Leto ¥18, štev, 291
c Uhaja ob 4. zjutraj. =s
Stane mesečno Din 35-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev 14,
LJubljana, sobota 18. decembra 192S
Poštnina pavšalirana.
Cena 2
Dnevnik za gospodarstvo, prosvei© In politika
m
OpravniStvo: Ljubljana, PreSerno«
ulica št 54 - Telefon št
Inseratnl oddelek. Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. - Telefon št 49»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. i. - Celie. Aleksandrova cesta
Račun ori poštnem ček. zavodu: jana št 11.843 - P""3 iis!o 7*180 Wien. Nr io<; 241
Ljubljana, 17. decembra.
V poluradni izjavi angleške vlade čitamo, da odgovarja tiranski pakt med Italijo in Albanijo, načelom Društva narodov in da se sine sedaj upati, da bo kmalu sledil «balkanski Locarno».
Bilo bi vsekakor nespametno in sa-moprevara, ako bi si prikrivali, da Velika Britanija v splošno močno podpira italijansko politiko in da ji osobito v vzhodnem Sredozemskem morju, kamor spada tudi Balkan, ne dela nikakih ovir. Nasprotno, prepušča očividno Italiji v teh predelih prosto roko, pač v slavnem, ker ii gre zopet enkrat dobro v račun, da izigrava eno evropsko državo proti drugim." kar se je osobito obneslo v odnošajih do Turčije. Z bri-tansko-italijanskim prijateljstvom moramo na vsak način računati; o tem si ie treba biti na jasnem. Dasi se seveda s tem ne reče, da je treba pričakovati v bodoče soglasja Anglije z vsem. kar si umišlia italijanski imperijalizem.
Nekateri listi komentirajo oficijozno angleško izjavo v tem smislu, da leži močan povdarek na odstavku o balkanskem Locaruu, ki si .v;a želi Velika Britanija. I11 odtlej se res vedno več govori o balkanskem paktu, ki da je potreben danes boli kot kda.i poprej.
Razgovori o balkanskem varnostnem paktu so zadnje mesece popolnoma utihnili. Svojčas, ko ie grška vlada sprožila ta načrt, so se v načelu vse balkanske države izrekle zanj, a da ui zadeva postala aktualna, za to leži poglavitni vzrok na naši strani. Mi smo se takrat izrazili, da smo prav tako vneti za sklep balkanskega pakta, ali da smatramo za potrebno, da se poprej uredijo vsa vprašanja, ki so še sporna ali vsaj neporavnana med posameznimi državami. Naše vnanie ministrstvo je imelo takrat v mislili neurejene odnošaie do Grčije, pa tudi'do Bolgarije.
Zdi se, da je položaj ža balkanski pakt danes Ic malo ugodnejši. Z Grčijo še vedno nimamo pogodbe: upati ic, da nova atenska vlada uvidi nujnost pakta z nami in da akceptira pogodbo, ki jo je že podpisala Pangalosova vlada. Vendar bo pri tem sistem koncentracije. ki označuje današnji režim na Grškem, preje ovira kot pospeševatelj pogajanjem, ker bodo', imelo .-različne stranke različno stališče-v zadevi. Odločilnega pomena pa ho vsekakor za atensko viado. kako premotriva sedaj vrednost pogodbe z nami iu kako se v Atenah ocenjuje italijanska ofenziva v Albaniji. Zakaj odnošaji med Grčijo in Italijo po padcu Pangalosnvega režima še vedno niso dobili deiinitivnega značaja.
Odnošaji do Bolgarije se od takrat v bistvu niso izpremenili niti na slabše, pa tudi ne na boljše. Glede razmerja do Albanije ie stanje le predobro znano. Gotovo pa ie. da je italijanska invazija v Albaniji pogoje za balkanski pakt poslabšala. Zakaj, sedaj je boli jasno kot kdajkoli, da bo Italija, ki se jc že v Albaniji toliko angažirala, hotela imeti važno besedo pri sklepanju in pogojih pakta, lasteč si pravice nekakšnega nrotektoria nad Balkanom. Naše geslo; Balkan — balkanskim narodom mora stopiti v popolno nasprotje z italijansko taktiko in če bi sc ostale balkanske države dale voditi samo po interesih samostojne balkanske politike, bi morale prav taki) kot mi odklanjati italijansko vmešavanje.
Ob zadnjem javnem razpravljanju o balkanskem paktu se je oglašala tudi Turčija s težnjo, da se udeležuje pogajanj za sklep pogodbe. Turčiji bi se mogla odrekati pravica nastopati kot balkanska država, zakaj neznatni delež njenega državnega teritorija na evropski strani ji ne more vzeti značaja izrazite maloazijske države. Balkanske države, ki so se vse razvile iz odvisnosti od Turčije v samostojne sile, si ne morejo prav nič želeti, da bi se v njih zadeve znova vtikala ista Turčija, ma-kar samo kot garancijska podpisnica. Toda kakor je fatalno — kot delna protiutež Italiji bi nam v sedanjem položaja Turčija niti nc mogla biti nesimpa-tična, saj se v Angori vedno bolj cenijo dobri odnošaji do nas.
Balkanski garancijski pakt. ki bi ?a-sigural današnje stanje stvari na Balkanu. odgovarja popolnoma osnovnim smernicam naše vnanie politike. Toda sestavljen mora biti res v duhu gesla: Balkan — balkanskim narodom in ne sme. kakor se je zgodilo s tiransko pogodbo. služiti za osnovo imperijalistič-nim pretenzijam izvenbalkanskih držav. V tem pogledu bo naš vnanji minister baš v bližnji bodočnosti pred zelo deli-katnimi nalogami.
Razlastitev veleposestnikov v Rusiji
Moskva, 17. decembra s. Razlastitev bivših veleposestnikov, ki .ie bla svoječasno sklenjena s posebnim dekretom, je končana, {zmed 10.520 posestnikov, ki so ostali na Svojih posestvih, je bilo 3918 odstranjenih s silo. Večji del njihovega imetja bo izročen republiki. Ostanek bo prodan ali pa izročen raznim korporacijam. Izvedba te akcije je trajala dve leti.
Dan brei političnega uspeha ^
Splošni pesimizem glede Uzunovičeve akcije se je še povečal. Radie pravi: Umri je Pašič, ostalo je 130 Pašičev. — Davidovič: Uzunovič izgublja čas. — Kriza se bo vlekla čez Božič?
Korošcem, ki bi se imeli nadaljevati. Danes pa se je dr. Srškič odpeljal v Sarajevo, baje radi svoje krstne slave in tudi ta nit je pretrgana. Smatra se, da razgovor dr. Sr-škiča z dr. Korošcem radikalov ni zadovoljil.
Beograd. 17. decembra p. Tudi današnji dan ni prinesel nobenega razčišeenja, nasprotno tekom dneva so se poslabšali celo izgledi, da bi b!o g. Uzunoviču mogoče obnoviti vsaj staro RR koalicijo. Ni čuda. da se javljajo glasovi, ki hočejo vedeti, da ima akcija g. Uzunoviča ozadje, ki je do sedaj še neznano. Začudenje vzbuja metoda, po kateri postopa g. Uzunovič. Danes je zopet zavrtil kolo od Radiča na Korošca, poslušal po vrsti razlage in pogoje političnih voditeljev, ki bi bili pripravljeni vstopiti v vlado, a se sam ni jasno prav nič opredelil. Radičevci želijo, da ostane vse pri starem, a Uzunovič očividno noče odnosno ne more, ker mora računati z odporom v ra-dikalskem klubu in morda še drugod. Davi-dovičevci so postavil; pogoje, o katerih radikali nočejo ničesar slišati iu je to kombinacijo prič smatrati zaenkrat za izključeno. Klerikalci so izročili svoje pogoje pismeno. V glavnem so tu iznešene splošne fraze o sanaciji prilik itd., a tudi nekatere strankarske zahteve, glede katerih se misli, da ne bi bile sprejemljive niti za radikale, niti za radičevce, ki sicer govorijo, da bi želeli »Slovence« v vladi, a se dejansko branijo klerikalcev na vso moč. Brez radičevcev pa radikalom s klerikalci ni nič poma-gano. Klerikalci so včeraj polagali mnogo upanja tia razgovore ministra Srškiča z dr.
Radič je bil nocoj prav pesimistično razpoložen. Pred odhodom v Zagreb je nocoj razlagal novinarjem: Pašič je umrl, a ostalo jc 130 Pašičev in kriza bo trajala, če gre takoj naprej 130 let. Težko, sc rodi viada, no tolažim se: kolikor težje se dete rodi, toliko boljše je..-
Tudi g. Davidovič presoja Uzunovičeve šanse jako pesimistično. Izjavil jc: Pogoji, ki sem jih izročil g. Uzunoviču, so naši minimalni pogoji, od katerih ne popustimo nič. Mislim, da g. Uzunovič z nami izgublja čas. Naj sc požuri in <naj sestavi vlado, s komur jo more.
Tudi klerikalci, ki' so sc snoči še prav živahno nadejali možnosti,- da se bo tokrat vendarle ž njimi resno pogajalo, so danes znatno bolj tihi.
Mnogi politiki zapuščajo Beograd radi bližajočih se praznikov. Kolpcrtira se govorica, da se bo kriza vlekla še dolgo, morda celo tia če? Božič.
Vsekakor se mora reči. da se je današnji dan končal brez pozitivnega uspeha.
G. Uzunovič bo jutri poročal kralju ter radikalskemu klubu.
Včerajšnji razgovori g. Uzunoviča
Konferiral je po vrsti z Radičem, Davidovičem hi Korošcem, ki so mu sporočiti svoje pogoje. — Radič odpotoval v Zagreb.
Situacija je težavna.
Beograd, 17. decembra, p. Danes dopoldne se je vlada udeležila svečane službe božje povodom kraljevega rojstnega dne in ministri so šli v dvor čestitat. G Uzunovič je svoja pogajanja z zastopniki onih strank, ki so se izjavile načelno pripravljene sodelovati v vladi, pričel popoldne.
Opoldne se ie vršila v ministrskem predsedništvu konferenca gg. Uzunoviča, Mihajloviča in Stanojeviča. ki je vzbudila mnogo pozornosti. G. Uzunovič ie razlagal novinarjem, da se je ta sestanek tikal novih sporov, ki so izbruhnili v'radikalski beograjski organizaciji, kjer so se komaj pobotani bo-bičevci in, maksimovičevci zopet sprli. ' Ob 17. popoldne je g. Uzunovič sprejel Stjepaiia Radiča, ki je ostal pri njem tri četrt ure.. Po tej konferenci je Radič izjavil novinarjem: -Obvestil sem Uzunoviča o dnem, kar je odločil naš klub. Ostali smo pri tem, da delamo, kar smo tudi doslej delali v prejšnji vladi. Novo ie samo to, da se je pojavilo vprašanje, kdaj se skliče Narodna skupščina. Mi nismo proti temu, da še drugi vstopijo v vlado. Naj vstopi kdor hoče. Odprta so vrata vsakomur, ki je za politiko sporazuma, dela in sanacije.» Stjepan Radič ie tudi povedal, da zvečer odpotuje v Zagreb. Na vprašanje, ali to pomeni, da je vse gotovo z Uzunovičem, jc Radič odgovoril: <'Ne, so še druge težkoče.s
Po Radiču je bil pri ministrskem predsedniku Ljuba Davidovič. Ostal je tam pol ure. Komunike Demokratske zajednice pravi, da je Davidovič sporočil Uzunoviču glavne točke pogojev, s katerimi bi Demokratska zajednica mogla vstopiti v vladno koalicijo. Ti pogoji niso formulirani, temveč so bili izročeni v obliki poročila o seji Demokratske za.iednice. Uzunovič si je med izvajanji Davidoviča beležil njegove glavne misli, ne da bi se za enkrat spustil v temeljitejšo diskusijo. Zahteve, ki jih je postavil Davidovič. so približno
sledeče: Razširiti samoupravo, ki pa narodu ne sme prinesti novih bremen, temveč širšo kompetenco pri vršitvi nalog, ki se tičejo lokalnih potreb in vse države, pospešiti sprejem občinskega zakona in dokler se to ne stori organizirati občine tam. kjer jih še ni, po zakonih, ki že obstojajo. Delo anketnega odbora ne more tvoriti nikake točke sporazuma. S tem se je tudi Uzunovič strinjal. Člani Demokratske za.iednice v anketnem odboru naj se svobodno opredelijo po svoji vesti. Demokratska zajednica zahteva izpremembo v ministrstvu za notranje stvari, ne iz osebnih razlogov, temveč iz stvarnih, radi splošnega stanja v državi, posebno Pa v Južni Srbiji. Demokratska zajednica zahteva pet portfeljev: ministrstvo za zunanje stvari, za promet, prosveto in še dva manj važna resorta. V državni upravi naj se upelje čim več reda in pravilnosti. Kot nadaljne zahteve' postavlja Demokratska zajednica: akcijo za ozdravljenje gospodarske krize, redukcijo proračuna, revizijo davčnih do-klad, likvidacijo agrarnih odnošajev.
Po svojem, razgovoru z Uzunovičem je Davidovič svojim prijateljem obrazložil svoj razgovor z Uzunovičem v pesimistični luči.
Ob 19. je prišel v predsedništvo vlade dr. Korošec, ki je ostal z Uzunovičem pol ure. O svojem sestanku je dr. Korošec izjavil: G. Uzunovič me je najprej obvestil o glavnih načelih programa vlade, ki jo hoče sestaviti. Nato sem mu jaz obrazložil želje naše stranke. V tem pogledu vam lahko rečem, da gredo naše želje predvsem za tem. da se čim uspešneje sanira današnja težka gospodarska in socijalna kriza. Pri tej priliki sem mandatarju krone izročil naše predloge pismeno.
Po sestanku z dr. Korošcem je Uzunovič ostal v predsedništvu vlade do 20. zvečer in konferiral z radikalnimi ministri, nakar se je odpeljal domov.
Nenadna miroljubnost
Fašistovska Italija očividno zopet nekaj pripravlja, ker se prilizuje celo Franciji in hvali Brianda!
Rim, 17. decembra, s. Oficijozni «Gior. nale d' Itaiia» piše, da je italijansko.nem. ški pakt zopet znatno pripomogel k pomir. jenju Evrope. Pogodba nc vsebuje nikake posebne politične orijentacije, ki bi se da. Ia tolmačiti proti kaki tretji državi. Niso samo Italijani prepričani o tem, da leži bistvo evropskega miru v harmoničnem razumevanju in prisrčnih odnošajih med Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo. To prepričanje je direktno izrazil Chamber. lain, ki si je za zbližan je narodov, ki so se med seboj borili, pridobil velike zasluge. Priznati je treba tudi. da jc Briand zasta. vil najboljše moči, da doseže čimprej po. mirjenje. Pozabiti pa sc tudi ne sme, da so Italijani ob strani Anglije storili, koli. kor so mogli, da pride med Francijo in Nemčijo do pomirjenia. Za tem zbližaš njem je prišlo v okvirju splošnega potnir. jenja tudi do zbližanja med Italijo in Nema čijo. Podpisa te pogodbe jc pričakovati z gotovostjo, dasi še ni določeno, ali se bo. sta sestala Mussolini in dr. Stresemann ob gomjeitalijanskih jezerih ali v Rimu. Pakt
ima brez dvoma veliko moralično in poli. tično vrednost in bo podpisan posebno
Iz države večnih revolucij
\7ewyork, 17. decembra, d. Bivši pred. sednik 'mehikanske republike Huerta, ki se je naselil v Zedinjenih državah, je imel razgovor z nekim ameriškim novinarjem in tnu izjavil, da sedanjega stanja v Mehiki ne more več prenašati. Zato fco v enem ali dveh tednih, ko pride pripraven treno. tek, vdrl s svojimi pristaši čez mejo in se postavil na čelo vstaje proti sedanjemu iizurpatorju, kakor ga imenuje, Cailesu. Njegovo stremljenje gre za tem. da posta, nc zopet predsednik Mehike.
Ko je bil takratni predsednik Carranza dne 21. maja 1920. umorjen, je bil za nje. govega začasnega naslednika izvoljen Adolfo de la Huerta. Čez par mesecev se je že moral umakniti močnejšemu Obrego. nu. Za drugega predsednikovanja generala Cbregona je bil Huerta poleg Callesa mi. mster. Koncem leta 1923. pa je zanetil no. vo vstajo proti Obregonu, ki je hotel za svojega naslednika Callesa in ne njega. Cbregon je s silo udušil upor meseca apri. Ia 1924. Huerta se je rešil s tem. da jo pobegnil preko meje v Zedinjenc države, kjer se je naselil. Že večkrat je izjavil, da je njegovo bivanje na tleh gostoljubne Unije le začasno in da se povrne v Mehiko, da vrže Callesa, ki da ie s silo prišel na mesto predsednika republike.
Resna parlamentarna kriza v Nemaii
Demisiia dr. Marxove vlade
<j
Državni zbor izglasoval vladi nezaupnico socijalnih demokratov z 249 glasovi ©roti 171. — Hindenburg sprejel demisijo. — Nejasen položaj. — Potek seie.
Berlin, 17 decembra (s—pr.) Državni zbor ie danes z 249 proti l"l glasovom sprejel nezaupnico socijalnih demokratov vladi. Vsled izfda tega dasovania je državna vlada takoj izročila predsedniku republike svojo demisijo. Predsednik je demisijo sprejel se zahvalil dr. Marsa in njegovim ministrom za delovanje ter poveri! sedanji vladi vodstvo poslov do sestave nove vlade. Državni kancelar je prevzel začasne posle.
V	političnih krogih krožijo govorice, da dobi mandat za sestavo nove vlade predsednik nemške ljudske stranke dr. Scholz" Čuie pa se, da bi njegov mandat naletel na odpor pri demokratih.
Predsednik Hindenburg je' sprejel dopoldne državnega kancelarja dr. Marsa, ki mu je poročal o notranjepolitičnem položaju. Potem je imel razgovor s- predsednikom nemško nacijonalne stranke grofom Westar.pom,
Berlin, 17 decembra (be—s) Današnja seja zbornice, ki je prinesla odločitev o usodi vlade dr. Marxa, ni nudila posebnih momentov. ■ Kljub temu je vladala v dvorani skrajna napetost Glavni dogodki so se ta-korekoč odigravali za kulisami
V	debati državnega zbora, ki se je vršila pred glasovanjem, je skušal tudi neki demokratski govornik pregovoriti socijalne demokrate. Izjavil je, da je stališče socijalno-dernokratske stranke politično nemogoče. Vlade ni mogoče vreči, ako stranka še ni na jasnem, kakšna naj bo bodoča vlada. Glede državne bran.be je bil govornik mnenja. da jo je treba v bodoče izboljšati. Vse ono, kar se je zgodilo, krijejo imena Ebert, Wirth in Rathenau, torej imena, mož, ki so bili socijalno demokratski stranki zelo bli-
zu. Govornik je zaključil z izjavo, da jc pa-trijotska - dolžnost vreči vlado; v tem primeru pa je ta poskus zelo nevarna igra.
Socijalno.-demok atski poslanec Miiller je izjavil, da ie stranka skupno z nemškimi na-cijonalci pripravljena zagovarjati pred vo-lilci težki očitek, čes aa sr izdali domovino. Napada na državno hrambo niso mog!5 prenesti, kar je dalo *-.1 d: povod za njihovo postopanje Scheidemanii ie povedal le najmanjši del onega, kar ie izročil državnemu kancelarju v pismeni vlogi. Na trditvah glede Rusije stranka v-traja V zunanje političnem. oziru m-"e Scheidemannova izjava le koristiti, ker b.i pokazala da hoče Nemčija napravit', konec razmeram,- ki jih ni mogoče prenašati Končno .ie to tudi v interesu dr. Streseipannove politike-
Pred glasovanjem o nezaupnici sociiahiih demokratov vlad; je izjavil vodja nemških uaciionalcev x,-or We?;arp, da bo tijego%a stranka glasovala za nezaupnico, da na ta način omogoči lahko sestavo nove vlade.
Kakor poroča >.Germania , je nemška ljudska stranka soglasno Skienila, da smatra pogajanja z levico zn defintivno zaključena. Sedaj je treba takoi uvesti pogajanja z nemškimi nacijonalci, pri čemer pa je treba zahtevati, da nemški nacijonalci priznajo mednarodne pogodbe ko' obvezno pravo. T.i sklep ie stranka oticijelnc- sporočila .centru-niu in demokratom. Obe stranki bosta še tekom dneva zavzeli svoje stališče.
Nemška ljudska stranka je prišla popoldne v stike z iieinšk'mi nacijonalci..ki pa so zah'evali da se mora z njimi zastran sestave nove vlade pogajati tudj centrum. kar pa je leta odklonil, češ da nima povoda, zopet zavzeti stališče do političnega položaja.
Driarai preobrat na Lifranskem
Državno oblast prevzela vojaška vlada. — Dosedanja vlada aretirana, — Preobrat izvršili litvanski fašisti. Obsedno stanje.
Klajpeda, 17. decembra, s. Kakor poročajo listi iz zanesljivega vira, se je v Kovnu izvršil državni preobrat. Bivši predsednik Smetona ie prevzel novo vlado. Vojaštvo je ha strani nove vlade.
Riga, 17. decembra, s. O državnem preobratu na Litvanskem poroča lit-vanska brzojavna agentura, da je vso oblast prevzela nova začasna vojaška vlada, ki ie razglasila vojno stanje ter
pozvala bivšega državnega predsednika Smetoiio, naj prevzame 9'osie državnega glavarja. Smetona se ie tei zahtev? odzval. Dosedanji državni predsednik Grinius je interniran v jiradu. Vsi ministri so bili aretirani. Za poveljnika mesta Kovna in vodjo litvanskih fašistov je bil imenovan polkovnik Gri-galjunas Grovackis. Dogodki so potekli brez prelivanja krvi. Sedaj vlada povsod popoln mir.
Značilen Izid madžarskih volitev
Opozicijonalrsa zmaga samo v okrajih s tajnim glasovanjem. Francoska kritika madžarskih razmer.
Pariz, 17. decembra, g Listi se bavijo z dosedanjim izidom volitev na Madžarskem iu živahno komentirajo dejstvo, da zmaguje vlada na celi črti. Zlasti ostro kritizira volilne metode «Figaro» in se čudi, da more doseči take uspehe baš vlada grofa Bethle-na, ki bi ji moralo ljudstvo zaradi znanih škandalov s ponarejevanjem francoskih bankovcev, v katere je bila kolikor toliko za pletena, vendar izreči nezaupnico. Vse pa kaže, da na Madžarskem pri volitvah ne igrajo moralni pomisleki nobene uloge. Res je, da je Bethlen napel vse sile. da reši državo pred pretečo rosi>odarsko in finančno katastrofo in jo reši iz zun?.n;epolitične izoliranosti. Francija mora odslej bolj paziti na zunanjo politiko Madžarske. Napeto razmerje med to državo in Jugoslavijo je' zadnje čase precej ponehalo. Tudi se ne zani-
kajo govorice, da pride v kratkem do sklenitve pnkta prijateljstva z Rumunijo. Opaža se nadalje, da se trudijo tudi na Češkoslovaškem merodajni krogi, da bi dosegli spravo z Madžarsko. Z druge strani se pa ne sme prezreti, da postaja Madžarska vedno bolj prijazna z Ayslrijo. vsled česar preti nevarnost, da utegne priti prej ali slej do ustvaritve bloka med tema dvema državama.
Budimpešta. 17. decembra, a. Od 10 p 1-slancev, ki so bili doslej izvoljenih v okrajih e tajnim glasovanjem, je sedem socijalnih demokratov, štirje so levičarski liberahi raznih struj, pet ie vladnih, dva pristaja krščansko - socijalne gosoodarske strank« ki je vladi prijazna in eden rrsisf. Izvoljenih je bilo torej 11 opoziciionalcev in 8 poslancev vladnih strani;.

Avstrijski socijalisti Turatiju
Dunaj, 17 decembra a. Načelstvo socijal-no-demokratske stranke je poslalo voditelju italijanskih socijalistov Filipu Turatiju, ki se mu je posrečilo pred par dnevi pobegniti preko meje, v Pariz tole brzojavko: »Dragi Turati! Načelstvo avstrijske socijalne demokracije Ti prisrčno čestita, da si se reši! fašistovskega pekla in želi, da bi se italijanskim socialističnim emigrantom v Franciji posrečilo, vrniti domovino socializmu, svobodj in časti. Ellenbogen.-
Zopet upor na Portugalskem
Madrid. 17. decembra, d. Na južnem Por. tugalskem je izbruhnil nov vojaški upor. Iz Lizbone se je odpeljalo več polkov tja. kaj, da udušijo vstajo.	,
Nova vohunska afera na Poljskem
Varšava, 17. decembra, (pr.) Policija je odkrila novo vohunsko afero in prijela osem oseb, ki so zapletene vanjo.
Garibaldijeva afera
Pariz, 17. decembra, d Kakor pOročajo listi iz Niče, je policija našla tamkaj ni stanovanju Ricciottija Garibaldija puške in bombe. Oblastva bodo. kakor sc Cujc, na podlagi te najdbe obnovila obtožbo-p-roti Garibaldiju.
Potres v južni Italiji
Rim, 17. decembra, o. V južnih pokraji. nah jc bilo med 7. in 8. uro zjutraj čutiti precej močan potres. Sklepajo, da jc bilo središče potresa na Balkanu.
Čsl. parlament na božičnih Bočitniceh
Praga, 17. decembra, (pr.) Zbornica je včeraj končala ves dnevni red, nakar je bila odgodena preko praznikov. Sredi ja. nuarja sc sestane proračunski odbor, d-i razpravlja o davčni reformi.
Francoski proračun
Vi.riz, 17. deccmbra. s. Senat je sprejel celokupni proračun z 280 proti 6 glasovom. Proračunski osnutek bo takoj izročen /bor. niči.. Upajo, da bodo posvetovanja o piora. čunu zaključena še tekom tega tedna.
Policijski ravnatelj - tihotapec
Suizburg, 17. decembra, (pr.) Veliko p-j. zornost je zbudilo dejstvo, da je bil da = nes aretiran tukajšnji policijski ravnatelj. Dolže ga, da je tihotapil preproge iz Nem. čije in s tem oškodoval državo za velike vsote.
Položaj na Kitajskem
London, 17. decembra, (be.) Kanton-ska vlada je sporočila zunanjemu ministrstvu pekinškega kabineta, da bi odslej direktno razpravljala s tujimi državami o vseh zadevah, ki se tičejo njenega območja.
I?s:Zorcž!iev Nemčije
Berlin. 17. decembra, (be.) Nemški komi. sar za razorožitev general Pavcls sc je po. vrnil danes iz Pariza, da poda vladi poro. čiio o dosedanjem izidu pogajanj pri vele. poslaniški konferenci in da dobi nova na. vodila.
<rJUTRO> it. 291
Sobota 18. XII 1926
Jutri zadnja nstieljsKa
predDoličns številko Jutra"!
Ker so v nedeljo ves dan trgovine odprte, je jutrišnja številka «Jutra* za trgov ce-inserente zelo priporočljiva. Njiro čite oglase pravočasno zadnji čas pa danes do 5. ure popoldne, da nam bo mogoče vsakomur z uvrstitvijo ustreči.
Vsak inserent naj tudi pravočasno naroči oglas za božično in novoletno številko «Jutra», ki bosta vsled praznikov po več dni aktualni.
£aj je z novoizvoljeno Zbornico za trgovino, obrt in mdustriio?
2e nekaj dni raznašajo radičevci in klerikalci, da so dosegli razveljavljenje volitev v Trgovsko zbornico. Pri današnjem režimu je vse mogoče in tako je razumljivo, ako se je polastilo gospodarskih krogov veiiko razburjenje tn ogorčenje. Skoraj vse gospodarske korporacije v Sloveniji so se že s protesti in resolucijami obrnile na ministra trgovine, naj tfendar napravi konec neznosnemu stanju v zbornici. Šest mesecev ie že kar edma slovenska zbornica ne funkcijonira več redno, trije meseci so prošli odkar so se vršile volitve, a minister, ki ima po zakonu dolžnost, da novo zbornico skliče h konstituiranju ter tako cmogoč redno delo tega velevažnega gospodarskega zastopstva, na proteste slovenskih gospodarskih organizacij ne odgovarja. .
Znano je. da so takoj po volitvah pričele z radičevske in klerikalne strani intrige čisto političnega odn. partizanskega značaja, po tisti stari kier. devizi: če nisi moj, te ni treba. Preje so klerikalci in njihovi zavezniki proglašali zbornco za »slovenski gospodarski parlamenti, ko pa je bila izvoljena, jo skušajo z vsemi silami uničiti, samo zato. ker so slovenski trgovci, obrt-irki in industrijalci pri volitvah pokazali, da hočejo imeti to svojo najvišjo institucijo v svojih rokah ne jDa pod komando duhovniške politike. Intrigam je uspelo, da ie ministrstvo pričelo nekako preiskavo glede pravilnosti volitev, akoravno te pravice sploh nima m akoravno ministru ne pristo-ii pravica potrditve volitev, temveč le dolžnost sklicanja zbornice. Za »avtonomi- j stično-« doslednost klerikalcev so te intrige i posebno značilne iu le znova potrjujejo, da so klerikalci avtonomisti le takrat, kadar sami vse komandirajo. Drugače pa iim je toli prokleti centralizem najljubši zavez- j nik in pomočnik.
Minister je torej poklical v Beograd vse j volilne akte ter izročil zadevo v študiranie i posebni strokovni komisiji. Toda na največje razočaranje radičevcev in klerikalcev ta strokovna komisija pri najboljši volil nI mogla najti nobene nepravilnosti, ki bi omogočila razveljavljenje volitev, tudi če
bi ministrstvo to pravico res imelo.
Pričakovati bi bilo, da se bo sedaj minister vendar odločil sklicati novo zbornico. Toda dosedaj se to ni zgodilo Nasprotno, radičevski in klerikalni prijatelji naših gospodarskih krogov, ti patentirani zaščitniki privrednih interesov so pričeli z novo akcijo, da onemogočijo delo zbornice. Skušali so ministru sugerlrati gorostasno idejo, da nai se, če že ni mogoče najti razlogov za razveljavljenje volitev nova zbornica raz-žene, predno se je sploh sestala. Poiskali so neko staro avstrijsko upravnosudmisko določbo, iz katere sklepajo, da ima trgovinski minister pravico trgovsko zbornico razpustiti. Gospoda, ki imajo tesne zveze z g. Pucljem je bila že obveščena, da je stvar «v redu* in se je potrudila, da rsznese to vest v raznih oblikah po Ljubljani. Toda radičevci so ravnotako dobri juristi kakor so cdobrU kmeti in so zato pozabili dvoje. 1. da je treba zbornico imeti, če jo hočeš razpustiti in 2. da ie odločba ministra podvržena presoji sodišča, Državnega sveta. Ljubljanske zbornice pa še ni. Izvoljeni so pač njeni član. t »da zbintlca še v stojala od trenotka, ko bo konstituirana. Mm.s.er bi jo muge .ure, razjjus.it sc ,c. kadar bi io na prvo sklica! ter omogočil, da se konstituira ter prične delati, ker bi sicer njegova naredha o razpustu (rila na ravno >d Državnega sveta razveljavljen«
Tega ministra pa b' slovensk trgovci obrtnik- n >ndtis'r ;aic -ad; o Tnal- ki hi se ne upal rednn in zakonito posluiočo zbornico razpustiti ker se radičevcetr in klerikalcem ne dopade!
KakoT nam av it naš dopisnik <e irlo pred pat dnev1 res na rem da mimstet Krajač us'reže gToteskn zahtev --adičev cev in klerikalcev V zadnifT trenotku pa so očividno vendar;e tud; niemu posta! pomisleki pietehtm <n odločitev ie bila odgodena Veselje radičevcev in klerikalcev ie bilo preuran;ero
Zbornica pa st vedn nt sk'!č> vensk- gospodarski svet bi m>r^i ener gičreiše nego ie to stori! d■>slej povzdignit svoi glas da se naprav konec nezaslišne mu škandalu z !i!'N;ansko 7hnrivco
Obnovitev nemlkorsac ona ne ekspanzile v Sloven f
Kakšen pakt so klerikalci sklenili z nemškimi nacifonalci in
radikali.
Celje, 17. decembra.
Iz zanesljivega vira izvemo, da se pakt, ki so ga sklenili klerikalci z nem-škonacijonalno politično stranko «Deu-tscher Verein fiir Slovenien* ter radikali nanaša na celo mariborsko oblast.
Klerikalci in radikali so se temeljem tega pakta obvezali, da zasigurajo predsedniku nemškonacijonalne stranke dr. E. Miihleisenu mandat za oblastno skupščino. Zato pa so se nemški nacijo-nalci obvezali da bodo v Celju ter v okrajih Ptuj. Konjice, Maribor desni in levi breg podpirali klerikalno odnosno v Celju radikalsko-klerikalno listo.
Prvotni dogovor se je elasil da kandidira v Mariboru dr. Miihleisen na drugem mestu (ki ga smatra volilna koalicija za sigurno), pred asna objava podrobnosti v *Jutru* je pa Drvotni pakt pokvarila. Klerikalci so se zbali javnosti. zlasti ker so se narodno zavednejši krogi v njihovih lastnih vrstah ostro uprli sramotni kupčiji. Zato te prišlo do revizije pogodbe in kandidatura doktorja Muhleisena ie bila postavljena na 3. mesto. Klerikalci so tolažili svoje , ljudi in tudi sicer širili v javnosti, da je s tem izvolitev nemškonacijonalnega voditelja postala itak nemogoča in da so Nemce tako <not noložili» kakor svojčas pri volitvah za Trgovsko zbornico. Dosegli so res da so se njihovi ljudje nekoliko pomirili.
Dejansko pa gre za dobro organizirano politično komedijo. Mandat ie dr. Mtihleisemi od strani klerikalcev in radikalov absolutno zasiguran. Spremenjeni dogovor predvideva sled če: Ako dobi klerikalno-n^mško-ra^ikal-ski koalicija v Mariboru dva mandata, mora odstopiti ali dr. I.eskovar ali doktor Ravnik svojte mesto dr. M<ih1eisen»i. V nrvi vrsti se misli ng dr. Leskovarja, k' ie zato prevzel nosiistvo tfste tu^l v pVraju Maribor desni breg. Ako ca bi v Celin s oomočjo Nemcev zmagal rfl^i-kalsko-klerikalni kandidat dr. Ooričan. pn*em b< imel odstooiti dr. ^avnik. Tu so s' klerkalci nridržal' "^sebno prav'co izbire med obema. al' so namreč obvezali, da bo ^r Oo-rč°n za slučaj, da b; b; izvoljen (kar se sicer ne smatra za verietnn) na 'aHevo F"LC o^IotiI mandat v rsrM 5;-,-oi->T"<i namestniku rrof. Cpstnik". V te"! nr;»T'°rti bi ootem o^tonij v M->ri-b~r«i <*r I.eskovar ter zadržal svoj no-(»^"-»•^ki manAaL
-De-tscher Vere:n» ie vs~m svojim zaupnikom poslal podrobna navodila.
da povsod agitirajo za klerikalce in radikale ter je v «Cillier 7eitung» obia-vil komunike v katerem naznanja da je med SLS radikali in «Parte' der Deutschen* USlovenec*. faizif;cira /.a svojo javnost tudi to ime ter piše o nemško-gospodarski skupini! sklenien dne 14. decembra volilni komnromis ki garantira nemškim volilcem mandat v oblastni skupščini Tud za Celie te sklenjen krajevnim razmeram primerni kompromis med navedenimi strankami V podeželskih okrajih g'a som komunikeja nemškonaciionalna stranka iz ooli-tično-taktičnih razlogov ni Dostavila svojih list (!) Okrajnim organizacviam stranke se priporoma da sk'epajo lokalne kompromise odnosno naj se pristaši nemškonacijonalne stranke vzdržijo volitev Posebei zabičuie komunike eksponentom nerrškonaciionalne politike v mariborski oblasti »Bemah-rung der bekannten Einschrankong« to je da pristaši Deutsche Par-tei ne smejo nikjer nodoirati narodne in napredne liste SDS Kakor ie videti se nemška ekspanzivna nolitika dobro zaveda. da s podpirantem klerikalcev in radikalov pomaga slabiti nacijonalno fronto v Sloveniji
K pogodbi sami pač ni potreben noben komentar Ona pomenja obnovitev nemške nacijonalne nolitike na severni granici države s Domočio slovenskih strank. V tem je njen politični in moralični značaj.
Na^re^ne l*ste ?a k^ški
olfrai In linK''fln«Vn
Včeraj je bila vložena pri ljubljanskem sodišču naoredna kandidatska lista za srez Ljubljana okolica. Lista je bila odobrena ter ima številko 4.
Kandidati so:
1.)	Zeha! F^an oosestnik in trgovec.
Rudnik Dri I jubljani:
2.)	Maver Karel, oosestnik in višji poštni oficija' v p.. Vrhnika:
3.)	£vigel' Franc oosestmk Ig;
4.)	Matian Jos;p. posestnik Vižmarje:
5.)	Runnik Franio. žel. strojevodja. Ljubljana:
6.)	Pano'? Pavel »esa-ski mojster. Fužin" nri Hišici:
7 >	Ivan oosest-ik ^avlje
pri Jež;ci.
restav-
rater. Borovnica; 30 Javornik Josip,
posestnik, gostilničar in mesar. Stude-tiec-Ig; 4.) Zupan Franjo, vozni mojster, Novi Vodmat: 5.) Sušteršič Franc, posestnik. Svetje pri Medvodah: 6.) Sušteršič Franc, posestnik in gostilničar. Zapuže: 7.) Požar Ciril, gostilničar in posestnik. Zalog.
Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bila včeraj vložena napredna kandidatna lista
za srez Krško: Kandidati:
1.)	Šribar Alojzij, posestnik. Ardro;
2.)	Hmelj Franc, trgovec, gostilničar in posestnik Radeče:
3.)	Činkole Anton, posestnik, Dobru-ška vas (obč. Škocijan);
4) Šnidaršič Josip, posestnik. Studenec pri Krškem;
5.) Jug Anton, gimnazijski ravnatelj, Ljubljana.
Namestniki: 1.) Slanšek Ljudevit, mizar in posestnik. Krško; 2.) Kalin Jo-s.p, posestnik, gostilničar in mesar. Obrežje (obč. Vel. Dolina); 3.) Pečar Josip, posestnik in kovač. Grahovca šte. vilka 4 (obč. Boštanj); 4.) Lukek Franc, posestnik in čevljar. Št. Rupert št. SS; 5.) Kovačič Anton, posestnik in t.ilinar. Krška vas 36 (obč. Cerklje).
Druge kandidatske liste
Nadalje so bile včeraj vložene v Novem mestu:
radidevska lista za srez Kočevje, nosilec A'bin Prepeluh, uradnik v Ljubljani;
socialistična lista za srez Kočevje, nosilec Josip Kopač, uradrik v Ljubljani.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani sta včeraj vložiia gg A. Svet iz Podskrajnika pri Rak ku ter A Turk iz Zelš pri Ctrknici svojo posebno listo za logaški okraj. Nosilec je Anton Kokr j Vrha pri Sv. Treh kraljih, večina kandidatov je iz Zelš pri Cerknici.
Policijski agent P Kette z Bieds in žel. uradnik Weber z Jesenic sta vlož la po-
iVno !is:o za sre.-> Radov jica z norilcim o' -m "e erarVm po e t ; kom z B! da.
V e te '"te so cd sodišča že po rjene.
? olitične be5ežke
ve nove'rt? «Dcmoljub»?
•l - mo!;ub> piš": tTuij sed j i.mcjo <lasti .'erjavovci namen oblastveno skupščini- tako zelo usužnjiti centralizmu, da bo fisto nesposobna za delo. Zakaj žerjavovc^ci ;( centralizem več kot verska resnica in semu. kar bi moglo zmanjšati moč rentra--iztna. napovedujejo toj na nož. Tako bi udi i? nfci.-ietne skupšo ne kmalu napravili ruštvfi centr.listiSui! pomagačev.» .Ni iz liufeno. da bo do oblastnih volitev <Do-noljub^ še utajil, d; so samostojni demokra ti soustanovitelji zakona o oblastnih in srez-'-'h samoupravah in da so klerikalci glas> vali proti temu zakonu. Dr. Kulovec, ki je izdajatelj ;Domoi]uba>, bržkone dobro ve, ;iko že ui pozabil ua svojo bogoslovno zna-aost. da piše sv. pifmo: <Slepi f. rizej! Oči sti jioprej steklenico in skledo znotraj, da boš tudi oa zunaj čist.3 (Ev. sv. Matevža XXIII. _'6.)
Tako je!
Zadnji rSloveuski guspodao piše, da so oblastne volitve izredno velikega pomena u> slovensko ljudstvo in za slovensko go spodarstvo, ker edino v oblastih bodo Slovenci na svoji zemlji sami odločili in v oblastnih zadevah jim nihče ue bo odločil-co zraven govoril iu gospodaril. Pri ob!a stih ue bodo govorili in gospodarili ue ^rbi. ne Hrvatje, temveč samo Slovenci I ukaj bomo morali pokazati, vzklika dr Kt> roščevo glasilo, da smo res tako r. zumni, tako pošteni, tako praktični in napredni, da /Jiamo vse nam zaupane zadeve vzorno, dobro in na splošno upravljati in uravna*i. skrbeti za blagostanje in napredek, pravilao teliti pravice iD dolžnosti. Tako je! Podpi semo z obema • rokama, želeli bi samo še. 1a bi nam klerikalno glasilo povedalo, zakaj so se klerikalci z dr. Korošcem toliko borili proti oblastnim 6kupščinam ter s toliko besnostjo pobijali, kar so vedno trdili samostojni demokrati in kar sedaj tudi sam' trdijo Naj bi cSlovenski gospodari tudi po vedal. zakaj dr. Korošec s svojimi poslanci nikdar ui zahteva! razpisa oblastnih volitev, dasi bo v oblastnih skupščinah imelo odločilno besedo samo slovensko ljudstvo. To pojasnilo bi bilo potrebno radi večje jasnosti.
Škofijska politika za oblastne volitve
Opozoril' smo z?, ja je škofija zabranila kandidirati kanoniki; dr Koblerju v Kranju in župniku Pibru v Šenčurju pri Kranju, ki sta sprejela mesta na radičevski listi. Ta slučaj smo navedli ko; eklatanten dokaz, da odstavlja >n poslavlja pr: nas duhovniške kandidate cerkvena oblast ne oziraje se na voljo ;n potrebo ljudstva, iz česar sledi, da ie lahko prsianec duhovniške SLS samo oni ki ga voliicem komandira škoii-ja. Ako b: im la cerkvena oblast v Sloveniji staro srednjeiešk moc, b formalno vodstvo SLS in njeno tajništvo ki danes obstoja očividnr le r<i slepilo naivne javnosti, sploh ne bilo potrebno ker bi vse politične funkcije opravlja' škofijski ordinarijat sam. Leta 1926 živimo hvala Bogu vendarle svobodneje in tudi Slovenci boli in bolj tz-pregledujejo opasmost in sramoto klerikalne politične komande Seveda se bo cerkvena gospoda izgovarjala, da za zabrano kandidature kanonku dr. Kob'erju in župniku Pbru n' bila merodajna politična od-| očitev. marveč zgolj cerkvena in verska i la "n 'f tak izgovor hinavščina in 'a?, se ■a:bo :e vid', da ie v st; šknf'j: ne~šk?mu i župniku Eppictu v Stari Cerkv dovoljeno
kandidirati na aemško-nacijonaini kandidatni listi, katero so postavili nemški liberalci. Iz tega dejstva kvečjemu lahko sledi, da imajo v škofiji dvojno mero za nižjo duhovščino Eno za Slovence, drugo pa za Nemce. Quod licet Jovi, non licet bovi Slovenec je po nazorih rimske cerkve vedno manj vredna para ki nima drugih pravic kot da udano prenaša udarce krive palice ter uboga, kar mu Prevzvišeni zapovedo.
Simpatični glasovi iz Sofije
Italijansko časopisje registrira z oči-vidnim nezadovoljstvom članke bolgarskih listov ob priiikj našega spora z Italijo. V posebnih poročilih iz Beograda ugotavljajo, da so bolgarske izjave napravile zelo ugoden vtis celo v onih krajih, ki se dosedaj nikakor niso mogli odločiti za likvidacijo neprijetnih spominov komaj minule prošlosti.
Sofijski listi — izvzemši nepomembne šovinistične — so se namreč postavili odločno na stališče Milovanovičeve devize: Balkan balkanskim narodom ter so s tega stališča resno razpravljali o nevarnosti italijanske ekspanzije na Balkanu. Po njihovem mišljenju ie Italija to načelo že pogazila s svojim tiranskim paktom, ue glede na Albanijo, ki je v tem postala most za nadalino italijansko prodiranje na Balkan.
Zato so sofijski listi posvetili paktu izredno pozornost. Ugledni publicist Mačarov ie pisal odprto o italijanski agresivnosti. Drugi so pisali še boli odprto, n. pr danes je na vrsti Jugoslavija, za njo pa pride Bolgarija!
Ninčičeva demisija je v Sofiji presenetila. Listi obžalujejo njegov sklep in pravijo, da bi bi! moral počakati vsaj toliko časa. dokler ne bi vzpostavi! sloge med Bolgari in Srbi, ki je absolutno potreben pogoj za spoštovanje načela Balkan balkanskim narodom. Nevarnost italijanske politike mora najti solidarnost balkanskih Slovanov Zadnji dogodki ki kažejo italijanske osvoje-valne namene naj bodo balkanskim narodom nauk. da je potrebno skupno sodelovanje. Priše' je čas. da prenehajo spori kajti to. kar ie zadelo Albanijo. nudi slabe perspektive ostalim balkanskim narodom. V času, ko preti obema sorodnima kraljevinama skupna nevarnost. bi mogel dr. Ninčič mnogo storiti za meabalkansko zbližanje.
Te sofijske izjave v kritičnem času zaslužijo pač pozornost celokupne naše javnosti. Razveseljivo je. da so našle ugoden odmev v Beogradu samem, kjer jih komentirajo zelo simpatično in resno.
Položaj m Kitaiskem
«Times» so pred nedavnim pisale, da za angleško vlado danes ni na svetu bolj nujnega problema, kakor ie gibanje, ki se je pričelo na Kitajskem proti tujcem, v prvi vrsti proti Angležem.
Središče napetosti zoper tujce ie v zadnjih tednih mesto Hankov. Da si ie mogoče stvar pravilneje predstavljati, je treba pripomniti, da je to mesto, ki šteje skupno z Vučangom in iianjan-gom 1 milijon 467.000 prebivalcev in je tedaj prvo za Šanghajem. ki ima pol-drug milijon ljudi in še pred Pekingom, ki je s svojimi 1,300.000 prebivalci na tretjem mestu.
V Hankovu so tri ^koncesije® ino-zemcev. angleška, francoska in japonska, v njih živi skupno okroglo 700 ino-zemcev. Zoper nje se ie za 4. december napovedala splošna stavka in bojkot. Kitajci hočejo tedaj inozemce izgnati iz mesta, oziroma jih prisiliti na izselitev. Že pričetkom decembra se ie poročalo, da je Japoncem pričelo primanjkovati živeža, osobito riža^ in iz vseh kolonij so se obračali na Šanghaj z nujnimi prošnjami za živila. K sreči se po Jang-tsekiangu vrši promet tudi z zelo velikimi ladjami. Koncesije v Hankovu so obdali z barikadami in vojne ladje so pripravile pomorščake
Medtem so Kantonci zasedli mesto, spopadi z inozemci se sicer niso vneli, ali situacijo označujejo poročila še vedno kot kritično.
Zakaj napetost v Hankovu je le en del splošnega ogorčenja zoper tujce, ki je objela Kitajsko. Kantonci. se označujejo kot boljševiki. ki pa predstavljajo pravzaprav le stranko Kuomintang. to je dr. Sunjatsenovo politično ustanovitev. ki ima v svojih vrstah tudi socija-liste in je sprejela komunistični program. dasi se ipak ne more popolnoma identificirati s komunisti. Njihov ugled se na Kitajskem širi baš radi tega. ker so znali porabiti nerazpoloženje zoper tujce, ki ga z bojkotom, štrajki itd. še podžigajo. Severne armade, stoječe sedaj pod vodstvom Čangtsolina, so napram tujcem zmerne, kakor so tudi sicer politično konservativne, skoro sc lahko reče — reakcijonarne.
Gibanje proti tujcem ima povsem konkretne zahteve. Baš te dni je zborovala mešana komisija, sesto.ieča iz zastopnikov Kitajske in velesil, o eksteri-torijalnosti inozemcev. Ta komisija je sklenila, da smatra za neumestno, odpraviti eksteritorijalnost. češ da so kitajska uprava, sodišča itd. v takem stanju. da ne garantirajo še pravične, ob-iektivne zaščite inozemcev. Dokler se uprava v Kini ne kensolidira in ne uredi krepka centralna oblast v državi, toliko časa se morejo tujci zanesti na svoje eksteritorijalne pravice. Kitajski član komisije je vložil protest zoper te sklepe, češ da nasprotujejo resnim nadam kitajskega ljudstva. Prav tako se morejo odpraviti «koncesije» v kitajskih mestih šele ko izpolni kitajska uprava določene predpogoje.
Pri teh pogajan ih ki se tičejo ekste-ritorijalnosti koncesij in carin, ki so pod
inozemsko upravo, sodelujejo s kitajske strani le zastopniki pekinške vlade, o kateri pa je znano, da ima le minimalno avtoriteto; faktično je vsa moč v rokah poveljujočih generalov pekinški ministri so taktično le marijonete. Glavno nasprotstvo do tujcev pa je v onih predelih kjer gospodujejo Kantonci. Njih nasprotje do velesil je tem večje, ker velesile kantonske vlade nočejo priznati boječ se. da bi to pomenilo ojačenje Kuomintanga s čimer bi odbile od sebe severno Kitajsko. Vendar se v zadnji dobi vedno pogosteje čujeio glasovi da bi bilo treba priznati kantonsko vlado ki se nikakor ne more smatrati za popolnoma boljševiško. dasi je s sovjeti v zvezi. Toda velesile ne verjamejo še v kantonsko zmago; prevečkrat že je v zadnjih letih notranja kitajska vojna prinesla nepričakovan obrat vojne sreče. Dalje je še važno, da so velesilam severni generali mnogo simpatičnejši: na Kitajskem se splošno sodi. da podpira Čangtsolina Japonska. Vupeifuja pa Anglija; zato se Kantonci obračajo v Drv' vrsti zoper Japonce in Angleže.
Nacijonalne kitajske interese zastopa brez dvoma kantonsk3 vlada. Aii ' stvari so v Kini abnormalne in to še ni razlog dovolj da bi Kaomintang ostal zmagovit v boju s severnimi generali
Zanimive preiskave v Berlinu
Ponesrečena papežema minnua akcija 1. 1317. — Bivši drž. kancelar (lr Michaelis v preiskavi. — Kaj ie hotel cesar Viljem.
d Berlin, 15. decembra.
Javnost se mnogo bavi s preiskovalnim odborom zbornice, ki preiskuje vzroke, ki so dovedli Nemčijo do poloma na frontah leta 1918. pa tudi 1917 Včeraj se je začela razprava proti bivšemu državnemu kan-celarju dr. Michaelisu, ki ga dolže, da je preprečil izvedbo akcije za mir, Id jo je začel poleti 1917. papež Benedikt XV
Kakor znauo, ie izvolil nemški parlament dne 19. julija 1917 poseben odbor sedmorice, v katerega je paslala vsaka stranka po enega zaupnika Ta odber naj bi ekunaj z državnim kancelarjem sestavil in predložil plenumu v razpravo resolucijo, 6 katero izraža nemški narod po svojih predstavnikih pripravljenost za mir. Sedmorica se ie imela takrat bavi t i z odgovorom na papeževo noto. ki jo je poslal dne 1. avgusta 1917 V tej noti je papež predlagal, naj bi Nemčija izpraznila Francijo iu zlasti Belgijo, čije neodvisnost se ima popolnoma zajamčiti Angleška vlada je na podlagi te note izjavila, da je pripravljena k pogajanjem za sklenitev miru, ako poda Nemčija iasno izjavo, kaj namerava storiti z Belgijo. Odbor sedmorire se je nato zedinil na besedilo odgovora, ki pa ni omenjal Belgije. Ta nota je bila poslana papežu kot oficijelni odgovor Nemčije.
Poslanec Bredt je izdal knjigo o delovanju parlamenta za vojne. Pri zbiranju gradiva je naletel na spise, iz katerih je videl, da je poslal takratni kaucelar dr. Michaelis r>apeškemu nunciju Pacelliju posebno pismo, ki je šlo s poredno z nemškim odgovorom na papeževo noto. Bredt je vso zadevo preiskoval dalje in dal povod za obtožbo proti kancelarju. Ugotovil je namreč, da je dr. Michaelis izročil par dni kasneje nunciju pismo, ki izrecno odklanja zahtevano izjavo glede Belgije v danem trenotku. Pismo omenja le. da bi bila Nemčija pripravljena izprazniti, ako se izpolnijo gotovi pogoji S tem pismom se je razbila papeževa akcija za mir, ker je Nemčija odklonila to izjavo, ki jo je zahtevala Anglija kot p°g°i M četek pogajauj. O tem pismu jvi dr. Michaelis ni obvestil odbora sedmorice. ki zato tudi ui vedel, zakaj se je stvar razbila.
Bivši državni kaucelar je pri včerajšnji razpravi pred preiskovalnim parlamentarnim odborom priznal, da za svoiega kancelaro-vaiija ni o vsem obveščal odbora sedmoricc Za namero so vedeli le on, cesar Viljem, talrr?tni zunanji državni tajnik Kuhlmann ia najvišji predstavniki vrhovnega armadneja vodstva, Dr. Michaelis se je zagovarjal s ten:. da dr. Bredt ni prav razumel njegovega pisma nunciju. On ui v tem pismu gladko odbil zahtevano izjavo glede Belcrije. ampak dul razumeti, da je bila Nemčija pripravljena odreči se Belgiji pol gotovimi pogoji. V od-srovoru ni bil gladek me-, ampak [»gojili "da . Očividno je tudi Vatikan njegovo pismo napačno razumel.
Glede očitka, da tudi ni postopal v skladu s cesarjem, je prečitnl dr Michaelis pismo, ki mu ga je pred dobrim mesecem poslal razcesr.r iz Holandije in v katerem pravi, da ne more razumeti, zakaj se ta -tvar vlači sedaj v javnost in naprčno razlaga. Viljem ugotavlja v tem pismu, da ni takrat v razgovoru s kancelarjem o pisn-.u nuncija Pacellija prikrival težkih pomislekov, da bi se država po krasnih uspehih vojske in mornarice odločila opustiti Belgijo. ako bi Nemčija s tem prišla do konca 1917. do miru. Cesar piše dalje: V smislu Vaših predlogov sem pristal tia kronskem svetu na opustitev Belgije. Vendar se je moglo to zgoditi le pod pogoji, ki sem jih smatral za "neobhodno potrebne v interesu miru v bodočnosti. V tem smislu ie bilo sestavljeno tudi Vaše pismo z dne -4. ser,-tembra 1917, ki je v svojih končnih ciljih popolnoma odgovarjalo mojemu n.-ziranju, naj pismo ne izključuje končne izpraznitve Beltrije, ki da se nikakor ne sme izvršiti brezpogojno. Pismo torej ni bilo v protislov-iu z oficijelnim odgovorom na papeževo noto. Tudi danes je še vedno moje mnenje, da bi bilo neodgovorno, da bi vnaprej izrekli, ua se odrečemo Bolsriii samo zato. da bi dobili šele pri bodečih mirovnih pogajanjih jamstva, ki sem iih smatral za neobhodno potrebna za dobrobit svojega naroda.:
Dr. Michaelis <e kolčno iziavil. da vlada ui hotela obdržati Belci ie. ampak preprečiti, da bi držav?, zopet ubrala stranske poti. Hoteli smo, da bi bila gospodarsko od nr;s odvisna potom skupnosti nemškesra in belgijskega kapitalp.Flandrijski obali smo se hotel odreči, cesar pa je zato hotel dohiti od Anglije oporišče v Sredozemskem mnrju. na Krfo ali pa v Valoni. Sporazum s Hinden burgom je bil vedno nemogoč. Kancelar ;c pristal na opusi flandriiske obale. Hindei burg pa je hotel obdržati Liege. dokler se nr-'zpolnijo nemške gospodarske zahteve.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
asi Kraji in ljudje
Proslava kraljevega rojstnega dne
Ljubljana, 17. decembra Tudi letos je ljubljansko prebivalstvo na kraljev rojstmi dan dokazalo, da je zvesto udano junaškemu svojemu vladarju, kralju Aleksandru Hiše so biie bogato okrašene z državnimi in slovenskimi zastavami, državni uradi ves dan niso poslovali, trgovine pa so bile za časa slovesne službe božje v stolnici od 11 do 12. dopoldne zaprte. Slovesne službe božje so se vršile v stolnici, pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica in v protestantski cerkvi. Povsod so se jih udeležili zastopniki državnih in civilnih oblasti. konzuli, oficirski zbor, rezervni oficirji in dobrovoljci. zastopniki raznih kor-poracij ln društev ter številno občinstvo. Tudi vsi v Ljubiiani se nahajajoči konzulati so razobesili zastave svojih držav
Veliki župan dr Baltič je priredil že na predvečer v palači velikega županstva slavnosten obed, katerega so se udeležili cerkveni, vojaški in civilni dostojanstveniki ter v Ljubljani se nahajajoči konzuli. V Unionu se je vršil v četr'ek zvečer slavnostni koncert združenih srednješolskih zborov, ki so ga včerai ponovil; za šolsko mladino. Žal, je bila prireditev slabo obiskana, čeprav je dosegla lep moralen uspeh Po cerkvenem opravilu v stolnih je sprejema! gospod velik' župan čestitke Zvečer se je vršila po mestu bakljada godbe dravske divizije.
Snoči se je vrši'a v dvoranah »Kazine« svečana zabava, ki jo je priredil upravni odbor »Oficirskega doma« Zabava, katere so se poleg celokupnega oficirskega zbora z divizijonarjem generalom D Kalafatovičem na čelu udeležili, tud' mnogi rezervni oficirji, civilni dostojniki ter predstavitelji naj-odličnejše ljubljanske družbe s svojimi damami. je potekla nadvse animirano ter je dostojno zaključHa kraliev praznik.
Maribor, 17 decembra Marbor ie ob mehkem in solnčnem zimskem dnevu zopet slavnostno pokazal svoje patrijotično čustvovanje na rojstni dan kralja Aleksandra. Težišče slovesnosti pa je bilo letos nedvomno že na predvečer, ki so ga uvedli najprej topovski streli in nato slavnostna predstava v Narodnem gledališču, kjer so dajali Massenetovo opero »Ma-non« Sedeži so b li že dan poprej razprodani, dijaško stojišče pa proti policijskim predpisom nabito. Predstava sama je bila po svoji notranji vrednosti na višku Dirigent in režiser, ravnatelj mariborske opere. Andro Mitrovič. je pričaral iz »Manon« vso zvočno milino in poezijo Masseneta. Naša mlada umetnika Franja Kocuvanova (Ma-non) in Peter Burja (Des Grieux) sta b la enkrat v svojem elementu in sta podala res velik umetniški užitek Gdč Kocuvanova je pokazala pevsko krasen napredek, tudi njena iiub:<a in naravna igra ugaja, ravno tako gre naprej g Bur'a, samo v igri se zdi vedno enako negiben. Sijajen je bil tudi to pot kot Lescaut Franjo Neralič Vsem ostalim je bila vtisnjena umetniška roka dirigenta in režiserja Andro Mitroviča, ki je moral ponovno na oder 'n žel s svojo pestro, prijet-no-slikovito družino dolgotrajno burno pohvalo tn ploskanje Dokazal je ponovno, da je ob takšnem vodstvu možno tudi v mariborskem gledališču ustvariti dostojno opero. Upamo, da mu bo Maribor hvaležen in to priznanje kazal s tem, da bo pomagal graditi to težko kulturno delo naprej
Danes je bi' Mar bor ves odet v narodne in državne zastave, po uradih je počivalo delo, šolska mladina je imela maše. nato domoljubne deklamacije in primerne nagovore Ob 11 uri ie general Kostič z adju-tantom obšel na Slomškovem trgu ob svi-ranju vojaške godbe častne čete mariborskih vojaških edinic, nakar je zapel škof dr. Karlin v stolni cerkvi zahvalni Te Deum. Trgovski tn obrtni obrati so bili medtem zaprti. Zvečer pa so priredili oficirji mariborske garnizije v Gotzovi dvorani Elitni ples, ki je običajna vsakoletna revija mariborske elegance in uvod številnim večjim plesnim prireditvam.
Celje, 17. decembra Ljubav do naše ujedinjeme domovine in do našega narodnega kralja iz slavne rodbine Karadjordjevičev preveva vse kroge našega prej stoletja in stoletja zasužnjenega slovenskega naroda. Praznik rojstnega dineva kralja Aleksandra je temu primerno potekel na svečani način tudi v Celju. Kot na praznik ujedinjenja, tako se je z isto in morda še z večjo iskrenostjo in ljubeznijo
spominjalo celjsko meščanstvo 38. rojstnega dneva našega priljubljenega vladarja. Že ob zgodnjih urah so plapolale raz državnih in tudi številnih zasebnih poslopij državne in narodne zastave, trgovine in lokali so bili od 8 do 10. ure zaprti, po vseh cerkvah raznih veroizpovedi pa so se darovale zahvalne daritve. V cerkvi sv. Danijela so se zbrali ob 9. uri korporativno vsi aktivni častniki, med njim: m*ogo rezervnih častnikov, ter zastopnik' vseh javnih in zasebnih uradov in oblasti. P< službi božji je z največjo strumnostjo defilirala naša narodna vojska, na srezkem poglavarstvu pa je sprejemal g. vladni svetnik dr. Žužek kot najvišji reprezentant politične oblasti čestitke zastopnikov uradov ji raznih kulturnih in narodnih društev Zvečer je priredil aktivni in rezervni častniški zbor v Celju v veliki dvorani Celjskega doma elitni ples. katerega je posetilo tudi 'epo število celjskega meščanstva Šole sr proslavile rojstni dan svojega najvišjega protektorja s službo božjo in z internim; prireditvam.
Profesor Fran Jeraj 75Ietnik
Tiho in neopaženo je slavil 75-letnico svojega rojstva g. prof Fran Jeraj. Kljub svoji visoki starosui še danes redno poučuje na I{. realni gimnaziji v Ljubljani in vrši svojo službo z izredno mladostno živahnostjo. Starost se mu ne pozna in ni se čuditi, da je tako rede*£ jubilej šolnika minil brez posebne pozornost- ajegovih tovarišev in učencev.
Fran Jeraj. ro., 2 decembra 1851 na Rečici na Štajerskem je pohajai gimnazijo v Celju od 1863 di 1871 V jeseni 1871 je moral k vojakom, kjer je služil tri leta. ves čas pri II. ženijsketr polku V jeseni 1874. se je vpisal v Gradcu na filozofsko fakulteto za naravoslovne predmete Leta 1878 je moral kot častniški namestnik odriniti v Bosno, kjer je služil ^ek leto do 1879 Vsled vojnih naporov je zt>olel in moral študije za 2 leti prekiniti L 1885 je napravil profesorski izpit in ie kot suplent nastopil službo na realki v Ljubljani Potem je služboval od 1888 do 1890 na gimnaziji v Ljubljani, od 1890 do 1907 na gimnaziji v Novem mestu. L 1907 e bil premeščen na II gimnazijo v Ljubljani, kjer je bil po polni službeni dobi I 191f> upokojen, ostal pa še dalie na zavodu ko> honorarni profesor.
Profesor Jeraj je eden tistih redkih mož. ki je bil v šoli i<n v družabnem življenju od vseh ki ga poznajo v vsakem oziru neskaljeno ljubljen in visoko spoštovan Mirnega temperamenta odličen pedagog pravičen in dober, ljubezniv in znača.ien
Možu dosledno naprednega prepričanja in odličnemu šolniku iskreno čestitamo k njegovemu jubileju: Na mnoga leta!
Nerednosti v ljubljanski invalidski orpanizaciii
Anketni odbor, ki je bil izvoljen na izrednem občnem zbiru krajevnega odbora Udru-ženja vojnih invalidov v Ljubljani dne 28 novembra ter bi' polnomočno pooblaščen, da izvrši ponovno revizijo o poslovanju bivših funkcijonarjev krajevnega odbora, prinaša vojnim žrtvam mesto božičnice sledeče poročilo
Sedemčlanski anketni odbor je dne 14. decembra svojo nalogo dovršil in predal knjige s poročilom deželnemu sodišču. Ugotovil je znatni primanjkljaj društvenega premoženja v škodo vsem članom. Pripomnimo, da je anketni odbor pri izvrševanju
svoje naloge naletel na razne težke odpore od strani Oblastnega odbora, ki mu ni hotel izročiti potrebnih pripomočkov v svr-ho natančne revizije, posebno ne v pogled hranilnih knjižic Posebno odklonilno je nastopal predsednik Oblastnega odbora sam, kateremu bi moralo biti kol nadzorstveni oblasti največ ležeče da se ta neljuba afera natančno in čim prej razčisti ter dožene krivce. Kaj je vzrok, da je Oblastni odbor oviral naše delo, nam žaribog ni znano Kljub temu pa je anketni odbor dognal znatno višji primanjkljaj, kakor pa revizija Oblastnega odbora
Člani naj bodo uverjeni, da je anketni odbor svojo, sicer težko nalogo v polni meri dovršil ter postopal popolnoma objektivno n nepristransko. Številčno poročilo o primanjkljaju društvene imovine bo podal anketni odbor na prihodnjem izrednem obč. zboru, ki se ima v kratkem izvršiti. Tedaj naj se vse članstvo zborovanja polnoštevilno udeleži, ker bo poročilo važno za vse in da se bo tedaj izvolil nov odbor, ki bo užival zaupanje članstva in celokupne javnosti.
Za anketni odbor:
Predsednik: Franc Krušič, 90% invalid;
Tajnik: Vinko H rova t 50% invalid.
Promet čez Savo v Tacnu zopet odprt
Vsled nevarnosti, da se poruši glavni opornik mostu v Tacnu na desnem bregu Save, so morale oblasti dne 2. t. m. zapreti ves promet na tem mostu Nevarnost je nastala, ker se je struga Save vsled regulacije znižala za 4 m
Zadnje velike povdnji so izpodjedale tnaterijal na kateretr je stal opornik, v taki meri, da se je opornik začel pogrezati ta nagibati Prvi znaki katastrofe so se pokazali 27 novembra, d' 4. decembra pa se je steber pogreznil že za 38 cm Zavarovalna dela so se pričela 2. decembra in jih je izvedla tvrdka ing Fran Tavčar d. z o. z. v Ljubljani. Zavarovanje ogroženega opornika so izvršili tako, da so opornik podbeto-trirali v širini 2 metrov okoli opornika. Dela so bila zelo težavna, posebno, ker je Sava imela svoj tok v globočšni 5 m usmerjen v opornik Ves čas zavarovalni del se je opornik vsedal ter je vsedanje doseglo 11. t. m. svoj maksimum 50 cm. Po načrtih univ. prof. dr. ing. Miroslava Kasala so se postavile močne zagatne stene z uporabo železnih traverz in se je tako omogočilo pod-betoniranje opornika Zavarovalna dela so bila do 12 t. m. toliko dokončana, da je vgrezanje desnega oporn'ka popolnoma prenehalo V nekaj dneh se bo že izravnala ni-veleta mostu tako, da se dvigne nosilna konstrukcija. ki visi sedaj proti desnemu bregu za 50 cm, v prvotno vodoravno lego.
Nevarnost pa obstoja, da bo Sava znova zpodjedala zavarovani opornik. Tacenski most bo popolnoma zavarovan šele tedaj kadar se bo tok Save potom regulacije odvrnil od desnega brega proti sredini. Zato ie potrebno, da se razstrelijo na levem bregu nad mostom pečine, ki ženejo tok Save v desni opornik.
Drzen vlom v Gameljnah
V vilo g Josipa Knafliča v Zg. Gameljnah je bil v noči od četrtka na petek izvršen drzen vlom Vlomilec mora biti ali zelo izurjen strokivnjak al: pa je bil to človek ki mu je notranjost hiše dobro poznana. kajti posrečilo se mu je opraviti svoje delo temeljito in nemoteno Vlomil je pri zadnjih vratih, ki jih je odprl z vitrihom, nakar je pretaknil vse spodnje prostore in pobral, kar se mu je zdelo vredno oziroma kar je mogel vzeti s seboj. Najprej je stikal za denarjem Prebrskal je vse miznice in predale imel pa je tu le malo sreče, ker je našel samo nekoliko drobiža Zato se je tem bolj odškodoval z drugimi stvarmi. Vzel je med drugim: lovsko puško trocevko, lovski daljnogled, črn usnjat suknjič, več parov čevljev in nogavic, eni kapo dežnik nekaj stvari pa, ki jih najbrže ni mogel spraviti v svojo bisago, pa je potem za hišo zopet vrgel proč, tako- en lovski klobuk, kratko lodnasto z;rrsko suknjo in en ženski jopič Vrednost vseh ukradenih predmetov znaša preko 15.000 Din. Značilno je da se je vlomilec predvsem preskrbel z lovsko opremo. Pobral je tudi vse naboje za puško, kolikor jih je našel v omari, in vzel celo piščalko za jerebe Ker se je najbrže predvsem oborožil, je svoje ostalo delo po-
Kulturni pregled
Gledališki reoertoarji
Llubtianska drama
Sobota, 18.: ob 16.: «Slaba vest«. Dijaška
predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja. 19.: »Triglavska bajka*. Izv. Pondeljek, 20.: Zaprto. Torek, 21.: «Skopuh» B. Sieda, 22.: «Kovarstvo in ljubezen®. E. Četrtek, 23.: aMacbeth«. C.
Liuhtianska opera. Sobota. 18.: «Figarova svetba«. E. Nedelja, 19.: ob 15.: «Manon». Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 20.: Zaprto. Torek. 21.: «OtheIo». D. Sieda, 22.: »Cosi fan tutte». Premijera. A. Četrtek. 23.: Zaprto
Mariborsko gledališče. Sobota, 18.: «Manon» B Nedelia. 19.: ob 15.: »Danes bomo tiči». Globoko znižane cene.
Danes popoldne ob 4. je v ljubljanski
drami dijaška predstava pri znatno znižanih cenah. Uprizori se Anzengruberjeva narodna igra <Slaba veste. K predstavi vabimo naše dijašlvo pa tudi ostalo občinstvo. V operi pa se poje danes zvečer «Fi-■*arova svatba>.
Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 18. t. m. se vršita dve predstavi, in sicer se poje popoldne ob 3. Massenetova večno lepa opera «Ma-non», ki se odlikuie po izredno lepi glasbi in po prelepih arijah. Glavni ulogi pojeta ga. Lovšetova in gosp. Bnnovec Drama pa uprizori zvečer kot izvenpredst"vo Golievo pravljično igro ^Triglavsko baiko>, ki je posebno namenjena še naši mladini. Za popoldansko operno predstavo veljajo znižane cene.
Mozart: «Cosi lan tutte». V sredo, dne 22. t. m. je v ljubljanski operi premijera Mozartove klasične opere «Cosi fan tutte». Ta opera, ki je v zadnjih časih na repertoarju vseh velikih gledališč, spada mel najboljša Mozartova dela. Tekst je napisal znani Mozartov libretist Lorenzo da Ponte. Opern ima dvoje dejanj in vsako dejanje ima šesl sprememb Prvo njeno izvajanje je bilo leta 1790. na Dunaju. Dejanje se vrši v okolici Neaplja. Uloge so sledeče razdeljene in zasedene: Sestrici Fiordiligi in Dora belin pojela ga Lovšetova in gdč. Tha-ierjeva. Njuno strežnico Despino ga. Polife-va, oficirja Ferdinanda gosp. Banovec, Viljema gosp. Mitrovič in ošabneži Alfonza gosp. Betetto Opero ie n"študiral in jo di rigira operni ravnatelj gosp. Mirko Polič. Vsebino opere priobčimo v prihodnji številki.
Naši koneorti zadnje dobe kažejo močno tendenco k instrumentalni reprodukciji. Zato pozdravljamo smotreni koncertni sjv-red Orkestralnega društva Glasbene Matice na pondeljkovem koncertu dne 20. t. m., ki na9 povede zopet korak naprej v spoznavanju svetovne glasbene literature. Kdor omalovažuje take koncerte, kaže le, da ne zna ceniti velikega aomena instrumentalne glasbe za splošni napredek muzikalne umetnosti.
Na r tda za poezijo v Italiji. Akademija Mondadori v Milanu je podelila prvo nagrado za poeziio Vincencu Gerace. Tekmovalo jo 234 pesnikov.
Razstava I. Filakovca v Beogradu. V salonu društva cCvijeta Zuzorič* v Beogradu je bila včeraj otvorjena razstava slikarskih del I. Filakovca. V nedeljo bo predaval o tem nadarjenem slikarju znani pesnik Gustav Krklec.
Kult srbskih narodnih pesmi. Srbi so po pravici ponosni na svoje narodne pesmi in pri njih zelo vdomačeni kult ljudske poezije še vedno živi. V torek, dne 21. t. m. bo v prostorih beograjske univerze recita-cijsko - muzikalni večer, posvečen junaški in lirični srbski narodni poeziji. Sodelujeta ga. Zlata Markovič. tragedkinja Narodnega gledališča in pianist Vladimir Slatin, i cKavalir z rožo» t Pari™. V januarju bo uprizorjena v Veliki operi opera Richar-da Straussa cKavalir z rožo». To bo prva nemška opera, ki se bo dala po svetovni vojni v Parizu. Dirigiral bo najbrže ekla-1 datelj sam.
Danes nežnost — ljubkost v kinu .DVOK"
Logarjeva K r ista
po znam operet „D«e F8j-sterchristi". — L;u av logaijeve K: ste in cesai,a J efa li.
Lya Mara	Harr\ Lsedike
v gl- vmh /logah - Velikanski us >eii pri včerajšnji prcmijeii; Danes ob: 4. pol 6., pol 8. in 9	KIKO DVOR
tem opravil z vso mirnostjo in sigurnostjo tako, da je pri tem pokadil še cigareto »Zeta«. katere ogorek se je našel zjutraj v veži. Po ostankih vžigalic sodeč ki so bili povsod raztreseni, je vlomilec hodil tudi po zgornjem mostovžu, kier se nahajajo spalnice, vendar iti nobene obiskal. Operiral pa je tako tiho, da se v hiši nihče ni prebudil. Odšel je sicer od zadaj čez vrtno ograjo, pač pa si je z vitrihom odklenil sprednja vrtna vrata, ki vodijo na cesto Zanimivo je, da se tudi lovski pes. ki je sicer jako čuječ in ki je ležal pod ognjiščem, ni nič oglasil.
Ukradena puška trocevka je brezpetelinka. sistema Hamerless in ima znamko J Peter-longo. Innsbruck. Tiroler Waffenfabrik. Kaliber obeh cevi za šibre je 16. za kroglo pa 9.3, in sicer za podaljšano patrono 82 Cevi so iz finega Kruppovega jekla in je puška sploh jako lepo in močno izdelana, z nikla-stim okovom Je še kakor nova in je stala pred vojno tOOO K Daljnogled pa je dvojni trieder znamke Pagor
O vlomilcu ni nobenega sledu. Žandarme-rija ga zasleduje
Izgredi na Reki
Italijanska oblastva že par dni močno stražijo naš konzulat na Reki. Tako je bilo v sredo zvečer postavljenih pred konzulat osem, za njim pa celo trideset karabinjer* jev. Sploh so pojačene vse straže po mestu
Načelnik kvesture na Reki je izjavil, da so ti ukrepi odrejeni le radi varnosti, da se begunci ne vračajo neopaženi preko raes ie v Italijo, osumljeni pa da nc pobegnejo v Jugoslavijo Ta korak ni v nobeni zvezi z zunanjo politiko Italije, kakor so o tem pisali nekateri listi, zlasti v Zagrebu.
Kvestura je tudi prepovedala našim di= jakom. ki hodijo na Reko v šolo. nositi na italijanskem ozemlju v Jugoslaviji predpis sane dijaške čepice
Včeraj je prišlo med jugoslovenskimi m italijanskimi d jaki do spopada radi pre« povedi nošenja teh čepic Pri tem je bilo nekaj dijakov lahko ranjenih Značilno je, da so karabinjerji pomagali italijanskim dijakom, ki so napadli naše. od katerih je težje ranjen Milutin Pejič, dijak tretjega razreda trgovske akademije na Reki.
Planincem in zimskim soortnikom
Hrvatski turistovski klub »Slieme« v Zagrebu priredi v zvezi s Slovenskim planinski društvom, podružnica Maribor, od 6. do 9. januarja prvi zimski planinski in zimsko-sportnš dan na Pohot ju Na Pohorju sta dve prostrani planinski koči z vzornim gospodarstvom, prikladni za večdnevno bivanje in preskrbo večjega števila planincev. V bližnji in daljni oko .ci teh planinskih koč, ki leže 1080 -n visoko, je krasen teren za smučanje in sankanje, snežne prilike pa so zelo ugodne in stal ie Znani so v zimskih dneh prekrasni razg'tdi s piramide na Pohorju, ki segajr. na Štajersko. Koroško. Dravsko dolino Zasavje in Hrvatsko Zagorje notri do Medvednice pri Zagrebu. V zvezi s prvim zimskimi planinskim dnem se bodo vršili na Pohorju daljši in krajši tečaji v smučanju za začetnike in že izvež-bane. Ker je začetkom januarja več praznikov, se nudi planincem tn ljubiteljem zimskega športa prilika, da ostanejo več dni na lepem Pohorju v njegovi zimski prirodi. Priporoča se dosfo" na Pohorje od postaje Hoče, ki je mnogo krajši, kakor iz Maribora.
Planinska in zircisko-sportna društva se pozivajo, da opozore svoje člane na to prvo zimsko planm-ko prireditev v zvezi z zimskim športom. Prijave za sodelovanje na skupnem izletu na Pohorje se sprejemajo pri hrvatskem turistovckem klubu »S'.ieme« v Zagrebu, Marovska ulica št. 16 in pri podružnici SPD v Mariboru, najkasneje do 1. januarja 1927 radi razporeditve prenočišč v Pohorskih kočah.
Velikanska noneverba v Mariboru
Maribor. 17. decembra
Obmejni Maribor ima neprestano svoje afere ki kažejo, da je tu v občinstvu še zelo mnogo povojne psihoze, ki se je kazala zlasti v težnji po lahkem in hitrem zaslužku in udobnem življenju Pred sodiščem še ni zaključena preiskava radi velethotap-stva samokresov, carinska afera je šla zopet v novo preiskavo, in že imamo nov škandal, ki kriči po končnem radikalnem očiščenju javne in zasebne morale.
V mariborskem materijalnem skladišču državne železnice je bi! že več let vodja višji revident Franc Jarh, ki je bil svoje-časno vnet narodni sociialist, a je 1 1924 iz NSS izstopi' ter se potem vpisal med radikale, kjer je igra! ugledno vlogo. Posvetil se je tudi gospodarskim poslom. Ustanovi! je v magdalenskem okraju Hranilno in posojilno društvo v katero je zainteresira! zlasti železničarje in ostalo urad-ništvo Poleg tega se je pečal še z drugimi posli, ki so ga menda zavedli na stran-pota. Pri direkciji državnih železnic mu niso več zaupali in so pred par dnevi poslali revizijo v mariborsko materijalno skladišče. Detektivi železniške policije so že nekaj časa opazovali g Jarha Revizija je imela usodne posledice: ugotovili so 622 000 Din primanjkliiia In tako je odredil snoči preiskovalni sodnik aretacijo g. Jarha in še par njegovih komplicov.
Danes in naslednji- dni, pri predstavah operete
Logareva Krista
Itorserchrstif
ob pol 8 in 9. uri. sodelujeta iz posebne prijaznosti priljubljena člana Nar gledališča v Ljubljani
ga. Balatkova •n g. Povhe.
Pri sinočnji n ed-tavl sta žela buren aplavz
Danes v u nu ,,0 VOH'
Teiefon 7 0.
Aretacija je vzbudila seveda v Mariboru ogromno senzac.jo, razburjenje iu različne govorice Podrobnost radi preiskave še ue moremo objav"i V pomnjenje javnosti pu lahko sporočimo da ne odgovarjajo dejstvu govorice o poneverb1 v Hranilnem in posojilnem društvu, temveč je po naših dosedanjih informaciisb prizadeta le blagajna državne železnive.
Gladovna stavka invalidov v Brestovcu
Invalidi, ki se zdravijo v sanatoriju Brestovcu pri Zagrebu, -o pričeli v sredo zvečer z gladovno stavko, ker jim ministrstvo za socijalno politik., še sedaj ni nakazalo potrebnih zneskov za nabavo obleke in obutve Predno so sklenili usodni korak, so imelj sestanek, na katerem so soglasno ugotovili. da se ministrstvo še ne zmeni za njihove zahteve, čeprav jim je že ponovno obljubilo da jih bo upoštevalo Invalidi izjavljajo. da bodo gladovno stavko izvajali toliko časa, dokler ne dobe obleke in obutve. In res že od srede zvečer niso ničesar zavžili.
Požari brez konca in kraja v okolici Kranja
Kranj, 17 decembra Včeraj smo poročali o velikem požaru v Šenčurju Ni pa se še takorekoč ohladilo pogorišče pri g Kuraitu v Šenčurju, že je razburila Kranjčane vest o dveh novih požarih v okolic Krania Malo pred 19. zvečer je bilo opaziti iz mesta velik ognjen svit v smeri proti Podnartu. Kakor so nam sporočili s Šmarjetne gore. je mora! biti res v bližini Podnar^a velik požar, katerega podrobnosti pa nam do 21 ure še niso znane. Komaj četrt ure nato je došlo telefonično poročilo s Šmarjetne gore, do gori v vzhodni smeri Nesreini kraj ponovnega požara je bila to pot vas Predoslje. kjer je pogorela hiša posestnice Krt. vulgo Koželj Hiša. ki je stala na samem izven vasi, je pogorela do tal V Predosljih je bil danes že šesti požar tekom zadnjih dveh mesecev. Nedvomno je kriva teh pogostih požarov zločinska brezvestna roka, ki se na čudovit način skriva pred pravico in zasluženo kaznijo.
Pred sodniki
<Kar vas je prosjačilo, uaprej!> Sluga je odprl vrata in poklical siromake, ki so beračili po Ljubljani. Vstopile so tri stare ženice in obraščen starček. Vsi so hodili po Ljubljani in trkali na usmiljena srca Ljudje so še nekaj radodarni, marsikdo je temu ali onemu stisnil dinarček v roke A postava je postava, nič ne vpraša in nič te ne pozna; berači! si. oreh je storjen! Janez in Ivanka sta dobila 5, oziroma 4 dni, ker stn že večkrat vpisana v sorinih protokolih. MatiHa in Franca pa samo po 24 ur, ker sta bili dosedaj še nekaznovani.
•
Sodnik: «No. pokličite malega Bernarda iz Grosuplja, da nam bo povedal, kako je' bilo 17. seplembra popoldneh
Bernard ek: <Saj sem že tukaj, gospod sodnik. Ker sem tako majhen, me uiti opazili niste !>
Sodnik: «No. govori! Za pričo si in ne pozabi, da moraš povedati ono. kar je res!>
Bernardek: i-Kakopa. kakopal NTa cesti sem stal, ko se je pripeljal mimo s kolesom delavec Matevž. Jezen sem nanj. ker mi nikjer ne da miru. zato sem mu pokazal jezik: pn je takoi skočil s kolesa ter mi pritisnil eno s jxilico. ki jo je imel v roki, čeprav se je s kolesom vozil. Zdelo se mi je. da je treščilo vame. v glavi me je za-skelelo in padel sem. Vstal sem pa takoj in šel domov. Par dni me je pošteno glava bolela.»
, <Matevž,» vpraša sodnik, tali je bilo res tako?>
Matevž: <Menda bo res, pačil 6e mi jo poba !>
Sodnik: «100 Din mu boste plačali odškodnine, 100 Din pa sodišču, da boste vedeli, kdo ima pravico kaznovati ljudi !> *
Berta iz šentpetrskega predmestja je uboga delavka, ki nima službe. Doma ima sivo mater in obe sti večkrat lačni kakor siti. Pred tremi tedni ie hodila Rert-i oo Selu in premišljevala, kako bi si pomogla; [w je našla zastavn' listek Sila Voli lomi.» si je dejala in odšla z listkom domov. Poklicala je sosedove""1 fantič'-^ .l°i->pifka mu dala zastavni listek in ga poslala v trgovino Fant se ie knlo'ii vrnil s kavo in kruhom ter drugimi jedili, ki iih ie dal treo-vec na zastavni listek Rerti ie mornla k sodniji Dejala je. d? ie ljudi spraševala na Selu. čigav je listek, na se ni nihče oglasil. Obsoienn ie bila v dvndr«" ' •'n°or.
Kdor oglašuje, fa napreduje!
Domače vesti
*	Novi diplomatski uradniki. Namestnik ministra za zunanje stvari, Miša Trifunovič je podpisal odlok o imenovanju sledečih pripravnikov, ki so napravili diplomatski izpit, za stalne uradnike. Branimira Popo-viča, Vladimirja Manojloviča, Miodraga Mirkoviča, Rafaela Amerija, Milivoja Pan-duroviča in Avguština Bukovca.
*	Iz državljanskega statusa. Za podelitev našega državljanstva so zaprosili: Ju-sta (Marija) Kerševan, šolska sestra v Mariboru, pristojna v Trst; Rudolf Turk, visokošolec v Mariboru, pristojen v občino Klanec pri Kopru v Istri; Anton Rakušek, posestnik v Sv. Miklavžu pri Mariboru, pristojen v Kobarid na Primorskem; Franc Plazzotta, klobučar in hišni posestnik v Ptuju, pristojen v Udine. Italija; Josip Brej-ša, ključavničar v delavnici državne železnice v Mariboru, pristojen v Horni Po-čaply, CSR; Tomaž Bucher, mesar v Ribnici na Pohorju, pristojen v Feldkirchen na Koroškem; Ivan Brover. trgovec z deželnimi pridelki v Rogoznici pri Ptuju, pristojen v Luck. Ukrajina. — Izstop iz našega državljanstva je ministrstvo odobrilo: radi sprejema državljanstva avstrijske republike Francu Goričanu, poštarju v Gradcu, pristojnemu dosedaj v Cigonce, srez mariborski desni breg; Tereziji Karnet. usmiljeni sestri v Gradcu, pristojni dosedaj v Pesnlčki dvor. Mariji Dobaj, zasebnici v Strassu pri Lipnici pristojni dosedaj v Plač; srez mariborski levi breg: Francu Hajdinu-Vcmišu. posestniku v Humersdor-fu. pristojnemu dosedaj v Police, srez ljutomerski; Karlu Bokanu. peku v Donna-witzu, pristojnemu dosedaj v Nuskovo, Iv. Godarju, delavcu v Hartu, pristojnemu dosedaj v Serdico. srez murskosobočki; Mihaelu Mešičeku, delavcu v Eggenbergu. pristojnemu dosedaj v Nimno: Ivanu Ogri-zeku, rudarju v Miincliendorfu. pristojnemu dosedaj v Kostrivuico, srez šmarsko-ro-gaško-kozjanski; Edvardu Girstmaierju. inženjerju v Frantschachu, pristojnemu dosedaj v Maribor.
*	Imenovanja v srednješolski službi. Kustos državnega muzeja v Ljubljani dr. Fran Kos je imenovan za profesorja na moškem učiteljišču v Ljubljani, obenem pa je pri-deljen v službovanje državnemu muzeju v Ljubljani.
+ III. kongres pravnikov. Kmalu po ljubljanskem kongresu se ie v javnosti, zlasti v pravniških krogih mnogo razpravljalo o mestu prihodnjega kongresa in se ie poleg Skoplja. Splita in drugih krajev imenovalo zlasti Sarajevo kot najpripravnejše mesto. Stalni odbor kongresa bo imel takoi po praznikih sejo, na kateri se bo ustanovil kraj zborovanja, obenem pa se bodo določili tudi predmeti, o katerih se bo na kongresu referiralo. Zato se člani društva »Pravnika* pozivajo, da naznanijo podpisanemu odboru najkasneje do 30. decembra predloge glede referatov in tih na kratko utemeljijo — Odbor društva »Pravnika®
*	Privatni izpiti v srednjih šolah. Prošnje za polaganje privatnih izpitov v srednjih šolah se morajo predložiti ministrstvu pro-svete najdal.ie do 30. t. m.
*	Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani v starosti 71 let g. Fran C a s p e r, znani obrtnik in trgovec s pohištvom. Rodom iz Prage, se je že pred 40 leti izselil v našo domovino, v Ljubljani pa je bil že polnih 30 let. Dasi rodom ni bil naše krvi, se je naglo prilagodil našim šegam in običajem ter se popolnoma aklimatiziral. V družabnem življenju je bil mož odkritega značaja veselega temperamenta in vedno zdravega humorja. Pogreb bo v nedeljo, ob 15.30 iz hiše žalosti, Vegova ulica 6. — V četrtek je umrl v Ljubljani g. Ivan Počkar, poštni poduradnik v pok. Pokojnik je bil odločen naš somišljenik in Ijubeznjiv človek. Pogreb bo danes, ob 2. pop. iz Tržaške ceste št. 13. Blag jima spomin, žalujočim naše odkrito sožalie!
*	Himen. Poročila sta se v Studencih pri Mariboru g. Franc Kačer, višji uradnik drž. žel. z g Leopoldino Kačer vd. Koder, posestnico. Bilo srečno!
*	Bogoljubovu zabranjen povratek v Rusijo. Sahovra organizacija v Moskvi je sklenila, da vzame Bogoljubovu naslov »champion* ter ga izključi iz organizacije, ker ie odklonil sovjetsko državljanstvo, po lastili iziavi iz materijalnih razlogov, ker kot državljan sovjetske Rusije ne more po volji potovati v inozemstvo. Bogoljubov, kateremu je zabranien povratek v Rusijo, si je izposloval sedaj nemško državljanstvo.
+ Megla vsepovsodi. Te dni ni bila gosta megla samo v Ljubljani, marveč tudi po drugih večjih mestih na slovanskem iugu kakor v Beogradu in v Sofiji. V Sofiji je bila, kakor poročajo bolgarski listi, tako gesta megla, da je bilo mesto kakor v polmraku. Po ulicah so morale goreti svetilke in tudi v tramvaju so bile prižgane električ ne žarnice.
*	Družba sv. Cirila in Metoda je založila prav lepe božične razglednice »Tepeška-nje«. Rodoljubi, poslužite se za Božič in Nt-vo le'o teh razglednic. Naročajo se v pisarni C. M. družbe, ter stane komad 1 Din.
+ «Lovec». Vsebina 12. štev. je: Fr. Roji-na: Za kunarje; Dr. V. Jeločnik: Nekoliko lovske balistike, —p: Pohorska in nižinska zaokrožena lovišča. Fr. Starovaški: Toppi. V Kapus: Kvatrna nedelja. — Dr. A. Mun-da Ameriške vade za lov roparic. — VI. Kapus: Sulec. — Iz lovskega nahrbtnika. — Iz ribarske mreže.
+ Silna burja na severnem Jadranu. Minuli teden je divjala v Kvarnerskem zalivu in na severnih dalmatinskih otokih silna burja, ki je povzročila ponekod veliko škodo. Teden dni ie bila pretrgana vsaka pa-robrodna zveza med obrežnimi kraji in otoki. Buria je divjala zlasti na otoku Rabu, kjer ie poškodovla skoraj vse majhne gozdiče. Lepa borova šuma v mestu Rabu je le še senca nekdaniega prirodnega parka.
*	Zastrupljen je v brivnicL Šestnajstletni
Makso Znidarič, krojaški vajenec pri Franu Triplatu v Zagrebu, se je te dni da! obriti v neki zagrebški brivnici, pri čemeT je staknil zastrupljenje krvi. Znidarič je mora! v bolnico, proti lastniku brivnice pa je uvedena preiskava.
*	Obsodba dalmatinskih radičevcev. Stol sedmorice v Zagrebu je predvčerajšnjim ves dan razpravljal o obtožbi proti agitatorjem bivše Seljačke republikanske stranke v Dalmaciji: Jeremiču, Mediču in Drezgi Omenjeni so bili svojedobno v Dalmaciji obsojeni kot antidržavni elementi, proti obsodbi pa so se pritožili na najvišjo instanco. Stol sedmorice je razglasi! sodbo, s katero se Mediču zviša kazen na 10 mesecev, Drezgi na 4 mesece, dočini je glede Jeremiča potrdil 10 mesečno kazen.
*	Mrtvec v vodnjaku. V okolici Sarajeva so našli te dni v nekem vodnjaku mt Sko truplo srednjih let Sosedje so v mrtvecu spoznali 35 letnega Ahmeda Kart.ila. Domneva se. da ie Kartal, ki je oii na em nogi hrom. po nesreči padel v vodnja in utonil.
*	Strupena barva za mazanje klobas. Sanitetna kontrola mestne občine beograjske. ki vrši pregled vseh posbvno za živ-Ijenske potrebščine, e nal-jt-il;; :e dni na zan'miv slučaj. V neki -zdeiovalnici p" .»bas je našla ob priliki revizije komisija pod klopjo f kg tekoče barve Na vprašanje, čemu služi ta barva, ie lastnik izdeloval-nice odgovoril, da rabi barvo za mazanje čiev. ki potem lepše izgledajo. Po analizi se ie dognalo, da ie barva strupena Slučaj ie bil takoj prijavljen oblasti, ki ie ves materijal zaplenila ter odredila, da se salame in klobase podvržejo analizi, da se ugotovi ali so klobase morebiti tudi strupene. Proti lastniku klobasarne ie uvedeno sodno postopanje
*	Težka nesreča starega seljzka. V Kom-
letincih v Slavoniii ie v sredo neki grizlii-v pes napadel starega seliaka Antona Sem-peroviča Hoteč se ga ubraniti je starec padel na tla in pri tem s trebuhom pritiSr ni!. na velik odprt nož. ki ga ie nosil v torbi Nož mu ie prereza! trebuh Seljaka so v brezupnem s'an;u prepeljali v osieško
Damsk o^ašf«
v krasnih barvah, n kožuhovino ali brez, ravnokar Jošl- v cem od 400 do 70(1 Din F in I. Goričar Ljubljana. Sv fetrs c. 29.
Og "iti s> razstavo v izložbi
*	Sami-m.ii and lokomotivo. Na železniška prog' Maribor-I imbuš ie pri Studen-škem gozdu zvršil samomor M> letm Mar tin Lipovnik tesar iz Studencev Vrgel se ie pod lokomotivo vlaka ki mu ie zdrobila in odrezala glavo Svojim znancem ie ponovno pravil da bo napravil konec svoie-mu živlieniu Kai ie starega moža gnalo v smrt ni znano
*	Zdrave živce in mirno spanje dosežete z uživamem zdravilnega »Nervosal« čaia Izdeluje lekarna Ph Mi Bahovec Ljubljana. »Zvezda« Kongresm trg 12 1594
f? ? inMiane
u_ Ugleden gost I? Franc je Včeraj st je mudil v Liubliani znan francosk književnik g Phileas de Lebesque dober naš pri ia telj Med voino ie požrtvovalno podpirai Srbe ki so našli v Franciji gostoljubno pribežališče S svojim peresom se ie z natvečiim navdušenjem zavzema' za pravično mgoslovensko stvar ter skušal v francoski lavnosti popularizirati naše težnie S spretno propagando ie nam pridobil marsikaterega dobrega prijatelja Ko so se končno uresničili jugoslovenski ideali, je bila edina niegova želja da vidi ono zemljo, za katero se ie ned voino s tako vnemo zavzemal Ta želja se mu ie sedai izpolnila V družb: svoiega prnatePa g inž Milana Vukasoviča, sina pokojnega našega rojaka podpolkovnika lanka Vuka soviča. ie 4 t. m. odpotoval z avtomobilom iz Pariza ter preko Italiie dne- 16 t m popoldne srečno prispel v Liuhljano Po dolgem težavnem potovanju preko Savoiskih gora in Italije se je v Ljubljani naravnost oddahni! Včeraj dopoldne ob 10 sta se Lebesque in Vukasovič odpeljala proti Zagrebu in od tam v Beograd, kjer bo imel g. Lebesque par predavani Na pevratku v domovino, se najbrže ustavi še enkrai v Ljubljani in bo morda tudi tu predaval Pripominjamo, da ie v prvi vrsti Lehesque-ova zasluga, da ie prof leras dobil založnika za svoj francoski prevod Cankarieve knjige ..Hlapec Jernej in niegova pravica*, za kateri prevod je napisal tudi poseben predgovor.
u— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da so trgovine jutri v nedeljo pred Božičem ves dan odprte - Načelstvo u— Udruženje obl kuiočih umetnikov priredi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani božično razstavo umetnin. Otvoritev razstave je v nedelio dne 19 decembra ob 10.30 predpoldme Razstavljene bodo slike, kipi, arhitektura, grafična dela ter umetno obrtni izdelki, vse dela naših umetnikov od najstarejše do najmlajše smeri. Skoro vse razstavljene umetnine so namenjene prodaji, zato naj nihče ne zakasni prilike, nabaviti si po ugodni ceni umetnino ali umettio-obrtni predmet, ker le na ta način je podana oblikujočim umetnikom priložnost svobodnejšega udejstvovan.ia.
u— Potovanje okoli sveta v filmu. Danes se vrši za dijaštvo in mladino posebna šolska predstava ob 14. uri ob znižani vstopnini Din 2.—. za vsaki sedež. Film ie vele-poučen ter nam prikazuje mesta in pokrajine ter zanimivosti in naravne posnetke iz Amerike, Azije in ostalih delov sveta. Priporočamo najtopleje šolski mladini, da si film ogleda. Za širšo publiko se vršita v nedeljo dve predstavi ob 9.15 in 11. uri dopoldne. Zanimanje za film ie veliko, vsled česar priporočamo, da si vsakdo vstopnico nabavi že v predprodaji. Ce le mogoče, naj
PATRJA KONJAK MEDICIN AL
pALACE CREME LIKERJI	12812a
zajamčeno čisti vinski desti-lati so najbolj priporočljivi!
pride občinstvo tu<li k prvi predstavi, ker bo druga gotovo zopet razprodana. Vstopnice imajo nakaznice za sedeže.
u— Društvu za varstvo živali. K notici od 17. t. m. se nam naknadno še poroča: V sredo dopoldne je omenjena konjska para še vlekla domov pomije iz klavnice. Od takrat je ni več na izpregled. Pač pa je istega dne njen gospodar s poti na Rakovo jelšo — menda pomaga na sejmu konjskemu mesarju — gnal proti domu novega junaka rumenkaste barve. Ta ima zopet napako, da njegovih praznih kosti tudi v mes niči ne bi prodali. Pa bo ubožec pogineval tedne, morda mesece kot žrtev tega brez-srčneža.
u— Zimsko-sportno predavanje priredi Ju-
i<osIov. zimsko-sportm savez v torek dne 21 t. m. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljub liani Predavanje izvede TK Skala ter bo spremljano s okoli SO krasnimi skioptičnimi slik. mi. ki jih je izdelala Skala po pesaelkih rrašib najboljših amaterjev. Predaval bo p prof. Janko Ravnik. Na predavanje opozarjamo osobito one smučarje, ki nameravajo le los začeti s smučanjem, kakor tudi stariše ia spoznajo koristi smuškega športa za svnjp .itroke Pričetek predavanja točno ob S., vstopnina 3 Din za dij ke, 5 Din za dru :e H udeležbi vabimo vse. ki se zanimajo za zimske športe! — JZSS.
u— Opozarjamo na nedeljsko predavanje gusprida vseučiiiščnega profesorja dr. Metoda Dolenca ob 10. dop. v zbornični dvorani vseučilišča. Predmet predavanja: »Žensko vprašanje v kazenskem pravu<= G. predavatelj se bo oziral na stvari, ki so dostopne samo razumevanju dozorelih ljudi. Na predavanje vljudno vabimo ljubljansko občinstvo. — Ženski Po-kret, Ljub Ijana.
u— Društvo za narodovo zdrave v Ljubljani bo imelo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 2<i. decembra ob 10. dopoldne v mali dvorani (verandi) hotela Union. Vabimo p uovno vse, ki se zanimajo za delo na ITudskem zdravju. Pripravljalni odbor.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatv.ne, I poškodba tuje lastnine, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, I prestopek razgrajanja. 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 prireditev z godbo brez do-voPenja. 3 prestopki pasjega kontumaca in 5 prestopkov cesmo-policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 radi tatvine. 1 rad' postopanja in 2 radi beračema
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bih prijavljeni pol ciji sledeči slučaji I tatvina, 1 poneverba. 3 prestopki ka!ien:a nočnega miru. 2 prestopka pas<e-ga kontumaca 2 prestopka obrtnega reda, I pres-o-oek hbje po železmei. I nr"< avt' mobilskh predp!siv in 3 prestopki cestneg3 pomenskega reda Are'aciia ie bila zvršena 1 in s cer radi beračenja.
u- Ciril Maver, ki ie stanoval na Kode-levem 239 n P'rc Drago Dermotova ul 9 nai oošlu-ta svoi? naslova v neki mrn- zadevi pod šfro »Za iunij« na oglasni oddelek »Jutra«,	3002
l\'o/odličnejše
parfume
dahe Eau d t Co/og e svtt >v»ih znan k ter nena <kr l/ivo fina atihUča mua n ai
zn bož <~nq na>ua
D' s b o v voi asulev aam
drogtr ta A. Kr /\C s ni vu. Židovska uuca.
u— Srednješolsko društvo «Zora» priredi danes ob 8. zvečer pod okriljem društva «Soča» v Ljubljanskem dvoru akademijo, h kateri vabimo naše člane in prijatelje. Prireditev ie brez vstopnine.
u- Del katesa in špecerija s popolnim sortimaiem ter nizkimi cenami «Muc-Kolo-niale» Tavčarieva ulica 4. se priporoča.
1591
u— Kokosovi orehi se zopet dobe pri l.
Buzzol ni. najstarejši trgovini z delrkate-sami. Stritar-Lingarieva ulica.	1592
u_ Silvestrova noč pevskega društva «Ljubljanski Zvon» v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma.
u— Pevsko društvo ..Ljubljanski Zvon». V soboto zvečer odborova seja, v ponde-liek zvečer r>b sedmih skupna vaja.
DANES
Pr> vS'h pndstavab predvajamo izven t rograma domači Mm:
Sveče nosti ob oogrebu
Hikole PoSiča
ELITNI KINO MATICA
lz Maribora
a— Načrti za razvoj Maribora. Deloma smo že poročali o lepih načrtih, ki jih ima mariborski gradbeni urad pod vodstvom nadsv. inž. Cerneta za razvoj mesta. Zdaj smo prejeli novemu proračunu priloženo poročilo s pojasnili mestnemu magistratu, kjer so navedem v izrednem prometu sledeči predlogi gradbenega urada: Nova deška ljudska in meščanska šola v Magda-Ienskem predmestju, koje proračun v znesku 6 milijonov dinarjev pa je z ozirom na podobne nove šolske zgradbe v Celju in Mežici očividno znatno. previsok; gradba novega otroškega vrtca v Meljskem predmestju 300.000 Din, nova mestna tehtnica na sejmišču 55.000 Dm, asfaltiranje 220.000 Din Nove kanale potrebuje Betnavska cesta 4SO.OOO Dm in ravno tako Dušanova, Kettejeva in Jelačinova ulica 210.000 Din. I Naprave novih in reguliranje starih cest i so preračunane s sledečimi zneski: Trste-I njakova ul 25.000 Din, Moterjeva ulica in I Ob brodu 400.000 Din, Dušanova ulica : 55.000 D n, Kettejeva ulica 80.000 Din, Rad-vsnjska cesta 130.000 Din, nakup Turkove hiše in uravnava Pobrežke cesie 6DO.OOO j Din, otvoritev Smetanove ulice in naprava ! iste med Vrino in Gajevo ulico 280.000 Din, tlakovanje in kanalizacija Einspiier.ieve ul. in Meljske ceste 4,925.000 Din, kar pa je že krito s tlakarino in bodo s tem elom kmalu pričeli, potem pa pridejo na račun tla-karine na vrsto ceste pred kolodvorom, i Nabava traktorja s priklopnim vozom 120 j tisoč D.n in 50 pločevinastih košev za zbiranje odpadkov 15.000 Din. novo dravsko kopališče 1,500.000 Din. ki je neobhodno potrebno, ker sedanjega že s higijenske ga vid.ka ne bo mogoče več rabiti. Izdela-; va novega mestnega načrta 30.180 Din. i Naprava padca za fekalije in nabava sesalk I 175.KK) Din, naprava dveh javnih stranišč ! 4CO.OOO Din, cestno olje za impregniranje cestišča 100.000 Din, postavitev lesene hiše na Kalvariji (švicarija) z napeljavo vodovoda 120.000 Din, preureditev in clektriii-ciranje mestnega kopališča 1,500.000 Din. Skupno znesejo te izredne potrebščine 17,730.380 Din, deloma pa so že krite.
a— Koliko odstotkov potroši občina v posameznih panogah? Poročali smo, da bo potrebovala mariborska mestna občina prihodnje leto za svoje predvidene potrebščine 11,141.060 Din. Citatelje bo zanimalo, koliko odstotkov tega večmilijonskega proračuna bo potrošila občina v posameznih panogah svojega gospodarstva. Po razpre-delbi sedanjega proračuna odpade: na sploš j r.o mestno upravo 3,031.482 Din ali 37.30% j upravo mestne imovine 833.M2 Din ali 1 7.48%, mestna podjetja in občinske davšči-! ne 336.373 Din 2.93%. občinsko posojilo 934.708 Din. 8.39% ceste, ulice, trge, sprehajališča 2.082.721 Din 18.70%, gasilstvo 134.148 Din 1.21%. zdravstvo 556.333 Din 4.99 %, socijalno skrbstvo 1,356.730 Din 13.18%, šolstvo 1.145.085 Din 1038%, znanost, umetnost in prosveta 434.879 Din 4.25%, obrt in trgovino 93.000 Din 0.84%, vojaštvo 151.418 Din 1.36%. in raznoterosti 21.633 Din 0.19%.
a— Predvajanje filma «Dalmacija» podaljšano. Ker ie predvajanje filma ..Jadranske Straže« o Dalmaciji, ki so si ga včeraj ogledali tudi general Kosič in 300 vojakov, vzoudil v Mariboru toliko zanimanja, v-bodo predvajali tudi za ostaio občinstvo še v torek ob 14. in 16. V sredo pa bodo tri predstave tega filma v Ptuju.
a— Mestna gospodarska podjetja. Maribor ima celo vrsto gospodarskih velepod-ieiij, ki bodo lahko pri smotrenem vodstvu donašala mestu še velike koristi, neposredne udobnosti meščanom, in ji še posredno lajšala občinske davščine. Doslej izkazuje znatnejš' primanjkljaj samo mestna plinarna in manjšega v naše začudenje tudi klavnica ki bi se pač morala pri milijonskem obratu vsaj sam3 vzdrževati. Drugače Maribor sploh ničesar ne bo imel od velikega eksporta živ.ne in mesa, ki gre skozi mesto v inozemstvo. V številkah proračuna za leto 1937 izgleda obrat mestnih podjetij sledeče: mestni vodovod, potrebščine 1 milijon 59S.593 Din, pokritje 1,599.498 Din. pre bitek 905 D.n. v primeri z lanskim letom ugodnejši za 8007 Din. Mestna klavnica, potrebščina 1.277.2JO Din, pokritje 1,267.490 primankljaj 9710 Din, v primeri z lanskim letom več za 580 D.n. Mestna pl.narna, potrebščina 1,435.591 Din pokritje 1,254.270 primanjkljaj 181.321. Lani je imela plinarna 231.014 Din primanjkljaja, tako da torei občina pri plinarni doplačuje letno okrog 200.000 Din, kar da misliti. V času štede-nja je to ogromna pasivna postavka. Mestno električno podjetje, potrebščina 4,899.740 Din. pokritje 4,910.000 Din, prebitek 10.260 Din v pr meri s proračunom za 1. 1926 več za 695.05 Din. Mestni pogrebni zavod, potrebščina 1,659.117 Din. pokritje 1.663.815, prebitek 4698 D.n, z ozirom na lanski proračun mani za 250.98 Din
a_ Avtobusi pridejo. Mariborski listi poročajo, da prispeta v torek 21. t. m. tudi ostala dva mestna avtobusa, naročena od tvrdke Renault za promet na deželo. Istega dne bo v Mariboru prva poskusna vožnja, naslednjega dne pa v Dravograd. Po novem letu pa prične reden avtobus promet.
a— V kroniko. Na klerikalno-nemškora-dikalni listi kandidira tudi Resnica, hčerka božja, ampak začasno penzijonirana in degradirana. — Pri slavnostni predstavi opere «Manon» je dirigiral jugoslovensko državno himno nemški kapelnik, ki je istočasno kot edini mariborski Nemec v gledališču reprezentiral na predvečer kraljevega rojstnega dne patrijotizem mariborskega nemštva. Kakor na državen praznik, namreč tudi to pot ni noben drug Nemec zašel v gledališče. — V Mariboru imamo dvo je pokopališč: staro, cerkvena last, v mestu in novejše. last občine, na Pobrežju. Staro je že opuščeno, torej brez dohodkov in samo v breme, novo pokopališče na Pobrežju pa je precej donosno in tako bi je rad kapitelj enostavno zamenjal s svojim starim. Občina bi na eni strani izgubila dohodke, medtem ko bi dobila z ruševinami
starega pokopališča samo ogromne investicije. Zato ta kupčija v občinskem svetu ni dobila večine Klerikalci so pametni kljuk-ci. kjei gre za »kšefu. Pobreško pokopališče bo skoro polno in bi se moralo razširiti. Šli so torej častiti gospodje na Po-brežje in začeli nakupovati njive in travnike ki mejijo na pokopališče. Občina pa se menda tudi s tem trikom ne bo dala izsiliti škodljive kupčije.
a— Gimnazijsko podporno društvo je od nekdaj plodonosno delovalo m podpiralo že v prejšnjih časih revnejše in vrednejše slovenske dijake Ko so se ustanovile na mariborski gimnaziji slovenske paralelke, so odgovorili Nemci, med njimi v prvi vrsti nemški profesorji, s tem, da so vsi kor-porativno izstopih iz društva, na kar so ustanovili slovenski rodoljubi za slovenske gimnazijce Dijaško kuhinjo Gimnazijsko pedporno društvo pa je životarilo naprej, a si je po vojni stavilo velik cilj, ki ga tudi izvršuje, v kolikor mu dopuščajo denarna sredstva, namreč, da oskrbuje dijake s šolskimi knjigami proti letni obrabnini l do 2 Din. Kdor sam občuti kako drage so šolske knjige, in ve. da marsikaterih niti dobiti ni, bo znal ceniti društveno stremlje nje, oskrbeti vsem učencem vse šolske knji ge Ze sedaj izposodi vsako leto do 1300 knjig, ki gredo iz roke v roko. V bodoče si hoče društvo nabaviti tudi zbirko slovenskih klasikov, ki naj potem služijo i šolsko in privatno čtivo. Društvo, ki mu r.ačeljuje vedno ravnatelj, dobiva vsa leta stalno podporo od Posojilnice (1500 Din) lani pa tudi od mestne občine (1000 Din) Članov šteje društvo 43.
a— Mestna skrb za javne knjižnice. Mariborski mestni magistrat je poslal te dni vsem javnim knjižnicam poziv, naj otvori-jo z ozirom na nravnostno vzgojo mladine posebne mladinske oddelke, ki naj bodo pod primernim nadzorstvom, knjižnice Pa se naj udi desinficirajo, da se prepreči prenašale bacilov Ljudska knjižnica v Narodnem domu je sporočila magistratu, da ima tak poseben mladinski oddelek že vpeljan od I. 1921. naprej in tudi strogo pazi. da dobi mladina le primerno čtivo v roke. Ravno-tako Ljudska knjižnica prav rada daje občini na razpolago svoje prostore in knjižnične omare v svrho stalnega desinficira-n.ia. Upajmo, da bo občina to desinfekcijo tudi redno vršila po mariborskih javnih knjižnicah, kar je s higijenskega stališča res toplo pozdraviti.
a— Nesreča pri luščenju bučnic. V četrtek 16. t. m. je sedela v hiši posestnika Šikarja pri Sv. Marjeti vesela družba pri luščenju bučnic. Med njo je bil tudi 20 letni Jože Resnik, kmetiški sin iz domače vasi. Okoli sedmih zvečer je pričel nenadno pred hišo nekdo streljati. Resnik je šel pogledat, kaj to pomeni. Komaj pa je stopil preko praga, ga je zadela krogla skozi desno roko v pljuča. Ranjenca so za silo obvezali in ga prepeljali v mariborsko bolnico. Njegovo stanje pa je zelo opasno. ker je izgubil izredno mnogo krvi. Storilca pa so že dali pod ključ.
Iz Ceija
e— Davščina na vozila izvoščkov in taksametrov. V Celju je mnogo koncesijo-niranili avtoizvoščkov, ki se preživljajo izključno le od svoje majhne obrti. Njihovim skromnim gmotnim razmeram pa škodujejo zadnji čas na nesoci.ialen način nekateri večji obrtniki in trgovci. Pridobili so si za svoja vozila koncesijo ter s tem ogrožajo na resen način eksistenco teh malih ljudi. So pa tudi slučaji ko izgleda, da so se nekatere stranke potegovale za podelitev kon cesij le zaradi tega, da bi se izognile davščine na vozila Isti namen zasledujejo tudi eni, ki so prijavili prosto obrt avtoizvoščka s sprejemanjem naročil na domu, ker se je izkazalo, da so si stranke sicer izposlovale zadevni obrtni list. odnosno koncesijo, a obrti ne izvršuiejo. Zaradi tega se je na mestnem magistratu že izdelal predlog, da so izvoščki in taksametri davščine na vozila prosti !e tedaj, če živijo izključno ali pa pretežno od obrti izvoščka, odnosno taksametra. Predlog bi se bil moral obravnavati in sprejeti o priliki proračunske debate, do katere pa sploh ni prišlo. Mestnemu občinskemu svetu se je tudi predložila prošnja neke družbe za podelitev koncesije avtoizvoščka. pri kater' ie soudeležena žena celjskega klerikalnega odvetnika ki je občinski odbornik. Ni dvoma, da za njo podelitev te koncesije ne pomeni eksistenčno vprašanje, ne vemo pa tudi, ali se zlaga izvršitev take koncesije z odvetniškim poklicem.
e_ Izprememba pri Savinjskem vlaku.
Savinjski vlak, ki je dosedaj odhaja! iz Celja ob 13.10 vozi od 15. t. m. naprej še le ob 13.32. Izprememba je bila potrebna zaradi zveze z zagrebškim brzoviakom.
e— Gledališka predstava v Celju. Pred. stava Ga!sworthyieve igre »Joy« ki je bila ta teden preložena, se bo vršila v torek, dne 21. t. m. ob 20. uri. Vstopnice se dobijo v predprodaji v tvrdki Goričar & Lc-skevšek.
e_ Koncertni večer v Celju. V nedeljo dne 19 t. m. priredita vijolinski virtuoz g. Stanislav Folber in niegova soproga, p^a nistin.ia ga. Frančiška Folber v Celjskem domu poslovilni večer. Odpotujeta namreč demov v Prago.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek. dne 20. t. m. bo g. vladni svetnik I.ilek nadaljeval svoje predavanje o Hen-ryju Fordu. Dostop je dovoljen tudi nečlanom.
e— Ustanovitev mladinske organizacije »Edinost«. Na sestaku krajevne organizacije SDS Celje okolica v četrtek, ie predaval o mladinski organizaciji tov Simno-vec iz Ljubljane. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da v naikrajšem času to koristno organizacijo pokliče v življenje V pripravljalnem odboru so tovariši- Zabkar. Roš. Kolšek Dav.. Fric, Kolšek Al., Pušnik. Laharnar. Zerjal, Šri-bar in Grilec. Prihodnji sestanek skliče tov. i Zabkar.
Iz Kranja
r— Rojstni dan kralja Aleksandra je pro slavilo naše mesto zelo svečano Ob 11. uri dopoldne je opravil g. dekan Kobler n ašo, Katere so se udeležili zastopniki ci« viln h oblasti in meščanstvo. Po šolah so bile intimne slavnosti Mesto je bilo v na« rodnih in državnih zastavah
r— Slavnostna koncertna prireditev, ki jo je priredila v Narodnem domu v četr« tek Streljačka družina v proslavo kraljeve« g? rojstnega dne, je zapustila pri številne« mu občinstvu najlepši vtis. Prireditev sta pisetila srezki glavar g Žnidaršič ter mest« ni župan g Pire Slavnostnemu govoru — apoteoz: dela in misije našega kralja, ki ga ie imel g. Pohare, je sledilo burno odobra« vanje. Predmet viharnega navdušenja je bil kvartet (»Ljubljanskega Zvona«, ki je zapel sedem pesmi Odličen nastop kvar« teta je osvojil takoj simpatije publike Iz« reden napredek in spopolnitev je tudi to« pot pokazal neumorni . orkester Narodne Čitalnice pod vodstvom g Završnika. Tudi vrli tamburaši «Edinosti» pod taktirko go* spoda Grošlja zaslužijo vso pohvalo Po končanem vsporedu se je razvila animira« na zabava
t— Še eno jasno in odločno besedo! Če« trtkova prireditev v proslavo kraljevega rojstnega dneva v Narodnem domu je zo= pet pokazala, da so v našem mestu ljudje, ki se prištevajo k naprednemu in narod« nemu taboru, ki pa dosledno bojkotirajo prireditve v Narodnem domu in to zgolj iz osebnih antipatij Še več! So tudi med njim', ki prezirajo vsako prireditev v di* nastično proslavo, dočim so v starih časih skočili, čim so zagledali črno«rmene cunje. Še dalje gredo v svojem preziranju. da pljujejo z defetističnim in neupravičenim kritikarstvom na vrste onih nesebičnih delavcev. ki so tudi med drugim postavili Narodu' dom in ustvarili ognjišče napred« nega narodno.nrosvetnega dela To mora« mo pribiti odločno. Moralna dolžnost vseh teh bi bila. da se udeleže vsai dinastičnih proslav
r— Sestanek kranjske gasi/ne župe. Pre« tekli četrtek se je vršil v Kranju sestanek načelnikov gasilnih društev iz kranjske ga« silske župe pod predsedstvom župnega na« čelnika g. J Sajovica, na katerem je bilo zastopanih od 28 društev IS. Nekatera društva so bila radi požara v Šenčurju za« držana. Na sestanku je bilo sprejetih več sklepov, ki bodo brezdvomno pospešili ugodno razmah in spopolnitev gasilske or« rianizacije v narodu. Med drugim ie bilo sklenjeno, da naj ustanove društva v do« mačih vaseh nočne straže pod lastnim vod. stvom: člani, ki so uslužbeni, naj prinese« jc od svojih delodajalcev dovoljenje, da se v slučaju poziva lahko odstranijo od dela, ker sicer ne morejo biti člani: da naj novoustanovljena društva predvsem gleda« jo na dobavo brizgalne in cevi, nato na delovne in nazadnje šele na paradne kroje; o vseh važneiš:h društvenih vprašanjih naj sc obračajo društva na župo. glede naročil brizgalen, cevi in drugega orodia pa na tov Rici Mavrja v Kranju Sestanek je tu« tli obsodil uvajanje politike v društva ter sklenil, da naj se člani, ki to počenjajo, izključijo.
Iz Trboveli
t— Izpremenjene cene mesa. Okrajno glavarstvo je po zaslišanju zastopnikov ri>esarske obrti in na podlagi uradnih ugo« tf-vitev določilo sledeče znižane cene me« sa: kg prvovrstnega mesa 15 Din. drugo« vrstnega 12 Din in tretjevrstnega 8 Din: kg telerine 17 Din: svinjine (hrbet, stegno in pleče) 20 Din, ostali deli 18 Din, kg je« tei 14 Din: kg govejih pluč 7 Din, telečjih 16 Din. kg vampov 7 Din in kg tnožgan 5 — 8 Din. Vsak mesar mora imeti cenik nalepljen na vidnem mestu. Kdor se ne bi ravnal po označenih cenah, mu preti za« por do 6 mesecev in globa do 10.000 Din
V soboto 18. in nedeljo 19. dec. 1926
krasna veseloigra
Je!!y se izdala"
V glavni vlogi divna ameriška umetnica Co-riiine Griffith, slavna po svojem dražest-
nem smehu, v kojem nima konkurence Kino «Sokol» Trbovlje.
t— Invalidska predstava v Hrastniku je prav dobro izpadla tako v moralnem kakor materijalnem oziru. Igralci so sc potrudili, da so čimbolj verno podali «Tužno ljubav«.
t— Brezplačno zdravljenje zobovja Rud; niški zdravnik dr. Baumgarten jc poslal županstvu sledeče pismo: «Zavcdajoč se velike važnosti, ki jo ima zdravo zobovje za rastoči organizem, sem pripravljen do nadaljnega enkrat na teden brezplačno zdraviti šolske otroke ubogih staršev, ka« tere bi mi poslalo učiteljstvo. Brezplačno zdravljenje bi se nanašalo na preiskavo zo« fcovja, plombiranje karijoznih zob in eks« trakcijc z anestezijo. Vse podrobnosti bi se uredile sporazumno s šolskimi upravi« telji in šolskim zdravnikom.® Županstvo se je dr. Baumgartnu v toplem pismu za« hvallo za njegovo plemenito dejanje, ob« enem pa je poskrbelo, da se brezplačno zaravljcnje šolske mladine čimprej prične.
t— Občina prikrajšana na davkih. Obči« na bi morala dobiti za letošnie leto še 1.100.000 Din zaostanka na davkih. Te dni pa je prejela obvestilo, da bo prejela le
bOO.OOO Din. Potem takem se je 300.000 I Din davka odpisalo Komu, to bi prav ra« di vedeli Pričakujemo, da nam to pojasni pristojna davčna oblast Občina se namreč nahaja v veliki stiski, ker je prekoračila letošnji proračun radi ponavljajočih se vremenskih katastrof in težkega eksistenc« ! nega položaja delavstva Nastaja pereče : vprašanje, kako naj krije občina svoje na« diiljne obveznosti.
Pripravlja se nova uredba
0	odpiranju in zaniranju trgovin ter obrtnih delavnic
Beograd, 17 decembra.
Minister za trgovino in industrijo dr Kra-jač je pripravil uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin in obrtnih delavnic.
Po tej uredbi bodo smele biti trgovine in obrtne delavnice razen v izjemnih slučajih, ki so posebej navedeni, odprte največ 10 ur na dan. Veliki župani, oziroma uprave mest morejo določiti krajši poslovni čas, ako se za to izjavijo strokovne organizacije.
V	bankah in 6ličnifi podjetjih more trajati poslovni čas največ 8 ur na dan.
Pomožno osob.je more biti v trgovinah in obrtnih delavnicah zaposleno samo v času, v katerem smejo biti trgovine in delavnice odprte.
Pomožno osobje v kovaških, ključavničarskih, kotlarskib in kleparskih delavnicah, v brusilnicah. v grafičnih obrtih vseh vrst, v pralnicah perila ter zavodih za kemično čiščenje oblek sme biti zaposleno največ 10 ur dnevno, pri delih v tunelih itd. pa največ 8 ur dnevno.
Trgovska podjetja, obrtne delavnice, bančna in slična jxxi'etja ne smejo biti od t. aprila do 30. seplembra odprta pred o. uro zjutraj, od 1. oktobra do 31. marca pa ne pred 6. uro zjutraj, niti po 7. zvečer. Opoldne morajo biti zaprta na rman 1 uro.
Čas odpiranj" in zapiranja mora biti v posameznih krajih za vsa podjetja isti
Veliki župani, oziroma uprave mest morejo z ozirom na krajevne potrebe odrediti, da smejo biti pekarnice, mesarije in trgovine. ki se bavijo izkpučno s točenjem alkoholnih pijač, kakor tudi ostala pod:etja, navedena v členu 82 pravilnika o gostilnah, kavarnah in sličnih podjetjih, odprta tudi po 7. zvečer, najdalje pa do 10. zvečer Proizvajanje kruha in peciva se sme vršiti tudi po tem času.
Trgovine in delavnice morajo biti v nedeljo ves dan zaprte. Vinske veletrgovine morajo biti istotako v nedeljo zaprte, akoravno točijo vino tudi na drobno Odnrla smejo biti v nedeljo trgovska in obrtna podjetja, ako je istega dne letni sejem in v slučaju selitve. Razen tega morejo biti odprta zadnjo nedeljo pred božičem in no vim letom.
V	mesti" iznod 10.000 prebivalcev. kjer so bile doslej trgovine v nedeljo dopoldne odprte, more veliki župan po zaslišanju Trgovske zbornice dovoliti, da cmeio biti ir-govine v nedeljo naivpč dve uri odnrte. vendar le tedaj, ako smatrajo lokalne oblasti to iz gospodarskih ozirov za neobhodno potrebno.
II!. kniišipvna fA^h^la
Jugoslovenska Matica razpisuje svo;o III. književno tombolo, ki bo trajala 01 4 februarja 1927 do 25 marca 1927 Tom bolske tablire a 3 Din komad sp pravkar razpošiljalo v razprodaio vsem šolskim vodstvom in vsem podružnicam ,Tugos'oven-ske Matice v SI o ven i ii. katere tudi tem potom prosimo, da takoi in intenzivno pričnejo z razprodajo Vso našo lavnost na prosimo, da z nakupom tomb"l=kili tablic podpre to kulturno prireditev katere čisti lo-biček je namenien ciljem Ju^oslovenske Matice. _ Žrebanje se vrši na sledeči način: V petek dne 4 februarja 1927 se potegneta prvi dve številki, ki se orinbčifa potem v soboto, odnosno v nedePo v vseh slovenskih dnevnikih Kdor ie zadel ahe številki v eni vrsti, pošlie tombolsko tablico v zaprti kuverti na naslov Jugoslovanske Matice v Liubliani. Šelenburgova ulica 7/II.. ki mu dobitek takoj odpremi na in-značeni naslov Naslednji netek. dne 11 februarja 1927 se vleče tretja številka Ta se ravnotako priobči v vseh slovenskih dnevnikih in vsi oni. ki so sedai izmed treh nadeli dve številki v eni vrsti. pošHejo toui-bolske tablice v LiubPano. Tako bodo najbrže izčrpane vse a m b e.
V	petek, dne 18 februarja 1927 se vleče četrta številka. Na vrsto pridejo dobitki
1	e r n a s tremi številkami v eni vrsti. Postopek je isti kakor zgoraj.
V	petek, dne °5 febmarn 1927 se vleče peta številka Na vrsto nrideio še event preostali dobitki f e r n a s tremi številkami v eni vrsti in dobitki k v a t e r n a s štirimi številkami v eni vrsti.
V	petek, dne 4. marca 1927 se vleče šesta številka. Na vrsto pridejo šp event. piv ostali dobitki k v a t e r n a s štirimi številkami v eni vrsti in č i n k v i n e s petimi številkami v eni vrsti.
V	petek, dne 11 marca 1927 se vleče sedma številka. S to številko bodo gotovo izčrpani vsi č i u k v i n i. Postopek za sprejem dobitkov vedno isti.
V	petek, dne 18 marca 1927 se vlečejo od osme do petnajste številke. Možno je. da bo tu zadeta že prva tombola.
¥r»ernensk© noročMo
Me'e rološki z3«od v ubliani '
rlfc n,<
< (j- fi-ini^i r'*
Kra		La	1 j | 3a om. Tsinijer		M vla ga v /■	itnei veua i brz'na >■ m	Oba-nost	Vrsti ob 0D ZO-FIt'1	Hiiavim
ooa 7i	■van'3		|						» mm do 7 ure
	(		66 5	1	«1	N\V 0.5	10		0.1
Liublian.	l		'/66 K	17	81	\"\V 0.5	10		
dvoreci	i	n.	6 2	.-1-4	77	ENE 1	0		
	l	>i	1 65 i	0 0	8	mirno	. X	meda	
Mar bc		8	7r6 0	—1 0	5	N'\V 3	2		
Zagreb .			^ 5	0<	100	N\V 1.5	10	riecla	
Bf-ograd .		<	7*6	10	9i	mirno	9		
araievo .			6i-	-1-0	93	mirno	9		
k.iplje .			67"	10	96	mirno	10		
Dubrovnik				1' 0	48	N 3	6		
solit . .		r	• h.3-6	71	78	NE 3	7	morje lahko	
Praha . .	• •		'625			\VS\V 9	10		0.4
Solnce </zhii'* ;>r> ' 32 '.ahaia oh itt 20 lu ia vzhaja oP I5'14 '.ahaia ob 15 16 NaiviSja temperatura danes • Liubliani 4 0 oajnižja —0'2 C Povprečni barometer ie danes s Liubliani nž za M mm kot včeraj.
Dunajska vremenska uapoved za soboto: Stalno izpremenijivo zapadno vreme. Nikakih
bistvenih padavin. Temperatura okoli ničle. Na gorah viharji. Tržaška vremenska napoved za soboto: La. ki vetrovi z različnih strani Nebo večinoma jasno. Temperatura od 5 do 10 stopinj. Morje mirno.
V petek, dne 25. marca 1927 se potegne šestnajsta številka ter bodo skoro gotovo zadete s to številko tudi vse tombole.
Vse dobitke odpošlje Jugoslovenska Matica po pošti brezplačno na naslov onega, ki je zadel dobitek.
Dobitki so sledeči: 150 amb po 6 knjig, 120 tern po 10 knjig, 80 kvatern po 14 knjig, 50 činkvinov po 17 knjig in 5 tombol: prva vsi letniki ^Ljubljanskega Zvo ua», druga vse zgoraj navedene knjige in prosta izbira slovenskih knjig do -zneska 1200 Din: tretja vse zgoraj navedene knjige in prosta izbira slovenskih knjig do zneska 1000 Din: četrta vse zgoraj navedene knjige in prosta izbira slovenskih knjig io zneska 800 Din in peta tombola: vse zgo raj navedene knjige in prosta izbira slovenskih knjig do zneska 600 Din. Poleg tega še 100 dobitkov mladinskih knjig za šole v Sloveniji
Tablice za to tombolo ima v predprodaji in v zalogi Pokrajinski odbor Jugosloven-ske Matice v Ljubljani.
Gospodarstvo
Obrtniško zborovanje v Ptuju
Naju me In ejš a.
meioda. ia oh ran i lev zdravega in iepeqa
zobovja je dosledna nega ! z Odo!-om
Šport
SK Jadran : ASK Primože
Jutri, v nedeljo, odigrata gornja kluba priiateljsko nogometno tekmo, katera se ni mogla odigrati že prejšnjo nedeljo radi megle
Nastopi med tema kluboma so bili ved. no zanimivi, kar je pričakovati tudi v ju. trišnii tekmi Obe moštvi nastopita z ne. katerimi mlajšimi silami.
Tekma se odigra na igrišču ASK Pri« morje ter prične ob 14.30. Trening pred* tekmo od gra rez ASK Primorje proti SK Svobodi ob 13
SK Jadran Drugo predavanje se vrši danes ob 20. uri v Akademskem domu po. leg hotela Union Predava g dr. šarabon o težk- atletiki. Opozarjamo športnike na to predavanje — Odbor
ASK Primorje (Nogom sekcija.) Da« nes, v soboto, ob 17 sestanek moštev v gostilni Kačič, Dunajska cesta — Načelnik ASK Primorje (Veselični odsek). Ob« vezen sestanek širšega odbora danes ob 17. v damski sobi kavarne «Emona» Podpreds.
Suhi tečaji za smučarje JZSS priredi v sredo in četrtek. 22 in 23 t m. v jahalni« ct na Bleivveisovi cesti suhi tečaj za začet« r.ike Vstop je vsakomur prost, vendar naj pride vsakdo v oni opremi, v kateri bo smučal in s smuči Tečaj vodijo savezni nastavniki Začetek ob 8 uri zvečer Te. čaja nai se udeleže tudi oni dijaki, ki se nameravajo udelež:ti tečaja za šolsko mla. dino o Božiču — JZSS
Nogometna tekma v Novem mestu V nedeljo, 19 t m odigrata SK E!an (Novo mesto) in Dijaški športni klub (Ljubljana) revanžno tekmo v Novem mestu Zadnji se bo moral potruditi, da se bo za svoj zadnji poraz 0 : 2 revanžira! Tekma se od. igra ob 2 pop na igrišču oh Krki. toda le v slučaju lepega vremena.
Smuški tečaj na Jesenicah Turistov« ski klub «SkaIa» podružnica Jesenice otvo« ri v nedeljo 19 decembra ob 10 dop v sslonu restavracije «Mesar» smuški tečaj, ter poziva odbor vse prijavljene in še ne prijavljene člane, kakor, tudi vse ostale smučarje nečlane k udeležbi Prijave se sprejemajo na dan otvoritve ter pozneje vsak četrtek ob 19.30 in vsako nedeljo ob 9 30 dop v osnovni šoli na Jesenicah Obisk vsai nedeljski ie mogoč tudi članom z Ble. da. Dovij in Kranjske gore. Vsa tozadev« na poiasn:la te zahtevati od članov tečaj« nega odbora
(Veš i športni odnosa ji z Itarijo. Kakor jx>ročaio zagrebške »Novosti«, se vrše med italiiansko nogometno federacijo in našim nogomettrm savezom pogsjania. da bi se vzpostavile medsebojne športne zveze, ki so bile prekiniene radi znanega inc:denta na tekmi Grad:anski : Juventus Izgleda, da bodo Italiiani pristali na to. da se vrši prihodnie leto revanžna tekma med našo in italijansko reprezentanco, in sicer pri nas. S to tekmo bi se vzpostavili odnošaji med nami in Italiiani
Vienna : Gradjanski. Včeraj na kra« liev rojstni dan ie gostovalo v Zagrebu dunajsko moštvo Vienne. ki je proti Grad« j?n«kemu dosegel s 3 : 3 (2 : 21 nexlločen rezultat. Gradjanski je predvedel izborno igro Dunajčani so se izkazali zlasti kot dobri tehničarii Rezultat je realen. Za Vienno so scortaP Gschweidl Rlnm in Ma"tn"r. za Or«d;ansl-pga pa Pasinck (2) in Gndrič Sod:' 'e g Boškovič. V nedeljo sc vrši revanžna tekma
V	soboto, 11. t. ni. se je vršil v ptujskem Narodnem domu dobro obiskan sliod obrtništva, ki ga je sklicalo ptujsko Obrtno društvo z namenom, da si očvrsti svoje vrste. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik obrtnega društva, g. M a c u n, ki je po pozdravnih be sedah dal besedo g. Zadravcu iz Središča kot zastopniku Zveze obrtnih zadrug v Mariboru.
G. Zadravec je v obširnem in zanimivem govoru opisal gibanje slovenskega obrt-uištva na slovenskem štajerskem v dobi zad ujih 20 let ter boje slovenskega obrtništva za svojo osamosvojitev, zlasti za ustanovitev Južnoštajer. obrtnozadružne zveze, ki je šele pred kratkim z spremenjenim imenom k>t Zveza obrtnih zadrug za mariborsko oblast prenesla svoj sedež iz Celja, žarišča slovenskega obrtnega gibanja, v Mariboru.
Tiho in mirno brez samohvale in reklame deluje ta Zveza pod vodstvom našega vrlega g. Bureša in ne zamudi nobene prilike, cia ne bi odločilno posegla v aktualna vpra sanja obrtniškega stanu. Na sopomoči ob ustanovitvi Obrtne banke SHS ji brezdvomno pripada priznanje. Enako za ustanovitev »Samopomočk. Ohranitev obrtnonadaljeval nega šolstva ji je bila stalna težka skrb Njeni inicijativi gre zasluga, da je posnešeno proučavanje vprašanja ustanovitve Okrožna-ga urada v Mariboru; v veliki meri ji gre za pluta, da je stanovsko zavedno obrtništvo ob zadnjih zborničnih volitvah nastopilo s svo.io stanovsko listo. Nieni funkcijonarji (zlasti gg. Zadravec in Horvat) so odlično sodelo-' vali pri razpravah o protipredlogih clede no vega davčnega zakona, pri predlogih novega obrtnega reda ter niso nikdar zamudili pri like, naalašati nogubonosnost šušmarstva v rokodelskih obrtih.
V	nadalievaniu svojega predavanja je e Zadravec utemeljeval nuino potrebo sklicanja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in podajal smernice za nadaljno d« lovanie naših zastopnikov v tej važni kor-poraciji, ki jo slovenski obrtnik s ponosom la'-ko imenuje svoi gospodarski parlament Obrtna društva in zadruge morajo biti v tesnih stikih z Zvezo v Mariboru, istotako zbornični zastopniki. Tz nje morajo dobivati navodila ter se ravnati po niih. Niti najmanjše vpraš-nie, ki zadeva celokupen obrtniški stan. ne bi smelo preiti predposvetovatiia v Zvezi. Taka vprašanja se morajo pretresati v posebnih sejah s pritegnitvijo zborničnih čl nov in v vsakem vprašanju mora obveljati enoten in premišljen nastop naših delegatov.
Zmaga ob volitvah nas ne sme poleniti. nasprotno nas rrora bodriti v zavesti, da ie b-š nridnosti naši1! voditeljev pripisovati dosežen usne11. ki nam ostane ohranjen le takrat. če se zavedno in složno vzbujamo k nepretrganemu delu za zboljšanje obrtniških razmer.
Z druge, ki tega ne uvidijo in kljub vsem vabilom s svotim pristooom ne pokažejo solidarnosti. ne zaslužiio drugega, kakor da se jim obrne hrbet Uživati koristi iz dela in stroškov drugih je lahko, ui pa častno.
Po končanem govoru g. Zadravca se je o tvorila živahna debata. Govorili SO gg. Ber-lič. Zelenko. Milošič in drugi. G. Zadravec ;im ie na vsa vprašanja odgovarjal ter dajal zadovoljiva poi"snila. Ponovno se ie izrazila želja, naj bi se taki sestanki večkrat vršili, ker samo na ta način pride obrtništvo do točneišogi razumevanja perečih zadev.
H koncu se je zbornični svetnik g. Berlič zahvalil g. Zadravcu za predavanje ter za-klinčil zborovanje z željo, nai bi g. Zadravec kliub temu. da mu je trma gotovih krogov onemogočila nadalievanie udejetvovanja v zbornici, ostal zvest priiateli in podpornik obrtništva, kakor je bil dosedaj.
Tržna ooroč!la
Dunajska bona za kmcijske produkte (16. t. m.). Priiazne;ša poročila s prekomor-skih borz in čvrsteiša poročila zlasti za rž z budimpeštnnske borze so povzročila prijetnejše razpoloženje na Dunaju. Pšenica ie tendirala nespremenjeno. Turščica prijaznejša. Oves čvrstejši. Uradne notice rži in ovsa so se povišale za četrtinko šilinga. Uradno notirajo vključno blagovnonrometni davek brez carine v 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.50 — 41.25. madžarska Tisa r79-80 kg) 45.75 — -16.75: rž: 31 do 33.50: turščica: :>8.25 — 24.25; oves: domači 24.50 — 25.50.
Dunajski živinski seiem (16. t. m.) G o-veda: Dogon 527 komadov. Cene malo popustile. Za k<» žive teže notiraio: voli 1 do 1.50. biki 0.95 - 1.3<\ krave 0.90 — 1.20, slaba živina 0.60 — 0.85 šilinga. — S v i-n j e: Dogon 3511 komadov. Cene pooustile za o grošev pri kg. Notirajo za ke žive teže: mesne svinje 1.65 — 2.10, debele 1.65 do 1.90 šilinga.
= Aneleška pomoč pri stabilizaciji dinarja. Iz Beosrrada poročajo, da se je pravkar vrnil iz Londona in Pariza generalni ravnatelj Narodne banke SHS dr. Novakovič, ki je nosetil guvernerja Angleške banke (Bank of Enfland). da bi ga pridobil za pomoč pri obdržanju stabilnost dinarja. Ta pomoč bi obstoiala predvsem v tem. da bi Narodna banka SHS imela v Angleški banki lingih. Guverner Angleške banke je oblju-Novakovič tudi guvernerja Francoske ban-,na razpolago več;e depozite v funtih šter-bil svojo pomoč. Razen tega ie obiskal dr. Novakovič tudi guvernerja Francoske banke (Banciue de France) v Parizu in okrepil zveze s tem emisijskim zavodom. O rezultatih svojega potovanja bo poročal dr. Novakovič na seji širšega odbora Narodne banke SHS, ki se bo vršila 20. t. m.
= Možnost kooperacije med jugosloren-sko. ma<iž«rsko in rumunsko mlinsko industrijo. Mlinska industrija Jugoslavije, Madžarske in Rumuni.ie se nahaia v neprijetnem položaju, ker države, ki uvžajo mlev-ske proizvode, zlasti Češkoslovaška in Avstrija. delajo temu uvozu ovire. Zato se je porodila med interesiranimi krogi misel ustvaritve kooperacije ali celo zveze mlinske industrije gori omenjenih treh držav. Prvi zadevni poskusi so se izjalovili, ker se jim je naša vlada protivila. Med jugcslo-venskimi interesenti vlada mišljenje, da so Jugoslavija, Madžarska in Bumunija vendarle navezane druga na drugo.
— ZTeza Slovenije z morjem in Gorski kotar. Privredno i prosvjetno viieče za Gorski kotar je poslalo vsem pristojnim či-niteljem spomenico, v kateri protestira proti temu. da bi se z državnimi sredstvi gradila Klodič ■ Hrovatova proga, in zahteva, da se v splošni načrt železniške mreže v naši državi uvrsti tnkozvana Musilova proga. Razen tega se zahteva tndi delno upoštevanje 2upnekovega načrta. Tako se
vedno bolj komplicira vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem, dasi je danes tako s spiošnogospodarjkega vidika kakor glede na teren jasno, da je od vseh treh obstoječih načrtov slovenske železniške zveze i morjem najprimernejši Klodič Hrovatov. za katerega je tudi pretežna večina Slovenije. Ako se v tem vprašanju ne bo dosegel sporazum, sploh ne bomo nikdar imeli primerne proge do morja, kar se je.na zadevnih posvetovanjih in sestankih že ponovno in upravičeno povdarjalo.
= Konferenca o rpra«anjn obrestne tnc-re. ki bi se morala vršiti 15 t m„ je bila odložena na nedoločen čas.
= Razširjenje sušaške postaje. Te dni so se začela na postaji v Sušaku dela za gradbo novih tirov za pristajanje brzib in potniških vlakov.
= Znižanje diskonta Francoske banke. Iz Pariza poročajo, da je Banque de France s 16. t. m. znižala diskontno postavko od 7.5 na 6.5 odstotka, a obrestno mero za predujme od 9.5 na 8.5 odstotka.
= Porast brezposelnosti na Dunaju V prvi polovici t m. je število brezposelnih na Dunaju poskočilo za 4464 na 83.581 Tuli po ostali Avstriji je zabeležiti povečanje nezaposlenosti. Dne 1 t. m. je znašalo število nezaposlenih v vsei Avstriji 168.000 takšnih, ki so nreipmali oodoore. sedaj pa ie to število doseglo skoro že 180.000.
r-: Madžarske dobave vagonov .lii^oslaviji na račun reparacij. Iz Budimpešte poročajo: Madžarski vagonski kartel je podvzel pri vladi korake da bi se v naslednji državni proračun vnesla primerna vsota za dobave vagonov Jugoslaviji na račun reparacij in da bi to dobavo prevzel vagonit-i kartel. V smislu mirovne pogodbe je Madžarska dolžna dobaviti Jugoslaviji na račun reparacij okrog 1200 vagonov.
= Ustanovitev Zveze kreditnih ladrug * Bosni in H p n-e s-o v i ni Iz Sarajeva poročajo: V prostorih Trgovskega udruženja se je vršila konferenca zastopnikov gospodarskih zadrug, na kateri se je razpravljalo o zahtevi davčnega urada, da se plača dvaodstotna taksa za vsak vpisan delež, ter se je ugotovilo, da je taka zahteva zmotna, ker to takso morajo plačati delniške družbe, ne pa zadruge, ki so v vseh državah favorizirane: istotako tuli pri nas. Razen tega je prišlo v obravnavo vprašanje ustanovitve Zveze kreditnih zadrug in so z zadevnim predlogom soglašali vsi zastopniki zadrug.
= Konkurenca naši turščici na inozemskih •ržiščih Letos je bila svetevna letina turšči-ce prav povolina Zaradi tega se cene turšči-ci držp v splošnem na nizkem stanju, zlasti v Argentiniji. ki močno konkurira evropski 'urščici. Naša turščica. ki je dražja, ne more konkurirati argentinski. To konkurenco močno občuti tudi Rumunija, ki ima preko ';50.000 vagonov turščice za izvoz.
= Direkten promet med Poljsko in Italijo preko Jugoslavije. V začetku t. m. je bil olvorjen direkten blagovni promet med Poljsko in Italijo v transitu preko naše države. Preko naše države se prevaža v zadnjem času vobče mnogo tujega blaga. Posebno mnogo gre transitnega blaga po slovenskih progah.
= Likvidaciji. tVeras trgovska dru//-ba z o. z„ občeprometna informacijska, propagandna in potovalna pisarna v Ljubljani, se je razdružila in prešla v likvidacijo Upniki naj prijavi io svoje terjatve najkasneje do 15. marca 1927. — Puškama v Kranju, r. z. z o. z., se je razdružila in prešla v likvidacijo Prijave terjatev v treh mesecih.
= Narok za prisilno poravnavo v zadevi Franca in Antonije čuček, tovarnarjev v Strnišču pri Ptuju, je določen na 23. t. m. ob 10. dopoldne pri okrožnem sodišču v Mariboru.
= Stavka na pozdnoindustrijski progi Kri-va.ia. d. d. v Zavidovičih. Te dni je pri tem podjetju prišlo ponovno do stavke. Dne 12. t. m. so železničarji zapustili delo. ker tvrdka po poslednjih pogajanjih ni sklenila kolektivne pogodbe.
= Veliki nemški nakupi zlata v Ansliji. Tz Londona poročajo, da se je v zadnjih dneh od nemške strani nakupila velika količina zlata v Angliji, in sicer za poldrugi milijon funtov šterlingov. En milijon od tega izvira iz zlatega zaklada Angleške banke.
= Znižanje diskonta v Poljski. Direkcija Poljske banke ie znižala ofiriielno obrestno mero za menični diskont na 9.5 odstotka.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo 300 kg salmijaka, za dobavo 150 parov izolirnih spojnic ter za dobavo 90 straniščnih lijakov iz kamenine in litega železa: do 28. t. m. pa za dobavo 100 ton plinskega premoga. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odeleniu te direkcije. _ Direkcija državnega rudnika v Za-
bukovci pri Celju spreiema do 28. t. m ponudbe za dobavo 120 m:; jamskega lesa ter za dobavo 50 komadov kalipatron za rešilno aparate. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 5. januarja 1927 pri direkciji državnih železnic v Ljubliani glede dobave okroglih svinčenih zalivk; dne 11. ia-nuaria glede dobave 5000 kg obličnega jekla cBork> ter glede dobave raznih pasov ia plošč za poliranje. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani na vpogled.
Domače borze zaradi državnega praznika niso poslovale.
CURIH. Beograd 9.125. Berlin 123.075. Nevv Vork 517.125, London 25.09, Pariz 20.625, Milan 23. Praga 15.3375. Budimpešta 0.007245. Bukarešta 2.65. Sofiia 3.74, Dunaj 72.96°5. Varšava 57.50.
TRST. Devize: Beograd 39.25 _ 40.25 Dunaj 315 _ 330. Praga 66 — 67. Pariz 88.75 _ 89.75, London 108 — 109. Nevv Vork 22.30 - 22.50. Curih 430 _ 440. Budimpešta 0.0305 — 0.0320, Bukarešta 11 do 12; valute- dinarji 39 — 40.25. dolarji 22.10 — 22.40.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4750 do 12.5150, Berlin 168.37 — 168.87. Budimpešta 98.97 — 99.27. Bukarešta 3.6350 - 3.6550, London 34.3175 _ 34.4175. Milan 31.57 do 31.67, N'ew York 707.05 - 709.55. Pariz 28.34 _ 28.44. Praga 20.94 - 21.02. Sofijn 5.0950 — 5.1350. Varšava 78.32 — 78.82, Curih 136.73 - 137.23; valute: dinarji 12.43 — 12.49, dolarji 705.50 — 709.50.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.325. v Berlinu 7.4.
Izjava
Na podlagi raznih govoric izjavljam, da gdč. Ziernfeld Pavla ttj več moja družabni« ca in da sem jo popolnoma izplačal. 1593 ADOLF ZAVRTANIK. Lesce.
WILLIAMS
LUKSUZNA k ema za britje
» otgl -I h nu icah s pričvr de im nei 'gublj vim z tvorom, traja c. '4 meece a. o se vsaki d n ieU'
Z htev jte tu*1i noro merikai.-ko vodo za b itje Wi li m. .Acqua Velv.."
fvornicarn i he I B William» Comp. n> Qlastonbury, Conn . U s A
Generalni leprezentanti za Austfijc. tn nasiedsivene države
M E MAYER Wien I.
Samjprod.i za Jugoslavijo:
BRODER WEINBERGI-R, WlE\ Depot HENRI H. NEUMANN Zagreb BošKovičeva ul 42
Dooiv se novsod H/j.	Dobiva sr pov ml
nekaj trga v njem. Ista kri polje v njem kakor v bratu; če ostane na kopnem, kdo ve. kam ga zanese na stranpotice. kadar se mu ne bo več boriti z viharji in nevihtami? Ozrl se je na potemnelo morje v večernem hladu, jadrnice so že razpele bela krila, po bližnjem «neve-rinu» je zadišalo. Čustvo, da bo sodeloval s trgovcem, ga je davilo v goltan-cu. Kakor ubežnik se je zdel pred moštvom svojega broda. Kolikokrat so se rogali ljudem s kopnega in pili na čast pobesnelemu morju.
Na njivah so se blestele kresn:ce, v luki pa migljale poslednje luči, kajti vihra je trkala na okna z mokrimi prsti. Luce je vstal, kakor da se hoče bojevati z elementarnimi silami in poklical: «Mati.» — «Kaj ti je. Luce?» — «Bcjim se tukaj ostati.» — «Luce!» — «Ne morem, mati!»
r'"~|i It Jt Ji II I! II IM " '' 1 ■■ " i' ""
Sn žna goisodir ja
ertlln p lra le pohlit»c, us n gam turo ste I o so oh s-emallrai In pol-t rane or dmet- s
..FURMOTO".
Pilon za vodune zrakoplove v Ame.iKi
Stebrovje, na katerem se zasidra zrakoplov, je visoko 200 čevljev, in je bilo šele pred kratkim zgrajeno v Cardingtonu. Na sliki: Vodljivi ameriški zrakoplov R 33. na katerem sta pritrjena dva lovska aeroplana.
L L.:
Klic morja
V tesni ulici mesteca Aleksandrova leži nad gostilniško sobo kvartopirec in se bori s smrtjo. Nalahno hoče nekaj zašepetati. pa ga prime v grlu in glava za vselej omahne na blazino. Toda na ustnicah je ostal vesel nasmešek.
Mati je pričela ihteti, brat si je dal posla okoli pokojnika. Tudi staro ženo je pogladil po laseh in iskal prijazne besede. Ali prej ko jo je našei, ga je prehitela: «Luce, sedaj ostaneš pri meni? Ne pustiš me na cedilu.»
Vdova po Petru Galjaniču, ki se je pred vojno s Franjem Žicem na prekopu pristaniškega ustja ponesrečil — pilila sta ukrivljeno cev za polaganje dinami-ta in zadela baš na naboj — ni imela dosti od zakonske blaženosti. Tudi naj-starši sin ji je delal zgolj preglavico. Gnalo ga je od kopališča do kopal.šča, od mesta do mesta, trošil je denar in zdravje z veseljačenjem in igro. Ali tu pa tam se je vrnil k svoji materi, in kadar se mu je godilo najhuje, se je zatekel v njeno zavetje. Mlajšega pa je potegnilo ven na morje, nikjer ni docela uspel, ali vožnja po sinjem oceanu je neznansko prijala njegovi nemirni krvi. •Ali ostaneš sedaj pri meni?» je pono-
1 vila mati vprašanje.	i
i Duri so zazijale, vstopil je Marko [ I Mrakovčič, ženin brat, ki je bil zaboga- ; tel v Ameriki. Videč sestro v solzah in ; bledi obraz v blazinah, je takoj razumel. Prisedel je in molče prijel oba za roko.	i
«Že dolgo smo pričakovali nezgode,» j je rekel pomorščak. «kaj bi tožili!» Ujčevega resnega lica ni mogel trpeti. «Luce naj ostane poslej pri meni! Kršna zemlja res ni bog zna kaj, ali zadnji dve leti se je tujski promet precej povzdignil, pomagal mi bo v gostilni, pa se bo že zaslužilo.« -Kajpada ! ostane!» je pritrdil Marko. Mladenič je tiho prikimal. Razumel je, da je treba osameli materi kako ustreči.
Jesensko nebo je bilo zastrto, «pro-venca« je bila, kakor pravijo po Krku. Vendar nobenega vetriča. Gladina morskega zaliva je kovinsko blestela, v dalji pa je štrlela siva stena otoka Plav-nika. Pomorščak je strmel skozi okno na številne čolne in ladjice, na katerih so ribiči z ostvami v rokah prežali na sipe, lubene in zobatce po plitvinah, na globinah pa čakali plena s «paringali». prirejenimi na sto trnkov. | Videl je. kako ujec upira svoj pogled j v mrtveca. Enkrat so se mu razklenila 1 usta. kakor da mu je zla beseda na jezi-
ku. Ali molk in poslednja radost v zamrlih potezah sta mu jo udušila. »Vedel sem, kako bo z njim,» je naposled izustil, «ko je bil še dete». Skoro grozeče se je okrenil k mlajšemu: «Tebi bi bil več zaupal.»
Pokimal je, ko je hotela sestra ugovarjati. «Tvoja mati ima prav, tako ne gre več. kakor delata njena sinova. Ako hočeš tukaj ostati in poleti doma pomagati, te vzamem jaz na zimo v svojo trgovino.« In potihem je dodal: «Tvoji materi se mora bolje god.ti. hočem, naj bo vesela.»
Sestra je komaj slišno ihtela, oči so se ji zaupno obrnile proti pomorščaku. Kolikokrat mu je prigovarjala, naj ne križari po svetu. Mladenič je prikimal, opazila je. vendar oči so še lepele na rajniku.
«Ne maram motiti.» se je og'asil ujec. »Te dni lahko stopiš k meni, Luca.» In ponovno je ta potrdil z glavo.
Vrata so regnila, sedeli so sami. Mati ga je prijela za roko. «Ako mi vsaj ti ostaneš. Oh. zakaj je moralo tako priti.® Pokleknila je pred mrtvaško posteljo in se natihoma jokala.
Luce je. videl prešerni smehljaj v pokojnikovem obličju. Hotel je biti hvaležen, da pojde posihmal njegovo življenje mirno pot Ali čutil je tudi. da se
Jean iticheom,
francoski pesnik in pisatelj, je, kakor smo poročali, 12. t. m. umrl v starosti 77 let.
Albanski ženin in italijanski boter
Italijansko-albanska pogodba nima samo političnega ozadja, ampak tudi svojo srčno plat. Ahmed beg Zogu se namreč ženi in žena mu bo italijanska princesa. Nasvetoval mu je to bodočo boljšo • polovico italijanski ministrski predsednik, ki je poskrbel na ta način tudi za srčni mir predsednika albanske republike.
Ahmed beg Zogu je že izkušen kava-lir v ljubezenskih zadevah. Svojvas je obetal srce. roko iti čast hčerki ^bivše-ga predsednika albanske vlade ?efked bega, toda izkazalo se je. da takrat ni mislil iskreno. Zahajal je v hišo Šefked bega samo toliko časa, dokler je potreboval njegove politižne pomoči. Ko je videl, da lahko izhaja brez njega, je svoje obiske opustil in se ni več prikazal v hišo.
Ko je začel Mussolini koketirati z Albanijo, je namignil Ahmed-begu. da ima zanj na razpolago ne samo denar in prijateljstvo svoje države, ampak tudi primerno družico za zakon. Zogu je poslal v Italijo oglednike in ti so prišli nazaj z veselimi in dobrimi sporočili. Po njih nasvetu se je predsednik albanske republike odločil, da sprejme ne le italijansko prijateljstvo, ampak tudi da vzame Italijanko za ženo.
Mussolini, ki skrbi povsod za prijaznost in ljubeznjivost. je bil tudi tukaj brž z dejanjem na razpolago in se je ponudil Ahmed-begu za poročnega botra. Kje in kdaj se bo vršila poroka predsednika albanske republike, še ni znano. Verjetno pa je. da bo ceremonija v Tirani, kamor bo Mussolini v tem primeru poslal svojega zastopnika.
vljenja in
Tako bo zapečateno albansko-rtali-jansko prijateljstvo tudi s srčno krvjo prezidenta skipetarske dežele. In menda ni treba pripominjati, da ne z' dobrimi posledicami za našo državo.
n«i	v • »i •«
.Siloviti snezem vinarji v Ameriki
Iz ameriških Zedinjenih držav poročajo o silovitih sneženih viharjih, ki razsajajo tam noč in dan in kakršnih ne pomnijo stari Američani že nad dvajset let. Ves prostor med Atlantskim in Tihim oceanom je prizorišče njihove div-josti. Iz mnogih krajev javljajo o človeških žrtvah in o materijalni škodi; vse zveze so pretrgane, promet zastaja in prebivalstvu morajo nuditi pomoč rešilne ekspedicije. Samo v okolici Chi-caga so našteli nad dvajset mrtvih ljudi. Število ranjenih in poškodovanih je mnogo večje.
Zapadne in severovzhodne države trpijo vsled občutnega mraza. V mnogih krajih je zmrznila živina, ki ni bila dovolj zavarovana pred nepričakovano nastopivšo hudo zimo. Najnižjo temperaturo zaznamuje termometer v Mine-soti, kjer je padlo živo srebro 48 stopinj pod ničlo. Enak hlad je bil tudi v Wiscousinu. Vihar je trajal tu nepretrgoma 24 ur Promet je bil ves ta čas ustavljen.
Težišč e viharja pa ni ostalo na kopnem, marveč se je premikalo in se je preneslo deloma na odprto morje. Luksuzni parnik «Majestic» je zabredel med tako visoke valove, da se je moral cele poldneve boriti in je jedva ušel poginu. Moral je radi nepričakovanih ovir svojo vožnjo nadaljevati z zmernejšim tempom ln dospe v Cherbourg mesto v četrtek šele danes v soboto.
Posili
sm
Pred pariškim sodiščem se je vršila minule dni značilna razprava. Neki pesnik, ki živi že 20 let na Montmartru. znani pariški umetniški četrti, je izgubil pred nekaj časa svojo prijateljico, ki mu je več let pod skupno streho lajšala in slajšala življenjsko breme. Dekle je imelo iz svojega prejšnjega razmerja z nekim dijakom nezakonskega sina. ki ga je izročila javnemu skrbstvu.
Ko je pesnik izgubil svojo prijateljico in je ni mogel več zvabiti nazaj v montmartrsko gnezdeče, je sklenil, da poišče njenega sinu in ga sprejme za svojega. Dolgo ie poizvedoval in povpraševal okoli raznih oblasti dokler ni dognal da živi kot 23 leten hlapec pri nekem kmetu v sarthskem okrožju. Brž mu je pisal pismo, da naj pride v Pariz in se naseli pri njem ker ga namerava iz hvaležnosti do njegove matere posinoviti.
Mladeniču se ie zdela ponudba pariškega čudaka preveč smešna, da bi bil nanjo odgovoril Kmalu nato se je hotel poročiti Lahko mti veriamemo
Danes premijera ! rjrandirQz ega f Im- ♦ skega veleumotvora ♦
(Le Miracle des Loups) •
Najboljši velefilm sedanjosti. — Edini film, ki se je predvajal v Velik i pariški operi in izdeloval pod pokroviteljstvom J predsednika francoske republike. *
kolosalna režija. — 100.000 sodelujočih. * izvanredna je scena borbe z volkovi. J Krasni igralci.	2
Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. i
ELITNI KINO MATICA !
vodilni kino v Ljubljani.	♦
♦
>♦««»♦♦....................................t
je vse pisalo o tem dogodku in kaza'o s prstom na balkanske razmere. K sreči se Greifswald ne nahaja na barbarskem Balkanu, ampak v civilizirani Nemčiji . . .
Smrt radi boksa
V Ameriki sta se pred nekaj dnevi rvala francoski boksar Pegulihan in Ilmers Friedmann iz Bostona Občinstvo je gledalo tekmo z veliko naslado in rvača sta se potiskala iz kota v kot, se premetavala po tleh in skušala drug drugega ugnati in premagati. Seveda se nista pri tem prav nič nežno prijemala.
Francoski boksar se je zelo trdovratno branil, toda je na koncu vendarle podlegel. Devet rund je uspešno prenašal napade svojega nasprotnika, desetič ni mogel več Občinstvo je navdušeno ploskalo toda ko je zmagovalec vstal, je bil Pegulihan tako šibak in premlačen da se ni mogel vzdigniti na noge. Morali so ga na nosilih nesti iz dvorane in pri zdravniški preiskavi se je ugotovilo, da ima mož težke notranje poškodbe. Dan pozneje je Pegulihan umrl. Zdravniki so ugotovili, da je nastopila smrt vsled brezobzirnega rvanja in da je nasprotnik Pe.gulihana s tako silo udaril po glavi, da se je udrla lobanja.
Epilog te imenitne tekme bo pred poroto. Ameriške oblasti so Fried-manna zaprle in določile, da bo njegov prihodnji mateh pred sodnikom.
X Skrivnostna fat\~ina slik v bukareškem državnem muzeju Državni muzej v Buka« rešti je bil prošle dni okraden. Izginilo je pet dragocenih slik rumunskega slikarja Grigorestija, katere je svojčas kupila drža* va za svoj Atheneum Natančna preiskava je dognala, da so slike izginile že pred tremi leti, direkcija muzeja pa je tatvino prikrivala, da bi se izognla javnemu škan* dalu Stvar je tembolj nejasna in čudna,
ker je izključeno, da bi bili ukradli slike pesetniki muzeja in se sklepa, da tiči tat med nastavljen« zavoda
Porote
Eestijalen zavratni umor v Brezovici. — Smrtna obsodba.
Celje, 17. decembra.
Ob 8.30 zjutraj so pričeli govori javne* ga obtožitelja in zagovornikov. Državni pravdnik dr Rus je pri svojem obširnem dokazovanju krivde pri posameznih delik. tih v slučaju drugega umora, ki se je izvr* šii 24. septembra na zavraten način nad čevljarjem Miško Benkom, posebno pov* darjal dva za Podgorška zelo obtežilna momenta. Orožniki so našli poleg umorjen nega Miška Benka okrvavljeno sekiro, ki jo je spoznal Podgorškov očim Pinterič kot svojo. Ta jo je položil dan pred umo= rom na sod v domači šupi. Tam so našli orožniki pod nekim sodom skrito tudi okr* vavljeno suknjo, ki se je izkazala kot last Pintaričevega polubrata, ki pa je dokazal svoj alibi in torej ni mogel biti zločinec. Suknja pa je prej vedno visela na nekem klinu v šupi. Tudi so izsledili na srajci, hlačah in klobuku obtoženca sveže krvave sledove. Glede sokrivde Alojzije Benko, žene umorjenega čevljarja se je pa tekom porotne razprave ob ponovnem zaslišanju prič, zelo omajala verjetnost, da bi bila ona najela Podgorška ali ga sploh privedla do tega, da umori moža, tako da je držav* n. pravdnik sam priporočal porotnikom, da to vprašanje zanikajo. Njen zagovor* nik dT. Kalan je z izpovedbami prič in z ugodnim vtisom, ki ga je napravila obto* žena Alojzija Benko na poroto, ovrgel vse indicije ter skušal zlasti dokazati, da je bil strah Alojzije Benko usodepolnega ve* čera za odsotnega moža razumljiv že zato, ker sta se morala razumeti in je imel umor> jeni Benko mnogo sovražnikov. Zagovor« nik dr. Orožen je pri glavnem krivcu Pod« goršku plediral za uboj. Isto so storili tudi drugi zagovorniki, zlasti dr. Božič v prid Antonu Hudini, ker bi bila v tem slučaju neposredna sokrivda pri vseh treh Hudino* vih že a priori izločena.
Po skoro enournem posvetovanju so po* rotniki odgovorili naslednje: Potrdili so soglasno pri Josipu Podgoršku prvo vpra* šanje glede zavratnega umora Antona Hu* dine leta 1919 Na vprašanje glede umora Miška Benka dne 24. septembra 6 «da» in 6 <me». Zanikali so nadalje skoro soglas* no vprašanje neposredne soudeležbe obto* ženih Josipa, Antona in Neže Hudina. Po* trdili pa so soglasno pri Josipu in Antonu Hudini vprašanje glede oddaljene sokriv* de in zanikali isto pri Neži Hudina, poro; čeni Jagodič s 5 proti 7 glasovom. Pri An« tonu Hudini so potrdili vprašanje, da je požgal poslopje Kovačiča, zanikal: pa po* žig pri Ani Žgalin in pri Neži Jagodic v slučaju Pečnik. Z 11 glasovi so tudi zani* kali vprašanje glede neposredne sokrivde Alojzije Benko. Krivdorek porotnikov je vzbudil v sodni dvorani zlasti glede Pod* gorška precejšnje presenečenje.
Porotni sodni dvor je nato razglasil sle* dečo razsodbo: Josip Podgoršek obsojen na smrt na vešala, Josip Hudina, z ozirom na tedanjo svojo mladoletnost na 7 let tež* ke ječe, Anton H-d:.na na 10 let težke je* če, vse tri ženske pa so bile oproščene. Morilec Podgoršek je bil očividno zadovo« ljen z obsodbo.
sveta
^^liU ».fci/. ameriški senator, ki je dobil Wilsonovo mirovno n-agrado za leto 1926. v znesku 25.000 dolarjev.
Kolegi j al m profesorji
V sobi dekanata filozofske fakultete v Greifswaldu se je odigrala prošli teden burna, med vseučiliškimi profesorji nenavadna scena. Profesor Jeckel ravnatelj geološko-paleontološkega zavoda in prof. Klinghardt. ki predava paleontologijo in prazgodovino sta se spo-rekla radi dvorane, katero sta oba uporabljala za predavanje. Od besed sta prišla naposled k dejanjem in sta se začela obdelavati s pestmi. Profesor Klinghardt, ki je znan tudi kot antire-publikanec in nacijonalist, se je v prepiru tako razvnel, da je pograbi! šoo ključev in jih zabrusil svoemu tovarišu naravnost v obraz, .leckla je oblila kri. da so ga morali prenesti na vse-učiliško kliniko.
Nemško ministrstvo za prosveto je uvedlo preiskavo in nadomestilo profesorja Klinghardta z novim docentom. Pred par leti se je nripetil podoben incident med vseučiliškimi Drofesor.ii v Zaerebu. Tam je priletela nekemu profesorju v trlavo lesena škatlja Takrat
—	Jaz sem tvoj stric, Jurček, in sicer z mamine strani.
—	O, če bi poznali mojo mamo. bi bili gotovo raje z očetove strani!
da se je silno presenetil, ko so mu povedali, da je dobil drugega očeta, X. Y., pesnika v Parizu. Pesnik ga je namreč medtem brez njegove vednosti posino-vil. Mladenič je vložil zoper novega očeta tožbo in je pred sodiščem izjavil, da ne. mara biti sin pariškega bohema in da zahteva preklic.
Sodišče je mladeničevi želji ugodilo in je posinoivljenje razveljavilo. Tako je ostal montmartrski pesnik brez ljubice in brez njenega sinu. Pa je bržčas že prestar, da bi začel na novo in si preskrbe! oboje.
Ni vseeno!
Dopisi
VIČ. V nedeljo, dne t. m. gostujejo ponovno ua Viču Šentjakobčam s Petra Petrovičevo tridejansko komedijo Vozel« Igra ie dosegla na Šentjakobskem odru velik uspeh. Kmeta Jeriča in njegovo ženo Anko igrata g. Držaj in gdč. Varkovska, Ankino naivno sestro Tončko gdč. Mihaelova, navihani kmečki fant Janko je g. Košak M. Anki nega očeta kreira g. Gnidovec, mater pa gdč. Špeudetova. Igra je polna humorja in kdor se želi dve uri smejati, naj pOseti ta večer predstavo v Sokolskem domu. — Začetek ob 20. uri.
RADOVLJICA. Sokolsko gledališče ponovi v nedeljo, dne 19. t m. ob pol 4. popoldne Linhartovo komedijo »Veseli dan, aii Matiček se ženi
JESENICE. Odboru --Prosvetnega doma« so poslali v zadnjem času: Božič Josip 35"), top Srečko 300. Črnko Viktor, Črnkova Mi-ia, Jurca Vinko in Fran Pavlin mL po Din 100, Ravnik Janko Din 50, Sitar Peter Din 1000, Svete Henrik Din 30, Trgovska banka, Ljubljana, Din 1500. Salus d. d. Ljubljana, Din 1000, dr A- VVander d. d.. Zagreb in Čehoiug d. d., Ljubljana Din 100, Vinea d. d. Ljubljana Din 30, Mr. ph. J. Kolar, Ljubljana, Din 100. — Skupaj Din 4760. V nabiralnikih se jc nabralo za »Prosvetni dom«: v kolodvorski restavraciji Din 480, v kavarni Iv. Čopove Din 50, skupaj Din 530. Vsem darovalcem iskrena hvala!
LITIJA- V nedeljo nas je posetil »Slavcc« iz Ljubljane in nam pripravi! krasen večer. »Slavec* je pod spretnim vodstvom g. prof. Brnobiča prav razveseljivo napredoval. Izvajanje posameznih točk obširnega programa. ki kaže povsem resno umetniško stremljenje je bilo pevovodji in zboru v čast. Glasovi, po večini mladi, so dobro porazdeljeni in tvorijo prijetno ubrano celoto, ki je prišla pri narodnih kakor pri umetnih pesmih do popolne veljave. Izdatni basi to ubranost prav simpatično podčrtavajo. Občinstvo ni štedilo s priznanjem. Ženski zbor, ki ga je spremljal na. klavirju g. Lipovšek, je moral ponavljati Dvorakov »Prstana, mešani zbor pa Adamičevo --Zrelo. žito-. Prisrčno je bil aklamiran naš stari znanec, operni tenorist g. Banovee. ki je tudi moral ponavljati »Belega konica*. Hvaležni smo ^Slavcu« za umetniški užitek.
HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Zadnje čase so pričeli klerikalni fanatiki živahno agitacijo med rudarji proti SDS in kot zaslepljeni dokazujejo, da je SDS upeljala davek na ročno delo Vsem zaupnikom krajevne organizacije naročamo, da točno zasledujejo vse sKčne izbruhe in prijavijo imena hujskačev. od katerih bomč zahtevali zadoščenje. Zavedni javnosti mora biti znano, da vso odgovornost v Sloveniji nosi ravno SLS s svojimi 21 poslanci in ue SDS z dvema .poslancema. Krajevna organizacija SDS Sv. Krištof.
KRŠKO. Kolo jugoslovenskih sester je priredilo dne 12. t. m., kakor vsako leto, tudi letos božičnico za revne šolske otroke. Obdarjenih je bilo 39 otrok iz Krškega in Vidma z obleko, obuvalom, nogavicami, spodnjim perilom in slaščicami ter 34 pevcev s slaščicami. Deklamadje iu prizorček »Petrčkove sanje* so pod spretnim vodstvom g. Vutkovičeve, učiteljice osnovne šole, navzoče občinstvo zelo zadovoljile; postbno je malčkom ugajal Petrček. Petje je vodil in na glasovirju spremljal g. ravnatelj Vutkovič. Omenjenima, kakor tudi cenj. darovalcem, ki so pripomogli k tako lepo uspeli božičnici, najlepša zahvala.
METLIKA. Naše vrlo sokolsko društvo je priredilo na praznik v proslavo ujedinjenja prav dobro uspelo akademijo v sokoiski telovadnici, kjer ima Sokol premični oder. Zastor se je dvignil, a na odTU se ie prikazala sokolska mladina z neumornim načelnikom br Weissom ia načelnico sestro Ganglovo, s starosto in tajnikom v okrilju društvenega prapora. Br. starosta Še v krasnem govoru pozival vse članstvo in mladino ua delo v sokolskem smislu. Nato je položilo zaobljubo pet novih čianov in tri čianice, a zatem jc br. načelnik proglasil izid letošnje društvene tekme, ki se je vršila dne 16 maja ter izročil prvakom-tekmovalcem in tekmovalkam društvene diplome Prvenstvo so dosegli: br. Jašek Jože, br. Staniša Ivan, br Ivec Anton, sa. Anica Ivčeva in sa M lica Oiner-ziova. Po kratkem odmoru ie sledila Spj-carjeva simbolična igra »Triglav«. Najboljše je odigral svojo vlogo Čeme (Šašek Slavo) in Striček Spanec (Marica VVeissova), ki nam je prav dobro zapel svoje govore Višek užitka nam je podal Triglavski kralj (br. Prus Franci) s svojim globokim in lepo douečim glasom.
JURKLOŠTER. Tudi v našem skritem, Tomaniičnem kotičku se je začelo oovo, smo tr eno kult. delo in življenje. Posebno opaažmo na šoli to blagodejno prebujenje. Dne 1. decembra je proslavila naša šolska mladina s pestrim in bogatim sporedom praznik našega ujedinjenja. Lepe so bile deklamacije, a še lepše pesmi, katere so zapeli otroci brezhibno in z velikim navdušenjem. Ginljiv jc bi! tudi pozdravni govor z ozirom na naše neosvobojene brate. V ■nedeljo, dne 5. t. ni. smo se zopet zbrali v že prej okinčani šolski sobi, da sprejmemo sv. Miklavža, ki jc letos prvič obiskal oašo šolsko mladino. Razred je bi! vkljub zelo slabemu vremenu poln gostov, izmed katerih so dal; nekateri znatne prispevke in so z velikim zanimanjem sledili vsemu, kaj so otroci Miklavžu predavali oziroma odgovarjali. Otroci so prejeli razne šolske potrebščine, slaščice, suho sadje — nekateri pa tudi leno spletene in okinčane šibe, kar so si pač zaslužili s svojim vedenjem in učenjem. Da se je mogla ta prireditev tako lepo izvršiti, gre posebna zahvala tukajšnjim prijateljem in dobrotnikom šolske mladine, ki so rade volje priskočili na pomoč z denarnimi ali drugimi sredstvi. Najlepšo pohvalo pa zasluži naš učiteljski zbor, ki z veliko vnemo in ljubeznijo deluje med našo šolsko mladino. Želimo, da bi nas kmalu zopet razveselili s kakšno prireditvijo.
Naši onstran grame
Pismo iz Primerja
Vrhovni poveljnik vlade in fašizma je dal v svojih razgovorih s prefekti na vod i j la, kako morajo delati, in je posebno pri. poročil, naj očistijo svojo okolico režimu nevarnih elementov. Ni treba posebej po. vdarjati, da so sc lotili prefekti z veliko vnemo tega čiščenja in da so imeli ljudi, kj so jim bili ua potu. že pripravljene. To so bili pri nas pred v sera komunisti in če ne že komunisti pa oni intelektualci, ki so vživali velik sloves, a so se upirali vsaj kršnemu nasilju. Tako govore, da so v Tr. stu konfinirali okrog 15 ljudi. V Gorici sc ne ve natančne številke. Vendar pa jc £0. tovo, da so konfinirali do zdaj samo ko. muniste ali ljudi, ki so obdolženi komuni z. ma; med temi so seveda tudi nekateri Slo. venci. Nekateri pa so se kljub temu, da je meja strogo zastražena, umaknili v dru. go državo na varnejša tla. Ne samo pri nas, iz cele Italije so se dvignili enaki be--gunci z večjo aii manjšo srečo in zapustili vroč-o zemljo.
Kolikor smo informirani, znaša število konfinirancev na tisoče in je uradno poro. čilo o 500 osebah gotovo le pesek, vržen v oči javnosti Čemu pa je nedavno prišla prepoved, da ne smejo listi pisati o kon. finacijah in priobčevati imen konfmiranih?
O kaki odškodnini za razbite prostore v Trgovskem domu in v Zvezi prosvetnih društev v Gorici ter drugod še danes ni duha nc sluha. Dasi so lepo povabili vse prizadete, naj javijo svojo škodo, je ven. dar ostala v enem mesecu le na papirju in sc bojimo, da bo vse ostalo le pri «dobri volji* oblasti.
O obsodbi bivšega kanalskega župana Angelija v Gorici smo že govorili. Mož je bil neusmiljeno obsojen na osem mesecev ječe, ker je pobelil svojo hišo, na kateri jc bila poslikana Mussolinijeva glava. S tem dejanjem je namreč žalil predsednika vlade. Ko je o--Edinost» to poročala objek. tivno, kakor sc jc zgodilo, je bila koufisci. rana. Iz tega jc razvidno, da v celi stvari res nekaj ni prav, zakaj če bi bila stvar v redu, bi poročila ne bilo treba konfisci. rati.
&
Da si lahko predočimo, kakšna pravica čuva nad nami, naj za paralelo k gorenje.
mu slučaju navedemo novega.
Na Vogrske-in pri Gorici se je dogodilo, da sta dva miličnika iz ničevega vzroka streljala na nekega domačina iu sta mu prestrelila vrat. Toliko, da dotičnik ni ob. ležal mrtev ua mestu. Miličnika sta nato šla in sta .se javila orožnikom. V vsakem drugem slučaju, bi bili ta dva zaprli, ker nista rabila orožje uc v sili nc iz kakega drugega, količkaj upravičenega vzroka. Te. ma dvema pa sc ni zgodilo nič. Preden so ju zaprli, so ju zaslišali orožniki in nato na mestu izpustili.
Tako vidimo v enem slučaju za malen. kosten prestopek, če je bil sploh pTcsto. pek, neznansko strogo kazen, za slučaj, ki je človeka smrtno nevarno ranil, pa — spioh vsako pomanjkanje postopanja, ka. kor da gre za navadno muho.
Zadnje čase, novih društev, kolikor ve. mo, niso razpustili. Omejili so se bili na posamezne okraje. Kjer so -jim društva v napotje radi tega ali onega ujihovega naj črta, tam režejo po njih in jih neusmiljeno zadavijo. Tako so jih razpustili v goriški okolici z namenom, da napravijo fašistov, ske organizacije na njih mestu. Seveda se jim to ne bo kar tako posrečilo. V vipav* ski okolici je dala vzrok Za razpustitev raz. trg-ana zastava v Lozicah. V Vipavi in.Aj* dovščini je dala ta zastava sploh obilen vzrok, da so lahko pretepali ljudi. Bivši
Opozarjamo Vas
na naš božični program!
Rekiamne fotografije so že razstavi i ene v Se'en-burgovi uiici pri kavarni Zvezda!
Eiiins SSaa Matica.
Mali oglasi. k» služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Ženitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—s Najmanjši znesek Din (9*—%
sodnik Vuga se še danes ne upa priti v Ajdovščino, iz katere je bil s silo izgnan in poprej trikrat natepen.
V sedanjih razmerah društva itak re mo» rejo delati nič, ko jijtn^je neprestano ua vratu vrv, da ; jih zadrgnejo in zaplenijo njih premoženje.
p—. Upravni odbor kraškega vodovoda je razpuščen in za komisarja jc imenovan Božidar Komparc. fašistovski tajnik v Du. tovljah. Fašistovsko glasilo si izmišljuje, da jc prebivalstvo neizmerno veselo faši. stovskega komisarja.
p-— Za poplsvljencc. Rimska vlada na. poveduje po ministrskem sklepu obnovo in popravo zgradb, ki so bile vsled letošnjih poplav uničene ali poškodovane. Izrecno jc bilo sklenjeno, da se ukrene vse, kar treba za obuovo in popravo občinskih in okraj, nih ccst v Istri, v Soški in Vipavski dolini, poškodovanih pri jesenski poplavi. Denar, ne podpore jc dala vlada samo golih 70 tis soč lir pri večmilijonski škodi!
p— Sliko senatorja Bombiga je priobčil beneški «11 G&zzettino*. Bombig ie rojen v Rudi 5. julija 1852, torej jc danes star 74 let. Zelo dobro je zadet.goriški Giorgio Bombig. Njegov obraz je pristno sioven. ski, nič italijanskega ni v njem. Kako pa tudi, saj je Giorgio sin slovenske matere!
p— V tržaški okolici ima »Lega-) svoje zavode na Opčinah, v Sv Križu, Bazovici in Trcbčah. V nedeljo otvorijo rikreatorij ir. azil za Prosek iu Kontovel. Italijanski listi izvajajo, da tečejo sedaj zg-odovinske ure za «nacijonaIno restavracijo.
p— V Sežani je bilo na trgu 13. t.. m; j 1472 glav živine. Cena goveji živini cd j 350 do 380 lir kvintal žive teže, cena ko. njem od 1510 — 4000 lir. Prihodnji trg , 22. t. m.
p— V Tolminu je italijanska oblast razpustila rokodelsko bralno društvo, ki je bi. Io čisto prosvetno. Sedaj je dobil Tolmin športno in dramsko društvo kot odseka fašistovske ljudske knjižnice. Vpisali so sc v novi društvi italijanski uradniki in par Toltnincev.
p— V Vipavi mislijo na popravo gozdnih poti, kar bo stalo baje nekaj stotisočev. Izsekovanjc gozdov in sploh trgovina z lesom daje. domačinom .eden glavnih za. siužkov. Po razdelitvi gozda se 1x> trgovina s surovim lesom' v;edrio bolj dvigala. Go. zdovi -so dragocenost v kmetijskem gospo, darstvu. Treba previdnosti pri sekanju ■ po. vsodi, ua Vipavskem in drugodi!
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom i e. 6 e gospod. Ponudb« ra »glasni oddelek .cjutra* pod šifro <št. 22.08 i>.	C-5956
Stanovanje
S—i nezaščiteno aii v n-ovi hiši iščem. Ponudbe na 0£la>. oddelek «Jutra» pod tifro Stanovanje o\ 3CD31
NCCAVICE
Galoše popravlja
p a r l a culkanizarija ' F Škafar, Ljubljana Rimska
cesta 11
270
Pozor čevljarji!
Gornje delt- vseh vrst čev Ijev "dobite dobre tu solid no izvršen* po najnižjih cenah ori I Marcbiottl, tr govina t ase jem Ljublja na. £? Petra SO	IS4
Konje na gugalnicah
izdeluje m prodaja po nizki ceni Slavič rraiic. tapetnik,
fcabjak št 14.
Železninarja
de^ajlista in eugTOsista. starejšo moč. od 25—35 let, potrebuje tvrdka Pinter & Lenard, Maribor. 36923
Lep postranski zaslužek
te nudi resnim in poštenim državnim vpokojeucem in tudi drugim 6 prodajo domačih državnih srečk na obroke. Reflektanti sa tako zastopstvo naj pošljejo pis-ineue ponudba na osrlasni oddelek -»Jutra« po-i S Iro cDoinač. ljubljanski zavod* 36Č77
Žagarja
k venecijanki treznega in ^niostojnega delava iščem Ponudbe n^ ogla.-' oddelek <J«tra* i>cd cSamostojen Žagar*
Dauiski frizer
j event zakoniki par prvo-. vr>lna možnost, kot pošlo vodja žj največji' -<aIon st > išče Visoka plača Ln stanovanje zagotovljeno -«Pompa«lur>. Kosmetika — Sufcotica, SHS	S701G
Danes in ves dan jutri
bo trgovina «DOKO» v Prešernovi ulici št. 9, dvorišče, poslovala za svoje odjemalce.
Za božična darila
so v zalogi krasni damski polčevlji iz Ia teka in boksa. Polčevlji za gospode iz la laka in boksa. Vseh vrst otroških čevljev. Plesni čevlji, športni in promenadni čevlji priznano najboljše znamke «DOKO».
Vsi čevlji so zajamčeno lastnega ročnega izdelka najboljše tovarne za obutev «DOKO». Ivan Carman. Danes in jutri reklamne cene.
Vpokojen orožnik
mlad, ifeče primerne člužbe. Ponudbe na oglae oddelek c,Iut.ra» pod značko Ljubljančan 20>	2ti06i
Absolventinja
trgovskega tečaja želi metla koutoribtinje kot začet-n5ca. Pismene ponudbe pori <St. 2(KXh» na oglasni odde. lek cjutra*.	37020
Iščem stanovanje
4—5 sob v vili blizu centra za februar Plačam do 4900 Din mesečno Ponudbe pod šifro <Konfortno» ua oglae oddelek «.Jutra> o7U-3
Šofer
ključavničar razum« tudi -trugarska dela n«'Ož*-njen. iiite s užbe i nastopom ta koj aii {Hizneje Ponu ibe ua naslov rarman. Mojstrana, pri kolodvoru OS. Gorenjsko :>0937

Mesarski pomočnik
isee službe. Nastopi takoj ali z 2. januarjem. Ponudbe na o£la©ui oddelek cjutra* pod šifro cPomoenik
isce»o
Prodajalka
meSane stroke želi premeniti službo v mesto ali na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek <Jatra> pod šifro »Poštenost Iti.. 56916
Notarski kandidat
ali odvetniški koncipljent
iVce mesta. Diplomiran jn-rist. Ponudbe na podružnico <Jutra> v Mariboru pod ^Za£etiiii>.	3704S
Majhno sobico
prijazno, s posebnim vhodom oddam na Vidovd.i.r^ki cesti 16.	37021
Trgovski pomočnik
2 več leti prakse išče me-eta v trgovini z mešanim hUjrom. Ponudbe na osi. ; oddelek <Jutra> pod šifro <N»stc>p ukoj 10>. 37010
Steklena strešna opeka
je eupel v ialogi pri £<lni. ženib opekarnaii. d. d. v Ljubljani	100
Pečni zaslanjač
(Ofenschirm) tropredetni. po-l>olnoma nov. naprodaj. — Kaslov v oglasnem oddelku c Jutra*.	36978
«Ford» avto
v brezhibnem stanju, še do. bro ohranjen, urodno proda Golob & Ko.. Vio S6S37
Železno peč
veliko in srednjevetiko, proda Sever & Komp v Ljubljani. Gosposvetska c. Bt. 5.	368S3
Zastonj
skoraj prodam dobro ohranjen Pueh avto. mod 7. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	36672
Lovci, pozor!
Radi opnsta lova prodam zelo poceni tri puške: Man-licner-Schonauer na kroglo, z daljnogledom ali brez uiega. Scevko znamko Suh-ler. kal. 16. S. 1. repKirko Belg. F V na šibre, kal. 16 (T stretnal. Ogleda in ceoa se izve pri S. Kenda v Mariboru, Tattenbahova št. 19.
370-11
«Ford» avto
v dobrem stanju in dobro rabljiv. z osoi)Co in prtljaž. no karoserijo, prodam za 12.000 Din. Naslov v gostilni Kmet. Ljubljana, Go-eposvetska cesta 8. 36971
Polenovka
namočena, -e dobi vsak potek pri 1 Buzzoiini, najstarejši delikatesni trgovini v Stritar-Lingarjevi ulici.
36870
Bakren kotei
za tSO litrov, odprt, pripraven za kuhanje perila, fir-neža itd s kovano železno pečjo poccrii prodam Na--lov v oglas oddelku «Jutra> 37033
Pozor! Pozor!
©X©AX"
Zahtevajte po vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogorijab najboljše špec čisblo za park*te, tiuotej in liišno opravo cWIX-WAX».	30602
Postelja
nova., emajlir&na in razne
knjige
zraven tudi za meščansko in trgovsko £olo, ceno naprodaj. Naslov pove ojrlasni oddelek cjutraS7019
Moška suknja
.dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	C7033
Kopalno banjo
leseno, visoko 60, dolgo 10S in široko 65 cm, prodam za 300 Din — Istotako tudi
škaf
nsok So in širok 60 cm za 80 Din. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 37052
Gugalni konj
velik suknjen. z usnjatim sedlom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku eJutra*.
37048
Štedilnik
lep. jx>j)olnoma nov, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 37049
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam za 550 Din. — Poizve se na Gosposvetski cesti štev. 13 — vrata št. 44. 36973
Naprodaj
nova mlatilnica za elektr. pogon, slamorezuica^ uov motor, 12 OP. z vso opremo, kompl., 3S0 KW, V 220, cirkularua ža^ra za žaganje drv, 2 kovaška ognja., ven-tilatorT nakovalo,' primež, univerzalno, rezilno orodje, vrtalni si.roj, • težak -uov voz, majhen nov voziček in 2 kompl' konjski. opremi. Pojasnila dajo jrosp. Ivan Orešnik, posestnik, Trbovlje 67.	37003
Transportne vrče
za mleko, 25 litrske po 90 Din proda Kos. Maribor, Klavniška 12	30904
za
Aparat izmivanje glave
dobro .ohranjen, kupim. — Ponudbe pod značko cBri-vec». ca podružnico cjutra*-v Celju.	36938
Večjo trgovsko hišo
a skladi&či in dvoriščem kupim med Marijinim trgom in glavnim kolodvorom — v ceni do 1,500.000 Din. — Eventuelno dam
v zameno vilo
z vrtom luksuzno urejeno, par minut oddaljeno od gi. poste Ponudbe pod značko
&2VLUU
<VeIet.rgovec» oddelek «Jutra>
oglasni "021
Decimalno tehtnico in vozne plahte
knpi Pogačnik. Bohoričeva ulica 5.	36S06
Vsakovrstno zlato
Kupuje oo" najvišjih cenah
Cer ne — juvelir
Ljubljana, ttolfovs ol 1 64
Kože
zajčje; lisičje, kunje, krtove in drugih divjih živali kupuje D Zdravič, Cjubljana, Florijanska ulica 9 1D4
Polnojaremnik
(Vollgatter) So v dobrem stanju. 50—<>0 cm razpetine, kupim Pismene ponudbe z navedbo ceoe na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro «Vollgattor>.	36S95
Klubno garnituro
usnjeno, dobro ohranjeno, kupim. Tonudbe ua oglasni oddelek <Jutra> pod šifro cGarnitiua*.	37038
Klavir
(Stutzflugel), dobro ohranjen. kupim. Ponudbe do 28. t. m. na ogiasni oddelek cJutrai ped <Gla*ba».
3CJ41
Več kavarniških miz
kakor tudi drugo kavarniško opremo kupim. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra-» pod <Kavarna>.	37004
Zapestnico
z briljanti okrašeno, kupim.
Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra» pod <St. 1100».
S7036-1
£ohoU
Lepo trgovino
z vsem. inventarjem prodam na najprometaejti točki v Ljubljani ' Le resne ponudbe na ogl oddelek cjutra* pod cVpeljana*	36639
Lokal v Kranju
primeren za trgovino." iščem po možnosti v sredini me-uta. Ponudbe pod «Kranj» na oglasni oddelek c.Tutra*.
36806-a
Vinotoč
»knpno t veletrgovino vina
z obzirnim inventarjem proda Kos, Maribor, Klavniška 12.	37045
fUmevan}a
Majhno sobo
z zajtrkom ln elektriko,
v sredini Ljubljane, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutre» pod »Točao 15. december*.	ar.
Sobo
s posebnim vhodrun oddam Kislov v oglasnem oddelku < Jutra*.	36940
Stanovanje
6—10 let prosto, oddam po dogovoru v sredini Kranja. Več pove U. Ciglič, Kranj, Kožna ulica CS. ' 36935
Sobo
z električno razsvetljavo, oddam 2 gospodoma- Naslov pove osla*-* oddelek <Jutra>.	36929
najboljše,najtrp<zžnq'se, zet o najcenejše
p— V Šempetru pri Gorici gradijo novo veliko železniško postajno poslopje. Pro« stor pred poslopjem se razteza skoro do Sv. Mark;). Izrekla sc je želja,, da bi dobila postaja iinc po hribu Sv. Marka, okoli ka. terega so sc bili posobno krvavi boji.
p— Božičnicc bo prirejala, •rLcgai. od nc del j c dalje po vseh krajih, kjer ima svoje potujčcvalnicc. V Štandrežu _pri Gorici bo bozičnica <rLegc» 19. t. m. Na sporedu so točke., ki jih izvajajo Lucijan Nanut. Sil* vija Pahor, Marija Ccvdek itd. bna točka ie posvečena njegovi ekscelenci Beuitu Mttssoliniiu. To lx> razsictljena slika, oko* li kuterc bodo peli. Razdelijo se razni da. rovi.
p— Za podeštaic so imenovani: za Gori* co Giorgio Bombig, za Pulo dr. Antonio Merizzi, za Zader Marco Sani.
p— Odvetniki prisegajo po novih pred. pisih n.i tribunalili, da sc lxtdo uiiajstrož. jc držali profesijonalnih dolžnosti za najboljšo usodo Italije®. Ob vsaki taki priliki sc proslavlja Mussolini in njegova vlada in stari italijanski odvetniki sc pohvalijo, da 5o bili pristni irredentisti pod prejšnjim režimom. Te dni je biia odvetniška prise. ga v Kop/u .Vidnemu dvoru je predsedo. val sodni svetnik cav. Fabjan.
p— Izlet na Krn priredita za božične praznike tržaški društvi aLibertas-» in «A1* iegri Liberi-o. Vabilo za izlet nagLaša cu. do vi to panoramo s Krna in tam jc naj* sijajnejši branik svetili tal Italije...
Prostovoljna $avna dražba
dobro ohranjene sobne oprave (spalnice) ter zaves, posteljne opreme, obleke, perila, porcelana in raznih drugih pred metov se bo vršila dne 20. m 21. decembra ob 9. dop. Karlovska cesta 18.
Za stanovanje
obstoječe iz 2 ali 1 sobe in kuhinje, v sredini Ljubljane, bi dajala hrano 2 osebam. — Naslov v oglasnem oddelku c Jutra*. 36S15
Lepo sobo s hrano
oddam Naslov v oglasusm oddelku cjutra*. 07037
Opremljeno sobo
6 sep&riranim vhodom Lice za takoj soliden gosp-od. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cSoliden 42>.
37042
Za sostanovalko
event. s hra.no sprejmem gospodično. Rimska cesta ž,tev. 2!, pritličje, desno.
37013
Sobico
čedno opremljeno, oddam ta^oj solidni gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. •	30927
Opremljeno sobo
? posebnim vhodom-oddam. Naslov v. oglasnem oddelku eJutra >.	37026
Mesta gospodinje
ihče pridna gospodična srednjih let., vešča tudi nemščine. Ponudt-e iih oglasni oddelek «Jutra* pod šifro dnteligentna*.	37027
Športniki, pozor!
Elegantne in trpežne sanke dobite pri M. Fajfar, ko!ar, Trnovo.	37029
Dva akademika
iščeta stanovanje — event. tudi s brano. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod ^Akademika 30* • '37030
/
Družabnika
z SO.000—100.000 Din sprejme dobičkanosno podjetje. Sodelovanje ni pogoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddolek cjutra* pod cPodjetje 926-.
37040
OCosSci
Berde
skoro nov. po ugodni ceni proda Sokolsko društvo Ziri.	369SS
SivcM
2 psa čuvaja
poceni odda Iv. M a c h —• Nunska ulica 8. 36760
Za Božič
želijo naši malčki
novo slikanico
Jfarije 6rošl]2Vc:
Čebelica brenčelica.
Večbarvne slike iz otročjega in živalskega življenja s pesmicami. Cena Din 30, s poštnino 33 50.
Naročila sprejema Knjigarna Tiskovne zadruge
w Ljubljani.
271
Ikrpifi
Kajenja se odvadiš!
Pisi na ogl. oddelek c Jutra* pod »rNokadilec* iu priloži 10 Din za navodila. 367-19
Oslabeli gospodje
(nevrasteniki) dobijo važno pojasnilo. Dopisi na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro cOzdravljenjc*.	C6S61
Anonimno pismo
mišerjeva ulica 12, A. D.
Prosim dokazov, t^icer smatram dotič-no osebo za ob-rekovalca!	37005
Annemarie!
Bolna? Žalosten in potrt čajka Tvoje jx>stc — Tvoj fant.	3700S
V oglasnem oddelku «Jutra»
je dvigniti sledeča pbma:
Atelje, .Vkademik 3334-8, Adam, Klizu jo sreča, Bogata mladenka. Black Bot-touna. Brez obresti. Ciro Militant-e, Dobra bodočnost 11, Dobiček, 15. december 34, Delnic«, December Domovje. Tris in Ethel, Ele-onora. Edinka, Elrganten, Fran ko. Jo^ip Gant-er, Hrastovi hlodi. Inkasant, Iz-vežbana moč. Jesen IfiOO, Izverban. I vira in repi ra. Jezice. Tlrepea^nj^ in P»i-por, Knjigovodja 74, Kočija, Kavarna, Karikatura I, Kontoristinja 6G. Ljuba v, Ljubljana 333. Ljubezen, Lepa 35350, Ljubi dom, Le-stanovanje 15. decembra. Mraz. Muren, Morfrs. Motor 5. ilirr.a ttraaka 12, Novo leto. Naj rajo na deželi, November, Odločnost, OpaJ^graf, Poštena mladenka, Pridna. P^ra. Produkta, Podjeten 28/33, Polonica 22. P^i^tnr«. Pianino 10,- Punčka. Slaščičar, Snaznost 60. špe-cerija, bivilja 93, Samostoj-
na šivilja, Takojšnja dobava, Tiha prijateljica 40, Takoj 11, Trgovina 105, Takoj ali pozneje 73, Trgovina 45, Trgovec .'»5, Trgovina z mešanim blagom 100, Takoj 161, Umirajoča roža, uradnica, Vpeljana, Visoka provizija. Vida, R»iia, Mara, Vostna 30, Veščaly Zakopan zaklad v Savinjski dolini, Vestna, Zakonca, Značaj 60. Zatierurana ek>i-stenca^ Zik, Zabava 60, Zimski večeri 1«». — Brez dokazilnega listka pisem ne izročamo.

Lep dežnik
je bil pozabljen dne 5. de« cembra v cvetličarni Viktor Bajt. kjer naj te lastnik zglasi.	S7011
na&nc-
Božična darila
V nedeljo, 19. decembra popoldne od 2.—G. ure bo razdelilo med najrevnejše bloje 60 komadov domskih klobukov brezplačno v trgovini femalc, Ljubi jarr-. Marijin trg 1. " 37034
Vsakovrstne rabljene predmete
pisalne, šivalne, razue drugo stroje, dele in rela pohištva prevzame v komisijsko prodajo pod najugodnejšimi pogoji cPOSEST*, reaiitctna pisarna, drnzba z o. z.. Ljubljana, Miklošičeva cesta pt. 4 37036
Dobro vpeljana veletrgovina žita
. -v v
isce
družabnika
s kapt|alom.
Ponudbe pod .500 000" na oglasni oddelek „Jutra" W6i
Učenko
za tlrojno pletenj« er-rej-mem takoj. Starost od io let naprej. }.'a.iov v ofla*. iddeliu <Jutra». S70J3
Pozor!	Pozor!
Dramatična društva
IzSIa je »Iluslrirana lepa
matka,-,. Cena metoda ca p-idlagi Etevilniij slik in skic v naravnih barvali ter izdelava umetn:li brad. brk :n cosov — Kabavi naj -o vtak oder ia vsak i-ralec. Cena 40 Din — Naroča te: E. NavinSek, Ljubljana.
Izvoz v Francijo
posreduje trgovec Siovenec. v Marseille. Ponudbe pod <Francija-> na cglaii;: odde. lek <Jutra>.	34S6J
M. Zevaco	24
Papežinja Favsta
Roman
>Ali ic tudi ta Saizuma izginila z Belgoderoni vred?«
»Ne vem, Svetlost; po tistem potepu se nisva bila pri .Dobri nadi*... Toda vaša Svetlost ne odgovori ua najino ponižno prošnjo.«
»Da, res... služila bi mi racla?,.. Nu, jutri zjutraj vama povem. Ostanita nocoj še tukaj... Saizuma. pravita, je bila tedaj blazna?----
»Vsaj* videti je tako. Sicer pa govori zelo malo, razen kadar prerokuje ljudem iz roke.«
»Vesta II. ali je bila znana z mlado pevko?-
»Kdo pozna Saizumine misli, ko ie ni drugega kakor živa skrivnost! Še njen obraz nama jc neznan, ker noši zmerom krinko. Nihče ne more povedati, aii ie poznala Vioietto in kakšna ie bila do nje, naklonjena ali sovražna. Le iSmona. ki .io je imenovala svojo hčer, bi vam lahko kaj odkrila o njej.Toda Simona je mrtva.. .<
Pardaillan se je zamislil. Skrivnostna ciganka ga je delala radovednega. Kdo je neki bila? Gotovo Belgoderova sokrivka... hi zdajci mu je prišlo na um, da bi utegnila biti ta ženska še vedno1 pr »Dobri nadi«. Pomislil .ie tudi. da ga bo sreča ljubeče dvojice, če bi ju mogel združiti, skoro enako razveselila kakor osveta tiad Maurevertom.
Zato sc je odpravil k »Dobri nadi' in je dospel tja baš v trenutku, ko je gostilničar zapiral vrata. Kakor običajno v zloglasnih gostilnah ie bilo zaprtje tudi tu samo navidezno. Šele ob tej uri so jeli prihajati v gostilno posebni gostje, ki so prinašali krčmarja najbogatejši zaslužek.
Ko ie vitez stopil v pivsko izbo, je našel v nje i do dvajset gostov, •moških in ženskih. Sedel je k cm izmed miz. namenjen, da se čim prei pomeni s krčinar.iem. Gostje, ki so se napajali z začinjenim vinom in drugimi opojnimi pijačami, so bili sami rokovniači in slaboglasne dekline, lina tel: ženščin sc ie ločila od svoje družbe in .ie prišla k Pardaillanu. Sedla je predenj, oprla se s komolci ob mizo ter bušila v smeh.
Pardaillan je-ostal vzlie smehu miren in resen. Misleč, da ic trenutek primeren za to, ie deklina začeia razgovor, ki ga je že
»Zakaj mi nc ponudite piti. lepi gospod?:
(Ta način mora biti sila učinkovit, ker se podeduje od roda do roda!)
»Tako ti glave in še česa!« jc kriknil tisti mali eden izmed pivcev, »Ali prideš precej nazaj, Loizonka?«	• ■
Vitez se je zdrznil in orcbicdel. Ime. s katerim ie pijani rokov-njač uazval izgubljenko, je zbudilo v njegovi duši nešteto bolestnih spominov.
»Loizonka ti je ime?« ie vprašal deklino.
»Loiza, presvetli knez...
»Loiza!« je zamolklo ponovil vitez in v dušku zvrnil kozarec, ki ga je imel pred seboj.
Zamežal je. Nato je strese! glavo.
»Ali naj pridem pote?« je zarenčai pivec, čokat rokovnjač z rdečo grivo in krvavimi očmi.
vPusti me, Rusoglavec,« je zagodrnjala zenščina, »saj veš, da davno znala ua pamet, moram preživljati sebe in tebe!«
»Na, hčerka,« je prijazno velel Pardaillan, »vzemi ta srebrujak in napij se s svojim prijateljem Rusoglavcem ...«
Loizonka .ie ostrmela. Vzela ie srebrniak in pobesila glavo, premišljajo, s čim bi ga zahvalila za njegovo velikodušje. Ko ni našla druge besede, ie zanirmrala:
»Stanujem v tej ulici, ravno nasproti gostilne..
Največja krasotica ne more dati več. nego ima. Ko jc deklina tako pokazala svojo hvaležnost, je vstala in se je vrnila k Ruso-glavcu, ki je, videč srebrn.iak. čudno krivo pogledal Pardaillana.
Vitez jc zdaj mignil domačinu, nai stopi k njemu. Krčmar se je podvizal in Pardaillan ga je že hotei vprašati zastran Saizume, ko je nastal ua desni iu levi hrup.
•■■Kaj pa ciganka?« jc vprašal nekdo.
Mejo, prekleti krčmar, zakaj ne pokažeš svoje rdeče vra-gulje?« se je zadri drugi.
Vedeževalko hočemo!« so bevskaie, ženske.
-Prav, deca, prav, takoj stopim ponjo.-' jc odgovoril krčmar. »Bodite mirni in pijte, kar-plačate naprej, dokler ne pripeljem ženske s krinko!«
Kdo ie t;: ženska, da io tolikanj želijo videti?« ie vprašal Pardaillan.
Prismojena nesrečnica. gospod plemič. Zastavljena je pri meni. Pred nekaj dnevi se je nastanila v moji gostilni družba glumačev.
ki so jedli in pili na upanje."Ko jc račun dovolj narasel, so vsi izgi-
nili, samo vedeževalko so pozabili vzeti s seboj. Da se nekoliko odškodujem, mora zdaj vsak večer prerokovati gostom iz rok. Plačujejo mi po dva denarja; to je manj ko po bratovsko...«
»Razumem. Le iuite ponjo, da ne postanejo gostje nestrpni.-Krčmar se je preril iz gneče in je izginil skozi zadnja vrata. Kmalu nato se je vrni! s ciganko. Ob njenem pojavlienju je hrup utihnil; vso družbo je izpreletel trepet skrivnoste grozi*
Saizuma v svoji kračeči obleki, z rdečo krinko ua obrazu in s krasnimi lasmi razpletenimi po ramah, jc vstopila veličastno in pošastno, kakor smo io že videli ua Grevskeni trgu. Sredi izbe je obstala.
Nu, ciganka,- ie rekel krčmar s prisiljenim smehom, »povej
nam kaj iz svojega življenja...«
Ne. ne. je zarenčai Rusoglavec, srečo naj nam pove!« »Pa na ipove oboje..•< je kriknil drugi.
Saizuma je mahnila z roko. Okoii nje je zav ladala globoka tišina.
»Zakaj me tako gledate?« .ie izpregov .»rila božaje svoje bujni lase. »Povedala sem resnico. Laž ie na škofovih ustnicah, ne n« mojih... Zakaj sem ga ljubila, nesrečnica!..
Govorila je z ubitim glasom, polnim neskončne otožnosti. Pardaillan io jc strme poslušal.
»Cujte.* ie nadaljevala Saizuma. stiskajo si čelo z dlanmi. - Poslušajte zgodbo... kdo mi jo .ie neki pripovedoval?... Ne vem. Glas govori in jaz ga poslušam...«
Pobesila ie glavo, kak ir hi res prisluškovala. Dekline so trepetale, rokovniači so jo gledali z izbuljenimi očmi.
»Večer je bil- je povzela ciganka. »V dvorcu je bilo vse tiho... Njen slepi oče je spal. ko je prišel dragi. Vsaj mislila sa. da spi. In sta se objela... oh. tako vroče, oh, tako prcsladko! Tedajci pa so se odprla vrata ...:
--.loj!- se ie zdrznila ena izmed deklin.
Oče. slepi starček, jc stopil čez prag in je tava i po sobi. iztezajo roke pred seboj... Ljubimec se je stisnil ob zid de-voika je vztrepetala od groze ... .S kom si govorila, dete moje? . -— .Z nikomer, oče: nikogar ni v sobi razen mene...' Prišel .ie do nje iu jo ie prijel za roke. ,Joj. hči. kako mrzle so tvoje ročice!' ■ .Noč' je. očka. hladno je.. / — .In kako ti trepeče glas" — .Od presenečenja. oče. ker sta prišli tako iznenada . Strahotna se jc ozi-! rala na ljubimca in lagala očetu v slepe oči...«
Uboga gospodična! : je rekla deklina, ki sn io zvali Loiznnko.
Seštevanje! Računanje
Snrroiiglis
za Stotem:o, marljiv in soliden, z dobrimi oripo-rotil', od ugledne tvrdki za p t vovtsten s/ovec predmet. Dobri dohodki. Potovanje z autorri — Ponudbe z vpisom dosedaj. delov, vod .Zmožen* na o "lasni oddelek -.lutra".	, ,.
180 —
JOSIP URA*
l|ubljiiDd, Mestni irg Si
špecilainu trgovina božičnih okraskov
Papu. iv licu. .alcuu, iiai »n .iicouii, skicbco m iticp. Zlata 11 srebrno perica Žica rože. iicu ze obešanje okraskov Bnljantrir vrvica, »večio., Jižkc za svečke, čudežne »večke. Prtičk: za v kot res krasili m poceni. 2o vzorcev m veličin. Obrazci (Krtppenbiidcr) rojstva (štalicc , .ameta t;:ila;iiie ud Utrnete, girlande papirnate, angelski laski Fcenliaa: , Razglednice. blok: m hrbtički <3 koledarje, krinke • > ian>pnoni. Listič za iožt, prasnili! Potzeln). umetne cvetlice in venci '.n neveste. Velikanska >zb:ra vsakovrstnih =te-klenih božični!', okraskov v •!->!ptičkov, zvončkov, možičkov sadja. 'Minkic. '-rrce. okiask' ,><t ;atne:e le Blasn-kovs ■>- .-ir. 261	.'insK^ Diauka 'td.. 'id
fžajpojjcinejši
šivalni strs|t
zu šivilje, krojače ln čevljaije ta za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte s< sc >zicdnost pr' tvrdki
Uiti. Baraga, uubijcnc Seienbui';o«a ulica 6 I.
i.^iilačaii auuk i5-letni gsrmi;
Teleion št. 980.
Posebno ugodnost ter hitet tn točen pregled žrebanja bomo nudili vsem
onim, kateri bodo srečke naročili pri našem zavodu, ker bomo v !,Jaat'7'i3S5 redno priabce^aši stevHke izžrebanih, pri
«as kupljenih srečk. Torej, nolsenega poapr-ašeifanja, iskanja sn jaotev. ilse
boste zsedsSi Ear .,Jt8t;*a',s. Pri zadnjem žrebanju je bilo izžrebanih 239 pri nas kupljenih srečk. Dobitke, raed njimi prava bogastva, smo izplačali brez vsakega odbitka.
Poskusile torej tudi Vi svojo srečo., ker vsak je sam svoje sreče kovač tet naročite srečke, predno bodo razprodane.
iz. prijaznosti prodaja srečke za Ljubljano oglasni
oddelek „Juipa£l.
Pogubo vsaki družin.
.irlnašajo nalezljiv.: bolezni ■ Kako se jih ubra-rite izveste 'Z knjige Or, Josip Tičar:
SFsts*a cesta IS.
Slovenska posojilnica in hranilnica r. z. z neom. z.
v SsilRicl bode imela svoj
izredni občni zbor
dne 26. decembra 1926 ob 9. uti dopoldne v posojilničnih
orostorih.
DNEVNI RED:
1.	Volitev načelmka;
2.	Vol lev nadzorstva
3 Ako nebi biio mogoče dobil novih odbornikov za načelstvo iu nadzorstvo, se bo"e likvidira o oziroma oddalo tukajšnji posojilnici.
Vabijo se vsi člani posojilnice in drugi.
Slovenska posojilnica in hranilnica v Osilnlci,
dne 14. decembra 1926
Za odbor: l«an ftliheiič, načelnik
Svojiui odjemaI<-eui -i usojam vljudno ;r; znailiti, da imam /.a božično razprodajo •• iiono perzijske preproge v z;rlogi in prosim ta i:'j!c'j islih. brez kupne obveznosti.
Z a ! o g a pohištva.	'•'.
ŽELE&KA, $3ar?fcor. USšca 18. oktobra štev, 5.
V^ena S poštnino \-irC Dni 19-51 -4i ociia aa ka;t-rama Tiskovne u. iruge v (■iaisljani
□□□□□□□□□□□□ac
tz uorutansue zgodovine ie >:ajel roman
Hngelin Hicfar
Spisa. xdi: i^a!^ Cena vezani knjigi Di:i 20. po pošti Dir. l\50več izdala
T iskovna zaiirufja « Ljubljani.
' onnnnbnGCDCEnr
pL
..ADRIA" peciln; prašek
Elegantna
Brezplačno m neobvezno predočenje
GioMi£tc.
ZAGREB ftačkoga uiica 11
Naš srčno ljubljeni prijatelj, gospod

iužnitn srcem javljam vsem soiodnikom, prijateljem in znancem da jc moj srčnotjubijeni soprog
Ivan Počkar
postni poduradniK v pok.
dne li;. i. m ob šririh popoldne pu kratki bolezni nen i iljma oreinini!.
Pooreb ncDOzabnc^a poko.nika bo v sobolo, 18 dc:em-bra 1926 ob 2 popoldne iz hiše žalosti. Tržaška cesta lo, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI. 17. decembra 1926
Ana Počkar, soproga
trgovec s pohištvom
je danes ob 2. uri popoldne v 71. letu svoje starosti po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere preminul
Pogreb nepozabnega ranjkega se bo vršil v nedeljo.^ 19. t. m. ob pol 4. uri popoldne "iz hiše žalosti, Vegova ulica 6,' na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v četrtek, 23. t. m. ob /. uri zjutraj
V Ljubljani, dne 17. decembra 1926.
Globoko žalujoči ostali.
precizna ura
za zmerno seno naprodaj po vseh boljših trgovinah s. urami
;c z zlato kolajno
zato ker je bilo oblastim dokazano, da je sigurno sredstvo pioti pedganam, in da m najma jc nevarno. Knako di tuje gantadtn pr t' ščurkom in stenol proti stenicam.	.^sja
Dobiva se povsod. — Vse to izdeluj?
Odio Ratol", Zagreb, Bienička cesta št. 21
zanesljivi, gospodje ali dame, k; so spretni za obisk privatni?) odjemalcev,
se sščejo Vprašajte v kavarni Emona pr: blagajni med 2. in 6. uro. 12776
Cvetličarna
PAVEL ŠIMENC
Ljubljana, Sv. Petra cesta st 33
priporoča se v napravo svežih in suhih vence/ šopkov, napisnih trakov, dekoracij po zelo zmernih cenah — Sveže cvetie vsak dan.
Urejuje Franc Puc, Izdaja z» Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd kot tiskarnarja Frar lezeršek Za inseratai de) je odgovorer Alojzij Novak Vsi v Ljubljani