106. številka. Ljubljana, vtorek 9. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti preieman za avstru-ogerske dežele za celo leto 16 glđ., za pol leta S.gWL^r" za teta leta 4 gld. — Za Ljublj-ano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na • dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko všd, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in »V dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje 44 _ . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2(5 poleg gledališča v „zvezdi". O p r a v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. " - "" " ' ' -' " ~T ' "-—-'- 1 te Ruska žurnalistika in vstaja južnih Slovanov. It Peterbnrga 28. apr. [Izv. dop.] II. Do zdaj sem govoril samo o večjih vsakdanjih listih. Je pa še tudi mnogo časnikov, kateri izhajajo vsak teden samo jedenkrat, kateri se ne pečajo tako mnogo s politiko, kakor omenjeni višje veliki listi. Tudi mi jih je le malo znanih, mej temi posebno „ G razdanili", organ konservativni in Slovanom j ako prijazni. Ta list je prinesel pred nekoliko dnevi članek „Sojuznaja politikav katerem neusmiljeno biča vse državnike sploh, tudi Ruskim tople pripoveduje, posebno'se pa spravi na Avstrijo in German i j o. Ta članek se je našej gospej cenzuri pokazal preostrega, recte preodkrit in hajdi, prepovedan je list za j eden mesec, za vsem ne sme izhajati ta čas. Pa nij toliko Škode, kakor bi bila pri vas v tem slučaji, kder bi zanimivi le članek ko utisci ral se in dotični list zadušil. Tukaj je spis, tako ostri, neprerivno razširja, in kolikor sem slišal, je uže v drugem izdanji, to se ve, da se bode s tem redakcija le popravila, pa ne ubožala. Proti „Graždaninu" more postaviti se „Molvau (rumor) načevša izhajati o novem letu, list nenavadno resnega, svobodnega in sploh prijetnega tona. Pod zaglavjem „Vmešnjeje obozre-nije" zagovarja mej drugimi novinami i slovanske interese, da je kaj lepo. Če bi vedel, da se je znanjem ruskega jezika vsaj nekaj premerilo, priporočal bi ta list vsem onim Slovencem in sploh Jugoslovanom, kateri bi želeli seznaniti se z ruskim delom in življenjem; pa če sem v kakem obziru pesimist, sem za boga v tem obziru. Malo pohruščati z rusko gramatiko, in delo je končano pri vas. Taka je bila navada in je menda še zdaj. Ta tednik bi bil za vas kakor nalašč iz sledečih uzrokov: Nij predrag za samostojne b'udi — okolu 12 gl. Gospodje bolj.-i študenti itd., kateri popolnem ruskega ne znajo, mnogo čitati ne ljubijo, tudi ne morejo in ne smejo k večjemu vsak dan 2—3 strani, ako hote ruso-vati, eto jim lista! List obsega navadno po dve in polovino pole velike osmerke, mogel bi prebirati se dati tudi tem, kateri črez rusko himno še nijso vspeli. Uredovanje je izvrstno, prejema različne spise, politične, na konci vsa-cega meseca pregleduje razna literaturna jav-Ijenja ruskega uma, a poslednji predel nosi za vsako prošlo nedeljo račun o vsem važnem, doma in na tujem. Beletristika in učena žurnalistika, to se ve, ne peča se tako silno z vsakdanjimi vprašanji, torej tudi o vstaji ne posvečujejo mnogo prostora. Poslednja stran odstopa se vsakdanjim novicam celega cveta, mej katerimi se nahajajo tudi hercegovinske in turške dogodbe, pa le v podobi računa. Dosedaj smo govorili samo o stoličnih — Moskovskih in Peterburških listih. Bilo bi za vas morebiti zanimivo, ako bi mogel vsaj toliko točno govoriti o provincijalnih novinah, kolikor sem vam v kratkem povedal o Časnikih stoličnih. No te so mi premalo znane, in kar o njih morem povedati, bilo [bi po tukajšnjem listu „Kalužsk\ja, Gubernskija Vjedomosti" sledeče: Provincijalni listi pečajo se posebno le z lokalnimi vprašanji, so najprej administrativnega karakterja; o vnanjej politiki zajemajo največ iz stoličnih časnikov, torej o Slova-n i h pišejo redko, a kadar to pišejo, govore tako kakor glavni listi, nekateri prijazno in simpatično, drugi ni toplo ni hladno. Posebno o Odeškem novinstvu, je v tem odnošenji malo pohvalnega slišati — Židi, in zopet Židi I — Tuja žurnalistika tukaj sme se imenovati ruska ravno toliko, kolikor pri vas vaši „Tag-blattarji" domači. Ona je ruska samo v tem, da živi na ruskih tleh in od ruskih rubljev. Hvala bogu, da te tuje golazni tukaj nij toliko, kolikor je je pri vas pod različnimi imeni in firmami; torej mi je nij treba natanko opisovati, vi tujstvo sami bolj poznate kakor/ jaz in dobro veste, da če bi je bilo toliko, kolikor je je v Avstriji, smrdelo bi ravno tako po Turkih, kakor na pr. v Beču smrdi: Jabolko ne pade daleč od jablana. Nemec je Nemec, jud je jud. Iz vsega tega pa izprevidite, daje jugoslovanski vstanek uže samo s tem slovanskej stvari neizmerno koristil, da je v ruskem narodu vzbudil slovanski Čut solidarnosti z vami vsemi. F. M. St. Jugoslovansko bojišče. Iz Kostajnice se 5. t. m. brzojavlja: Jurjev dan je srečno prišel. Hud boj se jej začel v Kozari, Matajci, Kozari in Risovcu 3. t. m. Turci so z veliko vojsko udarili proti Risovcu; na Rizovskej glavici dočakala jih je četa Amelićeva, pojačena z Vojnovićevo in Davidp-vićevo. Mej Turci vlada zaradi nenadeaega hudega navala velik strah, ter so začeli bežati. Naša izguba je zavoljo posebno ugodnega položaja relativno neznatna. V Breznej so napali rediti se oddelom baži-božukov v s taško Četo. Po 3urnem bojevanji potisnili so vstaši Turke nazaj. Turkov je ostalo G3 mrtvih a vstašev samo 21. Vstaši so zaplenili 42 pušk ostraguš in nekaj municije. Iz Siska se 6. t. m. brzojavlja: Na drumi pri Dobici je streljala avstrijska straža na ladjico, v katerej so bili trije begunci in Listek. Zagrebško prebivalstvo. Zagreb je bil še pred tridesetimi leti tako kajkavski kakor je še denes Podsused. Gaj je začel prvi Kajkavce v Stokavce preustvar-jati, in denes je stožer zagrebškega prebivalstva ves štokavski. Stari Zagrebčan, vzlasti tisti, ki še rud latinski govori, on še zimrom kaj-kuje, in bo gotovo kajkoval do svoje smrti. Ko so se v četiridesetih letih prvikrat stranke narodnjakov (tačas Ilircev) in magjaronov pojavilo, so magjaroni kajkavski jezik kot pravi „horvazcky" proglasili, v nasprotji „ilirskomu." In v Pešti so so za hrvatske ljudsko šole na vladine stroške knjige v kajkavščini tiskala. Sicer je pa še denes skoro polovica zagrebških Hrvatov kajkavska. 1'rostejši svet po notranjem mesti še /mirom kajkuje. Predmestja Novaves, Laška ulica, Dolnja Ilica, Savski most, molče o selili sv. Duh, Črnomerci itd. tu je pa še vse kajkovski, kakor je nekdaj bilo. Izobražen človek se lehko privadi tujemu jeziku tujej nošnji i šegi, prosti mož, zlasti kmet, se pa zelo drži tega kaj je. Poštokavčenega je lehko razločiti od pravega Hrvata. Ker na-vaduo pridrži kajkavski akcent, sintakso in frazeologijo. Naseljenih Slovencev in potomcev v prejšnjih časih pridošlih Slovencev jo v Zagrebu precejšne število, in bilo bi še večje, ee se pridošli ne b; uže v nekolikih letih z domaćini celo amalgainovali. Pridošli Slovenec privadi se uže v prvih treh, četirih mesecih hrvatske kajkavščino. Pa kakor se poštokavčeni Hrvat od pravega Hrvata razločuje, razločuje se tudi pohrvateni Slovenec od domačega Kaj-kavca. Slovenskega akcenta ne more premagati. Na Hrvatsko seleči se Slovenci,, so navadno prosti ljudje. Najraje so vdiujajo za hlapce h konjem. Za voznika teških tovornih voz je Slovenec kakor ustvarjen. Kolikorkohj je tukaj voznikov teškega tovora so sami Slovenci. Jeden tukajšnjih velikih voznikov ima črez sto teških voz, pa same Slovence za hlapce. Zagrebški postreščeki so tudi sami Slovenci. Tudi slovenske dekleta prihajajo rade v Zagreb. Kot služkinje so zavoljo svojo delalnosti, ubogljivosti in zvestobo na dobrem glasu, in zagrebške gospodinje jih rade v službo jemljejo. Pripeti so pa tudi, da se sem ter tja katera izpridi. Taki slučaji so pa samo iznimke. Najraje se pa pridošli Slovenec, čo ima sredstev, krčmarenja prime. On je »fantič urlaubar" ona je pa služila na Slovenskem v dobroj hiši, ter si počasi „na stran dala" dobro izbrojenih 2i)0 gld. S tem kapitalom odpreta kje na zagorskoj ali savskej cesti krčmo, in navadno dobro vspevata. Kajti naši ljudje gredo k našim in to se ve, da naši ljudje radi pijo. Mnogo Slovencev je v Zagrebu tudi uže do velicega bogastva prišlo. Ribenčau 1 Avstrijec. Vsi štirji so bili ubiti. Izposlana komtsga konstatirala je čin. Črnagora, pravijo najnovejša poročila, vendar le res mobilizira. Poslala je tudi senatorja Matanoviea v Belgrad, da dogovarja skupno akcijo. Da le v Belgradu ne bi premladi knez zopet cincaril in okleval, kakor se je bati. _ ', . Turški vojaki so v Hercegovino zanesli kugo, kakor poroča „Wiener Tagbl." — Torej zavoljo turške zanikernosti in avstrijskega praznega diplomatizovnnja utegne najstrašnejša bolezen iz Hercegovine tudi gori k nam priplaziti. ITže zaradi tega bi morala naša država nasproti Turčiji drugo politiko zavzeti. Politični razgled. NotruiftJ« ctežde. V Ljubljani 8. maja. ISttjfitfUnt s Ogershp je taka: 1. Čolna in trgovinska zveza se za deset let ponovi, večjidel tako, kakor je bila dosedaj; odpovedati se pred devetim letom ne more. 2. Glede splošnega colnega tarifa so se ministri pogodili a) za nekatere industrijske artikle, posebno za varstvo tkaninske industrije, se nekoliko colnina vzviša; b) pri nekaterih poljskih izdelkih se colnina tudi poviša ; c) izvozni col za cunje se obdržuje; d) na kavo, južno sadje, petrolej, vino se višji col naredi. 3. Za užituinski davek se bodo vlade še pogodile tako, da se kmetijskim žganjarijskim podvzetjem ugoduejši uveti dajo. 4. Za skupne zadeve se v glavnem obdržuje dosedanja kvota, le glede izvažanja cukra, žganja in piva bode se po razmeri kosmatega ali bruto-dohodka poravnavala mej obema državnima polovicama. 5. Pravica, ustanoviti svojo banko za narejanje papirnega denarja je Cislejtanija tudi Ogerskej priznala. Za teh deset let pa se enotni bankovci še obdrže, le da bode to skupno bankovsko društvo pod vodstvom dveh ravnopravnih banknih zavodov na Dunaji in v Pešti vladano. Dunajskemu oddelu bode 70 in peštanskemu 30 percentov banknih not na razpolaganje stalo v banknih poslovanjih. Dve bankni direkciji bodo odslej in ustanovila se bode vrhovna kontrola. Tako poročajo dunajski listi. V ogerskem državnem zboru je bil pa Tisza interpeliran o teh dogovorih in je v daljšem razlaganji Magjaroni povedal, da bodo vsled te ponovljene nagodbe Ogri samo glede uredbe in vrnitve užitninskega davka za p o 1-pet milijon goldinarjev na boljem. Cela nagodba da je napredek in zboljšanje za Ogersko. Več nijso mogli doseči Magjari, ker jim je stala do mira v vnanjej politiki in so torej morala v to udati se. Torej vendar so se nemški ustavoverci udali kljubu temu, da so prej obetali ne odnehati. I\v»»t.ikt0 m**tnmtn>st in veleiz-dajnost v ustavoverstvu našem se kaže tudi t nečem dopisu iz Dunaja v „MUnchener Nachrichten", kateri poroča, da se „simpatije" do velike pruske Nemčije mej avstrijskimi Nemci čedalje bob širijo. „Denes se uže nahaja ne le v Gradci, temuč v vsacem malem mestu na Štajerskem podoba nemškega cesarja Vilhelma poleg Bismarkovc," pravi dopisnik. „Tudi mej češkimi Nemci so jednake misli, samo da se skrivajo. Študentje v Gradci in drugod ignorirajo Avstrijo in izpovedavajo, da je njih jedina domovina le zjedinjena Nemčija." Ali ne bodo taki dopisi naših višjih krogov vzbudili? Vinitije ilržiivo. Iz MoMgrartn dohaja čudna nevesela vest. Ristieevo ministerstvo je komaj prevzelo vlado, pa je — če se nedeljskih listov telegram potrdi — zopet uže odstopilo. Zakaj V Najbrž mladenič „knez" Milan, dosedaj nesreča Srbije, zopet kake muhe lovi in ne ve kaj bi. Kje pa je srbski n&rod. V vprašanji bodočnosti in eksistence srbstva dečak ne bi imel odločevati. (Najnovejši telegram tukajšnjega uradnega lista priobčuje, da službene „Srbske Novine" oglašajo imenovanje mini-sterstva Stevča-Ristić; zatorej je vendar še upanje, da tu spredaj stoječa vest o odstopu ne bi bila istinita. Bog daj.) FrftncuMkn „Republique Francaise", glavno glasilo parlamentne večine, zagovarja krepko jugoslovanske upornike in terja, naj se minister vnanjih zadev interpelira ali pač on v orijentalnej politiki zastopa voljo francoskega n&roda, ki je bil zmirom (?> na strani raje. Prusaški IVetnec je, kakor smo to uže večkrat dokazali, in kakor mi Slovenci vedno čutimo pri svojih nemškutarjih, povsodi nesra men, usiljiv in predrzen kakor muha. Tako je bil tudi znani nemški učenjak profesor M o m m-sen. Ta je stoloval v Rimu v „hotel du quirinal" z odličnimi italijanskimi učenjaki; tudi Moltke je bil ž njim. Mommsen je naredil napitnico, v katere j je žaljivo rekol, da Italijani znanostno ne napredujejo, ker so leni, Francozje pa površni, tako, da le nemško učenjaštvo Še nekaj velja. Italijanski bivši minister Sella je grobemu nemškemu gostu odgovoril, da so Italijani opustili svoj „dolce far niente" in da se ne sme tudi o propadu francoske znanosti govoriti, ker znanost je mej-narodna, internacionalna. — Rimski list „Fan-fulla" pravi o vsem tem tako-le: „Kadar bomo zopet kakovoga Nemca povabili h kosilu, deli mu bodemo pod servijeto pismice rekoče: „Gost je naprošen, hišnemu gospodarju ne govoriti kakšnih grobosti." — Francoska „Opinion Na-tionale" pak konstatira, da isti Mommsen in drugi nemški učenjaki francoskim profesorjem strašno priliznena pisma pišejo, kadar jih za svet in poduk vprašujejo, torej so dvojezični ljudje. — Praška „Politik" z opravičenjem pravi na vse to, da je vendar razumno zakaj mi Slovani ne maramo germanizma, če se Nemci na neutralnih italijanskih tleh tako obnašajo, ker so pri nas Slovanih, kjer menijo, da so na o s v o j e n i h tleh, še pre-drznejši. Popisi. Iz JTttrlfftorii 7. maja [Izv. dop.] Tukajšnje učit. društvo za mariborski okraj je pri svojem 4. rednem shodu, katerega se je udeležilo tri in dvajset udov, (mnogo več jih morda itak nij), izreklo, da ne odobruje poročevalčevih „izjav, kar se tiče politično-na-cijonalne opazke" v št. 6. „Slov. učitelja". To je hvala bogu jasno govorjeno, ter bi ne trebalo nobenega komentara, ako bi „S1. učit." razven učiteljev večinoma tudi drugi narodnjaki ritali. Mislim tedaj, da je dobro, ako se i v „Slov. Narodu" priobči, če se gore spomenuto društvo ne odobruje. — G. predsednik istega društva je namreč enok govoril o tem: „Was thut den Lehrern dieses Bezirkes am meisten not?", ter je mej družim rekel „značajnost v vsakem oziru". Dopisnik „S1. učit." pa je temu izvrstnemu izreku usmelil se sledeče izjaviti: „to bi si naj dobro za ušesa začrhnili g. Golob (starši) in drugi VVretzljanci recte nemčurji". — Je-li ta opazka v peda-gogičen list spada, o tem se nečem prepirati, vendar rečem: zavirite v nekatere tečaje graške „P. Zeitschrift", in našli boste mnogo tega kar ne spada v pedagogiko, pač pa napada slovonsko narodno učiteljstvo. Hic Rhodus, hic salta! Se ve da, kar nemčurjev „Brtlderi" Nemci a naši sovražniki in tlači-telji počinjajo, to je vse pedagogično. Peda-gogično je na pr. to, da je v radvanjskej Brandstetter-Wretzlovej šoli nemški, ter „Bkoz in skoz nemški". Po gori navedene j izjavi pa je tudi značajno, ako slovenski učitelj volilec voli Slovencev nasprotnika, ter se s Švabi in nemčurji brati. Da, lepo je, kdor zgodovino zna ter ve, da je na pr. pri Špartancih največja grdoba bil uže tisti, ki je pred sovražnikom domovine samo bežal, a kaj še le onaj, kateri je lastno kri izdal kakor Efijaltes. Društvo nadalje želi, da bi se v „S1. uč." jemale „strogo le pedagogične obravnave." Po tem na- je prišel s krošnjo suhe robe na hrbtu v Zagreb, se je tukaj nastanil, in denes broje njegovi sinovi na sto tisoče premoženja. Jaz poznam v Zagrebu četiri take firme. Mej inteligencijo je še mnogo Slovencev mej uradniki, in mej profosorji srednjih učilišč. Redka je gimnazija na Hrvatskem in Slavonskem, kjer ne bi vsaj jeden Slovenec mej profesorji bil, na vseučilišči pa še zmirom nij nobenega. Tretji element zagrebškega prebivalstva bo Nemci. Nemec se nikjer rajši ne naseli, nego mej Slovani. Pa da je celi človeški vek mej njimi on se ne bo asimiloval. Zagrebški Nemci so bili pa pod Bachom stožer germanizacije, in še denes jim „krobot", nij po volji, dasiravno mej „kroboti" stanujejo in od „ krohotov" žive. Če bi hrvatski politični odno-šaji taki bili, kakoršni so po Slovenskem, bi naši Nemci ravno tako samopašni in aroganti bih kakor pri vas. „Mit Pinkel am Pucki" privandra v deželo in kjer se mu dopade, od tam se ne da Yeč odpraviti, dasiravno je pri njemu doma vse lepše. Zagrebški Nemci so navadno obrtniki. Največ je mej njimi krojačev in Črevljarjev. — V Zagrebu nij toliko Nemcev, kakor se vidi. Tujec, ki bi po nemškem govoru po ulicah sodil, da so vsi ti nemški govoroči ljudje, Nemci, bi se jako zmotil. Judi v Zagrebu vlada še zmirom tista napaka, kakor v Ljubljani, da domači ljudje mej soboj nemški govore. Pravi križ v tem pogledu je z ženskim spolom. Konstatovati se pa more, da se mej mlajšimi gospodičinami, ki so uže nove šole obiskavale skoro niti jedna nemška beseda ne čujo. Jaki faktor v zagrebškem prebivalstvu so judje. Ta ljud se je začel v Zagrebu množiti, da je strah. Ne samo, da so judinje za 50 % rodnejše, nego naše žene, priseljeva se zlasti iz Ogerskega vedno več inostranih judov ne samo v Zagreb, nego sploh v vse jugoslovanske pokrajine. Zagrebčane je začelo to množenje judovstva vznemirjevati. V malih letih so najlepše hiše in največje palače v nji- hove roke prišle, in ta proces prehajenja krščanskega premoženja v judovsko last, gre vedno naprej. V vseh naših denarnih zavodih oni gospodujejo. Če bo tako naprej šlo, kakor denes gre bo nazadnje zagrebški jud vse zagrebško premoženje v svojo oblast dobil. Glede veroizpovedi je Zagreb precej ša-rast. Tu so katoliki jedne in druge sorte: rimski in bizantinski, ali kakor se mej soboj lepo pitajo Šokci in Vlahi. Judov je tudi dvoje sorte: oni so, ki so uže začeli šunke jesti, in katerih rabinar klobuk nosi, ti se mlade jude imenujejo, — drugi so pa, ki še zmirom goščino maščo jedo, in katerih rabinar kapo nosi, ti so stari judje. Protestanje imajo svojo cerkveno občino in svojega pastorja. Občino vzdržava Gustav - Adolf - Verein. Take protestantovske občine po slovanskih deželah so ob jednim misijoni prusizma. Denes ima Zagreb 22.000 prebivalcev, ter se je začel novejši čas naglo širiti. —a— ^inu bi morda „dopisi, šolske novice in drob-tine, premembe" i. t. d. morali povse izpu-Sčati se, ker to vendar nijso „strogo ped. obravnave," ali ka-li? Vsi ljudje vse vedo, in kedo hoče pedag. slov. list izdavati, ta naj ide v Maribor vprašat „Wretzljanskih učiteljev." Vi, gg. Ljutomerčani in drugi narodni učitelji, ki želite v slovenskih učilnicah na slo-nenski zemlji slovenščino (kakor je i pravo), vi, pravim, pa se le skrite v krtove luknje, Iter ne znate one pedagogike, katera veleva ^,kjer te ne srbi, tam se ne čohli" t. j. pusti nemčurje v miru božjem, naj gospodujejo, kako jim drago, makari nam kitajščino vpeljajo v narodne šole. Sicer pa jaz menim tako, da se v listu, koji ima v prvej vrsti obravnavati vse kar se tiče narodnega učiteljstva, polnim pravom ter sine ira et s tudio zabilježijo one kukavico, katere narod svoj izdavajo. , Najpedagogičneje" pa bi se ve da bilo, če bi si je bratje „Švabi" v „OberŠtirko" vzeli, kamor itak spadajo, ter bi mi Slovenci razučiteljev ne imeli, kakor je n. pr. v radvanskej šoli g. Jager in tudi drugde. Slovenski učitelji pa in naš list „Slov. uč.u bilježimo se i nadalje marljivo imena tistih, katerim je alfa in ornega pedagogike samo „švabščina —, in sicer prvič radi tega, da se uže sedaj bolje poznamo, in drugič, da se tem izdajicam uže sedaj priredj uj e primerno plač i lo v bol jših časih, kateri i nam Slvencem enok morajo priti! Iz Idrije* G. maja. [Izv. dop.] Tri leta so pretekla, tri osodepolna leta! Naš župan g. Perlič je dokaj prestal mej tem burnim časom, dostikrat se je pokesal, zakaj je zasedel prostor, kateremu nij bil kos, — nij smel biti, kajti stranka, ki mu je pripomogla do izvanredne časti mej rojaki, stranka, koja se vzdržuje z nepo štenimi sredstvi na krmilu, zahtevala je od njega hudo, prehudo povračilo. — G. Perlič, sicer dobra dušca, je moral plačati županovanje s6 svojo samostojnostjo. On nij bil vse tri leta niti trenotek sloboden, neodvisen v svojem morda in go tovo kedaj zdravem mišljenji; hotć, nehote se je moral udati kakor suženj mogočnemu glasu svojega patrona in le najmanjšega ugovora si nij smel dovoliti mož, ki je vendar nekoliko izkusil po svetu, ki si je pak žali-t)Og po svojem vedenji dal spričevalo, da je izvrstno dresiran v prav turških poklonili. Mi smo uže pred tremi leti opominjali volilce, naj se varujejo take volitve, toda glas naš je bil glas vpijočega v puščavi. Za poskus, je rekel takrat marsikdo, naj ga volim, ali ta poskušnja se nij obnesla. G. Perlič nij opravičil niti zaupanja, ki so ga njegovi privrženci stavili vanj. On je bil smolo orožje Lipold — On-derkovo! Ta dva moža sta pa najnepriljubnejši osobi v Idriji, (mi to posebno poudarjamo in vas prosim g. urednik, da nam tega stavka no črtate), njuno ime izgovarja naš revež rudar vedno in vselej z nekakim grozovitim srdom in bere se mu na čelu, kako hvaležen bi bil onemu, ki bi oprostil mirno Idrijo teh dveh turških src. — Človek si kar misliti ne more kako iznajdljiva sta moža v kratenji naših pravic! In to menda le radi tega, ker jo prebivalstvo naše prekrotko, prepotrpežljivo. S polno pravico bi smel povračati Skakes-pear-ove besede na naše mesto: „Kjer so volkovi tam so ovce". — Če sta pa pokro- vitelja g. Perlica taka besna krvoloka, torej od slehernega sovražena, potem nij misliti, da bi človeška narava ljubila ono bitje, ki je pravi „Ebenbilb der Tvrannen". Zatorej je menda g. Perlič tudi uže prišel k spoznanji, da bi pri bodočih volitvah meseca junija propadel, ko bi še kandidiral, njegova stalna deviza je sedaj! „Itog mi daj jedenkrat odložiti ta posel!" Mi mu radi verjamemo, da je sit vsega dela, ker se mu celo stare babe posmehujejo, da je sam taka baba, ali mislimo vendar, da, ko bi se mu zapovedalo v svetu nehumanih dumvirev, Še kandidirati, bi se on zopet vzpostavil blamaži, ker pomniti je treba, da letos uže sedaj govore volililci o volitvah i da je njihov sklep trden: na vso mož delati proti Lipold — Onderku. Potreba je pak letos tudi sil-nejša, kakor kedaj, zgodaj se pripravljati na boj, ker imamo letošnje leto tudi volitve v deželni zbor in ker g. Onderka uže sedaj aspirira na kandidaturo za deželnega poslanca, kakor se je razvidilo iz njegovega govorenja z nekim tukajšnjim kupcem v „štibelcu". Kajti kaj druzega pomenijo besede: „Es ist eine Schande fiir Idria, dass man nicht aus eige-ner Mitte einen Mann als Kandidaten auf-stellt". — Za denes naj si blagovoli g. Onderka le to zapomniti, da imamo pač v svojej sredi moža, ki je sposoben za ta posel, ampak on je naroden in se lehko v spanji meri z Onderkovimi vednostmi in zmožnostmi. Iz livuiUc okolice 2. maja [Izv. dop.] Kakor sploh vsi Slovani zatirani smo morda še mnogo več kot drugi, mi tržaški okoličani, zatirani od mestnega magistrata, svetovalstva, deželnega zbora tržaškega in zdaj še celo od druge strani. Žalost in nezadovoljnost se je urinila v srce zvestih okoličanov, ko smo slišali, da vladni komisar je močno podpiral v IV. seji tržaškega deželnega zbora odborov predlog nove postave za razširjenje mesta. V 3. seji je laški zbor jako bičal vlado, ter sklenil resolucijo na ministerstvo o večjej avtonomije laškej. Nič nij hasnilo niti upiranje vladnega komisarja niti protivno glasovanje patrijotične stranke proti tej resoluciji. Vlada bi bila lehko zapomnila si, kako so jo Italijani podajali. Drugi večer pa, kjer je šlo zato okolico škodovati, ter mestu večjo moč izročiti, da bodo Lahi ložje mogli zatirati slovenščino se je vladni komisar s svojo protivniško stranko združil proti nam okoličnim Slovencem. Zato so na galariji vladnemu komisarju za njegovo podpiranje italijanske težnje močno ploskali, ter s tem u larce prejšnjega večera gladili. To je res čudna sprava! S kom pa se hočemo mi okoličani združiti? Z Italijani gotovo ne moremo kakor je bilo nekako v „Edinosti" Čitati. Na vprašanje nekega Italijana, kako bi se okolica, kjer se govori slovenski jezik strinjala z zjedinjeno Italijo, kar naši Lahi žele, odgovorili smo mu, da rajši si želimo umreti, nego pod zjedinjeno Italijo biti. Mi smo rojeni in tudi hočemo umreti slovenski Avstrijci, a žalibog da naša zvestoba so nam tako plačuje! Leta 18G8, koje mala drhal mestnih rogoviležev hotela z vstajo kraniolati. mi smo precej z orožjem v roci branili po-Btavnost in red zoper takemu rogovilenju ; pa zato smo bili izpoznani kot taki, da bi mi nemir delali, lahoni so precej, napravili prošnjo, naj so nam orožje vzame, naš bataljon razpusti; in prošnja je bila vslišana, ter od tistega časa naprej nam Lahi vedno bolj naše pravice krajšajo. Odpravili so proč naše župane, na njih mesto so postavili hude lahone, slabše nego so turške paše. Potem so začeli obravnavati v deželnem zboru postavo za razširjenje mesta na škodo okolice. Vlada je spoznala škodo okolici, zato jim je njih predlog dvakrat odbila, v tretje pa jih podpira! Z volilno to reformo nameravajo nam iz mestnega deželnega zbora vzeti še teh G poslancev, ki zastopajo našo slovensko okolico. Italijansko šole nam v okolico urivajo, ter slovenske namerjavajo uničiti, slovenskega uradovanja nam nečejo dovoliti, dasiravno je v okolici tretjina prebivalcev, ki laškega jezika čisto nič ne umejo. Zakaj pa je §, 19. potrjen, ali je za vse narode? Naj se ga predru-gači tako, kakor je v resnici veljaven. Če je samo za malo druhal Italijanov, ki črez mejo v Italijo škilijo, a nij za nas Slovence, zveste državljane, potem pa vsaj povejte da vemo! Da Lahi dosežejo laglje svoj namen, uničiti slovenski značaj okolice, sklenili so, kakor uže rečeno, načrt o razširjenji mesta. To samo, da bi laški meščanje potem mej sebe dobljene slov. okoličane majorizirali. Združili bi se po tem zakonu k mestu vsi boljši deli nižje okolice, dasiravno so velike njive in kmetske hišo vmes. Ali je pravično, da bode kmet od lastnega moral davek plačevati, ter mu bodo prišli grozdje še na trti popisovat in cenit? — Drugi del zgornje okolice pa, ki je več pasiven, bodo tudi tako vladali kakor je njih namen. Pa pri vseh laških nameravah, mi se bomo veduo bolj združevali, čuvali in terjali hrambo svoje narodnosti in vse pravice. Čem več nas bodo zavirali, temveč bomo delavni. Visoka c. kr. vlada pa naj blagovoli pred ko omenjeni načrt postave presvetlemu cesarju v potrjenje predloži, natančno pretre-sovati naš protest proti tacemu razširjanju mesta, kakor ga je sklenil deželni zbor. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Zadnji dve slovenski predstavi, v soboto in v nedeljo, — prva na korist gospd. Namretove, druga gospoda Kajzela, nijsti imeli jednacega vspoha. Gospodičina Namretova je bila po nepriličnem slučaji prisiljena preložiti predstavo od srede na soboto, in ta dan je bil našemu gledališču še vedno neugoden. Želeti bi bilo tej pridnej igralki gotovo najboljšega vspoha, pa z osodo se človek zastonj bojuje. Predstava, ki je imela bolj muzika-lični značaj vršila se dobro in gladko. V igri „Jeden sluga in dva gospoda" pripada glavna zasluga gospodu Kajzelu in njegovemu humoru. Gospod Kocelj je bil maloj zamišljen. Opereta „Čarobne gosli" izvršila se je gladko in brez hibe ; posebno gospodični Namretovej grd prva hvala za korektno in pridno izpeljavo svoje naloge. Istog. Odi je v ej; g. Trnov ec pak nij bil na svojem mestu, in njegov v tacih nalogah nič menj nego vplivni glas jo deloma j kazil celotni vtis. — Na korist g. Kajzela igrala se je „Doktor Faustova kapica" pred razprodanim gledališčem. Tudi ta večer jebe-neficijant, kateri je prejel na odru mej burnimi pozdravi občinstva dobro izmišljeno darilo, razvil vso natorno moč svoje komike pred hvaležnimi poslušalci. Galerija jo imela dober večer — in kedo bi jej ga ne privoščil! Gospod Jeločnik, marljivi in požrtvovalni prostovoljec na našem odru, nasto- pil je ta večer zadnjikrat v tej sesiji, in prejel mej občnim glasnim priznanjem lep venec. Prihodnja in ob jednem zadnja letošnja predstava bode v nedelo na korist priljubljene gdč. r o dkra j S ko ve, — na katero pak menda nij treba še posebno opozoroviti našega občinstva. Predstavljala se bode znana igra „ ('vrček". — (Prve letošnje črešnje) iz Vipavskega dobljene smo videli tu v Ljubljani zadnjo nedeljo. Pri nas se slane bojimo, Vipavci uže črešnje zobljejo! — (Vreme.) Kakor navadno naznanili so se „trojaci" — ledeni možje z mrazom v mesecu maji. Tri dni uže pri nas dežuje neprenehoma, in če pogledamo z okna na lepo razvito kostanjevo cvetje, podučuje nas mrzel veter, prihajajoč od severa, da je še vedno opasno na nežno pomladno cvetje, da ga ne zakrije — sneg. Pri nas v Ljubljani ga hvala bogu še nemarno nekod po Gorenjskem pak tudi okoli Postojne in na severovshodu proti Šta-jerskej je kakor se nam poroča, v nedeljo uže pobelil zelena po\ja. Po brzojavljenih meteo-rologičnih poročilih ne dajo jako jednakomerno nizki stan barometrov po celcj Evropi nič upanja, da dobimo kmalu lepše dneve. V severu stoji barometer najvišji, v jugu pa najnižji, in vsled tega bode po srednjoj Evropi prihodnje dni še vedno padal. — (Drago spanje.) Iz Trsta se nam piše: Mej grešnim tržaškim svetem živi neki posestnik, ki ima malo ali pa nobenega posla in ki zdaj spomladi hodi vsako po polu dne gori proti „gozdiču" pit Gambrinov sok. Tudi v petek je mož to „špogal". Vsede se z nekaterimi znanci okolo mize, kramlja ž njimi, pije, pije nekoliko meric penaste pijače in v sredi zelenja se čuti tako srečnega, da zadremlje. Dolgo je spaval in bog vedi, koliko lepih rečij se mu je sanjalo. Naenkrat ga trese grčava roka, Češ: „Gospod, dejte, dejte vstati ter iti domov, ura je uže jednajst". — Tako je govoril vrtnar, ki je gostilnico zaklepal. Jednajst! Dolgo borivši se z Morfejem, vstane zadovoljni človeški sin, pogleda bistro okolo, a vse je zavito v črni plašč noči in prijateljev nij nikjer. Pa kaj ko bi samo prijateljev ne bilo! Zginila je tudi — ah, zemlja, zakaj se nijsi odprla — zginila je tudi ura, verižica in listnica. Naj zgine ura, naj zgine verižica — srebrni ste bili obe — toda v listnici je bilo 40G gl. avstrijske veljave ali teškote. Gotovo tega srečnega človeka še nobeno spanje nij toliko stalo. — (Iz Krasa) se piše „Soči", pretečem četrtek bila je zbirka (rekrutacija) novincev v vojake pri c. kr. okr. glavrstvu v Sežani v kojo se je mnogo čvrstih i krepkih junakov potrdilo. A žalibog kakor vedno, tako tudi isti dan nij minul brez tepeža. Znani na glasu lokavski i Storžki krvoloki, so so kaj spretno pozdravili s koli, tako da so v rudeči barvi svoja oblačila domov nesli. Žalostni nasledki! Kam bomo prišli? Vedni tepeži vedni uboji .... Da ipak mojega mnenja no zabini, dostavim, česar sem v srci Krasa slišal. „V Sežani je jeden megleni polž, kateri jo hotel svojo srečo poskusiti na daljnem potu; tedaj se je napotil na jeden drv, na katorega je celih sedem let „marširal", češ, da pride do cilj in konca. A bila mu je sreča nemila, po sedemletnem „auziranju" ozrevsi se nazaj, pade. — O joj, ti uboga žival! Kaj bi rekla ti mehkužna šofla, ki pometaš z dolgo jadrO belo cesto, komu tiče jednako ?" l*o» lun o. V številki od prošlega petka čita se v Vašem cenjenem listu, da se jo v Trstu v kadetskej šoli ustrelil neki H., rodom Slovenec. Ker je moja rodbina zaradi tega brzoja-vila v Trst in se tudi od druzih stranij povprašuje, da-li ona žalostna črka znači moje ime, molim Vas, da izvolite v svojem cenjenem listu objaviti, da sem popolnem živ in izredno zdrav in da mi dosedaj še nij prišlo na um, da bi tratil strelivo na škodo svojemu življenju. Sprejmite izraz odličnega spoštevanja! V Trstu G. maja 1870. 11 ost ni k. Franjo Železnikar, krojač v L ubijani, (l-28 —1) naznanja čestitomu p. n. občinstvu, da 8e jo preselil v h i in čitalnice v pustne) ulici, ter prosi, da ga tudi tukaj z mnoziini naročili počasti »Antigona", žalostna igra v petih dejanjih so sedaj dobiva tudi v bukvarnicah in sicer jo imajo na prodaj po 35 kr.: (lionlini v Ljubljani, Vokillat r (ivriri, Leon r Cte-lorcu, Srhini|>f r Trstu, in založnik J, Krizman pri mv. Iranu i>ofey Truta. 1130) Izseljevanje. Žolni linml A. PaicM usoja se svojim p. n. pacijentom uljudno naznaniti, da 1 d 7. maja naprej v (1^9—1) Jlali-jeveJ lii&l, v I. na«l»*< r,>2» ji poleg Hradozky-jev "ga mosta Itannjl Ord mri pa kakor do sedaj od 8. do 12. in od J. do 6. ure. Na „Drenikovem vrhu" se dobi izvrstna Icjivji, vino, pivo, mrzle Jedi itd. Čestito občinstvo vabi uljudno (12G-2) Alojzij Bedolo.. Anatherinova ustna voda £ in zobni prašek ► izdeljnje fmuht-iet M*ivcnli, lekar na rfi<-najskej cesti v IJubljani. Tudi n J boljši in najcenejši pripomoček za čišćenje ust. I gkatljica zobnega praska . . 40 kr. 1 steklenica ustne vode . . . t>0 kr. rt B-** ti steklenica ustne vode . . . (JO kr. rt 8-8) Tajci. 7. maja: i: Jaklič iz Beljaka. — Noli iz Celja. — Luka Iz Gradca. Pri !»loui. : Rosen-berger iz Dunaja. — Seidl \r. Kočevja. — Jaklič iz Gorenjskega. — Andr anič iz Bukari. — Brauninger iz Gorice. — Klein iz Kočevja. Pri Teuling iz Celovca. — Lampert iz Frank obroda. — VVelč i/. Prago. — Gay iz Angleškega. — Noudorfer iz Dunaja. — Urban čič iz Turna. — Tolkl iz Dunaja. — Jelenec iz Dunaja. Svarilo. !) J naše prave Howe-jeve šivalne stroje, jI || kakor u/e obče znano najboljše /.a družine in rokodelce. Zaradi mnozega ponujanja in siljenj 1 šivalnih stioj -v Ho Nejevera sistema, udano nn/nanjamo s tetn v korist p. n. občinstva, da mi pošiljamo na Kranjsko i |. kakor uze obče znano najDoijse trn uruzine m rokodelce, A izklj učljivo le gospodu Franju De t ter-j u [j ^ -v I.|nl>l Poleg VNacega pravega stroja pridajemo tudi Af izvirni certillkat fabrike 111 podpisane generalne zaloge. A (113-4) podpisane geuri The Howe Mach. ravnatelj: it. o -. =3 3 v* ;< 1 B- 2 0» •Mit d. J. »riben bon bon untrvjeiđjnrttu Oanrftauff 8t» fttllungtn fDtfltgtngfiiommoi fUr bit ^itljung btt 270ttm con Oci lHtgi«ung gtntb,MigiHrieh«tnait. Oiilboi o. 80. nppciell cotUalt «■ cfe Vottrtif noeti |oiflWPf iSrtuinne 1 a 230,000 1 a 185,000 1 a «0,000 •o.ooo ftOOOO 40,000 30,000 30,000 SA.OOO so,ooo l.VOOO 1 a 1 a 1 a 1 a 3 a 1 a 5 a 6 9 a I»,000 11 a lO.OOO SO a eooo 55 a 1 a 1 a SOO a JI a 3 a 413 a OSI a 4OO0 3000 SAOO SIGO sooo 1500 isoo r>oo ttc. ttc. :iteutisiii-i'-f, \in'.iiiimiii 43,400 ®ftuiime. Viaut nintlitt)« ftVufUUung toR'1 ein gnnzes Origlnal-Loos 8. V/, fl. 3. 30 ein halbes „ „ ,, „ 1.65 ein viertel „ „ „ —• 83 vteb«t «»nrfliMi9 btUcbe man brn fntlnUoibcn Strta g linjuttflm obo; b,n|tlbtn d« 4* o f t (inittf laljltn. anil| tnnn buibm S. »o. betrStt čb. »tv ^aubtntffrr bet «70flm t)on Kitim mig wkro.w8ffli Voo\t n unbta.tOO (Vftvinntn bei'if t#t. — «jamm i tld)e Ottvintie nttbrn Innetb.alb tinlatt 9Runatt bard) 7 ,S'fl)uiifl(«i eiibiiultuj aucfltluofl unb bt trngfn iiifamnurt 7 Million 771,800 Ki. {»auvigctoinnt tnt^aft ^lf ^otterit »pocioll nod) (^oninne uon VtiđjtfidT! 250,00 0 SfbKS 10,000 ! 0 a 15.000 »•000 7 it ir.ooo 3 \ IMMMMI II i lO.OOO v&.ooo z« i «000 5 1 20,000 I fle. ftc. (9rgtn (imfrnbung br« itietiagea uon: j5.SS.fl. 3. 30. "u- tin oanjeb CriginaUooe 1. 05. „ balbt« "SSSf-r A. Goldfarb ..Hamburg^^ »trffbtnen Original-^oofr unb rrttKilt uadj |t Itr Jlrljiiug mi jtCrii lUrilnclimtr bie ouit-Hite