj 15.20 lirre in solniiv«, ki se odmeri na podlagi davčnega potr J a po tejle lestvici: Kd<.t plača na leto davka 304 do 380 lir plača za 1. do 4. razred 28.50 lire za 5. do 8. razred 38 lir; od 380 do 1140 lir 42,75, 57 lir (prva številka velja za 1. do 4. rari■ 1, druga pa za 5. do 8. razred); od 1140 do 1900 Kr 57. 76: od 1900 do 2280 lvr 90.7s, 133; od 2280 do 2660 Ht 114. 152; od 2660 do 3(40 lir 142,50. 190; od 3SLOVENSK! NAROD«, ponedeljek, 28. septembra 1942-XX Stran 3 Izpred okrožnega sodišča Ljubljana. 29. septembra Prejšnji teden se je razen obtožencev, ki smo o razpravah proti njim že poročali, zagovarjala še vrsta drugih. Tapetniki opre sceni V srelo je najprej prišlo na vrsto 6 ta-petnikov iz Ljubljane, o katerih smo že poročali, da so bili na prvostopnem sodišču obsojeni, ker so pred leti kupili več bal jute, ukradene tvrdki Tršan. Prva razprava je bila pred 14 dnevi prekinjena, ker je bilo neobhodno, da se zaslišijo še nekatere priče. V sredo je bila kot prva zaslišana žena obtoženca Avgusta K., ki je opisala, kako je prišlo do tega, da je njen mož kupil juto. Nato je bil zaslišan eden izmed soudeležencev pri tatvini, ki je juto razprolajal. Pri prodaji je bil lepo oblečen, izmed obtožencev ni nobenega poznal. Enemu je rekel, da je zastopnik tovarne v Grosuplju, drugim pa, da zastopa tovarno Sire v Kranju. Ker se je za cene že prej informiral, je zahteval vedno takšno ceno, kakor je veljala za dobave na debelo. Le kjer so se kupci obotavljali plačati zahtevano ceno. je popustil večje zneske. Po kratkem posvetovanju je senat razveljavil prvostopno sodbo, ugrodil prizivu in vse obtožence Rudolfa in Angelo R. Danila P., Avgusta K., Marijo S., in Franca J. oprostil po S 280 kp. Sodišče se ni moglo uveriti, da bi bilo v po-.lanih okolnostih kaj takega, kar bi moglo zbujat; pri obtožen-eih sum, da je blago nepoštenega izvora. Prizivni senat so tvorili sos Ivan Kralj kot prelsednik in sos Ivan Brclih ter Anton šporn kot sodnika. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Gosi ar, tvrdko Tršan kot oškodovanca pa dr. Ahačičeva. Obtožence sta zagovarjala dr. Smodej in dr. Pokom. Nepošten brivec 351etni brivec M. P. gotovo ne dela časti svojim poklicnim tovarišem, ki ima z njimi ecdišce le redko opravka. Bil je že zaradi tatvin in vlomov mnogokrat kaznovan pri raznih sodišeah bivše Jugoslavije. Tako je zaradi večjih vlomov bil obsojen na skupno 12 let robije oziroma strogega zapora. Kar se je naselil v Ljubljani, se je oprijel poštenega dela, nedavno pa ga je spet premotilo, da se je izpozabil. V Trubarjema ulici je vlomil v shrambo Terezije Mirtičeve in se skušal založiti s fižolom in drugimi dobrotami. Bil pa je pravočasno zaloten in na begu aretiran. Obtoženec se je na razpravi zagovarjal, da ni imel namena krasti, temveč da se je sa-mo skril, da se mu ne bi bilo treba legitimirati. Njegov zagovor pa je bil zelo ma-loverjeten, saj je proti njemu govorilo mnogo važnih okolnosti, ki so jih izpovedale priče. Se najbolj pa ga je bremenila njegova preteklost. Senat ga je obsodil na 5 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Obtoženec je kazen sprejel. Zagovarjal ga je dr. Zdenko švigelj, obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnik, senat pa so sestavljali dr. Felaher kot predse Inik in Rajko Lederhas in Ivan Brelih kot sodnika. Mati ga je prijavila, ker je oškodoval brata 441etni Stanko Bitenc je bil svoječasno delavec pri mestnih podjetjih. Ko bi bil mož hotel, bi lahko danes živel udobno in spodobno. Ker se je pa vedno bolj vdajal pijači in beračenju, je službo izgubil. Odtlej živi zelo neredno in ga mnogi Ljubljančani poznajo kot pijanca, ki je v pijanosti zelo nasilen. Zaradi beračenja, delo-mrznosti in potepanja je bil že 33krat kaznovan na manjše nekajdnevne kazni, dvakrat pa celo tudi na 4 mesece zapora, Sedaj je prišel znova pred sodnike. Prijavila ga je mati, ki ji je pod pretvezo, da ji bo kmalu vrnil, izvabil več predmetov, last odsotnega brata, v vrednosti 770 lir. Prav tako ji je izvabil dve nkelnasti uri. nekoč pa je vzel tudi zajca, ki so mu ga še pravočasno odvzeli. Državni tožilec ga je obtožil zaradi prevare po § 334 in tatvine po 314-1. Bitenc je vse očitane mu grrehe brez olepšavanja priznaval, le za zajca je trdil, da ga ni imel namena ukrasti, saj ga je vzel pre i vsemi domačimi. Hotel ga je ne-sti v gostilno, da bi ga tam izpustJ. in tako pozabaval goste. Vse premete je za nizko ceno razprodal. Tako je prodal eno nikel-nasto uro celo za 4.30 lire! Mati se je pričanju odrekla. Povedala je le, da je dobila samo nekaj predmetov nazaj. Pismo o glasu je izrazilo o B.tencu zelo slabo mnenje. Njegova družma bi želela, da ga spravijo v kakšen zavod. Senat ga je obsodil na 6 mesecev strogega zapora in 50 lir denarne kazni, častne pravice izgubi za 1 leto. Glede tatvine zajca je bil oproščen, ker so sodniki verjeli njegovemu zagovoru, da ga n! hotel ukrasti. Bitenc je kazpn sprejel. Prosil je. da bi mu dovolili kratek »dopuste, sodniki pa ga niso uslišali. DNEVNE VESTI — Kralj Boris sprejel delegacijo itali-Ttjanskih industri.ieev. Kakor poročajo iz Sofije, je bolgarski kralj Boris sprejel nacionaleo svetnike Piera Pirellija, Mari-nottija, Roccn in Ferrarija kot delegate italijanskih induslrijcev, ki so na poučnem potovanju po Bolgariji. Kralj Boris se je zadržal z njimi v prisrčnem razgovoru, ki je trajal eno uro. — Nagradi za dvojčke iz Ducejevega sklada. Prefekt v Trstu je izročil Ivanu Cornachinu 600 lir iz Ducejevega sklada ob rojstvu dvojčkov Klavdija in Sergija. Isto nagrado je prejel Stanislav Stanio ob rojstvu dvojčkov Elija in Flavija. — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 77 z dne 26. septembra 1912-Xx E.F. objavlja naredbe Visokega komisarja: določitev časa za zatemnitev, dopolnilne določbe k navodilom o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških izselnikov Ljubljanske pokrajine, začasno znižanje starostne meje za sprejemanje v samostojno izvrševalno službo pri železniški upravi, predpisi o posedovanju, hranjenju in prevažanju self in : ka; odločbe Visokega komisarja: Rnz-pust Protitubcrkulozne zveze v Ljubljani, postavitev Slovenskega planinskega društva pod nadzorstvo: objavo: cenik za zelenjavo in sadje št. 21. — Senatna finančna komisjja se je sestala pod predsedstvom senatorja Bevlona ter v navzočnosti drž. podtajnikov za finance in mornarico. Na seji finančne komisije _ so bili odobreni razni zakonski osnutki, med drugim tudi finančne postavke, ki se nanašajo na vojne izdatke s področja Kr. mornarice. — Netipizirane samoveznice bodo lahko prodaja1.: trgovci na debelo trgovcem na drobno do vključno 31. oktobra t. L in si-cem po cenah, ki niso višje v smislu maksimiranja 130/o za samoveznice iz čiste svile in 15° o za samoveznice iz tkanine, pomešane s svilo. Ta odredba korporacij-skega ministra se nanaša le na področje stare Italije. — Pričetek operne sezone v Triestu. S 1. oktobrom se prične v Triestu jesenska operna sezona z uprizoritvijo opere »La Wally«, ki jo je uglasbil Alfred Catalani. Protagonistka bo sopranistka Iva Pacetti. Sled i in b )sta med drugim ~Madame Butter-fly* ter Mascagnijev »Prijatelj Fric«. — Triletna obnovitvena dela v pompej- ski baziliki končana. Te dn; so bila končana razširitvena in obnovitvena de'a v baziliki v Pompeiih. Po treh letih intenzivnega dela sta bili dovršeni dve pomembni deli: nova veličastna kupola, na kateri je slikar Angelo Dani naslikal podobe in like izredne umetniške vrednosti ter novo zatočišče za hčerke jetnikov, kjer je prostora za 400 deklic. — Strela zanetila požar. Silno neurje je zadivjalo nad Monfalconom. Red:puglio ter okolico. Švigale so strele, vmes je treščile v gospodarsko poslopje Alojzija Vesco-vija iz Fo^liana. Gasilcem se je posrečilo omejiti oceni, da se n{ razširil na bližnje objekte. Zgorelo je okoli 400 m. stotov sena in 80 m. stotov slame. Skupna škoda je okoli 105.000 lir. — Nesreče. Podlogar Joško. 61etni sin delavca iz Ljubljane, je padel z lestve in si zlomil levo nogo. — Puš Ivan. 121etrd sin krojaškega mojstra iz St. Pavla pri St. Vidu, je padel pod voz in si zlomil levo nogo. — Rozman Jože, 41etni sin mesarskega mojstra iz Ljubljane, je na vrtu padel in se poškodoval na obrazu. — Urbin-čič Mihael. 641etni zida ski mojster iz Rakeka, je padel z lestve in si poškodoval desna rebra. — Južina Božidar, 121etni sin kovinostrugarja iz Ljubljane, je padel s kostanja in si zlomil obe roki. — 5 letna hči posetnika iz Gor. Logatca, se je z drugimi otroci igrala na dvorišču. Ko se je smukala okoli gramozne truge, se je ista prevrnila na njo in ji zlomila levo nogo. — Kos Leopold, 141etni dijak iz Ljubljane, je pri obiranju kostanja padel z drevesa in zadobil pretres možganov. — Nov grob. V Ljubljani je umrla včeraj mati našega sotrudnika ga. Ivana Pfeifer, rojena Ramovš, bivša trgovka V Kranju. Zadela jo je kap. Med prvo svetovno vojno je bila pokojna poslovodkinja veletrgovine »Merkur«. Uslužbenci so jo spoštovali in cenili kot izredno socialno in plemenito ženo. Ohranili jo bodo v najlepšem spominu. Bila je skromna in tiha žena. ki je živela samo za svojo družino. Njen socialni čut se je pokazal zlasti v tem, da so ji bili zelo pri srcu reveži. Nihče ni šel praznih rok od nje. Kranjski sirotišnici je pa bila velika dobrotnica. kar vedo vsi Kranjčani, ki so pokojnico visoko spoštovali. Poznala jo je vsa okolica in Gorenjska. Bodi ji lahka zemlja. Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožaljel -JANE —lj Nocojšnji koncert na dveh klavirjih, ki ga bodeta izvajali pianistki Marta Bizjak-Valjalo in Silva Hrašovec je izredno pomemben, posebno z^ito, ker se bo prvič javno izvajala Tomčeva skladba za dva klavirja pod naslovom Nizki rej Delo je napisano po ljudskih plesnih motivih v obliki suite. V tem delu je združena cela vrsta plesnih pesmi, katere smemo smatrati za najstarejše ljudske pesmi, kar jih pozna naša zgodovina. Delo j2 izredno učinkovito in bo imelo prav gotovo velik uspeh. Poleg Tomca so na sporedu še naslednji skladatelji: Longo, Grieg, Rein-berger in Rahmaninov, Koncert bo začel drevi točno ob pol 7. uri v mali fiinermo-r-ični dvorani. Pretprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine bo imelo ustanovni občni zbor v nedeljo 4. okt. ob 10. uri v dvorani Kina »Sloge«. Vabimo vse službe proste železničarje, da se udehže občnega zbora. —lj Spored nocojšnjega koncerta na dveh klavirjih, ki se bo vršil ob pol 7. uri zvečer v mali f Iharmonični dvorani je naslednji: 1) Lor.go: Variacije na Mozartov tema in Mala suita: 2) Gri:er: Stara norveška romanca; 3) Tome: Nizki rej. suita ljudskih plesov; 4) Reirberger: Koncert; 5) Rahmaninov: Romanca. Tarantela. Koncert bo_ sta izvajali priznani naši pianistki, ki se z vso umetniško intenzivnostjo posvečata tudi igri na dveh klavirjih in tvorita prvi tovrstni duo v našem koncertnem ž vi jen ju, gospa Marta Bizjak-Valjaio in Silva Hrašovec. Opozarjamo na točen začetek ob pol 7. uri v mali filharmonični dvorani. — Vstopnice so v knjigarni Glasbene Mat'ce. —lj Na strokovni nadaljevalni šoli 7a umetne in moške oblačilne obrti v Ljubljani C:odo popravni in končni izpiti v t; rek, Z0. t. m. ob 11. ^ poslopju bežigr-*;-ke meščan^'* > i«' Tedpj naj pp zgladit* v šoli tudi vsi gg. učitelji V četrtek 1 oktobra ob 14. bo istotam vpisovanje učencev in v petek 2. okobra ob 14. pouk ki bo odslej vsak torek, četrtek in petek popeldne, ka\ci je i-r--idno z razglas, na šolskih vratih. Ker je obisk soie za vajence obvezen, se gg. mojstri naprošajo, da vajence sproti nadzirajo s konti o, nimi knjižicami, ki jih ti dobe v šoli. Upravitelj. —lj Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije naznanja, da se bodo vpisovali učenci za L razred dne 1. in 2. oktobra od 8. do 13. ure v gimnaziji za Bežigradom Učenci za 2. do 8. razred se bodo vpisovali 2. oktobra dopoldne v lanskih učilnicah na gimnaziji za Bežigradom. Učenci z drugih ljubljanskih gimnazij ge ne bodo sprejemali. — Naknadni vpis bo 5. oktobra dopoldne v ravnateljevi pisarni za Bežigradom. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. w 18.15, ob oedeljab in praznikih or 10.30 1430 16.30 tx> 1830 KINO MATICA TELEF. 22-41 Izvrstna družabna komedija v najmodernejšem stilu Poslednji ples Najboljši film elegantne Else Merilni V ostalih vlogah: Amedeo Nazzari, Paolo Stopa KINO UNION TELEF. 22-21 Zapletena družabna zgodba o otroku, ki si ga lastijo kar trije očetje Očka za eno noč V glavni vlogi: Leon ar d o Cortese, Rosetta Tofano in drugi i tilNO SLOGA TELEF. 27-3U Mer le Oberon in Laure noe Olivier Glas v viharja Drama, v kateri se zrcali žar največjega trpljenja! Znižane cene! Znižane cene! Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji! —lj Knjižnica Pokrajinske delavske zveze (prej Delavska zbornice) na Miklošičevi cesti v Ljubljani bo od 1. xktobra dalje odprta za stranke vsak delavnik od 12. do 19. ure, tako da lahko pridejo po knjige ob dela prostem času pripadniki prav vseh stanov in poklicev. —lj Rdeči križ poroča. V Poizvedovalnem uradu R. K v Puharjevi ulici 2 naj dvignejo pošto: Dollar Anny. Mestni trg 5. Ko-renčan Marija. Pot na Rakovo jelšo 30. Kosmač Albin. Rožna dolina, c. XVII-5. Mravlje Olga. Pleteršnikova 21. Pehanj dr. Jokica. Vizjak Albina, Ulica 3. maja 4-IL, Vjzjak Ivana. Dermotova 13. — V tajništvu urada istotam naj se javijo: Vokovič Andjela. Kavčič Stanko, učitelj, Rosina Roth roj Fr;edenstein, Velušček Vlad;mir. Tavčar Edvard. Pollak Osear, kdor je po- izvedoval za Slakom Jernejem. — V slavni pisarni IRK v Ljubljani. Go?posvetska cesta 2-II. se naj zglasi Pintar Jakob iz Ljubljane. —lj Drž. tehniška srednja solat delovod- ska šola. moška in žensku coiiiia ola v Ljubljani. Za vpis v I. letnike vseh navedenih šol se bodo sprejemale prijave v petek, dne 2. oktobra od 8. do 11. ure. Na delovodski šol: se bodo v letošnjem šolskem letu sprejemali novi učenci *a vse oddelke (t. j. gradbeni, stroini. elektro-iristalaterski in mizarski oddelek). Za višje letnike bo na vseh navedenih šolah vpisovanje v soboto, dne 3. oktobra od 8. do 11. ure. Sprejemanje prijav in vpisovanje se bo vršilo v II nadstropju poslopja Drž. tehniške srednje šole (vhod z Gorupove ulice št. 10L Podrobni pogoji za pis so objavljeni v šolski veži; potrebna ustna pojasnila v direkcijski pisarni (Go-rupova ulica št. 10. II. nadstropje). —lj Chianti. odlično rudeče vino toči čez ulico — gostilna »Lovšin«. —lj Na srednjih učiteljskih in meščanskih šolah v Ljubljani se opravlja rednr-vp:sovanje učencev od 1. do 5. oktobra. Začetek pouka za vse šola se bo posebej določil. —lj Prva jesenska nedelja, z včerajšnjo nedeljo moramo biti še zadovoljni; nebo nam je naklonilo še dovolj solnca. k; je prijetno grelo prav v urah. ko so me>čani navadno na sprehoda. Zjutraj je lilo in močno grmelo, ker nam je jug poslal zopet pošteno pošiljko težkih cblakov. Naj-prijetnejše vreme je bilo v opoldanskih urah. Tudi popoldne je bilo še nekaj Časa prijetno in najbolj vztrajni kopalci, ki se ne morejo Se sprijazniti, da je kopalne sezone konec, so se še postavljal: v kopališčih Ponoči je zopet lilo. Včeraj je bilo zeio živahno na promenadi kakor ob najlepših nedeljah. Popoldne so meščani napolnili gledališče in zabavišča. Celo v gostilnah je bilo precej živahno, kakor da »visoki datum« ni vplival. —lj Izboljšanja vr« mena še ne smemo pričakovati. Depresija, ki nam je prinesla zadnje deževje, se uveljavlja čedalje bolj izrazito in zračni tlak je še popustil. Davi je znašal ~68 mm. Ozračie je še vedno toplo kljub hudim nalivom, ker priteka ve- no znova od morja topel zrak. Včeraj je znašala maksimalna temperatura 21.8°, današnja minimalna pa znaša 12 6°. Po vsem tem še ne smemo pričakovati izboljšanja vremena. Zadovoljni moramo biti. da dežuje le v presledkh ter da se pokaže soln-ce vsaj od časa do Časa, —lj Občni zbor »Sad.i.-.t >kt-pa in vrtna*« ske^a društva« bo v nedeljo, dne 4. oteto* bra t. 1. ob pol desetih dopoldne v salonu gostilne Mrak, Cesta 29. oktobra št. 4. Vabljeni so delegati podružnic in člani. —lj Seznami davčnih osnov trgovin M stroji in vozili, deželnimi pridelki in semeni, z zeljem in repo ter trgovin s perut-nino, ribami, konji in živino bodo «1 : všt s tega* 11. oktobra t 1. me 1 uradnim, urami razgmje i v »obj št. 19 mestnega od- pravništva v III. nadstropje na magistratu v hiši za vodnjakom. —lj Dela skla'I.'ieljev: l>vorak. I.hotka in Beethoven bodo na sporedu prvega komornega koncerta nove '■- ertee Glasbene Matice ljubljanske To so trije godalni kvarteti, katere bo izvajal Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo priznani domači umetniki: Leon Pfeifer. Albert Der-melj. Vinko Sušteršič in Ccnok Sedbauer. Na koncert opozarjamo že dane-. V: šil se bo v ponedeljek dne 5 oktobra ob pol 7. uri zvečer v veliki filbat monien; dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigami Glasbene Matice. Naše gledališče D R A M A Prijavljanje al> »nentov i i tetoinjjo gledar liško sezono, ki se je vrsto v vrž_ .'.j umskega gledališča je bilo z nedeljo zaključeno Ev. zamudniki se lahko še prijavijo v pisarni v Drami. Pisarna se nahaja v pritličju na levi. Vhod pri levih zudnjih vrat h. OPERA Četrtek. 1. oktobra ob 17: La 1» -hemo. Izven. Znižane cene od IS lir navzdol. Nedelja, 4. okto. ra cb IG: Boicaco. Izven. Zriižane cene od IS lir nav. Fjjseršraj v „SIov. Narcdu" Dal is al 33 Settetnbre vengotiD emesse le nuove serie di BU0NIdelTES0R0N0VENNALI4%aPREMI Interessi e Premi esenli da ogjni imposta presente e Sutura PCnZZO di emissione: L. 92 per ogni cento lire di capitale nominale. oltre mteressl 4yc o!aJ 15 Settembre fino al giorno dei versamento. Le sottoscrizioni possono essere eseguite ln contanti o con versamento di Buoni del Tesoro nevennah 4 7< scadenza 15 febbraio 1943. Vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del Tesoro novennali 49i 15 febbraio 1943 t medesimi vengmo accettati alla pari e al sottoscrittori viene corrisposta la differenza di L 8 per ogni cento lire di capitale nominale. nonehe il ratec di interessi in ragi one di cent. 35% in corrispondcnza della cedola non aneora scaduta ene dovra trovarsi unita al titcli versati in BOttOSCltz&ODe. PCKMl: ciascuna serie di L. 1 mihardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un amtnonlare comple.ssivu di L. 4.S00.000 mediante estrazioui semestralt. Le sottoscrizioni si ncevono presso tutte le Filiali dei seguenti Entl e Istltuti che fanno parte del Cpnsorzio di emisslone, presieduto dalla Banca dTtalia: Cassa Depositi e Prostiti — lstituto Nazionale detle Assicurazionl — Istituto Nazionale Fascista della Pre vid en/a Socialr — Istituto Nazionale Fascista per T Assicurazione contro gli tnfortuni sul lavoro — Bunca d'Italin — Banco di Na poli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — lstituto di S>. Faolo di Torino — Stonte dei FasohJ di Sienna — Kanea i. oniinerelale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fas»cista tlelJe Casse di Risparmio — lstituto di i rt-dito per le ( asse dl Risparmio ltaliane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lumbarde — Fedeiazione Nazionale Fascista d»ile Banebe e Bamhhri — lstituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'Ameriea e d'Italia — Banea Popolare Cooperativa Anenima di Novara — Banco Ambrosiano — Banea Nazionale deli*Agrieoltura — I5anca Topoiare di .Milano — Banco Santo Sptrito — Credito \ arrsino — Societa Italiana per ie Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Cienerali di Trieste — Compai;nia di Assicura/ioni di Milano — Bodeta Keale Mutua Assicurazioni Torino — Kiunione Adriatica di Sieurta — La Fondiaria Conipagnia di A>sieurazionl Firen/e — Compa^uia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Credito Commerciale, Milano — Banca Cattoliea del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banea Provin-eiale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Komadu >lo _ Banca Lumbarda di DI>. & <_*C — Banco S. t»eminianu e 5>. i'rospero — Banea dl Legnano — Banca Cnlone, Milano — Banca Bvliazagiii — Societa Italiana di Credito, .Milano — Banco l^ariano — Credito A^rario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, lieggio EmiMa — Banca I*iccolo Credito Bergainasco — Banca tlel Knuli — Banco S. I*aolo, Brescia — Banca (laudenzio Srlla & C, Biella — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio. lorino — Banca Motiti are Piemontese — Banea del Sud — Banea i*iccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti. .Milano — Banca Frivata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl Credito — Bam :i Industria'e Galiaratese — Banco AJto Milanese — Banca di Caiabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Fopolare, Lutao — Banca Cooperativa Popolare, Fadova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodl — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena _ Banca Popolare. Cremona — Banca Mutua Popolare An tina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo (r dito Valtellinese _ Banca Pcpolare Cooperativa. ilavcnna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare. Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Tutte le altre Casse di Risparmio. Banche e Banchieri, e Banche Popolari, tscritte alle Federnzionl dl Cntegorln. noncbč irll Agenti di Ganabfa partecipanti alla Conipagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Od is« £o 3o. septembra boda emitirane nove serije »i 4% ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti In premije s3 oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 92 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 4% obresti od 15. septembra do dneva vplačila. Opisovanje se lah"ko opravi ali v gotovini ali z vplačilom 9 letnih 1% zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1943. Sprejeti so kot gotovina kuponi dopuščeni za vpis. Pri vpisu z vplačilom 9-letnih 4<£ zakladnih oonov 15. februar 1943 se isti sprejmejo a la pari ln vpisnikom se prizna razlika S lir za vsakih sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku cent. 357c z ozirom na Se ne zapadli kupon, kJ mora biti priključen bonom izročenim v vpis. PRiCMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4.S0O.00O lir, ki se ±rebajo v/sakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'Italia: ■ Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Soelale — Istituto Nazionale Fascista per rAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco dl Sicilia _ Banca Nazionale del La\oro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei F ase hi di Sienna — Banea Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federa/Jone Nazionale Fascista delle Casse dl Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio ltaliane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lumbarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — lstituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'Ameriea e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonlma dl Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale dell'AgTicoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Vareslno — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Conipagnia dl Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — Ca Fondiaria Conipagnia di Assicurazioni Flrenze — Conipagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Credito Commerciale, Milano — Banca Cattoliea del Veneto — Banca T >scana — Banca Agricola Milanese — Banea Provin-ciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo _ Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Leg na no — Banca l n ione, Milano — Banca BelinzaghJ — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, fleggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamaseo — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca Popolare, Lecco — Banca A. tirasso e Figlio, Torino — Banca Moblllare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti. Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl C-edito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca dl Caiabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Art tina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menja»titčnl agenti, ki so člani družbe »Compagnia rinanziaria degli Agenti di Cambio«. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, porođaje*. 28. »epterrfbra 1942-20 Nekatera znamenita ljubljanska poslopja Ob potresu je Ljubljana izgubila bilo treba podreti — Kaj je Ljubljana, 28. sept. Ljubljana bi bila danes povsem drugačna, če bi je ne bi spremenil potres ob koncu prejšnjega stoletja. V glavnem bi se mesto najbrž razvijajo kakor dandanes, kajti pogojev za njegov razvoj potres venuar ni mcgel mnogo spremeniti. Čeprav je bil potres precej močen in je zelo prestrašil meščane, vedar ni vplival ovirajoče na stavbno gibanje: stavbna delavnost je bila še celo pospešena. Zaradi tegat da je Ljubljana na potresnem ozemlju, niso nič manj zidali. V novejšem času se niso bali sezidati celo nebotičnika (zanašeraz-mere nebotičnik v pravem pomenu besede). Težko je reči, ali je potres vplival na razvoj Ljubljane bolj v slabem kakor dobrem smislu Nekateri mislijo celo, da je bil koristen, kajti sicer bi Ljubljana ostala zastarela in bi razna regulacijska dela ne napredovala tako hitro. Precej hiš je bilo baje tako slabih in grdih, da je potres napravil samo koristno delo, češ, sicer bi se podrle same. Drugi poznavalci stare Ljubljane pa sodijo drugače. Obžalujejo, da je Ljubljana izgubila po potresu nekatera lepa, znamenita poslopja, ker so jih podrli prenagljeno. Bila so le nekoliko poškodovana in bi jih bilo mogoče ohraniti. Komisija pa, ki je ocenjevala škodo ter presojala, katere hiše bi kalalo popraviti in katere bi naj podrli zaradi nevarnosti, da bi se ne zrušile same, je delala v stranu, da bi česa ne prezrla in raje obsodila tudi manj poškodovane stavbe, ker bi prevzela odgovornost, če bi se kaj podrlo. Licejsko poslopje Med številnimi poslopji, ki so jih podrli po potresu, je bilo tudi licejsko poslopje Sii stara gimnazija na sedanjem Vodnikovem trgu. Baje ga je bilo tudi škoda, vendar bi smeli sklepati iz zgodovinskih virov, da je bilo precej zastarelo. Ob neki priliki amo že omenili, da je bilo prezidano za dolske namene v času Jožefa II. Cesar si je poslopje ogledal nekaj ur, preden se je udri neki strop. Znano je, da je bil tam prvotno frančiškanski samostan, še prej je tam nekje stala ena prvih ljubljanskih cerkva. Starejši Ljubljančani se še spominjajo, kakšno je bilo staro licejsko poslopje s dolgim pročeljem ob sedanji cesti Pred škofijo. Poslopje so 1. 1784 prevzeli deželni »tonovi in se obvezali, da ga bodo preuredili na svoje stroške. V njem sta se naselili normalka in gimnazija brezplačno ter nekateri uradi, ki so pa morali plačevati najemnino. Po odloku 1. 1788 bi se naj v poslopju naselila tudi filozofska šola in na-jemninc bi naj plačevali iz verskega zaklada. Deželni stanovi so temeljito preurediH poslopje. Tedaj je stala še ob njem cerkev, ki so jo potem podrli. Da je bil ^licej« precej velik, spreviciimo ;z tega, da so našle v njen prostor naslednje ustanove, odnosno uradi: višja gimnazija, realka, Studijska kr.jižnica, deželni muzirj m tisama Zgodovinskega društva. Od i istih časih so zaceli študijsko, sedanje vseučilis'-co knjižnico imenovati ilicejska knjižnica« Glede na številne kulturne ustanove, nastanjene v njem, je uho licejsko poslopje v prednjem stoletju eno najpomembnejših v Ljuoljarn. Okolica stolnice V okolici stolnice je bilo pred potreso a 6e \eč znamenitih posiopij, ki so po večmi ustala ohranjena. Tako n. pr. semenišče, ki je pa bilo v novejšem ia&U obsojeno, da sc umakne zaradi zazidave ter preureditve Vodnikovega trga. Znano je namreč, da so nameravali na Vodnikovem trgu sezidati magistrat. Semenišče je se *edno trdno poslopje Potres mu ni mog?l do živega Bilo Je eno največjih po^ljpij stare Ljubljane. Zdaj poslopje samo na sebi ne budi več posebne pozornosti, slovi pa njegov poital, ki ga omenjajo povsod, kadar koli naštevajo kubljanske znamenitosti. Letos smo tudi pisali o zanimivi nagrobni plošči vzidam v pročelje semenišča. Zdaj še ni povsem zanesljivo, ali bodo semenišče res podrli v doglednom času. Ce že govoiimo o njsm, naj omenimo, da je lilo sezidano 1. 1708. Ima številne sobe in precej velike predavalnice. Znamenita jo njegova knjižnica. Notranjost krase lepe freske liknrja Qua-glae. — Med imenitne stavbe stare Ljubljano jc treba vsekakor preštevati tudi škofijsko palačo. V starih čas h jo bila palača v piavem pomenu besede in bila le n.°;r,rž nrvkicstcjnejša za sprejem najimenitnejših goste v. Znano je, da je v iiancoskih čas.h v nji prebival guverner Ilirije maršal Mar-mont. V nji se je ustavil tudi Napoleon, ko je obiskal Ljubljano, o čemer priča spominska plošča v veži palače (prvotno je bila vzidana na pročelju). Poslopje seveda ni več takšno, kakršno je bilo prvotno; zidal ga je škof Krištof Rauber, pozneje ie pa bilo še nadzidano (1643) in nekajkrat prezidano. Med prezidavami škofijske palače bi bilo treba omeniti preureditve pritličja ob Pogačarjevem trgu pred leti. V prezidanih prostorih so zdaj trgovski lokali in skladišča uvoženega sadja in povrtnine. — V okolico stolnice spada tudi magistrat, a pri njem se bomo pomudili morda kdaj drugič. Po potresu je padlo blizu še eno večje poslopje, ki pa baje ni vredno obžalovanja — »meščanski špital«. O njem smo že dovolj pisali, da so se meščani lahko seznanili z zanimivo zgodovino ustanove, njenim razvojem in koncem. Naslednica »špitala« ali hospitala je sedanja kresija, ki pa ne zapira več tako nekdanje špitalske ulice. Nekdaj znamenita poslopja Precej poslopij stare Ljubljane dandanes ne prištevamo več med znamenitosti. V prejšnjem stoletju so pa še zaslužila večjo pozornost. Tedaj so bila tudi bolje ohranjena in v primeri z malimi starinskimi meščanskimi hišami so se zdela večja. Med takšna javna poslopja je treba prištevati tudi šentpetrsko vojašnico, ki stoji na kraju ene najstarejših, če ne najstarejše bolnice, »lazareta«. Potres je ni podil. Sezidana je bila v časih Marije Terezije. Ko je bila še vojašnica tudi v resnici, ne le po imenu, sta bila v njem nastanjena po dva bataljona vojaštva. Spominjate se še najbrž, da so šentpetrsko vojašnico, ki je last mestne občine, pred leti nameravala preurediti v mestno bolnico, kar so pa strokovnajaki odsvetovali. Mestna občina bi morala imeti svojo bolnico in tedaj bi ji ne bilo treba prispevati za splošno bolnico. Razni načrti o mestni bolnici pa so ostali na papirju. lepa poslopja, in nekaterih bi najbrž ne iz stare Ljubljane Zdelo se jim je Se najceneje, da bi preuredili šentpetrsko vojašnico za bolnico. Menda pa tam ne bo nikdar mestne bolnice. Po naključju se je v stari vojašnici vseeno naselil zdravstveni zavod, in sicer bolnica za zdravljenje obolenj za rakom. V zavodu se tudi udejstvujejo marljivo raziskovalci, tako da si je pridobil ugled v znanstvenem svetu. Stara bolnica Stari Ljubljančani še vsi dobro vedo, da je bila stara bolnica na Ajdovščini na prostoru sedanjih hiš Kmetske posojilnice. Manj znano je pa morda, da je bila na stari Dunajski cesti še ena bolnica, in sicer vojaška. Na kraju sedanjega nebotičnika in Ljubljanske kreditne banke je bil v starih časih samostan klaris. Ob koncu 18. stol. (1784) je bil samostan razpuščen. Ustanovljen je bil že 1. 1648. V prejšnjem stoletju je bilo tam vojaško oskrbovalno skladišče, razen vojaške bolnice. Civilna bolnica je bila prav tako na kraju nekdanjega samostana. Tam so bili »školcijati«, kakor je ljudstvo krstilo diskalceate ali bose menihe, avguštince. Samostan je bil razpuščen 1. 1784 kakor številni drugi samostani. Bolnica v širšem pomenu besede je bila v treh poslopjih; v enem je bila bolnica sama, v drugih dveh pa norišnica in anatomska dvorana. Tam je bila tudi porodnišnica razen najdenišnice. Ta zavoda sta bila ustanovljena, ko je bil odpravljen meščanski špital. Bolnica ni bila posebno velika, V nji so bile le 3 dvorane. 9 bolniških sob in 8 sob za porodnice in naj-denčke. V norišnici, ki je bila dvonadstrop- na, je bilo 11 bolniških sob. Anatomsko poslopje je bilo preprosto; v njem je bila v pritličju mrtvašnica in secirna dvorana, v nadstropju učilnica babiške šole. L. 1855 je bolnica prešla v oskrbo »2enske kongregacije hčera krščanske ljubezni sv. Vincen-ca Pavi.«. — Velik napredek je bila za Ljubljano nova bolnica, ki je mnogo večja od stare. Prihodnjič bomo omenili še nekaj poslopij, ki so jih podrli po potresu. Med njimi so bila nekatera, ki jih je bilo v resnici škoda. Največjo škodo je Ljubljana utrpela nedvomno z izgubo knežjega dvorca, ki je stal na kraju sedanje vseučiliške knjižnice. Likvidacija Narodne banke bivše Jugoslavije V Srbiji je izšel poziv, naj vsi, ki so imeli stalno bivališče do 15« aprila 1941 na teritoriju današnje Srbije, deponirajo obveznice bivše jugoslove&sfte države Ljubljana. 28. septembra Dunajski »Sudost-Echo« objavlja: »Imetniki obveznic bivše jugoslovanske države so bili (namreč v Srbiji) pozvani, naj jih deponirajo. Ukrep je v zvezi s sporazumom, po katerem mora vsaka izmed držav pridobitnic na svojem teritoriju se nahajajoče nekdanje jugoslovanske državne obveznice ozeti iz prometa in jih zamenjati za svoje obveznice. Osebo, k-; imajo take obveznice in bivajo izven teritorija Srbije pa so bile do 15. aprila 1941 domi-cilirane v Srbiji, morajo svoje bivše jugoslovanske državne obvezn:ce prijaviti srbski državni blagajni in istočasno zahtevati dovoljenje za uvoz obvezn e v Srbijo, z omenjenim sporazumom ie bilo tudi premoženje bivše jugoslovanske države porazdeljeno med države naslednice Po tej razdelitvi je, kakor je znano bivše jugoslovansko državno imetje, ki je bilo na teritoriju katere izmed držav pridobit r-ic prešlo v last te države.* Glede likvidacije Narodne ban\e bjvte Jugoslavije pa pravi člankar: »V Beogradu so že v času, Scc še m nihče smatral za možno, da bo bivša Jugoslavija vstopila v vojno, podvzeh meie, da bi zagotovili nemo~e">o nadaljnje delo nevčanične banke v pnmeru vojaškega spopada. V zvezi s tem so v notranjosti države, in sicer v rj*icah zgradili dve poslopji in za njima velike rove, za katere so bili mnenja, da so aosolutno vami rred bombnimi napadi. Tja naj b: se v vojnem času preselila novčan :aa o-snka. V 20 km oddaljenem kraju Arilju je bila zgrajena tiskarna bankovcev/, ci so jo deloma že opremili z razn-rii uarnimi m tiskarniškimi -troji. V primeru dalj Črs-a trajajočega odpora na državnih mejah bi bila bivša jugjslovrnska Narodna banla še v naprej mogla nemoteno ustrezati v?em obvezam. Nagli ir veliki uspehi nemških čet pa so vse načrte pos+avili na glavo. Banka v Užicah ni začela poslovat*.. i: % i.. * T Angleško letalo tipa Spitfire, ki ga je sestrelila italijanska artilcrija v okolici Coiuisa Med dvanajstdnevnimi vojnimi dogodki od 6. aprila do 17. aprila 1941 sta bili po bombnem zadetku prizadeti samo bivša podružnica v Nišu in v Skoplju. Centrala v Beogradu, tiskarna bankovcev na Topči-derju in vsa druga poslopja podružnic so ostala popolnoma nepoškodovana. Tudi v Nišu in Skoplju ni bilo uničenega nič, kar je bilo vrednosti in poslovnih zapiskov. Obstojala pa je vendar zaradi zloma države nevarnost, da pridejo večje zaloge bankovcev v nepoklicane roke. Na srečo so bile vse zaloge bankovcev Narodne tanke še pravočasno takoj po zavzetju spravljene na varno. Tako je bil položaj ob začetku likvidacije bivše jugoslovanske Narodne banke znatno boljši, kakor se je moglo po splošnih pričakovanjih predpostavljati, čeprav obstojajo še vedno velike težave v zvezi z nabavo v posameznih podružnicah ostalih in za likvidacijo nujno potrebnih listin. Na osnovi ukaza vojaškega poveljnika za Srbijo je bivša jugoslovan-ka Narodna banka s poslovnim sklepom od 31. maja 1941 stopila v likvidacijo. Najprej je bilo mogoče izvesti razne priprave. Prva naloga, ki jo je bilo treba rešiti, je bila izmenjava bankovcev. Bankovci bivše jugoslovanske Narodne banke, ki so bili v obtoku, so bili v vseh državah naslednicah v razmeroma kratkem času vzeti iz prometa in zamenjani za valuto prizadetih držav. To je veljalo tudi za v obtoku se nahajajoči drobiž z izjemo Hrvatske in Srbije, kj?r bo istega mogoča zamenjati šele. ko bo na razpolag} odgovarjajoče nadomestilo. V obtoku se nahajajoči srebrni kovanci po 50, 20 in 10 d'n pa so bili tudi v obeh omenjenih državah vzeti iz prometa in zamenjani za bankovce, V oktobru 1941 so se začeli pod predsedstvom nemškega poslanika dr. Fabrl-ciusa in italijanskega poslanika markiza Diana v okviru pogajanj glede premoženjsko pravne razdelitve bivše jugoslovanske države tudi razgovori o likvidaciji bivše jugoslovanske Narodne banke. Likvidacija naj bi se izvedla praviloma po trgovskih načelih. Ze 11. decembra je bil skupen zapisnik o likvidaciji jugoslovanske Narodne banke podpisan od Italije in Nemčije v Rimu in parafiran. Sledila so nato pogajanja z drugimi državami Madžarsko, Bolgarijo, Hrvatsko, s katerimi so bili v aprilu Jn maju 1942 s strani Nemčije podpisani in parafirani enako glaseči se zapisniki o doseženem sporazumu. Dne 22. julija je prišlo v Berlinu do podpisa »Dogovora o premoženjsko pravni razdeli t v bivše jugoslev. države in nekaterih drugih s tem zvezanih finančnih vprašanj«. Dogovor so podpisale nemška, italijanska, bolgarska, hrvatska in madžarska vlada, pri čemer je bila Srbija zastopana po nemški vladi. K temu dogovoru je priključen »Zapisnik o likvidaciji jugoslovanske Narodne banke« in »Zapisn:k o ureditvi obveznosti in terjatev bivše jugoslovanske narone banke iz klirinškega prometa z državami naslednicami.« V razmeroma kratkem času devetih mesecev je bilo mogoče doseči sporazum glede dogovora in obeh zapisnikov z vsemi državami pridobitnl-cami, kar predstavlja uspeh, ki se ne sme podcenjevati. Številne obveznosti bivše jugoslovanske Narodne banke so obstojale poglavitno Iz meddržavnega klirinškega prometa med Jugoslavijo in državami pridobitnicami. Razumljivo je, da so se tiste tvrdke in zasebniki, ki so imeli iz tega naslova terjatve, vedno znova obračali na likvidacijo z \Tjrašanjern. kedaj bodo končno dobfH denar. Jasno je. da ti upniki niso moglf vedeti, da je potreben za redno in trerov«« sko likvidacijo meddržavni sporazum med-državami pridobitnicami. da jih je mo^ivol zadovoljiti. Po podpisu sporazuma je daj pot odprta in smejo računati z Jzpia-čilom neporavnanih zneskov iz klirinška ga prometa s posameznimi državami pru dobitnicami. Izplačilo bo izvršil klirinšicfr zavod pristojne države pridobitnice. Ostmi, upniki bivše jugoslovanske Narodne bank«3 v likviaciji, kakor na primer imetniki žir» računov so bili v nekaterih državah pri-dobitnicah poplačani že skoro v celoti. V3 ostalih s« bo to zgodilo v bližnjem času. Predpostavlja in pričakuje pp se, d3 bodo tudi dolžniki bivše juqi»slovanske Narodne banke v likvidaciji izpolnili svoja obveznost, da bo mogla likvidacija s svoje* strani izpolniti uapram državam prkiob u nicam svoje obveznosti. Rumunsko-oMgarsko sodelovanje Rumunski kmetijski minister se je bH rekel v pogovoru z dopisnikom bolerar-skega lista »TJtro« o sodelovanju nuvl Bolgarijo in Romunijo na pdJcnVJ »if 11U polju. Minister, ki je sam eden največj'h. rumunskih posestnikov. predsednik rtu munske kmetijske zadruge, in lastniki vzornega posestva blizu Bukarešte, ;o omenil, da je v zadnjih letih pozorno sW dil razvoju bolgarskega kmetijstva. Z medsebojnim spoznavanjem, je nad i-ljeval minister, bi lahko našli v naši dr* žavi mnoga pota sodelovanja In medte* bojnega odpiranja. Za začetek yn bilo sklenjeno poslati v Bolgarijo 5 agronom mov, ki bodo na mestu proučevali pride-* lovanje riža. bombaža in soeivja. Posebnn zanimanje bi morala Rumunija posvetiti bolgarskemu svilenogojstvu, ki je dosce'i v zadnjih letih naravnost presenetljivo r«*-pehe. Veseli me, da lahko zagotovim, dal so tako v Rumuniji, kakor tudi v Bolp-a-riji vodilne osebnosti preže* e z duhovi novega časa, ki zahteva na gospodarskemu polju sodelovanje še pred koncem vojne. Začnemo lahko takoj s skupnim delov* ni m programom. Tako bomo izločili kon-kurenco med našimi gospodarstvi in 11 m zagotovili najboljša tržišča. Naša gospodarstva se bodo lahko izpopolnila z MM črtr/ izmenjavo blaga. Slovaška zasegla vse židovsko premoženje Vse nepremično premoženje na Slova* škem živečih Židov, zlasti hišna posest v vrednosti 1.2 milijarde kron (6000 hiš) j« prešla v last slovaške države. Prav tako je prevzela država tudi vse drugo pre^ moženje izseljenih 70.000 Židov. Po veljavnih določbah so terjatve tretjih oseb oproščene vseh pristojbin. Da se preprr l zakonski prenos terjatev s tretje strini, je bil predložen slovaškemu parlament'! osnutek zakona, ki določa moratorij 7t\ te terjatve. Moratorij bo trajal do kon< t prihodnjega leta. Dotlej pa hoče slovaško finančno ministrstvo zadovoljiti upnike. AMERIŠKI HUMOR — VI bi se torej radi poročili z moj d hčerko? — vpraša kralj dolarja snubačo* — Koliko pa znaša vaše premoženje ? — Okrog sto tisoč dolarjev. — Nisem vas vprašal po drobižu, temveft po premoženju. 103 D. Du Maurier: Prva Roman Moral je biti kapitan Searle. Sporočil je bil Maksimu novico in odšel. Vstala sem; korak za korakom sem stopala proti knjižnici. Gredoč sem v žepih presipala školjke, ki mi jih je bil Ben podaril, ter jih krepko stiskala z rokami. Maksim je stal pri oknu in mi kazal hrbet. Obstala sem na pragu. Ni se obrnil. Tedaj sem vzela roke iz žepov in stopila k njemu. Prijela sem ga za roko in si jo ponesla k licu. Ostal je negiben. »Tako hudo mi je,« sem zamrmrala. »Tako, oh, tako hudo!« Ni mi odgovoril. Njegova roka je bila mrzla kakor led. Poljubila sem jo na hrbet dlani, nato sem poljubila prste, drugega za drugim. »Nočem, da to prenašaš... sam,« sem nadaljevala. »Biti hočem pri tebi. Odrasla sem, Maksim, v teh štiriindvajsetih urah. Zdaj nisem več majhno dekletce.« Ovil mi je roko okrog ramen, me potegnil k sebi in me krčevito stisnil. Vsa moja udržanost je bila porušena, o moji plahosti ni bilo več sledu. »Si mi odpustil, kaj?« sem rekla, stiskaje se mu z obrazom ob ramo. Tedaj je vendar že izpregovorH. »Da bi ti odpustil? Kaj ti imam odpustiti?« »Tisto snočnje ...« sem dejala. »Mislil si, da sem to nalašč storila.« »A . . . tisto. Pozabil sem. Menda sem bil nekaj jezen nate.« Spet me je nekaj časa molče stiskal k sebi. »Maksim,« sem rekla, >ali ne moreva začeti od kraja? Začeti z današnjim dnem in pogledati vsemu skupaj v oči? Saj ne terjam, da bi me ljubil, saj ne zahtevam nič nemogočega. Prijateljica ti bom, tova-rišica, kakor da bi bil deček. Drugega si niti ne želim.« Z obema rokama me je prijel za obraz in me pogledal. Ta mah sem prvič videla, kolikanj je bil shujšal; obraz mu je bil ves razoran od gub. Pod očmi je imel velike temne sence. »Do kod sega tvoja ljubezen?^ je vprašal. Nisem mu znala odgovoriti. Le moj pogled se je odzival pogledu teh temnih, izmučenih oči sredi bledega, upadlega obraza. Prepozno je, draga, prepozno,« je dejal čez čas. »Najino ubogo upanje sreče je izgubljeno.« »Ne, Maksim. Ne,« sem odgovorila. »Pač. Vse je končano. Kar se je moralo zgo-[ diti ... se je zgodilo.« »Kaj se je zgodilo?« sem vprašala. »To, kar sem ves čas naprej videl. To, kar sem videl v sanjah vsako noč in sleherni dan. Ti pa jaz nisva ustvarjena za srečo!« Sedel je v oknjak, jaz pa sem pokleknila preden j držeč se ga za ramena. »Kaj govoriš?« Položil je roke na moje roke in mi pogledal v oči. »Rebeka je zmagala,« je rekel. Strmela sem mu v obraz, v srcu mi je vstajala čudna burja, roke, ki so ležale pod njegovimi, so mi mahoma oledenele. »»Njena senca je ves čas stala med nama,« je nadaljeval. »Ta prekleta senca, ki naju je ločila. Kako bi te bil mogel takole objemati, zlato moje, dušica moja, ko mi ni vsrcu nikoli utihnil strah, da se to ne bi zgodilo? Spominjal sem se njenih oči, kako so me gledale, preden je umrla. Spominjal sem se njenega nedoločenega, izdajalskega nasmeška. Ona je že takrat vedela, da bo tako. Vedela je, da bo nazadnje zmagala.« »Maksim,« sem zašeptala, »kaj govoriš? Kaj mi hočeš povedati?« »Njena jadrnica. Našli so jo. Potapljač jo je danes našel.« »Vem,« sem rekla. »Kapitan Searle mi je povedal, ko je bil tu. Na tisto truplo misliš, kaj ne? Na truplo, ki ga je potapljač videl v kabini?« »Da.« »Nu, to pomeni, da ni bila sama. Nekdo je bil z Rebeko na jadrnici. Zvedel boš, kdo Je bil. Ali ni tako, Maksim?« »Ne. Ne razumeš, za kaj gre.« »Pri tebi hočem biti, dragi. Pomagati ti hočem.« »Z Rebeko ni bilo nikogar. Sama je bHa.« Niti za trenutek se nisem mogla odtrgati od tega obraza in od teh oči. »Ne ...« sem dejala. »Ne ...« »Ženska, ki je pokopana v grobnici, ni Rebeko. To je truplo neznanke, ki ga ni nihče zahteval in ki ne pripada nikomur. Stvar ni bila nesreča. Rebeka ni utonila. Ubil sem jo. Ustrelil sem jo v hišici n;i obali. Mrtvo sem jo zanesel v kabino, potem p i spravil jadrnico še tisto noč na morje in jo potopil ondi, kjer so jo danes našli. Rebeka je tista, ki leži v kabini mrtva na tleh. Ali mi zdaj lahko j^ogledira v oči in rečeš, da me še ljubiš?« XX V knjižnici je bilo tiho kakor v grobu Slišati jo bilo samo Jasperja, ki si je lizal šapo. Najbrže mu je tičal med kremplji trn, ker se je venomer grizljal in sesal. Tik ob svojem ušesu sem zdaj slišala tudi tiktakanje Maksimove zapestne ure. Zgolj običajne, drobne glasove vsakdanjega življenja. In ne da bi vedela zakaj, se mi je dramil v spominu že od sile znani pregovor izza mojih šolskih let: »Cas in plima ne čakata nikogar.« Spet in spet sem si v mislih ponavljala te besede: »Cas in plima ne čakata nikogar.« Kogar zadene hud udarec — smrt dragega Človeka, izguba roke ali noge — ga ne začuti pri tisti priči; tako vsaj mislim. Nekaj minut se ne zaveš, da si izgubil roko: še vedno čutiš prste, še vedno jih stiskaš in razklepaš, drugega za drugim, čepray nimaš več ne roke ne prstov, ničesar ne. Ko sem klečala ob Maksimu, s telesom ob njegovem telesu, z rokami na njegovih ramenih, nisem čutila ničesar. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za tnseratnJ del lista: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani