QSL NO. 209 Domovih AMERICAN IN SPIRIT FOMIGN IN LANGUAGS ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND S. 0.. MONDAY MORNING, OCTOBER 26, 1948 LETO L. - VOL. L, MM IZ SLO VEIDIJE PREHRANJEVALNE RAZ- kota in smrt miljonov. V Jugo- MERE V JUGOSLAVIJI. — Zadnjič smo pisali, kako je Tito osrečil Kroparje in kako je_ob tisti priliki v svojem govoru naravnost priznal, da je prehrana slaba. Zraven je seveda oblju-boval, da se bo zboljšala. Za vzrok je navajal, da mora vlada prodajati živež v tujino, da more kupovati, česar potrebuje za svojo industrijo. Značilno je za vse komunistične režime, da se povsod, kjer ti nastopijo začne , nered v prehrani in pomanjkanje vsega najpotrebnejšega.'Tako je bila prva in najhujša po: sledica ruskega komunizma, la- slaviji, ki je vedno živež izvažala (dokler je bila “stara” Jugoslavija), se je začelo s komunističnim režimom stradanje in pomanjkanje. Komunisti trdijo, da mora sedanji rod trpeti, da bo prihodnji rod užival sadove. Kakor vidimo na Ruskem, je ta tolažba prazna. Tam tudi drugi rod ne uživa sadov. Ker ni ena petletka prinesla uspehov, so začeli drugo. Ko ta ni uspela so začeli s tretjo itd., Toda ruski zgled komunistov ni izučil. Zidajo, grade in bahajo, kakor oni, ki so zidali Babiloanki stolp, to-_______(Dalje ni 3. (trtni) Umrl je kardinal August Hlond Warsava. — Umrl je katoliški primas Poljske kardinal August Hlond. Ob smrti je bil star 57 let. Poročila pravijo, da je bil zadnji čas dvakrat operiran radi vnetja slepiča. Kardinal Hlond je bil vso vojsko poljski begunec. Bežal je v Francijo, kjer so ga Namci zajeli in internirali v Nemčiji. Po vojni je nekaj časa živel v Franciji, potem pa v Rimu in se je v letu 1946 vrnil na Po- M Stične vlade na Poljskem, izdal mnogo pastirskih pisem proti komunizmu in bil stalno predmet najostrejših napadov s strani komunističnega časopisja in komunističnih visokih uradnikov. Za Lanschetovo kampanjo smo nabrali vsoto $439 V našem uradu smo nabrali vsoto $439 za Lauschetovo kampanjo. Vsa imena so bila že priobčena v našem listu in koliko je kdo prispeval. Ves nabrani denar, $439.00 smo Izročili v roke Frasku Lauschetu kot dar prijateljev za odpomoč njegovi kampanji. Frank Lausche nam je obljubil, da bo poslana iz gl. kampanjskega urada še vsakemu darovalcu posebna pobotnica in zahvala. Tri na dan Pri predsedniških Volitvah leta 1944 je prišel v Celveland , agitirat za stranko tudi takrat- Sovjetski agent je ušel ni podpredsednik Zed. držav, Z denarjem Henry Wallace. Govoril je na Dunaj, _ Milan Pantelič, ki shodu demokratske stranke v je W1 sovjetski nakupovalni a-SND na St. Clair Ave. Naš Vent na Dunaju, je izginil s 4 urednik je dobil nalogo od stran- milijoni avstrijskih šilingov. V Dr. Kernov slovar se zopet lahko dobi Tretja izdaja znanega dr. Kernovega slovarja je natiskana in se zopet lahko dobi v upravi našega lista. Cena je prav tista kot je bila vedno slovarju: $5, s poštnino pa 25 centov več. Pozor, rojaki v Kanadi in drugod! Onim, ki so že naročili dr. Kernov slovar in že poslali denar zanj, ga bomo takoj odposlali, vsak dan po nekaj. Drug! pa, ki ga želijo naročiti, naj pošljejo vnaprej za vsak slovar po $5.25 in sicer v ameriških dola« ih.----- ’ * “ če dajo'ha Banki ali ’ha'pošti izstaviti "Canadian Postal Money Order,” ki se glasi na “American Home,” ako pošljejo naročilo nam. Nakaznico naj pošljejo nam, da jo izmenjamo ‘za ‘denar. Ako pošlje kdo v pismu, na primer, kanadske dolarje, naj gleda, da pošlje toliko, da dobimo tukaj $5.25 v ameriških dolarjih. Vsi tisti, ki so že pisali, da bi radi slovar, pa še niso poslali denar zanj, naj to store zdaj in naj obenem povedo, da želijo slovar, ker prejšnjih naročil nismo shranili. Obenem pripomnimo, da dr. Kernovega Berila nimamo v zalogi zaenkrat. Kakih 100 Beril je pri knjigovezu in bomo že poročali, kdaj jih dobimo. Naročila za slovar naslovite na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clafr Ave. Cleveland 3, Ohio, USA. Priložite denar, ker drugače slovarja ne moremo poslati. PREDS. TRUMAN IN GOV. DEWEY V CLEVELANDU Predsedniška kandidata predsednik Truman in governer Dewey še vedno živahno agitirata za volitve. V torek 26 t. m. bo predsedriik govoril v Public Hall v Clevelandu. 24 ur kasneje pa bo ravnotam govoril go- , , . verner Dewey. Predsednika bo tam- ^ Prenehajo s sovražno-predstavil župan Burke in ta- 3t™ vPaleotim.; Poročila pokoj po shodu bo predsednik od- vedo- da 90 re3 ?renehail M potoval dalje v Boston. Dewey bo prišel v Cleveland iz Chicaga in ga bo zborovalcem predstavil governer Herbert. -----o----- Nemirno premirje vPaleslini Obe stranki sprejeli predlog Zveze Narodov Telaviv. — Izraelci in Egipčani so sprejeli predlog Zveze narodov in odredili svojim če- Ameriška Legija zahteva zakon proti komunistični stranki Miami, Florida. _ Ameriška par ur poprej prodno je nastopila ura, ki jo je določila Zveza narodov. Vendar s tem še nikakor ni ustanovljen mir v Sveti deželi. Na poedinih mestih razni posamezniki in grupe z obeh strani še streljajo in napadajo, ker niti Judovska vlada. niti arabski komandanti popolnoma ne obvladajo svojih čet in je vsled dolgega nereda v Legija je imela tukaj svojo na-ldeželi prišlo poclično in po-cionalno konvencijo, izvolila 'samično bojevanje že kar v na-svoje nove uradnike ter je za vado. Tudi večkrat posamezni nacionalnega kamandanta Legije izvoljen S. Perry Brown iz Beaumont, Texas. On je veteran iz prve svetovne vojne. Legija je sprejela resolucije, ki zahtevajo takojšno vojaško vež-banje, zahteva zakon proti komunistom, obsoja rusko blokado v Berlinu kot akt nasilja komandanti na obeh straneh postopajo na svojo roko, prelamljajo odredbe premirja kakor se njim zdi prav in obojna propaganada ima svoja slabe učinke. Pričakovati je, da bo v prihodnje zopet nekaj tednov v Palestini na zunaj vladalo premirje, dejansko pa bo še veliko s katerim Rusi hočejo zanetiti nhmirov, nerodnosti in bojev novo vojno ter zahteva poveča- ter bosta obe stranki druga dru-nje ameriške vojaške in splošne go obtoževali, da kršita premir-moči, da bi mogla Amerika biti je. dovolj močan varuh miru. V ta namen zahteva resolucija tako ike voj. Poizkus komunistične revolucije v Franciji Novi boji med policijo, vojaštvom in stavkujoami. Komunisti hočejo uničiti francosko produkcijo — Denar kominforme. Paris._Nemiri v rudarskih sedaj od drugod, s čemur bo iz- revirjih so vedno hujši. Fran-'črpala svojo mesečno kvoto iz. ^ ^ ^ ^ ^ coska vlada je imela posebno finanne pomoči po Marshallo-Mem?jwih prostorih na Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Pozor, veterani— Vsi veterani so prijazno vabljeni, da se zberejo jutri večer sejo in sklenila izjemne odredbe. Med drugimi je naročila tudi policiji in vojski, da smeta streljati najprej preko glav, če pa so čete v nevarnosti, pa tudi naravnost v napadajoče množice, Na nekaterih mestih je že prišlo do spopadov med policijo, vojsko in stavkujočimi pre-mogarji. Število ranjencev na obeh straneh računajo na 200, en rudar je bil ubit. Vlada v svojem proglasu pravi, da ima zanesljive doka- vem planu. Zastalo je delo tu- |5372 gt clair Aye Qd tam bo_ d) v pristaniščih, ker pristani- do m y meato> kjer bodo pri. ško delavstvo sabotira razlaganje tovorov. sostvovali paradi pri sprejemu predsednika Trumana. Plačajte aiksment— Ne pozabimo, da je danes 25. dan v mesecu, ko je treba plačati društveni asesment. Vsak naj gleda, da bo storil svojo dolžnost do društva o pravem času. Dva pilota pobegnila iz Sovjetske Unije v U. S. A. cono Frankfurt, Nemčija. — Dva sovjetska zrakoplovna oficirja1 Za Lauschetovo kampanje L/t. Pirogov in Lt. Barsof sta I Za Lauschetovo kampanjo sta priletela iz Sovjetske Unije v,darovala v našem uradu: John ameriško cono in izjavila, da sta | Malaga, 12918 Farrington Ave., pobegnila vsled neznosnih raz-;510 in Thomas Germack, za- ............. mer v Sovjetski Rusiji. Pravi- J stopnik John Hancock zavaro- ze, da stavko vodijo komuni-ita’ i® 70% prebivalstva vjvaine družbe, je daroval $5. — sti po odredbah Kominforme in |Sovjetski Uniji proti komuni- prav lepa bvaia obema, da se denar Kominforme upo- stičnim tvlastodržcem in da se Za obnovitev naselbine— V slovenski naselbini, na kraju, kjer je bila pred štirimi leti razstrelba East Ohio Gas Co., ki je uničila domala vse okoliške hiše, se zdaj vrši obširen program za pozidavo. Nekaj novih hiš ježe postavljenih,druge bodo začeli v kratkem graditi. Včeraj se je zbralo pri rablja za vzdrževanje stavke. komiMlisttžen režim vzdržuje Vlada trdi, da je to največji sam° * terorjem in policijo. poskus -komunistične revolucije Komunistični napadi v Franciji po vojni, naj resne j-j p. , ši .poskus, da se uniči francosko M MlSKem gospodarstvo in proizvodnja in Helsinki, Fniska. — Komuni- 1 da se prepreči uspeh Marshal- sti so vzprizorili stavke svojega lovega obnovitvenega načrta v 'delavstva po raznih mestih. Pri-Franciji. Množice rudarjev na- ’šlo je do spopadov s policijo, stopajo nasilno proti policiji in Vladni listi trdijo, da komuni- programu precej ljudi- katerim žandarmeriji, rudarske organi-‘ sti hočejo prignati deželo vi je razložil mestni arhitekt zacije pa so odredile, da mora- 'anarhijo, ker so izgubili zaupa-'.James Lester načrt novega jo zapustiti rove še tisti, ki so nje ljudstva pri volitvah in ker parka, za katerega je dovolilo London. ■ Vojvoda Windsor, več ,v situaciji, da ne hi lm _ tudi s silo preprečiti napadalcev v njihovih vojnih ciljih, j bivši angleški kralju je na obi-Poleg tega sp veterani zahteva- sku pri bratu in materi. Njego-li tudi penzijo za svojo starej- va žena, rojena Američanka, še člane. mora čakati ta čas v Parizu, ker je na angleškem dvoru še vedno nesprejemljiva. SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM premoga, ki ga mora dobivati duh v komunističnih vrstah. ŠEST AMERIŠKIH DRŽAV BO VOLILO, ČE DAJO VETERANOM BONUS ALI NE Washington. — V 6 državah lo vojaški bonus in sicer: Illi- ke, da Wallaca predstavi. Wal-laca že ne, je rekel naš urednik in tudi poslušat ga ni sel. Naš urednik je že takrat videl v Wallacu to, kar vidijo danes tudi drugi. Komunisti in sopotniki, ki se danes na vso moč trudijo, da bodo pripomogli repu blikancu Deweyu do zmage, bodo cvilili, če bo Dewey izvoljen. On jih namreč ne bo pestoval, kakor jih je FDR ali Truman. Prav privoščimo jim. ameriški valuti je to $400,000. Za nekaj časa bo že! bodo dobili državljani 2. novembra priliko glasovati, če so za bonus vojnim veteranom ali so proti. Te države so: Indiana, Iowa, Missouri, Minnesota, Wisconsin in South Dakota. Država Pennsylvania bo o tem glasovala šele drugo leto. North Dakota je že odobrila bonus v vsoti 27 milijonov dolarjev, toda legislatura bo določila način plačevanja in poiska a denar za bonus. Od časa končane druge sveto- Dobijo pravilna poroiHla iz Berlina. — Rusi so prepovedali vse nemško časopisje, ki prihaja 4 njih zono iz za-. vezniške zone. Nemci, ki žive pod rusko vlado pridejo v zavezniško zono in tam kupijo časopise, jih preberejo in predno se vrnejo v rusko zono vržejo časopise stran. Za predsednika pripravljajo velik sprejem pravljajo v Clevelandu sijajen sprejem. V Cleveland dospe jutri popoldne okrog petih. Sprejeli ga bodo predstavniki demokratske stranke in zastopniki organiziranega delavstva. Danes 'ima Mr. Truman govor v Chicagu, od tam se odpelje proti Clevelandu. V Toledo, O., Wallace je prevozil ali preho- bo čakal nanj Frank J. Lausche, dli 10,000 milj v kampanjski tu- kandidat za ohijskega guver-ri. Kar hi mi radi vedeli je to, nerja, ki bo stopil na predsed-koiiko denarja je pri tem na- nikov vlak in se odpeljal z njim bral, ker so pobirali na vsakem proti Clevelandu, njegovem shodu vstopnino. Za predsednika Trumana pri- landa bo čakala na predsednikov vlak v Elyria, Ohio, in ga bo spremljala do Clevelanda. Vlak bo dospel na glavni kolodvor okrog 5 popoldne. Najprej se bo podal predsednik v hotel Cleveland, okrog 8 zvečer se bo pa podal v avtu proti mestni dvorani. Ob pot,i od hotela Cleveland do mestnega avditorija, bo stala vrsta meščanov s prižganimi plamenicami. Ob 8:50 bo stopil predsednik na oder v avditoriju. Pred njim bosta predstavljeni z odra Mrs. Tru-Delegacija 15 oseb iz Cleve- man in njena hčerka Margaret. vne vojne je že 9 držav odobri- proti. note, Michigan, Ohio, New York, Vermont, New Hampshire, Massachusetts, New Jersey in Rhode Island. Najbolj radodarna je bila država Illinois, ki je dala vsakemu vojaku $15 za vsak mesec za službo izven Zed. držav, po $10 pa za vsak mesec službe doma. Edina država, ki je zavrnila bonus je bi'a dozdaj Maine. Ostale države niso do danes še nič razpravljale ne za bonus, ne Razne najnovejše svetovne vesti PARIZ. — Rusija bo vporabila Svojo veto pravico, da bi preprečila razpravo in glasovanje o posredovalnem predlogu, ki so ga glede berlinske krize stavi'e male države na čelu z Argenti-nijo. Višinski, ki je bil pokazal nekaj dobre volje, da se pride do sporazuma in dosegel odložitev glasovanja, je medtem dobil nova navodila iz Rreije in povedal, da je njegova vlada posredovalni predlog odklonila kot nezadovoljiv. • • * PARIZ. — Francoska vlada je poklicala senegalske in maroške čete, da pomirijo rudarske revirje. Sedem tisoč mož pehote je odšlo v pokrajino St. Etienne. Vlada je dejansko proglasila izjemno stanje potem, ko je dobila poročilo, da zastopniki komunistične stranke dele orožje med stavkujoče radarje. Tri tisoč rudarjev vse je zabarikadiralo in zasedlo tudi vse rezervarje bencina. Zagrozili so, da bodo z bencinom polivali vojake, če jih bodo napadli. Marokanci pa so neustrašeno zasedli že večji del po-Predno bo govoril predsednik, krajine in nikjer niso naleteli na resen odpor. Komunistično vod-bodo trije govorniki in sicer bo stvo je izdalo razglase, v katerih poziva vse delavstvo zapadnega sveta, naj organizira stavke iz soglasja in simpatije do francoskih rudarjev. Ti razglasi so se razširili posebno po Angliji. je poudarjal, da morajo državne in mestne oblasti gledaiti na to, da se podobne katastrofe več ne pripetijo. To se pravi, da morajo oblasti gledati na to, da se nevarnih kompleksov ne postavlja v bližini rezidenc. Govoril je tudi Anton Grdina, ki je poživljal rojake, naj bi tukaj pokupili parcele in si zgradili hiše raje, kot bi hodili drugam, saj so tukaj iste ugodnosti kot drugod. Henry Medved je priporočal, naj se na tem kraju postavi primeren spomenik žrtvam požara in vojnim žrtvam slovenskega rodu. Ves program je vodil mestni odbornik Edward Kovačič. Obletnica— V sredo 27. t. m. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok Julijo Adamič v spomin četrte obletnice njene sn^rti. najprej govoril Frank Lausche, potem eden v imenu delavstva in eden v imenu vseh kandidatov. Potem bo govoril predsednik. Po govoru bo Mr. Truman stopil na vlak in se odpeljal proti Bostonu, kjer bo govoril v sredo. Do vzhodne meje države Ohio bo spremljal predsednika Frank J. Lausche. Vrata v mestni avditorij bodo odprta že ob 7 zvečer. Vstopnine ne bo nobene. « » • PARIZ. — 12 držav prednjega vzhoda razgovarja o novi zveži, ki naj bi nastala ob obalah vzhodnega Sredozemskega morja. Perdlagali so Grki. V razgovorih sodelujejo poleg Grčije še Afganistan, Egipt, Etijopija, Iran, Irak, Libanon, Pakistan, Saudi Arabija, Sibirija, Turčija in Yemen. Ustvariti hočejo podobno obrambno zvezo kakor je Zveza zapadno-evropskih držav. Ta Zveza bi obsegala 178 milijonov ljudi. Zastopniki so obvestili o svojih razgovorih dažavnega tajnika Marshalla. Grški poročevalec je izjavil, da bo ta Zveza odgovarjala štatutom Zveze šednikom Gasperijem, predsed-narodov in da za enkrat ne nameravajo vključiti novo judovsko jnikom republike Einaudijem in državo. zunanjim ministrom Sforzo. Prizadevanja v Zvezi Narodov za mirno rešitev Paris. — Zasedanje Zveze narodov je še vedno v znamenju predloga malih držav, da naj velesile rešijo evropske in druge spore med seboj mirnim potem in naj se začno na novo dogovarjati. Ruski delegat Andrej Višinski je predlagal, naj se o resoluciji ne glasuje, ker on želi dobiti par dni časa, da bi mogel dobiti nove inštrukci-je od svoje vlade. Zapadni zastopniki so pristali na ta predlog v upanju, da bo morda Rusija vendarle nekoliko omilila svoje stališče in omogočila mirno rešitev nekaterih najbolj velikih sporov. Italijanski komunisti napadajo Marshalla Rim. — Ko se je mudil pred par dnevi ameriški državni tajnik Marshall v Rimu, ga je italijansko komunistično časopisje psovalo z "sejalcem vojne.” Marshall se je posvetoval 3 papežem Pijem, ministrskim pred- / AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 25, 1948 =S= ;grra Ameriška Domovina /»•IVU If IC-/HH-HOVH SH7 flt €Mr A«. (JAMES DEBEVEC, Editor) HBMombMU CleroUod I, Ohio NAROČNINA Za Zed. države 18.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. I9M OCTOBER 1 SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 par year; $6 for < months; $3 for S month*. Canada and all other ooun-! tries outside United State* »10 i per year. $6 for 6 months, $3.6C J for 3 months. 1 « T » t * • 1 2 J tf 5 « 7 » » K). 11 12 13 14 15 1« l| II 19 2i 21 22 23 /S, 25 26 27 21 29 36 / Entered u second-class matter January at the Poet Ullloe at / Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871. No. 209 Mon., Oct. 26, 1948 Ski narod vidi edino rešitev še na strani in v zvezi z zapad-nimi demokracijami. Svetovno mnenja več ne naseda sovjetskim lažem in obrekovanjem. Skladišča bomb v Ameriki držijo sovjetsko pošast še za ograjo, odkoder sicer rjove, a škodovati več toliko ne more. Ob berlinskem slučaju se je posebno jasno pokazalo, da bo vojna nevarnost vedno manjša, čimvečja je sila Amerike. Nevarnost za svetovni mir Slovenska knjiga »ttwt 111 miuMM+t« talcev na rogaškem pokopališču z govorom, s katerim se Tobej . tako le poslavlja od mrtvega BRATA. Povest iz še ne P?"j0£eta ;n drugih žrtev nacij ske zabljenih dni. Spisal Etbin Kristan. Izdala in založila Prosvetna matica (PIroletarec), Chicago. Broš., 144 strani. Knjižne ocene tu izdanih slo- ga besa: „ “Padli ste,” je dejal, “ker je bil duh naroda v vas in zaradi tega niste znali klečati pred sovražnikom. Padli ste na boji- venskih del se pri nas navadno ^ču, kjer so se doprinašale sve-začno s stavkom: “Izdajanje izvirnih slovenskih književnih del pri nas v Ameriki je postalo taka redkost, da je vsaka nova slovenska knjiga dogodek, ki ga je treba na glas pozdraviti.” Ker tijdi jaz ne vidim v tem stavku ničesar neresničnega, naj še meni služi za uvod. Nova slovenska knjiga v Ameriki je pomemben dogodek. Ker je knjiga Kristanova, je dogodek dvakrat pomemben. Etbin Kristan je bil doraščen in čislan slovenski književnik in dramatik še preden sem se jaz rodil—in tudi moja otroška leta so že daleč za menoj. Mož je mojster slovenske vezane in nevezane besede in popblnoma domač v dramatiki, poeziji in pripovedni prozi. “Pertinčarjelvo pomlajenje,” “Morje” in “Vitez Ivan” so samo nekatera izmed njegovih številnih del, ki so mi ostala v spominu iz mladeniških let. (Mimogrede omenjeno bi bilo zanimivo videti na našem odru “Viteza Ivana” teh dneh, ko strahujejo ljud- je povest napisana. Jaz ne dvo-stva v vzhodni Evropi slični vi- mim, da bo dobro sprejeta v ti- Vsi čutimo to nevarnost. Najpreprostejši človek jo dandanes čuti. Pravzaprav se je nikoli po drugi svetovni vojni nismo znebili. Zadnje mesece pa kar raste in raste, čimbolj govore državniki ira politiki, da je treba čuvati mir. Tukaj na zapadu smo bombardirani dan za dnem z ob-dolžitvami, da kapitalistične države hočejo vojno, delajo vojno hujskajo na vojno, pripravljajo vojno. Komunisti in njihovi pomagači po ce'em svetu pišejo in govore tako, kakor da bi tukaj na zapadnem delu zemeljske krogle bili ljudje žejni krvi, bi želeli smrt, bi želeli razdejanje, bi želeli vso novo nesrečo totalitarne vojne iz gole objestnosti in gole objestnosti in golega sovraštva proti sovjetski Rusiji in njenim zaveznikom tam na vzhodu. Zastonj gledaš okoli in iščeš tukaj po zapadu za mn> dom, ki vojno hoče, za državo, ki vojno polifko dela, za-demokratično stranko, ki hoče osvajati z orožjem, za politično skupino, ki bi zagovarja’a vojni nastop proti drugim narodom in s tem prdobivala prijatelje med ljudmi. Tu na zapadu resnično ni človeka, ki bi hotel vojno, vsak se je boji. Zelo točno je pogodil razpoloženje na zapadu belgijski zunanji minister Spaak, k,o je v Zvezi narodov z drhtečim glasom dopovedoval zastopnikom Sovjetske Zveze: Stvar naše politike je zelo enostavna. Vsa osnova za politiko za-pada sedaj, je strah pred vami, strah pred vašo vlado, strah pred vašo politikp, strah pred vašimi cilji ,strah pred vašimi sredstvi.” ¥ ............ Ljudje zapada čutijo, da se kljub vsem naporom pre- ^ Kolikor veTO(r doslej ta pid med vzhodom in zapadom poglablja in širi. N.a zap*- simboliina drama iz 1.1910, ni du vsak človek čuti, da si koristi mirnega življenja tukaj in še prisla, v repertoar nobenega pa nameni sovjetske politike vedno bolj ostro nasprotujejo. ■ ■ - -*•■ *--’—! Kaj vsa niso zapadne velesile počele, da bi vojno nevarnost odstranile? Po drugi svetovni vojni so več kot dve leti vodile politiko appeasements. Vodile so to politiko kljub temu, da je Sovjetska Zveza kršila v njihovo škodo pogodbo za pogodbo in delala krivico za krivco. Vztrajale sp v tej politiki, čeprav je Sovjetska Zveza dajala udarec za udarcem in ponižanje za ponižanjem. Oznanjale so to politiko kot edino odrešilno, čeprav so že vedele, da preko vsega sovjetskega imperija gre enotno dirigirana propaganda sovraštva proti Angliji in Ameriki in končno posebno proti Ameriki, čeprav so ve dele, da se sovjetski vojak in otrok vzgajata tako, da se jim prikazuje zapadni demokratični svet kot največji sovražnik, ki ga je treba čimprej napasti, pomandrati in uničiti. Nič niso spremenile te pomirjevalne politike poedine izjave večjih in manjših državnikov komuriizma, ki so grozili, da bo sila vzhoda pometla z vsemi svojimi nasprotniki, posebno z nosilci zapadnih “kapitalističnih klik” Od leta 1945, pa tja v sredo leta 1947 so politiki in državniki, časnikarji in drugi oznanjevalci javnega mnenja bili prepričani, da je treba samo Sovjetom se približati, jim dopovedati, jim razložiti in jih prepričati, pa bodo razumeli, bodo dobili zaupanje in bodo vedeli, da jim od zapada ne preti nobena nevarnost Tedaj bo nastopilo, tako so rekli, medsebojno sodelovanje, tedaj bosta začela demokratičen svet in komunistični imperij mirno živeti drug poteg drugega, delati medsebojne pogodbe, trgovati med seboj, gospodariti vzajemno in končno tudi politizirati vzajemno vsak na svojem, vsak pri svojem, pa vendar brez vseh škodljivih sovražnih namenov Sovjetski imperij je to dobro vero zapada uporabil samo za to, da doseže nove, uspehe, da zaseže nova ozemlja, da zavpjuje novci narode in države in da razprede svojo peto kolono po vseh kotih sveta. ' šele, ko so Sovjeti očitno pokazali, da se komunistični program’ ne da nasititi, da se boljševiške želje ne bodo ustavile niti pri Trstu, niti ob Nemčiji, niti ,ob Japonski in Kitajski, ko so komunisti pod očitnim sovjetskim vodsovom dvigali glave v južni Ameriki, prednji in daljni Aziji, se-- vetrni Afriki in pri nas v Ameriki prav tako kakor v Berlinu, na Dunaju, na Češkem, v Franciji in Italiji, šele takrat se je, zapadni svet prepričal, da boljševiškemu režimu sploh ni na tem, da bi se odstranila vojna nevarnost in da bi nastal mir. Šele takrat se je zapadni svet zdramil in priznal, da je bo!jševiško-k,omunistični imperij resnična popolna in nespremenljiva nevarnost za mir. Dos edno temu priznanju in spoznanju je Amerika morala začeti graditi obrambne zidove za ohranitev miru, delati okope, ob katerih se širjenje te nevarnosti mora zaustaviti in se sama pripravljala, da bo močna, da lahko ne varnost uniči, če se bo pokazala nujna potreba. Zadnji meseci te nove politike so pokazali prve velike upsehf. Amerika je zopet pripravljena tako močno, da sovjetsko-boljševiška sfinga nič ne dvomi, da jo bo konec, če Ameriko izzove. Evropske, države se postavljajo ob našo stran, dvigajo moralno silo svojih narodov in prosijo pomoč v orožju za obrambo. Zapadna Evropa se organizira. Nem- te žrtve za svobodo, za pravico, za tiste, ki ostanejo živi. Padli niste zaman. To oblažuje naše žalovanje. Vsi vi, katerih duh ostane živ med nami, oče moj, ki si mi vliva) pogum v srce, ko sem ga bil najbolj potreben, če bi se sedaj ozrli po domovini, bi videli, da ste maščevani in da se izpolnjuje to, za kar ste dali življenje. Na razvalinah se grade domovi za tiste, ki jih niso imeli, ječa se je odprla in veiige so raztrgane in delo je doseglo čast- katero mu je odrekla sovražna sila. Postavili vam bodo spomenik, dasi ga niste zahtevali, zato, da bo služil poznejšim rodovom. Marn samim pa je postavljen spomenik v naša srca in tam ostane, dokler se ne pridružimo vam. vaših grobov, pa se vrnemo na delo za tiste ideale, ki so vam bili vredni več kot življenje—.” “Slavo je'zaklicala ogromna množica in zastave so se poklonile.’” Konec pove, v kakšnem duhu rom Amerike. Vidite, tako govorijo o nas v drugih državah naši rojaki. Torej Slovenci in Slovenke in sploh vsi Jugoslovani 2. novembra vsi na volišče in volimo vsi za našega rojaka, da se pokažemo in Obdržimo našo ohij-sko čast slovenskemu narodu. Tu v Ameriki smo srečni in bomo tudi še zanaprej samo če pokažemo, kaj vse lahko storimo, če skupaj držimo. Ako bomo Franka J. Lauscheta izvolili za guvernerja, bomo pokazali vsem Slovencem v Ameriki, da smo v Ohio v politiki prvi. Torej recimo: Slovenska kri ne fali! Ravno take nasvete sem dobil tudi v Milwaukee, Kenoshi in Waukeganu, da naj se 2. novembra Slovenci v Ohio pokažemo. Je že morda res, da F. J. Lausche ni ustregel temu ali o-nemu posamezniku, ampak zavedajmo se, da tega ne more, ker on ni guverner samo za Slovence, ampak za vse državljane v Ohio in guverner tudi ni sam gospodar vsega, ker so še drugi, ki mu pomagajo ali podirajo njegove dobre namere. No in kaj smo pa dobili od tega, ki je sedaj v uradu? Veliko ne bomo dobili od nobenega ali pa nič. Vendar pa je naša narodna dolžnost, ker sedaj kandidira Slovenec, ki je zmožen in priljubljen med splošnim narodom. Zgubiti pa ne moremo, če bomo vsi naredili križ pred imenom Frank J. Lausche in to bo v čast vsem, Sloven- NASA MICKA IMA TUD BESEDO John Anžiček. Zgodovina bo govorila Cleveland, O. — čez kakih 25 ali 30 let se bo težko več slišalo slovansko govorico v Ameriki. Mi, stari bomo šli počivat, a naši mlajši tu rojeni paše bo- stih slovenskih krogih, ki, qdlo- do držaH gvoje govorice. Vseeno gledališča v “novi” Jugoslaviji. Ali se boje, da ne bi narod spoznal v vitezu Ivanu nekega maršala?) V Ameriki je Kristan doSal lepo število povesti, pesnitev, črtic in dram, ki so bile objavljenje v Cankarjevem glasniku in Ameriškem družinskem koledarju. To jamči či-tatelju, da bo našel v “Bratih” zanimivo in napeto pripovedno delo. “Brata” sta Savinčev Tobej in Peter, dvoje tako nespravljivih nasprotij, da je težko verjeti, da ju je rodila ista mati: starejši Tobej je telesno in miselno razgiban, nadarjen, dobrosrčen, plemenit, študent, katerega ima vse rado; a Peter okoren kmet, čigar “misli ne prihajajo hitro in se le s teža-, vo povezavajo” in ki sovraži svojega starejšega brata z nespravljivim besom divjaka, ker čuti, da ga ni narava obdarila tako bogato s plemenitejšimi lastnostmi kakor brata. To Petrovo nerazumljivo in le površno utemeljeno sovraštvo, ki spominja na svetopisemsko zgodbo o Kajnu in Abelu, ga nazadnje privede tako daleč, da izda brata-partizana (in z njim vred očeta) nacijem, potem pa kakor Judež Iškarijot poseže po vrvi. Meni se je videl kakor prikazen iz mračnega sveta Do-stojevskijevih zavržencev in pogubi j encev, le da se zdi, njen obris preveč nejasen in meglen. Povest teče v hitrem tempu. Posebnost je, da zavzema dialog več kot polovico prostora— kakor bi bil avtor sam do konca v negotovosti, ali hoče napisati povest ali dramo. Razdeljena je na tri kratke dele, od katerih je prvi (76 strani) naj-obširnejši. drugi (17 strani), ki naglo preleti usodno dobo od Monakovega do vkorakanja na-cijev v Prago pa najkrajši, do-čim tretji del (46 str.) pokrije vso dobo osvobodilne vojne, naglo razplete zgodbo o bratih-tujcih do neizogibne iškarijot-ske tragedije ter jo zaključi na grobovih od Nemcev pobitih čaj o, kaj je koristno in kaj po- hujšljivo za slovenski narod. Kako se bo tamkajšnji neprivi-legirani čit^telj počutil spričo Tobijevega zagotovila, da “se je ječa odprla in so verige raztrgane,” je pa seveda drugo vprašanje. Jaz upam, da pisatelju ne bo očital zasmehovanja ali hinavščine. Brez ozira, če se človek strinja s Kristanom in njegovimi nazori ali ne, eno mu je treba pošteno priznati: da sam verjame, kar piše! In to je tisto, kar človek celo težjs razume kot Petrovo slepo svoraštvo—kako je mogoče, da človek Kristanovega širokega obzorja in nespornega intelekta ne more videti, da je tista svoboda. katero njegov Tobej s takim zanosom slavi, ena sama velika laž? Ali je morda srce popolnoma zasenčilo intelekt? I. J. -o----■— pa se bodo gotovo še spominjali svojih očetov in mater in njihove domovine. A vse mine, sa. mo zgodovina bo govorila in ko bodo morda čez kakih 200 ali 300 let prebirali zgodovino, bo. do videli, da so nekoč živeli v Ameriki posebno v državi Ohio in še prav posebno v Clevelandu slovanski narodi, ki so si znali ustvariti in zapustiti zgo. dovino. In kako naj si ustvarimo zgodovino o nas Slovanih? Prav lahko in to v prvi vrsti, če si izvolimo in postavimo svoje velike može na odgovorna mesta, da se tam borijo za nas in nam pomagajo v potrebi. Može, ki se zavedajo, da so bili njih starši Slovani, ki so se borili za svoj vsakdanji kruh in pri tem tudi pomagali povzdigniti ugled svojega naroda. Mi, Slovenci, imamo sedaj priliko si postaviti tako uglednega moža na naj višje mesto državi in to je naš biser in naše gore sin — Frank J. Lau sche. bodoči guverner države Ohio. In kako bi tudi ne mogli biti zanj, samo poglejmo njegov vedno se smehljajoči obraz in njegove svetle in vedno žive oči. In kar kaže njegov obraz in njegove oči, to hoče tudi njegovo srce, ki je vedno pripravljeno ustreči in pomagati ljudem pri vsem, kar je njihovo in kar morajo imeti. Zato pa, dragi volivci v naši lepi državi Ohio, ne zamudimo sedaj prilike ustvariti si zgodovino in zapustiti lep spomin, da smo si znali izbrati može, ki so bili resnično na svojem mestu. Saj, ko smo postali državljani te dežele, smo prisegli, da bomo izponjeVali svoje državljanske dolžnosti in se s tem izkazali vhredni biti državljani ene najboljših dr av na svetu. Ta dežela nam daje prostost in priliko, da si svobodno izvolimo najboljše može v javne urade in v vlado, ki so resnično za nas in nam Poročilo s svatbe Racine, Wis. — Da ne bo Jaka in še kdo drugi premišljal, kaj delam v Racine, bom kar takoj povedal, da sem prišel sem na svatbo, ko se je ženil sin družine Kramberger, ki je tudi naročnica Ameriške Domovine. Torej ženin je Henry Kramberger in nevesta pa Ruth Noe. Na svatbi je bilo lepo število ljudi in vseh vrst, tudi precej Slovencev je bilo, da je bilo res i-menitno in vse Židane volje. Tudi več vrst razgovorov je bilo o volitvah 2. novembra. Naši Slovenci so prav ponosni na Ohio, kjer imamo slovenskega moža, ki je bil že guverner in ki bo zopet prihodnji guverner v Ohio. Rekli so mi, da jim je kar žal in škoda, da nimajo volivne pravice v državi Ohio. Rekli so tudi, da se mi Ohijčani lahko štejemo med prve Slovence v tej deželi in da če ne bomo izvolili Franka J. i pomagajo ustvariti naš ugled in Lauscheta za guvernerja, ne zgodovino, bomo napravili sramoto samo j Naj ne bo med nami nikogar, za ohijske Slovence, ampak tu- ki bi sedaj ob teh volitvah 2. di vsem drugim Slovencem ši- novembra ne šel na volišče in Od zadnjega pondeljka pa do danes so se zgodile pri naši hiši take stvari, da sama ne vem, kako bi povedala. Tisto pa sami veste, dekliči, da zase ne morem pridržati, ker bi me lahko zlomilo. Saj mi morda ne boste verjeli, če povem, da smo našega (saj veste, koga mislim) spravili v kino ali “pi-čer šou.” Živa resnica in sicer prvič po 15 letih! Nekoč se je bil menda prenaglil in se zarekel, da ne bo nikoli več videl kina. In kadar naš nekaj reče, je toliko, kakor pribito. Tr mast je kot sama mula. Kolikokrat smo ga na vse mile viže nagovarjali, da bi nas peljal kino, če so kazali kakšno posebno mično sliko. On pa da ne in ne, da se je zarekel in da držal besedo. Pomislite, petnajst dolgih let jo je in bi šel morda celo s tega sveta, ne da bi vsaj še enkrat gledal kaj lepega v kinu, če nam ne bi bil prišel na pomoč sam Drenik, to je prav tisti, ki ima tako le-graščino gori v Wicklifu, spodaj v Euclidu pa cele vagone najboljšega piva, vina in kaj vem časa vsega ne. Blagor mu, Mr. Dreniku, ki tako lepo skrbi za žejne ljudi in si s tem že na tem svetu -služi dobra de. la. Saj je rečeno: blagor mu> žejne napaja. . . ali kakor bi rekel Jim doli v Teksasu: naceja. . . Na zdravje! Čakajte, bom hitro povedala, kako je šlo to lepo po vrsti. Mr. Drenik je na svoji lepi pristavi natrgal nekaj Štokov sladke koruze. Se reče, saj jo je morda njegova prijazna ženi-Pa recimo, da jo je on jo je dal našemu, naj jo nese domov, da jo bomo imeli ob večerji za posladkanje. Veste, naš je ves neumen na sladko koruzo, pa ne samo on, ampak tudi vsi drugi, ki sedemo za mizo vsako večerjo. Samo težko smo mogli dobiti zares dobro. Kupil jo je tukaj, kupil jo je tam, pa je bilo z vsako nekaj narobe. Tudi v Drenikovo imel posebne vere, ker je bilo že pozno v jeseni in je morda že preveč zrela. Kadar je preveč zrela, se pa servira samo še stanovalcem v hlevu. • Skuhala sem jo in postavila na mizo. Naš je vzel en Štok v roke, kar tako v en dan, kot bi vzel kos kruha. Komaj pa dobro ugriznil in mlel po stih koruzna zrna, je prenehal, zopet ugriznil in mlel, pa pet prenehal. Potem pa začne po I izpolnil svojo držvljansko dolžnost kot zvest Slovan in zvest državljan naše ljube Amerike. Kdor ne izpolni svoje dolžnosti sedaj, ta pač ni vreden, da je kdaj postal državljan Zed. držav. Še enkrat dragi volivei širom države Ohio, vsi na plan in volišče 2. novembra, da bomo zapustili našim potomcem spomin in da bomo prihodnje leto zopet lahko povedali, da je Frank J. Lausche guverner državi Ohio. Frank Dragolich. Vsiljivo X-a zasleduje neki vsiljivec, čigar prijaznost onega zelo dolgočasi. Ko se mu zopet bliža, mu reče X: “Dober dan, prijatelj, kako je kaj?” Ta mu odgovori: “Dober dan, prijatelj, kako se pišeš?” ogledovati Stok. ga obrača na vse strani, da sem se že ustrašila, da mu je kaj napek. Kar kri mi je zastala po žilah in v smrtnem strahu sem zijala vanj, kaj bo rekel. On pa u-grizne še enkrat, potem pa počasi in slovesno izreče: “Har-duš, otroci, take koruze pa še niste jedli v Ameriki! Micka, preštej, -koliko Štokov jo pride na vsakega.” Preštela sem, in izračunala, da če bomo pošteni, bo vsak lahko snedel tri. On si odbere še dva Štoka in reče: “Ta dva in ta, ki ga imam v roki, bodo zame. Drugi si pa pomagajte, kafibr veste in znate. Rečem pa, da se boste stepli zanjo, ko jo boste enkrat pokusili.” . On, ki ni nikoli več obral kot en Štok, pa še tistega le na-bo zdaj sam omlatil kar tri in to po ajmohtu, ki si ga je naložij trikrat. Morda je pa res kaj posebnega, sem rekla in počasi tudi jaz vzela v roke en Štok. Naša bebika tudi in naš Jimmy tudi. Ce bi vi slišali, kakšna zahvalna pesem se je .edaj pela v naši kuhinji v čast priznanje Drenikovi koruzi! Soglasno smo vsi štirje sprejeli konkreten predlog, da ta--sladke, tako mehke, tako voljno mlečne koruze nismo še nikoli jedli. Še nikoli, vam rečem! Obirali smo Štoke in ugibali, kaj je Mr. Drenik delal s svojo koruzo, da je tako dobra. Naš Jimmy je uganil, da je takrat, ko so koruzo sejali, nekdo hodil traktorjem in vsakemu zrn-primaknil ščepec sladkorja, nekdo pa je iz zlate kanglice prilil par kapljic binkoštne ro-sic^, da bo lepo pognala v svo-mehki posteljici. “No, kje si se pa tega naučil?” se mu je smejal oče, ves ponosen na tako brihtnega sinčka. Povedal je. da je čital v nekih pravljicah in izjavil, da drugače ni moglo biti, ju je tako dobra koruza. Da '166 drugi “ dan v šoli vsem povedal, ki še ne vedo, kaj je dobra koruza, ki je, revčki, še niso imeli prilike pokusiti. On pa jo je tri Štoke po večerji, pa je še gledal in da je rasla na pristavi, ki jo i-ma Mr. Drenik, da je lepše ne premore niti angleški kralj, o katerem je slišal, da ima prelepo farmo. “Aha,” mu je potrdil oče, “pa če bi ti videl tiste konje, ki jih ima Mr. Drenik! Vlegel bi se mu lahko na hrbet, pa bi ležal kot na zofi.” “Gosh!” se je začudil mali in po kratkem preudarku predlagal: “Daddy, vzemi m# no enkrat s seboj, da bom videl tiste konje. Ali se bom smel vleči tlanje?” “Legel ravno ne boš, ampak jahal ga pa boš. če se bomo z Mr. Drenikom zmenili, da bo dovolil.” “Peljimo se jutri k Drenikovim!” je vzkliknil mali, ki bo doma imel in ki je nepočakne, kot njegov oče, kadar si nekaj zamisli. Komaj ga je oče potolažil, da bomo že enkrat šli k Drenikovim. ' Naš se je potem zadovoljno naslonil nazaj na stolu, se pogladil po jedilni shrambi in počasi rekel: “Take večerje pa še nismo imeli. Sem pa že take volje, da bi tudi največjemu sovražniku odpustil zdajle! Joj, take koruze pa še ne!” In tedaj se je meni nekaj posvetilo. Kaj vem, kako je prišlo, ampak nekaj mi je reklo, da je zdaj pravi čas dobiti od njega vse, kar bi si poželeli. Ce je res tako zadovoljen sam s seboj, mi ne bo odrekel. Pomežiknila sem bebiki in malemu, enčeš: zdajle poslušajta, bosta videla, kaj bo. Obrnila sem se k njemu, naredila najbolj fleten obraz, ki sem ga mogla in mu rekla: “Orajt. če si take volje, pa obljubi, da nas boš peljal v pi-čer šou!” Bom prihodnjič izpovedala, kako je bilo potem pri naši hiši in kako smo šli v en kino, pa se znašli v drugem. FE. JAKLIČ: Peklena svoboda Poveit o ljubljanski to ižanski revoluciji leta 1846 Kajpak so preklinjali kmečke razbojnike tudi vsi drugi graščinei. Najbolj se je izpo-našal tisti s Preseke, ki ni imel nobene strehe več. Ta je posebno grozil. Grofa je včasih prijelo, da bi bil kar s svojo vojsko, z graničarji in uslužbenci, udaril za zane kremplje po glavah .plemstva, ko ropa in požiga graščine, udobna prebivališča gospode od stanu. Ali grof Welser-sheimb res ni slišal grmenja topov na Turjaku!” Najprej mu je nameraval pisati, a se je premislil in sklenil sam stopiti predenj in mu po- divjimi lovci in lesnimi tatovi tožiti nesrečo, ki ga je zadela, v gozde, a poveljnik graničar in splošno nevarnost, ki preti jev mu je poveedal, da ima na- gospodi in gradovom ter napo-log, varovati samo njega in sled deželi in državi, ako se ne grad. Moral je torej to misel bo ukrotila zver, ki se je apro-zavreči in iskati drugega pota stila na Ižanskem in sedaj di-in drugih sredstev, s katerimi vja, da bo vse pomandrala. bi ustavil ižansko povodenj, ki ’ Grof je povedal, kaj name-vse razdeva in uničuje in ki rava, in ukazal zapreči veliko žuga razdreti vse vire, iz kate- kočijo z grbom turjaške rodo-rih zajema graščina svojo moč in blagostanje. In ko si je tako podpiral glavo in iskal rešilne misli, se mu je pa posvetilo: “Welsersheimb naj pomaga! Njih c. kr. Veličantsva skrivini svetovavec in deželni poglavar, hahaha! Oblast ima in vojake! Njegova dolžnost je, skrbeti za red in varnost v deželi. Ali b0 dremal takrat, ko steza razdivjana kmečka drhal uma- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV NESPOSOBNOST KOMUNISTOV, ki so se lotili skupnega gospodarstva ne da bi o gospodarstvu sploh kaj razumeli, še bolj draži prebivalstvo. Tako beremo, da je na primer na uka? od zgoraj zadruga v Krasičih Prekihurju nakupovala jabolka, potem pa ni prišel nihče po nje OKTOBER rani sv. Vida. Igral bo Matt in so tam segnila. Ravno tako 30.—Podružnica št. 47 SŽZ'Mlinar orkester. Ipiše nekdo iz Novega mesta, da priredi "Fali Festival Dance” v 14,—Prireditev godbe društ-jleže po zadrugah v okolici jaj-Slovenskem narodnem domu na'va sv. Jožefa št. 169 KSKJ v ca, ki jih zbirajo, toda nihče jih izuče. mm IN DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ Tvrdka HOLLANDER naznanja: DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljate v je jamčena; DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga z grofico in otroki po slabi cesti čez Št. Jur je na veliko cesto pri Grosupljem in od tam v Ljubljano, kjer se človek nekoliko laže zavaruje pred viharjem. Ljubljančani so debelo gledali turjaškega grofa, ko se je pripeljal skozi Karlovška vrata in peljal naprej po Florjanskih ulicah in Starem trgu na Novi tig v palačo, kjer je bival, ko ga je debela zima pregnala s Turjaka in so igrali v deželnem gledališču in so bile zabave in veselice v Reduti, na strelišču in v Kazini. Najprej niso verjeli svojim očem, naposled pa vendar ni moglo biti prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno odpremi ja na naslovnike; sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo; prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tam sem; prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke m denarne nakaznice za vporabo v naših državah; opravlja Notarske posle. KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrdko: AII6USI HOLLANDER v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. (Nadaljevank s 1. strani J da ničesar ne dozidadjo, ampak napravijo s svojo modrostjo samo zmedo in nesrečo. Tudi' tuji poročevalci smejo drugače, zakaj grofa in njegovo sedaj iz Belgrada poročati, ne vprego je poznala vsa Ljubija- ■ da bi jih kdo izgnal, da so mesta na, poznala tudi turjaški grb. 8 hrano slado preskrbljena. Pc-"Zivje! Turjaški grof je še vedati tudi smejo, da je eden doh pr’ življeniu’ ’ ie od moka, vzrokov, ker se preveč izvaža, ali živil v d° m°Ža’ ŽenSke 80 si.PriP°v«- da dobi vlada potrebni denar za dovale, kakšna sreča je, da se nove zgradbe m za nove stroje, , ie P-® rešil’ »n *10 je od ulice j Bo!j- nevarno je povedati da do ulice, po vsej Ljubljani ki napravili komunisti veliko zme-je zadnje dni globoko sočustvo- šnjavo y prehrani rgvno g ^ ?ala z usodo grofovo. Zakaj po-1 aovou •«» VITAMINU or. CmM* -sSSHg ***** •"* 4mA«< tov p*( as iTCttSs-ijj anusas: 80. cesti. j Slovenskem domu 31.—Društvo sv. Pavla št. 10 Ave. (kegljačij “Halloween Dance” i 20.—Društvo Kraljica Miru v cerkveni dvorani Sv. Pavla na št. 24 SDZ .priredi ples v 8ND 1869 E. 40 St. J na 80. cesti. Melody Pilot« or- 31,—Podružnica št. 14 SŽZ k ester, priredi ples v Slovenskem dru- j 24.—Carlton’s (Carl’s Boys) štvenem domu na Reeher Ave. prirede “Thanksgiving Eve Igral bo Mike Ryance orkester. Dance” v Slovenskem narodnem NOVEMBER > domu na St. Clair Ave. Igra 7,—Slovenski pevski zbor Eu-Lou Trebar. vine. Določil je, da ga sprem-'cHd J*-1 p0poW“* k“' DECEMBER Ijajo-oboroženi uslužbenci na i“ T pa f3 v «*»"*»* “• “ The Euclanders “Holi- konjih Dobral ie dragocenosti idruStvenem domu na Reeher,day Hop” v Slovenskem društ-konjih, pobral je dragocenwti, |Ave. r , bo Jimm Kozel jn kolikor je mogel. m se odpeljal Smith orke8ter. 13. — “Anniversary Dance” društva Ambassadors št. 62 SDZ v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 14. — Our Lady’s Sodality “Autumn Caper«”' v šolski dvo- venem domu na Reeher Ave. v Euclidu. 1949 FEBRUAR 5.—Piesna veselica dr. France Prešeren št. 17 SDZ v Slovenskem narodnem domu na St. Ciair Ave. VESTI IZ SLOVEI1IJE ........... , Tv . i da so začeli nastopati proti kme- vedah so bili, da so ga Ižanci tu in da skušajo w podržaviti deli na klop, na tisto klop, kjer so sicer Ižanci palice držali, in 30 ga bili toliko časa, dokler je bilo kaj življenja v njem, potem so ga pa v gozd zavlekli zverem v hrano. ih da so s tem ubili pri premnogih ljudeh vsako veselje za delo in za napredek. BORBA S KMETOM. — V prehrani je tudi v komunistični In radovedneži so hiteli po-!državi odlofi,en kmet in avedovat na Novi trg in tamlvo. del°' Zdl 3e- da 80 30 izvedeli resnico: “Grof je z družino pribežal. Komaj se je rešil.” Takrat pa ni pribežal samo turjaški grof iz svojega gradu stični voditelji mislili, da bo naenkrat vsega dovolj, če kmet začne delati s traktorjem. Premalo so računali, da je jugos’o-vanska kmetija povšod ma’a za svoje in si ne da vzeti pravice, da bi s tem po svoje razpolagal. Zato se upre na en aii drugi način vsakemu nasilnemu odvzemu svojih pridelkov. ZATAJENI POSEVKI. — Ta boj med kmetom in režimom se vidi iz poročil komunističnih listov, koliko kmetov je bilo obsojenih, ker so prikrili oblastem nekaj zemlje ki sp jo posejali na Hotavee ne .prevzame o pravem času. Ko dobi okraj naročila, naj jih pošlje, so jajca že pokvarjena. OKLOFUTANA. — Kako prebivalstvo čuti, kadar se govori o teh razmerah, priča dogodek iz Ilirske Bistrice, ki ga pripoveduje sem došlo pismo, Pismo pravi: "V Trst je šla dobra komunistka iz Ilirske Bistrice. Take včasih dobe kako dovoljenje. Prišla je nazaj, za njo pa pismo, da je v Trstu pripovedovala, kako dobro se ljudem godi v Titovini. Ko so ženske, nekdanje hude ofarke (navdušene za Osvobodilno fronto) to zvedele, so šle nad njo in jo oklofutale, češ kaj govori po svetu take laži.” O PETLETKI in njenem izvajanju piše med drugim nemški list “Der Standpunkt” sledeče : “Kakor v Sovjetiji in drugod za železnim zastorom, mislijo tudi v Titovini, da je indu-strijalizacija tisti 'čarovni recept, s katerim se ustvarja raj na zemlji. Na ljubo industrija-lizaciji so vso obnovo države usmerili tako, da so ves dosedanji gospodarski ustroj postavili na glavo in se prav nič ne ozirajo na trenotne potrebe prebivalstva. Tako je na primer dal Tito postaviti dve strojni tovarni, v katerih bodo izdelovali vse mogoče predmete iz žeezne industrije. Napovedal je tudi, da bodo odslej izdelali na leto Sodnik Geo. P. Baer Pred volivce pride 2. novembra za zopetno izvolitev okrajni sodnik George P. Baer. Njegovo dosedanje zadržanje na okrajni sodniji je bilo tako, da po vsej ’pravici zasluži ponovno izvolitev. Njegove razsodbe so zbudile pozornost vseh krogov. Posebho je znan, da je vedno na strani delavskih slojev, zlasti je vedno stal na strani organiziranega delavstva. Ko je bila izdana prepoved proti uniji uslužbencev pocestne železnice, je sodnik Baer prepoved razveljavil na podlagi mnenja, da ima vsak delavec pravico poslužiti se stavke za dosego svojih pravic. 'Sodnik Baer je že 36 let na sodnem stolu in vedno se je izkazal, da sodi 'pošteno in pravično. Kot tak je mnogokrat služil pri izrednih sodnih odse- MALI OGLASI Farma naprodaj Lastnik prodaja farmo, obsegajočo 21 akrov, 11 sob hiša za 2 družini, modema. Na farmi je moderen traktor in orodje. Nahaja se na Richmond Heights. Pokličite za sestanek IV 8076. (209) Išče stanovanje Registrirana bolničarka, ki je uslužbena pri euclidakem industrijskem podjetju, bi rada dobila 4 ali 6 neopremljenih sob. Pokličite Mrs. Gernhard podnevi IV 4200, zvečer pa KE 4134. (110) Gostilne naprodaj Naprodaj sta 2 gostilni, ena z D-2, ki ima stanovanje s 5 sobami. Druga ima pa D-2 in D-3 ter tudi lepo stanovanje z 6 sobami. Cena ni visoka, ker se proda radi bolezni. Za na-daljna pojasnila pokličite AC 2471. —(209) Sobo išče Slovensko dekle bi rado dobilo 1 ali 2 neopremljeni sobi s privilegijami v kuhinji. Blizu E. 140. ceste ali blizu bulevarda. Kdor ima kaj naj pokliče EX 0862. —(209) Med naprodaj Naravni doma? med dobite ‘ 8UUHln 0U8B' Pri nas, ki vam bo v zimskih k.h za »boljša*. pravnega «-'me8ecih odganjal kaielj in pre. 8 c.*’ w jv «• j hlad ter vas držal pri najbolj- alovenskim državljanom se L- ,_________. n n n o . , isem zdravju. Oglasite se pri sodnik George P. Baer toplo t « t» • „ .. . •____v * “ i .John Perparju na Hubbard Rd., priporoča, da na 2. novembra I AV, „ v .. ------o— - “Nezmotljiv” se zmoti Kaj se pa tako jeziš?” — “Rad bi vedel, kam sem položil nju Peč naprodaj Naprodaj je kuhinjska peč “Roper” izdelka, v dobrem stana mm Slovenskem, na Hrvaškem in v Srbiji. O nekaterih takih obsodbah smo že poročali. Naj za danes kot zgled navedemo še par slučajev iz okraja Maribor — okolica. Tako je bil obsojen na kazen 47,000 dinarjev kmet Andrej Dvoršak iz žerjavcev, ker da je prikril par arov pšenice. Prav tako je bila obsojena kmetica Katarina Mar iz štrihova pri št. liju na 46,000 din, Ke-menčič Terezija od svete Trojice je dobi’a kazni 30,000. Na kazni od 10,000 do 20,000 so bili obsojeni tudi: Švare Ludvik iz pred razburjeni kmeti, pribe- kmetija, kjer se pač da mno^o'Spodnje Senarske pri sv. Troji- iali so tudi mnogi drugi, ki so jiii od stanu, in se niso čutili varne med svojimi tlačani. Zato je bila Ljubljana polna plemenitih beguncev. S povzdignjenimi rokami s0 prihajali v deželno palačo, se gnetli okoli deželnega glavarja in goni 1 i obupni: “Suplicamue!” (Ponižno prosimo!) “Suplicamus! Reši nas ^Pomagaj nam! Otmi nam premoženje!” In ko je deželni poglavar grof Welsersheimb nastavil uho, da sliši prošnje in pritožbe, tedaj je stopil predenj cesarjev komornik grof Jožef Marija Auersperg in dejal: “Glej, moj ižanski grad je razvalina! Razburjena tlačanska drhal me je oplenila skoraj do golega. Razrušila in požgala stanovanja mojih uslužbencev na Igu in na Preseki, opustošila je moj gradič Namr-šeij, cela vojska oboroženih kmetov je pridrla na Turjak, kjer sem se jih komaj ubranil s topovi in vojaki. Sedaj pa divja in uničuje v gozdovih, brezmiselno podira drenrje. Žival, ustvarjeno in hranjeno nam v zabavo, lovi in mori, kolikor je doseže. Kot grozen požar se razširja vstaja na vse strani. Strast pokončavanja je vedno silnejša. (Dalje prihodnjič) pomagati z bojlšimi stroji, kjer ci, Pečevnik Adolf iz Ruperče, se pa ne da vpeljati sistema ruskih kolhozov aii sovhozov in tudi ne sistema, da ene kmetije pridelujejo samo žito, druge pa rede samo živino ali goje samo povrtnino za mesta. Velika napaka, s katero so si komunisti kmete od.bili, je zlasti ■nasilen odkup kmečkih pride1-kov. Kmet ljubi to, kar je s svojimi rokami pridelal. To smatra in lastni dosedanji uspehi jih ne valstva. PomagaJU Ameriki, kupujte V letorg bond* h Purgaj Andrej iz Zgornjih žerjavcev, Polanec Elizabeta iz žerjavcev in Cecilija Purgaj. Navidez oblast. Trpela pa bo vsa skupnost. Krivda pa je an komunizmu, ki ga hočejo fanatični marksisti in leninisti izpe- vsakdanjih stvari: šivank, sukanca, mila itd. V Boru pridobivajo surov in elektrolitni baker, v Mežici in Trepči svinec, v Celju dela cinkarna, v Idriji pridobivajo živo srebro, toda preskrba prebivalstva z vsakdanjimi industrijskimi izdelki je raje vsaki dan slabša kot boljša. Nemalo pomaga k temu neredu dejstvo, da izvajajo komunisti industrializacijo po potrebah vojske in komunističnega imperializma. Nadaljni vzrok za sedanje porazno stanje v Jugoslaviji je dosledna odprava zasebne trgovine, že lani je država opravljala do 73 % vse trgovine in zadruge 14%. Letos pa je zasebna trgovina skoro uničena. In tu^i trgovino s tujim sve- Ijiv svetovalec za utrditev spomina.” Prija teTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vtamiatt First Aid Supplies Vogal m. Chdr Ave. In E. S8tk Soba se odda Odda se opremljeno sobo dekletu, si lahko tudi kuha in pere. Vse ugodnosti domače hiše. Vprašajte pri Mrs. Jean Berg, 1156 E. 68. St. .suite 3. -(211) Kdo bo v tem boju zmagal? torn posredujejo le državna podjetja. Tako manjka vsake inici-jative in vsakega poznanja malih vsakdanjih potreb državljanov.” Tako ta list 23. jul, tako Ijati do konca, pa če pri tem ves'gledajo tujci na vzroke nereda narod pogine. Neuspehi drugih!v prehrani in v preskrbi prebi- Slari bojni tanki v popravUu. — Stotine tanker iz vseh delov sveta se vrafrt velike vojaške tovarne e Detroitu. Prenovljeni tanki Mo prihajali iz tovarne po 50 m mesec. V tovarnah bodo vse pregledali m če so ie z« kakšno rabo, jih bodo tudi popravili za nadaljm uporabo. m OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK i__1146 E. 61. St. HE 2730 injmjmruirnmjTTLHLT^^ n; Baragove Knjige za leto 1949 so izšle! Knjige ao sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” €be knjigi skupaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 21at Place Chicago 8, Illinois ionjrnJT-njmrLrmjTjmrLT^ Izgubljeni svet ROMAN zagrmel njegov mo gočni glas, biti samo mnenja, da so vpadli razum. Kar se Indijancev tiče, “po prostornosti črepinje, lo- v to deželo. Najbrž so živele 'so nedvomno znaltno pozne j Si banjškem indeksu in drugih nekoč v Južni Ameriki človeč-1priseljenci iz nižave. Povzpeti znakih, se nikakor ne more Ste- nice, ki so našle v starodavnih s0 se morali na planoto najbrž ti ta narod med najnižja ple- Jaših pot na planoto in se tu po pod pritiskom lakote ali zmago-mena; stati more naprostno do- daljšem razvoju izpremenile v valcev. Srečali so tu poprej nekaj višje v razvojni vrsti kakor bitja, kallera smo opazovali'poznane grozovite zverine in marsikatero mi poznano južno-in izmed katerih bi lahko bi-'si morali poiskati zavetišča po amerikansko pleme. Na noben ]a posamezna — tu me je jjamah, 'ki jih nam je popisal način ne smemo pripustiti dom-‘profesor ostro pogledal — po'naš mladi prijatelj, ter so na-neve, da bi se vršil ves razvoj Manj kakor pol ure pozneje datke o skrivnostih Maple smo dospeli do grmovja in se skrili v znanem zavetišču. Ves dan smo čuli razburjeno opičje kričanje našega nekdanjega taborišča, a se vendar ni nobena [nili odtod domov, prikazala blizu nas, tako da so ger je priznal, da smo se vsi begunci, rdeči in beli, lahko temeljito in dolgo naspali. Tudi jaz sem dremal zvečer, ko me je nekdo potegnil za rokav: zagledal sem Challenger j a, ki je klečal poleg mene. “Vi zabeležite v svojem dnevniku vse dogodke in ga mislite pozneje objaviti, mr. Malone,’’ mi je rekel svečano. “Tu sem samo kot dospnik svojega lista,’’ sem odgovoril. “Tako je. Culi ste seveda dokaj bedaste opazke, katere si je dovolil lord John Roxton in s katerimi je menda hotel namigniti, da obstoji neka .... neka sličnost . . ,.” “Da, čul sem.” “Samo ob sebi je umljivo, da Whiteove dežele, bi lahko potem posvetili vsi svoje moči edinemu in življenskemu vprašanju, kako bi pobegnili in se vrše Challen-opra- vili vse, po kar smo prišli, ter da je zdaj naša prva dolžnost, sporočiti civiliziranemu svetu naša čudežna odkritja. Trenutno smo imeli čas in priložnosti, da smo ai natančneje ogledali Indijance, -ki smo jih bili oteli. Bili so drobni, žilavi, prožni in lepo rasli človečki z gladkimi črnimi lasmi, ki so bili zadaj z jermenčkom zive-zani v žop; tudi njih kratki predpasniki so bili iz usnja. Brezbradi obrazi so bili pravilno oblikovani in kazali dobrodušnost. Natrgani in okrvavljeni uhlji so jim bili preluknjani: menda so nosili uhane, ki pa so jim jih iztrgali sovražniki, čim so prišli v .ujetništvo. bi bilo zame izredno žaljivo, če Živahno so se pogovarjali, m bi karkoli priobčili to podtika- čeprav nismo razumeli tega je-nje, če bi zašla v vaše poročilo zika, smo razločili besedo “Ac- ^ o naših izkušnjah katerakoli to- cala”: venomer so jo ponavlja- L zadevna nepremišljena opa- li in zraven kazali s prstom | zl(ai” j drug drugega; sklepali smo, da “Poročal bom samo čisto res- mora to biti ime njih naroda. njc0_” ■ jVčasih so zažugali s pestmi “Lord Johnove opazke so ve-'proti gozdu in kričali: “Doda! čkrat popolnoma fantastične Doda!” Pri tej besedi sta jim in v stanu je na najneumnejši spačila obraze strah in sovra-način tolmačiti tudi spoštova- štvo — označil^ so z njo naj-nje, ki ga stalno izkazujejo na brž svoje sovražnike. sličnega naroda v mejah te dežele. Prav 'tako je prevelika tudi razlika med človeškimi opicami in ostalimi, na tej planoti ohranjenimi praživalmi in ni mogoče misliti, da bi se od kraja razvijale tam, kjer smo jih našli.” “Odkod so potem padle tja, da bi jih strela?!’’ je vprašal lord John. “To pa je vprašanje, ki se bo nedvomno živahno pretresalo po vseh znanstvenih društvih v Evropi in Ameriki,” je odgovoril profesor. “Po mojih nazorih, kolikor lahko prihajajo poštev/’ tu se je hudo napihnil in izzivalno pogledal naokrog, “je napredoval splošni razvoj v posebnih razmerah te (jpžele do vretenčarjev, a so se ohranile in naprej živijo poleg poznejših tudi sitarej še oblike. Tako vidimo tu sodobne živali, kakor tapirja — ta zverina,ima občudovanja vreden dolg rodovnik —, velej elena in mravljinčarja v družbi različnih la-zivecv jurske dobe. Vse to je izven dvoma. Prehajamo zdaj k vprašanju o človeških opicah Indijancih. Kaj naj misli znanost o njih? Jaz moram telesu in obliki v ponos sle-daljevali nedovmno ogorčen boj hernemu izmed današnjih na-za obstanek iz divjimi živalmi] rodov, jaz to odkrito priznam, 'ter posebno opicami, ker so jih če bi le imela tudi primeren morale smatrati za pritepence: GOV. THOMAS J. HERBERT nizki osebnosti. Ali razumete, kar mislim?” “Popolnoma.” “JPivpuščani ni uvidevnosti.” In potem, po daljšem molku je profesor dodal: “Ta opičji glavar je res “Kaj pa poveste o njih, Challenger?” je vprašal lord John. “Zame je samo eno jasno, in det-irvašHaflt- -«cw-ta,.da je oni raalež z ohri-. tim čelom nekak glavar. Res je bilo nedvomno, da ima omenjeni .mož med njimi svo- bil dokaj izredno bitje — nad!je posebno stališče, ker so ga vse značilna, prikupi j iva in du-| nagovarjali vsi ostali venomer hovita osebnost. Ali tega niste z izrazom globokega spoštova- opazili tudi vi?” “Popolnoma izredno bitje,” sem rekel. Na to se je profesor jako potolažen, vnovič ulegel, da zopet zaspi. Štirinajsto poglavji “To so bile resnične zmage.” Domišljali smo si, da ni našim preganjalcem, človeškim opicam, ničesar znandga o našem skrivališču sredi grmovja, a kmalu smo se morali prepričati, da se motimo. Nobenega glasu ni bilo slišati iz gozda, noben listič se ni ganil na drevesu in povsod naokrog je vlada; mir, — a vendar ne bi smeli zaupati: saj smo bili že zadostno poučeni, kako spretno in vztrajno znajo ta bitja opazovati ter prežati,na ugodno priliko. Naj mj b0 v bodoče namenjena katerakoli usoda, prepričan sem, da ne bom nikoli bližje smrti nego danes zjutraj. Toda povedati moram vse po vrsti, kakor se pač spodobi. Zbudili smo se jako zdelani po včerajšnjem strahovitem razburjenju in pičlem kosilu. Summerlee je bil še vedno tako slab, da so se mu šibile noge, a za starega gospoda je bila vedno značilna ona trdovratna pogumnost, ki se nikoli ne mara udati. Zbrali smo se na posvetovanje in sklenili, da počakamo mirno še uro ali dve v našem skrivališču in si privoščimo nujno potrebi zajtrk ter odrinemo potem preko planote pa okoli Sredinskega jezera proti onim jamam, kjer so morali po mojih opazovanj ih bivati naši Indijanci. Zanašali smo se na to, da bodo rdečeko-žci, ki smo jih rešili, za nas zastavili dobro besedo in nam preskrbeli prijazen sprejem pri svojih rojakih. Če bi se nam posrečilo, da bi dovršili svojo nalogo in zbrali točnejše po- nj a. Med njimi je bil menda najmlajši, a tako ponosen in dostopen, da je skočil kakor vzpodboden konj stran, ko mu je Challenger spustil na glavo veliko roko: črne oči so mu vz-_ plamtele,in je odkorakal daleč proč od profesorja. Tam se je jako dostojansvteno postavil, si položil roko na prša in večkrat ponovil besede “Maretas.” Profesor, ne da bi prišel v zadrego, je pograbil za pleča najbližjega Indijanca in ga porabil za predavanje, kot da bi razkazoval .Svojim slušateljem v, špirit vložen šolski pripomoček. ‘Kolikor lahko sodimo,” je V BLAG SPOMIN TRETJE OBLBTNlGfe SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA OČETA John Znlich ki je preminul dne 24. oktobra 1945 V Tvoj blag spomin vrstice naslednje posvečamo Ti: * Hladna Te zemlja tri leta že krije, t v t^i' gomili pokojno zdaj spiš. Sonce jesensko na grob ti zdaj sije* v duhu pa vedno med nami živiš. Žalujoči ostali: FRANCES ZULICH, soproga FRANCES, JOSEPHINE poročena GRDINA* GENEVIEVE poročena BOHINC, hčere Cleveland, O., 25. oktobra 1948. -AND THE WORST IS YET TO »NRR —in najhojše šele pride BmoitV ms®®® # "t. Bulletin. y viErtTNfK PAIR V ZMANJŠAL VAŠE DAVKE GOV. THOMAS HERBERT VOLITE ZA HERBERTA KO BOSTE SLI NA VOLIŠČE V TOREK 2. NOV. VOLITE VSE REPUBLIKANSKO ■ OHIO REPUBLICAN CAMPAIGN COMMITTEE, FRED H. jpHNSON, CHAIRMAN, COLUMBUS, OHIO I j V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKOLI POZABLJENEGA IN VEDNO OD NAS LJUBEČEGA NESREČNEGA SINA IN BRATA Pic. M A. Grdanc kateri je dal svoje mlado življenje za blagor domovine dne 25. oktobra 1942 Za obrambo domovine tudi Ti si se odzval in odšel od dragih v kraje tuje, kdo si mislil, da to zadnje Tvoje bo slovo, ker krogla Tvoje je življenje tam končala. Poteklo je že šest bridkih let, odkar v težki žalosti trpi srce; groba Ti v tujini krasiti ne moremo, bomo pa Boga prosili, da pri njem se združimo. Žalujoči ostali: ANNA GRDANC, mati JOHN, brat MARY CIZEL, FRANCES JERMAN, SOPHIE VOLCANSEK, MARGARET GRDANC, in STEFFIE MLAC, sestre Cleveland, O., 26. oktobra 1948. ■a* db-v*telllj!9