Štev. izz.
V Ljnbljanl, v Četrtek, dne 2. junija »io.
Leto XXXVIII.
== Velja po pošti: a
Za oelo leto napre] . K 2®*— za pol leta » . » 13*— za četrt» » ,» 6-50 ca en meseo » , » 2-20 za Nemčllo celoletno » 29-— za ostalo inozemstvo » 35"—
— V upravništvu: ==
Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . • 11'20 za četrt» » . » 5-60 za en meseo » . » 1*80 Za pošiljanje na dom 20 T. na mesec. — Posamezne Štev. 10 v.
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat.....po 15 v
za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » S >
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popast.
i Izhaja:
vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
Uredništvo Je t Kopitarjevi nliol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrank Irana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6. T£0 = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaolje. = ■ Dpravniškega telefona štev. 188.	•
Današnja Številka obsega 4 strani.
Poljedelsko ministrstvo.
Dunaj, 31. maja 1910.
Včeraj je proračunski odsek v eni seji, ki pa je trajala od 10. ure dopoldne skoraj do 8. ure zvečer, rešil proračun poljedelskega ministrstva. Izdatki so za tekoče leto proračunjeni na 37,682.912 kron, dohodki na 1,903.860 kron. Važnejši izdatki so: iZa državna poskuševališča 814.199 K, za poljedelski in gospodarski pouk 1,536.000 K, v povzdigo poljedelstva 6,102.100 K, za poljedelsko Statistiko 170.000 K, brezobrestna posojila za obnavljanje vinogradov 400.000 K, za melioracije (uravnave voda, vodovode itd.) sta v proračunu dve postavki v skupnem znesku 12,400.000 K, za konjerejo 5,969.300 kron itd.
Razni poslanci so v odseku navajali razne želje in zahteve, skoraj vsi pa grajali slabo upravo državnih gozdov in drugih posestev. Poslanec dr. Žitnik je izvajal: Pouk na gozdarski šoli v Idriji je bil 1. septembra 1909. ustavljen. Vzroka sta menda dva. Prvič se je oglasilo razmerno malo učencev. In kot drugi razlog navaja vlada, da ima že preveč izučenih gozdarjev. Absolventov je 88 in v praksi jih je 57, torej skupaj 145. Vsako leto pa se povprek izprazni le 27 mest. Tako vlada. Toda gozdarje potrebujejo tudi zasebniki in ne le država. In zato ni bil popolnoma opravičen korak vlade, ko je v Idriji prekinila gozdarski pouk. Zato predlaga govornik resolucijo, ki poživlja vlado, da še letos zopet otvori gozdarsko šolo v Idriji.
Pri tej priliki navaja govornik slučaj, ki je bil predmet živahne razprave tudi v kranjskem deželnem zboru. C. kr. gozdar na Bledu nečuveno brezobzirno postopa proti domačinom, katerih živina zahaja na pašo v gozclih verskega zaklada. Ukazal je menda kar streljati ovce, ki jih zasačijo v državnih gozdih. Tudi je ovadil do šeststo posestnikov. Tako postopanje je vse graje vredno. Bivši minister dr. Ebenhoch je izdal okrožnico, naj državni organi po možnosti dopuščajo pašo v državnih gozdovih. Na Bledu pa menda državni gozdarji niso čitali te okrožnice.
Ob Bohinjskem jezeru ima država svoj hotel. Čujejo pa se pritožbe, da uslužbenci v tem hotelu ne smejo govoriti slovenski. To je naravnost škandal. Na eni strani hoče vlada podpirati tujski promet, v tem slučaju pa vladni organi in uslužbenci odganjajo tujce. Saj v Bohinj menda ne vabijo samo Prusov, ampak tucli domačine, ki vendar imajo pravico pod državno streho in na slovenski zemlji zahtevati postrežbo v deželnem jeziku.
O planini Pečani na Jelovci se je že mnogo govorilo v odseku in v zbornici. Živinorejska zadruga v selški dolini se že dolgo pogaja, da bi od države odkupila to planino. Sprejeta je bila že resolucija v tem smislu. Toda ravnateljstvo v Gorici ima vedno izgovore proti prodaji, dasi planina sedaj državi ne donaša nobenega dohodka. Ali ima goriško ravnateljstvo res toliko oblast?
Ob Bohinjskem jezeru bi si mnogi radi zgradili vile. Toda država ne proda sveta. Ko bi se svet razdelil in razprodal, dobila bi država brez dvoma lepe odkupnine in povzdignil bi se tujski promet. Zakaj sc vlada upira prodaji, je nam neumevno.
Razmere gozdnih delavcev naj se urede. Po dveletni povoljni službi naj se stalno namestijo in zavarujejo proti nezgodam.
Znane idrijske grablje, ki povzročajo vsakoletne povodnji, naj se odpravijo, oziroma premestijo.
Črnovršcem, ki izdelujejo suho robo in orodje, naj se iz državnih gozdov odkazuje potreben les po primerni ceni v obližju, ne pa v oddaljenih kraiih.
V osmerih garnizijah je vpeljan pouk vojakov v poljedelstvu. Ta pouk naj se razširi povsod, koder so na razpolago učne moči in za pouk primerna zemljišča. Časa imajo vojaki dovolj in mnogi gotovo tudi veselje do pouka. Sploh naj vlada pospešuje zimske poljedelske šole, kakor sta dve na Tirolskem.
Neki Ivan Lotrič iz Dražgoš je bil 14 let delavec v državnem gozdu na Jelovci. Leta 1906. pa je sklenil kot podjetnik pogodbo, da v določenem času napravi 1300 metrov drv. Gozdar pa je zahteval od njega, naj napravi preseke in pospravi polomije. Vsled večjih zahtev ni mogel napraviti določene množine drv. Mož je ob zaslužek in je pri tem imel še do 4000 kron škode. Niti zasebnik bi ne bil tako krut proti revežu, .kakor je bila država v tem slučaju. Dolžnost poljedelskega ministrstva je, da na primeren način odškoduje tega moža.
Poleg slavne Postojnske jame je še druga, takozvana otoška. Lastniki so porabili velike svote za odkritje te jame in pota, dohodka pa nimajo nobenega. Ta otoška jama bi se dala brez velikih stroškov zvezati s Postojnsko, ako Otočani dobe primeren odstotek čistih dohodkov. Ako Otočani vlože v tem smislu prošnjo, naj jo vlada ugodno reši.
Končno toplo priporočam že vloženo prošnjo za državno podporo v svrho zgradbe jamskega muzeja v Postojni.
Danes se je pričela razprava o proračunu ministrstva za uk in bogo-častje.
Ogrske volitve In vojaštvo.
Začetkom včerajšnje seje predlaga poslanec dr. Korošec, naj se po razpravi v poljedelskem ministrstvu povabi v odsek minister za deželno bram-bo, da pojasni, zakaj se pošilja toliko avstrijskega vojaštva na Ogrsko zaradi državnozborskih volitev. Vojaštvo se izrablja tudi proti nemažarskim volivcem. Ta predlog, ki so ga podpirali tudi dr. Diamand, Malik in Šilinger, je obveljal s 16 glasovi proti 13. Isti čas pa je v brambenem odseku poslanec S t e i n e r ostro grajal, da vlada pošilja na Ogrsko avstrijske polke zaradi volitev. Minister Georgi je izjavil, da hoče takoj ta vprašanja sporočiti vojnemu ministru, odgovor pa odseku. Ker bi brambovski minister tudi v proračunskem odseku ne mogel druzega odgovoriti, je dr. Korošec pozneje umaknil svoj nujni predlog.
IX. mednarodni stanovanjski kongres.
se vrši ravno te dni na Dunaju. V nedeljo zvečer je bil slovesni pozdrav gostov, v ponedeljek zjutraj otvoritev in pozdravni govori zastopnikov posameznih narodov in držav, prava »Ar-beitssitzung« se je pričela v ponedeljek popoludne ob 2. uri. O sprejemnih in pozdravnih formalitetah abstrahiram in poročam le o jedru shoda.
Štiri programne točke si jc postavil letošnji stanovanjski kongres:
1.	Kateri sklepi se dajo izvajati iz dosedanjih izkušenj za razvoj komunalne stanovanjske politike in kako bi se dale njene naloge izpeljati.
2.	Kako je organizirati kredit za občnokoristno stavbarstvo (gcmcin-niitzige Bautatigkeit).
3.	Mala hiša (cottage) ali velika najemna (bloc) (Mielhaus)?
4.	Katera sredstva je možno vpora-biti za slafčanje (Vcrbilligung) stavbnih stroškov za mala stanovanja.
Prvo predavanje se jc torej sukalo okrog vprašanja: ali naj občina gradi delavska stanovanja, in sicer v lastni režiji, ali naj le podpira privatna stavbna društva, nli pa naj prepusti vse stavbarstvo privatnemu kapitalu. V tej točki so so noiavila razna, nasprotujoča
si mnenja teoretičnih strokovnjakov in praktikov na tem polju. Radi enotnega pregleda podam le glavne misli cele razprave in debate.
Na polju občinske preskrbe zdravih in cenili stanovanj za delavce in nižje uradnike so pač Nemci na prvem mestu, med njimi zlasti mesta Ulm, Darmstadt i. dr. Glavni poročevalec za Nemško, stanovanjski nadzornik G. Gretzschel je zahteval stanovanjski urad kot poseben del mestne uprave; in to ne samo v velikih industrijskih, nego i v srednjih in malih mestih. Debata je predmet naprej razvila v to smer, da je zahteva po dobrih delavskih stanovanjih i v manjših mestih zvezana s tendenco decentralizacije industrije: ista se preseljuje počasi iz velikih središč, velikih mest v manjša in na deželo, seveda, če so ugodni naravni pogoji in primerne zveze. Potrebna pa je tudi dobra oskrba zdravih stanovanj i po kmetskih vaseh za posle in delavce, kajti slaba stanovanja na kmetih so tudi eden mnogih nagibov ljudstva k modernemu begu v mesta.
Skoro enoglasno se je sprejela misel, da mora občina poseči na stanovanjsko polje za »male« ljudi. Kako? Sredstev ima mnogo:
Prvič naj občina pridobi kolikor možno veliko stavbnega sveta. Prazen prostor zunaj mestnih hiš je za občinsko stanovanjsko politiko velikanskega pomena: s tem pride občina do možnosti, oddajati stavbni prostor dobrodelnim podjetjem po nižji ceni, pa tudi delavcem in drugim privatnim podjetnikom pod ugodnimi pogoji in s tem ravnati zemljiško politiko v mestih. S tem pa pridobi občina mnogo na vrednostnem davku (Wertzuwachs-steuer), ki pripade na takem prostoru le njej sami.
Drugič naj občina, kjer to dopuščajo okoliščine, stavi mala stanovanja v lastni režiji in jih potem oddaja delavcem in uradnikom v dedni najem (Erbpacht) ali — in ta misel je skoraj prevladala — v last z zakupnim pravom (Wiederkaufsrecht). Delavec odplačuje v najemnini obresti in amortizacijo in postane v kratkem času lastnik svoje družinske hišice. Vendar se mu ne sme pustiti, da bi mogel isto prosto prodati, sicer pridemo v današnje razmere privatne špekulacije; zato najbolje zakupno pravo občine, če pride delavec v položaj hišo prodati.
Kjer pa občina sama ne more ali noče graditi v lastni režiji, naj podpira privatne stavbenike ali stavbna društva, in sicer, da jim preskrblja potreben kredit ali da jim ga daje občinski svet pod ugodnimi pogoji.
Tretjič mora občina imeti v podrobni evidenci vse stanovanjske razmere vsake posamezne hiše; to doseže s podrobno statistiko in raznimi enke-tami. Nad vse važno pa je občinsko nadzorstvo stanovanj. Isto je imelo povsod najlepše uspehe in je sploh pogoj zdravega razvoja stanovanjske reforme. V Budimpešti n. pr. se je pokazalo pri takem nadzorstvu nebroj nezdravih stanovanj po kleteh in raznih luknjah in ista so se morala takoj zapreti. Nadzorni organ ne sme biti policija, ker izgubi ljudstvo pri tem zaupanje, nego uradniki, zdravniki in zastopniki občanov, da se s tem pridobi zaupanje v komisijo in more ista z uspehom delovati.
Nujno je potrebno, da uredi občina biro za pravni svet v vseh spornih stanovanjskih zadevah med najemnikom in najemateljem.
Precej ostra debata pa se je vnela o »Wertzuwachssteuer«. Ta davek bi zaviral privatni kapital od stavbne podjetnosti, znižal število hiš in podražil stanovanja; zato so se izrazili mnogi proti. Na drugi strani se jc zdel isti potreben radi tega, da more občina z njim uravnati zemljiško politiko in da dobi ona ves dobiček, ki prihaja le od njenega razvoia, dočim ga privatniki
spravijo popolnoma v nezaslužen žep. Za to so bili zlasti »Bodenreformer«. Zemlja dobi n. pr. zato večjo vrednost, da odpre občina tu prometno ulico itd., zato naj ves tozadevni prirastek in dobiček pade občini, ki ga naj porabi za podporo stavbinskih družb.
To je posnetek debat prvega dneva kongresa.
Morilec svoje žene.
(Dalje.)
Ob štirih popoldne se je včeraj razprava proti Rejcu nadaljevala. Svoje mnenje sta podala idrijska sodna izvedenca. Ob 5. uri popoldne so se pričele zaslišavati priče. Predsednik nad-svetnik Vedernjak vodi razpravo strogo stvarno. Govori počasi, razločno. Pri vsakem vprašanju, ki ga stavi, hoče priti resnici do jedra. Ne poslužuje se nobenih okraskov pri vprašanjih, razpravo vodi s tisto stvarnostjo, temeljitostjo in pedanterijo in hladnokrvnostjo, a tudi strogostjo, ki diči angleškega in deloma tudi pruskega sodnika. Podati hoče porotnikom jasno sliko vseh indicijev, ki govore proti Rejcu. Ne išče pikantnosti, le včasih napravi kako opazko, ki jc suho humoristična, tako, kakor so opazke pruskih sodnikov. Niti obtoženca in tudi prič ne izkuša loviti z zvito stavljenimi vprašanji. Stav« ljena so direktna vprašanja, zato so tu« di odgovori jasni in točni. Ugodno je vplivalo, ker je prečital izpovedi neke navzoče priče v tajni seji, ko se je šlo za neke »grde besede«, kakor je na-glašal. Predsednik je strog, ne trpi, da se občinstvo smeja. Celo zagovornika je ostro pograjal, ker se je pri izpovedi priče Bremic smehljal. Ob tej priliki je tucli izjavil željo, naj bi sodniki porotniki in zagovorništvo med razpravo ohranili svojo sodbo zase. Zagovornik je namreč na kuloarju rekel, da se gre v tem slučaju le za dokaz indicijev, blizu je pa stal neki porotnik, ki je to čul, ne cla bi bil porotnika zagovornik poznal. Zagovorništvo, dasi ex offo postavljeno obtožencu po sodišču, vrši svojo dolžnost natančno, temperamentno tako, kakor bi moralo postopati ex offo zagovorništvo vedno, dasi so določeni za razpravo trije dnevi. Priče so večinoma idrijski rudarji in žene rudarjev. Žene so tožile, ker morajo ostati toliko časa v Ljubljani in so zato rodbine brez gospodinj. Zaslišanih včeraj ni bilo veliko prič. Šlo se je v prvi vrsti za to, da se pokaže, kako sta živela Rejc in njegova žena. Rejc je bil dopoldne dobro razpoložen, popoldne ne, kar ni čudno, ker so vse popoldanske priče izpovedale, da je Roje zelo grdo ravnal s svojo rajno ženo.
Izvedeniško mnenje
sta podala začetkom včerajšnje popoln danske razprave idrijska izvedenca dr. Milan Papež in dr. Ivan Štverak. Dr. Štverak izjavi, da jc nastopila smrt, ker se je Rejčeva vtopila; neposreden vzrok smrti jc bilo zadušenje. Truplo je ležalo najmanj tri dni v vodi. Ležalo je pod drvami. Raj niča je bila histerična ženska. Dr. Papež izvaja slično dr. Štveraka. Na čelu je našel dr. Papež malo prasko, ki jo je morala dobiti mrtva. Zagovornik dr. Švigelj je predlagal ,naj bi bila idrijska zdravnika za« slišana lc kot izvedeni priči, kot izvedenca pa ljubljanska sodna izveden^ ca dr. Schuster in dr. Plečnik, dr. Ncu-perger se je protivil zagovornikovemu predlogu, ker sta oba zdravnika sodna izvedenca. Po podanem izvidu dr. švi« gelj še enkrat predlaga, naj se mnenje oboli idrijskih zdravnikov še preizkusi po ljubljanskih sodnih izvedencih. Dr, Neuperger: Čc se to sklene, bi morala biti vsaj dr. Štverak in dr. Papež zraven. Senat odkloni dr. Švigljev pred« log, ker sta zdravnika svoje mnenje utemeljila. Izpoved, oziroma oddaja mnenja je ena in ista in si ne nasprotujeta izpovedbi. Povoda ni, da sc zato zaslišijo še nadaljni izvedenci-
Kako Je ravnal Rejc s svojo ženo."^
Nekaj minut pred 5. uro popoldne se prično zasliševati priče. Prvi je zaslišan idrijski sodnik Rudolf Potočnik. Sel je takoj tja, ko so našli Rejčevo pod Grabljami. Kaže na fotografijo, kje da je ležala.
S silo iz postelje! Rejc suval, pretepaval in praskal svojo ženo.
Marija Straus je že več let dobro poznala Rejca in njegovo ženo. Živela ista v nemiru. Rajnica ji je večkrat pravila, da jo je mož večkrat tako suval, ida je bila vsa »modra«. Enkrat jo je tudi opraskal. Peljal jo je tudi večkrat okolu velike vode. Če ni hotela iti, češ, da jo je groza, jo je sunil in ji rekel: »Tiho!« Čez železno brv je vkljub izraženi grozi morala večkrat iti. Zmiraj jo je peljal ponoči, podnevi nikoli. Če nI hotela iti sama in če je ležala, jo je s silo potegnil iz postelje, da je morala iti z njim. Enkrat jo je silil, da je morala rajnica piti vino, ki je čudno dišalo. Zavrelo je po njej, ko ga je pila. On, Rejc, ni hotel piti tistega vina. V nedeljo dne 27. je bila rajnica še pri priči na obisku. Rekla ji je, da se boji, da ji Rejc kaj ne naredi. Po litanijah sta se popoldne poslovili. V ponedeljek zjutraj je videla zadnjič rajnico. Jezna rajnica na Rejca ni bila. Rajnica ji je pokazala, ko ji je zlomil Rejc uhane. Na dr. Švigeljevo vprašanje odgovori, da je bila rajnica v Idriji na dobrem glasu, cela Idrija jo je spoštovala. Pač se je govorilo, da je imela rajnica moške, a ni bilo res, da bi bila rajnica imela znanje s kakim moškim.
Matija mi želi smrt.
Marija Močnik. Rajnica se je priči večkrat pritožila, da živita z možem v nemiru in da jo mož zaničuje in da jo ne more cerati. Vidla je, ko je bila rajnica vsa pohabljena in ranjena. Rajnica je šivala pri priči 1. januarja. Rekla je: »Matija mi želi smrti«. Bala se je hoditi k vodi. Če je na izprehodu kaj govorila, je Rejc zakričal nad njo: »Molči!« Večkrat je rajnica tožila, da mož gleda za drugimi, za Raspetovo, pri kateri da ga je enkrat zasledila. Rekel je tudi večkrat rajnici, da bi jo tako tepel, da bi jo ubil. Rajnica je bila varčna, ni bila hude jeze, bolehna. Delala je vedno, dasi težko. V torek zjutraj od 8. do 9. ure je prišel Rejc k priči. Vprašal jo je, če je prišla kaj njegova žena k priči. Povedala mu je, da ni bila ravnica nič pri njej. Zdelo se je priči čudno, ker ji je Rejc pripovedoval, da je dobro spal. Čudno se je priči zdelo, ker je rabil Rejc izraz o rajnici, »da je bila« pridna, čuden sa ji zdel tudi na obrazu. Ker je govorila o tem, je prišel nad pričo in zatrjal, da njegova žena še živi. Priča še izpove, da ji je tožila rajnica, da je prišel Rejc skoraj vsako noč proti jutru clomov.
Zastrupiti me je hotel.
Frančiška Petrovčič. Poznala je rajnico več let. Tožila ji je, da jo mož sovraži. Pravila ji je, da hodi mož z drugimi ženskami in da jo hudo sovraži. Pripovedovala ji je, da jo je hotel zastrupiti z vinom. Tepel je Rejc rajnico. Enkrat jo je mož sovražil, drugikrat pa z vinom zalival. Spravljal je rajnico tudi »špacirat«, a na samoto ni šla rada. Še rekla ji je, da okolu 11. ure ponoči ne gre »špacirati«. Priča je rekla rajnici: »Jaz bi se ne zanesla«. Rajnica ji je rekla, da je morala iti z njim vun. Rada bi bila rajnica šla k priči na stanovanje. Slišala ni, da bi imela rajnica kake moške. Dr. Švigelj: »Ali je Rejc DŽleht«?. Priča: »O, ja, žleht pa je bil«.
Cako pretepena, da je bil zlomljen mur-ček.
'Anton Straus pozna Rejčeve kakih 10 let. Kakor je rajnica pripovedovala, jo je Rejc sovražil. Vzrok so bile druge ženske. Šest let sta si bila pač dobra, aozneje ne več. Tožila je rajnica, da jo je enkrat tako pretepal, da ji je zlomil murček. Pripovedovala je tudi, da jo je enkrat silil piti vino. Dva kozarca je išpila, a tretjega le napol. Podubala ga l)e, a ker je vino smrdelo, ga je le pokupila, a je bruhala. Rejc vina ni hotel takrat piti. »Špacirat« je peljal ženo Rejc le ponoči, podnevi nikdar. Priči je povedal neki Brenčič, da jc srečal Rejca in njegovo ženo zvečer 28. februarja na cesti. Kregat se je prišel Rejc tudi včasih k nam zaradi ženskega govorjenja. Dr. Švigelj: Koliko zasluži rudar? Priča: 3 krone na dan. Dr. Švigelj: Ali si more kaj prihraniti? Priča: O, kako v tej draginji!
Jera Plesnlčar, mati rajnicc sc odpove pričevanju.
Rejc vrgel v ženo vino.
Marija Tratnik pozna Rejčeve kaka tri leta. Z njo je prišla večkrat skupaj. Kadar je prišla obiskat ženo, je Rejc vedno grdo gledal in molčal. Enkrat jc vmel obtoženec v rajnico vlnn. ker ga
M notela piti. Bil je Rejc zmiraj zunaj vse noči. Čevlji niso bili dosti mokri. Zato jc Rejčeva sodila, da hodi k Raz-petovi ponoči v posete. Šla je posluško-vat k Razpolovim, a jo niso pustili v kamro. Po gostilnah je gonil Rejc rajno svojo ženo le ponoči, a to Sele zdaj zadnje čase, prej ne! Nikdar ni rajnica rekla da njega ne mara. Rajnica je bila bolehna. Nikdar ni zapazila, da bi bila imela rajnica drugo moške, kakor je to trdil Rejc. Tožila ji je pač, da jo mož s tem nadleguje, ker ji hoče odvzeti dobro ime.
Ona ga je rada brnela.
Marija Vončina. Rajnica je večkrat »jamrala«, da jo mož zaničuje, odkar je pričel znanje z neko drugo žensko. Od takrat je grdo ravnal z njo. Vina ni hotela drugače piti, kakor kadar ga je on pil. Ona ga je rada imela. Ko jo je na Vseh svetih enkrat lepo ogovoril, se je rajnici zdelo, kakor bi se ji bil kamen odvalil od srca. Večkrat je rajnico gonil na »špacir«, a le zvečer, in kadar je bila huda voda. Priča je še rajnico svarila, naj ne hodi »špacirat«, cla ne bo še nesrečna. Rajnica je bila tiha, mirna ženska. Pravila je priči, da je hodil Rejc k Razpetovi. Ničesar ni čula, da bi bila imela kako znanje z moškimi. Dne 28. je rekla priči, ki jo je vabila na poset zvečer, da ne more priti.
Rajnica toži, da ne ve, kaj! da še stori z njo Rejc.
Franca Kumer izpove, da ji je rajnica tožila, da ne ve, kaj da namerava mož z njo. Priča je rajnici svetovala, naj si dobi drugo stanovanje. Rajnica se je zdela priči tiha ženska, ki je imela moža »strašno« rada. Ne ve, da bi bila imela rajnica tudi druge rada. Rejec jc moral piti, ker ženi denarja ni dal. Na harmonike je Rejc dobro igral. Slišala se je godba zmiraj, če je Rejc kaj zaigral na harmoniki. Priči je povedala Raspetova, da je Rejčeva izginila in da je Rejc godel 28. februarja do pol 9. ure zvečer. Rejc je godel dostikrat pozno v noč, tudi podnevi, kadar je bil prost.
Rejc duši ženo. Kakor z mačko bi na* pravil z njo.
Frančiška Car. Nekaj časa sta se Rejčeva imela prav dobro. Pozneje pa ne več. Ona je vedno tožila, da jo Rejc sovraži, zaničuje in pretepa, tako da je bila modra po licih. Vodil jo je k Idrijci, a le, kadar je bila voda velika. Nič dobrega si ni mislila. Enkrat je rekel Rejc Rejčevi, da bo naredil z ženo tako, kakor z mačko, ako bi bivala v svet (v kakem večjem mestu). Rajnica je bila vsled teh besedi žalostna. Dasi je priča bila dobro znana z rajnico, ni nič opazila, da bi imela znanje s kakimi moškimi. Rajnica se je pritožila Carovi tudi, da jo je enkrat mož tako dušil, da mu je komaj ušla.
Streže mi po življenju.
Neža Bezeljak tudi potrdi, da ji je rajnica pravila, da jo je Rejc večkrat tolkel in da ji streže po življenju. Večkrat je rekla rajnica, da pri možu ni živeti. Enkrat je zasledila rajnica neko pismo naslovljeno v Idrijo, ko je Bival Rejc na VVestfalskem. Jera Razpe je v tem pismu metala Rejcu naprej, cla je pozabil nanjo, dasi je zaradi njega veliko prestala.
Rejc vrže ženi v obraz kruh, tako da ji oteče lice.
Marijana Breitenberger. Rajnica je pripovedovala priči, da sta se z možem večkrat pričkala, da jo mož sovraži in da bi šla proč, a da ji ne pusti odnesti šivalnega stroja. Rejc je rajnici vrgel kos kruha v glavo, češ, da je pretrd. Imela je rajnica zato lice oteklo. Pripovedovala je rajnica priči, da je imel druge rajši kakor njo. »Grdo je delal z ženo«, pravi priča. Enkrat je rekla rajnica, da bi ona tudi skočila v vodo, ker jo mož vedno krega.
Rejc: Res sem vrgel kruh, ker je bil trd, a nisem mislil jo zadeti. Priča pove Rejcu v obraz, da je rajnico pso-val v njeni navzočnosti, češ, da je zabita in zarukana! Zraven je bila priča, ko jo rajnica rekla v moževi navzočnosti, da bi tudi ona morala skočiti v vodo, ker mož tako »grdo« dela z njo, in sicer je to govorila, ko je skočila v Mnikovo neka Vipavka, ki so jo pa rešili.
Janez Bremic ve, da je rekla rajnica, da Rejc nc mara nje, ampak druge. Z rajnico ni imel nič opraviti. Dr. Švigelj sc smehlja, kar predsednik pograja, kakor tudi naj bi porotniki ohranili svojo sodbo zase. Dr. Švigelj naglaša, cla Brcmicu ni treba povedati, če je imel morebiti znanje z rajnico. Dr. Neuberger: Priča zaprisežena govori samo resnico. Po tem intermocu predsednik odgodi razpravo, ki sc nadaljuje danes.
Tako je mahal, ko jo je tepel, da Je luč ugasnil.
Marija Eržen pozna Rejčeve štiri leta. Nič kaj prav nista živela. Pripovedovala ji je rajnica, da je enkrat Rejc tako mahal, ko je rajnico pretepal, da je luč ugasnila. Enkrat je prišla zvečer k rajnici, ko je pozdravila, ji Rejc ni dal odgovora. Šle ste k mrliču čut. Rejc je rekel ženi: Tako te bom ob tla zagnal, da se ne boš več pobrala! Čisto nič te ne maram!
Nato pa Še pristavil: Čist' neč te ne maram in dodal: Podnov' si polomljena, ponoči pa okoli hodiš.
Dr. Švigelj: Kaj pa je ona rekla?
Priča: Zasmejala se je bridko, med potjo, ko sva šle k mrliču čut, je pa celo noč jokala.
Tak je, da ni za povedati, pretolkel me je, da sem vsa »plava«
Naslednja priča izpove, da je pred leti stanoval v hiši z Rejčevimi skupaj. Večkrat je čul šunder in tepež pri Rejčevih Enkrat mu je tožila rajnica o možu: Tak je, da ni za povedati, pretolkel me je, da sem bila vsa »plava«. — Bolehna sem, pa me zavida! Vprašal sem jo, zakaj ne gre proč, a rekla je: Nc grem, nemara se še poboljša. Ko sta se preselila drugam, mu je enkrat tožila, da so tam, kjer zdaj stanujeta, vsi proti_njej. Tudi zdaj ji je svetoval, naj pusti maža, a odgovorila mu je: Nemara se bo še unesel! Rejca je videl drugi dan, ko je žena izginila. Enmal bel klavern je bil. Za klobukom je nosil feder. — Predsednik: Vi, Rejc, ali ste imeli fedre? — Rejc: Nisem jih imel. — Priča: O ja, to pa, gvišn da je imel fedre.
»Nisem varna življenja.«
Petkovšek Franc. Rejčeva sta stanovala pred leti v hiši njegovega očeta pred desetimi leti. Takrat sta se dobro razumela. Ona je morala takrat v bolnišnico. Kuhala mu je neka Uršič takrat, ki je tudi stanovala pri njem. Njegov oče je Rejca zato ozmerjal. Letos mu je tožila, da je hudo zanjo, zastopit se ne moreta z možem, nisem varna življenja. Rajnica je bila šparovna, pridna, a bolehna. Rekla je rajnica: Druge ženske so krive, da se ne razumeva. — Predsednik: Kaj imate pripomniti. — Rejc: Bil je oče priče nekoliko pijan, ko me je zmerjal šele potem, ko£V. . — Predsednik: Kaj pa pravite k pričevanju, da ste tako grdo ravnali ž njo. —• Rejc: Če bi se bila tako bala, bi bila šla preč!!! — Dr. Švigelj se čudi, zakaj da priča ni naznanila tega, da žena ni varna življenja* žandarjem.
Rejc igral harmoniko, ko je žena že izginila.
Rafael Gostiša: Pri Plesničarju stanuje Rejc že kaka štiri leta. Enkrat je šel Rejc na Prajzovsko. Slišali so se iz Rejčevega stanovanja burni prizori. Enkrat jo je videl, da je bila plava, zbi-ta. Ž njim je večkrat govoril. Večkrat mu je tožil, da se mu slabo godi in da je nesrečen. Ženske v hiši so bile proti rajnici. Jezična rajnica ni bila, bila je taka, kakor pravimo v Idriji, mevža. Rejc zna dobro igrati na harmonike koračnice za ples. Igral je največkrat zvečer na harmonike. Rejca je slišal še potem, ko je Rejčeva že izginila, ko je igral poskočno na harmoniko. Mislil sem si, mož je vesel, da žene več ni.
Predsednik: Kaj takega bi tudi navaden človek ne storil. — Plesničar je rekel Rejcu potem, ko je že izginila žena, baraba, na kar Rejc ni reagiral. — Predsednik: No, Rejc? — Rejc: To, da bi bil jaz po ženini smrti še harmoniko igral, ni res. Gospod Gostiša so se zmotili. — Priča: Okna so bila odprta, igranje harmonike sem čul iz Rejčevega stanovanja!
Dr. Neuberger prosi, naj se priča natančno pouči, da govori resnico, da zopet ne bo rekel zagovornik, češ, da laže.
Janez Tončič se je vsedel v kavarni posebej. Rejc je stopil k njemu in mu rekel, da potrebuje »pantofle«. Odgovoril jc Rejcu, da naj to mojstru pove. Okolu pol treh je šel domov. Šel je povedat Rejčevi nato, da dobi lahko sukno zdaj. Z drugega vzroka ni prišel v Rejčevo stanovanje. — Predsednik: No, Rejc! — Rejc pravi, da je čul šepetanje med ženo in fantom. Vprašal ju je, kaj da imata skupaj. Žena je šc rekla: Ti nesrečen človek, me češ v nesrečo spravit.
Rejc hodi vodo gledat. — Nočni izpre-hodi.
Andrej Kogej izpove, da mu je tožila rajnica, da ni miru in da jo mož tepe. Ravno tisti dan, ko je ona izginila, je videl Rejca, ko je gledal vodo. Rekel je Rejc tudi: Ta baba me dolži, da jo hočem zagiftat. — Predsednik: Ali ste kdaj videli ta dva skupaj iti?— Priča: O ja! — Kdaj pa? — Ponoči.
Predsednik": Ali Je to čudnd, ponoči sa izprehajat? — Priča: Ja neč. — Pred« sednik: Kaj so govorili ljudje, ko so Rejčevo našli v vodi? — Priča: Da je on. — Dr. Švigelj: Kdaj sta se pa iz-prehajala? — Priča: Ob osmih, devetih, desetih. — Dr. Švigelj: Ali se je komu kaj čudno zdelo? — Priča: Meni nič,
V gostilni Žalostna.
Marija Kogej: Nista se dobro razumela. Sama mi je pravila, da jo je zavidal in da je imel on otroka s tisto s Črnega Vrha. Ob enih devetih zvečer je srečala Rejca in Rejčevo ženo Pod Gorami. Rekla jc ona: e ven gremo en malo. V gostilni so bili skupaj, dasi niso sedeli skupaj. Ves čas, do enajstih zvečer, ni v gostilni z ženo nič govoril. Rajnica se je zdela priči, da je bila gulant ženska. — Rejc: Je resnica, da bi bil dosti govoril ž njo Imeli smo v gostilni citre. — Dr. Švigelj: Ali se je ona smejala? — Priča: Nič, cel čas se. je žalostno držala.
»V Ameriko bom šel.«
Neža Maržon pripoveduje, da je Rejc enkrat pravil, da bo v Ameriko šel in pa: Ne maram, da bi žena moj penz-jon vžlivala. R&jnice nisem imela za zlobno, dasi nisem govorila ž njo. Nič nisem slišala, da bi imela rajnica kaj z moškimi.
Rejc dolži Rarbo, da Je hotela strup,
Franca Margon: O rajnici ne ve nič slabega. Čula je, da hodi on za drugimi ženskami. Enkrat je bila zraven, ko je rajnica rekla možu: No, ali sem te enkrat dobila. On je molčal, pa z zobmi škripal, ona je še enkrat pristavila: No, sem te enkrat dobila! On je šel nato na šiht. — Predsednik: Kaj je pravil Rejc v gostilni tisti dan, predno je ona izginila. — Priča: Povabil nas je na en glaž in rekel, da bo šel v Ameriko. Na to se spomni, drugega, kar je govoril, ni sledila. — Predsednik: Ali znate, če sta se začela Rejc in Barba štimat. — Priča: Ja, ja, o tem se je govorilo v Idriji. Rajnica ji je pripovedovala, da sta jo enkrat Barba Poženel in on tako tepla, da ji je tekla kri. — Rejc: To je bilo takrat, ko je vrata snela, potem me je pa še vpričo priče dajala. -Jejc pripoveduje, da je Barba Po-ženel zahtevala, naj ji preskrbi živo srebro, kar pa ji je odklonil. — Barbara Poženel, omožena Črnigoj, je imela znanje z Rejcem. Posledica je bilo dete. Pozneje se je omožila. Zanikava, da bi bila ona z Rejcem ženo pretepla. Priča to zanika, a pristavi, da je enkrat butnila v njo; Rejc jo je branil, a ni bilo nič hudega. Zanikava, da bi bila z Rejcfem rajnico tako mečkala, da ji je kri iz ust tekla. Ne spominja se, da bi bila kdaj zahtevala od Rejca živo srebro, da se reši. Zanikava tudi, da bi bila njemu ponujala strupa, da bi njo s sveta spravil. — Predsednik: Vi, Rejf^-včeraj ste rekli, kje da bom dobit^roš, da bi ji dal 900 kron. — RejcyO-nič nisem dal! — Priča: O ,o, daLmi je, dal! — Rejc: Shraniti sem ji dal knjižico. •— Dr. Švigelj: Kaj ste paf vi napravili z denarjem? — Priča: Pa svojem svaku sem poslala knjižico nazaj, ker nisem marala zanje. — Drl ŠvigeJi^Ali vam jih je šenkal? — PriclPt=Onjerfe^ kel: Shrani, da žena ne vidi. — Predsednik: Rejc, kaj pa živo srebro? — Rejc: Hotela ga je. — Priča: Ne vem se spominjati na to. — Dr. švigelj: Rekla je, da se ne ve spominjati! — Predsednik: Tu se gre samo za to, da se konstatira ljubavno razmerje oženjene-ga moža z dekletom. — Dr. Švigelj: No, samo Rejc ima dekleta. — Predsednik: Prvi del o predživljenju obto-ženčevem smo končali; zdaj preidemo k drugemu delu, na	,
usodepoln dan,
ko je ona izginila. On reče, kakor ste čuli, da je šla 28. februarja zvečer sama stran. On pravi, da je ostal doma, igral na harmoniko, imel drisko, ob 11. je šel spat. Kar se je zgodilo zunaj, nič ne ve.
Zaklenjeno stanovanje.
Marija Lampe, šivilja, izpove: Rajnica ji je pravila, da ne mara mož za njo. Enkrat je videla, da je bila opraskana. Ob pol eni popoldne 28. februarja je prišla k rajnici. Govorila je Ž njo. Rajnica jc rekla, da je šla vprašat za stanovanje, a da ga ni za dobit. V sobi ji je kazala neko delo. Rekla ji je. da ji ni za živet. On je bil v sobi, a govoril ni nič ,bil je cel čas tiho. Vprašala jc rajnico priča, če ji pride kaj pomagat. Rekla ji jc, da pride pomagat zvečer. Zvečer sem prišla tako-le ob pol, oziroma tri četrt na devet v hišo. Poizkusila je odpreti Rejčevo stanovanje, a se ni dalo, hotela je iti v kuhinjo. Ni trkala, ker je bila domača. Pritisnila je fajn za kljuko. Tudi kuhinj ska vrata je poizkušala odpreti, a se ni dalo. V veži je čaka pet do deset mi-> nut. X hiši ie bilo mirno. Nič ni čula.
'da ti bi! kHo Mel po stopnicah". Slišati bi bil moral Rejc v stranišču, ko jo ru-kala vrata. Drugi dan ni šla nič od doma. — Predsednik: Ali niste nič Cula, ko ste rukala? — Priča: Nič, je bilo čisto mirno. Stanovanje je bilo zaklenjeno. — Predsednik: Ali je v Idriji navada, če gre kdo v stranišče, da svoje stanovanje zaklepa? — Priča: Ne. — Predsednik: No, Rejc? — Rejc: Jaz sem imel navado, da sem zapiral, če sem bil sam doma. — Predsednik: Vi bi morali slišati, ko je rukala. — Rejc: Jaz nisem slišal in nisem pazil na vsakega člo-tveka.
Pri nas ni cirkus!
Na neko opazko Rejčevo se občinstvo smeje. — Predsednik: Čujte, tistim, ki je to tako všeč, bi bilo boljše morebiti zanje, da gredo domov. Ne razumem, kakšno veselje imajo nekateri, da tukaj čas kradejo. Tukaj ni Cirkus.
Dr. Švigelj: Kolikokrat ste poizkušala na kljuko. — Priča: Dvakrat, nato sem čakala pet do deset minut, seveda (težko je reči, da ravno toliko. Stranišče v prvem nadstropju ni bilo nesnažno. Razbijanje v delavnici (pod Rejčevim stanovanjem) se ni čulo. — Dr. Neu-berger: Kaj je odgovoril Rejc, ko ste mu v obraz rekli pri sodniji, da niste mogli odpreti. — Priča: Da je morala biti kljuka potrta. — Zasliši se še idrijski sodnik R. Potočnik, ki je rekel, ko Je bil konfrontiran s pričo, da je bil najbrže na stranišču. To je zmeraj pravil, da je hodil vedno v drugo nad-Btropje.
Zapeljevanje h krivemu pričanja.
V nadaljni obravnavi je bila pre-fcitana izjava Franceta Plesničarja, ki je izpovedal, da ni bilo čuti tisti večer iz Rejčevega stanovanja nobenega šuma. — Priča Ciril Vončina, vajenec pri Plesničarju, izpove, da mu je Rejc dejal usodnega večera ob enajstih: Tist moj pes — mislil je na ženo — je šel proti osmi uri proč, pa ga še sedaj ni nazaj. — Zakaj pa nisi prvič resnice govoril? vpraša predsednik pričo. — Priča: Zato, ker mi je Rejc rekel: Ti tako govori, da ko si šel spat, sem bil jaz na stranišču. — Rejc to taji. — Priča: Res, res! — Končno priča izjavi, da mu je Rejc rekel: Kakor mačko te bom stri, če ne boš govoril, kakor jaz hočem. — Priča Anton Bogataj, Plesni-čarjev vajenec, izpove, da je Vončina povedal, da sta ga Rejc in Raspetova Jera učila, naj se pri sodniji laže. — Priča vajenec Anton Tekster izpove, da je Rejc rekel, ko je žena že izginila: Ženo bom tako natepel, da jo bodo morali nesti na posteljo.	v
Dopoldanska razprava je trajala nepretrgano od pol devetih dopoldne do tri četrt na eno popoldne. Nadaljuje se ob štirih popoldne.
Dnevne novice.
4- Shod »Jugoslovanske strokovne zveze« jebil včeraj zvečer v Zagradcu pri Litiji. Na shodu je bilo predilniško in topilniško delavstvo. Govorila sta načelnik J. S. Z. dr. Zajec in kaplan Krische.
+ Savez južnih Slavena ne paktira .... t Lahi. »Kroatische Ivorrespondenz« ^^poi-oča, da se med Lahi in poslanci Saveza južnih Slavena niso glede laške fakultete vršila nobena pogajanja.
+ Slavlja grnnwaldske bitke se udeleže tudi češki Sokoli z deputacijo. Izpočetka so se glede tega prepirali, ker se Poljaki in Čehi v Šleziji ne razumejo.
+ Poljsko-ruski odbor za medsebojno sporazumljenje, ki se je osnoval na vseslovanskem kongresu in o katerem se je reklo, da bo rešil spor med Rusi in Poljaki, se je te dni razdružil, ker so Poljaki iz njega izstopili.
+ Preiskava zoper poreškega škofa dr. Flappa. »Kroatische Ivorrespondenz« poroča, da je Vatikan sklenil, poslati v Poreč apostolskega vizitatorja, da preišče, v koliko so opravičene mno-gobrojne dolgoletne pritožbe, ki neprestano prihajajo v Rim zoper pastirova-nje poreškega škofa dr. Flappa. — V koliko odgovarja ta vest resnici, se bo kmalu pokazalo, gotovo pa je, da so se zoper poreškega škofa, ki je danes žo v sedemdesetem letu svoje starosti zlasti zadnja leta nagromadile pritožbe od najrazličnejših strani. Dolže ga zlasti, da je zvezan z laško liberalno stranko, da preganja celo lastno duhovščino, če poskuša delati na socialnem in političnem polju v katoliškem zmislu, cla se ne briga za kakovost svoje duhovščine, ki cla obstoja v laškem delu iz moralno najsumljivejših elementov, (v Bujah je kaplan, ki se zoper krščansko-socialnega sokaplana veže s socialisti) itd., itd. Kako je dr. Flapp preganjal hrvaško duhovščino, jc itak zadosti znano, /.aradi kurioznosti omenjamo, da nekateri poreškega škofa cclo dolže, da
Je Član — lože. Seveda Je ta vest gola neumnost, pa vendar je precej značilna, da je sploh mogla nastati, če je sveta Stolica res imenovala vizitatorja, se bo pokazalo, ali je vse res, kar se dr. Flappu očita. Seveda je treba vest o vizitatorju sploh še sprejeti z veliko rezervo.
+ Svobodomiselna predrznost. Sv.
Oče Pij X. imenuje v svoji najnovejši encikliki takozvane reformatorje, začetnike in očete novodobnega svobodo-miselstva, po besedah apostolovih »sovražnike Kristusovega križa in može poltene, kojih Bog je trebuh«. Zdaj pa se svobodomiselci vsega sveta razburjajo, češ Sveti Oče uči nestrpnost! Poglavar Kristusove cerkve ima neomejeno pravico, presojati dela in mišljenje kogarkoli, ki je katoliški veri in cerkvi nasproten, še bolj pa kakovost celih sekt in organizacij. Zato je brezmejna predrznost, če tisti pristaši reformacije, ki danes taje, da je Kristus sploh kdaj živel in se drže Malthusove morale trebuha, napadajo papeža. Papež je povedal golo resnico, tolerantnosti pa v tem zmislu, da treba zakrivati in prikrivati zmoto, katoliška cerkev sploh ne pozna, ker toleranten treba biti proti bližnjemu kot osebi, zoper neresnico je pa samo boj. Papeževa en-ciklika pa smrdi tudi tistim poštimov-cem v katoliških vrstah, ki se imenujejo modernisti. Katoličani pa so hvaležni Kristusovemu namestniku, da je zopet povzdignil svoj glas kakor goreč apostol, ki sredi napačne moderne tolerance in sentimentalnosti uči pravi, kremeniti in resnično Kristusovi nauk, ki temo od luči loči. S tem pa dokazuje, da je katoličanstvo še vedno polno življenja in mlade sile, dočim so moderni nazori medli in bolni; niso ne za to ne za ono, ampak skušajo največja nasprotstva s kitom neke sladkobne ljubezni in humanitete medse-boj združiti. Najnovejša enciklika Svetega Očeta nam bodi nov opomin, da se oklenemo stare, a vedno nove katoliške resnice, moderni svetovni nazor pa odklanjamo, naj se pokaže v kakršnikoli obliki!
+ Proti češčenju Srca Jezusovega, ki ga hrvaška mladina kakor vsako leto tudi letos obhaja v Zagrebu, so hrvaški liberalci izdali topot letake, nabili po mestu plakate in sklicali celo javen shod, ki ga verski renegat(1ban Tomašič, seveda ni prepovedal, Hrva-._ ški liberalci pravijo vedno, da so dobri kristjani in so le zoper klerikalizemt vsled česar bi bilo sklepati, da smatrajo Srce Jezusovo za klerikalno, ko sklicujejo javen shod proti njegovemu češčenju. Dobro si je treba zapomniti, da so ti hrvaški liberalci, od katerih se je na plakat zoper Srce Jezusovo prvi podpisal učitelj Trstenjak, najboljši prijatelji naših slovenskih »na-prednjakov«. Seveda, naši liberalci niso na vladi, kakor so njihovi hrvaški bratje . . . Kdor ne uvidi, kam meri slovensko-hrvaški liberalizem, ta ima pač oči zabite s hrastovimi hlodi.
—	Umrl je v Oseku na Vjipavskem č. g. štanjelski kurat A n t. p* 1 e š č i č. Pogreb bo v petek, dne 3/ junija, ob 4. uri v Oseku.	|
—	Osmina po f gosp. župniku in duhovnem svetniku Tomažu Potočniku bo prihodnji ponedeljek, t. j. dne 6. junija ob 10. uri dopoldne na Brez-nici. Vljudno vabimo k osmini vso vlč. duhovščino radovljiške dekanije, kakor tudi vse njegove sošolce, prijatelje in znance.
—	Umrl je včeraj v Cerknem na Goriškem gospod Anton Mavri, c. kr. davkar v pok., tast gospoda c. kr. poštarja Vek. Ravnikarja v Ljubljani. Naše iskreno sožalje!
—	Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. — Uboj in samoumor. Veliko zanimanje in razburjenje je vladalo v Novem mestu in okolici, ko je 24. aprila zvečer Alojzij Lukšič, mizar iz Drske pri Novem mestu, z nožem prerezal Josipu Medvedu, 201etnemu posestnikovemu sinu iz Ločne, stegen-sko žilo odvodnico in je ta obče priljubljeni mladenič vsled izkrvavljenja v nekoliko minutah umrl. Zanimanje se je še povečalo, ker se je ubijalec dva dni pozneje v preiskovalnem zaporu obesil na ventilacijsko vrv. Uboja udeležen in obdolžen je bil tudi Alojzij Fink, zidar, rojen leta 1890 v Iršči vasi, samoumorilčev bratranec, vsled česar se je moral dne 31. maja zagovarjati pred tukajšnjim porotnim sodiščem. A ker so porotniki zanikali (šest glasov da, šest ne) vprašanje glede sovražnega namena, zveze in sporazuma pri uboju, je sodni dvor obtoženca oprostil.
—	Na državni cesti čez Gorjance so minuli teden ponoči fantje, ki so nekoliko vinjeni peljali iz novomeškega kolodvora blago v BpIo Krajino, porušili 70 tramov lesene obcestne ograje. Škodo ceni cestni mojster it. Ramor
nacl 900 K. Storilcem so orožniki že na sledu.
—	251etnlco službovanja v tiskarni družbo sv. Mohorja v Celovcu je slavil dne l. junija t. 1. tiskarski strojnik gospod Jožef Praznik. Najsrčnejše čestitke!
—	Ubijavskl napad. Zvečer dne 31. maja je šel Franc Guštin, kočarjev sin iz Malih Brusnic proti Vel. Brusnicam. Pri cesti pod pokopališčem ga je pa čakal Jože Lumpert in ga udaril z motiko po glavi. Guština so še tisti večer odvedli v bolnišnico, Lumperta pa v zapor.
—	Za poštne asistente so bili imenovani: Računski podčastnik I. razr. Alojzij Jonke pešpolka št. 17 za Ljubljano, stražmojster Hugon Kral dra-gonskega polka št. 12 za Pulj, orožniški nasl. stražmojster Franc Taček deželnega orožniškega poveljstva št. 6 za Rovinj.
—	Umrla je v Barkovljah gospa Marija Pertot.
—	Za 9000 trt so zlikovci porezali kmetu Mateju Racluloviču v Žbandaju pri Poreču; uničili so 11.000 trt! Za to svoje peklensko dejanje so rabili najmanj dve uri in pol, zakaj morali so 11 km prehoditi, da so obširen vinograd tako pokončali — seveda vse ponoči. Zločincev niso dobili — vobče se ljudje boje jih naznaniti, tudi če jih poznajo, ker se boje osvete, ki katerikrat zna prileteti tudi v obliki — kroglje v glavo. Kriminaliteta v Istri sploh strašno narašča.
š Umrl je v Šmarju pri Jelšah trgovec. Anton Štupica, star 37 let.
Zagreb najame 15 milijonov posojila, ki so potrebni za razne gradnje, uravnavo mesta, kanalizacijo itd. Posojilo se najame v monarhiji.
—	Zapuščina Anastazija Griina. Iz Turna na Artu se nam piše: Včeraj, dne 1. junija je ravnatelj dr. Mantuani odpeljal zapuščino Anastazija Griina, muzeju odločeno. Vsa zapuščina je bila shranjena v eni sobi. So poleg pohištva različne stvari; največjo vrednosti so knjige.
ZDRUŽITEV OPOZICIONALCEV NA HRVAŠKEM?
V hrvaških listih se vzdržuje vest, da se združijo somišljeniki »Hrvat-stva« in pa čista stranka prava. Poslanci dr. Josip in dr. Vladimir Frank ter dr. Elegovič izstopijo iz stranke in prepuste vodstvo in organizacijo nove stranke dr. Horvatu in dr. Prebegu. S tem pa bi se v novo stranko omogočilo pot tudi ostalim Starčevičancem, ki stoje pod vodstvom dr. Mile Starčeviča, »Agramer Tagblatt« to misel toplo pozdravlja, ker bi bila s tem ustvarjena krepka, smotrna opozicija, ki bi jc morala biti vesela tudi koalicija, kajti nedvomno hi potem ban Tomašič vedel drugače ceniti njeno pomoč in bi je ne tiral na tako odkrit način k činom, ki jej morajo vendar biti težka žrtev. Ma-žaronski cilji bana Tomašiča so postali res tako očiti, cla kriče po zedinjenem odporu vseh domoljubnih hrvaških strank. Sicer pa včerajšno »Hrvatsko Pravo« vso govorico o združitvi demen-tira.
NEMŠKA NACIONALNA ZVEZA
se je posvetovala včeraj glede laške fakultete in njenem sedežu, pa se poslanci niso mogli zendiniti in so ko-nečno odločitev odložili. Nemški poslanci hočejo tudi poslati ruski dumi aclreso, naj ne vzame Finski avtonomijo. Sicer smo tudi mi na strani Fincev, toda to ne gre, da bi se avstrijski nemški poslanci vmešavali v notranje ruske zadeve, ko tudi mi nočemo, da bi Rusija vtikala nos v naše. Tudi nemški krščanski socialci obsojajo namero nemškonacionalne zveze.
Ljubljanske novice.
lj šentpetersko prosvetno društvo
v Ljubljani vabi na izlet, ki ga napravi prihodnjo nedeljo, dne 5. junija, na Rožnik. Sveta maša, pri kateri bo pel društveni pevski zbor, bo ob 8 uri zjutraj. Odhod ob 7. uri od šentpetersko cerkve, kjer se zberemo, drugi se tudi lahko med potjo pridružijo. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega izleta, ki bo nudil dosti užitka, udeleže v obilnem številu. — Odbor.
lj Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani naznanja vsem svojim orga-nizaranim članom, da se vrši II. letošnji veliki društveni sestanek v soboto, dne 4. t. m. točno ob 9. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija«. Ker je sestanek zelo važnega pomena, opozarjamo in prosimo vse člane sigurne udeležbe. — Odbor.
lj Srečo v nesreči je imel dne 30. majniku zdravnik g. dr. A. L e v i č-n i k. Ko sc ie istega dne ob 7. uri zve-
čer peljal v dvovprežnem vozu iz papirnice v Vevčah po obisku bolnika v Ljubljani, so se konji splašili. Na mestu, kjer zavije vevška cesta v zaloško jo hud pravokoten ovinek. Tu se je prevrnil voz, dr. Levičnik je odletel v plot kočijaž med konje. Voz se je ustavil, seveda popolnoma i*azbit par metrov naprej, potem ko se je zadel z vso silo ob telegrafski drog. G. dr. Levičnik se je poškodoval na obeh nogah. Kočijažu se ni ničesar pripetilo.
Ij Sliko g. Srečka Magoliča star, »Nocturno«, ki je bila na. sedanji razstavi v Jakopičevem paviljonu, je kupil danes g. Jožef Moro.
Ij Tujski promet v Ljubljani meseca maja. V preteklem mesecu jc prišlo v Ljubljano 5812 tujcev — 381 več nego mesca aprila in 586 več kakor lani meseca maja. Nastanilo pa sc je v hotelu »Union« 1281, »Slon« 1148, »Lloyd« 546, »Cesar avstrijski« 302, »Južni kolodvor« 258, »Ilirija« 235, »Malič« 197, »Štrukelj« 171, »Bavarski dvor« 123, »Tivoli« 116 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1435 tujcev.
Kopnite le vžisaliee: Horist otuneinim Slovencem"
Telefonska in brzojavna poročila.
ZMAGA OGRSKE VLADNE * STRANKE.
Budimpešta, 2. junija. Zmaga vladne stranke pri državnozborskih volitvah je nepinčakovano velika. Neodvisna stranka je poražena takorekoč na celi črti, govori se o uničenju Justhove stranke. Tudi ljudska stranka je izgubila mnogo mandatov, istotako narodnosti. Do 1. ure popoldne je dobila vladna stranka 228 mandatov, Košu-tovci 43, Justhovci 30, ljudska stranka 12, stranka z 1867. leta 14, z 1848. leta 5, narodnosti 5, demokrati 2. Košutov-ci so izgubili 48 mandatov, dobili 9, Justhovci izgubili 79, dobili 9, ljudska stranka izgubila 20, dobila 4, narodnosti so izgubile 11 mandatov, dobile 1 mandat. Potrebnih je 11 ožjih volitev. Predsednik ljudske stranke grof Adal-bert Zichy je propadel proti nekemu Justhovcu. Iz raznih krajev se poroča o krvavih volitvah. Dva volivca so orož-niši zabodli.
Ministri so vsi zmagali, zmagal je tudi grof Tissa, Khuenov zaveznik in nasprotnik volivne reforme. Med izvoljenimi vladnimi kandidati so tudi baron Born, lastnik grajščine pri Sv. Ani pri Tržiču. Zastopa mesto Be-reszk v komitatu Haromszeg na Sed-mograškem. Mož je dobil vse glasove.
CESARJA NA POVRATKU IZ SARA«
JEVA SLOVESNO SPREJMO.
Dunaj, 2. junija. Cesarja bodo tu pri povratku iz Sarajeva in Budimpešte v soboto ob 8. uri zvečer slovesno sprejeli. Na kolodvoru pozdravi cesarja župan z obč. svetniki. Pri vožnji cesarjevi v mesto, bodo napravila špalir razna društva.
PARLAMENTARNE VESTI.
Dunaj, 2. junija. Bienerth se je iz Sarajeva povrnil na Dunaj ter je imel konference z raznimi parlamentarci. Češki poslanci imajo danes sejo, da se posvetujejo o tem, ali in kako obiščejo konference. Jutri ima sejo parlamentarna komisija »Slovanske Unije«.
CESAR V SARAJEVU.
Sarajevo, 2. junija. Cesar je daroval raznim tukajšnjim društvom 41.500 kron.
STAVKA ZDRAVNIKOV NA ČEŠKI KLINIKI V PRAGI.
Praga, 2. junija. Zdravniki-asisten-ti na češki kliniki so poslali naučnemu ministrstvu prošnjo, naj se jim zviša dohodke. V prošnji groze, da začno s 1. julijem stavkati, ako se jim ne ugodi.
ŽUPANOV MORILEC IZVOLJEN ZA ŽUPANA.
Pariz, 2. junija. V občini Traville je ubil nek delavec 60 letnega župana, ker je zapeljal njegovo ženo. V torek so bile nove županske volitve ter je bil za župana soglasno izvoljen — morilec.
Znanost tn umetnost.
" Skrivnost najdenke. To povest je prinesel prvotno »Domoljub« v podlistkih. Sedaj pa je izšla v ponatisu na željo »Domoljubovih« bralcev, ki so či« tali to povest s takim zanimanjem, kakor dosedaj še nobeno. Tirolski župnik pod psevdonimom Reimmichl ima za ljudski okus tako srečno pero kakoi malokateri pisatelj. »Domoljubove« podlistke je pričakovalo naše ljudstvo z veliko nestrpnostjo. Glaven namen Reimmichlovih povesti pa je poučna vzgojna in blaZiina smer, ki jih prav posebno odlikuje, tako, da spadajo ined najboljše ljudsko-izobražcvalne spiso
Tc bogate vzgojne vrline pa zna pisatelj odeti v izredno živahne zaplctljaje, ki se pojavljajo v njegovih povestih, tako da obvlada čitatelja radovedna napetost, ki mu ne pusti odložiti knjige, dokler ni prečital povesti. Cena GO vin., vezana knjiga 90 vin., po pošti 10 vin. več. Naroča se v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani.
TKZKK OJBTNJEi.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 2. junija.
Pšenica za okt. 1910.....9 47
Rž za okt. 1910.......7 22
Oves za oktober 1910.....6*84
Koruza za jul. 1910......5 50
Koruza za avg. 1910 .....	6 61
Koruza za okt. 1910.....5 71
Efekti v: —.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
D D	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
1	9. zveč.	7327	18-1	sl. jzah.	jasno	
	7. zjutr.	7343	14-2	si. jvzb.'	jasno	00
	2. pop.	733 1	281	sr. jvzh.	pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 18 8'. norm. 161°.
1593
Vsem znancem in sorodnikom javljamo tužno vest, da je iskreno-Ijubljeni oče, ozir. stari oče in tast, gospod
Anton Mavri
c. kr. davkar v p.
umrl dne 1. junija 1.1. previden s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb bode jutri, dne 2. junija 1910 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Cerknem.
V Cerknem, dne 2. junija 1910.
Boman Mavri, c. kr. fin. nadkomi-sar v p., sin. — Albina Ravnikar, hči. — Slavko Ravnikar, c. kr.
poštar in veleposestnik, zet.
1589
Eahvala.
t-i
Za vse tolažilne dokaze prisrčnega sočutja povodom prerane smrti preča-stitega g. svetnika in župnika v pokoju,
Jintona Soviča
izrekamo vsem, ki so se vdeležili sprevoda, najiskrenejšo zahvalo.
Prav posebno se zahvaljujemo gospodom, ki so prišli od daleč; med drugimi veleč. g. kanoniku Zlogarju, ki je vodil sprevod; veleč. g. dekanu Erzarju, ki je daroval sv. mašo; veleč, g. dr. Marinkotu za ginljiv govor v cerkvi; veleč. g. proštu Fr. Dovganu za obiske in tolažbo v bolezni.
Hvaležni smo prav posebno tudi g. Vavkenovi, g. Kočevarju in vsem drugim, ki so s svojo navzočnostjo izkazali zadnjo čast pokojnemu gospodu svetniku. Hvala vrlim Metli -čanom, ognjegascem, in vsem drugim, ki so se udeležili pogreba — posebno onim, ki so ga spremili na pokopališče na Hrvačji vrh.
JVUtUka, 1. junija 1910.
Žalujoči sorodniki.
ki žele zastopati znano banko in sc baviti s prodajo zakonito dovoljenih srečk, dobe
z visoko provizijo stalen in pošten zalužek, mesečno 200 do 600 kron. — Ponudbe je pošiljati na naslov:
Jene Fortuna", Budapešta V, Borse PosttaGh 38.
aJfjf^^^i
1441
Koncert!=
slov. filharmonije
==2 vsaki dan
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob i/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.
Sprejme se takoj v trajno delo
mizar
ki je izurjen pri strojih (Fraismaschine). Obenem se sprejmeta tudi
2 mizarska vajenca
pri R. Rojina, mizarski mojster, Ljubljana, Wolfova ulica štev. 8. 1674 3—1
T"
Tri žlice
železnatega vina lekarja Piccolija ▼ Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
0)000 3000 3000 0000
jV(odm salon ja damske klobuke
Jy[agrdič\ Ljubljana
priporoča svoj o bogato zalogo modernih in okusnih slamnikov po zelo ugodnih in brezkon^urenčnih cenah. Naročila 5 debele izvršujem 3 obratno pošto.
1491
i
__0
000000000000000000000000000000000000000
l000000000B00g]00000000000000000000000000
Iz koukurza Franceta Lubšine v Trebnjem se proda zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga, železnine, usnja, špecerije, prodajalniška iu hišna oprava v cenilni vrednosti 12.770 K 22 h najboljšemu ponudniku.
Cenilni zapisnik je na vpogled pri sodniji in podpisanem upravitelju v Trebnjem. Zalogo blaga je mogoče ogledati
od 2. do 9. junija 1910
v prodajalni v Trebnjem. Ponudbe je staviti pismeno
do 10. junija 1910
na naslov upravitelja dr. Andreja Kuharja c. kr. notarja v Trebnjem ter priložiti 10% ce-nilne vrednosti kot vadij v državnih papirjih ali vložnih knjižicah kakega kranjskega hranilnega zavoda ali banke.
Blago in opravo se odda najboljšemu ponudniku, ki ima izkupilo do dne 27. junija 1910 poravnati v roke dr. Andreja Kuharja s 6% obrestmi od dneva sprejete ponudbe.
Zdražitelj mora do dne 28. junija 1910 blago in opravo iz prodajalne in stranskih prostorov proč spraviti ali se s posestnikom hiše sporazumeti, poprej pa vse izkupilo poravnati, sicer zapade ves vadij v korist konkurzne mase in je zdražitelj odgovoren s svojim ostalim premoženjem za vso škodo in primanjkljaj, ki nastane vsled nove dražbe.
Upravitelj si sporazumno z upniškim odborom pridrži pravico do 11. junija 1910 sprejeti najvišjo ponudbo ali zavrniti.
Dr. Andrej Kuhar, s. r.
1581	upravitelj konkurzne mase.

rfrrariftf-
m
Mat. Zalar
se je preselil z Dunajske ceste v
Gradišče štev. 7 (pri Kroni)
ter se cenj. odjemalcem priporoča za nadaljno naklonjenost
1586
Militi mmšii

»»f1
v
512

za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Spilalsha) ulica S.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
sprejme takoj s hrano in stanovanjem Josip Pollak, trgovina špecerije Sv. Petra cesta 9.	1580 3-1
|3 OD UOIMIjSM |
Od 1. junija nadalje do 2. julija se odda
v pritličju, obstoječe iz 4 sob in poselske sobe. Dalje eno stanovanje v I. nadstropju za poletno sezijo, obstoječe iz 4 eventuelno 5 sob. Vpraša se pri Jos. Prosencu, Ljubljana, Sodna ulica 1.	1563 3—1
v v ti i i 1 1
Proda se V Karlovcu, radi smrti v obitelji 25 let obstoječa, vrlo idoča
velika špecerijska
trgovina
z velikim letnim prometom en gros in en detail, z vsemi špecerijskimi predmeti.
Poznana je ne samo v mestu, nego v celi okolici.
Trgovina se nahaja v lastni hiši z vrlo prikladnim, moderno urejenim velikim skladiščem in ostalimi prostori v hiši.
Pobližje informacije daje uprava tega lista.	1585 5-1
ti ?t Vir i
■	■	M , ■	■	■	■	■
Se nekaj let davka prosta H a w
hisa
s travniki, velikim dvoriščem, vrtom in dobro idočo trgovino na najživahnejšem mestu v Ljubljani se proda. V njej se lahko vrši poljubna ali tudi več obrti. Proda se pod ugodnimi pogoji. Vprašanja na upravo lista.	1591 3—1
Glavno zastopstvo !j!
♦II
M ®
ffl ffl
THE REX CD.
Ljubljana
Šelenburgova ulica štev. 7
ima vedno v zalogi
®
®
M ®
®
m m m m m m m m m m m m
pisalne stroje	m
L. C. Schmith & Bros.	lil
II)
pisalne mize	♦{♦
in drugo pisarn, pohištvo,	|||
vse potrebščine za	[Jj pisalne stroje,
Izdajatelj: Pr.. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
razmnoževalne aparate |j|
te.
vsakovrstnega papirja.
g Ul
""lil
Odgovorni urednik: Ivan šteta.
Telefon št. 38.