PoStnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. IS* Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uJL 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11__Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica S t, 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, torek 10. julija 1934 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 8126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. L. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. nje mora iti za tem, da se omogoči vsem državam na Balkanu v bodočnosti čim lepši napredek in razvoj. Senator dr. Krulj je v oceni balkanskega sporazuma segel še dalje in naglasil, da mora balkanski pakt postati izhodišče še dalekosežnejše organizacije Balkana v obliki carinske unije v gospodarskem pogleda in v obliki konfederacije v političnem pogledu. Balkanski pakt mora privesti do zveze vseh balkanskih držav in šele takrat bo definitivno končano ono veliko in modro državniško delo, ki ga je započel Nj. Vel. kralj Aleksander. (Viharno pritrjevanje.) Ob zaključku svojega govora se je dr. Krulj vrnil na prijateljski pakt s Turčijo, podčrtal razmah in razvoj nove Turčije ter izrazil vse priznanje herojskemu delu velikega reformatorja Mustafe Kemala paše, ki je napravil iz najbolj zaostale moderno državo. Sodelovanje s tako napredno državo more roditi le dobre sadove m zato priporoča sprejem in odobritev prijateljskega pakta s Turčijo. Poslednji govornik je bil senator Jovo Banjanin, ki je prav tako naglasil pomen, ki ga bo imel za nadaljnji razvoj prilik na jugovzhodu Evrope prijateljski pakt med Jugoslavijo in Turčijo, čigar blagodejni vpliv se je pokazal že ob priliki sklepanja balkanskega pakta. V zvezi s tem je podčrtal tudi veliko vlogo, ki jo je zavzela Jugoslavija na Balkanu ter izrazil prepričanje, da je bodočnost Balkana zasigurana. Predsedujoči dr. Ploj je nato odredit glasovanje. Senatorji pa so glasovanje odklonili ter z aklamacijo odobril pogodbo s Turčijo in priredili velike manifestacije Nj. Vel. kralja in zavezništvu s Turčijo. Druga točka dnevnega reda je bil zakon o ureditvi novega sreza Su bo ti ca. Po poročilu senatorja Vase Glušca in po kratkih pojasnilih notrajega ministra g. Zike Lazida je senat predloženi zakon soglasno odobril. Brez debate, so bili nato odobreni zakon o izpremembi volilnih imenikov za mestne občine ter konvencija o nnifikaciji meničnega prava. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo v četrtek dopoldne. Na dnevnem redu je konvencija o ureditvi davkov z Italijo, zakon o državnem računovodstvu m zakon o državnem pravobranilstvu, v petek pa pride na vrsto zakon o mestnih občinah. S tem zakonom bo senat završil svoje delo m zaključil pomladansko zasedanje ter odšel na parlamentarne počitnice. Seja kluba senatorjev JNS Beograd, 9. julija, r. Klub senatorjev Ju-goslovenske nacionalne stranke je imel dopoldne sejo, ki je trajala od 11. do 12. Na seji ~so bili navzočni predsednik vlade g. Nkola Uzunovič, pravosodni minister Božidar Maksimovič in gradbeni minister dr. Stjepan Srkulj. Klub ie razpravljal o zakonskih predlogih, ki so v senatu na dnevnem redu. Razen tega je z zadovoljstvom sprejel na znanje obvestilo, da so definitivno izdelani in da pridejo v kratkem v razpravo pred Narodno predstavništvo zakonski predlogi o pobijanju zlorab v službi in o elektrifikaciji države. Prijateljski pakt s Turčijo Senat je nato prešel na dnevni red in ie najprej razpravljal o ratifikaciji prijateljskega pakta s Turčijo. Ko je senator Jovo Banjanin prečita! poročilo odbora, je povzel besedo znnanji minister g. Je vtič Uvodom« je omenil, da je senat nedavno odobril konvencijo o ureditvi medsebojnih terjatev med Jugoslavijo in Turčijo. Konvencija je prav za prav že sestavni del prijateljskega pakta s Turčijo, ki bo gotovo sprejet z odobravanjem tudi v senatu in to tembolj, ker je njegova sklenitev izzvala veliko zadovoljstvo v vsej naši javnosti. balkanski pakt Ker je balkanski pakt dobil svojo sankcijo že na osnovi člena 65. ustave ter je torej že ratificiran, ne bo predložen Narodnemu predstavništvu v podrobnejšo oceno in razpravo. Ker Narodno predstavništvo docela soglaša t zunanjo politiko vlade. tO tudi ni potrebno, vendar pa želi, da ob tej nriliki izrazi senat svoje mnenje. V svojih nadaljnjih izvajanjih je dr. Krulj obširno govoril o zgodovini Balkanskega polotoka in je orisal vse važnejše dogodke, ki so jih preživljali balkanski na- Znižanje obrestne mere Narodne banke lombard od Za eskont od 7 na 6.5 8 na 7*5 Beograd, 9. julija, p. Izvršni odbor Narodne banke Je na svoji današnji seji sklenil znižanje obrestne mere, in sicer za eskont od 7 na 6.5%, za lombard pa od 8 na 7.5%. da velja sedaj v eskontu 6.5%, v lombardu pa 7.5%. Tudi pri sedanjem drugem letošnjem znižanju smatramo, da je le vedno nezadostno In da bo moralo v dogled-nem času slediti nadaljnje znižanje, saj znaša eskontna obrestna mera celo v Ru-muniji samo 6%, na Madžarskem 4.5%, na Poljskem in v Avstriji 5%, da ne govorimo o zapadnoevropskih državah, kjer se giblje na višini okrog 3%. Z znižanjem eskontne obrestne mere Narodne banke se avtomatično sedaj spremeni tudL maksimalna obrestna mera v našem kreditnem gospodarstvu, kajti uredba o maksimiranju obrestne mere določa, da obrestna mera za posojila ne sme znašati več nego 5% nad d ^kontno obrestno mero Narodne banke, obrestna mera za hranilne vloge pa ne sme biti višja nego 1% izpod eskontne obrestne mere Narodne banke. Denarni zavodi torej odslej ne bodo smefl skupaj s provizijami lahtevatl za posojila več nego 11.5% obresti, za hranilni vloge pa ne bodo smeti plačevati več nego 5.5%. Prizadevanje našega gospodarstva in tudi kraljevske vlade, da se v sedanji težki dobi zniža obrestno breme, je privedlo letos v februarju do prvega znižanja obrestne mere Narodne banke, in sicer prj eskontu od 75 na 7%, pri lombardu ra od 9 na 8%. 2e ob priliki znižanja v februarju je bilo izraženo mnenje, do vzhodni Evropi ter zbližanje Francije in Rusije je zbudilo v Londonu veliko pozornost. Na eni strani pripisujejo tem akcijam velik pomen za ureditev miru, na drugi strani pa se tudi Velika Britanija čeprav ne mara posegati v takšne kontinentalne posle, vendar ne more ipopolnoma vzdržati od te akcije. Zato bo Barthonjeva naloga v Londonu, da pojasni cilje francoske politike v Evropi in kakšna je zamisel baltiškega pakta, ki naj bi ga podpisale Rusija, Nemčija in Francija ln bi konsolidiral mir v severni Evropi. Balkanski pakt pa se lahko razširi na Stalijo in Francijo Ln naj zajam-či mir v Sredozemski kotlini. Za sedaj gre za prvo kombinacijo. Havas pristavlja k temu poročilu: Od angleške vlade ne zahteva nihče novih obveznosti, razen onih iz locarnske pogodbe. Mogoča so samo vprašanja glede nekih pravnih točk, ki naj te pakte spravijo v sklad z obstoječimi pogodbami. Georgijev o zbližan ju Bolgarov in Jugoslovenov Pozdrav predsednika bolgarske vlade Jngoslovenskim pravnikom — Pozabimo preteklost, delajmo za bodočnost Sofija, S. JuHja. Pri obeda, ki ga je včeraj .priredil jugoslovenskim pravnikom na čast, je imel predsednik bolgarske vlad« Kimon Georgijev nagovor, v katerem je med drugim dejal: Okoliščina, da je v našem vzajemnem sosedskem življenju tako pozno prišlo (fr» današnjega vašega obiska, govori zelo Jasno o žalostnih straneh naše ne«iavne in daljne sosedske preteklosti, kar moramo vsi kot dobri Slovani obžalovati. Vendar smemo to preteklost pripisati mladeniški dobi obeh narodov in njunemu nagnjenju k zmotam, kar je lastnost vsake mladine. Toda, če lahko mladost opravičuje to žalostno preteklost ali nam ne bi mogla odkriti mnogo perspektiv za bodočnost zlasti sedaj, ko kažejo vsa znamenja, da začenja mladost naših slovanskih narodov ozarjati svetal lesk? Narodi imajo navadno točne slutnje o stvareh in dajejo često izraza svojim lepim čuvstvom ali interesom, ki jih sicer dobro razumejo, ki pa se še ne očitujejo dovolj Jasno. Na srečo lahko z veseljem ugotovimo, da je zdrav instinkt zbudil v naših narodih doslej speča bratska čuvstva, ki se morajo prej aH slej prebuditi. Najvažnejše pa Je, da store odločilni činitelji obeh držav vse, da kanalizirajo spontano porojena narodna čuvstva, da bodo mogla služiti za blagodejen temelj, na katerem bo moglo zrasti in se razvijati vzaiemno zaupanje v blagi atmosferi, r kateri bomo pozabili žalostne spomine preteklosti in gradili bodočnost z razumom in pravičnosti Jo. V zvezi • tem moramo omeniti, da sta Nj. Vel. kralj Aleksander I. In Nj. Vel. kralj Boris, ki ju vodijo bistri pogledi, globoko »poznanje In vemo tolmačenje čuv-stev bratskih narodov, storila prve srečne korake, za katerimi so prišli koraki odgovornih državnikov, ki so še bolj nagla-sili možnost tistega neposrednega občevanja med zastopniki vseh intelektualnih in gospodarskih krogov, s katerim se korak za korakom gradi prijateljstvo, ki je neobhodno potrebno za ohranitev miru na Balkanu. Globoko sem prepričan, da je eden izmed teh pomembnih korakov tudi sedanje sre- čanje pravnikov obeh anskega ob posetu črnih revirjev je napravil Človekoljubni nastop nunistra detay9tv&, ki danes gleda na vse delavstvo najlepši vtis.Motal* je «rca i? nekatera delavska sta- nanj z največjim in daroval otroke, o čemer »e že zdaj novanja, se pnjazno rs^ovarjat a »ir« ry"> v prijaznem razgovoru z zagor- — - »*■ - 8X11111 J bodo delali nepretrgano. Marija Vasiljevna Omeljcenkova v Ljubljani Ljubljana, 9. julija Te dni se mudi pri nas urednica lista »La femme Slave«, ukrajinska profesorica Ma-jija Vasiljevna Omeljcenkova iz Prage. Na študijskem potu po jugoslovanskih centrih se je ustavila tudi v Ljubljani, da na licu mesta spozna, žitje in bitje slovenske žene, da se seznani z njenim kulturnim in socialnim položajem m da v izvirnikih prouči zlasti njeno književno delo Že dalj časa zbira gradivo za obsežen zbornik »Slovanska žena«, v katerem noče ookazati ženo poedinih slovanskih plemen pri njenem celotnem kulturnem in socialnem prizadevanju. Omeljcenkova presoja jsak kulturni pojav s sociološkega vidika, Poleg številnih člankov, katere je objavila v raznih listih in revijah, je izdala tudi obsežno knjigo o Masaryku v ukrajinskem jeziku, ureja list »La femme Slave« m piše daljšo studijo »Sociologija žene«. Frav tako ima v delu knjigo »Socialna zaščita na Češkoslovaškem«, »Masaryk m feminizem« ter »Vodniki češkega naroda«. Vsako njeno delo je plod temeljitega proučevanja in se odlikuje po globokem sociološkem gledanju. Študija, ki jo namerava napisati o ženah v Jugoslaviji, bo nedvomno verna slika našega resničnega življenja in bo dala tudi slovenski ženi dostojno mesto v njenem zborniku. Zato hvaležno pozdravljamo Marijo Vasiljevno Omeljčenkovo in ji želimo prijetne dneve v naši sredi. Licitacija za nadaljno regulacijo Ljubljanice T O ni *ato jo zanimajo vse okoliščine, ki so rodile ta ali oni izredni pokret ali osebnost. Ko se je kot ruska emigrantka nastanila v pragi, je takoj začela proučevati socialne prilike na Češkoslovaškem. Vstopila je kot izredna slušateljica na Karlovo univerzo — čeprav že pri petdesetih letih —• in se specializirala v sociologiji. Predavala je v sociološkem seminarju prof. Foustke, je delavna članica sociološkega ukrajinskega instituta v Pragi ter Masarykov& sociološke družbe. Zaslužno je njeno delo pri češki Narodni ženski zvezi, kjer je referentka za slovanski in splošni ženski tisk. Tam je imela priliko, da se je seznanila tudi z jugoslovanskimi ženskimi listi. Pazno zasleduje vse oblike ženskega gibanja pri slovanskih narodih in je dopisovalka ceskih, ukrajinskih, poljskih, bolgarskih m jugo-slovenskih ženskih listov. Lepa vrsta nie-nih člankov je izšla tudi v našem »Ženskem svetu«. Uredništva vseh najvažnejših slovanskih ženskih listov se zaupno obračajo nanjo za katerokoli informacijo m posredovanje pri sestrskem ženskem tisku in tudi književnem in socialnem delu. Njeno sodelovanje pri Društvu akademsko «-obraženih žen v Pragi in Lvovu je istotako usmerjeno v medsebojno seznanjanje in podpiranje pri delu za napredek slovanske ZCOmeljcenkova nima smisla za svečane prireditve, slovesne sprejeme m počastitve njeno delo je tiho, skromno m globoko ter cesto zvezano s težkimi gmotnimi žrtvami, izvirajočimi iz najčistejšega idealizma in spoštovanja do plemenite stvari. ska, navzočna pa so bila nastopna društva: Ribnica, Gorica vas, Sušje Jurjevica Do: lenje Uze, Dolenja vas, Sodrazica, Loški potok, Grčarica, Kočevje-Dvoreka vas, Struge, Velike Lašče, Verdrenk, Kopriv-nik, Livold-Stari Log. Mozelj Stara cerkev — skratka, skupno 16 gasilskih čet 336 mož. Med odličnimi gos« je bil tudi gospod minister Ivan Pucelj, ki mu je bil z gTbanom dr. Marušičem prirejen slavnosten sprejem. Glavni zbor je bil pred dekliško osnovno šolo, kjer je pivi spregovoril in pozdravil mag. ph. Ancik v imenu domačega društva. V imenu trga Ribnice je izrekel prisrčno dobrodošlico župan Klun Ob splošni pozornosti je nato lzpre-govoril g. ban, slednjič pa v imenu gasilske za j ednice g. Josip furk. Posebno prisrčen je bil prizor, ko sta prejela gg. Ja-nez Liar in Janez Petek društveno diplomo za neumorno 401etno delovanje pri ribniškem gasilskem društvu, obenem jima je bila izročena kolajna gasilske zajednice. Po slavnosti se je razvila domača zabava, prijetna in zabavna, kakor to more biti le v Ribnici. Živ novorojenček vržen v Dravo Ptuj. 9. julija Pri Sv. Marku niže Ptuja je Drava naplavila na otok trupelce novorojenčka, katerega je našel neki tamkajšnji vascan, ki je takoj obvestil orožnike. Po prenosu tru-pelca v mrtvašnico pri Sv. Marku, je bilo obveščeno sodišče, kamor se je podala v soboto sodna komisija in dognala, da je novorojenček ženskega spola, ki je močno razvit in je prišel zdrav m ziv na svet. Nečloveška mati pa je nedolžno bitje vrgla živo v Dravo, kar je komisija dognala po tem, ker je našla v želodcu peščeno glino znak da je otrok še v vodi dihal. Otrok je umrl šele v vodi zaradi padca na glavo, ker so bila tudi možganska opna pokrita s krvjo. Trupelce, ki je ležalo v vodi K večjemu dva dneva, je bilo pokopano pn Srv. Marku, za materjo pa poizvedujejo Nasi pravniki na Bolgarskem Prvi pristanek našega panika v bolgarski donavski Inki — Bratski sprejem v staroslavnem vioinn Ljubljana, 9. julija Dopoldne ob 11. se je vršila na tehničnem oddelku kr. banske uprave licitaciia za oddajo nadaljnjih regulacijskih del na Ljubljanici, to je: od zasilnega jeza pod Čevljarskim mostom pa do Spice, odnosno . ------------------ fe^^t8 Nesrečna nedelja na Vrhniki in sicer gradbena podjetja: Obnova, inz. I ir-.--.i- o »„uu Dukič in Slokan. Dela so bila preračunana na okroglih 6,683.000 Din od te vsote pa je popustilo gradbeno podjetje mz. Dukič 12.670 procentov in je tako bilo najnižji ^Regulacijska dela se bodo takoj nadaljevala, čim pride iz Beograda odobrenje od ministrstva za javna de'a, kar je pričakovati približno čez mesec dni. Podjet e inž. Dukiča je regulacijska deia prevzelo za okroglih 5,830.000 Din, Vidin, 6. julija zvečer Ob priliki lanskega prvega vseslovanske-aa kongresa pravnikov v Bratislavi so bih bolgarski udeleženci kongresa lepo sprejeti od jugoslovenskih stanovskih tovarišev in so potovali kakor ena družina z nami po Dunavu iz Beograda v Bratislavo. Njihovo veselje in navdušenje nad sprejemom, ki so ga bili deležni v Jugoslaviji, in nad pozornostjo, ki smo jim jo izkazovali na skupnem potovanju, je še danes docela sveže in naravnost velikansko. To je bil glavni povod, da so letos povabili bolgarski pravniki k sebi na bratski obisk jugoslovenske tovariše. Jugoslovensko združenje za mednarodno pravo v Beogradu je izvedlo organizacijo tega našega obiska, kolikor gre za priprave v Jugoslavijj, dočim je pripravil v Bolgariji vse potrebno poseben pripravljalni odbor. Večina jugosiovenskih udeležencev j« prispela nocoj ob 18. po Dunavu iz Beograda v Vidin, kjer smo bili nepopisno lepo sprejeti. K slovesnosti tega dogodka je mnogo prispevalo še dejstvo, da je bil krasni naš parnik »Karadjordje« sploh prva ju-goslovenska ladja, ki je pristala na bolgarskem Dunavu. Teden dni je, odkar je uveljavljena jugoslovensko-bolgarska trgovinska pogodba, ki šele omogoča direkten vzajemen parniški promet tudi na Dunavu. Do Radujevca Je vozil »Karadjordje« kot reden parnik z mnogimi našimi potniki. dočim je peljal od tu naprej v Vidm samo nas v bratski objem bolgarskih pravnikov. Parnik je bil od državne meje dalje uprav gala slovesno opremljen, tako da so prebirale! bolgarskega m "imunskega obrežja že od daleč spoznali na vseh mogočih narodnih zastavicah, razpetia preliv vse ladje, da gre za izredno vožnjo po mogočnem Dunavu. __ . Ko je v velikem loku majestetično prestal »Karadjordje« ob najlepšem vremenu v vidinskem pristanišču, so nas ponosni parnik obdali športni čolnarji m nam v čast dvignili vesla, dočim nam je večtisoc-glava množica domačinov ^licala v pozdrav: »Živeli!« in »Ura!«. Nato so se pričeli oficielni pozdravi od strani domaco-ea oblastnega upravitelja m odposlanca pripravljalnega odbora iz Sofije ter dveh naših zastopnikov. Vojaška godba ie odigrala obe himni in nas spremila mimo neprekinjenih špalirjev meščanstva^ delavstva in seljakov na teraso oficirskega doma Tu so nam razdelili v spomin vidinsfce razglednice, bolgarske cigarete m vsakemu šopek svežih cvetic. Po ogledu mestnih — zgodovinskih M modernih — zanimivosti so nam priredili vidinski sodniki in odvetniki večerjo, pn kateri je svirala vojaška godba in je prepevalo domače moško pevsko društvo z glasbenega vidika oboje prvovrstno! Fo naoitnicah in prijateljskih razgovorih moo se morali podvizati na vlak, ____ Zopet po vsem mestu špahr, na peron« pa na tisoče občinstva, ki nam je prišlo voščit srečno pot v Sofijo, dasi bi nas MH najrajši obdržali pri sebi vsaj preko nocu Toda spored je stroga zadeva! Ob 21 JU oddrdramo proti Sredcu-Sofiji, kamor prispemo zjutraj in se nam v teku dopoldneva pridružijo naši pravniki, ki potujeio V Bolgarijo preko Niša in Caribroda. Srebrn! iubilej viškega Sokola Gasilsko slavje v Ribnici Ribnica, 9. julija Za vso kočevsko gasilsko župo je bila pretekla nedelja velik praznik. Priredila je svoj prvi zlet v Ribnico, kjer je nase gasilsko društvo praznovalo 401etmco obstanka Spored je bil zelo skrbno pripravljen in' je svečanost potekla res vzorno. V soboto zvečer je bila najprvo imenitna ba-klada z godbo po trgu potem pa se je vršila slavnostna seja v Sokolskem domu na kateri so bile primerno počaščene vrhne in zasluge ribniškega gasilskega društva. Nedelja se je pojavila v vsem poletnem razkošju. Zjutraj je bil zbor okoliših čet in narodnih noš pred Gasilskim domom, ob 8. je nato bil slavnostni sprejem na kolodvoru. Po skušnjah za telovadni nastop in po poklonitvi umrlim tovarišem se je vršila slavnostna sveta maša nato pa je bil promenadni koncert sokolske godbe na ^Popoldne so se društva in skupine uvrstile v slavnostni sprevod, v katerem so sodelovale tri godbe: dobrepoljska gasib ska, kočevska gasilska m ribniška sokol- Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v celu, nagnjenju k bljuvanju napravita 1—2 časi naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prvja voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz češkoslovaške kulture - ti ___w mrn5 Stoletnica Jana Nerude Včeraj se ie češki narod spominjal stoletnice rojstva Jana Nerude, osrednje osebnosti v češki literaturi druge polovice m stoletna korenito češkega iskatelja resnice m lepote, pesnika vzvišenih, bumornih in ironičnih tonov, toplega epika Prage, mnogo-stranskega in neumornega kulturnega delavca, ki je pomagal pripraviti današnji duhovni obraz češtva. Ko je Nerada umri dne 22. avgusta lsvn, eo tudi časopisi na slovanskem jugu z obžalovanjem zabeležili izgubo, ki je zadela brateki narod ob Vltavi in Labi. Vodilna slovenska književna revija >Ljjfeljanski Zvon« je priobčila tako? v septembrskem zvezku to-le beležko: >V Pragi je umrl dne 22. m. m. sloveči pisatelj Jan Neruda v 57. letu dobe svoje. Nerada si je pridobil izredne zaelu^e za književnost češko, take»dal so»ga celo naziva 1 i češkega Heineja. V obilih spisih svoph •Je sicer semtertja posnemal Heineja potopisne obraze, vendar se kaze tudi v manjših delih bistro opazovanje m ^a karakte rietika narodno - češkega življenja. ZJasti se ie prikupil občinstvu po tajMi, je dolgo let pieal »Narodnim Listom«, m po novelah, zajetih iz oraškega življenja. Izmed njega spisov imenujemo sosebno »Koz-»Arabeske« in >Ma£etranske povesti«. - Sooetanovnfk novodobne književnosti češke, bil je izvestno tudi jeden nje prvih sedanj&h pisateljev.« Ta kratka beležka v slovenski reviji pove po smislu to, kar so takrat obširne* p«ah češki listi. Treba je vedeti, da ej »Nerado* pomen ostal za mailo uvaževan in šele po smrb so ^neli njegovo človeško m literarno osebnost v vsej njeni moderni ^etenosti m t^^-sti« (Dr. J. V. Novak - dr. Ame Novak, >p'fehlednč dejiny lHeratu^r ««*4c.) Šele novejša proučevanja eo ^ lišče za polno ocenjevanje Nerade m ga pomaknila na osrednjo točko dobe, fa p je bil v češkem narodu verna podoba. Pb raz-iskavančM in štidijah A. Pražaka, Arna No-vaka, F. V. Krejčega in drugih, po novi m kritični izdaji zbranih spisov, ie Neruda dobil trajno mesto med vodilnimi Cehi avoje- ^TSterarni ratrvoj Jana Nerade Jefcpo-četka nedvomno vplivalo mladonemsko ei-banje, safj je bil ta sin siromašnega karrti-nerja v praiki vojašnici, nekdanp nčener i maiestranske nemške gimnazije, za mladih Vrhnika, 9. julija Čeprav je bila ta nedelja menda najlepša in najbolj solnčna, kar smo jih letos doživeli, je bila za nas Vrhnicane vendarle žalosten dan. Gnani od žgočega solnca so vsi ljudje zlezli iz zidov ter se zatekli v prosto naravo in k vodi. Posebno živahno je bilo v Retovju pri velikem izvirku Ljubljanice, kjer se je kar trlo sveta lo-liko kopalcev se letos še ni zbralo ob naši Ljubljanici. Med njimi je bil tudi France Krašovec, sin uglednega vrhniškega lesnega trgovca. Bil je izredno dobro razpoložen ter je kot bivši mornar poizkušal pri kopanju vsake vrste skoke in igre na vodi Ko je po nekem takem drznem skoku ostal nekaj minut pod vodo so vsi kopalci mislili, da je poizkusil kakšno posebno imenitno igro. Cez nekaj časa pa je voda nesrečnega Krašovca vrgla na površje, nakar se je takoj spet potopil. Ko so ostali kopalci z rokami sk enih krog in se potopili za njim, so ga po kratkem iskanju prinesli na dan. Bil je že mrtev. Očitno se je pri skoku udaril na trebuh m ga je zadela kap. Na mestu, kjer je s&akal, je voda globoka 2 in pol do 3 m. Pokojm France Krašovec je bil 36 let star ter zapušča poleg staršev, brata in treh sester soprogo Ivanko. Bil je izučen kolar m je v zadnjem času pomagal v očetovi lesni trgovini. Vsa Vrhnika iskreno sočustvuje z njegovo rodbino Vrhničani se še niso pomirili od te nesreče, že se je raznesla vest o drugi, ki se je prvi hip zdela še težja kakor smrtni skok pri kopanju. Na drugem ovinku pn Malavašiču sta malo pred 5. uro trčila sku-iaj dva avtomobila. V enem, v smen proti Ljubljani, se je vozil ravnatelj »Store« iz Št Vida, v drugem pa neki letoviščar iz Avstrije s svojo družino, ki je bil namenjen proti Benetkam. Pri karambolu so se obema voziloma zvile osi, pn avtomobilu iz Avstrije pa tudi kolesa. Nesreča se je zgodila po golem naključju in so se potniki obeh voz ločili povsem sporazumljeni. Samo družba iz Avstrije je morala s svojim avtom ostati na Vrnniki tn Ppcakati reparature ter se bo tako šele jutn lahko odpeljala dalje. Razburjenje je bilo prvi hip zelo veliko zlasti zato, ker sta bia oba avtomobila polno zasedena in se je z njima vozilo 9 oseb. K sreči so prav vsi odnesi« zdravo kožo. let močno usmerjen v nemški svet Njegovo zgodnje delo kaže očitne sugestije Heineja in Bornea. Heine je oplajal razvoj njegove lirike zlasti s svojimi poznimi pesmimi, kjer ee tragično občutje meša * ironičnim posmehom. Odvrnil ga je od sentimentalne U- luje. Najbolj pa so ugajali nastop* voj»-štva ▼ bojni opremi in jahalnega ods^a. Ves pretekli teden je viški Sokol praznoval 251etnico svoje ustanovitve. 1 o pomembno proslavo pa je zaključil v nedeljo z blagoslovitvijo svojega novega nara-ščaiskega prapora in javnim telovadnim nastopom, ki je privabil na novo urejeno letno telovadišče številno gledalcev od blizu in daleč. __.,„>- Lepo uspeli telovadni nastopi » pnčafi, da društvo v telovadnici prav marljivo de- Stva T — J------- ki pri viškem društvu ni le za parado, r« kor drugod. Lepe so bile vaje, ki so Jih pokazali mali Sokoliči na konjih m jih nt-£o izvajali nič slabše, kakor ruski kozakv ki smo jih časih tako občudovali. Nedvomno imajo take vežbe na konjih tudi »vof pomen pri sokolski vzgoji. rike, ki jo je pod Heinejevim vplivom gojil avtor češke >Buch der Lieder« — »Večernih pesmi«, Vifeelav Halek. Poroi Heine se ie najbolj prilegel Nemtovi n^fto m-bXi. žilavi, kl^ujofi. veti naravi, M nam malce ep«11®*, ^f^ Frana Levstika. Neruda je najboij ^J^ <* » siromašnih hiš na Mali atram, ekiom-ne meičane in periferije proletarce, zato t STT pocnem Heineju tudi sorodno eo-Satoo občutje. V Borneu pa je tael P™d-^v^rnika za fe^ton, to " ^ ramo zvrst, ki P je šele Nerude dal pn Ce-"r^Tpodobo, prav kakor pn nae Ja«- V ^ « k^kn^eni kip^an-<*i tam, kjer ee oeebnost, kije ^mofea « nadarjenosti in duševnem vs^ ^ ^ svoj pravi izraz in resnični f^.J^jda eaje kmaln našel in ga pokx^Iv ZiSe in prozne spise kot n ihor najosnovnejši, vse vplive T vsemdelu bolj ali manj krepko ra-Stnl a vedno pričuioči element Nerudo-^Tproza, Nerudov felfton vmajo svo, neru-SvekTk^rakter. čeladi ga včasi ne najdemo t ničemer drugem nego v tipičnem slo-ffjU v možati dikciji, v ceejbnem O Nerudovi osebnosti pričuje sest pesnn Skih knjig, ki v nasprotju z neposrednimi sosedi na češkem Pamasu -jvajajo v češko noeriio realistično noto, motive iz resnične-^a življenja, glaeovc človeka^ ki skuša biti v ooezrji enako iskren n nič manj človeški neeofe v življenju. Od >Hfbitovnih kvitn« dTpoMhumne knjige >Zpev7 patečnU z meno melanholijo staranja in pnsLiskova-^a prihajajoči smrti, je vsa Nerudova poe- sija pristna in odkrite »poved Boveka svoje dobe in okolja, da. človeka, ne smo r\ hnagšnarne oblake zavitega peaifca. m »Koamične peani«, ki nam fh je poslovenil pokojni Alojz Benkovič, so nedv(*r»m» najzrelejša m najtipičnejša knjfiga Nerudo-ve poezije: x njo je orisal v okvira modernega petritrvističnega naawra o vsemrrjn svojo kaijkrat v bolesti doživljeno živl^enjsk« filozofijo, blago prežeto * ironijo pesnika, ki dobro we, zakaj ee pred obličjem vsanirja, rahlo posmehuje človeku in njegovi zemeljski usodi. __ V prozi Nerada ni priSel do mkakegm vse-iega teksta. Njeggova oieaželjfeka oaoda je' bila tesno spojena z 'jsodo poklicnega časnikarja, ki svoje delo neprestano drobi in si iznajdljivo prizadeva, da bi bal v teh drobcih čim bližji tipu svojega čitateija. Medtem ko je Nerudov mnogo mlajši tovari«. iz redakcijn >Nžr. Listov«, Jose4 Holeček, vzbe vsej žurnalistični roboti prišel do mogočnega teksta »Naših«, ee je Neruda ko* pionir realistične novele in literarno - čas-niškega kramljanja vse razdrobil m silnd množico miniatur. Poleg >Arabesk«, zbirk >Razni ljudje«, »Praške slike«, >Makx*ran-fike povekk ofcsega njiegova zbrana proza ^ec knjig potopisnega značaja (tni so tudi črtice e slovanskega Balkana) in vež knjig feljto-nov in kritik. Pisal pa je trnidi drame, ki kažejo. da je lahko kdo dober m dovtioen gledališki kritik, kar je bil Neruda nesporno a slab dramatik. V prozaičnih spisih je Neruda še bolj ne- v?m Samo še danes velika repriza monumentalnega ruskega velefilma Pot t življenje To je največje rusko sodobno delo, monumentalne vsebine. To je film neprekosljive lepote in mogočne godbe in pesmi. H ELITNI KINO MATICA || Telefon 21-24 || Predstave danes ob 4., 7% ln 9% uri. Nov Paramountov žurnal in Micky miška. lUBlill '■><• ■SMlBMMMMBMMMBnBMMMMBMMMM omace vesti ♦ češkoslovaški intelektualci v Jugoslaviji. V Beograd je prispela v nedeljo skupina sto češkoslovaških inženjerjev, zdravnikov in odvetnikov ter z njimi znatno šte-. vilo akademikov. Prišli so obisKat jugo-plovensko prestolnico, ogledali pa si bodo tudi nekatere pokrajine. Dragim gostom na čast je bila prirejena večerja, kjer je prišlo do prisrčne manifestacije bratstva idod Jugosloveni in čehoslovaki. ♦ Premestitve. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog finančnega ministra so premeščeni: za davčnega inšpektorja v šesti skupini k davčni upravi v Ormožu Alojzij štrekelj, doslej v Laškem; za davčnega inšpektorja v 6. skupini k davčni upravi v Iraškem Franc A-damič, doslej v Skofji Loki ; za višjega davčnega kontrolorja v 6. skupini na davčni upravi v LjubljanSme-cto, Slavko Devetak, doslej v Gornjem gradu; za višjega davčnega kontrolorja v 6. skupini k davčni upravi v Mariborn-ckolici Franc Gril, doslej v Slovenski Bistrici; za višjega davčnega kontrolorja v 6. skupini k davčni upravi v Kranju Karo! ža b k ar, doslej v Ormožu; za davčnega kontrolorja v 7. skupini k davčni upravi t škof ji Loki Ludvik Avšič, doslej v Prevalju; za davčnega kontrolorja v 7. skupini k davčni upravi v Slovenski Bistrici iTagotin čeplak, doslej v Dolnji Lendavi. ♦ Iz finančne službe. Napredovala sta za inšpektorja finančne kontrole v VI. položaju i skupini Erjavec Josip in Deržaj Peter oba pri dravski finančni diresciji v Ljubljani, za podinspektorja v VII. položaj-ni skupini pa Bajič Stanko pri glavnem oddelku finančne kontrole na Jesenicah. Lomtrcrg-fllm 6x9 8 posnetkov, 26°, za Kodak aparat jun. 620 Yas stane samo Din 16.— V zalogi edino DHOGERIJA KANC v nebotičniku-in židovski ulicL + Klub invalidnih oficirjev ln vojakov, poškodovanih v vojni, poziva vse invalide, ki so prosili za zaposlitev, da pošljejo klubu (naslov: cika Ljubina ulica 8, restavracija »Stric«, Beograd) naslednje 'podatke: rešitev višjega invalidskega sodišča po invalidskem zboru iz 1929. v prepisu, nadalje navedho kvalifikacije, za kakšno delo so sposobni in kakšno zaposlitev žel jo. + Akcija Narodne odbrane za kupovanje domačega blaga se širi po vsej državi. V nedeljo so imeli veliko zborovanje v Ni-šu, kjer so nastopili kot govornini rasni ugledni možje in nato tudi dame. Posebno zanimivo je govorila gospa Vučkovičeva, k-i je zlasti opozorila, koliko škodujejo našemu gospodarstvu ženske same, ki si nabavljajo dragocene toalete in lepotičje iz inozemstva, čeprav je pri nas dovolj no-mače lepe robe in Krasnega nakitja, zlasti onega, ki se izdeluje v južnih krajih. Tujci navdušeni segajo -Po teh umetninah, naše dame pa jih še vedno ne znajo ceniti. — Zadnja številka »Narodne odbrane« objavlja. članek pod naslovom: »Za nacionalna imena iti čistost jezika«. V njem priporoča da se prečistijo razna tuja imena naših krajev in se zamenjajo z domačimi nazivi. Na novo naj se prekrstijo Kuršumlija, Gjevgjelija, Tuzla, čačak, čiflik itd. Kakor je na jugu mnogo turških krajevnih imen, tako so bila premnoga krasna imena ▼ Vojvodini in deloma tudi na Hrvatskem pomadžarjena. Treba jim je spet vrniti staro veljavo. Takisto naj se prekrstijo tadi oni, ki imajo tuja imena. * Sezona na Jadranu v potnem razvoju. Dctok tujcev v letovišča na Jadranu stalno narašča, posebno zadnje dni, ko je nastopilo pravo poletje. Za julij je napovedano tudi večje število skupin, zlasti iz češkoslovaške. Nemcev za enkrat ni dosti, a loh v javno življenje sega.točim delom, izrazito narodni vodja v najplemenitejšem pomenu bosede, O tem pričuje tudi njegova življenjska usoda, ki je za redke uspehe in srečne trenutke zahtevala plačil v podobi trpke osamljenosti, nepotrebnih ogorčenih bojev, skrbi za obstoj in odpovedi marsičemu, kar soustvarja prešerno občutje osebne sreče. Nerudov pomen je najlepše označil Ame Novak v teh-le stavkih: »Hraber in prem, jedrnat in originalen iskatelj literarne resnice. kakor je bil Neruda, je našel v svoji .»kraino odkritosrčni in zanimivi, preprosti liriki resnico osamelega, prevaranega erca. Našel je v svoji oudovito polni in ktpe-či pripovedni prozi realnost etaropraškega življenja. Našel je. vsaj delno, na najboljših straneh svojih feljionov, moderno resničnost velikega mesta in delovne družbe. Našel pa zlotov ki posledice se že vidijo. Poljski tuj-skoprometni urad in agentura »Orbis« organizirata večje skupinske izlete Polja-kov na Jadran. Včeraj je prva skupina prispela na Sušak. ♦ Popusti za vseslovansko čebelarsko razstavo. Prometni minister je dovoli popust pri prevozu razstavljenih predmetov za razstavo vseslovanske čebelarske iveze, ki se bo vršila od 26. do 31. avgus a t- 1. v Beogradu. Popust za prevoznino razstavljenega blaga je dovoljen na podlagi čl. 40 tarife za prevoz blaga. Pri odhodu k pije-na cela voaovnica velja «a brezpiačao vrnitev. ♦ Vseslovanska razstava fotografij. Za grebški foto-klub priredi v jeseni prihodnjega leta prvo vseslovansko razstavo ume i. niške fotografije. Razstava bo urejena v umetniškem paviljonu v Zagrebu. Prired telji so že pričeli e priprava/mi. ♦ Telefon z inozemstvom. Z odiokom prometnega ministra se uvede telefonski promet med Jugoslavijo ta Italijo od 10. t. m. dalje med naslednjimi kraji po navedeni taksi: 3 zlati franki za navaden razgovor med Splitom in Veoezio; 2.55 zl. franka za enoto navadnega razgovor* Zagreb-Tarvlsio in Targento; 3.60 zl. fr. za Zagreb -Viareggio in Tonilo in 4.20 zl. fr. za Zagreb- Rapallo. ♦ Matura na srednjih poljedelskih šolah. Sklepne maturitetne skušnje na srednjih poljedelskih šolah se bodo vršile od 7. do 30. t. m. Za odposlance kmetijskega ministra so določeni: za srednjo poljedelsko šolo V Valjevu Viktor Nemčanin, inšpektor kmetijskega ministrstva, za srednjo poljedelsko šolo v Križevcih profesor agronomije taž. Dragiša Aršič in za srednjo T o ljedelsko šolo v ii^ukovu profesor agronomije inž. Miljutin Niketič. ♦ Poročila sta se v nedeljo opoldne v šmihelski cerkvi pri Novem mestu g. di. med. Jože Slapar in mr. pharm. gdč. Marta Mušičeva. Bilo srečno! ♦ Kosti Vladimira Gačinoviča, MeoJoga predvojne nacionalne omladtae, bodo prepeljane v domovino. Kakor znano, počiva Gačtaovič v Ženevi. Zdaj se je v Sarajevu osnoval poseben odbor njegovih prijateljev, k: je že ukrenil vse potrebno, da bo Gačinovič prepeljan r domovino. Odbor tudi izvršuje načrt za zgradbo sarajevskega Panteona, kjer naj hi bili zbrani telesni ostanki vseh vidovdanskih herojev in nekaterih drugih zaslužnih 'borcev za svobodo. ♦ Trinajst žrtev mlatllnlce. V Tompo-jeveih v vukovarskem s rezu je r soboto eksplodiral kotel velike mlatilnice. Na tleh je obležalo v krvi 13 delavcev. Najbolj je bil razmesarjen sam gospodar Mijo Kiset, M je bil zaposlen pri kotlu. Kosi je k'a so ga na mestu ubili Osem poškodovancev je zelo hudo ranjenih, ali zdravniKi upajo, da jih bodo ohranili pri življenju, štirje pa so lahko ranjeni. ♦ Pred materniml očmi je vlak povozil otroka. V Bosanskem Brodu se je pripetila strahovita nesreča. Triletni sinček Stanka Hustiča ee je igral na livadi in počasi splezal na 8 metrov visoki železniški nasip ki vodi na most preko Save. Na nasipu se je fantek usedel med oba tira in se začel igrati s kamni. Ko je mati opazila otroka, je okamenela od strahu, kajti tisti hip 6e je že nekaj metrov za otrokom približala lokomotiva tovornega vlaka Rešitve ni več bilo. Pred materinimi očmi se je odigrala strašna drama: lokomotiva ji je zdrobila otroka. Nesrečna mati je pobrala ostanke svojega ljubljenca, nato pa se je cm osveščena skotalila preko nasipa. ♦ Sreča revne deklice. V Novem Sadu je neka siromašna 251etna devojka zadela pretekli petek pri žrebanju drž. razredne loterije 62.500 Din. S tresočimi rokami je sprejela ▼ kolekturi denar. Srečko si je bila kupila s prihranki, ki si jih je pritrga-la od ust, saj zasluži kot delavka dnevno 10 do 15 Din. Ker je lepa, bo zdaj prav gotovo hitro dobila tudi ženina. ♦ Umrla je r Babnem polju na Notranjskem gospa Fani T r o h a, vdova posestnika, stara šele 43 let Ugledno gospo bodo jutri ob 9. spremili k večnemu počitku. — Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! ♦ Premeten goljuf pod ključem. Zagrebška policija je aretirala znanega goljufa Stjepana Goluba, ki je — kakor se je ugotovilo — izvršil med kmečkim ljudstvom, je tudi skrito in skoraj skrivnostno resnico rasne krmi in narodnega smisla. Naposled je našel umetnostno in stilistično resnico m pristnost češkega pesniškega izraza. V tem je Nerada, ki je bil sicer romantični glasnik narodnosti kot poslednjega smisla vsega življenja, predhodnik literarnega realizma, zgodnji oznanjevalec naprednih družbenih stremljenj, tipičen Evropec v dobi, ki je negotovo kolebala med rodljuban^ko-idea-lističnjimi tradicijami in med dotlej še neza-vrelo modernostjo.« —o. Vesti in poročita Negativen glas « Cankarjevemu »Pohujšanju«. Ob priliki uprizoritve v Brnu je priobčilo »Narodni osvobozeni« daljšo kritiko Cankarjeve farse »Pohujšanje v -dolini šeni-florjanskic. Kritik Pavel Fraenkl sodi o Cankarjevem dramatekem delu, da »neor-gamsko meša leeorezni naturalizem zgodnjega Gerharda Haufptmanna z lirično zano-snim simbolizmom hrepenenja, individualističnega vzgona in z bolestjo oplojene strasti.. . Ali je to velika drama? vprašuje kritik, sklicujoč se na uvodno besedo prevajalca dr. R. Habfine (glej »Jwtro« z dne 7. t. m.). Na to vprašanje si odgovarja: Ne. Ali je vsa ji mogočna simbolika, ki te zagrabi z očiŠčujočo močjo resnice? Ne. — V »Pohujšanju« vidi češki kritik samo silen subjek-tivizem. »Velike drame, kakor sploh velike stvaritve,« piše Fraendel. »raeejlo nz neod-bdtne potrebe po objektivnosti, iz volje in slasti na sejmih, 151 goljufij. Izročen je br" sodišču. ♦ žrtve grozovitega roparskega umora. V soboto ponoči so roparji v Slavonskem Samcu umorili 64 letnega tehnika Stjepana Gruberoviča, njegovo lepo žene- Rozo in taščo Marijo Horvatovo. Razbojniki so jih pobili in poklali vpričo štiriletne hčerK-ce Rozine sestre, ki so edino pustil' pri življenju. Grozoviti pokolj je v sobct-> zjutraj odkril ondotni slovenski naseljenec obrtnik Jože Gezenčar. Ob strahovito razmesarjenih truplih je otročiček drhtel ol groze. Preiskava je zelo težavna, sodijo pa, da gre za zaroto nekaterih dolžnikov Grube-rovič je bil premožen mož, ki je rad posojal denar ni pa rad povedal. Kdo vse Je njegov dolžnik. Izvršene so že bile nekatere aretacije. ♦ Christofov učni zavod, najstarejša najbolje obiskovana, oblastno dovoljena enoletna zasebna trgovska šola v Ljubljani, vpisuje ves mesec julij, avgust Ln september na Domobranski cesti št_ 15. Prilika za priučenje trgovskim predmetom itd. 'Izobrazba v perfektne stenografe-stroj« -pisce. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. Siromašnejši popust. Pouk se prične 1. oktobra. Zahtevajte prospekte! ♦ Prodajalca ali prodajalko za drogerijo iščemo za takoj. Ponudbe z navedbo zahtevka na C. č. na upravo lista. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira tovarna JOS. REICH. Torek, sreda, četrtek, vsakokrat ob 8.30 senzacionalni film ŽENA — PANTERA Pride »Lov za srečo«. Dolly Haas in Maks Hansen. Iz Ljubljane u— Veiikodttše« dar trgovskim pomočnikom. Glede na težak položaj, v katerem se nahajajo brezposelni trgovski pomočniki, je znani veletrgovec g. Josip Schnei-der, solastnik veletrgovine Sohneider & Verovšek v Ljubljani, naklonii Pomočniškemu zboru združenja trgovcev v Ljubljani znesek 5000 Din za podporni fond zbora- Odbor Pomočniškega zbora izreka g. Schneiderju najtoplejšo zahvalo z željo, da bi našel med vrstami trgovcev ie več posnemalcev. u— Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« ima tradicijonalno navado, da vsako leto po naipornem delu gre na izlet in je dobre volje. Strošai se krijejo is pevskega fonda v katerega mesečno vplačujejo prispevek sami članL Tako je bilo »opet veselo preteklo nedeljo, ko se je večina zbora peljala zjutraj s turistovekfm vlakom do Medvod, nato šla peš na O šolnik in v Škof Jo Loko na kosilo. Popoldne so se V3i pevci in pevke na šKofjeloškem kopališču kopali in veselo prepevali, pozneje celo na Glavnem trgu, nato pa so se vrnili i večernim vlakom domov. Pa še artistični vodja »Ljubljanskega Zvona«, ki Je na bolniškem dopustu in ga nadomestuje prav pridno društveni podpredsednik in vodja okteta br. Dore Matue, je prišel pogledat zabavo svoje vdane mu pevske družine. Zelo lepo je bilo! Oktet LZ ima ta mesec kar tri koncerte v radiu, društveni solisti pa dva koncerta, pred katerimi bode propagandna predavanja za »Zbore«. Spo redi bodo objavljeni r dnevnikih in »Našem valu«. u— Desetletnica v zavodu za žensko do-mačo obrt V zvezi s tujskim »rometom ki je s poletnim časom močno narasel, je tudi državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v zadnjem času deleže i znatnega obiska tujcev. Ročna dela, k! Jih goji zavod v vseh tehnikah ta vseh naših pokrajinskih slogih so od nekdaj žela mno?o priznanja pri poznavalcih ta ljubiteljih lepega ženskega ročnega dela vsej kulturnih narodov. Pred krataim je prišla v zavod nakupovat tudi skupina Američanov, Egipčanov in Angležev. Zavod Je te dni ti- ZVOCNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Herbert Marshal in Sari Maritza ▼ filmu petja in glasbe Moški naprodaj Ljubavna avantura ameriške milijonarke in siromašnega gigoloja. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri. Dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. Pride! Pride! »LJUBI ME NOCOJ« Dojenčkom od 5 mesecev dalje se dajejo s. dobrim uspehom prikuhe kot Spinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZTM dr. Wandera Prikuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. »Hordenzym« se dobiva v vseh dro-gerijab in lekarnah. Cena Din 39.—. ho ln skromno praznoval pomemben Jubilej — desetletnico, odkar mu stoji na čelu odličen strokovnjak in organizator, ravnatelj g. Božo Račič, pod čigar veščim vodstvom se je zavod močno razširij in vsestransko napredoval. Osrednji zavol, ki Je edina ustanova te vrste v državi, zaluži, da bi mu posvečali največjo pozornost vsi odločujoči činitelji in vsa domača javnost, saj je vse njegovo delovanje posvečeno samo prospehu našega dela in naše kulture. u— Tujci romajo skozi Ljubljano. Kaloor Je videti, je sezona tujskega prometa v najživahnejšem razmahu ta Ljubljana je skoraj dan za dnem deležna obiskov celih skupin iz inozemstva. V nedeljo se Je 70 poljskih visokošolcev, ki so se dva dni po-mudili v našem mestu, odpeljali dalje proti Zagrebu, Sarajevu te Dalmaciji, sneči pa se je pripeljalo v Ljubljano 40 rajhov-ssih Nemcev ra Koburga. Gostje bo prenočili v hotelu Union. Danes si ogledajo znamenitosti mesta, nato pa odpotujejo proti Opati ji. u— Sestanek »Zdravstven« zadrug« za Ljubljano In okolico« se bo vršil v kredo 11. i. m. ob pol 18. zvečer v mali dvorani Delavske zbornice, Čopova ulica. Zandi nameravane ugodne fuzije z že obstoječim Podpornim društvom držav, nameščencev in upokojencev, ki tudi nudi zavarovanje za primer bolezni ta podeljuje posmrtnine, je dolžnost vseh prizadetih, da se sestanka sigurno udeleže. u— Proti brezbožna razstava Ogledovanje razstave Je bik) dovoljeno že v nedeljo 8- Julija, upoštevajoč tiste delovne stoje, ki ©b delavnikih ne utegnejo. V ponedeljek so bili povabljeni novinarji, da so si podrobneje ogledali razstavo. Danes, v torek, pa bo ob 9. slovesna otvoritev, k kateri so povabljeni zastopniki javnih oblasti Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ta od 3. do 7. ure o— Mestno načelstv« v LJubljani poatva ponovno vse one, ki so prejeli šolske knjige, da jih nemudno vrnejo socialno-političnemu uradu, Mestni dom, II. nadstropje. u— Legitimacije o brezposelnosti, ki so bile Izdane z veljavnostjo do 30. junija 1934, se podaljšajo pri mestnem socialno-političnem uradu r LJubljani. u— Vse brezposelne ročne In Krnske delavce poziva društvo »Delo in eksistenca«, naj se Javljajo zaradi statističnega po>pt«a v svrho nameravane akcije proti brezposelnosti v društvenih prostorih r Čopovi ulici (dohod iz Miklošičeve ceste). u— Policijska ura za bufete In vlnoteče Je določena po novi izpremembi naredbe o obratovalnem času v pogostinskih podjetjih od 7. do 21. ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 14. Ta naredba se prične izvajati * današnjim dnem. u— Ljubljanske električne ur« se kaj nesolidne in pričenjajo vsak hip nagajati. Zdaj jih večina kaže 11.15 in to že par dni ona na dolenjskem mosta pa 7-30. Ljubljančani sami so na muhavost naših električnih ur že navajeni, bolj čudno pa mora to vplivati na tujca, ki je često prisiljen orientirati se po času kar na ulici. u— Asfaltiranje Bleiweisove cest« T odseku med Aleksandrovo cesto in Gregorčičevo ulico bo predvidoma dokončano v prvi polovici meseca avgusta. Betonsaa podlaga je med tem že toliko strjena, da «e lahko začne nanašanje asfaltnih plasti, kar se je deloma tudi že pričelo, o čem>r smo poročali. Nanesli bodo dve asfaltni plasti v skupni debelini 5 cm. Trdo Lti asfalt, ki je bil za to cesto od strani gradbenega ministrstva odobren, dobi kot primes namesto običajnega peska erupf vn! zdrob, ki je domačega izvira ter spada po poizkusih, izvršenih na zavodu za preiskavo materijala na ljubljanski univerzi, med prvovrstno gradivo, boljše od onega, k' se je doslej uvažalo i» inozemstva Tlačua trdnost znaša tako v suhem kakor v namočenem Btanju in po zmrzovanju vedno nai 2000 kg na kvadratni centimeter. V nekaj dneh se pričnejo tlakovaina dela tnd' na sektorju med Gregorčičevo ulico ta Tržaško cesto in bodo dokončana najbrte v septembru. o— Trije poSkodovancl. 49 letal delavce Franc Kožuh na Brdu nad Vičem Je včeraj dopoldne plezal na drevo in padel. Do>'l je hujše notranje poškodbe. Krojaškega pomočnika Jakoba Verhiča z Gline so napadli na Opekarski cesti neznanci in pretepi L Poškodovano ima glavo ta nekaj poškodb na rokah in na hrbtu. Dijak Anto«» Malavašič z Vrhnike je včeraj popoldte dama sekal drva, pa mu je sekira spodletela in se je hudo vsekal na levici. Vsi j« poškodovanci se zdravijo r bolnišnici. u— Obup služkinj«. V družini nekega profesorja v Gradaškl ulici nameščf ia služkinja 32letna Magdalena Anderkulova je odšla v nedeijo zvečer pozno od doma Ln se ni več vrnila. Včeraj zjutraj okrog 6.50 pa je mestni delavec Jože Plesničar ugledal pri zatvornici na Gradaščici truplo neznane utopljenke. Kmalu so prišli zraven drugi ljudje, ki so 6poznaM v nesrečn ci Magdaleno Anderkulovo. Doma v njeni fco-bl so našli pozneje dvoje pisem, izmed katerih je eno s priloženim stotakam naslovljeno na njeno mater. V pismu L>ii mlada obupanka, da je življenje težKo m da gre v smrt, ker že dolgo boleha. Truplo nesrečnega dekleta »o po komisijski m ogledu prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pokojmica je bila doma n Koč v kočevskem srezn. u— Dražba vile v Levstikovi ulici 12, 6e vrši danes 10. t. m. ob S. tjutraj rn okrajnem sodišču r Ljubljani. Podatki is > tam. 1 k i na otoii Bra £11 eno uro s pamikom do Splita. Prvovrstni pension - restavrant »JADRAN«. Lepo u rojene sobe, pension samo Din 45.—> taka nobenih. Moderno urejeno kopališče, električna razsvetljava, dobra pitna voda, slovenska kuhinja. Informacije daje: Zadrnga za promet stranaca v MilnL 5S5S Iz Celja e— Prva kolonija Kola Jugoslovan*kilr sester se je odpeljala v Bakarac v petek 6l t m. t treh vagonih, in sicer odrask ic deca. Po adaptaciji Celjskega doma v J-fcv-karcn Je odraslim na razpolago več $<->h, za deco pa velika zračna dvorana- S tp kolonijo je odšla siromašna slabotna deca* ki sta jo poslali šolska poliklinika in proti-tuberkulozna liga v Celju ter Rdeči k tu iz Murske Sobote. Dom je do zadnjega k<>-tička zaseden, tstotako je že polna druga kolonija, ki odide proti koncu julija- Za so se je žaiibog že moralo odkloniti okrog 2vt reflektantov. V drugi koloniji bo deca iz Koroške, ki bo preživela neka j lep h tednov ob sinjem Jadranu, a bo ta čas izrabila to-di za učenje, da se nauči slovensko &tati io pisati. Za njo je darovala mestna občina celjska veliko šolsko tablo, g. dr. Re-bernJk je preskrbel potrebne knjige, drn-štvo pa da na razpolago učiteljico. Tretja je kolonija Jadranske straže. Za to je še nekaj sob prostih in naj se Celjairi, ki žele iti r Bakarac, kmalu oglase, ker jih društvo ne bi rado odklanjalo, kar pa bo moralo, ako se prijavijo prepozno. Kolo S ;e s prenovljen jem doma nakopalo dolgove in skrbi, dom se torej mora v poletnih mesecih izrabiti, da bo mogel odbor zadost ti svojim obveznostim. e— Društvo »Delo in eksistenca« je pričelo včeraj poslovati v novi pisarni v Gosposki ulici 30. Uradne ure so od 9. do 12. in 16. do 18. Ker ima društvo v programa kot glavno točko odpravo brezposelne,-l, naj javnost podpre njegovo stremljenje moralno m gmotno. Društvo poziva vse brezposelne, da se zaradi točne statist kc zglase v društveni pisarni v Gosposki »K-d. < ■ ; e— Prijava za pokrajinski sokoJski z let ▼ Zagrebu sprejema samo še danes br. Tinče Novak, tajnik Sokolskega društva v Celjo. e— Javna mestna knjižnica je izposod letos v prvem polletju 15.454 knjig, in sicer 9347 slovenskih in srbohrvatskih in 5f>3.i nent^tih leposlovnih, znanstvenih pa 474-e— Dve nesreči V soboto si je 21tetni mesarski pomočnik Rudolf Planinšek iz Gaberja pri brušenju noža prerezal žilo na levica. V soboto je pri delu zgraoila žaga 321etnega sina posestnice Karla Založnika s Pake pri Vitanju za levico ter Trm odvezala kazalec in sredinec Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Zopet dve kolesi najdeni V soboto Je tvSo v neki veži na Glavnem trgn najdeno okrog 400 Din vredno, črno pleskanj obrabljeno moško kok) brez znamke s tov. štev. 290.133 ji evid. štev. 2—87.643—5, r nedeljo pa je našel mizarski mojster g- A-ZupanSč v veži pri svoji delavnici ▼ Gosposki a&ei okrog 400 Din vredno, črno pleskano, obrabljeno moško kolo brez hrepenenja, povzdigniti se nad sebe in vreči se ven iz sebe; vsemu temj je Cankarjeva zdramatizirana obtožba lažnivega vaškega kolektiva oddaljena na milje. Cankar je preveč izraziti subjektivist, da bi bil dramatik tiste vr^e in tipa. za kakršnega ga proglašajo. Osnovna pomanjkljivost njegovega »Pohujišasnja-t je popolna razbitost drama lekega stila. Prvo dejanje: satira, ki udriha in biSa; realizem, ki ima veselje z detajli in si pomaga z vnanjimi situacijami... DntHwezdy na aebi«, ki jo ie izdala »Družstveni prace« v Pragi, ne pomeni samo vnanjega literarnega jspeha. ki ie bleščeče popravil krivico, s katero je bil ta ruetikalno sveži pesnik potisnjen v ozadje češke pesniške sedanjosti. Čarkova zbirka je tudi viden izraz spremembe, ki je nastala v samem pesniku. Njegova poezija se je snovno še bolj premaknila v nov svet, sprijaznila se je tako rekoč z velemestnim asfaltom in si iztanjšala posluh za laslni subjekt; i«z nje se oglalajo veeelejši toni in nje barvitost ima pomladno čist nadih. Ča-rek se sicer še vedno rad mudi v podeželski prirodi. vendar poje tudi o praškem ti akni, in zvezde rodnega kraja, ki jih glede skozi meglo velemestne vsakdanjosti, mu odpirajo nove vrelce pesniškega navdihne-nja. Carek se jie tudi v formi nekoliko preobrazil: postal je finejši m čistejši, verzi so mj gibčnejsi in spominjajo na fino brušeno liriko Josefa Hore. Čarek je pokazal da v njem še vedno spe nove možnosti in »Zvezde na nebu«, ki so zasijal« iz njegove najnovejše knjige, se pno v velikem loku na pesnikov umetniški zenit. Vsekakor je Jam Čarek odlično demantiral tiste, ki so ga jvrstili med pesniške outsidere: njegova najnove.iiša zbirka je rumeni plod visoega •umetniškega zorenja. Iz esejn&tike. Vaclav P o u r v Pragi iada-in fino opremljeno zbirko «Pourova ediee«, v kateri so doslej izšle pesmi Alberta V y-s k o 8 i la »Na pokraji dnu«, dalje Pisma sv. Klare. Johna Keatsa >Pisma ljubici« in eseji Alberta V vskočila >B&snikov»o skm>'. Slednja knjiga obsega devet esejev, ki se tičejo delno češke, delno pa angleške književnosti. V esej« »K osnovam pesništva« ee avtor na podlagi Poeovih marginalij bavi z najglobljimi problemi literarne estetik*, predvsem s problemom izvora pesniške lepote. V nadaljnjem eseju premotriva vprašanje razlike med poezijo ta prozo ta določa bistvene estetske znake obeh slovstvenih zvine ti na osnovi sodobnih nazorov o čisti poeziji in teoriji o formalnih vrednotah proze. K osnovam poetike nas vodi tudi esej >MaWhew Aroold in značaj poezije, ki obravnava cel kompleks literarno-estetskih vprašanj in nas obenem seznanja z avtorjem, ki j)e pri nas do malega neznan. Pisatelj v slovenščino prevedenega romana »Bloudeni«. Jaroslav Durych, je zanimiv pojav tudi kot lirik in prav tako kot esejist; slednje zlasti tam, kjer se bavi s problemi pesniškega ebvarianfa in skuša prodreti k mističnim vrelcem lastne inspiracije. Albert VvBkočil je posvetil Durychovi poeziji iit njegovim konfesijam o postanku pesniških del prodoren esej »Jaro6lav Durvoh a)i 'jmenoet verzov«, ki zavzema dobršen del te vsebinsko m grafično krasne knjige, poslastice za vsakega globočje stremečega esteta. Izmed ostalih esejev omenjamo še studijo o Vančurjevi prozi (njegov >Beg v Budin« je izšel nedavno v slovenskem prevodu) in esej »John Keats in Fanny Bravv-mrva ali nezavisnost umetnostnega delav. Albert Vrskočil je esejist visoke kvalitete. SKur&e s tov. 5tev. 128.635 in evldL iterv. 2-87-579—5. Kino Union. Danes ob 16.16 ja 30.30 zvočna opereta »Muzikalna« žemi« in zvočna predigra. Iz Maribora a— časten uspeh nacionalnega delavstva V nedeljo je bila volitev obratnih zaupnikov v apneniku v P&čovniku pri Celju. Volitve se je prvikrat udeležila podružnica Narodne strokovne zveze za Celje in okolico ter dosegla veliko zmago. Nacionalno delavstvo v apneniku, ki je bilo doslej brez svojih obratnih zaupnikov, je dobilo v nedeljo 37 glasov in 2 zaupnika, marksisti pa so ostali v manjšim z 10 glasovi in so dobili samo 1 zaufaika- Nacionalnemu delavstvu čestitamo k lepemu aspebn! a— Narodni tabor na mej] pri Sv. Križu. Lepaki po mestih vabijo vse narodno občinstvo k narodnemu taboru, ki bo_v nedeljo 1L t nv na meji pri Sv. Knzu. La tabor, ki bo eden največjih v zadnjih letih, se vršiio v Mariboru velike priprave. Sodelovala t odo vsa mariborska narodna ji obrambna društva in bo ob tej priliki položen temelj skupnemu delovanju &a našo severno mejo. a— Prireditev sto venskega obrtniStega društva v nedeljo ni uspela tako, kakor je bilo želeti. Organizirana je bila brezhibno ln bi bila nedvomno dosegla velik uspeh, če bi bilo med mariborskimi obrtniki več stanovske zavednosti- Obisk je bil minimalen, čeprav je bil čisti dobiček namenjen onemoglim obrtnikom. a— Vojaški nabor. Mestno načefstvo raz-itfaša, da bo naborna komisija ob letnem slavnem naboru pregledala tndi vojaške obveznike starejših letnikov, ki se čutijo za vojaško službo uesfosbni. Zaradi tega te pozivajo vsi v mestu stanujoči obvezniki. rojeni ▼ letih od 1885 do 1906, ki so ■bolni In se čutijo za vojaško službo nesposobni, naj se javijo do 12. julija pri mestnem vojaškem -j rad a na Slomškovem trgu med uradnimi urami. Invalidi in stalno nesposobni naj se ne javrjo. a— Kopanje v Studencih in ▼ Radvanju. Studenška občinska- uprava razglaša, da je po odredbah ministrstva in banovine prepovedano kopanje v Dravi in v Betnav-skem ribniku. Dovoljeno je kopanje samo t kopališča ge. Stehlikove. Občina in orož-c&i bodo izvajali strogo kontrolo. Vremensko poročile Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. »mer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. S. julija Ljubljana T. 764.8, 16.8, 81, 0, 7, —, -Maribor 7, 764.2, 1«.0, 80, Wtt, 7, —. —i Zfgreb 7, 7«4.3, 20.0, 70, SE2, 0, —, —; Beograd 7. 7&Ž.4. 1S.0, 60, WSW1, 3, —, —; Sarajevo 7, 765.9, 14.0, 80, 0, 0, —, -S koplje 7, 7£2.4, 23.0, 50, NW1, 1, —, —; Split 7, 7*53.5, 25.0, 50, SE1, 1, —, -iKumbor 7, 762.4, 26.0, 30, NNE5, 0, -Rab 7, 763.3, 25.0, 50, El, 3, —, —. Temperatura: Ljubljana 2S.2, 15.6; Maribor 35.4, 15.0; Zagreb 30.0, 15.0; Beograd 12.0; Sarajevo 28.0, 6.0; Skoplje 30 0, 15.0; Split 30.0, 21.0; Kumbor —. 21.0; Rab —, 21.0; 9. julija Ljubljana 7, 764.9, 17.4, 80, 0, 1, —, • Ljubljana 13, 761.7, 26-0, 43, SW5, 3, —, —; Marfbor 7, 7S4.3, 16.0, 70, 0, 0, —, ■ Zagreb 7, 763.4, 23.0, 50, W4, 0, —, —; Beograd 7, 762.6, 19.0, 70, NWtl, 0, —, —; Sarajevo 7, 765.0, 15.0, 80, 0, 0, —, ■ Skoplje 7, 762.1, 15.0, 60, 0, 7, —, ■ SpHt 7, 763.3, 24.0, 50, WSW12, 0, —, —; Kumbor 7, 762.0, 24.0, 40, NE2, 0, —, —; Rab 7, 763.9, 23.0, 50, 0, 5, —, —. Temperatura: Ljubljana 28.5, 15.4; Maribor 25J5 16.0; Zagreb 28.0, 15.0; Beograd 26 0 15 0: Sarajevo 27.0, 9.0; Skopi je 28.0. 15.0; S »lit 30.0, 21.0; iKumbor 21.0; Rab —, 21.0. Splošen pregled vremena: 9. t m. Nad Tzh-ano Evropo je še .-aiuo depresijsko stanje. Slaba depresija se pojavlja nad Biskajskim ®alivam. V ostalih delih vlada visok pritisk. Oblačno z dežjem v presledkih je v Poljski in vzhodnem dolu Balkanskega polotoka, vedro v ostalih krajih Evrope. _V Jugoslaviji je vedro v vsej državi, razen krajnega juga m jugovzhoda, kjer vlada deloma oblačno vreme. Temperatura je narasla v severnozapadnem delu, a malo upadla t ostalih delih države. Najnižjo temperaturo je zabeležilo Plevi je 6, najvišjo Omišelj 30 stopinj. Gospodarstvo Težkoče našega Izvoza lesa v Italijo Ljubljana, 9. julija. V posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani se je vršila danes dopoldne informativna konferenca, kjer se je razpravljalo b vprašanjih, ki »o v zvezi z našim izvozom lesa v Italijo. Na tej konferenci, ki jo je vodil zbornični svetnik g. Josip Lenarčič, je imel glavni referat zbornični generalni tajnik, minister n. r. g. Ivan Mohorič, ki se je mudil kot ekspert v Rimu pri pogajanjih z Italijo zaradi uvoza lesa. Svoja .poročila pa sta podala tudi ostala dva eksperta konzul g. Ernest Hieng in zbornični svetnik g. Fran Heinrihar, ki sta se prav tako udeležila pogajanja v Rimu. Reierat g. Ivana Mohoriča Tz obširnega referata, ki ga je podal g. Ivan Mohorič, posnemamo naslednje zanimivosti V Italiji se že nekaj let pripravlja akcija za reformo carine na uvoz lesa in lesnih izdelkov. Že lani v jeseni je vprašanje tako dozorelo, da je bilo pričakovati občutno povišanje uvoznih carin. Povišanje italijanskih carin na les spada v okvir avtarkičnih stremljenj Italije, ki se^ izvajajo že vrsto let. Italiji je v teku let uspelo m v prvem mesecu po uveljavljenju (od 23. aprila do 23. maja). Izvoz jelovih tramov preko Rakeka je nazadoval od d873 na 4063 ms, izvoz rezane jelovrae od 83.*) na 3246 ms, izvoz rezane bukov,ne pa od na 1029 m3. Izvoz je v celoti padel za skoro 50 odst. pri rezani jelovini pa za sko-ro 60 odst Nedvomno je. da so nove carine najbolj zadele baš izvoz iz dravske banovine, ker gre ta izvoz v severno Italijo po dražji suhosemni poti, predvsem pa zaardi tega, ker gre bas v one kraje, kamor izvaža Avstrija, ki je ze prej uživala 30 odst. popust na železnici, katerega na«, les ni deležen, in ki uživa sedaj 30 do 40 odst. preferenco nasproti carini, ki jo je treba plačati na jugoslovenski les. Lesne ▼eč navzdol. Cena lesu na panju maša danes le še 1.5 do 3 zlate krone za kubični meter, dočim je pred vojno znašala 8 do 10 z^tih kron. če bodo šle cene pri izvozu nadalje navzdol, tedaj bodo morale posti cene lesu na panju na ničlo. Kdor torej brez potrebe zbija cene pri izvozu, ta ne Škoduje samo ostalim izvoznikom temveč budi Številnim gozdnim posestnikom, ki danes že itak ne dobijo skoro nič za les v gozdu. Gospod Fran Heinrih*r se je ▼ svojih izjavah dotaknil vprašanja mednarodnega komiteja za les na Dunaju, kjer je včlanjena tudi naša država, od te organizacije pa nimamo pravih koristi. Navedel je tudi predloge, ki se naj stavijo na merodajna mesta za zaščito naše lesne industrije. Ti predlogi se tičejo znižanja železniških tarif ter Številnih dajatev, ki obremenjujejo naše lesno gospodarstvo; izvede naj se organizacija in kontrola izvoza lje zmanjšani« zlate rezerve za 83.8 na 0408.4 milijona lir. Od začetka junija so ee zlate in devizne rezerve skrčile za skoro 200 milijonov lir. Borze 9. julija. Na IjjbljaiHki borzi so ofieielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu ej avstrijski šilrag nzda-lje nekoliko popustil na 9.10 do 9.20 (o 53.50, dočim blaga ni bilo izpod 65.oO. Device. Ljubljana. Amsterdam 2309i« — 2321:21, Berlin 1303.47—1314.27, Bruselj 796.35 do 800.29, Curih 1108.35—1113.85, London m 42—173.02, New York 3377.72 do 3405.98, Pariz 224.65—225.77, Praga 141.37 do 142.20, Trst 291-90—294.30 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem Kliringu 9.10—9.20. Zagreb. Amsterdam 2309.85—2321 21, Evroni običajen, to je K sistemu i prosti, seaaj pa so oDromcujcui » . i«,^« — . v-n. | Reriin 1303.47—1314J27, Bruselj 796.35 do tajnih amžmanov in tajnih prefe- mi pri vagonu. Nova italijanska tarifa je no blago 50% v >an- Egmn m.42-173.a2, Milan 291.90 , _tajmn « I K----.....:--—^ I ke, od ostanka pa 20% v devizah ta 3U soo.z«, . j 3399.72—3427.9S odstotkov v vezanih terjatvah v G**, M | ^^^^^^ ^4.65-225.77, se vrhu tega izvažajo v kraje, kamor ne seže avstrijska preferenena konkurenca, zato te pošiljke ne občutijo enakih tezkoc. Ce se vprašanje izvoza lesa v Italijo, ki predstavlja 56 odst. vsega našega prometa v Italiio, ne reši na zadovoljiv nacm, moramo že prihodnje leto računati z Ravnotežjem naše trgovinske bilance z Italijo, ki _ _____________. _ , je bik leta 1930 aktivna še za 1136 mili- zmanjšati pasivnost trgovinske bilance na jonoV) naslednje leto 705 milijonov, predeno četrtino prejšnje višine. Žitna bitka \t j ]aTlstem za 343 milijonov in lani samo se "nn5;iite "i7 Gorskega Kotara m iz Bosne ------ - S1ni " cenejši morski poti in teja za les na Dunaju in da odpove t^ko - ___:__-rr lrrdip Ir^tnrtf ne *e- I zvani tržaški sporazum. Tajitfik Zveze in- diKtrijcev v Ljubljani g. Danilo GOriup je še obširno poročal o uredbi za organizacijo in kontrolo izvoza lesa. Po krajši debati je bil izvoljen sedemčlanski odbor, ki bo konkretiziral zahteve slovenske lesne industrije in trgovine. Gospodarske vesti = Zaključena trgovinska pogajanja z Grčijo. Kakor znano, se že dalj časa vrši- že v letu 1932. pokazala rezultat v tem, 267 milijonov. Naša država je s klirin _ da ie pridelek žita dosegel 75 milijonov škhn sporazumom celo omogočila, da se je ^ med našo držvo in med Grčijo pogajanja kvmtalov s čimer je Italija postala neod- italijanski uvoz v Jugoslavijo lani dvignil zaradi revizije dopolnilnega trgovinskega ^—1 J - i sporazuma od 20. julija preteklega leta. Ta trgovinski sporazum je veljal do 1. Julija t- L in ker do tedaj nova pogajanja terT^so^italilanska avterkična stremljenja I ""Razlika'pri obremenitvi naSIh m avstrij-nrešk na zaščito domače živinoreje, ki se skih izvoznih pošiljk zaradi olajgav pri .lov, s tuuci J<- """J- 1---__ - ■ I utin jausM od uvoza h inozemstva. Kmalu za M 30 odst prešla na k-malu tako razvila, da je predlanskim prevozu in zaradi preference znaša pri va- 1U,1~U . ,_______m«« J.e I 1____-tnn J_ OAO i;- O/l TlAvih Mrin se ie Krnaiu --------- —- t * krila 85 odst domače potrošnje mesa. Ze pri prvih trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo (1924) je Italija omejila uvoz zivme 2 5 klavniških mest v Italiji. Pri sledečih dveh revizijah trgovinske pogodbe pa so bile uvozne carine na živino dvakrat zaporedoma znatno povečane in je s tem naš izvoz živine v Italijo postal skrajno nerentabilen. Samo povišanje carm pa ne bi bilo tako občutno, če ne bi Italija pnsto- gonov "700 do 800 lir. Od novih carin se mora kot fiskalna carina smatrati carina na okrogli les, ki znaša za bukov in kosta- niso mogla biti končana, je bil z imenjavo not podaljšan do 16. julija. Sedaj poročajo iz Aten, da so pogajanja končana. Glavni predmet pogajanj je bilo vprašanje niev les 3 lire, ta ostale vrste lesa pa 2.25 plačevanja obveznosti blagovnega prometa ■J _ __ 1 ■ ...___ I « • ___ « » - —--— 4/v ^a •*»!»■»r»oconip lire za 100 kg. Druga strukturna sprememba nasproti prejšnjemu stanju pa je v tem, da je za bukov les uvedena za eno četrtino odnosno eno tretjino višja carina kaikor za mehak les, dasi je bukovina v ceni sko-m An.alra smrpVnvemu lesu. Hudo obreme- med obema državama, to je vprašanje kompenzacijskih bonov, ki jih je sedaj Jugoslavija prejela za okrog 40 milijonov dinarjev. Po lanskem dopolnilnem sporazumu nam je plačevala Grčija za naše blago 50% v devizah, 50% pa v bonih grške renc Tako"danes ni več nobena tajnost, I prj "povišanju carin napravila tri izjeme da daie Italija Madžarski na uvoz živine Za tri skupine lesa je v okviru določenih J m i« I « 1 • 1 _ ____1*1 _ - > Jbm /*i« A prav znatne ugodnosti. Italijansko lesno gospodarstvo Ta uvod je potreben, da se bolje razume Naš delca pri italijanskem uvozu lesa Statistika uvoza leea v Italijo, ki jo je sestavil mednarodni komite za les za prvo letošnje četrtletje, nam kaže, da je Jugoslavija v tej debi krila 90% italijanskega uvoza okroglega lesa listnatega drevja, 24 odstotkov uvoza okroglega lesa iglastega drevja, 100% uvoza pragov in traiverz, 100 odstotkov uvoza tramov, 98% urvoza rezanega lesa od listnatega drevja in 46% uvoza mehkega rezanega lesa. Važen dogodek, ki spada v pred^godo-vino uvedbe italijanskih uvoznih carin je bil sporazum lesnih izvoznikov glede ureditve izvoza mehkega lesa v Italijo, znan pod imenom tržaški sporazum. Ta priivat- idenlistično prebojnega duha, usmerjen v estetiko, teoretik in praktik pesniške besede. Jaroslav Vrchlickj in Poljaki. Znani raziskovalec češkoslovaško - polkih stikov prof. dr. Boh. V y d r a, ki se je že ponovno oglasil v »Jutrovem« kulturnem pregleda « svojimi informativnimi prispevki, je pravkar objavil v letnem poročilu trgovske akademije v pragi - Karlin in * T^isu razpravo »Jaroslav VrchliekT a PoMci<. Razprave, ki obravnavajo stike med vodilnimi pesniki in pisatelji slovanskih narodov in nilih medsebojnem vnlivu 6odijo med ti-pta dejanja v književni zgodovini, ki polagajo idejo slovanske vzajemnosti na glob-];v temelje, nego jih morejo ustvariti p0g« po 260 - 26o, banateka P°+" Sovosadska blagovna borza (9. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet sre-inu. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, srednje-baška. gomjebaška. slavonska, sremska stara. 78 k2 110 - 112-50, nova 107.o0 -110: baška. okolica Srnnbor, stara, 78 kg 107 50 do 110. nova 1«5 - 107.50; baska potiska. lo slabo. Le v redkih nasadih je rastlina j ■ _ u7 50 nova 112.50 do dosegla višino ogrodja, po največ pa IeJ* f^b^Tladja Tisa. stara. 78 kg 120 do višine ter ima kratke in slabotne pogan - lg ^as^a ^ _ . ?0rnjebanatska. ke. Ker prehaja evetie de oma že v kob- nova^ Q n0g« ra rOjg« 1R5 _ «>05 (sremska. slavonska 185 — 19o); >«>< 165 — 185 (165 — 175); >5« 145 — 16« (145 _ 155); >6< 125 - 145 (125 - 135): ;7< lo;5 _ no (105 _ 110); »8« 107.50 do 119 50 (107.50 — 112.50). — Otrobi: baški. sremeki 87.50 — 90; banatski 80 — 87.50. -f Bndimpeštanska terminska borza (9-t m.) Tendenca pri mm a, promet živahen PSenira: za oktober 15.76 — 15.78. za mar« 16.86 — 16.88; koruza: za jjlij 10.56—10.58, za avgust 10.46 — ?J0.48. preveč sonca! Najboljše zaščitno sredstvo je mazilno olje — Negovanje rok Sonce je dobro, zdravilno in vse, kar moreš lepega povedati, toda preveč dobrega, kakor znano, ni dobro. To velja zlasti za mlada dekleta in ženske, ki si hočejo ohraniti lepo kožo. Kajti sonce jim kožo lahko tako izsuši in pokvari, da se ne da potem z ničemer več izboljšati. Zato je treba pravočasno skrbeti za zaščitna sredstva. Različna mazilna olja pri tem mnogo pomagajo, da si lahko brez skrbi privoščiš aoočno kopel. Posebno po kopanju se ne postavljaj na sonce, ne da bi si prej namazala kože s kakšnim oljem ali primerno kremo. Marsikateri obraz ne prenese mila. Takšno kožo je treba zvečer umiti z mlačno vodo in jo nato namazati s kremo ali oljem. Po četrt ure si obraz na lahko obrišemo s koščkom vate, toda ne smemo ga drgniti. Zjutraj uporabljamo mrzlo vodo, morebiti celo tekočo mrzlo vodo. Po tej hladni kopeli se namažemo spet s kremo. Pudru se vsaj poleti odrecimo, ker maši kožne luknjice in ne da osvežujočemu zraku do kože. Proti gubam na čelu pomaga vsaj delno dobra krema in lahka masaža s kazalcem od nosne korenine proti sencem. Neobhodno potrebno je, da si tudi oči varujemo sonca. Primerna zaščitna očala morda niso prelepa, a za to v tem primeru vendar ne gre. Posebno pri vožnjah z avtomobilom, kolesom, jadranju (kakor tudi pri zimskem športu) ne bi smel imeti nihče nezaščitenih oči. Za roke, ki v soncu rade razpokajo, si pripraviš dobro umivalno sredstvo sam: zmešaš enake dele glicerina, citronovega soka, vode in kolinske vode. S tem sredstvom si roke dobro odrgneš in pustiš, da ga koža vsrka. Celo roke, ki jim je škodilo gospodinjsko delo, moreš na ta način spet popraviti. V sončnih mesecih se kaj radi izsušijo lasje. Tega se obvaruješ na ta način, da si vsakih 14 dni kožo na glavi dobro odrgneš z olivnim oljem in pustiš potem, da učinkuje preko noči. Drugi dan si lase običajno umiješ, in sicer lahko z navadnim zelenim Kaj so napravili z njim ? Risbe Dostojevskega Neki francoski učenjak, ki je v zadnjem času poučeval rosike arhive, je odkril več originalnih rokopisov Dostojevskeiga s pisateljevimi lastnoročnimi ilutracijamt Dostojevski je hotel razna svoja dela tudi ilustrirati ter je skiciral osebe, ki nastopajo v njih. Umetnostni zgodovinarji, katerim je francoski učenjak pokazal najdbe, izjavljajo, da gTe za dragocene ilustracije, ki nikakor ne napravljajo vtisa, da so iz dfletantskiih rok. Ruska vlada bo Dostojevskega skice reproducirala in jih objavila. Zadnje dni so se raznesle vesti, da je padel kot žrtev protihitlerjevske zarote v Nemčiji tudi predsednik pruske vlade general v o n E p p Temperatura modernega človeka SpJošno vlada naziranje, da niha normalna temperatura človeškega organizma med 36.6 in 36.8 stopinj Celzija. V »Kliničnem vestmiScu« pa je zdaj Objavil neki dunajski profesor naslednje ugotovitve: Mogoče, da je pred par desetletji znašala temperatura človeškega organizma 36.6 do 36.8 stopinj C. Danes je gotovo višja. Ritem sodobnega časa, ki neprestano iri-tira živce in razburjenost, v kateri plava sodotani človek, pa je gotovo zvišal temperaturo za nekaj stopinj. Temperatura 37.5 zatorej pri krepkejših osebah še vedno ne pomeni, da je dotičnik bolan. Nočni letalski manevri pri Parizu Te dni so imeli nad Parizom nočne letalske vežbe, katerih namen je bil dognati, če se morejo letala tudi v popolni temi spustiti na 'zemljo. Manevri v Le Bourgetu so dokazali, da je to mogoče. Krdelo tridesetih letal se je dvignilo v Nancyju ob pol dvanajistih ponoči in je prispelo ob pol dveh na letališče Le Bourget. Letalci so si sami razsvetljevali teren, na katerem so pristajali drug za drugim s svetilnimi kroglami. Vsa letala so brez najmanjšega incidenta pristala na zemlji in so kmalu po pristanku spet vzletela v zrak ter se v najlepšem redu vrnila v Nancy. Pogreb ge. Curie Na malem pokopališču v Sceauxu, 30 km daleč od Pariza, so prošli petek v največji tišini in skromnosti položili k zadnjemu počitku ostanke soodkriteljice radia, madame Curie. Pri pogrebu so bili navzočni le najožji rodbinski člani pokojnice in nekaj hišnih prijateljev. Grob so pokrili s številnimi venci in šopki cvetja, ki so prispeli od vseh strani. Francoska vlada namerava prirediti svečano žalno ceremonijo za pokojnico pozneje na pariški Sorbonni. Imetje v ustih Pred dnevi je izvršil neki bančni uradnik v Budimpešti samomor v trenutni zmedenosti. Kratko pred samomorom pa si je dal vstaviti od nekega zobnega zdravnika več zob iz platine. Račun za te zobe je znašal okroglo 20.000 Din. Ko je zdravnik doznal, kaj je storil njegov pacient, ki mu ni plačal računa, je prosil policijo, naj mu dovo"! vzeti zobe iz ust Toda policija je pač pristala na to, da se vzamejo mrliču platinasti zobje iz ust, a se ne izroče zobnemu zdravniku, marveč se zabeležijo kot zapuščinski objekt, na katerega imajo pravico vsi upniki bančnega uradnika. Zaro aga Je imel raka »United Press« poroča iz Carigrada, da je pokazala preiskava na carigrajski vseučili-ški kliniki, da je Zaroaga, ki ga mimogrede povedano, zdaj po smrti cenijo samo na sto let življenja, umrl- za rakom, kateri pa mu ni povzročil nobenih bolečin. Carigrajski mestni svet je sklenil postaviti na grob turškega Metuzalema spomenik teT pri tej priliki našteti vse važne dogodke, ki so se odigrali za Zaroagovega življenja. Zaradi privlačnosti bo nosil spomenik kot datum rojstva letnico 1777. milom. Oplahneš s čisto, pri plavih laseh pa s kamilično vodo. Drobno ovseno moko z rožno vodo zamešaš v gosto kašo, ki jo na debelo naložiš na obraz. Kaša se posuši m jo pustiš kakšne pol ure na obrazu, na kar jo odstraniš z vato, ki si jo namočila v vodi, kateri si primešala nekaj rožne vode. Koža na obrazu bo uspevala potem posebno dobro. V poletnem času si maži tudi obrvi in trepalnice z maščobo. Spanje in lepota Spanje daje človeku lepoto in svežost bolj nego vsi drogi činitelji, pravijo ameriški girlsi in se tudi ravnajo po tem načelu. Vsako ameriško dekle si zaradi tega prizadeva, da spi najmanj osem ur dnevno. To je minimum za žensko, ki hoče ostati lepa. Američanke polagajo manjšo -važnost na dieto kakor na dovolj spalnega odmora. Za njih eksistirajo trije faktorji mladostne svežo3ti in lepote: zrak, voda in šport. Brez njih bi se njihova lepota oeula kakor cvetje, kadar zapade Policija pri aretaciji ekstremističnega razgrajača Lep klobuk Rodbinska grobnica C u r i e j e v i h v Sceaura pri Parizu, kjer počiva Pierre Curie, je sprejela prošle dni zemske ostanke ge. Carieove roj. Sklodowske Nekronani kralj petroleja K 95 letnici Johna D. Roekefellerja John D. Rockefeller, ameriški milijarder in ustanovitelj trusta Standard Oil, največjega petrolejskega koncema na svetu, je obhajal v nedeljo 8. julija svoj 95. rojstni dan. Ze davno velja ameriški starostnik za mitološko figuro v svoji domovini, kjer živi v državi New York na svojem ogromnem posestvu ter si preganja dolgi čas z igranjem golfa, potem ko je že pred desetletji dal slovo svojemu aktivnemu udej-stvovanju v podjetju. Rockefellerjevo ime je pa že od nekdaj ne le legendarno, temveč tudi obsovraženo. V Ameriki niso nobenega drugega imena izgovarjali s tolikim zaničevanjem kakor njegovega. In vzrok tega sovraštva? Veliki uspehi, ki jih je dosegel kot snovatelj tru-stov in »money-maker«« Amerike! Ime nedeljskega pet in devetdesetletnika je najtesnejše povezano z zgodovino kamenega olja in petroleja, čeprav razpolagajo njegovi dediči danes še z drugimi industrijskimi panogami. So gospodarji velebank, pa-roplovnih družb in železnic, cementnih tvornic in mlinov ter se po svojem kapitalu in vplivu lahko merijo z Morganovimi podjetji. A Rockefellerji niso samo lastniki pridobitnih podjetij, njih ime se blesti tudi na mnogih ustanovah in univerzah, ki so v službi znanosti, napredka m človeške ideje. Tako so Rockefellerji spremenili del prokletstva, ki je obdajalo njih rodbinsko ime, tudi v blaginjo ameriškega ljudstva. Poraba kamenega olja za petrolej m tega za razsvetljavo izvira prvotno iz Galicije, sestavnega dela današnje Poljske. Ondot-na odkritja so svojčas povzročila velikansko pozornost, ker pa so bili izvirki skromni, so jih kmahj prekosili Američani z odkritji petrolejskih vrelcev v Pennsvlvaniji. L. 1859 je Edvin Drake prvi navrtal zemljo v tej deželi. To je bil začetek nove dobe. V Pennsylvanijo je tedaj vrelo ljudstvo kakor ob odkritju najdišč zlata v Kalifornijo. Navrtal i so zemljo na najrazličnejših mestih in čez noč je nastajala industrija, ki pomeni mogoče največji ameriški razmah in napredek v prošlem stoletju. Rockefeller je postal vodilni industrijec v petrolejski stroki. Način, kako je pospeševal pridobivanje petroleja, je bil čisto ameriški. Razdelil je v začetku nad milijon petrolejk — s katerimi je hotel navaditi na porabo petroleja celo Kitajce in črnce. In kmalu je zaslovela njegova Standard Oil Cve kot »luč Azije«. Petrolej se je začel udomače-vati v Argentini, Avstraliji, Indiji, na Kitajskem in v Afriki. V tistih letih je zaslužil Rockefeller prvo milijardo svojega imovinskega sestava. Sloves petroleja pa se je kmalu še bolj utrdil. Tehnični napredek Dieslovih motorjev in avtomobilov je močno dvignil produkcijske svrhe. Vir sile za ta vozila je bil petrolej. Tako je začelo kameno olje revo-lucionirati gospodarstvo in promet in ta revolucija še danes ni zaključena. Petrolej ie v današnjih dneh poglavitni krivec premogovne krize. Tam, kjer je bil poprej premog gonilna sila strojev, jih žene danes petro- Tako garnirana obleka zahteva tudi odgovarjajoč klobuk Prva poganska poroka Nemški mesečnik >Deutscher Glaube« poroča o sklenitvi prvega zakona po poganskem ritusu ▼ Berlinu. Namestu svečenika je bil navzoč posvetitelj, konkretno vodja nove nemške vere prof. Hauer. Izgovoril je besede: »Mati Zemlja, ki naa vse nosiš z ljubeznijo, oče Nebo, ki nas blagoslavljaš s svojim svitom in vremenom in vse dobre sile v zraku bdite nad nami dokler se ne izpolni naša usoda.« Smrt In vstajenje — zaradi ženske Bivšega poročnika Ullma, ki Je prebil 25 let na Hudičevih otokih, Je vrnil življenju reporter Albert Londres Kakor poglavje napetega kriminalnega romana se bere ljubavna zgodba bivšega francoskega mornariškega častnika Ullma. Strast do ženske je napravila iz njega zločinca, ljubezen do druge ženske ga Je vrnila svobodnemu življenju. Ullmo je v svojih mladih letih brez posebne ljubezni do vojaškega življenja, oblekel »belo suknjo* v Toulonu. Toulon je prehodna postaja med raznimi deli sveta, še več, med raznimi eksistencami Saj je res, da marsikaterem« vožnja čez morje prereže staro življenje iti mu s tem da priliko, da začne novega. Kdo bi mogel popisati čiuvstva, ki jih v tem omru vsak dan vidi in sliši pristanišče za emigrante? Naš junak je bil preprost uradniški sin ta je postal žrtev moralne klime toulon-skega pristanišča. Igral je, se seznanil z žensko, ki jo je poznala polovica garnizije in je v enem letu zapravil s svojo »la belle Lison< vso očetovo zapuščino. Ko je izmenjal zadnji tisočak frankov, je stal na robu prepada. Kam sedaj? V pozabljen je, v opij! Strahoten razvoj! Marseille je, pravijo, jama kuge in gTeha kakor vsa takšna pristanišča. A Toulon ne zaostaja mnogo za njim, mogoče ga v marsikaterem pogledu še presega Tako je bilo tudi L 1907., ko je mladega, tedaj pet in dvajsetletnega mornariškega poročnika Ullma omrežila ženska. Imel je dolgove na vseh koncih in krajih, upniki so ga ustavljali pri vsakem koraku in od ženske, ki jo je blazno ljubil, se ni mogel odtrgati za nobeno ceno. Od nekod se mu je svitaJ že konec. Tedaj mu je šinila v glavo »rešilna« Meja. Vlomil je v kabino svojega poveljnika na službeni ladji, uplenil načrte in ključ za šifre iz safesa ter fotografiral dokumente. Potem pa je napisal anonimno pdsmo francoskemu mornariškemu ministru ter mu je ponudil plošče v nakup. Ponudba je izšla v nekem pariškem dnevniku in korespondenca se je nekaj časa nadaljevala. Korespondirala sta »Pierre« in »Paul«. »Pierre«, v danem primeru francosko vojno ministrstvo, je navidez sprejelo »Paulovo« ponudbo, da odkupi fotografije, oziroma plošče. Pri sestanku obeh pogodbenikov pa se je Ullmo razkrinkal. Prišel je preoblečen v civilno obleko, imel je visoko zavihan ovratnik, temne naočnike in pokrivalo čez čelo in oči. Detektivi so ga obstopili in v par trenutkih je bil razgaljen. Vklenili so ga v lisice. Vojaško sodišče ga je sodilo z vso neusmiljenostjo. Najprej ga je degradiralo, nato pa ga obsodilo še na dosmrtno izgnanstvo na Hudičevih otokih. Pet in dvajset let je Ullmo preživel na pekočih pustih skalah, kjer je pred njim trpel kapitan Dreyfuss, nedolžna žrtev obrekovanja šele pomilostitev s podpisom francoskega držajvnega predsednika mu je prinesla svobodo. Prvih petnajst let je životaril na črnih čereh sredi morja. Osem let je bdi sam, popolnoma sam. šele 1. 1923. so mu dovolili, da sme zapustiti Hudičev otok ter se preseliti v Guyano ter tam »svobodno« živeti. Pomešal se je med najhujše kaznjence. Med njimi pa mu je postalo življenje še težje nego prej. Moral je v začetku stradati, kajti delo se težko dobi. Potem je moral trdo delati in je pri tem zaslužil 2.50 franka dnevno. V tem položaju ga je pred enajstimi leti iztaknil znani franco- lej, kajti parne kotle so nadomestili Dieslo-vi motorji. Tako je petrolej požrl premog ali vsaj postal njegov najopasnejši tekmec. Kameno olje je danes nepogrešljiva si-rovina za gospodarstvo, zato se brigajo za njegovo usodo vse svetovne sile. Ni čudno, da je kmalu zaigral v svetovni politiki skoro mistično vlogo. Konflikt v Velikem Ča-ku je izbruhnil prav za prav zaradi petrolejskih polj. V Ameriki nastajajo često napetosti samo zaradi interesnih sfer petroleja (Zedinjene države — Mehika). Vse države sveta podpirajo petrolejske koncerne z vsemi sredstvi in marsikatera država se ima zahvaliti za svoj obstoj samo skrivnostnim vrelcem kamenega olja pod zemljo. Anglija je n. pr. vedno stremela za tem, da bi postala lastnica petrolejskih izvirkov vsaj dejansko, če že ne po produkciji. V tem pogledu je vodila z Ameriko dolgotrajno bitko, ki še vedno ni končana. Angleško-holandska Shellova družba je postala s pomočjo angleške politike tako mogočna, da lahko tekmuje z Rockefellerjevo ustanovo. Temu koncernu se je posrečilo, da si je zasigural izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Mezopotamiji in Južni Ameriki, v Iraku pa so segli po njih Angleži. Francija je izrabila trenutek pri sklepanju ver-sajske pogodbe tudi za to, da je izrinila nemški kapital iz Rumunije, avstrijskega pa iz Galicije. Kratko, zgodovina Rockefellerjev je istovetna z zgodovino petroleja od njegovih začetkov do danes, ko je utemeljitelj podjetja učalkal biblično starost 95 let Ullmo s svojo zaročenko gdč. Poirierjev* sM reporter Albert Londres. UHmo je napravil nanj nenavaden vtis. Napisal je o njem članek, ki je izšel v francoskih Kstfh ln ta članek je napravil na neko bolničarko tako mogočen dojem, da je bdla do dna duše pretresena Vzljubila je tega velikega trpina in ga zaklenila v svoje srce, rmu pisala ter ga vpraševala če sme prositi za njegovo pomilostitev. Ullmo je v začetku odklonil, pozneje pa je sprejet Bolničarka je napravila potrebne korake in je dosegla, da so ga izpustili. Po šest in dvajsetih letih se je vrnil Ullmo zidaj v domovi, no kot izmučen mož z ladjo »Colombe«. Sprejela ga je bolničarka gdč. Poirierje-va, ki mu bo v kratkem postala žena. P*e-porterjem, ki so ga oblegali, je odfvrnil Benjamin Ullmo z ravnodušnim glasom, v katerem čuti vsakdo, ki govori z njim, vso grenkobo nrestanega trpljenja: »Ostal bom mesec dni v Parizu, potem pa bom skušal potovati po Franciji, da vidim, kako se je svet preobrazil v teh pet in dvajsetih letih, kar ga nisem videl.« Vzrok Adamove smrti »College of Arms«, heraldični zavod Anglije, je priredil razstavo, ki pojasnjuje tudi vzrok smrti praočeta Adama. V neki orumeneli knjigi iz 15. stoletja, ki našteva človeški rodovnik do Seta, tretjega Adamovega sina, ter prikazuje bradate patriarhe v sliki, stoji zapisano, da je Adam imel pu-tiko. Iz tega tudi izhaja, pristavljajo listi, da je bil praoče človeštva angleškega rodu. ANEKDOTA Zakonca Curie sta bila nekoč povabljena v London, kjer so priredili ondotni znanstveniki na čast gospe Ourie slavnostno zborovanje. Tik pred otvoritvijo predavanja pa se je izkazalo, da se po pravilih tega društva ženska ne sme udeležiti nobene društvene prireditve. Ker se ta to^ka pravil ni dala obiti, se je zapodilo, da je Curie opciBorfl svojo ženo nanjo. Ga. Ourie se je tiho odstranila in Curie je ostal sam ter je poslušal ditriambdčni govor predsednika ustanove, ki je ves čas predavanja poveličeval zasluge ge. Ourie za znanost tn blaginjo človeštva ... VSAK DAN ENA Sin zobnega zdravnika »Naš očka je zobni zdravnik, zakaj je dovolil bratca, da je prišel brez zob na svet?< S P Žensko lahkoatletsko državno prvenstvo 2enaka lahka atletika, ki §e pred dobrim letom ni kazala več znakov življenja, razen male izjeme v Zagrebu, je po zaslugi nekaterih agilnih športnih delavcev, zopet v izredno močnem obsegu oživela in zavzema danes Ljubljana že vodilno mesto v državi. V soboto in nedeljo bodo naše atletinje podale obračun svojega enoletnega dela ln se nam po prijavah sodeč, obeta izredno zanimiva borba. Ilirija in Atena sta prijavili skoro enako število tekmovalk, in sicer Ilirija 40, Atena pa 37, kar je vsekakor rekordno število na ženskih tekmovanjih. Zaradi izenačenosti števila bo letošnjega prvaka odločila jakost posameznic, a ravno v tem nam je težko postavljati prognoze, ker je med prijavljenimi toliko novSi tmen. Tekmovanje se bo vršilo v soboto s _prl-četkom ob 17. in v nedeljo ob 9.30 na igrišču Primorja. Na vseh dosedanjih ženskih prireditvah je Ljubljana dokazala močno zanimanje, zaradi česar se upravičeno pričakuje rekorden obisk. SX Amater v pretekli sezoni Zaradi odhoda večjega števila igralcev iz Trbovelj se je na splošno željo članstva vršil v nedeljo izredni občni zbor SK Amaterja. Zbor je otvoril predsednik g. Ste-pišnik, ki je obenem na kratko poročal o delovanju kluba in o vzrokih, ki so ga do-vedli na zadnje mesto v prvenstveni tabeli. Navajal je razne notranje in zunanje ne-prilike in težave — več najboljših igralcev je moralo k vojakom, nekaj drugih je bilo kaznovanih od LNP — in tako je moralo skoraj izključno rezervno moštvo igrati prvenstvene tekme. Odbor je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, vendar ni mogel preprečiti vseh težkoč. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Miklavčič, je razvidno, da ima klub 76 aktivnih in SI podpornih članov. Odbor je odposlal tudi vlogo na ministrstvo za telesno vzgojo naroda in na JNS v Beogradu ter zaprosil, da se trta dolg, ki si ga je klub nakopal z oglati i tvi jo svojega igrišča. Prošnjo je odbor utemeljil s podrobnim poročilom o tem, s kolikšnimi žrtvami se bore vsi športni klubi v Trbovljah za svoj obstanek in razvoj, zlasti oni, ki morajo izdrževati svoja igrišča, ker so pri tej splošni krizi vse tekme deficitne. Blagajnik g. Princ je navajal, da so od zadnjega občnega zbora do zaključka blagajne znašali dohodki 6764 Din, izdatki pa 7647 Din ter ima klub še 1000 dinarjev dolga. Dramska sekcija, ki jo je klub ustanovil zato, da pride do novih finančnih virov, je v Trbovljah prav dobro delovala tako v finančnem, še bolje pa v pioralnem in kulturnem oziru. Po poročilu načelnika nogometne sekcije g. Jelena je »>ilo v tem poslovnem času odigranih 37 prvenstvenih in prijateljskih tekem* _ S ponovno verifikacijo bo imel kiub 38 aktivnih igralcev. Lahkoatletična sekcija se v tej dobi zaradi raznih tehničnih zaprek ni mnogo udejstvovala. Pri volitvah nove uprave je bil za predsednika izjvoljen stari prijatelj naših športnikov jake-saki mojster g. Varga, za tajnika g. Bostič, za blagajnika g. Kovač, za pačelnika nogometne in lahkoatletske sekcije g. Stepišnik, za njegovega namestnika. g. Jelen. Vse ostale funkcije so prevzeli mlajši delavoljni športniki. Novoizvoljeni predsednik g. Varga je v lepem govora orisal plemenito stremljenje mladine in zagotavljal, da bo v vsem deloval za po-vzdigo športa v Trbovjah. Tajnik g. BoHjč Je v kratkih izvajanjih predočil zgodovino kluba, ki je bil ustanovljen med prvimi v radarskih revirjih, da povede rudarsko mladino iz prašnih uMc in kolonij na zelena športna igrišča. Vzgajal je mladino v pravem športnem duhu in ista sveta naloga mu ostane tudi v bodoče, da pripelje mladino iz monotonega dela v rovih na jelene planjave, kjer si lahko krepd telo in poglablja duševno obzorje, da bo sposobna za svojo težko življenjsko po L Klub bo v bodoče vsak teden prirejal predavanja iz vseh športnih panog, ki bodo obvezna za vse aktivne člane. Predavanja bo vodil tehnični referent kluba učitelj g. Božič. Vsi igralci se bodo poučili tudi v vseh športnih pravilih. Predsednik gosp. Varga je zaključil zbor s pozivom, naj gredo vsi kot en mož na delo za povzdigo pporta v Trbovljah. Med splošnim odobravanjem članstva so z občnega žbora poslali priporočeno pozdravno pismo g. ministru za telesno vzgojo naroda ta JNS v Beograd. Vsi klubi in vse športne instance se naprošajo, da v bodoče pošiljajo vse dopise za SK Amater na naslov: G. Toni Bostič, Trbovlje. Službene objave LNP (Seja upravnega odbr<>ra 6. julija 1934) Navzoči: Rybar, NovaK, Logar, šetina, Buljevič, Kuret, Dorčec. Kralj, Pefcrič, Skalar, Malovrh. Kaznuje se Svoboda - Zagorje po § 23 k. p. v zvezi § 13 in 14 k. p. zaradi izgredov ob priliki tekme Svoboda : Litija dne 29. aprila 1934 z dvotedensko zabrano igranja; kazen poteče 23. julija 1934. S tem v rvezi se predajo kazenskemu odboru igraK ci Bogomil Gostiša, Franc Majdič, Zdrav-ko Kamnik, vsi Svoboda - Zagorje. Vzame se na znanje sklep vzgojno-scdravstvenega odseka, da se pričnejo vzgojno-zdravstvena predavanja za klube začetkom septembra meseca. Odobri se predlog za izvedbo enotedenskega trenerskega tečaja za vse klube LNP in tozadevni proračun. Zabeleži se prijava Sore - Skofja Loka, Žalca, za sprejem v članstvo JNS. Poslovnemu' odboru se odredi, da izvede poskusne tekme. Dopis Maribora St. 142-16 od 26. junija se odpošlje JNS. Odobri se objava predsedstva z dne 30. junija glede dviga suspenza Elanu, obenem se dvigne suspenz Disku, ker je ugodil svojim obveznostim Preda se odboru za kaznovanje sodnikov Wagner, ker se ni odzval delegaciji za O R T cer se bosta predložila v smislu 5 5, Bt e) podsaveznih pravil v črtanje. Vsem klubom se dostavijo ofirfetaehlan-kete poverilnic za redno glavno skupščino 15. julija. — Novak, L *. v nekaj vr«tah. V soboto zvečer je zagrebška concordia v nočni pokalni tekmi porazila Gradjanskega s 3:1. Gotovo lep uspeh Concordijašev, ki so pred nekaj dnevi porazili tudi svojega drugega lokalnega rivala Haška. V tabeli tega pokalnega tekmovanja vodi še vedno BSK s 14 točkami. Sledijo Hajduk, Bask, Concordia, Gradjan-ski, Hašk in Jugoslavija. — Po dosedanjih informacijah bd poljska hazenska reprezentanca morala v petek igrati v Ljubljani kot reprezentanca Varšave proti reprezentanci Ljubljane. Včerajšnja »Politika« pa javlja, da je sedaj dedtintvno sklenjeno, da bodo Poljakinje v petek igrale v Beogradu proti BSK, v nedeljo pa proti reprezentanci Beograda. Kaj je torej resnica? — prav uspela je bila otvoritev .športnega kopališča v Zagrebu. Klubi, ki so nastopili, so pokazali, da imajo prav dober plavalni material, ki bo s treningom, ki bo sedaj omogočen zagrebškim plavačem, gotovo lepo in hitro napredoval. V waterpolo tekmi je Hašk zmagal nad Concordio s 4:1 (1:0). — Kolesarski klub Drava v Ormožu je v nedeljo priredil prvo medklub-sko kolesarsko dirko na progi Ormož — Ptuj.—Ormož (48 km). Startalo je 14 tekmovalcev iz Maribora, Ormoža, Varaždina in čakovca. Dirko je vodil načelnik Jugo- slovenskega iftora MeearaMh 8T- Markovič. Kljub rfatoi cesti, ki Je nasuta z gramozom, so bili doseženi lepi časL Re-aultati so bili: 1. Rozman (železničar, Maribor) 1-20.50, 2. Pavli&č Matija (Ormož) 1-20.52, 3. Zadravec Ludvik (Bdelweii») 1-25 32 4. Antonovič Matija (Drava) 1:25.33* 5. Curin Martin (Drava) 1:25.35, 6. Demko Mirko (Slavi ja, Varaždin) 1:29.12. Po Številu občinstva, ki je prisostvovalo dirki, se vidi, da vlada v Ormožu veliko zanimanje za kolesarski šport. — Znani nemški lahkoatlet Sievert je v de-setoboju postavil nov svetovni rekord z 8790.460 točke. Njegovi rezultati so bili: 100 m 11.1, skok v daljavo 7.48, met krogle 15.31, met diska 47.23, met kopja 58.32, skok v višino 1-S0, 400 m 52.2, 110 metrov z zaprekami 15.8, skok ob palici 3.43, 1500 m 4.58.4. — Na nedeljskem meddržavnem lahkoatletskem tekmovanju med reprezentancama Madžarske in Avstrije je zmagala Madžarska z 78 in pol proti 50 in pol.__ Koturaški podkve* LJubljana. Redna seja upravnega odbora podsaveza danes ob 20. v posebni sobi gostilne pri Amerikan-cu. Udeležba obvezna. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17.30 naprej trening za ligino skupino Ob 18.30 naj se zglasijo pri načelniku na igrišču: Starec, štakovic, Molk, Petelin. SK Grafika. Zaradi tekme s SK Grafi-čarjem v Zagrebu naj se javijo danes ob 20. v društvenih prostorih vsi igralci L moštva. Po sestanku seja upravnega odbora. „ __. ŽSK Hermcs. Seja načelstva. nogometne sekcije drevi ob 20.30 pri »Kočartu«. G. Kovač gotovo. Slike s protiverske fronte Brezboiniški pokret preti s smrtjo vtem religijam Ljubljana. 9. julija V pritfičnih prostorih šentjakobske šole . Ljubljani se je naselila razstava, ki je po svojem gradivu edinstvena med razstavami, kar smo jih kdaj videli v našem mestu: namreč mednarodna razstava »Pro Deo«. Gradivo je prispelo k nam iz Ženeve in Ljubljana je prva v Jugoslaviji, ki ga je dobila na razpolago. Odtod pojde Se v Celje in Maribor, nato v Zagreb in v druga mesta naše države; prva država, ki pride potlej na vrsto, bo Češkoslovaška. Za Jugoslavijo je prevzel vodstvo in ureditev te originalne razstave g. Evgen Moss-ner. v Ljubljani se je sestavil poseben pokroviteljski odbor, ki mu predseduje g. univ. prof. dr. Fr. Grivec in jutri, v torek, bo razstava slovesno otvorjena. A že pred službeno otvoritvijo so ljudje kar navalili vanjo. Videti je, da gre za vprašanja in pojave, ki živo zanimajo verne in neverne. posebno kričeče karikature ali so njegov* slike kako drugače reproducirane. Tc karikature so na svoj način mojstrsko izdelane, duha pa, ki veje iz njih, je duh paleče nestrpnosti in do paroksizma stopnjevanega fanatizma. S teh strani bruha sovraštvo do pojmov in čuvstev, ki so na zapadu sveti milijonom ljudi. Samo v času največjega divjanja francoske revolucije so se ljudje na podoben način upirali veri, ki so jo leta prej izpovedovali na kolenih. Tako hodimo od slike do slike, od tabele do tabele, gledamo gradivo, ki je sicer pn nas nedostopno, imamo pred očmi podobe o pojavih in dogodkih, ki jih doznavamo iz največje ateistične dežele na svetu le v obliki kratkih in nesovislih poročil V tej zemlji bojevitega brezbožništva, kjer se že majhna dcca roga Bogu in Kristusu bolj strupeno nego se je kdaj smel m mogel duhoviti gospod iz Ferneva, Fran90» Vol- lUlliC UU1UV, JV » »u. ■ -------—- — ___ rane so besede nekega ruskega duhovnika. J j;jnice veliki valjar miselnega izenačenja ki je padel kot žrtev protiverske gonje v naj pomaiujra zadnje sledove krščanstva in Rusiji, da ni več časa za diskusije in pre- I drugih verstev. —■ Ko spoznamo vse te na pire, marveč, da se morajo vsi, ki verujejo I .fte -n si ogiedamo številne primere or-v Boga, strniti v skupno borbo zoper brez- „anjzjrane borbe zoper Boga (ne le krščan-božnike. In ko gremo dalje, vidimo na_ ste- | ®jcega> marveč boga sploh, t. ]. ideje o naj- fnrlri Slovaške nah citate iz Marxa, Lenjina, Jaroslavskega (ideologa boljševiškega ateizma), Stalina in drugih, ki opozarjao na nezdružljivost komunizma in vsakršnega religioznega mišljenja in čuvstvovanja. In med temi citati vidimo slike voditeljev tega gibanja, ki hoče izkoreniniti krščanstvo (vseh konfesij in višjem smislu in končni točki človeSce usode), se ustavljamo ob slikah, ki kažejo, da se pojavlja na zapadu odpor zoper fanatični ateizem in da so tu strpno združe^ ni v obrambo svobode verovanja in vest! vsi verski tabori, vse skupine, vsi verujoči. In k boju zoper brezbožni fanatizem. okolstvo « (.i,: M..fAt. Lep uspeh Sokola MarenbergVubred. Lep SOkOlSKl nastop . 24 v m/ye priredil marenberški Sokol na „a TeŽid I svojem letnem telovadišču v Vuhredu zna- jjrt _ I Q veseloigro »Pri belem konjičku«, ki je Nedeljski telovadni nastop jezenskega uspela naoKo- loy. spretn0 organizirane propagande po lom se je kar srce smejalo, ko so videti j yseh celinah) po širnem svetu. Geslo, ki je ločin), židovsko, islamsko, budhistično in p^^aja od istega vzhoda, odkoder so vsako drugo vero, pa seveda tudi sleher- pr;hajale prej -eligije, jih bodre milijoni no idealistično usmerjeno mišljenje, ki na- • H - - - j« sprotuje novi »veri« človeštva: dialektič- verskih mučencev v Rusiji in stotisoči živih rok vernikov, ki se v samotah sever-noruskih in sibirskih pragozdov in močvirij sklepajo k oni isti molitvi, ki jo je nekoč razodel paganskim Rusom sv. Vladi- mir. so se vse zbrane Sokole in prijatelje od blizu in da leč. Prišli so gostje iz Maribora, iz vse Dravske doline in od Slovenjgradca. Pri sebno lepem številu in pozorno prisostvo- .gfi je bilo navzočnih nad 1000 ljudi, kar „.i„ cnknUkim vajam. Posebno pohvalo so I . ^^ obmejne razmere gotovo zelo vala sokolskim vajam. . prejeli starejši bratje (9), ki so svoje raz Seroma »nerodne« vaje s ^camijzvedl prav učinkovito, jako skladno ta s ponosom. Cesto smo že videli drugje^to^t, starejše brate, pa so navadno sami svo e -je izvajali premalo resno, ali pa Jih je činstvo smešilo. Na Jezici pa so je resne in so napravile na gledal; ,ljši vtis, dokazale so, da je na Jez; vi sokolski duh doma pri vseh letni Starejše t"- ~ vaje izvajali premalo - , . občinstvo smešilo. Na Jezici pa so bile to ?aje resne in so napravile na gledalce naj-boljši vtis, dokazale so, da je na Jezici pravi sokolski duh doma pri vseh letnikih so-kolskega članstva. Toda na prihodnjem nastopu lelimo videti tudi nastop starejsih sester! — Vsi oddelki so nastopali uspesno, le da so vodnik preslabo spajali telovadce z godbo, ki je bila pod vodstvom brata V Svajgarja res odlična! Moška deca (36) ie nastopila skladne je in točneje kot ženska deca (24). pokazala je pa precej neiz-piljenih gibov. Ženski oddelki - clanice (6) in naraščajnice (10) — so vendarle pri. čeli naraščati, vaje so bile dobre, razmeroma skladne. Moški narščaj (19) in clani (24) so vežbali najboljše. Igre dece (50) so bile živahne, primerne orodne telovadbe naraščaja in članov je bila prav častna za Ježico, ki ie postavila za današnji nastop 118 domačih telovadcev Krepko daljel Zlet murskega sokolskega okrožja v Križevcih Letos je priredilo mursko sokolsko okrož-ie svoj VIII. zlet v Križevcih pri Ljutomeru Zleta so se udeležila vsa društva in čete okrožja s članstvom, bližnja društva pa z naraščajem in deco. Pretežno vecmo telo-vadečih so dala društva Ljutomer, Krizevci in Veržej. Nastop je vodil požrtvovalni okrožni načelnik br. Stopar in okrožna na-čelnica Šmavčeva. Ob 12. so se začele sku- ss. Dobrna sojenje prvenstvene tekme Hrastnik 1. julija. Tajniku Novaku se dovoli enomesečen dopust do 19. avgusta. Pozivata se Elan ta Celje, da poravnata svoj dolg pri LNP do 15. julija 1934, si- šnje telovadečih. ki so trajale do Pohoda obeh vlakov iz Radgone in Ljutomera. Ub 1S.30 se je vse sokolstvo formiralo ▼ P<>-vorko, ki je krenila od kolodvora po Križevcih. Mogočno sokolsko armado je pozdravljalo domače prebivalstvo, sokolska m solska deca. Vsem gostom in na čast sokolstvu so plapolale državne zastave, ki so visele tudi s kmečkih hiš. Povorki je sledil telovadni nastop vseh telovadnih oddelkov. Vse točke so pokazale, da se v okrožju res intenzivno dela. S posebno točko na treh bradljah je nastopilo društvo Ljutomer. Na sporedu ie bila tudi štafeta dece, tek dece v vrečah in tek dece po štirih. V vseh tekih je odnesla zmago deca sokolskega društva v Križevcih. Naston ie spremljala domača okrožna godba od Male Nedelje pod vodstvom br. Preloga. H koncu je pozdravil zbrano sokolstvo in občinstvo starosta br. Skuhala v imenu domačega društva in v imenu občine. Sledil je kratek 'dejni nagovor okrožnega prosvetnega nadzonvka br. Karbaša. ki je poudarjal zgodovinsko važnost 28. junija ter v bodrilnih besedah pozval vse telovadeče članstvo in vaditelje k vestnemu sokolskemu delu. Zaključil je z vzklikom Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. br. prestolonasledniku, čemer so se priključili tudi vsi navzočni. godba pa je zasvirala državno himno. Sokolsko društvo na Blokah je priredilo na praznik sv. Petra in Pavla svoj prrl javni nastop. Nastopa so se udeležili tudi bratje in sestre iz Sodražice, Loške doline. Loškega potoka. Grahovega in deca z Gore. Kljub siloviti opoldanski plohi je nastopu prisostvovalo precei občinstva. Med drugimi smo videli predsednika občine, g. ka-petana iz Grahovega, okrožnega sokolskega načelnika za Dolenisko okrožje in dru-«e. Po telovadnih točkah, kjer je nastopilo 19 članov, 25 članic in 38 dece. se je izvršilo lahkoatletsko tekmovanje v skokih, metanju krogle in štafeti 6 krat 300 m. Tekmovali so bratce iz Blok in Grahove«. Zmagalo ie bratsko društvo Bloke s 324 točkami. Da je prireditev tako lepo uspela, je preskrbelo učitelistvo. ki se ni strašno nobenem trud« in žrtev, saj je vso pomlad pripravljalo nastop. Po uspeli telovadbi in tekmovanjih se ie ra*v''1a Prijetni zabava s plesom. Sviral je Turšičev orkester iz Cerknice. je za naše obmejne razmere gotovo visoko število. Posebno častno so se odzvali Sokoli iz Vuzenice pod vodstvom svojega staroste br. Maksa Pregla. Rušanom, ki so znani mojstri v igranju na prostem, se je postavila ob stran še marenberška sokolska družina, ki je pokazala, kaj premore resno in požrtvovalno delo celote. Igri je režiral in vodil tehnično delo br. Cizej Janko, ki je prostor in kuliserijo mojstrsko izbral in dovršil. Nastopil je skoro ves igralski zbor, seveda tudi precej začetnikov, ki so se pa potrudili in nudili kolikor so največ mogli in znali. Po igri se je razvila prosta zabava s plesom. Ves čas je pridno igrala marenberška godba. Šotori pa so pod vodstvom s. Mravljakove nudili različne dobrote in okrepčrla. tako da je poleg moralnega tudi gmotni uspeti lep in za današnje čase prav zadovoljiv. Dijaški dom v Ptuju Ptuj, 9. julija Ptujski »Studentenhelm«, ki ga je mestna občina ustanovila leta 1900„ da okrepi takrat izpopolnjeno višjo gimnazijo, praznuje letos neopaženo svojo petnajstletnico, odkar je prešel v slovensko upravo in pod vodstvo znanega vzgojitelja g. prof. Hinka Vodnika. Potreba dobrih vzgojnih zavodov za srednješolsko mladino je bila že pred vojno, po vojni pa se je potreba še povečala, ker ni bilo primernih stanovanj za vedno naraščajoče število srednješolske mladine. > Ptujski Dijaški dom, ki je znan po vzorni notranji uredbi in strogem nadzorstvu, je bil vedno več ali manj poln in je imel v prvih povojnih letih tudi mnogo gojencev iz Trsta in okolice. Vzgojni in učni uspehi so bili povsem ugodni in je mnogo gojencev vstopilo v zavod kot prvošolci, ki so po osmih letih odhajali z maturo v žepu. V zavodu so imeli vso pomoč pri učenju in so vestni z lahkoto študirali ter imeli v šoli odlične uspehe. Bii pa so seveda tudi gojenci, ki bi potrebovali »norimberški lijak«, ki ga pa zavod nima! V prostih popoldanskih in večernih urah so imeli na razpolago lastno obsežno igra-lišče ob Dravi, v zavodu samem pa lepo urejeno igralnico z gledališkim odrom. Zavod je pred leti dobil v svojo last celotni gledališki oder ptujske Narodne čitanice in je s tem gojencem omogočeno prirejati v lastni režiji večje ali manjše gledališke predstave. Že leta 1922. se je ustanovil v zavodu orkester v polni zasedbi. Zavod je nabavil vse potrebne godbene instrumente in pre-skrbel dobre učitelje. Mnogi bivši gojenci, ki so bili člani orkestra, se gotovo z veseljem spominjajo prijetnih vaj m lepih koncertnih nastopov v zavodu in izven njega: Miklavževi večeri, sodelovanja pri raznih proslavah, majniški izleti itd. Obsežna knjižnica nudi gojencem izbrano čtivo v pouk in zabavo. — Kakor je zavod deloval v teh petnajstih letih, tako bo tudi v prihodnjih in bo nudil gojencem poleg vestnega nadzorstva pri učenju tudi dovolj prilike udejstvovati se v raznih lzvensol-skih panogah ter bo vzgajal mladino v je: klene Jugoslovane! — Priporočamo zatorej vsakomur ta ugledni zavod. Velik požar v Brežicah Brežice, 9. julija. Včeraj okrog 18. je nastal ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja g. Ivana Zorka poleg kolodvora v Brežicah. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje, ki je pogorelo s hlevi vred. K požaru so kmalu prispeli gasilci i* Zakota, Brežic, Bukoška in r Vidma, ki jim je uspelo rešiti hišo, ki se je držala gorečega gospodarskega poslopja. Ce bi bil pihal veter, bi bil tudi kolodvor v veliki nevarnosti. Iz hlevov so rešili živino, iz hiše, v kateri je tudi gostilna, pa so hitro spravili pohištvo. Skoda je velika in je le delno krita z zavarovalnino. Sodijo, da je ogenj nastal v kuhinji, kjer so kuhali svinjsko pičo. napisano z velikimi črkami pred vhodom v starodavni pravoslavni Kremi j, da je »vera opij narodov«, naj bi postalo združujoča ideja vseh narodov in plemen. Tretja internacionala v Moskvi, ki je osrednji organ za pripravljanje svetovne revolucije, fe "obenem centrala svetovnega ateističnega I spektiranju v^eh duhovnih pokreta. pretečega s smrtjo vsem religi- | Jih ustvari jam, vsem cerkvam na svetu. Na stenah vise posamezni zvezki ruskega »Bezbožnika«, glasila, posebne organizacije. ki v duhu Tretje internacionale ruši in zatira zadnje ostanke verskega življenja na ozemlju Rusije. Iz posameznih številk te«a strupeno fanatičnega lista so iztrgane Poučna je ta Tazstava in značilna »dobo ki nas šteje med svoje sodobnike. Razmahnila se je ogromna kulturna borba, lomijo se svetovi. Kdo bo zmagal: Knst alt Antikrist? Umljivo pa je, da je protiver-ska borba tolikanj silovita zaradi tega, ker so se verski nazori in cerkvene organizacije preveč vezali z obstoječimi sistemi in ker so vodilni činitelji verskega življenja premalo upoštevali miselno in materialno preobrazbo v človeštvu (Rusija!). Razstavo »Pro Deo« zapuščamo s prepričanjem, da prav kultura obstoji v re-—TSeh duhovnih vrednot, ki si __ človeštvo, in stremljenje po nasilni miselni istousmerje-nosti vseh ljudi vodi v kulturno barbarstvo. To. kar počenjajo boljseviski br<» božneži. je po svoji strahotni nestrpnost, samo blazno ponavljanje zla, ki so ga % človeški zgodovini povzročili najhujši verski fanatiki. Iz življenja na deželi Iz Hrastnika h_ Akcijski odbor vseh strokovnih rudarskih organizacij je sklical v nedeljo ob 16. javen shod na dvorišču Delavskega doma. Zbralo se je okrog 2000 ljudi, ki so z velikim zanimanjem poslušali «ovornike. Govorili so gg. Pliberšek, Arh. Struc Lesnik, Brinar (v imenu rudniških upokojencev) in dr. Cepuder iz Ljubljane- Vsi so poročali o zadnjih pogajanjih s 1FD. Navzočni so z zadovoljstvom vzeli na znanje vsa poročila, posebno pa še ono predsednika Narodne odbrane g. dr. Cepudra. Rudarji so šli v ponedeljek na delo m bodo delali ta teden brez presledka, brez praznovanja. h— Novomašnik iz rudarske družine. V nedeljo ob 17. se je pripeljal iz Maribora naš rojak novomašnik g. Viktor Ramsak, sin rudarja. Njemu v čast je bilo postavljenih več slavolokov in prirejen lep sprejem. To je tretji duhovnik iz naše sajaste doline, a prvi kot sin rudarja. Ona dva sta bila sinova delavcev kemične tovarne, m sicer ie bil prvi I. Pohar, ki je sedaj predstojnik samostana lazaristov v Domžalah, drugi pa Ferdo Lavrinc, sedanji župnik sta-rokatoliške cerkve v Ljubljani. h— Rudarski festival v Hrastniku Je priredila »Svoboda« s sodelovanjem vseh delavskih godbenih in pevskih društev iz rudarskih revirjev Trbovelj, Zagorja in Hrastnika v nedeljo 1. t. m. ob pol 20. na športnem igrišču SK Rudarja v Hrastniku. Nastopilo je 5 moških in 3 mešani albori, 4 delavske godbe na pihala ta delavski orkester iz Hrastnika. V splošnem je prireditev uspela prav lepo in so nekatere nastopajoče skupine dosegle prav častno umetniško višino. Zlasti pa so se odlikovali pevsko društvo »Zarja« iz Trbovelj Cpe-vovodja Dotaičar), mešani zbor »Svobode I« iz Hrastnika (pevovodja Podlogar) !n Delavska godba iz Trbovelj (kapelnik Tone Hudarin). Prijetno je presenetilo God-beno društvo steklarjev iz Hrastnika (kapelnik Peter Ignatief), ki Je zadnje mesece napredovalo z neverjetno brzino. Pa tudi vsa druga društva so pokazala lepe uspehe in mnogo volje za smotrno delo. V skupnih zborih (nad 200 pevcev) so tvorili izvrstno podlago basi, medtem ko so bili tenorji mestoma preveč vsiljivi. Združene delavske godbe (okrog 60 godbenikov* so odigrale Blobnerjev »Delavski poadrav« strumno in veličastno.Spored je bil predolg, saj je koncert trajal pet ur. Ker se je pn-četek zakasnil za celo uro, se je prireditev zaključila ob pol 2. uri zjutraj. Napovedovalca prav za prav ne bi bilo treba, saj »no imeli v rokah sporede. Koncert je obiskalo okrog 2000 poslušalcev. To j« rekord » našo dolino. Med poslušalci je tal tudi načelnik trboveljske občine g. Ferdo Roš. * GROSUPLJE. Naša vas dobro napreduje vodovod imamo že iapred svetovne vojne Brž po vojni smo dobili električno razsvetljavo ta veliko tvornico vrvi. Sest let je že tega, kar smo si sezidali novo veliko in hteienično enonadstropno šolsko poslopje s stanovanjskim delom za učiteljstvo. L. 1924 je bil ustanovljen Sokol, ki si je nekaj iet zatem postavil Sokolski dom. V nedeljo je slavil Sokol lOletnieo obstoja. Pridobitev najnovejšega datuma je električna razsvetljava enega dela glavne ceste, ki drži skozi Grosuplje. Ta odlok, Id Je bil sprejet že tonsko leto na oto&nski seji so vsi z zadovoljstvom pozdravili. Kmv lu nato so žarnice našo cesto osvetljevale. Je pa nekaj čudnega pri teh žarnicah, dft nihče ne more povedati, kdaj prav za prav naj bodo užgane ta kdaj naj se ugasnejo. Odločeno je baje bilo, da bodo poetau svetile do 21., poleti pa do 22. Navzlic temu pa vfcaiSi kar sredi noči zašije to električno solnce po Grosupljem. RADEČE. Dne 29. p. m. se je vr«ila seja širšega odbora JNS v Radečah, na kateri je poročal o aktualnih vprašanjih predsednik župan g. Polanc Anton. Ugotovilo se je, da je razmah organizacije prav zadovoljiv in da se v njej dela. za kar gre zahvala g. predsedniku. Razpravljalo se je na seji o zasavski cesti Radeče—Litija—-Ljubljani m sklenilo, da organizacija zastavi vse sile za uresničenje teh načrtov, da bi se omejila brezposelnost. Izrekla se je želja, naj se vpliva na merodajnih mestih, da bi kr. vlada storila potrebne ukrepe, da se »-brani vsako trgovanje s hranilnimi knjižicami in se na katerikoli način reši denarno vprašanje, da bi vlagatelji nemoteno prišli do svojih prihrankov: 6 tem denarjem bi se brezposelnost docela omejila. SV. JURIJ OB ŠCAVNJCI. »Jutro« je 29. maja 1934 poročalo o drugi nacionalni zmagi v Koroščevi rojstni vasi. Ni res, da sem se jaz šolski upravitelj Ivanšič pri volitvah občinskega zastopstva občine sv. Jurij ob Ščavnici. kot rojstnem kraju g. dr. Korošca, s posebno vnemo pri delu za nasprotno listo odlikoval. Res pa je, da se je* pri delu za zmago nasprotne liste nisem odlikoval. — Lj. Ivanjšič, šolski upraviteli. VRANSKO. Strelska družina Je r nedeljo 1. t- m. slovesno otvorila strelišče. V lični strelski lopi je predsednik sodni starešina g. Franjo Kooapara v govoru pozdravil zastopnika vojaškega oblastva podpolkovnika g. Bojiča ta kapetana g. Miti-ča, zastopnika bana sreskega načelnika celjskega g. dr. Vidmarja ta navzočne odposlance bratskih strelskih družin iz Šoštanja, Velenja ta Braslovč. Poudaril je zasluge vseh onih, ki so s požrtvovalnim delom pripomogli do uresničenja načrtov, ter se toplo spominjal naklonjenosti dr. Ro-biča ta ge. soproge, ki sta darovala ves potrebni les in bila s strokovnimi naspetJ družini vedno na razpolago. G. dr. Vidmar je otvoril strelišče z oddajo častnega strela, čestital družini k lepemu napredku in ji želei še večjega razmaha. Tudi ostali zastopniki so oddali častne strele, nato pa se je začelo strelsko nagradno tekmovanj«, ki je trajalo zaradi velike udeležbe do mraka. Medtem se je na vrtu hotela »Slovana« začela ljudska veselica, ki Je zaradi požrtvovalnega sodelovanja vran pikih dam nad vse lepo uspela. Na veseličnem prostoru je po končanem tekmovanju ras^lastt izid tekmovanja predsednik raroodSča g. dr. Jože Gračner ter razdelil lepa darila Prvo darilo je dosegel g. dr. Robič Hugo, pritti arij iz Maribora, ki je tekmoval za vransko družino, kateri je takoj spet poklonil prejeti dar. Dosegel je 76 točSk. Drugo mesto si je priboril g. TopolSek Franc z 38 točkami, tretje g. Goršek Franc s 36 točkami, oba za strelsko družino iz Šoštanja, četrto mesto g. črnk Anton s 36 točkami in peto g. Silovšek Jožef s 35 točkami, slednja za strelsko družino iz Velenja. Mladi, delavni vranski strelki družini želimo tudi mi krepkega raanaba. sJUTECk St. 155 * 8 Torek, 10. TIL 1984 L. WoJII; 42 Garragan Roman Tako je stopala Glorija po ozkih drevoredih, časih obstala pred grmom, ki se je bil ponoči razcvel, posluhmila ob ptičjem kiicu, se, n-e vedoč zakaj, nasmehnila topli sapi, ki ji je božala lica, in krenila d-alie, zamišljena spokornica in koprneča žena, vse hkratu. Kadar se je čutila utrujeno, je počivala na hišni terasi, ki so jo proti cesti obrobljali vrhovi starih kostanjevih dreves. Bila so okrašena z belimi in nežnordečrmi cvetnimi svečami, zakaj zdaj je hiJa res pomlad. Glorija je časih po mnogo ur sedela na tej terasi in se ni naveličala gledati proti vzhodu, čez dolino Seine in preko daljnega Pariza, nad katerim so vihrale bele koprene hlapov. Tukaj je Glorija sprejela vmivšega se grofa Heniksteina, ki je, zmeden in zaljubljen, kakor se pažetu spodobi, strmel v to ženo, ki je bila še dosti lepša, nego jo je imel v najnežnejšem spominu. »Pozdravljeni, grof Henikstein,« je skoraj veselo vzkliknila m mu pomolila obe roki, ki jih je meutegoma pobožno poljubil. »Zelo me veseli, da vas spet vidim. In še enkrat hvala iz vsega srca. Ne morete si misliti, koliko ste storili zame. Prosim, sedite in pripovedujte. Pripovedujte!« Stal je kakor začaran. »•Kaj je z vami, Klemen Henikstein?« je smehljaje se vprašala. »Držite se kakor kraljevič v [pravljici, ki ga je dobrotna vila spet izpremenila v kraljeviča.« »Kar neverjetno lepi ste postali, gospa Glorija,« je tiho dejal. »Moj Bog, sebi se zdim pa tako grda in stara.« »Človek -vas mora Imeti rad, gospa Glorija.« »Mora me imeti rad?« je nejeverno in otožno vprašala. Samo pokimal je in jo pogledal s takimi vročimi očmi, da se je Glorija vznemirila. »Dajte, grof Henikstein, sedite k meni in pripovedujte. Radovedna sem, da si ne morete misliti, kako.« Paže ji je z vzdihom ustregel in začei svoje poročilo. Glorija je poslušala, kakor da bi ji pripovedoval prečudno zgodbo o bajeslovnem junaku, ki mu je bilo ime Garragan. Kadar se je Henikstein oddahnil ali kadar je hotel končati svoje poročilo, mu je Glorija vselej še s sto in sto vprašanji izvabili a novo poglavje razburljive povesti. »Niste mi še povedali, grof Henikstein, kako vam je Garagan po godu.« »Zelo, gospa Glorija,« je z veliko hrabrostjo odvrnil paže. »Gentleman je videti.« »Saj tudi je,« je vneto potrdila. »Ali hodi še tako pokonča?« »Dobro se drži.« »Veste, grof Henikstein, fotografija nič ne pove. Samo spominja. Garragan je imel najnežnejše oči, ki si jih morete misliti, na sliki pa tega ni videti.« »Baron Garragan ima zelo lepe oči,« je priznal Henikstein, pre^ magujoč svojo nestrpnost. »Ali ste kdaj slišali njegov glas, grof Henikstein?« »Seveda, gospa Glorija. Saj me je doletela čast, da so me predstavili baronu Garraganu.« »(Kje in kdaj se je to zgodilo?« je vzkliknila vsa razburjena. »Zakaj mi o takem važnem dogodku nič ne poveste?« »Šele ura je, kar sem tu, gospa Glorija,« se je z nasmeškom pobranil paže. »-Ničesar vam ne mislim utajiti« Tudi pažeti se morajo časih lagati. Heniksteinu se je zdelo ne- potrebno in kvarno, pripovedovat! o Garraganovi ljubezni do Niko-line. Nobena žena ne prenese misli, da je mož, ki ga je ljubila, vzplamenel za drugo. Mladi grof je skopo ln stvarno poročal o svojem srečanju z Garraganom v hiši polkovnika pl. Queissa. »Pravite, da je bila poJkovnikova hči navzoča, grof Hemkstem?« »Da.« »To je bila Ana Oueissova,« ga je poučila Glorija. »Dobro sem jo poznala. Ona me seveda sovraži. Že dvanajst let me sovraži, ker sem ii vzela Garragan a. Ljubila ga je zelo. Morda bi bilo res bolje za Garragana, če bi se bil oženil z Ana Queissovo. Kakšna je na pogled. Zdaj mora biti staro dekle — ali je pa nemara mlada pastorica?« »Ni bila Ana Oueissova, gospa Glorija, Nikotina je bfla.« »Saj ste govorili o gospodična, graf Henikstein. Nikolina je vendar še otrok.« »Zdaj je že gospodična.« Glorija je pomislila »Seveda, zdaj utegne imefti devetnajst ali dvajset let Človek pozabi, da čas ne čaka. Torej Nikolina Oueissova je bila.« Nato je z nagonsko nezaupnostjo vprašala: »Kakšna je Nikolina na pogled? Ali je zala?« »Moj Bog — da,« je obotavljaje se odvrnil paže. »Prav čedna je, za tistega, komur ta dolgonoga, svetloplava severaonemška pasma ugaja.« »Torej je velika. Večja od mene?« »Mislim, da je nekoliko večja od vas, gospa GUorife.« »In čedna je, pravite. Kaj pa dela? AK živi v Potsdamn pri očetu?« »Ne, tajnica je pri bogatem podjetniku in kupčevaicu, ki se pSe Bokofzer.« CENE MALIM OGLASOM Po 5ii par za besedo, Din 2.— davka za vsa* oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id ISčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin J2.—. Dopisi in ženit ve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro al) dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20__. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas »n enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le, ee zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« m . 11111 3a- v znamkah. odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Potniki Buseda 1 Din. davek 2 Din zt\ šifro ali dajanje na Bluva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnika m. prodajo n-epr em-oč 1 jivega krasnega papirja, za Ljub-lja.no in okolioo sprejmemo N akn,p aa lasten račun. — Stimo dobro vpeljani za-es.opntki naj m javijo pod »Reference 347« na »Pro-pa.ga.iwia«, Beograd, pošt pret. 409. 17&45-5 Službo dobi beseda 1 Din. davek 2 Din za šllro ali dajanje na elova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dln_ Frizerko «k>bro izurjeao, z večle-treo Enukso, oprejme salon lira ič t Mariboru, Camkarje ™ ulica 1. 1816S 1 Pošteno postrežnico aprejm-em. Predstaviti te je ttf-d 3. in S. uro. Naslov t oeaenem oddletu »Jutra« 13200-1 Prodajalka « '12.000 Din gotov-i-ne, dobi takoj etahio službo. — FtK-udbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ambiciozna«. 18319-1 Tkalski mojster popo-inoma samostojen, se fco<- za tako-j&eu oaet-op za tkalnico (BuBtweiberei) v Sloveniji. Obširne ponudbe 1 nawed'bo dosedanje zaip->-»'itve in isihievkov na ogl. ©dčelek »Jutra* v Ljubljani pod sna-čko »Bumrvebe-rei«. 18231-1 2 krojaška pomočnika sa velike komade sprejmem takoj. Stud-eraei pri Mariboru, Alodrova c. it. 45. 18223-1 Čevljar, pomočnika ea fino galanterijsko delo flprf-jffr-e takoj Z-nmtiS Anton. Celje, Gosposka t>;ic* 18334-1 Mlajšo frizerko Bprej-m^m take j. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 18230-1 Vezalko cvetja e OTiamjem ncmSčine, fiprej-nprr. Ponudbe na ng'aRni odd-elek »Jntra* pod Šifro »TecftlUc. 1&S3ČM Mlajšo deklico M prodajalko s p r ej me sirfisci-čarna Novak v Murski Soboti. 18197-1 Službe išče beseda SO p&ra davek i Din za iifro »11 da lanje naslova 3 Din. Naj manjši znesek 13 Din Kovaški -podkovski pomočnik srednjih let. Išče službe oz. vzame v najem koračnico. Ponudbe pod »Delaven in sposoben« na ogl. oddL »Jutra«. 18004-2 Plačilna natakarica išče službo v boljši kavarni ali restavraciji. Prevzame tudi točilnico na račisn. Rezi Ko-vačič, poste resta.nte Zagreb. 17951-2 Brezplačno mesto praktikanta sprejmem v kakršnemkoli podjetju. Zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in laščine ter vojaščine prost. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra-« ipod šifro »Nujne«. 18314-f Konservater za sladoled skono nov, na.prodaj. Po-izve se v bonbonieri nasproti glavne pošte. 18307-6 Nov lister sako zelo poceni prodam. Pojasnila daje kroja« Igli-6 v Fri-žaiovi ulici. 1832S-6 Kupitn Posojila dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9°/» obrestlm letno. Ravno tako iste kupujemo m prodajamo. Hitro ln točno poslovanje. Pučka štedlona Zagreb Naš zastopnik za dravsko banovino Je: Zore Rudolf, Ljubi1 ana. Gledališka ulica 12. — Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. 18045-16 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Blagajno Werthe!m rabljeno, kupim. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod značko j »Blagajna«. 18111-7 Lovsko puško dvoe-evko, kal. 16, za bre«z- dimmi smodnik, malo rab- I deceda 1 Din davek 2Din Iščem kredit V višini 300.000 Din, prn-ti dobrim obrestim in sigurnosti. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uspešno .100«. Diskreeiia zajamčena 18231^16 V najem Štirisob. stanovanje lepo, solnčno in brezhibno, x vsemi pritvklinami v I. nadstropj-u vile i centru, z uiporabo vrta ta koj oddam v Knafljevi ul št. 13/H. 17590-31 Dvosob. in enosob. stanovanje za avgust in september od dam v Fugnerjevi u. 10/1, 18205-21 Pisarniška moč z večletno praikso. vojaSči ne prost, vešč slov., erbo-hrvatskega in nemškega jezika tor slov. stenografijo in etrojeTHsja, išče primerno n«.meščenje. Cenj. ponud.be na podru? niico »Jutra« v Celju pod »Prvovrsten«. 18325-2 Beseda 1 Din. davek 2 Din sa šifro ali dajanje na lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Razprodajamo prvovrstne avtomobile — nove in r«J)ljene, za vsako sprejemljivo ceno — radi opustitve prevelike zaloge. Sikor«, Ljubljana, Cesta na Robnik 19. Ne zamudite ugodne prilike. 17918-10 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nudimo Vam m majfeeo ien&r dobra oblačila. A. Presker Ljubljana. Sv. Petra cesta 133 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Ijeno — kakor tudi 6 kal. J fk>bert ktlifmm. Ponudbe z jMvedbo I cene na oglasni oddeleik »Jutra« pod »Dvocevka in Robert«. 33891-7 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši snesek •■» nin Natakarici poSteni, Sedni in energični, c kavcijo, oddam gostilno v najem. — Naslov: Gostilna pri J ur ju, Kokra št. 10. 17839-17 Štirisob. stanovanje z vsemi prHiklinami, o4> Bleiweisovi cesti, -vsi-ed selitve s 1. avgustom od dam. Naslov pove oglasn oddelek »Jutra«. 17583-21 Dve stanovanji vsa.ko s sobo, kuhinjo in pnitiklina-mi. oddam z avgustom . Vprašati na Ce-lo-vški cesti 56, dvo-iSče. 18315-31 Trisob. stanovanje v novi vrla, modenn-o in solnčno. i vsem komfo-rtom na ra®po>'ago takoj ali s' t. avgustom. Vprašati v ogl. oddelku »Jutra« pod Jifro »Lepo im poceni«. 18316-31 Gostilno tuji« v najem. Ponudbe , na oglasni oddelek Juitna Graščin, posestvo | p0^ >R©dno p^n«^ lepo, manjše, prodam aH zamenjam za hišo v Ljubljani. Naslov pove »glasni I Ključavničar, obrt oddelek »Jutra«. 17858-201 i(yht0 m^o, v Ptuju oddam v najem. Za obrt ni potreben mojstrsJci iezjpit. Pon-ndbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Ključavničar'. 18317-17 Vrednote Stanovanje Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zlato, srebro, platin kupuj« po najvišjih dnevnih oenah Mariborska efi- I tfeseda 1 Din. davek 3 Dtn nerija zlaU — Maribor, za šifro ali dajanje na Oroinova ulica 8. 230-35 | slova S Din. Nalmanlft) mesek 17 Din Dvosob. stanovanje pritlično, parketirai>(>. n-ovi vili pod Rožnikom oddam e 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18036-31 tfeseda 1 Din. dav.k 2 Din za šifro ali dajanje na dova 5 Din. Nalmanjši znesek 11 Din. Staro pohištvo postelje e peresnicami in nočno oma-rjce, čisto, po- I ceni prodam, event. tud;i zamenjam za bukova drva. Vprašati med 13. in -15. u.ro Cesta v Rožno dolin« 14, pritličje. 18189-12 Lokali Na križišču centra Ljubljane oddamo za 1. avgust v 1. nadstropju ko m formo stanovanje, obstoječe n 5 velikih sob in 2 kabinetov. Primerno tndi ta poslovne lokale. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17883-21 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši I Onremlieno znesek 17 Din. ^ ciuijcjHj T . . stanovanje LOK a I I ja dva (sobo in kuhinjo v stalnem letoviškem k ta- I z opreimo in posodo) pocem ju oddam osebi, ki ga sa- oddam ne Mir ju - Bičevje. ma opremi za mešano tr-I Svetlo, soločno in mirno, govino. Naslov pove ogl. Pojasnila se dobe Cesta v oddeJet »Jutra«. 18201-19 Rožno dolino 14. pritličje. 18188-33 Solnčno stanovanie krasno, 2 sobi. kuhinje in vrt, ta-koj oddam v Celju, Nova vas št. 31. 18226-31 Stanovanja Heseda 1 Din davek 3 Din za šifro alt dajanje oa slova 5 Din Nalmanjši znesek V» Din Dvosob. cfpnnvpnte v centru mesta išče stranka brez otrolk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18204-31/a Sobe išče Besed« 50 para. davet •i Din za šltro ali da-'anje naslova 3 Din Na) manjši znesek 13 Din V Mariboru v bližini Tomšičevega drevoreda išče sobe gospodična. Ponud.be na podružnico »Juit.ra-« v Mariboru pod značko »Mir«. 18198-23/a ''iil^V r' Besede 50 para davet Din ta šifro »n da lanje naslova 3 Din Naj ■nanjš1 mesek 13 oin Kabinet lepo nrejen, z elektriko in postrežbo, v centru mesta takoj oddam za 300 Din. Knafljeva oli-co 13/11 17589-23 Opremljeno sobo so-ln&oo in zračno, s posebnim vbodom, oddaim «o-lidtti stra.i»ki — Cesta na Ro-inii 47. 18037-23 Cez počitnice oddani v centra mesta, blizu Ti vol/i, lepo #obo i eno ali dvema posteljam«.. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Beseda 2 Din. davek 3 Din za šifro aU dajanje naslova 9 Din. Najmanjši eneaek 30 Din. Zdlskreditlrano je posredovanje Postanite stoj po- Prazno sobo s ew»t.r»!s>o kurj«rc«o — na Miklošičevi cesti oddam stalni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18890-28 16199-33 J urednik oz diekreciju, bez provizij«. Izbor ienitbenii pon uda z« Din 10 (marke) razašilj« »Daruvarčan« — Daruvar. 17602-25 Pralno sobo pripravno za »telje. takoj odda RobeSnik, Vegova ulica 8fL 18309-33 Glasbila Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje na | slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Godala na pihala dobro ohranjena, za kompletno godbo (30—34 godbenikov) kupimo. Ponud-be Solnčno sobico s posebnim vfhndom, z ali I Da podružnico »Jutra« v br«z osfcrbe odda M. Rav- I Trfeovljafčkanosni izum. — Ponudibe na og'os. oddeiek »Jutra« pod šifro »Patent« 1831&-16 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mamica, gospa Fani Troha vdova posestnika itd. v starosti 43 let, previdena s tolažili sv. vere, danes ob 2. uri mirno v Gospod'! zaspala. Pogreb nepozabne mamice bo v sredo, dne 11. t. m., ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Babno polje, dne 9. julija 1934. TalčI, Boži, hčerki, in ostalo sorodstvo. 6351 Jj.ii!1.. Radie Torek 10. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45-. Po-ročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Otroški kotiček (Manca Romanova). — 18.30: Malo šale za naše male (plošče). — 19: Predavanje za rejce malih živali (P. Krištof). — 19.30: Med prodajalci in kupovalci na ljubljanskem trgu (Ciril Kočevar). — 20: Mozartova ura, izvajata ga. Oberwalderjeva m g. Jelačin. — 20.45: Prenos klavirskega koncerta iz Zagreba. — 21.45: Riidio orkester. — 22.10: Čas, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sreda 11. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče, — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Komorna glasba radio kvinteta. — 18.30: O verstvih (Fr. Terseglav). — 19: Radio orkester. — 19.30: Literarno predavanje: Alma Almata (dr. Preobraženski). — 2A2 Violinski koncert — 20.45: Ravnik: Segvidile, ciklus za tenor šolo (g. Drmota) in klavir (J. Ravnik). — 2130: Oktet »Ljubljanskega Zvona«. — 22: Čas, poročila, lahka glasba. BEOGRAD 19: Pesmi. — 20: Program iz Ljubljane. — 22.45: Orkestralen koncert — 23.15: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.45: Citraški kvartet — 20: Igra. — 22.15: Prenos rz Brna. — BRNO 19.10: Klavirske skladbe. — 20: Igra. — 22.15: Šramel kvartet — VARŠAVA 19.15: Klavirske skladbe. — 20.15: Orkester. — 21: Vojaška godba. — 21.15: Koncert solistov. — 2.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 17.30: Nordijske pesmi. — 19.10: Smeh v glasbi. — 20.50: Mešan program. — 23: Nočni koncert — BERLIN 20.30: Plesni večer. — 22.50: Lahka glasba. KOENIGSBERG 20.30: Mešan program i* Monakovega. — 22.30: Lahka m plesna muzika. — MUEHLAGKER 20.30: Koncert solistov. — 21:15: Komorna glasba. — 23: Mešan program. — 24: Nočni koncert orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 19.15: Sonate za violino m klavir. — 20.30: Pesem puste. — Františkove Lažne (Franzensbad) na češkoslovaškem s svojimi na svetu edinstvenimi železom lneralnlral blatnimi kopeljml. z mnogimi mineralnimi ln ▼ koncentraciji stopnjevanimi kopeljml vsebujočtml Glau-berjevo sol zdravijo: protln, revmatlzem, sečno-ktslo diatezo, ženske, 6rčne bolezni ln bolezni presnove. Nedoseženi zdravilni uspehi. Najcenejše zdr&vlllščne ln penzlonske cene. Od 1. maja do srede oktobra. Pojasnila ln prospekte daje uprava rdravllišča. RODITELJI! Otroku, ki pohaja šolo, dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina«, za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35. Reg. S. br. 19147-33 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc JezerSek. Za tnaern* del Je odgovoren Alojz Novak. Val , Ljubljani'