Številka 15 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 12. aprila 1972 Cena 7 dinarjev Leto XXIX 160. Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, 23/67, 40/68, 11/69 in 15/70) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o minimalni odkupni ceni za kravje mleko 1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s Prometom ali predelavo kravjega mleka (v nadaljnjem besedilu: mleko) bodo kupovale sveže mleko od organizacij združenega dela, ki so mleko pridelale same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci — po ceni, ki ne sme biti za proizvajalce nižja kot 0,55 din za maščobno enoto, franko proizvajalčeva zbiralnica. Ta cena velja za mleko, ki vsebuje 3,6°/o mlečne maščobe. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s Pridelavo, predelavo in prometom mleka, lahko v mejah iz prejšnjega odstavka podrobneje določijo odkupne cene za mleko. 2. Cena iz 1. točke tega odloka velja za mleko, ki izpolnjuje pogoje o higienski kvaliteti mleka, ki jih Predpisuje pravilnik o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 15/64, 36/64 in 33/70), in še naslednje pogoje: — da kislinska stopnja ne presega 7,5 sfopenj, računano po Sokslet-Henkelu (SH); — da je čas redukcije metilenskega modrila daljši kot 2 uri; — da je ohlajeno na temperaturo najmanj 12° C. 3. Cene iz 1. točke tega odloka se zmanjšajo: — za 0,10 din po litru, če mleko ni ohlajeno najmanj na temperaturo 120 C; — za 0,20 din po litru, če je čas redukcije meti-ienskega modrila krajši kot 2 uri. 4. Kakovost mleka se ugotavlja v zbiralnici iz 1. točke tega odloka. O tem, kako se ugotavlja kakovost mleka, se stranki sporazumeta. 5. Ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o minimalni odkupni ceni za kravje mleko (Uradni list SRS, št. 264-46/71). 6. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. aprila 1972. St. 426-6/68 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 16JL. Na podlagi trinajste alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o premijah za kravje mleko za čas od 1. marca do 31. decembra 1972 1. Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko (v nadaljnjem besedilu: mleko) same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci in ga prodajajo, se izplačuje premija, 0,30 din za liter mleka. Od premij za mleko, pridelano v kooperaciji pripada: — organizaciji, upravičeni do te premije, 0,15 din za stroške organizacije in zbiranja mleka ter za vodenje matičnega knjigovodstva in selekcije ter kontrole proizvodnosti krav in 0,05 din za opremo zbiralnic mleka ali za njihovo vzdrževanje; — poslovnemu združenju — zvezi hranilno-kre-ditnih služb Slovenije 0,10 din za pospeševanje predelovanja mleka in govedoreje, prvenstveno v višinskih predelih in v manj razvitih območjih SR Slovenije. 2. Premija se izplačuje za mleko z najmanj 3,2 % mlečne maščobe. Količina mleka, ki vsebuje 3,2 °/o do 4,2 o/o mlečne maščobe, se preračuna na količino s 3,2 odstotka mlečne maščobe. Odstotek maščobe nad 4,2 %i se ne preračunava. Razlika v višini premije, ki nastaja zaradi preračunavanja maščobe v mleku, se porazdeli v odnocu kot je navedeno v prvi točki tega odloka. 3. Premija za mleko se bo izplačevala samo tistim premijskim upravičencem, ki imajo vpeljano matično knjigovodstvo ter selekcijo in kotrolo proizvodnosti krav. Premija za mleko, pridelano v kooperaciji z individualnimi proizvajalci, se bo izplačevala samo tistim premijskim upravičencem, ki imajo z individualnimi proizvajalci sklenjeno pogodbo o pridelovanju in dobavi tega mleka (kooperacija). 4. Premija se bo izplačevala samo za mleko, pri katerem izgubi metilensko barvilo barvo v času, daljšem od 2 ur. Ce občinski veterinarski inšpektor ugotovi, da mleko !.e ustreza kakovosti iz prejšnjega odstavka, ne pripada premijskemu upravičencu premija za količine mleka do naslednjega pregleda, ko se ugotovi, da ustreza mleko predpisani kakovosti. 5. Premija po tem odloku se bo izplačevala iz sredstev SR Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti v letu 1972 z računa številka 501-789-46. 6. Premija se bo izplačevala na zahtevo premijskih upravičencev, ki jo predložijo republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo. Premijski upravičenec iz 1. točke tega odloka priloži zahtevi za premijo: 1) fakturo o prodaji mleka, v kateri mora biti naveden odstotek mlečne maščobe; 2) obračun premije z dejanskimi in preračunanimi količinami mlaka v litrih; 3) prepis potrdila kmetijskega inštituta Slovenije o tem, da ima vpeljano matično knjigovodstvo ter selekcijo in kontrolo proizvodnosti kra'v; 4) potrdilo, ki ga izda v njegovem splošnem aktu določeni organ, da je za mleko, pridelano v kooperaciji, sklenil z individualnimi kmetijskimi proizvajalci pogodbo o pridelovanju mleka. V potrdilu mora ta organ navesti številke, s katerimi so pogodbe pri njem vpisane; 5) potrdilo občinskega veterinarskega inšpektorja, da je čas, v katerem je metilensko barvilo izgubilo barvo, daljši od dveh ur; 6) izpolnjen virmanski nalog za izplačilo premije. 7. Zahteva za premijo mora biti vložena najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, prodano v preteklem mesecu. Premijski upravičenec izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku. 8. Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo ugotovi, če so pogoji za izplačilo premije izpolnjeni in obvesti o tem republiški sekretariat za finance, da odredi izplačilo premije v smislu 1. točke tega odloka. 9. Ta odlok se uporablja od 15. aprila 1972. 10. Za čas od 1. marca do 15. aprila 1972 se uporabljajo določbe odloka o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 29. februarja 1972 (Uradni list SRS, št. 1-1/72). 11. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-6/68 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 162. Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na podlagi 14. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 7/71) in v zveži s sklepom o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam v letu 1971, na 7. seji dne 30. marca 1972 sprejel SKLEP S postavke »Namenska dopolnilna sredstva občinam« zagotovljena v republiškem proračunu za leto 1972, se dodelijo sredstva v višini 6,380.000 dinarjev za priznavalnine borcem naslednjim občinam: din Ajdovščina 299.000 Brežice 52.000 Cerknica 244.000 Črnomelj 498.000 Dravograd 28.000 Gornja Radgona C4.000 Grosuplje 74.500' Hrastnik 62.500 Idrija 227.000 Ilirska Bistrica 280.000 Izola 59.000 Kočevje 211.000 Krško 79.000 Laško 85.000 Lenart 14.000 Lendava 23.000 Litija 130.000 Ljutomer 29.000 Logatec 37.000 Metlika 395.000 Mozirje 174.000 Murska Sobota 30.000 Nova Gorica 384.000 Novo,mesto 275.000 Ormož 29.000 Postojna 162.500 Ptuj 85.000 Radje ob Dravi 104.500 Ravne na Koroškem 125.500 Ribnica 150.000 Sevnica 100.000 Sežana 187.000 Slov. Gradec *158.000 Slov. Bistrica 104.500 Slov. Konjice 58.000 Šentjur pri Celju 89.500 Škofja Loka 58.000 Šmarje pri Jelšah 252.000 Tolmin 418.000 Trebnje 151.000 Velenje 89.500 Vrhnika 35.000 Zagorje ob Savi 86.000 Žalec 183.000 Namenska dopolnilna sredstva za priznavalnine, razdeljena po tem sklepu, pripadajo posamezni občini le v primeru, če izpolnjuje naslednja pogoja: — da zagotovi iz svojih virov za ta namen v' letu 1972 sredstva v višini iz leta 1971, povečana za porast izvirnih dohodkov proračuna; — da najnižja stalna priznavalnina znaša vsaj 125 din mesečno. Republiški sekretariat za finance dodeli sredstva Posameznim občinam v mesečnih obrokih v okviru navedenih sredstev, upoštevajoč pogoje iz prejšnjega odstavka. Št. 400-43/68 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. akti republiške volilne komisije 183. POROČILO o izidu nadomestnih volitev poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije daje po drugem in tretjem odstavku 117. člena v zvezi s 56. 'členom zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) republiškemu zboru skupščine SR Slovenije tole poročilo: Za nadomestne volitve poslanca republiškega zbo-ra skupščine SR Slovenije v 69. volilni enoti Radlje ob Dravi, ki jih je razpisal predsednik skupščine SR Slovenije z odlokom dne 26. januarja 1972 (Uradni list SRS, št. 2-5/72), je bila potrjena kandidatura kandidacijske konference za kandidata Viktorja SEITLA, Vuhred 110 in Hrabra STERDINA, Muta. O predlaganih kandidatih so volivci neposredno glasovali na volitvah dne 26. marca 1972. 1 Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov, ki jih je po opravljenih neposrednih volitvah prevzela od občinske volilne komisije Radlje ob Dravi, ugotovila, da je bil postopek za določitev kandidatov in volitve«* izvedene v skladu z zakonitimi predpisi in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale pa kandidaturo ali na izid volitev. Po ugotovitvi izida volitev pristojne občinske volilne komisije je v 69. volilni enoti Radlje ob Dravi vpisanih v volilni imenik 10.521 volivcev. Glasovalo je 6.988 volivcev. Pri glasovanju sta prejela kandidata Viktor S e i 11 5.601 glas, Hrabro S t e r d i n 4.160 glasov. Neveljavnih je bilo 227 glasovnic. Na podlagi tega je občinska volilna komisija ugotovila, da je bil po tretjem odstavku 112. člena zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije Viktor SEITL, ki je dobil največ glasov v volilni enoti. Št. 5-2/72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije Tajnik Predsednik dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r. AKTI NARODNE BANKE JUGOSLAVIJE — CENTRALE V LJUBLJANI 164. Na podlagi odločbe o ureditvi razmerij poslovnih bank z Narodno banko Jugoslavije v poslih kratko-hJčnega kreditiranja (Uradni list SFRJ, št. 11/71, 21/71, 23/71 in 17/72) izdaja generalni direktor Narodne banke Jugoslavije, centrale v Ljubljani, v soglasju z ^Vršnim svetom skupščine SR Slovenije ODLOČBO 0 spremembi odločbe o namenih in pogojih za dajanje reeskontnih oziroma dokumentarnih kreditov po-s*°vnim bankam za območje Socialistične republike Slovenije . L V 1. točki odločbe o namenih in pogojih za da-Janie reeskontnih oziroma dokumentarnih kreditov poslovnim bankam za območje Socialistične republike Slovenije (Uradni, list SRS, št. 19/71 in 27/71) se v določbi pod 2) stopnja: »100/o« nadomesti s stopnjo: »13°/b«, a stopnja: »5.P/o« s stopnjo »6,5 Vo«. 2. Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. O. št. 1/72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Narodna banka Jugoslavije Centrala v Ljubljani Generalni direktor dr. Štefan Šoba 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 356. Komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB pri skupščini mesta Ljubljane je na 16. redni seji dne 31. marca 1972 sprejela SKLEP I Potrdita se predloga prednostnih vrstnih redov podkomisije za sestavo prednostnih vrstnih redov udeležencev NOB z območja ljubljanskih občin za: a) dodelitev najemnih stanovanj in b) odobritev posojil za gradnjo, adaptacijo ali nakup lastnih stanovanj. II V prednostna vrstna reda so uvrščeni upravičenci — udeležencev NOB, ki so vložili prošnje za dodelitev najemnih stanovanj in posojil, na podlagi meril pravilnika oziroma odloka o merilih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za gradnjo stanovanj udeležencem NOB z območja ljubljanskih občin. III Prednostna vrstna reda za dodelitev najemnih stanovanj in dodelitev posojil za gradnjo, adaptacijo in nakup lastniških stanovanj sta sestavna dela tega sklepa. IV Upravičenci do posojila za gradnjo in adaptacijo morajo začeti koristiti posojilo v devetih mesecih od dneva uveljavitve sklepa. Upravičenci, ki do tega roka ne bodo začeli koristiti posojila jim pravica do pridobitve posojila ugasne. V Ta sklep začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 23/k-72 Ljubljana, dne 31. marca 1972. Predsednik komisije za stanovanjske zadeve borcev Miha Košak, dipl. inž., 1. r. A. Prednostni vrstni red udeležencev NOB z območja ljubljanskih občin za dodelitev najemnih stanovanj GARSONIERE 1. Delič Slavko, Topniška 27 — Bežigrad 2. Mlinar Leopoldina, Resljeva 38a — Center 3. Kramaršič Franja, Ilirska 28 — Center 4. Kočar Ivan, Gornji trg 40 — Center 5. Škufca Franja, Rimska 17 — Center 6. Osvald Ana, Prešernova 14 — Center 7. Glavač Rozalija, Zvezna 10 — Moste-Polje 8. Bolta Ivana, Slape 10 — Moste-Polje 9. Breznik Jožefa, Seničica 8 — Šiška 10. T r a j k o v i č Ljubomir, Krimska 1 — Vič-Rudnik 11. Balant Tone. Ul. Poh. bat. 135 — Bežigrad 12. Marčen Franc, Titova 13 — Center 13. 2 a n s k y Franc, Gosposvetska 1 — .Center 14. Štajner Fani, Tesarska 12 — Center 15. Pečenko Lidija, Trg MDB 10 — Center 16. Rejc Marija, Trpinčeva 9 — Moste-Polje 17. V r š a j Stanislav, Toplarniška 9 — Moste-Polje 18. Dolinar Pepca, Rožičeva 2 — Moste-Polje 19. Stanič Dragica, Medvedova 14 — Siska 20. S č u r k Justina, Tržaška 6 — Vič-Rudnik 21. Mandič Anica, Črtomirjeva 9 — Bežigrad 22. Uršič Stane, Grablovičeva 34 — Center 23. Pogačar Igo, Vrhovčeva 7 — Center 24. Osterman Jakob, Moškričeva 34 — Moste-Polje 25. Zupančič Marija, Šmartinska 64 — Moste-Polje 26. Smolej Rozalija, Oslavijska 5c — Vič-Rudnik 27. Stritar Cecilija, Puharjeva 3 — Center 28. Kušar Kati, Bregarjeva 17 — Šiška 29. K o s a 1 i n Jože, Groharjeva 13 — Vič-Rudnik ENOSOBNA 1. Virant Janez, Pleteršnikova 12 — Bežigrad 2. Tomažič Marija, Poljanska 15 — Center 3. Vodopivec Konstantin, Poljanska 59 — Center 4. Umek Francka, Breg 12 — Center 5. Pavlin Franc, Zadobrovška 9 — Moste-Polje 6. Jelševar Martina, Štepanjska 8 — Moste-Polje 7. Sotlar Vinko, Podgora 35 — Šiška 8. Kovač Marija, Zelena pot 13 — Vič-Rudnik 9. Tomšič Peter, Tržaška 129 — Vič-Rudnik 10. Volčanšek Reska, Jamova 68 — Vič-Rudnik 11. Koželj Anica, Fabianijeva 31 — Bežigrad! 12. Kovačič Jože, Gregorčičeva 8 — Center 13. Čehovin Alojz, Hrenova 11 — Center 14. P e 1 a n Anton, Delavski dom — Center 15. Čelesnik Vinko, Kosovelova 7 — Moste-Polje 16. P a v i č i c Ivan, Rejčeva 9 — Moste-Polje 17. Tolmajner Franc, Vevče 53 — Moste-Polje 18. V i ž i n Jože, Rožna dol. c. 1/3 — Vič-Rudnik 19. Frelih Leopold, Medvode 21 — Šiška 20. Dolenc Vinko, Vodnikova 288 — Šiška 21. Nemanič Milena, Kidričeva 8 — Center 22. Colarič-Lah Marica, Gosposvetska 13 — Center 23. Veselič Peter, Društvena 16 — Moste-Polje 24. Petak Marija, Matjaževa 7 — Bežigrad 25. Strnad Tone, Okiškega 10 — Moste-Polje 26. Sedej Marta, Jamova 65 — Vič-Rudnik ENOINPOLSOBNA 1. Gartner Franc, Samova 35 — Bežigrad 2. Golob Franc, Tabor 5 — Center 3. Skofljanc Marija, Zaloška 178 — Moste-Polje 4. Ule Ivanka, Rojčeva 14 — Moste-Polje 5. Stankovič Milosav, Česnikova 2 — Šiška 6. Kuhar Janez, Nahlikova 9 — Vič-Rudnik 7. Simčič Vika, Za Gasilskim domom 6 — Bežigrad 8. Šmid Gabrijel, Gornji trg 35 — Center 9. M a t u 1 j Ivan, Pohlinova 20 — Moste-Polje 10. Boštjančič Ana, Pavšičeva 10 — Šiška 11. Rozman Angela, Emonska 11 — Vič-Rudnik 12. Opara Ivan, Njegoševa 6 — Center 13. Kamin Ivan, Proletarska 1 — Moste-Polje 14. R a d i 1 o v i č Božidar, Trubarjeva 23 — Center DVOSOBNA 1. Štefančič Tomaž, Majaronova 4 — Bežigrad 2. S k a 1 j a Stanko, Tabor 4 — Center 3. Sluga Vika, Zaloška 273 — Moste-Polje 4. Gašperlin Anton, Kozlarjeva pot 2 — Šiška 5. Oblak Terezija, Rožna dol. c. VII/20 — Vič-Rudnik 6. Zalaznik Marija, Rožna dol. c. XV/14 — Vič-Rudnik 7. Kavčič Irena, Funtkova 19 — Bežigrad 8. Lesjak Franjo, Brankova 3 — Bežigrad 9. Raljevič Tončka, Borštnikov trg 3 — Center 10. Ponikvar Anton, Velike Lašče 111 — Vič-Rudnik 11. Mlakar Franc, C. v Rožno dol. 40 — Vič-Rudnik 12. Udovič Jože, Prvomajska 7 — Moste-Polje 13. Dolgan Ervin, Ruska 3 — Šiška 14. Gregorič Cveto, Črtomirjeva — Bežigrad DVOINPOLSOBNA 1. Č u k Dušan, Njegoševa 6 — Center. 2. Dizdarevič Mašo, Moškričeva 38 — Moste-Polje 3. Druškovič Vid, Rožičeva 9 — Moste-Polje 4. Rejc Rozi, Lanišče 23 — Vič-Rudnik 5. Ciuha Frančiška, Viška 45 — Vič-Rudnik 6. Petrič Stane, Rožičeva 6 — Moste-Polje 7. F i r e d e r Franc, Rojčeva 19 — Moste-Polje 8. Gričar Franc, Brejčeva 2 — Center 9. Ferbežar Joži, Medno 35 — Šiška TRISOBNO 1. Kolar Tone, Hudovernikova 11 — Center B. Prednostni vrstni red udeležencev NOB ljubljanskih občin za dodelitev posojil GRADNJA 1. 2 v i p e 1 j Franci, Na Brežini 17 — Bežigrad 2. Vivod Anica, Tesarska 4 — Center 3. Škerjanc Ivan, Bizoviška 61 — Moste-Polje 4. Marolt Antonija, Novo Polje 13 — Moste-Polje 5. Konec Zinka, Polje 19 — Moste-Polje 6. R o t m a n Milka, Preska 1 — Šiška 7. P1 e š e c Vladimir, Goričane 45 — Šiška 8. Okršlar Franc, Medvode 43 — Šiška 9. Križan Ladislav, Zlatek 5 — Šiška 10. Gornik Stanko, C. Dolomitskega od. 201 — Vič-Rudnik 11. Zonta Kajetan, Vrhovci c. XII/1 — Vič-Rudnik 12. Domitrovič Asta, Mencingerjeva 75 — Vič-Rudnik 13. Vovko Marica, Slomškova 3 — Center 14. Bokal Franc, Zajelše 8 — Bežigrad 15. Omahen Ema, Pot heroja Trtnika — Moste-Polje 16. T r a m p u ž Vinko, Kajuhova 26 — Moste-Polje 17. Bregar Franc, C. 13. julija 4 — Moste-Polje 18. Lenarčič Marina, Celovška 123 — Šiška 19. Prah Andrej, 2ibertova 27 — Šiška 20. P e t a č Alojz, Rakovnik 21 — Šiška 21. Bečan Ivanka, Seničica 10 — Šiška 22. Babič Jože, Brezovica 57 — Vič-Rudnik 23. Lenič Stanislava, Kamnik 6 — Vič-Rudnik 24. Vodnik Franc, Tržaška 29 — Vič-Rudnik 25. Končan Avgust, Horjul 35 — Vič-Rudnik 26 Mahnič Zmago, Linhartova 45 — Bežigrad 27. Najdič Franc, Kotnikova 15 — Center 28. Ficko Jože, Pokopališka 2 — Moste-Polje 29. Ružič Jože, Kajuhova 44 — Moste-Polje 30. Čarman Ivan, Žlebe 35 — Šiška 31. Bečan Ivanka, Rakovnik 22 — Šiška 32. Pavlin Mile, Medvode 165 — Šiška 33. Koprivnik Francka, Medvode 110 — Šiška 34. Hočevar Francka, Zg. blato 7 — Vič-Rudnik 35. Polajnar Ciril, Dolenjska c. 54 — Vič-Rudnik 36. Škraba Antonija, Ižanska c. 176 — Vič-Rudnik 37. Setrajčič Ludvik, — C. v Zeleni log 23 — Vič-Rudnik 38. Tavčar Alojz, Zaboršt — Bežigrad 39. Legat Riko, Triglavska 19 — Bežigrad 40. M o r e 1 j Franc, Potočnikova 10 — Center 41. Kocjančič Jože, Litijska c. 214 — Moste-Polje 42. Dimnik Karel, Sostrska c. 38 — Moste-Polje 43. Pahor Marija, Agrokombinatska 34 — Moste-Polje 44. Brank Marijana, Vodice 4 — Šiška 45. Brezovec Marija, Jarška 38 — Moste-Polje 46. Kovačev Darja, Bratov Komelj 9 — Šiška 47. C a r m a n .Franc, Medvode 113 — Šiška 48. Pucihar Marija, Ig 159 — Vič-Rudnik 49. F1 a n d e r Roza, Tržaška 81 — Vič-Rudnik 50. Miklič Anton, Vrhovci c. XXI/31 — Vič-Rudnik 51. H r o v a t Silvo, Matjaževa 7 — Bežigrad 52. Lasič Boris, Runkova 11 — Šiška 53. Berčič Miha, C. II. grupe odr. 75 — Moste-Polje 54. P 1 e š e c Anton, Preska 65 — Šiška » ADAPTACIJA 1. J a k o p i č - O b 1 a k M., Ul. prvoborcev 37 — Bežigrad 2. Bevc Franjo, Na Klančku 8 — Moste-Polje 3. Zavrl Valentin, Zadobrovška 38 — Moste-Polje 4. Mihelčič Franc, Dolsko 3 — Moste-Polje 5. Barbič Janez, Periška 13 — Moste-Polje 6. Kavčič Anton, Sora 6 — Šiška 7. Knific Franc, Rakovnik 8 — Šiška 8. Mrak Anton, Studenčice 5 — Šiška 9. Komat Stanislava, Dobrova 65 — Vič-Rudnik 10. Logar Jakob, Horjul 60 — Vič-Rudnik 11. Batagelj Stanko, Vrzdenec 24 — Vič-Rudnik 12. Galič Ivica, Šujica 14 — Vič-Rudnik 13. Z a k i č Jurij, Stembalova 32 — Bežigrad 14. Žagar Emanuel, Vilharjeva 39 — Bežigrad 15. Gostinčar Anton, Vinje 18 — Moste-Polje 16. Jemec Franc, Klopce 3 — Moste-Polje 17. Kavčič Štefka, Kosovelova 67 — Moste-Polje 18. Osredkar Marko, Prvomajska 10 — Moste-Polje 19. Pangeršič Zinka, Zaloška 230/11 — Moste-Polje 20. Potočnik Andrej, Valburga 25 — Šiška 21. Sajovic Ivanka, Zg. Pirniče 18 — Šiška 22. Kopač Jakob, Zg. Pirniče 59 — Šiška 23. Košenina Janez, Sp. Senica 11 — Šiška 24. Marolt Franc, Medvode 106/b — Šiška 25. Zdešar Ivanka, Srednja vas 12 — Vič-Rudnik 26. Plemelj Marija, Prevalj 23a — Vič-Rudnik 27. Dornik Ladislav, Vrhovci c. VIII — Vič-Rudnik 28. Modic Jože, Vrbljenje 23 — Vič-Rudnik 29. Petrič Roza, Škofljica 30 — Vič-Rudnik 30. Zajc Jože, Brinje 18 — Bežigrad 31. Kavčič Zofija, Verdnikova 3 — Bežigrad 32. Možina Nace, Bežigrad 13 — Bežigrad 33. Furlan Rudi, Mariborska 27 — Bežigrad 34. Komelj Lojze, Cigaletova 7 — Center 35. Repnik Stane, Vinje 23 — Moste-Polje 36. S a s s o Ivan, Vinje 26 — Moste-Polje 37. Sever Ivanka, Vevče 14 — Moste-Polje 38. V e 1 e p i č Andrej, Vinje 31 — Moste-Polje 39. Cernjavek Frančiška, Vnajnarje 20 — Moste-Polje 40. Bregant Franc, Verje 3 — Šiška 41. Mlakar Jože, Verje 3 — Šiška 42. Š t a j e r Tone, Goričane 13 — Šiška 43. P u r k a r t Pavla, Cente 3 — Vič-Rudnik 44. Trček Ivanka, Vrzdenec 60 — Vič-Rudnik 45. Zakrajšek Marija, Strletje 10 — Vič-Rudnik 46. Zalar Frančiška, Centi 2 — Vič-Rudnik 47. Turšič Valentin, Triglavska 39 — Bežigrad 48. K n o 1 Vinko, Stadionska 13 — Bežigrad 49. Golja Radovan, Ob Ljubljanici — Center 50. Gogala Ivan, Novo Polje 1 — Moste-Polje 51. Marolt Marija, Vnajnarje 8 — Moste-Polje 52. K o š i r Ana, Sostrska 39 — Moste-Polje 53. T o m i č e v i č Radovan, Bernekarjeva 32 — Moste-Polje 54. Alič Edo, Sostrska 25 — Moste-Polje 55. Dobravec Tone, Preska 34 — Šiška 56. Trček Milka, Preska 9 — Šiška 57. Kosec Anton, Šinkov turn 52 — Šiška 58. Cankar Angela, Vodice 41 — Šiška 59. Belič Viktor, Rožna d. c. XV/5 — Vič-Rudnik 60. Ogrinc Angela, Škofljica 116 — Vič-Rudnik 61. Florjančič Štefka, Ižanska 89 — Vič-Rudnik 62. Gabrijelčič Vekoslav, Livada 21 — Vič-Rudnik 63. Koprivec Leli j a, Krakovski nasip — Vič-Rudnik 64. Korenčan Janez, Krakovska 37 — Vič-Rudnik 65. Kucler Vinko, Rodičeva 31 — Bežigrad 66. Ložar Franc, Omahneva 6 — Bežigrad 67. Cerar Franc, Slape 29 — Moste-Polje 68. Vidergar Anton, C. 13. julija 67 — Moste-Polje 69. Bavec Albert, Bezenškova 4 — Moste-Polje 70. Prusnik Ivan, Podlipoglav 7 — Moste-Polje 71. Grad Fani, Litijska c. 345 — Moste-Polje 72. Omahen Fanči, Litijska c. 264 — Moste-Polje 73. Bohinc Angela, Povodje 7 — Šiška 74. R u š t Mirko, Šmartno 61 — Šiška 75. Dobravec Anton, Šmartno 49 — Šiška 76. Ceh Marija, Tacen 80 — Šiška 77. Javoršek Jože, Murnikova 14 — Vič-Rudnik 78. Bačar Angela, Rožna d. 11/23 — Vič-Rudnik 79. L e s i c a Franc, Vrbljenje 55 — Vič-Rudnik 80. ’ Jankovič Marija, Vrbljenje 9 — Vič-Rudnik 81. Petrovčič Pavel, Iška vas 59 — Vič- Rudnik 82. Kovačič Rafael, Herbersteinova 53 — Bežigrad 83. Kovačič Slavko, Einspielerjeva 5 — Bežigrad 84. Završnik Vera, Trpinčeva 72 — Moste-Polje 85. Križan Jože, Okiškega 16 — Moste-Polje 86. Rogina Leopold, Pugljeva 9 — Moste-Polje 87. Cerovšek Francka, Litijska 16 — Moste-Polje 88. T r š k a n Alojz, Studenec 18 — Moste-Polje 89. Jankovič Slaviša, Tacenska 72 — Siska 90. Uršič Stane, Sp. Gameljne 8 — Šiška 91. Porenta Marija, Sojerjeva 31 — Šiška 92. Godec Alojz, Marjekova pot 27 — Šiška 93. Jakša Jože, Iška vas 82 — Vič-Rudnik 94. Cimperman Anton, Iška vas 33 — Vič-Rudnik 95. Japelj Jože, Iška vas — Vič-Rudnik 96. Mazi Pavla, Iška 3 — Vič-Rudnik 97. Švigelj Minka, Kavčičeva 10 — Moste-Polje 98. Javoršek Rezka, Bernekarjeva 22 — Moste- Polje 99. Bajec Albina, Perčeva 4 — Moste-Polje 100. Hvala Jožefa, Pot na Ježe 24 — Moste-Polje 101. J ančijevič Djordje, Pod hribom 22 — Šiška 102. Z e g a Vida, Aleševčeva 18 — Šiška 103. Ogrinc Karla, Turjak 36 — Vič-Rudnik 104. Tomšič Milan, Stope 7 — Vič-Rudnik 105. Grebenc Milan, Opalkovo 2 — Vič-Rudnik 106. Udovič Janez, Senožeti 16 — Moste-Polje 107i Šuštar Martin, Senožeti 16 — Moste-Polje 108. Miloševič Mila, Šišenska 97 — Šiška 109. Žnidaršič Ivan, Velike Lašče 122 — Vič-Rudnik 110. Pi r c Karel, Vrhovci VIII/7 — Vič-Rudnik 111. Pečjak Olga, Zg. Kašelj 103 — Moste-Polje 112. Slovenc Jože, Ul. padlih borcev — Bežigrad 113. Cern-elič Jože, Mala vas 27 — Bežigrad 114. Simonič Štefan, Janševa 3 — Bežigrad 115. Plestenjak Franc, Poklukar jeva 7 — Vič-Rudnik NAKUP 1. č i k Jožefa, Titova 266 — Bežigrad 2. Zaplotnik Janez, Ul. Pohor. bat. 43 — Bežigrad 3. Prinčič Mitja, Dalmatinova 3 — Center 4. Vidergar Franja, Polje 22 — Moste-Polje 5. Robežnik Mara, Obirska 5 — Šiška 6. Ž u g i č Terezija, Sp. Rudnik 11/29 — Vič-Rudnik 7. Pirc Viktor, Fabianijeva 43 — Bežigrad 8. Novak Stane, Medvode 3. — Šiška 9. Žlogar Ivan, Kolezijska 32 — Vič-Rudnik 10. T e k a v e c Franc, Staničeva 1 — Bežigrad 11. Šubic Minka, Zofke Kvedrove 10 — Šiška SKUPŠČINA OBČINE CELJE 357. Skupščina občine Celje je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 135. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1972 sprejela ODLOK o proračunu občine Celje za leto 1972 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Celje v letu 1972 znašajo..................... Razporejeni dohodki proračuna znašajo Nerazporejeni dohodki (tekoča proračunska rezerva) znašajo ....................... 2. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v predvidenem znesku . . ............... 3,500.000 se v celoti izloča' na račun sklada sredstev zbranih iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč. 3. člen Premije za zavarovanje proti požaru se v celoti izločajo v gasilski sklad občine Celje. 4. člen Republiški prispevek od avtorskih pravic-in 0,5% republiškega davka od prodaje na drobno v predvidenem znesku 2,940.000 dinarjev se v celoti izločajo na račun kulturne skupnošti Celje. 5. člen V rezervni sklad se vlaga 1% od tekočih dohodkov proračuna v predvidenem znesku 500.000 dinarjev. 6. člen če bodo dohodki proračuna večji od s tem odlokom predvidenih, bo o uporabi teh sredstev posebej odločala občinska "skupščina. 7. člen Poleg sredstev iz 2. in 6. člena tega odloka se dodeljujejo sredstva na ustrezni račun še naslednjim uporabnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo v skladu z namenom, za katerega so dana: — kulturni skupnosti Celje — skladu za telesno kulturo — skladu za štipendije — socialnemu skladu — skladu za invalide in borce — centru za socialno delo > — medobčinskemu zavodu za zdravstvo — državnim organom din 55,895.200 55,067.470 827.730 — krajevnim skupnostim — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — skladu za turizem — skladu za kmetijstvo. Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno po dvanajstinah za posebne namene pa v skladu s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 8. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva uporabljajo tudi sredstva, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo. Upravni organ občine Celje, občinsko sodišče in občinsko javno tožilstvo bodo lahko koristili sredstva določena v glavnem namenu 07 na postavki — za posebne namene — (nezasedena delovna mesta) šele po zasedbi takih delovnih mest. 9. člen Vsi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1972 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Za izvrševanje določbe iz prvega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito porabo sredstev. Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1972 morajo izvrševati sklepe in priporočila občinske skupščine in njenih organov, ki so povezana s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk. Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto 1972. 10. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, ali ne bodo porabljena v celoti, lahko svet za družbeni plan in finance prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 11. člen Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za financiranje dejavnosti: se oddvojijo po dvanajstinah na račun pristojnih zavodov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi zavodi in na podlagi opravljenih obračunanih storitev. 12. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen da odloča: — o uporabi sredstev za negospodarske investicije, — o razporeditvi sredstev za ostala društva in — o uporabi sredstev — nerazporejeni dohodki. 13. člen Sredstva v višini 1,900.000 dinarjev, ki so predvidena v proračunu za dejavnost krajevnih skupnosti, se dodelijo krajevnim skupnostim po merilih, ki so sestavni del tega odloka. 14. člen Svet za družbeni plan in finance lahko v primeru, če dotok proračunskih dohodkov ne bo dosežen v višini, ki je predvidena v bilanci dohodkov, začasno zmanjša uporabo proračunskih sredstev, razporejenih za posamezne namene v posebnem delu proračuna. 15. člen Občinski upravni organ, pristojen za proračun, izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja občinskih organov, skladov in organizacij, katerih sredstva se zagotovijo iz občinskega proračuna ter kontrolo investicij, ki se financirajo neposredno iz občinskega proračuna. 16. člen Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna je sestavni del tega odloka. 17. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 400-2/1972-1 Celje, dne 28. marca 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. — 03 sredstva za informativno dejavnost — 05 higienska postaja — 05 zdravstvena preventiva — 05 rehabilitacija invalidov — 05 prispevek za kmečko zavarovanje »— 06 zavod za požarno varnost Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Celje za leto 1972 Vrsta dohod. Štev. Dohodki skupaj glavnega Razporeditev dohodkov skupaj namena 1. Davki ................................. 23,273.600 2. Davki .........................'... 23,481.600 3. Takse .................................. 2,500.000 4. Drugi dohodki ............................. 30.000 5. Prenesena sredstva ....................... 150.000 C. Dohodki po posebnih zveznih in re- publiških predpisih .................. 6,460.000 Skupaj 55.895.200 01 Investicijska dejavnost izobraževanja in vzgoje............................ 1,000.000 03 Kulturnoprosvetna dejavnost . . . 5,995.180 04 Socialno varstvo ......................7,418.790 05 Zdravstveno varstvo..................... 955.000 06 Komunalna dejavnost................... 9,290.000 07 Delo državnih organov................ 12,168.300 08 Narodna obramba......................... 100.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . 1,900.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev . . . •.................. 1,480.200 14 Negospodarske investicije .... 6,680.000 16 Gospodarski posegi...................... 620.000 17 Proračunske obveznosti preteklih let..................................... 500.000 18 Rezervni sklad.......................... 500.000 19 Nerazporejeni dohodki................... 827.730 — Razporejeni dohodki po zveznih in republiških predpisih................. 6,460.000 Skupaj .............................. 55.895.200 Merila za dodelitev sredstev krajevnim skupnostim za leto 1972 k 1 N Sredstva za redno dejavnost krajevnih skupnosti se za leto 1972 zagotovijo iz občinskega proračuna po teh merilih. 2 Krajevni skupnosti se za najemnino družbenih in pisarniških prostorov dodeli znesek po najer. i pogodbi. 3 Za vzdrževanje družbenih in pisarniških prostorov se: krajevnim skupnostim: Vojnik, Center, Store, Ga-berje, Dolgo polje dodeli po 2.250 dinarjev; krajevnim skupnostim: Otok, Medlog, Ostrožno, Šmartno v Rožni dolini, Svetina, Škofja vas, Frankolovo, Strmec, Aljažev hrib, Pod gradom, Trnovlje in Ljubečna pa po 1.500 dinarjev. 4 Za osebne dohodke, prispevke, pisarniške in druge stroške se krajevnim skupnostim prizna: — na prebivalca 3 dinarje in — v enem znesku 16.200 dinarjev. Za oddaljenost sedeža krajevne skupnosti od sedeža občine in največjo oddaljenost vasi od sedeža krajevne skupnosti se krajevnim skupnostim prizna: Točk Dobrna.........................60 Frankolovo ....................43 Gaberje .......................14 Ljubečna ......................28 Medlog............‘..........14 Pod gradom.....................19 Strmec.........................51 Svetina........................34 Šmartno v Rož. dolini .... 36 Škofja vas.....................24 Štore..........................23 Trnovlje ......................11 Vojnik....................... . 37 Ostrožno .................... 20 Vrednost točke znaša 50 dinarjev. 6 Za vzdrževanje krajevnega pokopališča se krajevni skupnosti, ki upravlja in vzdržuje krajevno pokopališče dodeli 1.500 dinarjev. 7 Za redno vzdrževanje krajevnih cest se krajevni skupnosti dodeli za 1 km ceste 2.000 dinarjev. 8 Za redno vzdrževanje in manjša obnovitvena dela se krajevni skupnosti prizna za vsak krajevni most 1.500 dinarjev. 9 Za redno vzdrževanje in čiščenje kanalizacije krajevnega pomena se krajevni skupnosti dodeli za 1 dolžinski meter kanalizacije 1 dinar. 10 Za redno Čiščenje ulic v strnjenih naseljih in za odvoz smeti prejme krajevna skupnost od 1 ma čiščene cestne površine 0,20 dinarjev. 11 Za redno vzdrževanje, čigčenje in kcšenje trave na javnih zelenicah oziroma parkih prejme krajevna skupnost za vsak m2 1 dinar. 12 Za redno vzdrževanje in urejanje otroških in malih rekreacijskih igrišč, če jih vzdržuje krajevna skupnost sama, se dodeli za vsako tako igrišče 1.000 dinarjev. 13 Za redno vzdrževanje, manjša popravila in redno čiščenje spomenikov NOB in drugih samostojnih spominskih obeležij, če jih vzdržuje krajevna skupnost, se dodeli za vsak spomenik ali obeležje po 1.000 dinarjev. 14 Sredstva, ki so zagotovljena krajevnim skupnostim po teh merilih, razporedijo krajevne skupnosti samostojno in v skladu z določili svojih statutov. Merila za dodelitev sredstev krajevnim skupnostim za naložbe pri gradnji objektov krajevnega pomena 1 Za soudeležbo občine pri financiranju naložb za gradnjo objektov krajevnega pomena se v občinskem proračunu za leto 1972 zagotovi 565.305. dinarjev. Sredstva iz prvega, odstavka te točke se dodelijo krajevnim skupnostim, ki bodo v skladu s četrtim odstavkom 109. člena statuta občine Celje imela zbrana določena sredstva za nove naložbe. 2 Del sredstev iz 1. točke teh meril se dodeli krajevnim skupnostim za dokončanje že začetih naložb in obveznosti iz prejšnjih let, in sicer: 1. krajevni skupnosti Dobrna din — za dokončanje lokalnega vodovoda . . 251.011 — za dokončanje krajevne ceste Dobrna —Loka ...................................- . . 30.000 — odplačilo anuitete za asfaltiranje ceste IV. reda (1968—1972)........................ 4.148 2. krajevni skupnosti Strmec — za odplačilo anuitete za elektrifikacijo v Socki (1968—1972) ......................... 1,240 3. krajevni skupnosti Frankolovo — za dokončanje lokalnega vodovoda . . 47.000 — za dokončanje nove krajevne ceste . . 30.000 3 Krajevne skupnosti, ki želijo dobiti sredstva, morajo najpozneje do 31. maja 1972 predložiti petrdilo službe družbenega knjigovodstva o zbranih sredstvih in listine o obvezah občanov, preračunane v denarno vrednost. V navedenem roku morajo krajevne skupnosti predložiti tudi ustrezno gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi gradbenih del. O dodelitvi sredstev po teh merilih odloča svet za gradbene in komunalne zadeve, ki po potrebi tudi določi kolikšen del sredstev pri udeležbi krajevne skupnosti morajo prispevati občani neposredno. 358. Skupščina občine Celje je po 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo 'v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/1972), po 12. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67) in po 135. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 1. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok za potrebe temeljne skupnosti otroškega varstva iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji se plačuje po stopnji: — 0,45 Vo od sredstev, namenjenih za osebne dohodke, — 0,40 o/o od čistega mesečnega zneska pokojnin in invalidnin. 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok po 12. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva se v letu 1972 plačuje v višini 2,81 % občinskega prispevka od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, in od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. 3. člen Prispevki iz 1. člena tega odloka se odvajajo v sklad temeljne skupnosti otroškega varstva. Prispevek iz 2. člena tega odloka odvaja pristojna podružnica službe družbenega knjigovodstva v sklad temeljne skupnosti otroškega varstva ob vsaki praznitvi računov 12, 13 in 14. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 420-5/1972-1 Celje, dne 28. marca 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 359. Skupščina občine Celje je po 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65 in 32/68), 1. členu zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22/65 in 40/68) in'135. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1972 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic 1. člen V 4. členu odloka o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni vestnik Celje, št. 19-5/70)* se na koncu 4. točke namesto pike postavi vejica in se dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita: »5. če lastnik kmetijskega zemljišča, ki je bil razlaščen zaradi izgradnje hitre ceste Hoče—Levec, kupi v enem letu po tej razlastitvi nadomestno kmetijsko zemljišče v enaki ali manjši površini, 6. če lastnik gradbenega objekta, ki je bil razlaščen zaradi izgradnje hitre ceste Hoče—Levec, kupi v enem letu po tej razlastitvi nadomestni gradbeni objekt enake ali manjše vrednosti.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 10. 1971. St. 421-1/72-4 Celje, dne 28. marca 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 369. Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o Urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 3- členu odloka o urbanističnem programu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 5/68 in 12/69), 5. členu odloka o urbanističnem načrtu Celja (Uradni vestnik Celje, št. 26/68) in 135. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1972 sprejela ODLOK 0 spremembi in dopolnitvi odloka o uskladitvi in Sprejetju urbanističnih projektov, izdelanih po določilih zakona o urbanističnih projektih 1. člen Odlok o uskladitvi in sprejetju urbanističnih projektov, izdelanih po določilih zakona o urbanističnih Projektih (Uradni vestnik Celje, št. 26/68 in 37/71) se dopolni in sicer: — v drugi alinei 1. člena se na koncu črta podpičje in doda besedilo: ter po projektih št. 143/67 a iz marca 1968 in št. 78-71 iz februarja 1971, ki jih je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-673/71-2 Celje, dne 28. marca 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 361. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67 in 40/68) ter 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o proračunu občine Cerknica za leto 1972 1. člen Proračun občine Cerknica za leto 1972 obsega: din — dohodke v znesku.................... 8,369.540 — nerazpor. dohodke v znesku .... 8,369.540 — nerazpor. dohodke (tek. pror. rez.) . — 2. člen Rezervnemu skladu pripada 1 °/o od vseh dohodkov proračuna za leto 1972, po odbitku prenesenih dohodkov iz leta 1971, dotacije TIS Cerknica, dotacije kulturni skupnosti in namenskih dopol. sredstev za priznavalnine. 3. člen Presežek sredstev planiranih dohodkov proračuna za leto 1972, se do višine 400.000 din prenese v cestni sklad SOb Cerknica, po rebalansu proračuna za leto 1972. 4. člen Sredstva, ki so predvidena v proračunu za skupno financiranje organov in zavodov, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi. 5. člen Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za redno dejavnost državnega organa, se odvajajo na njegov račun, koristijo pa se po finančnem načrtu upravnega organa. Sredstva, ki jih državni organ ustavi s svojo dejavnostjo, se stekajo na njegov račun in koristijo kot je to določeno v prvem odstavku tega člena. 6. člen O izplačilih iz sredstev prorač. rezerve odloča svet za družbeni plan in finance, proti naknadnemu poročanju SOb Cerknica. 7. člen Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64). Pregled dohodkov in razpored dohodkov dohod. Dohodki Skupaj 1 Davki od osebnega dohodka .... 2,708.362 2 Davki ................................. 3,912.000 3 Takse ................................... 681.500 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 170.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 25.000 7 Dopolnilna sredstva............. 610.200 9 Prenesena sredstva.............. 262.478 8,369.540 Dohodki skupaj 8. člen Pregled dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1972 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1972, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 400-3/72-1 Cerknica, dne 31. marca 1972. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. proračuna občine Cerknica za leto 1972 Štev. glavnega Razpored dohodkov Skupaj namena 01 Izobraževanje in vzgoja . . . • . 919.153 03 Kulturno prosvetna dejavnost , . . 257.000 04 Socialno skrbstvo....................1,719.400 05 Zdravstveno varstvo ....... 573.900 06 Komunalna dejavnost.................. 307.509 07 Delo državnih organov................ 3,353.400 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . 287.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij ..................................... 339.000 14 Negospodarske investicije ..... 372.128 15 Gospodarske investicije ...... 1.570 16 Gospodarski posegi ............... . 159.480 17 Obveznosti iz prejšnjih let .... , 15.000 18 Rezervni sklad......................... 65.000 19 Nerazporejeni dohodki................ — Razporejeni dohodki ....... 8,369.540 362. Na podlagi 6. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Cerknica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih, plačujejo občani v občini Cerknica davke. Občani občine Cerknica plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini. 3. člen Stopnje davkov, ki pripadajo občini se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej. 4. člen Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige na podlagi 22. člena zakona o davkih občanov, morajo poslovne knjige voditi tudi vsi zavezanci, ki se bavijo obrtoma z razrezom hlodovine — žagarji in zavezanci, ki se bavijo z obrtno proizvodnjo. II. VRSTE DAVKOV 5. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine so naslednji: 1. davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja; 2. davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti; 3. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 6. davek na dohodek od stavb; 7. davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic; 8. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih; 9. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 6. člen Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek proračuna občine, se obračunava in plačuje po stopnji 1,54 °/o od s predpisi določenih osnov. 7. člen Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele pavšalne mesečne osnove: din a) od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih na .............................................400 b) od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnosti na........................ 350 c) od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, za- poslenih v ribiških oziroma v lovskih podjetjih, zadrugah, zavodih in organizacijah na .... 500 č) od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev na....................350 d) od osebnih dohodkov gospodarskih pomoč- nikov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih .........................................300 IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 8. člen Za plačevanje davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se zemljišča območja občine razdele Po skupinah katastrskih občin kakor sledi: V III. skupino se uvrščajo katastrske občine: — Cerknica, Dane, Dolenja vas, Gorenje Jezero, Grahovo, Iga vas, Kozarišče, Lož, Lipsenj, Nadlesk, £*udob, Podcerkev, Rakek, Stari, trg, Unec, Vrhnika, Viševek in Žerovnica. V IV. skupino se uvrščajo katastrske občine: — Begunje, Bezuljak, Babna polica, Bločice, Benete, Babno polje, Cajnarje, Gradiško, Hiteno, Hudi vrh, Jeršiče, Kožljek, Kranjče, Kremenca, Knežja njiva, Metulje, Nova vas, Otok L, Otok II., Osredek, Otave, Poljane, Ravne pri Topolu, Ravne pri Žilcah, ^ađlek, Runarsko, Ravnik, Krajič, Zilce, Strmica, Sel-šček, Studeno, Studenec, Štrukljeva vas, Topol, Ulaka, Velike Bloke, Veliki vrh, Volčje, Vrh, Zales, Kačja vas del, Snežnik del in Trnje del. Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih Površin po proporcionalnih stopnjah in sicer: — V III. skupini katastrskih občin po stopnji 10 Vo — V IV. skupini katastrskih občin po stopnji 4 °/o Ce ima zavezanec v večih katastrskih občinah zemljišča se davek odmeri po stopnji, ki velja za skupino katastrskih občin v katerih ima nad polovico skupnega katastrskega dohodka od negozdnih povr-. šin. 9. člen Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se nč obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Gozdno gospodarska organizacija je dolžna, da v tekočem letu odkaže posek lesa za naslednje leto. Sezname vseh, ki jim je bil odkazan posek lesa za to leto, in sicer po količinah, vrstah lesa in vrednostnih razredih pa je dolžna gozdna organizacija predložiti davčnemu organu do 15. februarja v letu za katero se davki odmerjajo. Osnovo za odmero določi davčni organ glede na količno lesa in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem gospodarskem letu, po Vrstah lesa. 10. člen Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po proporcionalni stopnji v višini 30 °/o. Davek po prvem odstavku tega člena se n^ plačuje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, dosežen iz naslova drv. Občinski davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek od gozda, ki ustreza stopnji 5 °/o se odstopa v korist sklada za pospeševanje kmetijstva občine Cerknica. 11. člen Zavezanci iz IV. skupine so oproščeni davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega zneska 3.000 din. Zavezanci iz krajev nad 800 m nadmorske višine so oproščeni davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 5.000 din. Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, nabavo strojev in kmetijske opreme in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Pogoji za uveljavitev posebne olajšave so naslednji: a) da zavezanec davka predloži program o nameravani preusmeritvi gospodarstva ali ustrezno tehnično dokumentacijo o nameravani graditvi in adaptaciji gospodarskih poslopij ali preureditvi gospodarskih in stanovanjskih prostorov v turistične namene upravnemu organu občine; b) da zavezanec davka izvaja dela po predloženem programu ali tehnični dokumentaciji. Posebna olajšava znaša; a) za vloženih sredstev od 2.000 do 20.000 din v odmernem letu 50°/o odmerjenega-davka; b) za vloženih sredstev nad 20.000 din v odmernem letu 100% odmerjenega davka. Pristojni občinski upravni organ za dohodke olajšavo prizna in odmerjeni davek odpiše na podlagi prošnje zavezanca. Prošnji se mora predložiti potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo, da so bila sredstva dejansko vložena v okviru programa ali tehnične dokumentacije, ali račun o nabavi strojev in kmetijske opreme. Občinskega davka iz kmetijstva so oproščeni dohodki od zemljišč, ki so predvidena po urbanističnem načrtu občine Cerknica, da bodo s stalnejžo oje-zeritvijo cerkniškega jezera postala del jezerske površine. 12. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna za ...........................................10 let 2. zemljišča na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi za ... 10 let V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 13. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini se odmerja: — po dejanskem dohodku; — v pavšalnem letnem znesku; 1 — v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 14. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, ki pripada občini, se plačuje po progresivnih stopnjah in sicer: davčna* osnova din stopnji do 30.000 11 nad 30.000 do 35.000 15 nad 35.000 do 40.000 19 nad 40.000 do 50.000 23 nad 50.000 do 60.000 27 nad 60.000 do 70.000 31 nad 70.000 do 80,000 34 nad 80.000 do 90.000 36 nad 90.000 do 110.000 37 nad 110.000 do 130.000 38 nad 130.000 do 150.000 39 nad 150.000 40 15. člen Zavezancem, ki na novo pričnejo opravljati samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost se prizna posebna olajšava na občinskem davku v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka in sicer; — za prvo leto 100 °/o od odmerjenega davka — za drugo leto 50% od odmerjenega davka — za tretje leto 25 % od odmerjenega davka Posebna olajšava po prvem odstavku tega člena se ne prizna zavezancu, ki je nasledil obrtno delavnico, gostišče ali osnovna sredstva drugih gospodarskih dejavnosti. Kolikor se ugotovi, da je zavezanec že opravljal samostojno obrtno dejavnost se mu znižani davek ponovno predpiše. Zavezancu, kateri se odseli iz občine ali preneha opravljati svojo samostojno dejavnost po lastni volji pred potekom 10 let se mu znižani davek ponovno predpiše. Plačevanja občinskega davka na osebni dohodek od obrtne dejavnosti se v celoti oprosti, če so moški stari nad 68 let in ženske stare nad 60 let in če opravljajo storitveno obrtno dejavnost brez tuje delovne sile. 16. člen Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo. Olajšave po tem členu se priznajo samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, če davčni organ poslovnim knjigam ni odrekel verodostojnosti. 17. člen Davek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah: »/. 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu . . *.................10 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov , . 20 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic........................ . . 20 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig in podobno.................................. 20 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno . , . .................... 20 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov................. 20 7. od dohodkov delavcev dosežehih z opravlja- njem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči........................................20 8. od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, razen od tovorjenja lesa in drugega materiala s delovno živino, prevoza mleka, prevoza kruha, prevoza in pluženja snega, prevoza smeti in fekalij . . 30 »/o 9. od dohodkov za tovorjenje lesa'in drugega materiala z delovno živino...............................15 10. od dohodkov, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije...........................25 11. od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 10. točke tega odstavka (delo na domu) . 25 12. od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike................................ 20 13. od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov................20 14. od dohodkov potujočih zabavišč...............10 15. od domače obrti (suha roba, lesena embalaža in spominkov) razen od dohodkov izdelave čipk......................................10 Od dohodkov doseženih z obrtno proizvodnjo ni mogoče odmerjati davek po odbitku. VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 18. člen Zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev Jn ne zaposlujejo'tuje delovne sile plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 19. člen Davek iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje po progresivnih stopnjah in sicer: davčna osnova din do 30.000 11 nad 30.000 do 35.000 15 nad 35.000 do 40.000 19 nad 40.000 do 50.000 23 nad 50.000 do 60.000 27 nad 60.000 do 70.000 31 nad 70.000 do 80.000 34 nad 80.000 do 90.000 36 nad 90.000 do 110.000 37 nad 110.000 do 130.000 38 nad 130.000 do 150.000 39 nad 150.000 40 i 20. člen Davek od intelektualnih storitev v odstotku od -Vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih, po stopnji 20 Vo. VII. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 21. člen Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 8 %> razen od naslednjih dohodkov od avtorskih pravic, ki se plača po stopnji 10 °/o: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govornih besedil, reklamnih filmov, dlafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ka-* kor tudi od reprodukcij takih del; 2. doseženih od raznih skic, risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD STAVB 22. člen Če uporablja stavbo lastnik ali uživalec sam znaša letna stanarina oziroma najemna vrednost trikratno vrednost ugotovljene stanarine oziroma najemne vrednosti iz leta 1960, zmanjšane za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora. Za najemne prostore znaša osnova za davek od stavb enoletni znesek stanarine, oziroma najemnine prejet v letu za katerega se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja, oziroma poslovnega prostora. 23. člen Davek od stavb ne plačujejo zavezanci od kmetijskih stanovanjskih stavb, katerim se odmerja redni prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Davek od stavb tudi ne plačujejo zavezanci, kateri prejemajo družbeno pomoč, priznavalnino od sklada ZB in tisti zavezanci, ki so vložili svoje nepremično premoženje v preživninski sklad kmetov. 24. člen Za letno amortizacijo ter vzdrževanje, upravne in druge stroške, ki so potrebni za doseganje dohodkov od stavb in stanovanjskih, prostorov se določi v višini 60%> 6d stanarine oziroma stanovanjske vrednosti. Za letno amortizacijo ter vzdrževanje, upravne in druge stroške, ki so potrebni za doseganje dohodkov od najemnin za poslovne prostore se določi v višini 30% od prejete najemnine. Za letno amortizacijo ter vzdrževanje, upravne in druge stroške, ki so potrebni za doseganje dohodkov od stavb in stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno)' se določi v višini 30 °/o od stanarine oz. stanovanjske vrednosti. 25. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje po stopnji, 30 »/o. IX. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC . * 26. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženj- skih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Davčna osnova din Davčna stopnja •/. do 5.000 25 od 5.000 do 10.000 30 od 10.000 do 15.000 35 od 15.000 do 20.000 40 od 20.000 do 25.000 45 nad 25.000 50 X. DAVEK NA DOHODEK UPORABO DOPOLNILNEGA DOSEŽEN Z DELA DRUGIH 27. člen Dohodek od katerega se plačuje davek od dopolnilnega dela drugih se določi v višini 30 °/o od osebnega dohodka izplačanega tuji delovni sili. Pod neto osebni dohodek izplačan tuji delovni sili se šteje izplačani osebni dohodek in obračunani davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. 28. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih se plačuje po stopnji . . . . 30% XI. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 29. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje pc stopnji 10%. XII. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV 30. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo to storiti najkasneje do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno. 31. člen Svet za družbeni plan in finance SO Cerknica se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti oziroma delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja pa lahko svet za družbeni plan in finance SO Cerknica predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. 32. člen Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od zavezanca, katerega davčni dolg presega znesek zadnje letne odmere, in da je tudi ugotovljeno, da ni pogojev za odpis davčnega dolga. Občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja sme zahtevati od zavezanca poroštvo, da bo redno plačeval družbene obveznosti ako v ugotovitvenem postopku za izdajo obrtnega dovoljenja ugotovi, da občan nima minimalnih osnovnih in obratnih sredstev, katera so potrebna za začetek poslovanja. Če se zavezanec preseli iz drugega kraja mora organ za izdajo obrtnega dovoljenja zahtevati od zavezanca, da predloži potrdilo, da ima poravnane vse davke. V kolikor tega potrdila zavezanec ne predloži mora organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja zahtevati poroštvo. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Določbe 27. in 28. člena tega odloka se uporabljajo že pri odmeri davka na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 'za leto 1971. 34. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 6/69, 44/69, 26/70 in 12/71). 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje, razen določb 17., 20. in 21. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka. St. 442-18/72-1 Cerknica, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. 363. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter.za druge predmete in dejanja (v nadaljnjem besedilu: spisi in dejanja) pri organih v občini Cerknica, se plačujejo upravne takse (v nadaljnjem besedilu: takse). . 2. člen Za plačevanje občinskih upravnih taks se nepo-. sredno uporablja taksna tarifa, ki je sestavni del zakona o upravnih taksah. 3. člen Prodajo taksnih vrednotnic na drobno opravljajo na območju občine Cerknica trgovsko podjetje Tobak Ljubljana in uprava skupščine občine Cerknica. 4. člen Glede taksnih zavezancev, nastanka taksne obveznosti, zastaranja poroštva, oprotitve, izterjave in pravnih sredstev ter vsega drugega kar se nanaša na obračun in plačilo upravnih taks, se smiselno uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 18/69). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 423-10/65-1 Cerknica, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. 364. Na podlagi 56, člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o načinu prodaje sodnih taksnih vrednotnic 1. člen Prodajo taksnih vrednotnic (sodnih kolekov) na drobno opravljajo na območju občine Cerknice in sicer: a) trgovsko podjetje Tobak Ljubljana — poslovalnica Postojna v svojih prodajalnah na območju občine Cerknica; b) občinsko sodišče na Rakeku. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 423-1/72-1 Cerknica, dne 29. marca 1972. 365. Na podlagi 4. Člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega .varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67), 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 1. člen Prispevek za otroško varstvo se v letu 1972 plačuje po stopnjah in sicer: v 1. 0,45 °/o od sredstev namenjenih za osebne dohodke; 2. 0,40 o/o od čistega mesečnega zneska pokojnin. 2. člen Prispevki iz 1. člena tega odloka se odvajajo na posebni račun temeljne izobraževalne skupnosti Cerknica in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov in pokojnin. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 420-9/71-1 Cerknica, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. 366. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o maloprodajnih cenah v občini Cerknica 1. člen V 1. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o maloprodajnih cenah v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 18/70) se točka a) spremeni in glasi: a) meso telečje meso 28,40 din/kg junečje meso 23,90 din/kg goveje meso 20,00 din/kg 2. člen Maloprodajne cene po 1. členu tega odloka veljajo za vse, ki so podpisniki sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov,-kar lahko dokažejo s potrdilom o statusu podpisnika sporazuma. Za vse druge, ki niso podpisniki sporazuma pa veljajo dosedanje maloprodajne cene za sveže meso. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/69-1 Cerknica, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK ' o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1971 1. člen Odlok, o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 47-920/71) se v prvem členu spremeni tako, da glasi: Proračun občine Lenart za leto 1971 obsega dohodke, ki znašajo skupaj 2. člen Drugi člen se spremeni tako, da se glasi: S proračunom občine Lenart so razporejeni dohodki v znesku 6,988.558 din 7,071.873 skupščina občine lenari 367. Pb 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) ter 64. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) je skupščina občine Lenart na 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 400-7/70-275 Lenart, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov bilance proračuna občine Lenart za leto 1971 Vrsta dohodka Dohodki Štev. Skupaj glavnega Razpored dohodkov Skupaj namena 1. Prispevki............................. 3,779.^20 2. Davki................................. 2,078.400 3. Takse .................................. 390.000 5. Dohodki po posebnih zveznih predpisih . .................. 120.100 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki........................ . 52.000 7. Dopolnilna sredstva.................. . 602.900 9. Prenesena sredstva....................... 49.153 SKUPAJ 7,671.873 03 Kultumoprosvetna dejavnost . . . . 04 Socialno skrbstvo............. » . 05 Zdravstveno varstvo 06 Komunalna dejavnost.............. 07 Delo državnih organov ...... 08 Narodna obramba ........ 12 Dejavnost krajevnih skupnosti / . . 13 Dejavnost dražb. pol. org. in društev 14 Negospodarske investicije . . . . . 15 Gospodarske investicije.......... 16 Gospodarski posegi................ 17 Prorač. obvez, iz prejšnjih let . , § 18 Rezervni sklad................ . . 19 Nerazporejeni dohodki............. SKUPAJ .......................... 255.498 970.023 883.620 220.000 2,547.170 100.000 120.000 266.950 681.750 108.546 380.727 1.978 68.716 466.895 7,071.873 368. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70), in 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o proračunu občine Lenart za leto 1972 / 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Lenart din v letu 1972 znašajo..................... 8,562.330 Razporejeni dohodki proračuna znašajo . . 8,459.284 » Nerazporejeni dohodki (tekoče prorač. rez.) znašajo............................. 103.046 2. člen Ce bodo proračunski dohodki presegli v 1. členu tega odloka predvideni znesek 8,562.330 din se bo presežek vložil v sklad skupnih rezerv občine Lenart, o uporabi teh sredstev pa bo odločala skupščina občine Lenart. 3. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v predvidenem znesku 150.000 dinarjev se v celoti izloči v komunalni sklad občine Lenart. 4. člen V rezervni sklad se vlaga IVo od vseh tekočih proračunskih dohodkov v predvidenem znesku 83.160 dinarjev. 5. člen Sredstva, ki so predvidena v glavnem namenu 03 za financiranje temeljne kulturne skupnosti, se nakazujejo tej skupnosti mesečno v skladu z odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o financiranju temeljne kulturne skupnosti. 6. člen Sredstva, ki so predvidena v glavnem namenu 05 za sofinanciranje zdravstvenega zavarovanja kmetijskih zavarovancev in pokojninsko zavarovanje kmetov, se nakazujejo v ustrezne sklade samoupravnih skupnosti pri komunalnem zavodu Maribor v skladu z določili sklenjene pogodbe. 7. člen Uprava občinske' skupščine razpolaga v skladu z zakonom s sredstvi, ki so dodeljena za redno dejavnost in za posebne namene. Kot svoja sredstva uporabi tudi dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo. 8. člen Sredstva glavnega namena 12 se dodeljuje krajevnim skupnostim v višini zbranega davka iz OD od kmetijske dejavnosti na območju krajevne skupnosti Po osnovi 1 °/o od katastrskega dohodka. Sredstva, ki presegajo obveznost po prvem odstavku tega člena, bo svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart razdeljeval v skladu * smernicami razvoja občine Lenart za leto 1972. 9. člen Sredstva glavnega namena 13 se nakazuje uporabnikom v skladu z njihovim programom dela. Določila prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za uporabnike sredstev postavk 54, 56, 57, 59, 63. 10. člen Od sredstev v glavnem namenu 14 — negospodar-ske investicije, post. 69 se izvrši delno nakazilo TIS f-enart za plačilo anuitet zapadlih v letu 1972 po pre- nesenih kreditih za šolo Cerkvenjak, Lenart in Ld-kavec. 11. člen Sredstva, ki so razporejena kot dotacija cestnemu, komunalnemu, kmetijskemu skladu ter skladu za financiranje narodne obrambe občine Lenart in skladu za preživninsko varstvo kmetov občine Lenart, se koristijo po finančnih načrtih teh skladov. 12. člen Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za sofinanciranje občinskega sodišča, javnega tožilstva in druge skupne službe, se odvaja na njihove račune skladno s pogodbami, ki jih sklene občina s temi organi, zavodi oz. organizacijami. 13. člen Višino postavk razporejenih sredstev posebnega dela proračuna sme svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart spremeniti v okviru glavnega namena v vseh glavnih namenih, razen sredstev, namenjenih upravi skupščine občine postavka 25 glavni namen 07 in sredstev v glavnem namenu 13. 14. člen Svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart sme začasno omejiti proračunske izdatke na posameznih proračunskih postavkah, če ugotovi, da priliv občinskih dohodkov ni v sorazmerju z dohodki , določenimi s proračunom. O morebitni omejitvi mora poročati občinski skupščini, ki odloči o dokončni omejitvi. 15. člen Svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart je pooblaščen, da odloča o koriščenju tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke. 16. člen Pregled dohodkov in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1972, ki je sestavni del tega odloka. V'’ ■' - »V- z;"' ';?v / , • ^ 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 400-11/71-88 N Lenart, dne 29. marca 1972. Pregled dohodkov in razporejenih dohodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1972 Vrsta dohod. Dohodki Skupaj din 1 Davki od oseb. dohodka................4,444.430 2 Prometni davek in drugi davki . . . 2,393.500 j 3 Takse................................. 590.000 5 Dohodki po poseb. predp............... 151.000 6 Dohodki organa in drugi dohodki . . . 50.000 7 Namenska dopolnilna sred. republike 687.000' 9 Prenesena sredstva ....................... 246.400 Skupaj 8,562.330 Štev. glav. Razpored dohodkov namena Skupaj din 03 Kulturnoprosvetna dejavnost .... 328.000 04 Socialno skrbstvo.................... 1,436.150 05 Zdravstveno varstvo.................. 1,009.800 06 Komunalna dejavnost.................... 250.000 07 Delo državnih organov................ 3,294.500 08 Narodna obramba........................ 150.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . 120.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev........................... 360.000 14 Negosp. investicije — odpl. an. . . . 680.749 15 Gospodarske investicije ....,* 152.875 1J5 Gospodarski posegi 513.000 17 Prorač. obveznosti iz pret. let ... . 80.520 18 Rezervni sklad ...... t , . 83.160 19 Tekoča proračunska rezerva .... 103.046 Skupaj .............................. 8,562.330 369. Na podlagi 16. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/68, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) ter 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov v občini Lenart I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se predpisujejo v občini Lenart tile občinski davki: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek od osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od stavb, 7. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, 8. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, 9. davek na dobitke pri igrah na srečo. 2. člen Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi zavezanci, katerih letni dohodek po odbitku stroškov presega 15.000 din, knjigo prejemkov in izdatkov; zavezanci, ki se ukvarjajo z razrezom lesa, pa so ne glede na obseg prometa dolžni voditi knjigo prometa. II. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja plačujejo zavezanci za občinski proračun in za financiranje vzgoje in izobraževanja po skupni stopnji 4,60 %, stopnja davka za proračun je 3,10 Vo. 4. člen Za zavezance, ki plačujejo davek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: 1. gospodinjske pomočnice v zasebnih go- spodinjstvih in gospodarski pomočniki pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih............ 400 din 2. osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih ter ribiških in lovskih organizacijah . . 500 din III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Celotno območje občine se po enotnih kriterijih iz 54. člena zakona o davkih občanov uvrsti v drugo skupino. Davek od kmetijske dejavnosti se plačuje po enotni proporcionalni stopnji 22%, razen v k. o. Andren-ci, Smolinci in Župetinci, kjer znaša enotna proporcionalna davčna stopnja 18 %. Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katerega se prispevek odmerja, po davčni stopnji 30%. 6. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 10 let, 2. na katerih se zasadijo noyi vinogradi — 5 let, 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — 8 let. Začasna oprostitev po prvem odstavku tega člena se pripozna, če so izpolnjeni pogoji: a) da so bila po ugotovitvah za kmetijstvo pristojnega organa dela opravljena strokovno in skladno s programom srednjeročnega razvoja SRS, b) da merijo sanirane oziroma zasajene površine: pod točko 1 najmanj 50 arov, pod točko 2 najmanj 20 arov, pod točko 3 najmanj 30 arov. 7. člen Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna davčna olajšava. Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo kmetijskih strojev in opreme, sredstva vložena za preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo, za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 din. Posebna olajšava se prizna v odvisnosti od zneska vloženih sredstev: Olajšava v 6/o j x od odmerjenega Znesek vloženih sredstev davka oci negozdnih zemljišč Davčna osnova Stopnja nad do ‘/d 30.000 11 30.000 35.000 14 35.000 40.000 18 40.000 50.000 23 50.000 60.000 28 60.000 70.000 32 70.000 80.000 35 80.000 90.000 37 90.000 .10.000 38 110.000 30.000 39 130.000 50.000 40 150.000 9. člen 40 Zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ki se ne ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, prevozništvom z 'motornimi vozili ali gostinsko dejavnostjo in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku. Davek v pavšalnem letnem znesku sme znašati največ toliko, kolikor bi znašal davek, izračunan po najnižji davčni stopnji na letni dohodek po odbitku stroškov konkretnega davčnega zavezanca. Pri odmeri pavšalnega letnega zneska se upoštevajo vse okolnosti, ki vplivajo na obseg in uspeh poslovanja tega zavezanca, v primerjavi z zavezancem iste ali podobne dejavnosti, ki se mu davek odmerja po dejanskem osebnem dohodku. do 2.000 ni olajšave od 2.000 do 5.000 10 Vo od 5.000 do 10.000 25 °/o od 10.000 do 30.000 40% od 30.000 do 50.000 50 % nad 50,000 ; 60% Zahtevek za olajšavo z dokazili o vrednosti naložbe poda upravičenec do konca meseca januarja za preteklo leto. Zavezanci, ki bodo uveljavljali olajšavo po tem členu, morajo imeti izdelan program gospodarjenja z delovno organizacijo, s katero pogodbeno sodelujejo v kmetijski ali drugi proizvodnji. O priznanju olajšave odloči davčna uprava potem, ko dobi mnenje pristojnega sveta občinske skupščine. IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 8. člen Občani, ki z osebnim delom samostojno izdelujejo blago, opravljajo storitve ali se ukvarjajo s kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo in s tem v obliki stalnega poklica ali priložnostno pridobivajo dohodek, Plačujejo davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti od letnih osnov po naslednjih progresivnih stopnjah: 10. člen Zavezancem davka ob obrtnih dejavnostih, razen avtoprevoznikom, se odmerjeni davek zniža: — za vsakega vajenca za 10 °/o, vendar največ 1.000 din za enega vajenca, skupno znižanje za vse ucence v gospodarstvu pa sme znašati največ 5000 din, — za 50 u/o zavezancem, novim obrtnikom, ki so začeli poslovati v letu, za katero se davek odmerja in za 25 °/o v drugem letu poslovanja, — zavezanci, stari nad 60 let se oprostijo plačila davka od obrti do 2.000 din davčne osnove. Po pogojih zakona o davkih občanov, se zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, razen avtoprevoznikom, prizna posebna olajšava. 11. člen Davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci po tehle stopnjah: °/o 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu................................10 2. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov zakonca oziroma družinskega člana davčnega zavezanca-obrtnika po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov................15 3. zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pra-, vic, od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od provizij po- slovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike.......20 4. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, od dohodkov za priložnostno opravljanje storitev za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem deli po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, od dohodkov potujočih zabavišč ...................................... . 25 V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 12. člen Občani, ki opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve in s tem. v obliki stalnega poklica ali priložnostno pridobivajo dohodek, od katerega se ne plačuje davek od avtorskih pravic, plačujejo davek od intelektualnih storitev in sicer: a) na letno osnovo — po stopnjah iz 8. člena tega odloka, b) od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davka po odbitku) 20 °/o. 13. člen Zavezanci za davek od intelektualnih storitev — duhovniki In cerkve — katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. Za odmero davka od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku, se glede višine in načina določanja davka smiselno uporabljajo določbe 9. člena tega odloka. VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 14. Člen Občani, ki imajo osebni dohodek iz avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zavarovanih z zakoni, plačujejo davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, po pogojih zakona o davkih občanov. Davek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje od vsakega posameznega dohodka po naslednjih stopnjah:, — 12«/o od dohodkov iz tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov, “ 6 “/o od Vseh drugih dohodkov te vrste. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 15. člen , Davek od stavb se plačuje po enotni stopnji 50 Vo. Davek se ne plačuje od stavb, ki jih lastniki oziroma uživalci uporabljajo za njihove potrebe. Ta oprostitev ne velja za počitniške in vikend hiše. Za stroške vzdrževanja, upravljanja, amortizacije in druge stroške, ki so bili potrebni za doseganje dohodkov od stavb, se od bruto stanarine oziroma najemnine odšteje 80%. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 16. člen Občani, ki imajo dohodke od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, plačujejo davek od premoženja in premoženjskih pravic po tehle stopnjah: Od davčna osnova Stopnja nad do “/. 5.000 20 5.000 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30.000 35 30.000 40.000 40 40.000 50.000 45 50:000 50 Od dohodkov od podnajemnin se davek ne plačuje. IX. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 17. člen Občani, ki so po zakonu o davkih občanov obvezni plačevati davek na tujo delovno silo, plačujejo ta davek po enotni stopnji 20%. Osnova za odmero davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, znaša 40% od osebnega dohodka izplačanega takim osebam. X. DAVEK NA DOBITKE PRI IGRAH NA SREČO i 18. člen Občani in .zasebne pravne osebe, ki pri igrah na srečo zadenejo dobitek od katerega se po zakonu o davkih občanov plača davek na dobitke od iger na srečo, plačajo ta davek po stopnji 10%. XI. POROŠTVO ZA PLAČILO DAVČNIH OBVEZNOSTI 19. člen Od davčnega zavezanca — obrtnika, ki je v obdobju dvanajstih mesecev več kakor po tri mesece v zaostanku na plačilu pravnomočno odmerjenih in v plačilo zapadlih davkov oziroma akontacij oz. je njegov davčni dolg starejši od šest mesecev in znaša nad 1.000 din, sam zavezanec pa nima primernega premoženja iz katerega bi bilo možno z izvršbo izterjati davčni dolg, sme davčna uprava zahtevati poroštvo v smislu 233. člena zakona o davkih občanov. Rok za predložitev poroštvene izjave ne more biti krajši od 30 dni. XII. KONČNE DOLOČBE 20. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih, občanov dolžni, vložiti napoved za odmero davka, morajo vložiti davčno napoved najpozneje do 31. januarja pri davčni upravi skupščine občine Lenart. 21. člen Glede odmere in nadaljnjega postopka za realizacijo družbenih dohodkov, se v vsem, kar ni določeno v tem odloku uporabljajo določbe zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. 22. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 7/68, 15/68, 6/69, 9/69, 43/69 in 10/71). Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 422-118/64-110 Lenart, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 370. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni Isit SFRJ, št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52/66, 31/67, 54/67, 26/68, 30/68, 40/68, 48/68, 11/69 in 56/69) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave št. 16/67, 18/67 in Uradni list SRS, št. 6/69, 43/69, 11/70) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku '1. člen V 3. členu odloka o občinskem prometnem davku (Uradni list SHS, št. 46-523/70), se na koncu za zaklepajem pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »razen prometa z motornimi vozili vseh vrst. Od prometa motornih vozil, ki jih prodajajo občani na kateri koli način, se plačuje prometni davek po tar. št. 1 Tarife občinskega prometnega davka«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-2/62-61 Lenart, dne 29. marca 1972. 371. podlagi 26. in 27. člena zakona o Izobraževalnih skupnostih in o financiranju Vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67, 5-118/68 in 27-208/68) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Lenart v letu 1972 1. člen Določbe odloka o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Lenart v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 11-114/70) se bodo uporabljale za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Lenart tudi v letu 1972. 2. člen Sredstva, ki se zberejo po določilih prvega člena tega odloka, sme v letu 1972 uporabiti temeljna izobraževalna skupnost Lenart BO °/o, sklad za financiranje investicij v šolstvo občine Lenart pa 10 Vo, vendar oba uporabnika največ do višine 899.000 din. 3. člen Ko so dosežena sredstva po 2. členu tega odloka, Odvaja SDK Maribor ves presežek sredstev iz teh virov na račun sklada skupnih rezerv občine Lenart. Za uporabo sredstev, ki bodo zbrana po določilih prejšnjega odstavka, skleneta skupščina občine Lenart in skupščina sklada skupnih rezerv občine Lenart poseben dogovor. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 402-8/67-9 Lenart, dne 29. marča 1972. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 372. Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 1. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok po 4. in 6. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Slo- veniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67), plačujejo zavezanci po stopnji 0,45 ^/o od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40 °/o od mesečnega zneska pokojnin. 2. člen Sredstva, ki se zberejo po določilih l."1 člena tega odloka, sme v letu 1972 uporabiti svet za otroško varstvo pri TIS Lenart največ do višine 240.000 din. V Ko so dosežena sredstva, določena v prvem odstavku tega člena, odvaja SDK Maribor ves presežek sredstev iz teh virov na račun sklada skupnih rezerv občine Lenart. Za uporabo sredstev, ki bodo zbrana po določilih drugega odstavka tega člena, skleneta skupščina občine Lenart in skupščina sklada skupnih rezerv občine Lenart poseben dogovor. 3. člen Prispevki iz 1. člena odloka se odvajajo na poseben račun temeljne izobraževalne skupnosti Lenart, ki opravlja naloge skupnosti otroškega varstva Lenart in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oz. ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 420-7/70-6 Lenart, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 373. Na podlagi 2. člena in tretjega odstavka 5. člena zakona o sredstvih za financiranje kulturnih skupnosti in kulturne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46-258/70) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti 1. člen V 1. členu odloka o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti (Uradni list SRS, št. 13-381/71) se v prvem odstavku stopnja 1 °/o nadomesti s stopnjo 0,80 Vo. Na koncu drugega odstavka 1. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »žirije za razpis in oceno del iz tematike NOB in povojne graditve.« Doda se nov tretji odstavek 1. člena, ki se glasi: »Znesek sredstev iz virov po prvem odstavku tega člena se v letu 1972 omeji na 196.000 din.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 402-4/69-15 Lenart, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 374. Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) ter tretjega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o višini pristojbin, ki se plačujejo za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in oprostitvah plačila pristojbin za gasilske avtomobile 1. člen Za traktorje, ki se uporabljajo samo v kmetijstvu in za njihove enoosne priklopnike, se plačuje pristojbina za uporabo javnih cest (v nadaljnjem besedilu: cestnina), ki znaša za 12 mesecev: 1. za kmetijske traktorje: — do 25 KS.........................100 dinarjev — nad 25 do 40 KS , 150 dinarjev — nad 40 do 63 KS . » * . . 200 dinarjev — nad 63 KS 250 dinarjev 2. za traktorske priklopnike (enoosne): — 150 dinarjev od vsake tone nosilnosti. Ge nosilnost traktorskega priklopnika ni izražena v celih tonah, se plača za nosilnost do pol tone 50 °/o cestnine, ki je določena za eno tono, za nosilnost nad pol tone do cele tone pa cestnina, ki je določena za celo tono nosilnosti. 2. člen . i Cestnine je oproščena občinska gasilska zveza in gasilska društva za gasilske avtomobile. 3. člen Cestnina po tem odloku se plačuje na način, kot je predpisali v 3., 4. in 5. točki odloka o višini pristojbin, ki se plačuje za cestna motorna vozila (Uradni list SRS, št. 2-6/72). Cestnina za cestna motorna vozila in njihova priklopna vozila, razen navedenih v 1. in 2. členu tega odloka, se plačuje po določbah odloka IS SRS o višini pristojbin (Uradni list SRS, št. 2-6/72). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 423-1/72-3 Lenart, dne 29. marca 197_2. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 375. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-138/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) in 12. členu zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o krajevnih cestah in poteh v občini Lenart I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja upravljanje, vzdrževanje, gradnja, uporaba in varstvo krajevnih cest in poti v občini Lenart. 2. člen Za ceste in poti se po tem odloku štejejo krajevne ceste in poti, poljske in gozdne kolovozne poti ter podobne druge cestnoprometne zveze, ki so družbena lastnina v obči rabi, niso pa kategorizirane. Krajevne ceste v smislu prejšnjega odstavka so ceste v naselju in ceste, ki povezujejo naselje z zaselki, dve naselji med seboj ali naselje s kategoriziranimi javnimi cestami. 3. člen Krajevne ceste in poti so ob pogojih in na način, kot to določa ta odlok, proste za promet. 4. člen . O tem, da krajevna cesta oz. pot ali njen del postane ali neha biti krajevna cesta oz. pot, odloči občinska skupščina. 5. člen Krajevne ceste in poti upravlja krajevna skupnost vsaka na svojem območju. II. VZDRŽEVANJE KRAJEVNIH CEST IN POTI 6. člen Krajevne ceste in poti vzdržuje praviloma krajevna skupnost, na katere območju so. Poljske in gozdne kolovozne poti vzdržujejo zainteresirani občani in delovne organizacije, ki so uporabniki .teh poti, krajevne poti do gramoznic pa lastniki oziroma uporabniki gramoznic. 7. člen Krajevna skupnost lahko s pogodbo prenese vzdrževanje krajevnih cest in poti, ki jih je dolžna sama vzdrževati, na ustrezno delovno organizacijo. Krajevna skupnost določi, katere fizične in pravne osebe so dolžne vzdrževati poti iz 2. odstavka 6. člena tega odloka in lahko odredi tudi druge ukrepe glede vzdrževanja teh poti. 8. člen Vzdrževanje krajevnih cest in poti obsega: popravilo vozišča in objektov na cesti, periodično obnavljanje izrabljenih vozišč z gramoziranjem, čiščenje in urejanje jarkov ob cestah, odstranjevanje neprimerne zrasti na varovalnem pasu, čiščenje snega in posipanje ob poledici ter popravljanje in nadomestitev prometnih znakov. 9. člen Sredstva za vzdrževanje krajevnih cest zagotavlja krajevna skupnost. Obseg vzdrževalnih del in potrebna sredstva določi krajevna skupnost vsako leto v svojem letnem programu in finančnem načrtu. 10. člen Krajevne ceste morajo biti po potrebi opremljene s prometnimi znaki. Prometne znake postavlja in odstranjuje krajevna skupnost po predhodnem soglasju za promet pristojnega upravnega organa skupščine občine Lenart. Stroške postavitve, vzdrževanja in odstranitve prometnih znakov nosi krajevna skupnost. III. GRADNJA, REKONSTRUKCIJA, UPORABA IN VARSTVO KRAJEVNIH CEST TER POTI 11. člen Pri gradnji in rekonstrukciji krajevnih cest se uporabljajo normativi zakona o javnih cestah za lokalne ceste z naslednjimi tehničnimi elementi: 1. širina vozišča mora znašati najmanj pet metrov za dvosmerni in 3 metre za enosmerni promet; izjemoma lahko znaša širina vozišča za dvosmerni promet na posameznih odsekih najmanj 3 metre, če zaradi obstoječih terenskih in drugih krajevnih razmer ni mogoče graditi širšega vozišča; 2. cestišče mora biti gramozirano najmanj 10 cm; 3. ob vozišču morajo biti izpeljani odvodni jarki, razen v izjemnih primerih iz 1. točke tega člena, kjer je potrebno najti drugačno ustrezno tehnično rešitev. 12. člen Dovozni priključki in pristopi na krajevne ceste morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in ne poškoduje cesta ali objekt na njej. Jarke je dovoljeno premostiti z vgraditvijo betonskih cevi ustreznega premera ali z lesenim mostičem tako, da je mogoč pretok vode. 13. člen Ob krajevnih cestah je varovalni pas širok pet metrov. V varovalnem pasu ni dovoljena gradnja stanovanjskih hiš, drugih stavb, naprav in objektov. V strnjenih naseljih in hribovitih predelih sme za ceste pristojni upravni organ občinske skupščine dovoliti gradnjo objektov in naprav v varovalnem pasu, če to dopuščajo interesi urbanizacije in če s tem ni ogrožena varnost prometa in vzdrževanje krajevne ceste. 14. člen Mnenje za gradnjo v varovalnem pasu in soglasje za dovozne priključke izdajajo krajevne skupnosti. 15. člen Krajevne ceste in poti se smejo uporabljati samo za prevoz in hojo na način in ob pogojih, kot to določajo predpisi o prometu na javnih cestah. Po krajevnih cestah in poteh smejo voziti motorna vozila z osnim pritiskom, ki ustreza tehničnemu stanju ceste. Za namene, ki presegajo tehnično zmogljivost, se smejo krajevne ceste in poti uporabiti le z dovoljenjem krajevne skupnosti in ob pogojih ter na način, ki ga določita sporazumno krajevna skupnost in vsakokratni uporabnik. Uporabnik je krajevni skupnosti dolžan poravnati škodo, ki nastane na krajevni cesti oz. poti zaradi uporabe v smislu prejšnjega odstavka. 16. člen Lastniki oz. uporabniki zemljišč, stavb ter drugih objektov in naprav ob krajevnih cestah in poteh morajo na zahtevo krajevne skupnosti ali pristojnega inšpektorja v določenem roku odstraniti ovire in odpraviti pomanjkljivosti, ki škodujejo cesti oz. poti ali objektom na njih, ovirajo promet ali vzdrževanje. 17. člen V krajih, za katere je izdelan urbanistični ali zazidalni načrt ali urbanistični red, se določbe tega odloka uporabljajo le, če niso v nasprotju s sprejetim urbanističnim ali zazidalnim načrtom ali urbanističnim redom. 18. člen Da se prepreči poškodovanje krajevnih cest in poti ter objektov na njih, oviranje ali ogrožanje prometa in omogoči redno vzdrževanje, je zlasti prepovedano: 1. odvajati na cesto oz. pot meteorno vodo, gnojnico in druge odplake ali ovirati odtok meteorne vode s ceste, 2. puščati na krajevni cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne na vozišče, 3. brez dovoljenja voziti po cesti ali poti z vozili, ki same ali skupaj s tovorom presegajo tehnično zmogljivost vozišča, 4. odlagati na cesto oz. pot kakršen koli material in odpadke (drva, šibje, gradbeni material ipd.), 5. metati na cesto oz. pot predmete, ki ovirajo promet, 6. prekopavati cesto oz. pot brez posebnega dovoljenja krajevne skupnosti, 7. vleči po cesti hlode ali podobne druge predmete, 8. zavirati po cesti s cokljo ali verigo, 9. postavljati ob cesti oz. poti ograje, zasaditi ali vzdrževati živo mejo in drevje, če se s tem ovira pre- glednost ali če to škoduje ali otežkoča njeno vzdrževanje, 10. orati v razdalji 4 m od meje cestnega sveta v smeri proti cestišču ali v širini 1 m od cestne meje vzporedno s cestiščem ter v zvezi s tem obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje, 11. napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi na cestah ali v njih neposredni bližini napajališča za živali, 12. uporabljati za dovoz ali pristop na cesto mesto, kjer ni dovoljenega dovoznega priključka oz. pristopa, 13. poškodovati ali protipravno odstraniti prometne znake na cestah, 14. kakorkoli drugače poškodovati ceste ali poti, cestna zemljišča in jarke ob cestah po določbah zakona o cestah. IV. KAZENSKE DOLOČBE 19. člen Pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega odloka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo po določilih zakona o javnih cestah. 20. člen Delavci milice in pooblaščeni inšpektor občinske skupščine kaznuje z denarno kaznijo 30 din takoj na mestu storilca, ki ga zaloti pri prekršku iz 4., 5., 7. in 8. točke 18. člena odloka. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen _: V roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka določijo krajevne skupnosti s sklepom, ki ga sprejmejo v soglasju s svetom občinske skupščine pristojnim za ceste, katere že obstoječe ceste so krajevne, ceste, in jih kot take vzdržuje krajevna skupnost (čl. 2/2 in čl. 6/1 tega odloka). 22. člen Za izvajanje tega odloka skrbijo krajevne skupnosti in za ceste pristojen upravni organ občinske skupščine. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski inšpektor za ceste in oddelek za gospodarstvo in finance. Za komunalne zadeve pristojen svet občinske skupščine izda v primeru potrebe navodila za izvajanje tega odloka. 23. člen Določbe tega odloka glede upravljanja, financiranja, vzdrževanja, gradnje, rekonstrukcije in izdaje dovoljeni se ne uporabljajo za ulice in ceste v mestnem naselju Lenart. 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-2/72-6 Lenart, dne 29. marca 1972. 378. Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) in V. točke odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15-118/69) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ĆDLOK o spremembi odloka o merilih in pogojih ter načinu uporabe sredstev, ki so dodeljena občini Lenart iz sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV 1. člen V 6. členu odloka o merilih in pogojih ter načinu uporabe sredstev, ki so dodeljena občini Lenart iz sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 22-117/69, 26-672/71 in 51-999/71) se v . predzadnji alinei številka »15.000 din« nadomesti s številko »20.000 din«; v zadnji alinei pa številka »20.000 din« s številko »30.000 din«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/69-19 Lenart, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 377. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 34. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1972 | 1. člen din Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1972 znašajo . . 45.001.200 Razporejeni dohodki proračuna znašajo ................................. 43.835.200 Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva........................... 748.900 Višek dohodkov nad 114,9 °/o .... 417.100 2. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v predvidenem znesku 2,370.000 din se v celoti izloča , na poseben račun občine, s katerim razpolaga svet za komunalne in stanovanjske zadeve. Skladu za komunalne investicije mestnega pomena se izloča 30 % zbranih dohodkov iz prvega odstavka tega člena v predvidenem znesku 711.000 din. 3. člen Medobčinskemu skladu za pospeševanje turizma mesta Ljubljane se izloča 70 ‘/o dohodkov, zbranih od turističnih taks, v predvidenem znesku 700.000 din. 4. člen Premije za zavarovanje proti požaru, ki bodo v letu 1972 predvidoma znašale 1,100.000 din, se v celoti izločajo v mestni gasilski sklad. 5. člen V rezervni sklad se vlaga 1 °/o od vseh tekočih proračunskih dohodkov v predvidenem znesku 420.000 din. 6. člen Če bodo proračunski dohodki presegli v 1. členu tega odloka predvideni znesek, se bo presežek vložil v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ljubljana Center. 7. člen Sredstva za gradnjo in investicijsko vzdrževanje objektov osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov se zagotavljajo na posebnem računu proračuna. Posebni račun iz 1. odstavka tega člena ima razen sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu, lahko še druge dohodke, zlasti sredstva, ki jih daje svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in sredstva, ki jih prispevajo delovne in druge organizacije. S sredstvi posebnega računa po 1. odstavku razpolaga svet za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje. Sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov se nakazujejo neposrednim uporabnikom. 8. člen Poleg sredstev iz 2. do 5. in 7. člena tega odloka se dodeljujejo na ustrezni račun sredstev še naslednjim uporabnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo v skladu z namenom, za katerega so dana: — kulturni skupnosti za občinski svet zveze kulturno‘prosvetnih organizacij; — občinski zvezi za telesno kulturo; . — centru za socialpo delo; — sredstva za mladinsko sprejemališče za be-gavce se nakažejo SP Dom in centru za socialno delo; — skladu za družbeno varstvo; — skladu za varstvo borcev NOV; — upravnemu organu skupščine — za redno dejavnost in posebne namene; — upravi javne varnosti — za materialne izdatke in OD ter za nakup motornih vozil in opreme za milico; — krajevnim skupnostim in družbenim centrom; — družbenopolitičnim organizacijam in društvom; — skupnosti slovenskih občin; — domu počitka Poljane — namensko za dograditev prizidka; — mestnemu muzeju — za arheološke raziskave Gosposke ulice; — kliničnim bolnicam — za sofinanciranje podhoda. Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno Za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov. 9. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva uporabijo tudi sredstva, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo. 10. člen Nosilec sredstev, razporejenih: — v glavnem namenu 03 — kulturno prosvetna dejavnost, je svet za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje — v glavnem namenu 12 — dejavnost krajevnih skupnosti na postavki: civilna zaščita pri krajevnih skupnostih je svet za finance in družbeni načrt. Nosilci sredstev samostojno odločajo o njihovi uporabi. 11. člen O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih izdatkov, odloča svet za finance in družbeni načrt in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 12. člen če se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izkoriščane, se pooblašča svet za finance in družbeni načrt, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo. 13. člen čila oziroma način, ugotavljanja višine plačila mora biti določen v pogodbi. 6 14. člen Svet za finance in družbeni načrt se pooblašča, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke prvega odstavka 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iz 96. člena v zvezi z določbami 98. člena citiranega zakona pa do višine 1,000.000 din. 15. člen Svet za finance in družbeni načrt lahko v primeru, če dotok proračunskih dohodkov ne bo dosežen v višini, ki je predviden® v bilanci dohodkov, začasno zmanjša koriščenje proračunskih sredstev, razporejenih za posamezne namene v posebnem delu proračuna. 16. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v L trimesečju 1972 (Uradni list SRS, št. 51/71) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 17. člen Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 18. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 19. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. Sredstva, ki niso navedena v 8. členu odloka se uporabljajo neposredno iz proračuna. Odredbodajalec za njihovo koriščenje'je tajnik skupščine. Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi naloga tajnika skupščine ali na podlagi civilne pravne pogodbe, ki jo v imenu skupščine podpiše tajnik skupščine. Višina pla- St. 400-01/71 Ljubljana, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna dohod. Dohodki Skupaj 1 Prispevki ..................... . . . . 31,161.800 2 Davki ................................... 8,048.000 3 Takse.................................. . 1,787.400 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 2,370.000 Z 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 1,634.000 9 Prenesena sredstva..................... — Štev. glavnega Razpored dohodkov Skupaj namena 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje . . 6,242.800 03 Kulturnoprosvetna dejavnost .... 1,616.000 04 Socialno skrbstvo............• • • 9,814.800 05 Zdravstveno varstvo ....... 915.000 06 Komunalna dejavnost..................3,415.000 07 Delo državnih organov............... 7,226.500 12 Dej. krajevnih skupnosti............ 1,597.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev......................... 3,265.000 14 Negospodarske investicije........... 6,221.900 15 Gospodarske investicije 1,000.000 16 Gospodarski posegi ........ 2,096.200 17 Obveznosti iz preteklih let .... . 5.000 18 Vlaganje v rezervni sklad ..... 420.000 19 Nerazporejeni dohodki................1,166.000 378. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Center na 34. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1972 L- člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v občini Ljubljana Center za leto 1972 za zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnosti otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji. 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana cfenter v letu 1972 plačuje po stopnji 0,45 °/o od sredstev namenjenih za osebne dohodke in 0,40 °/o od čistega mesečnega zneska pokojnin. 3. člen Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem Izplačilu osebnih dohodkov oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov. Prispevki za otroško varstvo,, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevka za socialno zavarovanje. 4. člen temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobraževanja po 40. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. 2. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja znaša 2,50 ®/o. 3. člen Poleg sredstev iz 2. člena za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja: — 10 “/o prometnega davka od prometa industrijskega blaga v trgovini na drobno; — 10 o/o prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu; — 22°/o prometnega davka od plačil za storitve; — 220/0 ostalega prometnega davka; — 14“/o prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti; — 140/0 prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; — 140/0 prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in — 14 »/o prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. 4. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 2/71). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 420-08/70 Ljubljana, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 402-03/68 Ljubljana, dne 29. marca 1972. Predsednik s skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. 379. Na podlagi 26., 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, 5/68, 27/68 in 40/68) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Center na 34. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1 » , 1. člen S tem odlokom se določajo stalni in obvezni viri sredstev, ki jih občina Ljubljana Center zagotavlja 380. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68, 43/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Center na 34. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o ukinitvi zdravstvenega investicijskega sklada 1. člen Ukine se zdravstveni investicijski sklad (Glasnik, št. 31/65). 2. člen Sredstva, pravice in obveznosti ukinjenega sklada prevzame z dnem uveljavitve tega odloka občina Ljubljana Center. 3. člen Sredstva, ki bodo ostala po poravnavi vseh obveznosti, bo občinska skupščina usmerjala za investicije in opremo zdravstvenih zavodov na območju občine Ljubljana Center. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 382. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 61. ter 93. člena statuta občine Ljubljani Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-5/65 Ljubljana, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. 381. Na podlagi 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) je občinski zbor skupščine občine Ljubljana Center na seji dne 29. marca 1972 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972 1. člen Za financiranje občinskih potreb ter potreb, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana, zbira občina Ljubljana Moste-Polje dohodke, ki jih predpisuje odlok o prispevkih in davkih občanov, odlok mestne skupščine o občinskem prometnem davku in dohodke, ki jih določajo drugi predpisi družbenopolitične skupnosti. 2. člen Skupni bruto proračunski dohodki za leto 1972 znašajo ............... od tega pripada: Mestni skupščini Ljubljana Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje . din . 57,510.166 6,243.000 21,391.350 29,875.816 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor skupščine občine Ljubljana Center v volilni enoti št. 20. 2. člen Volilna enota št. 20 za volitve odbornika v občinski zbor skupščine občine Ljubljana Center obsega volivce z naslednjega območja: Prijateljeva ulica: h. št. 1, la, Ib, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 9 a, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 24, 26, 28, 30, 32; Privoz: h. št. 3, 3 a, 4, 5, 5 a, 6, 6 a, 7 a, 8, 8 a, 9, 11, Ha, 11 b, Ilc, 12, 13, 14, 16, 17, 17 a, 17 b, 18, 20; Tesarska ulica: h. št. 1; Prule: h. št. 1, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 15, 17, 19, 23, 25, 27; Gruberjevo nabrežje: h. št. 6, 14, 16, 18, 20. 3. člen Nadomestne volitve bodo 28. maja 1972. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, objavi pa se tudi na krajevno običajen način na območju volilne enote št. 20. St. 013-01/72 Ljubljana, dne 29. marca 1972. Predsednik občinskega zbora skupščine občine Ljubljana Center Alojz Jamnik 1. r. 3. člen Predvideni dohodki občinskega proračuna za leto 1972 znašajo 29,875.816 od tega razporejeni dohodki 29,490.900 in nerazporejeni dohodki . ..................... 384.916 4, člen Na proračunskih dohodkih iz 3. člena tega odloka so zajeti tudi 1. sredstva prispevkov za uporabo mestnega zemljišča.............................. 2,050.000 2. sredstva mestnega gasilskega sklada Ljubljane — del premije za zavarovanje pred požarom.............................. 185.000 3. sredstva občinskega rezervnega sklada — 1 «/o od vseh dohodkov, razen presežnih sredstev.................................. 292.600 4. sredstva za financiranje dejavnosti kra- jevnih skupnosti — 5°/o od vseh proračunskih dohodkov........................ 1,504.800 5. člen Uprava občinske skupščine v skladu z zakonom samostojno razpolaga s sredstvi za delo, ki so ji dodeljena za redno dejavnost in za posebne namene. Kot svoja sredstva za delo uporabi tudi dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo. Uprava ta sredstva skupno s sredstvi proračuna občine razporedi s svojim finančnim načrtom za redno dejavnost, posebne namene ali opremo. 6. člen Za odplačevanje najetih posojil (anuitet) z obrestmi se zagotovi za leto 1972 znesek 3,645.000 dinarjev. 7. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da v letu 1972 odloča o porabi sredstev obveznega rezervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kot krediti v ta namen. Sredstva, porabljena po tem členu, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. XII. 1972. 8. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da v letu 1972 razporeja nerazporejene dohodke — tekočo proračunsko rezervo za nepredvidene ali premalo predvidene proračunske potrebe do višine 50.000 dinarjev za vsak posamezni primer. Svet za družbeni načrt in finance poroča skupščini občine o razporeditvi tekoče proračunske rezerve. 9. člen V upravičenih primerih svet za družbeni načrt in finance odloči, da se v okviru posameznega namena prenašajo sredstva iz ene na drugo postavko. 10. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1972 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 400-1/71 Ljubljana, dne 31. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. Razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972 Joh Dohodki Znesek 1. Prispevki 21,873.000 2. Davki ....................... 4,991.700 3. Takse ............ 61.000 5. Dohodki po posebnih zveznih predpisih............ 2,050.000 6. Dohodki org. in drugi doh...... 335.000 9. Prenesena sredstva............ . 610.116 29,875.816 Skupaj dohodki . nena' Razpored dohodkov Znesek 01 Izobraževanje in vzgoja......... 90.000 03 Kult. prosv. dejavnost......... 636.700 04 Socialno skrbstvo 4,007.600 05 Zdravstveno varstvo 992.600 06 Komunalna dejavnost ...... 3,352.200 07 Delo državnih organov......... 4,352.600 12 Dejavnost KS........................ 1,704.800 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev ...... 2,122.300 14 Negospodarske investicije..... 8,280.500 16 Gospodarski posegi............ 3,559.000 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 100.000 18 Rezervni sklad................. 292.600 19 Nerazporejeni dohodki ................. 384.916 Skupaj razpored dohodkov .... 29,875.816 SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA SISKA 383. Na podlagi 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) ter 8. člena odloka o svetih občinske skupščine (Glasnik, št. 23/67) je svet za urbanizem skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 33. redni seji dne 15. marca 1972 sprejel SKLEP 0 javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega načrta Medvod z nadvozom na železniško progo Ljubljana—Jesenice in nad glavno cesto Ljubljana— Kranj ter z železniškim podhodom za pešče pod isto železniško progo ob cesti Medvode—Preska 1 Predlog spremembe urbanističnega načrta Medvod z nadvozom in podhodom za pešce se javno razgrne. Navedeni predlog bo občanom, organizacijam in organom razgrnjen za 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS v avli skupščine občine Ljubljana Šiška v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1, in v prostorih krajevne skupnosti Medvode vsak dan od 7. do 19. ure. 2 Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve. Št. 5/2-351-1473/70 * Ljubljana, dne 15. marca 1972. Predsednik sveta za urbanizem skupščine občine Ljubljana Šiška Bojan Tratnik, dipl. inž. arh. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 384. Ustanovna skupščina temeljne skupnosti otroškega varstva Slov. Konjice je po 15. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) na zasedanju dne 30. marca 1972 sprejela SKLEP o ustanovitvi temeljne skupnosti otroškega varstva v Slovenskih Konjicah I Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo ter za načrten razvoj vzgojno varstvenih zavodov na občinskem območju, kakor tudi za neposredno povezovanje vzgojno varstvenih dejavnosti med seboj in z drugimi dejavnostmi družbene skrbi za otroke, se v skladu z zakonom ustanovi temeljna skupnost otroškega varstva (v nadaljnjem besedilu: skupnost). II Skupnost otroškega varstva obsega območje občine Slov. Konjice. III Sedež skupnosti otroškega varstva je v Slovenskih Konjicah. IV Skupnost otroškega varstva tvorijo: občinski skrbstveni -organ, krajevne skupnosti, zavodi, ki izvajajo otroško varstvo, izobraževalni zavodi, delovne organizacije v gospodarstvu m v družbenih dejavnostih, temeljna izobraževalna skupnost ter druge zainteresirane družbeile organizacije. V nosti in druga vprašanja, ki imajo pomen za uresničevanje nalog skupnosti, se določi s statutom skupnosti, ki ga sprejme skupščina skupnosti. IX Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-39/1972-1 Slovenske Konjice, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine otroškega varstva Janko Kovač L r. SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 385. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68, 43/70) in na podlagi 142. člena statuta občine Šmarje pri jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1972 1. člen Občinski proračun za leto 1972 obsega: din — dohodke, ki znašajo ....... 15,705.000 — razporejene dohodke........ 15,705.000 — prispevek za uporabo mestnega zemljišča.......................... 300.000 — premija proti požaru ...... 50.000 Skupnost otroškega varstva je samoupravna organizacija. Skupnost otroškega varstva je pravna oseba. VI Organi skupnosti otroškega varstva so: — skupščina skupnosti otroškega varstva, — izvršni odbor, — posebna telesa (sveti, komisije in drugo). VII Skupščino skupnosti otroškega varstva sestavljajo člani, ki jih imenuje občinska skupščina, krajevne skupnosti, temeljna izobraževalna skupnost, delovne organizacije, organizacije, ki izvajajo otroško varstvo ter druge zainteresirane družbene organizacije. « VIII Podrobna organizacija, naloge skupnosti, njene organe in njihovo sestavo, število članov, način izvolitve, delovno področje, način dela in njihova medsebojna razmerja, oblikovanje in delitev sredstev, ki pripadajo skupnosti, obveščanje javnosti o delu skup- 2. člen Od dohodkov proračuna za leto 1972 se vlaga 1 °/o v rezervni sklad občine Šmarje pri Jelšah. 3. člen Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Šmarje pri Jelšah je pooblaščen odločiti, da se v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih dohodkov vzame iz rezervnega sklada kredit do višine 600.000 dinarjev. Najeti kredit je treba vrniti v rezervni sklad iz proračunskih dohodkov najkasneje do 30. novembar 1972. 4. člen Proračunski izdatki se smejo uporabljati le za namene, in v višini, ki je določena v tem odloku. 5. člen Pobrana turistična taksa na območju občine Šmarje pri Jelšah se v celoti prenese kot dotacija Turističnemu društvu Rogaška Slatina. V primeru, da je bila pobrana in odvedena turistična taksa po drugih turističnih društvih, mora Turistično društvo Rogaška Slatina obračunati takso s temi turističnimi društvi. 6. člen Dohodki, ki jih ustvarja občinsko javno pravobranilstvo iz lastne dejavnosti, se ne odvajajo in ostanejo dohodek pravobranilstva. 7. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1972 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1972, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 010-26/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1972 Vrsta dohod: Dohodki Skupaj din 1 2 3 5 6 7 9 Davki iz osebnega dohodka................ 7,805.000 Davki — ostali............., , . . . 4,936.000 Takse........................ . . • • 608.000 Doh. po zveznih predpisih.................. 300.000 Doh. organov in razpi drugi dohodki 70.000 Dopolnilna sredstva . ................... 2,062.000 Prenesena sredstva . . . , . ■. • 274.000 Skupaj dohodki......................... 16,055.000 — prispevek za uporabo mestnega zemljišča in premija proti požaru 350.000 Skupaj , , ... ■ 15,705.000 OL'=v. Skupaj glavnega Razpored dohodkov ^in namena 03 Kulturnoprosvetna dejavnost . , , 369.000 04 Socialno skrbstvo..............., . . 2,649.000 05 Zdravstveno varstvo 1,770.730 06 Komunalna dejavnost........... 790.000 07 Delo državnih organov....... 6,565.470 08 Narodna banka.......................... 170.000 12 Krajevne skupnosti............ 300.000 13 Dej. družb, polit, org. in društev . . 763.000 14 Negosp. investicije ....... 1,406-000 16 Gospodarski posegi ....... 468.000 17 Obv. i? preteklih let ...... $ 300.000 18 Rezervni sklad . . ..................... 153.800 Skupaj.............................. 15,705.000 386. Skupščina občine Šmsrj® Pri Jelšah je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 7/72) in 142, člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št, 26-317/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki se v občini Šmarje pri Jelšah predpisujejo, odmerjajo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na njihovi podlagi. 2, člen Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, razen zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve posameznikom kot postranski poklic, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena zakona. Zavezance iz. prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) in ne zaposlujejo tuje delovne sile, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane po- slovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo. Svet za finance lahko oprosti vodenja poslo-re knjige zavezanca iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni). II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Stopnja davka.od osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: »Davek iz delovnega razmerja«) znaša za območje občine 4,53 Vo. 4. člen Občinski davek iz delovnega razmerja se ne plačuje od dohodkov, ki so oproščeni plačila republiškega davka iz delovnega razmerja. Občinski davek iz delovnega razmerja se ne plačuje od osebnih dohodkov ustvarjenih v kmetijstvu. 5. člen Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje davek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalne osnove, se določijo tele pavšalne osnove: Pavšalna Kategorija dohodkov osnova din 1. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 400 2. od osebnih dohodkov oseb zaposlenih pri krajevnih skupnostih.......................... 200 3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, organizacijah in zadrugah 400 4. 'od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev................400 5. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih ......................................200 III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE. DEJAVNOSTI 6. člen Stopnja davka od osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda znaša 15 %>. 7. člen ) Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po naslednjih progresivnih stopnjah: »/o do 2.000 13 nad 2.000 do 4.000 14 nad 4.000 do 7.000 16 nad 7.000 18 y 8. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna 6 let 2. na katerih se zasadijo vinogradi nad 30 arov, za manjše površine pa le, če se zasadijo vinogradi k že obstoječim strnjenim vinogra- dom v vinogradniških območjih..............4 leta 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 50 arov za nizkodebelni nasad...............5 let 4. na katerih se zasadi ribez 20 arov .... 4 leta Olajšave Iz prvega odstavka tega člena se priznajo le pod pogojem, da so novi nasadi v rajoniziranih območjih določenih z odlokom o določitvi ožjih proizvodnih območij in da so dela strokovno izvedena. 9. člen Občinskega davka iz kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 din, če. jim je kmetijstvo edini vir dohodkov. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 10. člen Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: »davek od obrtnih dejavnosti«) je odvisna: — od vrste dejavnosti, — od opremljenosti delavnice, — od lokacije obrtne dejavnosti, — od obsega in načina dela, — od delovne sposobnosti zavezanca, — in od predvidenega dohodka. Davek od obrtne dejavnosti se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. Višina pavšalnega letnega zneska davka odmerjenega po tem členu sme znašati najmanj 200 din, največ pa 3.250 din. 11. člen Stopnja davka od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki se plačujejo po letnih osnovah, znašajo: Osnova din stc®nja do 30.000 10 od 30.000 do 35.000 14 od 35.000 do 40.000 18 od 40.000 do 50.000 22 od 50.000 do 60.000 26 od 60.000 do 70.000 29 od 70.000 do 80.000 32 od 80.000 do 90.000 34 od 90.000 do 110.000 36 od 110.000 do 130.000 37 od 130.000 do 150.000 38 nad 150.000 39 12. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se po določbah 81: člena zakona o davkih prizna posebna olajšava za dejavnost gostinstva, redno storitveno dejavnost in proizvodno dejavnost. Olajšave, iz prvega odstavka tega člena ne morejo koristiti zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. 13. člen Odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti se zniža za 25% zavezancem, ki opravljajo naslednjo dejavnost: — kovaštvo, — kolarstvo, — krojaštvo in šiviljstvo, — čevljarstvo, — elektroservisna dejavnost za gospodinjske stroje in naprave. 14. člen Zavezancem, ki prvič ustanovijo obrtno delavnico, da bi opravljali storitveno obrtno ali obrti podobno gospodarsko ali gostinsko dejavnost in se zavežejo, da bodo tako dejavnost opravljali vsaj 2 leti, se za prvo leto dejavnosti odmerjeni davek zmanjša za 50%. Med storitvene dejavnosti v smislu tega člena se ne šteje avtoprevozništvo. Zavezancem, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti, ko dopolnijo 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), če delajo brez tuje delovne sile in njihov dohodek po odbitku stroškov ne presega 10.000 din letno. Te oprostitve ne veljajo za zavezance, ki opravljajo dejavnost avtoprevozništva in obrti kot postranski poklic. 15. člen Davek po odbitku od navedenih dejavnosti se plačuje po tehle stopnjah: "/o 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi, lotu in drugih igrah na srečo.............10 2. zavarovalnih poverjenikov.......................10 3. provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic................................10 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno ...............................15 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter zbiranja oglasov .......................15 7. dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči . . 10 8. doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti.............................. 20 9. doseženih z opravljanjem priložnostnih storitev za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije .. ...............30 10. doseženih z opravljanjem del po pogodbi o de- lu, sklenjenih v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do 9. točke tega odstavka . . '....................30 11. doseženih od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 20 12. iz dohodkov potujočih zabavišč................10 13. od dohodkov po tretji in četrti točki 76. člena zakona o davkih ...............................15 V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 16. člen Stopnje davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev), ki se plačuje po dejanskem dohodku znašajo: Osnova din Stopnja do 30.000 10 od 30.000 do 35.000 14 od 35.000 do 40.000 18 od 40.000 do 50.000 22 od 50.000 do 60.000 26 od 60.000 do 70.000 29 od 70.000 do 80.000 32 od 80.000 do 90.000 34 od 90.000 do 110.000 36 od 110.000 do 130.000 37 od 130.000 do 150.000 38 nad 150.000 39 17. člen V pavšalnem letnem znesku plačujejo davek iz intelektualnih storitev vsi zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din. 18. člen Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci davka od intelektualnih storitev po stopnji 25 °/o. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 19. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša 3%. Stopnja davka na dohodek dosežen z opravljanjem del navedenih v tretjem odstavku 107. člena zakona o davkih znaša 10 %. Po tej stopnji so obdavčeni tudi dohodki zavezancev iz četrtega odstavka 140. člena zakona o davkih. 20. člen Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek odloči o tem svet za finance. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 21. člen Davka na dohodek od stavb ne plačujejo zavezanci, katerim so dohodki od kmetijstva osnovni vir sredstev za preživljanje, če se stavbe ne dajejo v najem. 22. člen Za stroške upravljanja, vzdrževanja in enoletne amortizacije se prizna 60 Vo od stanarinske oziroma najemninske vrednosti, razen za poslovne lokale, za katere se prizna 30°/o. 23. člen Stopnja davka na dohodek od stavb znaša 30 °/o. . VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 24. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po sledečih stopnjah: Osnova din •/.. do 5.000 20 do 10.000 25 do 20.000 30 do 30.000 35 do 50.000 40 do 100.000 45 nad 100.000 50 25. člen Na dohodek dosežen z oddajanjem stavb, ki se sezonsko ali občasno' uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice ipd.), v najem, plačuje lastnik davek od premoženja po stopnji 30°/o. Od doseženih dohodkov se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov v višini 30 %>., 26. člen Na dohodek od odajajnja opremljenih sob turistom se plačuje davek v pavšalnem znesku 2 din od nočitve. IX. DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 27. člen Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih se ugotavlja v odstotku od osebnega dohodka izplačanega takim osebam in sicer: Vrsta dejavnosti Odstotek 1. proizvodna obrt ..............30 2. storitvena obrt............................20 3. intelektualne storitve.....................15 4. kmetijstvo in vse druge dejavnosti . . 10 28. člen Stopnja davka na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih znaša 15 "/o. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 29. člen Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša 10 "/o. XI. POROŠTVO 30. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 31. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-393/71) in 4., 5., 6., 7. člen odloka o začasnih oprostitvah plačevanja prispevka iz osebnega dohodka kmetijske dejavnosti in o določitvi ožjih proizvajalnih območij (Uradni vestnik Celje, št. 6-87/68). St. 010-24/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. . / Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 387. Na podlagi 1. člena zakona o upravnih taksah . (Uradni list SRS, št. 7-73/72) in 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o upravnih taksah e 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri organih občine Šmarje pri Jelšah ter delovnih in drugih organizacijah, kadar v okviru javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh na zahtevo strank ter za druge predmete in dejanja, za katere je tako določeno v taksni tarifi se uvajajo občinske upravne takse. 2. člen Pri pobiranju upravnih taks iz 1. člena tega odloka se neposredno uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah in vsakokratna tarifa, predpisana z zakonom o upravnih taksah, če ni v tem odloku drugače določeno. 3. člen Glede splošnih določb in oprostitev se neposredno uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah. 4. člen Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic na območju občine Šmarje pri Jelšah izda delovnim in drugim organizacijam ter organom svet za finance. Za prodajo taksnih vrednotnic pripada pooblaščenim prodajalcem provizija v višini 7°/o od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o upravnih taksah objavljen v Uradnem listu SRS, št. 8-116/69. St. 010-20/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 388. Na podlagi 56. člena zakona o sodnih taksah (Uradni Ust SRS, št. 7-76/72) in 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora, delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o načinu prodaje taksnih vrednotnic za sodne takse 1. člen Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic za sodne 'takse na območju občine Šmarje pri Jelšah izda delovnim in drugim organizacijam ter organom svet za finance. Za prodajo taksnih vrednotnic pripada pooblaščenim prodajalcem provizija v višini 7 °lo od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan pd objavi v Uradnem listu SRS. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o uporabi taksnih osnov in taksne tarife zakona o sodnih taksah v postopku pred občinskim sodiščem Šmarje pri Jelšah objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 8-117/69. St. 010-23/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 389. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65, 7-20/70 in 7-78/72) ter 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odioka o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen Spremeni in dopolni se odlok o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 25-310/70 tako, da se spremeni tar. št. 3 in se glasi: »Za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa) se plača dnevno: V sezoni Jzven sezone — v turističnih krajih I. kat. . . 3 2,00 — v ostalih krajih ...... 2 1,50 Pripombe : 1. Taksa se plačuje za začasno prebivanje, vendar hajveč do 30 dni neprekinjenega začasnega bivanja. 2. Taksa po prvi alinei iz te tar. št. se plačuje v Rogaški Slatini. Taksa po drugi alinei iz te tar. št. se plačuje v vseh ostalih . krajih občine. 3. Sezona traja od 1. julija do 31. avgusta. 4. Turistične takse so oproščeni: — otroci in mladina na organiziranem skupinskem letovanju v taborih, domovih, letoviščih in okrevališčih; — udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole in fakultete; , — vojaki in gojenci vojaških šol, kadar v organizaciji JLA prebivajo v določenem kraju; — vojaški in mirnodobski vojni invalidi ter delovni invalidi s spremljevalci; — osebe na zdravljenju v bolnišnicah; — člani zveze slepih s spremljevalci in člani zveze gluhih Jugoslavije; — osebe, ki bivajo v lastnih stanovanjih ali stavbah in njihovi družinski člani; — Osebe, ki preživljajo počitnice pri članih ožje družine, bratih in sestrah; — osebe, ki so po drugih predpisih oproščeni te takse; — tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih davkov ali taks ali pa je za njih s posebnim mednarodnim sporazumom določena oprostitev plačila turistične takse; — otroci do dopolnjenega sedmega leta starosti; 5. Otroci od 7. do 15. leta starosti plačajo polovico predpisane takse. 6. Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva v turističnem kraju. Tako obračuna in pobere turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu vplačati na ustrezni račun. Na taksno obveznost ne vpliva okoliščina ali je bilo prenočišče oddano proti odmeni ali ne. 2. člen Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 010-27/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 390. Na podlagi zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67), 1. in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72) in 80. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26/70) je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji obeh zborov dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 1. člen Zavezanci plačila prispevka za otroško varstvo po 4. in 6. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji so dolžni v občini Šmarje pri Jelšah plačevati prispevke po naslednjih stopnjah: 1. 0,45 °/o od osebnih dohodkov, ki so podlaga za izračun osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje, oziroma dohodkov, ki so osnova za zavarovanje po posebnih pogodbah; 2. 0,40 “/o od zneskov čistih mesečnih pokojnin po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. 2. člen Sredstva prispevkov iz 1. člena tega odloka se stekajo na poseben račun temeljne izobraževalne skupnosti Šmarje pri Jelšah, ki opravlja naloge skupnosti otroškega varstva. Obveznost vplačila nastane ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma izplačilu pokojnin in invalidnin delovnih invalidov pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Zasebni delodajalci in pogodbeni zavezanci plačujejo prispevek skupaj s plačilom prispevka za socialno zavarovanje. • 3. člen Poraba sredstev za dnevno varstvo otrok se bo vršila na podlagi programa temeljne skupnosti otroškega varstva pri izobraževalni skupnosti. Tak program predhodno obravnava in sprejme skupščina občine Šmarje pri Jelšah. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 010-9/72-3 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 391. Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7-80/72) in 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen Za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Šmarje pri Jelšah se uvede plačevanje prispevka. 2. člen Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče, v mejah območja, ki ga določajo: odlok o določitvi mestnega zemljišča v naselju Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik, št. 27-280/68), sklep o ustanovitvi katastrske občine Rogaška Slatina (Uradni vestnik Celje, št. 2-17/70) in v mejah območja odloka o določitvi ožjega gradbenega okoliša v naselju Rogatec (Uradni vestnik Celje, št. 27-281/68), ki so komunalno opremljena. Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo, električno energijo ter primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje. 3. člen Prispevka za uporabo mestnega zemljišča po tem odloku so oproščeni vsi, ki so navedeni v 3. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7-80/72). 4. člen Prispevek od zazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. Prispevek od nezazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero' je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje. Za uporabno tlorisno površino stanovanja po prvem odstavku tega člena se šteje čista tlorisna površina sob, predsobe hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja. Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora po prvem odstavku tega člena se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. 5. člen Glede na ugodnosti, ki jih zemljišče nudi, z ozirom na lego zemljišča v naselju, prometne povezanosti in stopnje opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami se določita dve coni: Prva cona obsega naslednje Območje v naselju Rogaška Slatina: meja poteka od severnega kota parcele 798 občinska cesta in parcela 1776 železniška proga in po zahodni strani iste do mostu, ki preseka potok Negonj-ščica parcela 1768 in ob severni strani iste od zahodnega dela parcele 457 nato po isti proti severu do ceste II. reda Celje—Rogatec parcela 1791 in tu proti vzhodu ob južni strani parcel 502, 501, 453, 439, 437, 423/1, nadalje po občinski cesti parcela 433 do občinske ceste parcela 372 in po njej proti severovzhodu do parcele 316 (vrtnarija) ter po južni strani parcel 316, 317, 318 do ceste III. reda Rogaška Slatina—Florjan parcela 371, nato po isti proti jugu do parcele 870 (zdravstveni dom) in po vzhodni strani iste, ker prečka parcele 872 in 869 (cesta) nato po isti proti zahodu do severnega dela parcele 867 nato po vzhodni strani iste proti jugu do jugovzhodnega dela parcele 857 in nato po zahodni strani iste do parcele 854, kjer se obrne proti vzhodu do parcele 1032 in po zahodni strani iste proti jugu do parcele 1037, nato po severni strani iste proti vzhodu do parcele 1034 do zahodnega dela parcele 1032. Od tu se obrne proti jugu do občinske ceste parcele 1068 in po njej proti vzhodu do občinske ceste 1800 m, po njej proti zahodu do parcele 1073 in ob njej po vzhodni strani proti jugu do parcele 1074 nato po isti dalje proti jugu do parcele 1075. Nato po severni strani proti zahodu, kjer prečka železniško progo nato ob zahodni strani iste proti jugu, kjer prečka parcelo 776 in se proti zahodu priključi na severno stran parcele 1787 nato po isti do občinske ceste 1792, kjer jo prečka do parcele 1094 nato se obrne proti jugu do severnega dela parcele 1095 nato po isti proti zahodu do parcele 1097 in po njej do potoka parcela 1771 in po njem proti jugu do južnega dela parcele 1102 in po isti proti zahodu do občinske ceste parcela 1801, kjer se obrne po isti proti severu do južnega dela parcele 1145 nato po južni strani iste proti zahodu do parcele 1143 in po vzhodni strani iste proti severu do občinske ceste parcela 1799 in po njej proti zahodu do vhodne meje parcela 1172/3 in po isti proti severu do parcele 1155. Nato krene po severni strani parcel 1172/3, 1169 do parcele 1168 nato proti vzhodni strani iste proti severu do občinske ceste parcela 798 in po njej proti vzhodu do železniške proge Grobelno—Zagreb parcela 1776 do izhodiščne točke. 6. člen Z drugo cono se uvrstijo tale območja in naselja: — območje k. o. Rogaška Slatina, ki poteka meja po meji k. o. Rog. Slatina in obsega celotno k. občino, razen že opisane prve cone, — območje naselja Šmarje pri Jelšah, ki poteka meja po meji odloka o določitvi mestnega zemljišča v naselju Šmarje pri Jelšah tako, da zajema vse območje, — območje naselja Rogatec, ki poteka meja po meji odloka o določitvi ožjega gradbenega okoliša naselja Rogatec, tako da zajema ves okoliš. 7. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča od površinske enote za poslovni prostor ne sme presegati največjega prispevka od površinske enote za stanovanjski prostor na območju občinske skupščine Šmarje pri Jelšah. 8. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča mora plačevati tisti, ki ima na zemljišču pravico uporabb oziroma, ki je lastnik zemljišča .ali stavbe oziroma dela stavbe na njem. Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zavezancu iz prvega odstavka tega člena v povračilo ustrezen del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ za komunalne zadeve v smislu prvega odstavka 10. člena tega odloka, če zavezanec od njega to zahteva. Imetnik stanovanjske pravice, ki misli, da mu zavezanec ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občinskega upravnega organa za komunalne zadeve, naj izda odločbo o tem, kolikšen prispevek za uporabo mestnega zemljišča je dolžan plačati. 9. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča plačujejo delovne organizacije iz dohodka. Če dobiva delovna organizacija, ki ima na zemljišču ali stavbi oziroma delu stavbe na njem pravico Uporabe, povrnjen ustrezen znesek prispevka po 8. členu tega odloka, plačuje ustrezen znesek prispevka Iz takega povračila. 10. člen Občinski upravni organ za komunalne zadeve .mo-ra z odločbo določiti mesečni znesek prispevka za uporabo mestnega zemljišča, v obrazložitvi odločbe pa navesti elemente, na podlagi katerih ga je odmeril. Zoper odločbo s katero je občinski upravni organ odmeril prispevek je dovoljena pritožba. 11. člen Višina prispevka se določa mesečno po kvadratnem metru: a) za uporabno tlorisno površino stanovanjskih in poslovnih prostorov v 1. coni 0,15 din; b) za uporabno tlorisno površino stanovanjskih in poslovnih prostorov v ostalih območjih 0,07 din; c) za nezazidana mestna zemljišča, za katero je izdano lokacijsko dovoljenje v 1. coni 0,04 din; č) za nezazidana ' mestna zemljišča za katero je izdano lokacijsko dovoljenje v ostalih območjih pa 0,03 din. 12. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se sme uporabljati samo za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje in sicer: — za mestne ceste in ulice, trge, hodnike, peš poti, dovozne poti, javne parkirne prostore in druge mestne površine namenjene za promet; — za zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 11-105/65); — za omrežje javne razsvetljave; — za kanalizacijo in odplako atmosferskih ter odpadnih voda. 13. člen V ožjem gradbenem okolišu naselja Rogatec, za katerega je s tem odlokom predpisan prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega odloka še naprej plačuje prispevek, čeprav zemljišče ni zajeto z urbanističnim ali zazidalnim načrtom. 14. člen Zavezanci prispevka za uporabo mestnega zemljišča po tem odloku morajo prijaviti oddelku za gospodarstvo in finance vse površine, ki so osnova za predpis prispevka in vse spremembe, v 30 dneh po nastali spremembi. Svet za urbanizem stanovanjske in komunalne zadeve določi drugačen rok za prijave površin oziroma sprememb. 15. člen Za prekršek se kaznuje zavezanec: — fizična ali odgovorna oseba z denarno kaznijo do 300 din, če ne prijavi površine po 2., 4. in 14. členu tega odloka ali prijavi nepravilne površine, — pravna oseba pa z denarno kaznijo do 3000 din, če ne prijavi površine po 2., 4. in 14. členu tega odloka ali prijavi nepravilne površine. 16. člen Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 1-8/68), odlok o določitvi mestnega zemljišča v naselju Rog. Slatina (Uradni vestnik Celje, št. 24-311/69) in odlok o določitvi ožjega gradbenega okoliša v naselju Rogaška Slatina (Uradni vestnik Celje, št. 27-282/68). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 010-15/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 392. Na podlagi 4. in 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66 in 20-131/71) ter na osnovi 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o določitvi komunalnih objektov in naprav, ki se štejejo za komunalno urejeno stavbno zemljišče 1. člen Da bi zagotovili nemoteno opremljanje in oddajanje stavbnega zemljišča se s tem odlokom določi, katero stavbno zemljišče se šteje za popolno ali delno komunalno opremljeno, kateri delovni organizaciji bo poverjeno opremljanje in oddaja stavbnega zemljišča in v katerih primerih se odda v uporabo urejeno stavbno zemljišče brez javnega natečaja. 2. člen Za stavbna zemljišča, ki so v celoti komunalno urejena se štejejo tista stavbna zemljišča, ki imajo v celoti zgrajeno sekundarno vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje nizke napetosti (v smislu navodil o tem, kaj se šteje za primarno in sekundarno omrežje komunalnih objektov — Uradni list SRS, št. 11-65/70) ter zgrajena dovozna cesta v makadamski izvedbi. Za stavbna zemljišča, ki so samo deloma komunalno urejena se pa štejejo tista stavbna zemljišča, ki imajo zgrajeno samo sekundarno kanalizacijsko omrežje in zgrajeno dovozno cesto v makadamski izvedbi. 3. člen Urejanje stavbnega zemljišča mora biti v skladu s sprejetim urbanističnim programom skupščine občine. Etape urejanja stavbnega zemljišča določi skupščina občine Šmarje pri Jelšah na podlagi zazidalnih načrtov s posebnim predpisom, če etape urejanja stavbnega zemljišča niso določene z urbanističnim načrtom. I. UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 4. člen Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo stavbnega zemljišča in opremljanje stavbnega zemljišča. Priprava stavbnega zemljišča po tem odloku obsega: a) asanacijska dela (poravnavanje, nasipavanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, od- stranitev rastlinja in odlagališč ter druga podobna asanacijska dela), b) odstranitev in nadomestitev obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču, c) izdelava zazidalnega načrta. Za opremljanje stavbnega zemljišča se šteje graditev primarnih in sekundarnih komunalnih objektov in naprav, ki so namenjene za kolektivno in individualno potrošnjo. 5. člen Za urejanje stavbnega zemljišča v naseljih mestnega značaja ter za urejanje večjih zazidalnih kompleksov zunaj naselij mestnega značaja poveri skupščina občine Šmarje pri J41 šah skladu za komunalno in cestno dejavnost pri SOb Šmarje pri Jelšah, sklad za komunalno in cestno dejavnost pri SOb Šmarje pri Jelšah pa lahko s pogodbo prepusti investitorju urejanje stavbnega zemljišča. Za ureditev stavbnega zemljišča v krajih, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena pa skrbi investitor. II. FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 6. člen Skupščina občine Šmarje pri Jelšah financira v skladu s predvideno etapo ureditve stavbnega zemljišča na ureditvenem območju naselja, graditev komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki so namenjene za skupno potrošnjo ter izdelavo zazidalnega načrta. 7. člen Sklad za komunalno in cestno dejavnost pri SOb Šmarje pri Jelšah financira v skladu s predvideno etapo ureditve stavbnega zemljišča na ureditvenem območju naselja, graditev komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki so namenjene za individualno potrošnjo. 8. člen Ce gradi investitor objekt na stavbnem zemljišču v ureditvenem območju naselja v skladu s predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča, nosi samo stroške priprave stavbnega zemljišča (drugi odstavek 4. člena tega odloka). Ce gradi investitor objekt na stavbnem zemljišču v ureditvenem območju naselja, vendar na lokaciji, ki ni zajeta s predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča, ali če gradi objekt na stavbnem zemljišču zunaj ureditvenega območja naselja, nosi dejanske stroške za opremljanje zemljišča (tretji odstavek 4. člena tega odloka). Investitor, ki obnovi ali prezida obstoječi objekt, ki je že priključen na komunalne naprave, plača samo dejanske stroške za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,'če terja obnova ali prezidava zgraditev novih komunalnih naprav ali njihovo povečanje. III. ODDAJA V UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTNINI, NA KATEREM IMA PRAVICO UPORABE OBČINA 9. člen Urejeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe skupščina občine Šmarje pri Jelšah se oddaja v uporabo družbenim in civilno pravnim osebam ter občanotn samo za graditev takih objektov, kot so predviđeni v urbanističnem načrtu. 10. člen Oddaja se opravi z javnim natečajem. Brez javnega natečaja se daje v uporabo urejeno stavbno zemljišče: — kadar je potrebno za zgraditev vodovodnih in kanalizacijskih objektov, cestnih in železniških objektov in naprav ter elektroenergetskih naprav; — kadar je potrebno za zgraditev poštno-telegraf-sko-telefonskih naprav, vojaških objektov in objektov za potrebe socialne, kulturne, zdravstvene in prosvetne družbene dejavnosti ter za ureditev parkov in zelenih površin; — kadar je potrebno za zgraditev nadomestnih stanovanj zaradi rušenja obstoječih stanovanjskih hiš v zvezi z izvajanjem urbanističnega načrta; — kadar je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava mej in podobno); — kadar se oddaja delovni organizaciji za graditev ali dograditev objektov za proizvodne ali storitvene namene; — kadar je potrebno za graditev javnih cest zunaj ureditvenega območja; — kadar je po odločitvi občinske skupščine potrebno za zgraditev objektov gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki niso obsežene v drugem odstavku tega člena; — kadar se gradi stanovanjski blok, ki ni namenjen za trg. 11. člen Natečaj razpiše in urejeno stavbno zemljišče odda sklad za komunalno in cestno dejavnost pri SOb Šmarje pri Jelšah. Razpis se objavi v Uradnem listu SRS. 12. člen Razpis javnega natečaja obsega: 1. Zazidalne podatke za stavbno zemljišče; 2. Rok za začetek in dokončanje graditve; 3. Izklicno ceno, ki obsega odškodnino za pravico uporabe urejanja stavbnega zemljišča in dejanske stroške za ureditev tega zemljišča; 4. Rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče iz prejšnje točke; 5. Višino varščine; 6. Rok za predložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča, ki mora trajati najmanj 15 dni od objave razpisa. 13. člen Urejeno stavbno zemljišče se odda v uporabo najugodnejšemu ponudniku. Stavbno zemljišče se odda z odločbo. Odločba se vroči vsem udeležencem javnega natečaja. Z odločbo se določijo zazidalni podatki, rok za začetek in dokončanje graditve ter izklicana odškodnina za pravico uporabe urejenega stavbnega zemljišča. O pritožbi zoper odločbo odloča republiški sekretariat za urbanizem. 14. člen če se oddaja v uporabo stavbno zemljišče v družbeni lastnini, ki je samo deloma urejeno, se primerno uporabljajo določbe 9. do 13. člena tega odloka. V takem primeru se v razpisu javnega natečaja poleg po- datka iz 3. točke 12. člena tudi navede, katera manjkajoča dela mora najboljši ponudnik opraviti na svoje stroške in v kakšnem roku mora to storiti. 15. člen Če se odda urejeno stavbno zemljišče v uporabo brez javnega natečaja, se s pogodbo določijo podatki iz tretjega odstavka 13. člena tega odloka. 16. člen Izjemoma se lahko razpiše javni natečaj tudi za oddajo neurejenega stavbnega zemljišča v večjem predelu, predvidenem za graditev stanovanj za trg. Takega natečaja se udeležijo samo družbeno-pravne osebe. V primeru prejšnjega odstavka se šteje za najugodnejšega ponudnika družbeno-pravna oseba, ki upošteva načelo koordinacije dela med dejavniki pri predvideni graditvi in katere ponudbe je na tej podlagi glede dejanskih stroškov za zgraditev investicijskih objektov optimalna. 17. člen Sredstva, ki jih dobi skupščina občine ali pooblaščeni sklad za komunalno in cestno dejavnost pri SOb Šmarje pri Jelšah na podlagi določb tega odloka, se smejo uporabljati samo za urejanje stavbnih zemljišč. IV. KONČNA DOLOČBA 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-16/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 393. Na podlagi 7. in 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o praznovanju občinskega praznika v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen V občini Šmarje pri Jelšah se praznuje 9. september kot praznik občine v spomin na 9. september 1944, ko je XIII. brigada skupno s Kozjanskim odredom osvobodila Kozje in pretežni del Kozjanskega. 2. člen Slovesnosti ob 9. septembru posvečene praznovanju občinskega praznika bodo vsako leto na dan 9. septembra v enem izmed naslednjih krajev: Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Rogatec. Slovesnosti so praviloma vsako leto v drugem kraju (ki so navedeni v prvem odstavku tega člena). Način in kraj praznovanja določi predsedstvo skupščine občine. 3.. člen Delovne in druge organizacije lahko določijo, da je 9. september dela prost dan. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o občinskem prazniku občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 13-132/62) in odlok o proglasitvi občinskih praznikov bivših občin Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogaška Slatina za krajevne praznike (Uradni vestnik okraja Celje, št. 22-181/59). Št. 010-13/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 394. Na podlagi 26., 27. in 28. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) in na osnovi 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela SKLEP o oblikovanju sredstev za izobraževanje . 1. člen Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja znaša 1,03 % od osnove, ki jo določa 27. člen zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. 2. člen Med sredstva za izobraževanje se steka 30,5 %> davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in od davka od skhpnega dohodka občanov po temeljnem zakonu o prispevkih — davkih občanov. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 010-25/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 395. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na osnovi 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Grobelnem, Vinski vrh pri Slivnici, Sladka gora, Mestinje, Kristan vrh, Pristava in Zibika I Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Grobelnem, Vinski vrh pri Slivnici, Sladka gora, Mestinje, Kristan vrh, Pristava in Zibika. II Na referendumu glasujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevnih skupnosti Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Grobelnem, Vinski vrh pri Slivnici, Sladka gora, Mestinje, Kristan vrh, Pristava in Zibika in so vpisani v volilni imenik. III Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972 v času od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih (volišča za volitve odbornikov skupščine občine Šmarje pri Jelšah). Glasovalna mesta določi občinska volilna komisija, seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasnih deskah vsaj osem dni pred dnevom referenduma. IV Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je poleg oznake »Glasovnica za referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za dne 14. maja 1972« tole besedilo: O predlogu za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Grobelnem, Vinski vrh pri Slivnici, Sladka gora, Mestinje, Kristan vrh, Pristava in Zibika, ki bi se pobiral: za leto 1972 do. vključno 1976 po stopnji 1 °/o od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 4 % od katastrskega dohodka, 2 "/o od osnove za odmero prispevka od samostojnega opravljanja obrti ali druge gospodarske dejavnosti in 1 %> od pokojnin upoštevajoč z odlokom predpisane oprostitve: Glasujem »ZA« — »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico »DA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. Glasovnice morajo biti urejene s pečatom občinske volilne komisije skupščine občine Šmarje pri Jelšah. V Pred uvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom odloka, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. Osnutek tega odloka mora biti objavljen na razglasnih deskah ter glasovalnih mestih hkrati s tem sklepom. VI Referendum izvede občinska volilna komisija za volitve odbornikov v občinske skupščine Šmarje pri Jelšah po merilih postopka, ki velja za izvedbo volitev — občinskega zbora skupščine občine Šmarje pri Jelšah, Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Volilni odbor za vsako volilno mesto ima predsednika in dva člana ter njihove namestnike. Za delo volilnega odbora se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. VII Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter se razglasi na razglasnih deskah krajevnih skupnosti. St. 010-14/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 396. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na osnovi 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Kozje, Podsreda, Osredek, Lesično, Zagorje in Buče I Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Kozje, Podsreda, Osredek, Lesično, Zagorje in Buče. II Na referendumu glasujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevnih skupnosti Kozje, Podsreda, Osredek, Zagorje, Lesično in Buče in so vpisani v volilni imenik. III Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972 v času od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih (volišča za volitve odbornikov skupščine občine Šmarje pri Jelšah). Glasovalna mesta določi občinska volilna komisija, seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasnih deskah vsaj osem dni pred dnevom referenduma. iv' Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je poleg oznake »Glasovnica za referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za dne 14. maja 1972« tole besedilo: O predlogu za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti Kozje, Podsreda, Osredek, Zagorje, Lesično in Buče, ki bi se pobiral: za leto 1972 do vključno 1976 po stopnji 1 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 4 °/o od katastrskega dohodka, 2 0/o od osnove za odmero prispevka od samostojnega opravljanja obrti ali druge gospodarske dejavnosti in 1 %> od pokojnin upoštevajoč z odlokom predpisane oprostitve: Gfasujem »ZA« — »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico »DA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. Glasovnice morajo biti urejene s pečatom občinske volilne komisije skupščine občine Šmarje pri Jelšah. V Pred uvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom odloka, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. Osnutek tega odloka mora biti objavljen na razglasnih deskah ter glasovalnih mestih hkrati s tem sklepom. VI Referendum izvede občinska volilna komisija za volitve odbornikov v občinske skupščine Šmarje pri Jelšah po merilih postopka, ki velja za izvedbo volitev — občinskega zbora skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Volilni odbor za vsako volilno mesto ima predsednika in dva člana ter njihove namestnike. Za delo volilnega odbora se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. VII Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter se razglasi na razglasnih deskah krajevnih skupnosti. St. 010-14/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 397. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na osnovi 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca. 1972 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Podčetrtek, Virštanj, Polje ob Sotli in Bistrica ob Sotli I Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skup- nosti Podčetrtek, Virštanj, Polje ob Sotli in Bistrica ob Sotli. II Na referendumu glasujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevnih skupnosti Podčetrtek, Virštanj, Polje ob Sotli in Bistrica ob Sotli in so vpisani v volilni imenik. III Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972 v času od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih (volišča za volitve odbornikov skupščine občine Šmarje pri Jelšah). Glasovalna mesta določi občinska volilna komisija, seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasnih deskah vsaj osem dni pred dnevom referenduma. IV Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je poleg oznake: »Glasovnica za referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za dne 14. maja 1972« tole besedilo: O predlogu za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti Podčetrtek, Virštanj, Polje ob Sotli, Bistrica ob Sotli, ki bi se pobiral: za leto 1972 do vključno 1976 po stopnji 1 % od osebnega dohodka iz delovnega^ razmerja, 4 °/o od katastrskega dohodka, 2 °/o od osnove za odmero prispevka od samostojnega opravljanja obrti ali druge gospodarske dejavnosti in 1 °/o od pokojnin upoštevajoč z odlokom predpisane oprostitve: Glasujem »ZA« — »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico »DA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. Glasovnice morajo biti urejene s pečatom občinske volilne komisije skupščine občine Šmarje pri Jelšah. V Pred uvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom odloka, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. Osnutek tega odloka mora biti objavljen na razglasnih deskah ter glasovalnih mestih hkrati s tem sklepom. / VI Referendum izvede občinska .volilna komisija za volitve odbornikov v občinske skupščine Šmarje pri Jelšah po merilih postopka, ki velja za izvedbo volitev — občinskega zbora skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Volilni odbor za vsako volilno mesto ima predsednika in dva člana ter njihove namestnike. Za delo volilnega odbora se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. VII Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter se razglasi na razglasnih deskah krajevnih skupnosti. Št. 010-14/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 398. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem SOb Šmarje pri Jelšah je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) na seji dne 30. marca 1972 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga urbanističnega programa občine Šmarje pri Jelšah -I Predlog urbanističnega programa občine Šmarje pri Jelšah se v času od 15. IV. 1972 do 15. V. 1972 javno razgrne. Predlog urbanističnega programa je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje. II Predlog urbanističnega programa je na vpogled v uradnih dnevih med 8. in 12. uro v pisarni referenta za gradbene zadeve in urbanistično dokumentacijo. Zbirna karta namenske uporabe površin v občini Šmarje pri Jelšah (Merila 1:25.000) je na vpogled na KU Rogatec, Rogaška Slatina, Bistrica ob Sotli, Kozje, Pristava in Podčetrtek. III Delovne ali druge organizacije ter občani lahko dajejo predlogu svoje pripombe in predloge v 30 dnevih po objavitvi sklepa na občinski razglasni deski. IV Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-18/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne SO.'marca 1972. Predsednik sveta za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem skupščine občine Šmarje pri Jelšah Stane Čuješ 1. r 399. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem skupščine občine Šmarje pri Jelšah je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) na seji dne 30. marca 1972 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka urbanističnega reda v občini Šmarje pri Jelšah na javni vpogled I Osnutek urbanističnega reda občine Šmarje pri Jelšah z opisom in grafičnim prikazom pomembnejših naselij v občini, ki se bodo urejala po odloku o urbanističnem redu se razgrne na javni vpogled v času od 15. IV. do 15. V. 1972. II Osnutek urbanističnega reda je na vpogled bb uradnih dnevih med 8. in 12. uro v pisarni referenta za gradbene zadeve in urbanistično dokumentacijo skupšči občine Šmarje pri Jelšah. III V času razgrnitve lahko k osnutku urbanističnega reda poda svoje pripombe in predloge vsak.občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. IV Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . Št; 010-19/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1972. Predsednik sveta za komunalne irf stanovanjske zadeve ter urbanizem skupščine občine Šmarje 'pri Jelšah Stane Čuješ 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 400. Na podlagi 11. člena zakona b urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Vrhnika na seji dne 25. oktobra 1971 sprejel SKLEP o razgrnitvi zazidalnega načrta I Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Vrhnika v prostorih Komunalno-sta-hovanjskega podjetja Vrhnika, ''Cankarjev trg 4, raz-Srinja zazidalni načrt za naselja: 1. Lukovica 2. Dragomer 3. Log—Mole 4. Log—vas 5. Drenoy grič 6. Bevke II Zazidalni načrti bodo razgrnjeni v času od 1. IV. do 1. V. 1972 in si jih lahko ogleda vsak občan, državni organ, zavod in organizacija ter da svoje pripombe in predloge v času razgrnitve. Št. 3/1-350-03/72 Vrhnika, dne 24. marca 1972. Predsednik sveta -za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Vrhnika Leopold Torkar, inž. 1. ,r SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 401. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65) 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14/69), 115.Č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 23. marca 1972 ODLOČBO o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Posebne osnovne šole Žalec 1. Železnik Jože iz Žalca, roj. 4. III. 1931, učitelj na Posebni osnovni šole Žalec se imenuje za vršilca dolžnosti ravnatelja Posebne osnovne šole Žalec. 2. Imenovanje velja za dobo 6 mesecev. Št. 111-5/72-1/3 Žalec, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. POPRAVEK. V zakonu o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 51-290/71 z dne 30. XII. 1971) se prva vrsta 9. člena pravilno glasi takole: »Obveznosti vplačevanja posojila so oproščene:« Uredništvo vsebina: Stran 160. Odlok o minimalni odkupni ceni za kravje mleko . . 533 161. Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. marca do 31. decembra 1972 ....................... 533 Stran 376. Odlok o spremembi odloka o merilih in pogojih ter načinu uporabe sredstev, ki so dodeljena občini Lenart iz sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV..................559 377. Odlok o proračunu občine Ljubljana-Center za leto 1972 559 162. Sklep o dodelitvi sredstev, razporejenih v postavki »Namenska dopolnilna sredstva občinam«, za priznavalnine borcem............................................534 AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE: 163. Poročilo o izidu nadomestnih volitev poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije..............535 AKTI NARODNE BANKE JUGOSLAVIJE — CENTRALE V LJUBLJANI: 164. Odločba o spremembi odločbe o namenih in pogojih za dajanje reeskontnih oziroma dokumentarnih kreditov poslovnim bankam za območje Socialistične republike Slovenije.............................535 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 378. Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1972 (Ljubljana Center).........................561 379. Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Ljubljana Center) ......................561 380. Odlok o ukinitvi zdravstvenega investicijskega sklada (Ljubljana Center) ....................................561 381. Odlok o razpisu nadomestnih volitev (Ljubljana Center)...............................................562 382. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972 562 383. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe urbani- stičnega načrta Medvod z nadvozom nad železniško progo Ljubljana—Jesenice in nad glavno cesto Ljubljana—Kranj ter z železniškim podhodom za pešce pod isto železniško progo ob cesti Medvode—Preska (Ljubljana šiška) ..........................................563 356. Sklep o potrditvi prednostnih vrstnih redov udeležen- cev NOB za dodelitev najemnih stanovanj in odobritev posojil (Ljubljana).........................536 357. Odlok o proračunu občine Celje za leto 1972 .... 539 384. Sklep o ustanovitvi temeljne skupnosti otroškega varstva v Slovenskih Konjicah.............................. 564 385. Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1972 . . . . i.......................................564 358 Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Celje) .........................................542 359. Odlok o dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic (Celje)................543 386. Odlok o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah) ... 565 387. Odlok o upravnih taksah (Šmarje pri Jelšah) ... 568 3S8. Odlok o načinu prodaje taksnih vrednotnic za sodne takse (Šmarje pri Jelšah)..........................569 360. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uskladitvi in sprejetju urbanističnih projektov, izdelanih po določilih zakona o urbanističnih projektih (Celje) ... 543 361. Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1972 ... 543 362. Odlok o davkih občanov občine Cerknica.............544 363. Odlok o občinskih upravnih taksah (Cerknica) .... 548 364. Odlok o načinu prodaje sodnih taksnih vrednotnic (Cerknica) . ......................................549 365. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Cerknica)......................................549 366. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o maloprodajnih cenah v občini Cerknica . *...........549 367. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1971 ....................................../ 550 368. Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1972 .... 550 369. Odlok o davkih občanov v občini Lenart...............552 370. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku (Lenart).............................555 371. Odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Lenart v letu 1972 ................................. 555 D72. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Lenart)........................................555 373. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti (Lenart).................................... 556 389. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah............569 390. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Šmarje pri Jelšah) . . . ....................569 391. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Šmarje pri Jelšah) ...............................570 392. Odlok o določitvi komunalnih objektov in naprav, ki se štejejo za komunalno urejeno stavbno zemljišče (Šmarje pri Jelšah). ...........................572 393. Odlok o praznovanju občinskega praznika v občini Šmarje pri Jelšah...................................573 394. Sklep o oblikovanju sredstev za izobraževanje (Šmarje pri Jelšah)...................................... ,574 395. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Grobelnem, Vinski vrh pri Slivnici, Sladka gora, Mestinje, Kristan vrh, Pristava in Zibika ............................574 396. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Kozje, Podsreda, Osredek, Lesično, Zagorje in Buče (Šmarje pri Jelšah) .................... 575 397. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Podčetrtek, Virštanj, Polje ob Sotli in Bistrica ob Sotli (Šmarje pri Jelšah).................575 398. Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanističnega programa občine Šmarje pri Jelšah.................... 576 399. Sklep o razglasitvi urbanističnega reda v občini Šmarje pri Jelšah na javni vpogled......................577 400. Sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta (Vrhnika) . . 577 374. Odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in oprostitvah plačila pristojbin za gasilske avtomobile (Lenart)..........556 375. Odlok o krajevnih cestah in poteh v občini Lenart . . 557 401. Odločba o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Posebne osnovne šole Žalec . . ...........................577 — Popravek zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo . . 577 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »TonetaJTomšiCa«, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1S72 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke —* Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60