189. Ml
I umu, ■ pouftfltk, 11 avtusu INI.
xll ie».
Ufcaja ri&k dan »vtčcr IitmidsI nosite ta pnumifc* ter v*ija po poeti prejeman 54 X, *a po! leta 12 K, aa četrt late 6 K aa ta kuksm 2 KI Kdar hodi sam ponj, plača aa gg| loto 80 K. r- Na naročbc bron Isteđeba* voe£2$xftve naročnino to ne ozira. — Za Dopisi naj se iarole IrankovalL — RekejpUi so a« vračajo. — ■■siolitio ia
dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|nfclJano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 Kt aa pol leta 11 K, aa eatrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za »saacl|o celo leto 28 K. Za vse^drege deželo in Amerike se plačale od peterostopne petlt-vrste po 14 h, če se oananlla tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, Če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih aUeah it 5, — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila^t j. administrativne stvari.
Nmbiiui ttorttkm po
rjpravni&rva telefon ŠL 85.
Slouonski sodnihi-laiki pri trsovskem in pomorsUem sodišču v Trstu.
Pri trgovskih sodiščih imenuje pravosodno ministrstvo v sporazumu s trgovinskim ministrstvom prised-nike iz vrst trgovstva, ki jih imajo pravico predlagati trgovske in obrtne zbornice. Popolnoma naravno je, da bi se morali za sodnike-laike imenovati Le take osebe, ki so za ta posel v vsakem oziru sposobne.
V jezikovno mešanih deželah bi se torej morali v prvi vrsti imenovati za prisednike pri trgovskih sodiščih taki laiki, ki so vešči vseh onih jezikov, ki se govore v dotičnem sodnem okolišu.
Na Slovenskem, kjer so trgovske in obrtne zbornice, ako izvzamemo Kranjsko, v rokah naših narodnih nasprotnikov, se na to zahtevo ni nikdar oziralo. Trgovinske in obrtne zbornice v Trstu, Gradcu in drugod so doslej predlagale za prisednike pri trgovskih sodiščih dosledno osebe, ki jezikovno za ta posel ni malo niso bile usposobljene. Da to ni bilo v interesu pravosodstva, je docela jasno. Doslej se ministrstvo ni brigalo za to. da bi poskrbelo, da se za prisednike pri trgovskih sodiščih predlagajo za ta posel tudi jezikovno kvali-fikovani bi i ki, marveč je slepo imenovalo za prisednike tiste, ki so jih nasvetovale trgovske in obrtne zbornice.
Xo, kakor kaže najnovejše imenovanje sodnikov-laikov pri trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu, je sedaj ministrstvo samo uvidelo, da je treba v deželah, kjer prebiva več narodnosti, v interesu uspešnega pravosodstva odpraviti razvado, da se konsekventno imenujejo za sodnike-laike osebe, ki jezikovno v to niso usposobnjeni.
Za ministrstvo so bili gotovo merodajni zelo tehtni razlogi, da je končno samo prišlo do tega prepričanja.
V bistvu je seveda vse eno, ako je prišla vlada do tega uverenja po lastnem preudarku ali po vplivu in-teresovanih krogov, glavno je, da je vlada enkrat priznala načelo, da spadajo na častno mesto sodnikov-laikov v prvi vrsti osebe, ki so poleg splošne usposobljenosti tudi jezikovno kva-lifikovane.
Znano je, da je vlada že pred dlje časa izrazila trgovski in obrtni zbornici v Trstu željo, naj bi za prisednike pri trgovskem in pomorskem
sodišču predlagala tudi štiri slovanske trgovce.
Tržaška obrtna zbornica, ki jo imajo v popolni oblasti najzagrize-nejši naši nasprotniki, se seveda na to izraženo željo ni čisto nič ozirala in je predlagala, kakor doslej za sodnike-laike same Italijane v trdem prepričanju, da vlada ne more in ne sme imenovati za prisednike drugih oseb, kakor po njej nasvetovanih.
To pot se je tržaška zbornica zmotila, zakaj vlada je po dolgem obotavljanju preko predloga trgovske zbornice imenovala na svojo pest štiri Slovane za sodnike-laike pri trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu, in sicer Kristijana Dejaka, Gregorja Stepančiča, Branka Polica in Antona Topića.
Ta vladni ukrep je vzbudil seveda v laških krogih silno razburjenje in laški listi kriče, da je vlada pri imenovanju sodnikov-laikov postopala protipostavno, ker se ni držala predloga trgovske in obrtne zbornice.
Ce so Italijani razburjeni in če laški listi kriče, še s tem ni dokazano, da je vlada pri imenovanju pri-sednikov res postopala nepravilno.
Nasprotno! Točka 9. ministrske naredbe z dne 1. junija 1897 pravi jasno, da ima o predlogih trgovskih zbornic glede sodnikov-laikov izreči svoje mnenje tudi pristojno sodišče. Iz te določbe je razvidno, da ima vlaf!a pravico, da imenuje za prisednike tudi druge kakor od zbornice nasvetovane osebe, ako je sodišče o zborničnem predlogu oddalo nepovoljno mnenje.
Zakaj o tem imenovanju tako obširno pišemo, bo marsikdo vprašal?
Ker se nam zdi to imenovanje načelne važnosti!
Kar je prav in umestno v Trstu, j mora veljati tudi za druge slovenske dežele.
Zato pričakujemo, da bo ostala vlada zvesta sama sebi in bo tudi na primer na Štajerskem in Goriškem poskrbela za to, da bodo tudi tam imenovani za prisednike pri trgovskih sodiščih osebe, ki so v to tudi jezikovno kvalifikovane.
Vatikan in Kvirinal.
Rim, 16. avgusta. Vedno očitneje se kaže, da se hoče papež Pij X. popolnoma sprijazniti z italijanskim dvorom. Sedaj je papež razveljavil odredbo svojih dveh prednikov, l:i sta italijansko državno zastavo v Vatikanu prepovedala. Papež Pij X. je namreč sedaj   odredil,   da se sme
italijanska zastava razviti na Vatikanu in tudi na stolpu cerkve sv. Petra. Prvič se razvije italijanska zastava v Vatikanu meseca novembra pri telovadski slavnosti, ki se vrši v papeževi navzočnosti na velikem travniku v Vatikanu.
Bolgarija pripravljena za vojno?
Sofija, 16. avgusta. V dobro-poučenih krogih je zbudilo senzacijo dejstvo, da je zadnje čase knez opetovano poklical v Sofijo vse divizijske poveljnike ter razpravljal ž njimi o važnih vojaških zadevah.
Spremembe v ruskem vojnem ministrstvu.
Pet r ograd, 16. avgusta. Na višjih vojaških mestih se zgode v kratkem velike spremembe. Vojni minister se z dopusta ne vrne več na svoje mesto. Za naslednika se imenujeta kronštatski guverner Ivanov in moskovski guverner Horschelmann.
Koneo samostalnosti I Finske.
Petrograd, 16. avgusta. Finski deželni zbor je odklonil predlog, naj se pošlje carju vdanostna izjava. Švedi in Starofinci so iz državnopravnih in politič?iih vzrokov glasovali za predlog, t;.'a socijalni de-mokratje so jih preglasovali. Vsi resni politiki imenujejo ta sklep politično kratkovidnost, ki bo pospešila konec samostalnosti Finske.
Dogodki na Turškem.
Sultan varčuje.
Carigrad, 16. avgusta. Sultan je začel varčevati v svojem gospodarstvu. Odpustil je blizu 400 članov dvorne godbe in opere. Med odpuščenimi so tudi Italijani, Nemci in Španci. Vsem odpuščenim je dal sultan izplačati celoletno plačo ter so bili brez odpovedi odposlani. Enaka usoda čaka baje tudi inozemce, ki služijo pri turški armadi ali v raznih uradih.
Odstop policijskega ministra.
Jedva imenovani policijski minister Sami paša je demisioniral.
Izjemna sodišča v Macedoniji odpravljena.
Vojni minister je odredil, da se takoj opuste macedonska izjemna sodišča.
Štrajki.
Štrajk tramvajskih uslužbencev je končan, toda delavci v pristanišču še vedno štrajkajo. Bati se je, da
izbruhne kmalu tudi pri drugih velikih podjetjih splošni štrajk, pred vsem pri anatolski železnici, kjer so odkrili velika poneverjenja.
Nemohamedanci v vojaški službi.
Vest, da je ministrski svet sklenil, da se pritegnejo tudi kristjani in židje k vojaškemu službovanju, ni resnična. Ministrski svet se s to stvarjo še ni bavil, temuč se prepusti novemu parlamentu. Ko se uvede splošna vojaška obveznost, odpade za kristjane in Žide vojni davek, ki je donašal državi več milijonov na leto.
Novi parlament.
Sultan je ponudil, da prispeva sam glavni del k stroškom za zgradbo poslopja za parlament. Do tedaj, da se zgradi novo poslopje, prepusti mabusanu (parlamentu) sultan eno svojih palač, toda njegove palače so večinoma ob Bosporu in daleč iz mesta, dočim je splošna želja, da zboruje parlament v Stambulu.
Knez otoka Samosa odstavljen.
Vsled zahteve Mladoturkov se odstavi knez otoka Samosa Kopassi. Za naslednika je določen bivši poslanik v Washingtonu Mavrojeni beg, sin pokojnega sultanovega zdravnika. Mavrojeni beg pa izjavlja, da mesta ne prevzame, temuč bo rajši kandidiral v parlament kot kandidat carigrajskih Grkov.
Nova denarna vrednost.
Ministrski svet je sklenil, predlagati parlamentu uvedbo denarne veljave v frankih, da se l>olje razvije in pospešuje trgovina z inozemstvom.
Sultanova civilna lista in sultanov harem.
Ministrski svet se je bavil s civilno listo za sultana, a ni prišel do sklepa, ker so nekateri ministri svetovali odpravo sultanovega harema, ki velja na leto približno 30 milijonov.
Zakaj je mogel Izzet paša pobegniti.
Pristaniški kapitan, ki je omogočil Izzet paši pobegniti pred razjarjenimi Mladoturki, je storil to-le vsled tega, ker se mu je Izzet paša v svoji stiski izdal za pripadnika prostozidarjev, nakar si kapitan ni tre-notka pomišljal, zastaviti svoje življenje za verskega sobrata. Izzet paša je kupil na morju angleško ladjo ter se odpeljal najprej v Marzilj. Pri sebi je še imel 2x/2 milijona funtov.
Zboljšanje plač častnikom.
Vojni minister je sklenil, odpraviti prispevek za hrano častnikom zato se jim pa znatno zvišajo plače.
TudiEgipet dobi parlament.
Pariz, 16. avgusta. Kedive iz Egipta Abas Hilmi paša, se mudi v Parizu ter ima z Mladoturki, posebno s princem Mohamedom Ali Fa-sulom konference o zahtevi Mladoturkov, da dobi tudi Egipet svoj parlament.
Zasledovan bivši portugalski diktator Franko.
Madrid, 16. avgusta. Portugalski generalni državni pravdnik je izdal tiralnico za bivšim diktatorjem Frankom zaradi tatvine iz javnih blagajnic. Franko je namreč dal umorjenemu kralju iz državne blagajne 20 milijonov. Frankova posestva je dala vlada pod sodno nadzorstvo.
25- letnico „Lire".
Že nad četrt sVjletja je preteklo, odkar se je v prijaznem gorenjskem mestecu Kamniku ustanovilo pevsko društvo »Lira«, ki je danes najstarejše slovensko pevsko društvo sploh. Kdor količkaj pozna društveno življenje, tisti lahko presodi, koliko vztrajnosti, samozatajevanja in požrtvovalnosti je treba zlasti pri pevskem društvu, podvrženem tolikim izpremenam, koliko je treba dobre volje, da se društvo vzdrži tako dolgo dobo. Zato smo tembolj z veseljem pohiteli v soboto v Kamnik na praznovanje petindvajsetletnice pevskega društva »Lire«. Žal samo, da dež ves dan ni dal, da bi se moglo slavje izvršiti tako, kakor bi zaslužila vrla »Lira«.
Slavuost se je imela pričeti v petek, 14. t. m., vendar je pa na ta dan zvečer napovedana
podoknica in serenada
izostala, ker je društveni predsednik in častni član g. Janko P o h 1 i n sam želel, naj si pevci, ki so imeli s pripravami že tako dosti posla, od-počijejo in pripravijo za prihodnji dan.
Slavnostni dan se je pričel v znamenju dežja, a bilo je upanja, da se znabiti vendarle zvedri, kar se pa ni zgodilo.
Pozdrav na kolodvoru.
Jutranji vlak je pripeljal v Kamnik nebroj društev in tudi privatnih udeležencev, ponajveč iz Ljubljane, prišli so pa s tem vlakom tudi bratje Hrvatje. Vsa prispela društva je pozdravil na kolodvoru predsednik »Lire« g. Janko P o h 1 i n s kratkimi besedami ,narodne gospo-
LISTEK.
Oh strani.
F. Fabinc.
»Samo enkrat v življenju stopiš z ravne ceste, pa ostaneš v jarku do konca dni. Gaziš in brodiš po blatu, želiš kvišku, a je vse hrepenenje zastonj. Rad bi se zopet vzpel na trda tla, a komaj dvigneš eno nogo iz mehkih tal, že se ti pogrezne druga še bolj globoko. Vidimo jih veliko, ki so krenili na levo ali desno, padli so, da nikdar več ne vstanejo. Za trenutek so omahnili in že so se pehali med zavrženimi, ki izmučeni hodijo ob strani velike ceste. Le malokomur se posreči, da se zopet povspne na ravno pot, a nekaj vedno ostane, kakor bi reveža nekdo oškropil z obcestnim blatom. To sem neštetokrat videl v življenju in bolje za tistega, ti ostane v jarku, kakor pa bi hodil onesnažen po lepi ravni cesti«, je pripovedoval Anton Zadnik.
»Ne strinjam se s teboj. Osnaži oškropljeno obleko, pa boš zopet čeden, da bi lahko šel za velikonočno Procesijo. Nihče te ne spozna, nihče ne dregne, češ, umakni se, ker ne spadaš v našo vrsto,« je odvrnil Juri.
»Nisi še   vgriznil   v življenja
najslajšo in naj grenke jšo stran, zato ne veruješ. Včasih se vleže človeku v dušo neka čudna mehkoba, ki se polagoma spremeni v skelečo žalost.Začutiš nekaj v prsih, kakor bi ti močna roka stisnila srce, bolečina se razširi po celem životu in mehkim dušam se dostikrat izlije vsa bolest v solzi, ki komaj vidno zatrepeta v očesu. Takrat želiš, da bi bil pri tebi tvoj dobri prijatelj, ki bi ti ponudil dobrohotno roko, a pri tebi je le bolest, ki se je porodila v globočini srca. Veliko ljudi je, ki 'poznajo to notranje življenje, ki tli skrito v duši človekovi in se vžge morda le včasih, v trenutkih, ki pridejo bog-vedi zakaj in odkod in zopet izginejo, kakor bi jih odnesla nevidna roka. Pri meni pa je prišlo in ne izgine nikdar več. Enkrat se mi je spolzni-lo, zdrknil sem in padel v obcestni jarek. Življenje je bilo v meni, napel sem vse moči in nekoč sem se zopet povzpel na ravno pot. Tako veselo sem stopil, vsa žalost in bolest je izginila, obdala me je blagodejna radost, kakor bi šel za velikonočno procesijo. Pa se me je nekdo spomnil, prav s prstom je pokazal za menoj in se previdno umaknil moji bližini. Morda so se razumeli, ker umaknila se je naenkrat vsa množica, kakor bi hotela reči: umazan je, iz obcestnega jarka je prišel, da nas moti v praz-
ničnem veselju. Sam sem ostal sredi ceste, popolnoma osamljen in takrat sem spoznal, da ne spadam tja. Na levi ali desni je moja pot, tam čisto ob strani, kjer sem enak med enakimi, kjer se blato skrije v blatu.«
»Prerahločuten si in veliko pretiravaš. Ce imaš pošteno voljo, dvigneš se lahko ter zopet priboriš pravico do življenja. Prisili tiste, ki te danes zaničujejo, da te pripoznajo.«
»Ne umeje tega. Morda mi verjameš, če izveš vzroke, zakaj sem bil potisnjen v stran. Kot poštni uradnik sem prvikrat stopil v življenje. Boječe sem segel z roko v nepoznano okolico. Kakor se igra otrok z žvep-lenko nevedoč, da iz neznatne iskrice zaplapola velikanski žar, ki širi pogubo in smrt, tako sem pričel živeti. Še danes živo vidim tovariša, ki me je prvikrat peljal v večjo družbo; vedno se je smehljal kakor bi se hotel norčevati iz boječega novinca. Kmalu, le prekmalu sem bil domač in ugajalo mi je tisto lahkoživo življenje, ki objame človeka, da čuti samo neko sladko uspavajočo omotico. V družbo je zahajala tudi neka mlada vdova. Lepa ženska je bila, a koketna in v svojem obnašanju omamljujoča. S preračunjenimi pogledi je znala prikriti notranjo praznoto, da je lahko živela brezskrbno in lahkomiselno, ne da bi pu-
stilo življenje pri njej le najmanjše sledove. Moja boječnost in neizkušenost ji je menda ugajala, da se je pričela zanimati za mene. Nikdar ne pozabim njenih pogledov. Kadar sem ji zrl v oko, se mi je zdelo, da se mi smehlja življenje, kakor bi hotelo reči: tako sladko je živeti, tisoč nepoznanih sladkosti je skritih v življenju, nič grenkega in bridkega, sama lepota in blaženstvo. »Anton,« me je poklicala nekoč, kakor svojega sina in takrat se je zgodilo. Nisem več poznal glasu, ki bi ga mogel bolj ljubiti. Mehka duša se čudovito rada ukloni ženski, podleže in se jo objame, da bi skoraj mislil: izgubil si dušo in prenehal živeti. Enkrat se to zgodi v življenju in potem nikoli veČ. Tudi z menoj se je zgodilo tako. Dal sem ji vse, pri tem zanemarjal urad in živel samo v tisti lepi opojnosti. Še danes občudujem to žensko, ki se je znala igrati z menoj, da sem vztrepetal, kadar se ji je zljubilo, da me je pogledala, ko sem skoraj onemogel pripovedoval o svoji ljubezni ter obljuboval vse, vse. In to je znala uporabiti. Moja plača ni zadostovala razkošni ženski in tako je slepa in brezumna rodila moje gorje. Takrat sem prvikrat stopil iz ravne poti v stran. Segel sem po uradnem denarju in s tem je bila moja usoda zapečatena.
»Vi ste Anton Zadnik, kajnedal Izvolite, takoj zapustiti urad,« je rekel nekega dne poštni komisar, ko je ravnateljstvo izvedelo za moje dejanje. Ostro me je pogledal in obrnil hrbet. Prijel sem za klobuk in odšel. Nisem videl nikogar, ko sem šel po ulici na svoj dom. Takrat sem mislil na smrt, a bil sem še premlad in živ-ljenske moči je bilo v meni še toliko, da sem raje obležal v obcestnem jarku. Sodna oblast je s polletnim zaporom zaključila dejanje. Tista ženska se ni zmenila za mene, le govorili so, da je smehljaje dejala: norec je bil. Tako sem stopil v blato, zamazan sem bil, a vendar je še vzklilo v meni upanje: poizkusi, dvigni se ter stopi na cesto! Jetični človek vidi prihajati smrt, čuti, kako ga boža s svojo mrzlo roko, a vendar ima še upanje, ker vidi kako hiti življenje mimo njega, ki smehljaje vabi in kliče v svoje naročje. Neverjetna je človekova ljubezen do življenja. Tisoč niti se potrga in morda visiš samo še na eni, a tvoja roka se še vedno hlastno oprijemlje te niti. O, da ni tega nepopisnega hrepenenja, te strastne ljubezni, koliko gorja in bolesti bi se prikrajšalo. Pa je nekaj nepoznato sladkega v tem hrepenenju in v tej ljubezni in zato mora biti.
Odšel sem v nepoznan  kraj in
1 L '   ■    -    -    *l SSOKI
dicne so jim pripele šopke, nakar so društva ob spremstvu dveh godb in z razvitimi zastavami, ker ni preveč dežilo, odkorakala v mesto na Glavni teg", odkoder so se razšla na odkazane jim lokale. Z Graškove hiše na Šutni je obsipala ga. dr. K r a u t o v a dospela društva s šopki in cvetjem. Pripominjamo, da na vsem dolgem potu od kolodvora do Glavnega trga nismo skoro opazili hiše, kjer bi ne bilo zastave, in kar priča o posebni zavednosti Kamničanov, je to, da so bile te zastave z redkimi izjemami slovenske, naše.
Ob 11. dopoldne so se zopet zbrala vsa društva na Glavnem trgu, kjer se je vršil pozdrav.
Pred mestno hišo je bil postavljen v ta namen poseben oder za govornike. Prvi je stopil na oder kamniški mestni župan, odvetnik g. dr. Alojzij K r a u t, ki je govoril nekako takole: Prihiteli ste z vseh slovenskih pokrajin in dospeli celo z bratskega Hrvaškega, da povzdignete si-jaj današnjega dneva. Z elementarno silo vpliva pesem na človeka in spremlja ga od zibeli do groba, veseleč in žalosteč se ž njim. Tako je tudi kamniška »Lira« s svojo pesmijo v teku preteklega četrtstoletja mnogo pripomogla k čutenju in mišljenju Kamnika, nekdaj nemškutarskega mesta. Zato pa mesto tem raje čestita društvu in pozdravlja vse dospele goste, zlasti brate Hrvate, društva iz bele Ljubljane, brate od obal Jadranskega morja, pozdravlja vse, ki so prispeli iz zelene štajerske dežele, zlasti pa še brate iz tužnega Korota-na. Pripominjam, da je bilo naše društvo prijazno sprejeto povsod, najbolj sijajno pa seveda pri bratili Hrvatih. Vrniti vam moremo vašo ljubav samo skromno. Naj bo današnji dan posvečen slovanski pesmi.
Na oder je stopila nato dražest-na gospodična T o m i n č e v a , ki je vznosito in čuvstveno pozdravila navzoče goste. Izvajala je: Pozdravljeni bratje in sestre slovenske! Pozdravljeni iz dna duše slovanske, pozdravljeni vsi v našem krasnem planinskem raju. Pozdravljeni vi, bratje Hrvatje, iz kraljevskega Zagreba in ponosnega Karlovca ter tužnega Korotana in iz zelene Štajerske. Četrt stoletja je preteklo, odkar se je ustanovilo naše pevsko društvo, zato naj pesmi velja današnji dan.
Društveni predsednik in častni član g. Janko P o h 1 i n , je omenjal, da se je pred 25 leti ustanovila »Lira«, ki se s ponosom lahko imenuje prvo slovensko pevsko društvo. »Lira« ni izgrešila cilja nikoli. Počastit ste nas prišli, bratje, ker čutite z nami. Skromne so sicer naše moči, zato pa bijejo tem topleje naša srca vam v pozdrav.
Dr. Rihtarič je govoril v imenu zagrebškega pevskega društva »K o 1 a« ter omenjal, kako sta se že od nekdaj skupaj radovala in skupaj plakala v nesreči Slovenec in Hrvat, saj sta »uviek brat i brat!«
Dr. Ante J a v a n t , tajnik »Saveza hrvatskih pjevačkih društava« v Zagrebu, je govoril nekako takole: Kakor smaragdi se vidijo te bujne gore, ki nas obdajajo. Prijetna čuvstva nas obdajajo, ko stojimo tu sredi vas. Vaše slavje je tudi naše slavje. Zvoki slovenske pesmi so prodrli tudi do nas, a nasprotno se je hrvaška pesem udomačila med vami. Želim, da z lepo pesmijo delamo za dom in rod!
G. Reharič, tajnik pevskega društva »Zora« v Karlovcu: Ni nam žal, da smo prišli, saj smo tu med brati enakočutečimi. Vaša borba je naša borba, vaše veselje naše veselje.
G. Š o r n ,  predsednik »Ilirije«
mislil, da poj dem še srečno po trdni in ravni cesti. Pa je bil to le prazen up, ker nikdar ne izpereš madeža, ki se ti je kakor za večnost zajedel v obleko. Nekoč sem sedel v gostilni. K sosedni mizi je prisedla vesela družba. Sami vedri in smehljajoči obrazi, kakor bi jim nikoli ne zašlo svetlo solnee. Pa je nekdo morda čisto slučajno spregovoril: »Tat.«
Vsi so se spogledali in zdelo se je, da je padlo med družbo nekaj silno neprijetnega. Vstal sem in hitel na prosto in samo en glas mi je donel po ušesih:
»Tat!«
Takrat sem zopet zapazil svoj madež, ker s prstom kažejo za teboj, če si se oblatil. Stopil sem v stran, v obcestni jarek, da ne bom nosil žalosti po ravni solnčni cesti. V jarku me nihče ne opazi, gazim počasi naprej, udira se pod menoj, pogrezam se počasi, najprvo pridem do kolen, potem do pasu in nazadnje izginem popolnoma, da pojdejo drugi preko mene.«
Končal je Anton Zadnik in odšel, ne da bi spregovoril še kako besedico, čisto brez slovesa je odšel...
»O, življenje,« je vzdihnil Juri Brezar ter s solzo v očesu gledal za odhajajočim...
v Trstu: Prihiteli smo od obal sinje Adrije, da se udeležimo tega pomembnega slavja. Prinašamo vam pozdrave od Adrije, od tam, kjer bijemo boj za narodni obstanek Res nas stiskajo, ali mi ne klonimo duhom in bomo še vnaprej ponosno nosili prapor slovenski.
Za »Zvezo slovenskih pevskih društev« je govoril njen predsednik g. dr. Vladimir Ravni bar: Letos je jubilejno leto. Mali slovenski narod praznuje jubilej svojega preporoda. Kaj je bil narod nekdaj, kaj je danes? Bili smo brez šole in književnosti. Danes pa smo dosegli že mnogo tega, kar kaže na našo življensko silo. Dokazali smo, da smo kulturni. Povzpeli smo se in mnogo zaslug za to imajo pevska društva, v prvi vrsti pa »Lira«. Danes smo tu zastopani vsi sloji, ki nas je vse privedlo srce slovensko. V imenu vseh slovenskih pevskih društev, zastopanih v »Zvezi«, čestitam »Liri«.
V imenu Korošcev je govoril g. dr. M u 11 e r iz Celovca: Prihiteli smo s Koroškega, prihiteli iz Rožne doline, da izročimo srčne pozdrave tužne Koroške. Zahvaljujemo se »Liri«, ki je pri nas s svojo pesmijo budila narod. Sedaj imamo pevskih društev tudi na Koroškem. Ne ločijo nas ne Karavanke ne Kamniške planine. Čeprav zatrti in stiskani, se ne udarno, ampak ostanemo Slovenci.
Vsi govorniki so bili burno in navdušeno aklamirani.
Ko so nato narodne gospodične odičile zastave z venci in pripele gostom šopke, je stopil na oder tajnik »Lire«, g. Štele, in iz grl vseh navzočih pevcev je zaorila hrvaška narodna himna »Liepa naša domovina«. Izprevod.
K izprevodu, ki se je pričel v Veliki ulici in končal na Grabnu, ker je med tem začelo močno deževati, so se mzvrstila društva po nastopnem redu:
Kamniška godba, kamniški »Sokol«, domžalski »Sokol«, deputacija narodnih gospodičen, pevsko društvo »Zora« iz Karlovca, pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba, pevsko društvo »Lovor« iz Opatije, pevsko društvo »Jeka« iz Samobora, pevsko društvo »Drava« iz Glinj na Koroškem, pevsko društvo »Hajdrih« s Prošeka z zastavo, pevsko društvo »Ilirija« iz Trsta z zastavo, pevsko društvo »Nabrežina« iz Nabrežine z zastavo, domžalska godba, Čitalnica z Gornjega grada, pevsko društvo »Košana« v Košani z zastavo, Idrijsko bralno društvo, »Zveza slovenskih pevskih društev«, pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane z zastavo, pevsko društvo »Vranska Vila« z Vranskega, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« iz Ljubljane z zastavo, pevsko društvo »Slovan« iz Ljubljane, Čitalnica iz Šiške pri Ljubljani, »Zirovnikov zbor«, »Zidarsko in tesarsko društvo« iz Ljubljane z zastavo, »Bralno društvo« iz Mengša, kamniška »Čitalnica«, kamniško gasilno društvo in nazadnje »Lira«.
Po izprevodu so se  razšla društva na odkazane jim gostilne, kjer so se vršili za posamezna društva skupni obedi.
Večinoma so društva morala ostati v odkazanih jim lokalih do štirih popoldne, ker se dež ni ust a vil niti za trenotek in ker je tudi skupni odhod moral odpasti.
Ob štirih popoldne se je pričela veselica in pevski nastopi.
v zdraviliški restavraciji, ker se je na zato določenem prostoru pri Rode tu morala veselica odpovedati. Ker je popoldanski vlak zopet pripeljal veliko množico ljudi, se je v zdravi-
Ado.
(Spisal F. Mrak) (Dalje.)
VI.
Berta Mesesnelova je bila po duhu pravi hči svojega očeta. Njen egoizem je bil razvit do popolnosti in njeno mišljenje skozinskoz tako realistično, da ni mogla nikdar ume-ti, kaj je ideal. Vedno je umela to besedo le v tem smislu, da pomeni ideal mladega moškega, v katerega je kako dekle zaljubljeno. Da so tudi domovinski, narodni, politični ideali, pri katerih ne igra sebičnost nobene vloge, tega kratkomalo ni verjela, marveč trdovratno ostajala pri svojem nazoru, da se taki idealisti dele v izkoriščane bedake in premetene izkoriščevalce. Bila je vzgojena v tem duhu, to mišljenje ji je bilo prirojeno in očetovi zgledi so jo le potrjali v tem prepričanju.
To naziranje ji je pomagalo, da je kaj hitro prebolela razočaranje, ki se je je polastilo vsled razkritja tajnega razmerja med baronom Her-bertom in njeno vzgojiteljico gospo Katarino. Seveda ni niti trenotek dvomila, da se gre tu za ljubezensko razmerje. V žensko krepost sploh ni verjela, nego imenovala krepost dosledno le previdnost. Docim je bila Ada še več dni po domači zabavi vsa
liški restavraciji, dasi niso prostori ravno majhni, občinstva kar trlo. Ob lepem vremenu bi se bila ob tolikem občinstvu in ob tolikem številu pevskih grl razvila lahko znabiti največja veselica, kar jih je Kamnik kdaj videl.
Kmalu po štirih so jela nastopati pevska društva. Otvorila je vrsto pesmi »L i r a« sama z Adamičevo, nalašč za ta dan zloženo in »Liri« poklonjeno pesmijo: »Dan slovanski«, navrgla pa pesem »Bog i Hrvat«. Za »Liro je nastopilo zagrebško pevsko društvo »K o 1 o« pod vodstvom gosp. Vilka Novaka. Prvo je pelo skladbo svojega pevovodje Vilko Novaka: »Gorski kraj«, nato pa Hummelove-ga »Brodarja«. V obeh pesmih je pel tenor-solo po vsem slovanskem jugu in tudi med Slovenci vrlo znani izborni pevec g. Ernesto vitez C a m -m a r o 11 a. Na naravnost frenetičeu aplavz so dodali vrli Kolaši še Zaj-čevo »Crnogorac Crnogorki«. Da je »Kolo« izborno šolano pevsko društvo, je itak znano, včeraj so samo še vnovič potrdili svoje vrline. Pevsko društvo »Drava« iz Glinj na Koroškem je zapelo E. Adamičevo: »Fra-nica« in pa L. Bernotov (pevovodja »Drave«) nalašč za to priliko zloženi »Pozdrav Liri«. Pevsko društvo »Slavec«, (ki je po večini na izletu v Pragi), je vseeno nastopilo v precejšnjem število in pelo pod vodstvom društvenika g. Oblaka Volaričevo: »Colničku«. Pevsko društvo »S 1 o -v a n« (pevovodja g. učitelj Marolt) iz Ljubljane je pelo Ipavčev mešani zbor »Pozdrav«, Sattnerjev moški zbor »Na planine« in pa Adamičev mešan zbor: »Fantu«. »Moravsko pevsko d r u š t v7 o« je pelo »Za dom med bojni grom« in pa Vilhar-jev mešani zbor »Bledi mesec«. Treba je povedati, da je na deželi malo tako dobrih pevskih društev. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« iz Ljubljane je pod vodstvom svojega pevovodje Sachsa pelo njegovi skladbi »Bolgarsko davorijo« in pa »Venec slov. narodnih pesmi«. Bari-ton-solo je pel g. Avg. Štamcar s sigurnostjo rutiniranega pevca. Na aplavz je društvo dodalo še zbor »Slava Slovencem«. Za »Ljubljanskim Zvonom« je zopet nastopila kamniška »Lira« z nekaterimi zbori. Vsa nastopajoča društva so bila burno aklamirana in je skoro vsako društvo moralo še kaj navreči hvaležnemu poslušalstvu, ki so večinoma stoje vztrajali ob Več ur trajajočem nastopanju društev. Seveda je mnogo ljudi moralo oditi iz zabavišča, ker vkljub gneči ni bilo prostora za vse. Boljša zabava se je pričela šele po odhodu vlaka, ko se je napravil prostor.
Brzojavne pozdrave
so poslala nastopna društva in osebe. Celjsko pevsko društvo (dva pozdrava) ; iz Trsta: Stoka, Škrlj, Železnik, Komac, Treven, Volk, Štular, Goljev-šček; Hinko Javant, najstarejši pevec »Kola« in »Saveza«; z Dunaja: Kramar, Kralj, Natek, Voh; »Nada« iz Karlovca, Semec iz Loža; dr. Vilfan iz Radovljice, pevsko društvo »Slavec« iz Prage; pevsko društvo »Sklad« iz Bakra, Ivan Grčar iz Črnomlja, pevsko društvo »Lipa« iz Ljubljane, Valentin Kopitar, podpredsednik »Slavca« iz Ljubljane, Petrovec, oče in sin, z Mute; pevsko društvo »Zarja« iz Rojana; pevsko društvo »Sloga« iz Zagreba, Legat iz Celovca, »Bralno društvo« iz Litije, »Dolenjsko pevsko društvo« iz Novega mesta; »Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru«, Milan Kresič iz kopališča Nauheim in gospa Marija plem.
Trnkoczvjeva iz Ljubljane.
* *
klavrna in potrta, se je Berta koj drugi dan popolnoma sprijaznila z novo situvacijo. Sedeč zjutraj na svoji postelji, je po dolgem premišljevanju prišla do resolutnega sklepa.
»Da ima mlad mož kakor je Herbert svojo metreso, to je ob sebi umi j ivo, zakaj le ko bi je ne imel, bi bilo to nenaravno,« si je rekla Berta, ko je vlekla tanke, prozorne nogavice na svojo krepko razvito nogo. »Vsak mlad mož v Trstu ima metreso in starec še po več. Kaj je torej na tem, če ima Herbert z gospo Katarino ljubezensko razmerje 1 Nič! Oba sta svobodna in ker ne provzro-čata nobenih škandalov in ne delata pohujšanja, se jim tudi ne sme zameriti. Katarina je mlada, je lepa in vdova, ki nima nič daru za kloštrsko življenje. Našla sta se, kdo ve kje in imata se — za barona je to le laskavo, da si je znal pridobiti tako metreso. Moj brat bi morda zanjo tisočake žrtvoval, Herberta ne velja nič. To kaže, da je to izreden fant.«
Ko je bila tudi druga nogavica spravljena na nogo, se je Berta postavila pred zrcalo in koketujoč sama s seboj nadaljevala svoja raz-mišljevanja.
»Tako lepa ženska kakor je Katarina, ki se lahko še omoži, če le hoče, začne intimno ljubezensko razmerje, je ali tako blazno zaljubljena,
K sklepu pripominjamo še, da so prispeli popoldne — seveda do kože premočeni, v Kamnik tudi tržaški biciklisti, ki so vkljub dežju vztrajali in dosegli svoj cilj.
Pohvaliti, moramo vso režijo, ki jo je vodila »Lira«, kot izborno, ker se je vkljub ogromnemu občinstvu izvršilo vse v redu in brez čakanja, kolikor je le pripuščalo vreme. Splošno je bilo čuti, da so bila društva v gostilnah, ki jim jih je nakazala »Lira«, dobro postrežena, kar bodi povedano v čast kamniškim gostilničarjem. Ob ugodnem vremenu bi bil uspeh seveda še mnogo večji, tako naj se pa tolaži »Lira« s popolnim moralnim uspehom, ki ga je dosegla, privabeč iz vseh krajev Slovenije in tudi iz bratske Hrvaške ogromno število pevcev in drugega naroda. K sklepu naj še pripomnimo, da so bili izletniki, ki so se vračali zvečer z vlakom v Ljubljano, v Domžalah na kolodvoru gromovito pozdravljeni, medtem ko je godba igrala »Sokolsko koračnico«.
Sokolski tom v tiren.
Ako pregledujemo naše napredno časopisje, nahajamo v njem vedno vse polno obvestil in vabil na razne veselice in slavnosti. Nehote si mora človek misliti, da je že naše napredno občinstvo trudno mnogih materialnih in moralnih žrtev, katere doprinaša na teh slavnostih. Kakor je že naši napredni javnosti deloma znano, otvarja telovadno društvo »Sokol« v Žireh svoj lastni dom, ki je obenem tudi prvi »Sokolski dom« na Slovenskem. Ravno radi tega in pa zato, ker je naša prireditev7 že na koncu sezone teh narodnih slavnosti, si usojamo vabiti vsa bratska sokolska in druga napredna društva, kakor tudi vso napredno slovensko javnost na ta naš praznik, kajti ravno s tem, da se udeležite naše slavnosti v7 kar največjem številu, pokažete, da veste ceniti velik pomen sokolskih domov, ki se bodo začeli d^rug za dragim dvigati na slovenskih tleh. S svojo udeležbo pa bodete z nami demonstrirali proti nesramnemu pisa-renju klerikalnega »Slovenca«, ki je odprl svoje nečedne predale umazanemu dopisunu, ki blati naše sokolsko gibanje na način, ki je lasten in prikladen individuom čukovskega kalibra. Kdor je prečital skarpuca-rijo v »Slovencu« od 6. t. m., spozna na prvi pogled, da je to umazan odpadek skisanih možgan fanatičnega čuka. »Ne bi pisali o Sokolih,« pravi to človeče, toda peče vas, kajneda, strahovito vas peče, da se »Sokol < pri nas tako krepko giblje in kaže toliko življenjske moči, da si je upal postaviti svoj lastni dom, katerega otvoritev bode 30. t. m., in to vam sili pero v roke. Da, da, kadar greste mimo naše krasne stavbe, takrat stopate, kot da imate v čevljih žerjavico in svoje nevoščljive oči povešate, kajti sram in strah vas je pred tem gibanjem, ki vodi k jasnosti duha, k napredku, strah vas je pred mladine, ki se zbira okrog novih svetlih idej, katere vodijo k solneu svobode, ki se je pa čuki bojite bolj, kot resnice, s katero ste se skregali že na dan svojega rojstva. Kričite v svet, da smo zgradili »Sokolski dom« na dolg, kar vas pa prav nič ne briga, kajti plačevali bodemo mi. Kar pa se tiče cerkve, pa naj zadostuje to, da pribijemo: če jo bodete zidali čuki s svojimi dolgimi, umazanimi jeziki, pač še dolgo ne bode dovršena. Kaj pa bode iz »Sokolskega doma« ali iz cerkve, tega pa mi ne prorokujemo, to je vaša stvar, saj vas je menda sveti duh
da sploh ne misli na poroko, ali pa hoče svojega ljubimca prikleniti nase. Ker Herbert nič ni in nič nima, Katarina pa tudi ne, gotovo ne mislita na poroko. Katarina je torej samo zaljubljena, a tako ljubezen pa ne traja dolgo in tako razmerje ?e hitro razbije.«
Zopet je Berta šetajoč se na pol oblečena po svoji sobi razmišljala, a ne več o značaju razmerja med Her-bertom in med Katarino, nego o svojih načrtih za bodočnost.
»Predvsem je treba razbiti razmerje med Herbertom in med Katarino,« si je rekla. »Ce se moj brat količkaj resno zanima za Katarino, in kakor se je snoči videlo, je zelo razvnet, potem to ne bo posebno težko. In potem bom tudi jaz lahko razgrnila svoje mreže in sam zlodej bi bil, če bi hči nekdanjega kočijaža ne postala baronica.«
Načrt je bil v glavnih potezah narejen, in kar je Berta Mesesnelova sklenila, od tega ni izlepa nikdar odnehala.
Izkazalo se je hitro, da je Berta vsaj glede svojega brata Ivana prav računala. Ivan je sicer stanoval v očetovi hiši, a je imel svoje stanovanje in je večinoma obedoval in večerjal v gostilni, ker se z očetom nista razumela, odkar je Ivan zapustil očetovo trgovino in postal samostojen kupce valeč. Doslej je le redko-
silno frknil s svojo perutjo,, tako da imate še danes potoglave možgane. Višek nesramnosti pa je, da si upa to človeče učiti nas Sokole olike, ko ima vendar toliko nesnage pred svojim čukovskim pragom. Učite olike raj-še svoje čuke, da se bodo vedeli lepše obnašati, kakor vredni idrijski so-čuki, vračajoči se pijani iz Škofje Loke. Ti so pač metali oliko pomešano s preobilno užitim vinom kar v klobukih čez plot. Naravnost nezaslišano pa je, kar pravi ta kreatura na koncu svojih čenčarij, navajamo tukaj dobesedno: »Mi vemo, da boste imeli veliko udeležnikov. Nekaj jih bo prišlo iz radovednosti, nekaj pa iz grozne nezavednosti, kakršne je v naprednih šireh na cente.« Torej take udeležence menijo čuki bodemo imeli mi ob naši otvoritveni slavnosti — pač merijo čevlje po svojem kopitu. Člani žirovske godbe, katerim dopisunče preti z bojkotom, po-zivljejo ravno istega umazanega do-pisuna in vse one, ki ž njim soglaša jo, naj se oglase pri njih in drage volje jim bodo izplačali znesek, katerega so dali za godbo. Godba je nepristranska in se ne bo ozirala na to, če se čuki na glavo postavijo. To smo odgovorili zato, da bode vedela naša javnost, s kakšnimi nasprotniki ima »Sokol« tudi v Žireh opravka. Torej 30.-avgusta v čim največjem številu v Žiri, k otvoritvi »Sokolskega doma!« Na zdar!
Občni zbor „Zveze pro-stovollnlh gasilnih društev Kranjske" na Vrhniki.
V soboto je pokazal vrhniški vlakec da so vse govorice o njegovi slabosti navadna obrekovanja, zakaj pripeljal je brez vsake nezgode na stotine ognjegascev k občnemu zboru na Vrhniko in srečno nazaj v Ljubljano, in sicer brez vsake priprege. Pa vlak Se ni pripeljal vsega kontingenta zborovaloev. Iz vseh bližnjih krajev, posebno iz Notranjske so se pripeljala društva na skupnih vozovih, ali pa so čilo prikorakala peš. Vrhniško gasilno društvo, ki je obhajalo ta dan obenem 301etnico svojega obstoja, je pričakalo na kolodvoru bratska društva z domžalsko godbo. Ljubke vrhniške gospodične so goste obdarile s šopki. Med najhujšim nalivom — ognjegasec se ne ozira na vremenske nezgode — so se društva formirala ter ob zvokih godbe korakala v trg. Trg je bil v narodnih zastavah, a več okusno okrašenih slavolokov je nosilo primerne pozdrave.
Po maši so društva korakala k šotoru s cesarjevim kipom, kjer je v imenu trške občine pozdravil društva g. župan dr. Marolt, nato pa sta bila odlikovana člana vrhniškega gasilnega društva Fr. M al a vaši 5 in Jak. Vrhov o s svetinjo za 25-letno delovanje v društvu. Pri tej priliki je imel načelnik zveze g. Do-berlet primeren nagovor, v katerem je naglašal, da je preteklo 40 let, odkar so se začela ustanavljati na Kranjskem gasilna društva. Pri ustanovitvi je bilo le 54 mož, od katerih živi le še govornik. Nadalje je poudarjal govornik, kako težko delo ima vsak član gasilnih društev, a lepše zasluge si ne more misliti, kakor zavest, da pomaga bližnjemu v nesreči. Pozival je k slogi ter svaril pred vmešavanjem v poh-
(Dalje v prilogi.)
kdaj obiskoval svojo sestro in svojo sestrično, z očetom pa se včasih po več tednov nista videla. Odkar se je pa Ivan seznanil z gospo Katarino, je bil kar premenjen. Berta se ni zmotila, sodeč, da mu lepa vzgojiteljica na vso moč ugaja in da hi zanjo žrtvoval tisočake. Začel je zdaj prav pogostoma obiskovati Berto in Ado, zlasti kadar očeta ni bilo doma, a tudi na obed in na večerjo je začel prihajati in vedno se je poskušal približati gospe Katarini in ji je posvečal veliko pozornost. Berta te to opazovala s tihim zadovoljstvom in tudi Ada ni motila Ivanovih prizadevanj, dasi je sodila, da je baron Herbert zanjo izgubljen in ji nl prav nič ugajalo, da mu poakuš* Ivan izneveriti gospo Katarino.
Ta je posvečala Ivanu ravno toliko pozornosti, kakor je je bila iH) svoji sodbi dolžna domaČemu sina. Govorila je z njim prijazno, a brez vsake najmanjše koketnosti ter s sigurnim taktom prezrla ali lavrnil* vsako najmanjše približanje čez dovoljeno mejo. Ivan je imel pač vsak dan priliko zabavati se z gospo Katarino, a tudi po preteku štirinajstih dni je moral priznati, da se m Katarini približal še njti za las. (Dalje prihodnjič.)
tiko, sa kar gasilna društva niso poklicana. Godba je zaigrala „Napreju, nakar so vsa društva mimo odliko-vancev defilirala.
Zborovanje se je pričelo ob 11. uri v telovadnici ljudske sole, ki je bila primerno okrašena.
Z?ezni tajnik g. nadučitelj Trošt je imel najprej p atrij o ti čen govor v proslavo cesarjeve 601etnioe. Svoj govor je pričel s kitico: „ Trdno dajmo se skleniti." Podal je pregled o 601etnem cesarjevem vladanju ter našteval vse britkosti in trnjeve poti, ki jih. je moral hoditi vladar, a stal je trdno in neomajno, ker se je vedno zanašal na verne svoje narode, med katerimi glede vdanosti tudi Slovenci nismo zadnji. Cesar pa je tudi z vsemi Člani vladarske rodbine bil vedno naklonjen gasilstvu, vsaj so se šele pod njim sploh začela ustanavljati prostovoljna gasilna društva, namreč leta 1854, a danes štejemo v Avstriji 14.000 gasilnih društev. — Navdušenemu govoru so sledili trikratni klici nna pomoču na cesarja.
Načelnik g. Dober le t je pozdravil vladnega zastopnika g. vladnega tajnika Domioelja in g. župana. Vladnega zastopnika je obenem prosil, da predloži vdanostno izjavo na cesarja predloži na pristojnem mestu. G. vladni tajnik je prisrčno pozdravil zboroval ce v imenu politične uprave ter naglašal, da je vlada vedno naklonjena gasilnim društvom. Zahvalil se je za vdanostno izjavo ter se pridružil slavju s trikratnim klicem na pomoč. Tajnikov govor so poslušali zborovalci stoje.
Zvezni tajnik g. TroŠt je pre-čital imena zastopnikov društev — zastopanih je bilo 94 gasilnih društev, tedaj precej nad polovico. Potem je prečital poročilo o Zveznem zborovanju sploh. Iz poročila povzamemo, da se je od zadnjega občnega zbora, ki je bil lani meseca julija v Skorji Loki, ustanovilo 18 novih gasilnih društev, a tri društva se Še snujejo. Vseh gasilnih društev na Kranjskem je 145 zveznih, 11 izven-zveznih in 3 tovarniška. Izmed iz-venzveznih društev 4 kmalu pristopijo k Zvezi. Zvezni odbor je imel 4 seje. Vsa zvezna društva z malimi izjemami marljivo deljujejo, le dolg jih tare posebno glede gasilnih domov, ki bi jih po postavi morale postaviti občine. Županstva z občinskim odborom morajo ustanavljati gasilna društva ter jim nabavljati orodja. Ravno sedaj je deželna vlada opozorila vse občine na tozadevni deželni zakon iz leta 1884. Pravila novih gasilnih društev se potrdijo le tedaj, ako je priložen sklep občinskega sveta. Na deželni zbor je Zveza poslal« pttieijo, da bi se spremenila postava iz leta 1884 v toliko, da se zviša prispevek zavarovalnic za stražni gasd-ski zaklad od 2% na 4<>/0 in da plačajo prispevek zavarovalnice same, ne pa da ga zvrnejo na zavarovance. Mesto tajnika, ki je po pravilih član odbora, se je volil drugi odbornik. Delo tajnika se množi, kar ga pa veseli, ker vidi, da se društva zavedajo svoje naloge. Županstva sama prosijo zvezno vodstvo, naj pride tajnik k ustanovnim shodom poačit o delu in namenu društva. — Med podporniki in dobrotniki gasilstva omenja poročilo v prvi vrsti Kranjsko hranilnico, ki daje vsako leto gasilnim društvom lepe zneske, posebno pa še pri ustanovitvi. Izmed zavarovalnic prednjači „Graška vza jemna zavarovalnica", ki daje ne samo nagrade v slučaju požara, temuč tudi ustanovne zneske. Vsem dobrotnikom se izreka zahvala in priporočila za bodoče. — Izmed umrlih članov spominja poročilo v prvi vrsti g. Jos, Fajdige iz Kamnika, ki je bil tudi zvezni odbornik. Tudi bratska društva obžalujejo izgube odličnih gasil cev. Hrvatje so izgubili svojega načelnika Gjura Deželica, Cehi pa Jakoba Jindro. V znak sožalja so zborovalci vstali. — Nadalje poziva poročilo tovariše, naj hodijo ravno pot; politične strasti naj se ne zanašajo v gasilske vrste, temuč gasilna društva naj delujejo le na polju humanitete v prid domovine. — Dne 2 decembra lani je sprožil starosta g. Doberlet lepo misel, da se ustanovi v prid onemoglim gasilcem, njih vdovam in sirotam jubilejni fond v spomin 60 letnega vladanja cesarja. Ta misel se je navdušeno sprejela ter se je takoj pričela akcija nabiranja prostovoljnih doneskov. Tozadevni oklic na gasilna društva je našel prijazen odmev. Napravile so se tudi prošnje na vse večje, na Kranjskem poslujoče zavarovalnice, a nekatere niti odgovorile niso. Prednjačila je zopet „Graška vzajemnica" z zneskom 500 K. Nadalje so darovale: „Avstrijski Fonix", „Generali", „R. Adriatica", „Siavija" in „Donavau po 300 K, „Nort British" pa 150 K. Kranjska hranilnica je poslala znatni znesek 1000 K. Dosedaj je nabranih in naloženih 3964 K. Poročila poziva k vztrajnemu nabiranju, da bo konca leta 5000 K, nakar bo prihodnje leto začela ustanova poslovati. — Lani se je tudi sklenilo izdati nGlaailski koledar".   Izdaja se je po-
verila tajniku. Po odbitku vseh stroškov je dal koledar Čistega dobička 298 K 30 h, ki jih je tajnik poklonil jubilejnemu iondu. Za svoj trud si ni vzel tajnik niti vinarja. — Poročilo se je vzelo odobruje na znanje. — G. Lavtižar je pohvalil poročilo, ki dokazuje, da je odbor vestno deloval. Zahvaljuje se posebno g. Doberletu za lepo idejo jubilejne ustanove. Priporoča, naj se v bodoči koledar vzamejo tudi pravila Zveze in gasilnih društev.
G. tajnik je nato podal tudi blagajniško poročilo, ki se je tudi odobrilo. Od preostanka se da 500 K za jubilejni fond. Za pregledovaloe računov so bili izvoljeni gg. fiarle, Maurer in Ig Mrhar.
Nato je tajnik poročal o spremembi pravil; mel drugimi se naj spremeni § 1 tako, da ne bo sedež Zveze le Ljubljana, temuČ vsakokratno bivališče načelnika.
Pri posebnih predlogih je stavil tajnik ljubljanskega gasilnega društva g. Barle sledeča dva predloga: 1) Odboru Zveze se naroča, da do prihodnjega občnega izdela pravila za gasilne župe (razdelitev po okrajih) in načrt za razdelitev. — 2) Zvezna pravila naj ostanejo do prihodnjega občnega zbora neizpremenjena, a dotle se naj napravi načrt novih pravil za „Slovensko gasilsko zvez o", ki morajo biti prilagođena razdelitvi po župah. — V utemeljevanju je predlagatel izvajal, da je pri naraščajočem številu gasilnih društev potrebna decentralizacija. Razdelitev po okrajih imajo tudi v drugih deželah, n. pr. na Koroškem in Štajerskem. Na Kranjskem bi imeli 12 žup. V ljubljanski župi bi se naj vzela društva v Šiški, na Viču, v Mostah in Šte-panji vasi. Slovenska gasilska zveza bi naj obsegala tudi Spod. Štajer in Primorsko. Za predloga so se zavzemali gg. Turk, Lavtižar, Lav renčič itd. Gg. TroŠt, Doberlet in Petrič so izražali sicer pomisleke proti precdogoma, ki pa sta bila vendar z veliko večino sprejeta.
G. Jezernik je v imenu gasilnega društva v Sbobu predlagal, naj bi Zveza založila lastne vžigalice. Na splošno ugovarjanje, da bi bilo to na škodo Ciril-Metodovd družbi, je predlagatelj svoj predlog umaknil.
G. Lavrenčič iz Sodražioe je predlagal, naj se uredi enakomerni nastop gasilnih društev pri cerkvenih slavnostih, ker se dogaja, da izrabljajo župniki gasilna društva za klerikalno štafažo ter se je celo zgodilo, da so gasilci na župnikov ukaz nosili pri procesijah čelade v rokah. Na ta način se krši disciplina ter si jemljejo društva sama ugled. — G. Doberlet je rekel, da ta predlog sicer ne spada sem. Gasilna društva niso poklicana za cerkvene parade, temuč za pomoč v nesreči. G. Trošt je izjavil, da je društvom dano na prosto, ako se hočejo udeleževati cerkvenih slavnosti, vendar tako, da ne trpi njih ugled.
Razpravljalo se je še o nekaterih internih predlogih, nakar se je vršila volitev. Izvoljeni so bili v zvezni odbor gg. Fr. Doberlet, Jos. Turk in Fr. Lavtižar, nadalje pa še zastopniki za Notranjsko gg.: M. Petrič, K. M a j er in Smole; za Dolenjsko gg.: G. Luser, V. O g ore-leo in Jcs. Trat ar; za Gorenjsko Pa gg 5 I Debelak, J. Rus in I. T o m a n. Pri konstituiranju je bil zopet izbran g. Doberlet za načelnika, g. Petrič pa za podnačelnika.
Po zborovanju je bil skupni obed v gostilni „pri Ornem orlu". Vrsto na-pitnio je otvoril načelnik vrhniškega gasilnega društva g. Meier, ki je napil cesarju. Godba je zaigrala cesarsko pesem, ki so jo vsi stoje poslušali. Vladni tajnik g. D o mi cel j je napil starosti kranjskih gasilcev g. Doberletu. G. Doberlet se je zahvalil ter zaključil svoj govor v proslavo cesarjevege jubileja. G. Turk se je v imenu vseh zunanjih gasilnih društev zahvalil vrhniškemu društvu, predvsem pa načelniku g. Meierju za prisrčni sprejem. Župan je v Šaljivem govoru napil odlikovanima Članoma vrhniškega gasilnega društva. Brzojavne pozdrave sta poslala gg. vladni svetnik Chron in v imenu krapinskoga gasilnega društva Doberlet.
Zlet gorenjskih sokolskih I društev v Kranju.
Sokolska misel prodira z mogočnimi strumnimi koraki v slovenski narod.
Napredek zadnjih let je tako velikanski, da ustanovitelji slovenskega sokolstva lahko s ponosom zrejo na sadove, ki jih rodi 1863 leta zasajeno drevo, ljubljanski Sokol, po katerega inicijativi so se ustanovila vsa slovenska sokolska društva, ki jih štejemo danes že 42 z nad 4000 člani in članicami.
Posebno pa se je razvnelo sokolsko življenje letos, ko so ustanovljene po Slovenskem sokolske župe, ki naj olajšajo delo oentrali, „Slov.
Sok. Zvezi." Imeli smo letos doslej že pet večjih sokolskih zletov: v Logatca, Kostanjevici, Tržiču, v soboto v Kranju, včeraj pa v Ljutomeru. Na vsak izmed teh zletov je prihitelo po 300 do 400 Sokolov v kroju od blizu in daleč ne zmeneč se za kakršnokoli vreme.
Govoriti nam je danes o sokol-skem zletu v Kranju, o zle tu gorenjskih sokolskih društev predvčerajšnjim.
Pretekla dva dneva sta prešla v znamenju dežja, nalivov, bliska, treska, in groma. Dasi je lilo skoraj ves teden in ni v petnk kazalo nobene spremembe, vendar se Sokoli niso ustrašili tega. Sokol ni plašljiveo To so pokazali zlasti vrli ribniški in novomeški Sokoli, katerih prvih je došlo na zlet 24, drugih pa 22.
Kakor pri vsakem sokolskem zletu tako je bila tudi pri tem glavna stvar telovadba. Šest ur so bili telovadci na telovadišču! To kaže požrtvovalnost in vztrajnost, ki je lahko vzgled vsakemu Sokolu.
Ob 7. zjutraj so se sešli vsi Sokoli gorenjske župe na telovadišču, ki leži pod železniško progo. Lepšega prostora pač menda ni zlepa dobiti, kot je ta! Zbrani Sokoli in sicer člani kranjskega, jeseniškega, javorniŠkega, tržiškega, radovljiškega in škofjeloškega Sokola, so imeli najprej redovne vaje v čecah in zborih. Bilo jih je tri zbore. Bilo je videti kot na vojaškem vežbališču: resni obrazi, strumni koraki, prava narodna armada.
Po redovnih vajah je bila tekmovalna telovadba, ki se je je udeležilo šest vrst, in sicer na drogu, bradlji, konju vzdolž in konju na Šir, skok v višino in daljavo ter tek. Tekmovali so Člani vseh omenjenih društev in sicer prvikrat. Bili so neustrašeni kljub slabemu vremenu in dežju, ki je venomer skušal prekiniti vaje in tekmo, a se mu vsled vztrajnosti Sokolov ni posrečilo. Izid tekme še ni znan.
Nato so se vršile vaje za popoldansko telovadbo. Najprej so imele telovadke iz Kranja in Šiške skušnjo z obroči. Pokazale so res pravo izurjenost in disciplino. Popoldne žal zaradi slabega vremena niso mogle nastopiti. Za njimi so se vršile vaje naraščaja s palicami. Ko so se te izvajale, pripeljali so se Sokoli iz Ljubljane od južne strani. Bili so to ribniški, novomeški ljubljanski, Sokol Ljubljana I in II in šišenski Sokol. Tem se je nudil krasen pogled na armado naraščaja in članstva. Bil je neizbrisen vtisk na gledalce iz vlaka, zato so pa tudi zagrmeli mogočni „Na zdar" klici iz vseh voz, kateri klici so našli krepek odmev v sokol skih vrstah na telovadišču. Prišedši na postajo so prikorakali došieoi s štirimi zastavami (ljubljanskega, šišenskega, ribniškega in novomeškega Sokola) ter ob trobentanju trobentačev ljubljanskega Sokola na telova-dišče, kjer so počakali konea skušenj. Za vajami naraščaja so bile proste vaje članstva, sestavljene nalašč za ta zlet. Končane so bile ob enajstih, na kar so se vsi Sokoli, ki jih je bilo nad 300, razvrstili v čete in odkorakali v mesto. Najprej je šla celjska narodna godba, za njo zastavonoše z zastavami ljubljanskega, šišenskega, novomeškega in ribniškega Sokola, za njimi Sokolska društva, ki so se pripeljala ravnokar z vlakom, ter žirov-ski in idrijski Sokol, vsi kot gostje in pod vodstvom zveznega starosta brata dr. O r a ž n a in zveznega načelnika brata dr. Murnika, potem pa gorenjska sokolska društva na čelu z zastavo, ki jo je nosil odvetnik brat dr. Kušar, kar je vzbudilo splošno pozornost. Koliko pa imamo slovenskih odvetnikov sokolskih zastavonoš?
Kranj je bil ves v zastavah. Tako menda še gotovo ni bil nikdar okrašen. Zastave so bile vse — razen ene same — izključno slovenske in češke. Vrh klanca so pokali topiči, ko je pa prišel inpozanten sprevod na glavni trg, vsule so se na Sokole dišeče cvetlice in krasni šopki iz rok dam, gospodičen in gospa. Iz sto in sto grl občinstva, ki je napolnilo trg in okna, so završili krepki „Na zdar" in „Živio" klici. Dasi je lil dež kot iz škafa, je bilo navdušenje velikansko tako v sokolskih vrstah kakor med civilnim občinstvom. Pred mestno hišo se je ustavila sokolska armada, formirana v štiri zbore. Navzočega je bilo tudi 130 naraščaja v kroju, ki je isto-tako vrlo discipliniran tvoril zase zbor.
Sokolstvo je pozdravil v imenu mestne občine vsled odsounosti Župana Šavnika obč. odbornik dr. Š tem piha r. Navzoč je bil ves občinski zasfcop. Govornik je govoril v vznesenih besedah, prepojenih narodnega navdušenja in iskrene ljubezni do slovenske domovine. „V mladih letih", rekel je, „smo brali v šolskih knjigah o Spartanski materi, ki je sinu, odhajajočemu na vojsko, dejala, da rajša vidi, da ga ubijejo v boju, kakor pa da bi bil ubežnik. Zgražali smo se takrat nad to krutostjo rodne matere, danes pa vidimo, da je v njenih besedah tičal lep kos grške vzgoje, katere namen je bil izvežbati grški narod do največje popolnosti, individu-
nalnosti in mu vcepiti pravi pojem skupnosti. Zato so bili Grki tako mogočen narod. Smer naše šolske vzgoje je pa povsem drugačen. Pri nas se gre le zato, da se vzgajajo dobri uradniki, duhovniki in vojaki. Ni pa namen te vzgoje vzgajati individualnih oseb. Ako se pri nas vzgoji kaka individualnost, nastala je preko naših šolskih postav. Sokolska ideja ima namen vzgajati eneržijo, popolniti individualnost, delovati na skupnost. Demokratična so njena načela in močan je njen klic, ki se glasi: Nazaj k naravi! Ptič sokol, simbol sokolskih društev, ljubi sobice, zrak in hrepenenje po višavah. Tudi slovenski Sokoli ljubijo svetlobo, čisti zrak in hrepene po napredku svojega naroda. Da se uresniči njih cilj in namen, da bo naš narod prišel do lepe bodočnosti, treba je, da bo naš naraščaj zdrav spartanski. Potem bo Slovenec zmeren v sreči in vztrajen in pogumen v nesreči. Ustanovitev gorenjske sokolske župe je korak naprej v gorenjskem sokolstvu Meščanstvo Kranja je pokazalo z današnjim dnem, ko se vrši prvi zlet gorenjskih sokolskih društev v našem mestu, da ima živo smisel za sokolsko idejo. Srčno vas pozdravljam v imenu mestne občine z željo, da bi bilo vaše delo blago-nosno, da bi kmalu dosegli nameravane cilje. Ob vznožju častitega Storž-ca, ki je videl krute boje Slovencev s Turki, ki je gledal toliko neveseloga v slovenskem narodu, vam kličem krepek „Na zdar!"
Mogočen je bil sokolski odziv, trikratni „Na zdar" je zaoril tudi iz tisoč grl gorenjskega ljudstva, godba je pa zaigrala sokolsko koračnico.
Za pozdrav dr. otempiharja se je zahvalil starosta „Slov. Sok. Zveze" brat dr. O r a ž e n. „ V trdnjavi slovenstva in napredka smo se zbrali, da manifestiramo sokolsko idejo. Zadnji čas je, da prodere sokolska misel med nas Slovence vsepovsod. Ošabni tujec se širi prevzetno, da bi nam ugrabil slovensko zemljo in nas potujčil. Kadar bo ves slovenski narod prepojen sokolskega duha, takrat mu bo zagotovljen obstoj in bodočnost. Veseli me, da je navzočega toliko zavednega občinstva. Hvala vsem za prisrčen sprejem, specijalno hvala za krasne besede govornikove. Vsem kličem so kolski „Nazdar"!"
In zopet je zadonel po trgu .Nazdar" in „Živio".
Ob krepkem trobentanju ljubljanskih trobentačev pod vodstvom brata Bučarja so šle sokolske čete po mestu. Zopet se je vsipalo gosto ovetje nanje od vseh strani. Dei je lil, kot bi hotel skušati potrpežljivost in vztrajnost sokolsko. Videl je, da slovenski Sokol nima strahu pred tako elementarno silo.
Kosili so Sokoli po raznih narodnih gostilnah. Povsod so bili sprejeti nad vse ljubeznivo. In ko so zapeli par narodnih slovanskih pesmi, osvojili so si srca vseh, seveda predvsem lepega ženskega sveta.
Dež le'ni hotel ponehati in splošno se je že mislUo in tudi napovedovalo, da telovadbe ne bo. Proti štirim se je pa neprestano ulivanje izpod neba vendar nekoliko umirilo, dasi popolnoma dež ni ponehal, ampak je vedno mršalo po malem. Zato se je kljub temu vršila telovadba, ki jo je prišlo gledat nad 1500 oseb. VeČina njih je zasedla prostor ob cesti v Ljubljano nad železnico, kjer je imela zlasti na proste vaje najlepši pogled. Pri telovadbi je sodelovala celjska narodna godba.
Najprej je izvajalo 150 dečkov naraščaja proste vaje s palicami v dvojicah. Dasi so bili med njimi dečki stari komaj po pet let, vendar se je izvedba izvršila dobro. Bil je naraščaj iz Kranja, Jesenic, Javornika, Tržiča, Radovljice in Škofje Loke. Disciplinirano vodstvo posameznih oddelkov naraščaja nas je navdalo z najboljšim upom na bodočnost gorenjskih sokolskih društev. Vaje naraščaja je vodil brat A ž m a n, načelnik kranjskega Sokola.
Proste vaje, sestavljene za kranjski sokolski zlet, je izvajalo 80 članov kranjskega, jeseniškega, javorniŠkega, tržiškega, radovljiškega in škofjeloškega Sokola. Te vaje, ki so zelo teike in komplicirane, so se izvajale izrecmo lepo Telovadci so bili vsi izvrstno izvežbani. Ponavljala se je vsaka vaja štirikrat in je bila n. pr. druga izvajana naravnost vzorno. Gibi teh vaj so jako moderni. Občudovali smo lepa telesa telovadcev, krepke postave, od solnoa ožgane, zagorele obraze. Izvršene so bile vaje na lepo godbo s 4. vsesokolskega zleta v Pragi. Celjska godba je pod vodstvom g. Koruna izborno rešila te točke. Vaje Članstva je vodil brat Evgen Saj ovio, nadzornik  gorenjskih  sokolskih društev.
Sledila je telovadba na orodju. Gorenjska župa je nastopila v 7 vrstah in sicer: ena vrsta Kranj, miza — gorenjska vzorna vrsta, bradlja — ena vrsta Kranj, konj vzdolž — ena vrsta Loka, bradlja — ena vrsta Kranj, koza — ena vrsta Radovljica, bradlja ena vrsta Jesenice, drog. V teh vrstah je telovadilo 62 telovadcev. Telovadilo se je lepo, zlasti na bradlji je
gorenjska vzorna vrsta dosegla krasne
uspehe. Vsi telovadci so se potrudili, da so storili vse, kar je bilo v njih močeh. Stotelovadbonaorodju je gorenjska župa pokazala svojo sokolsko zrelost. Kdor je videl zbrane Sokole z Gorenjskega in njih delo, vzbudila se mu je vzpričo tako zdatnega sokolskega naraščaja in moštva misel, da gorenjski na-rodlahkozmirno vestjosprej-me boj, ki se mu ponuja. Prepričani smo, da bo z delom izšel kot zmagalec iz njega. Vsi telovadci kakor tudi oni, ki so izvajali proste vaje članstva in naraščaja, so bili burno aplavdirani pri vsaki točki.
Nato je nastopila matica vsega slovenskega sokolstva, ljubljanski Sokol, ki je postavil vzorno vrsto. Ta je telovadila na bradlji in napravila tri skupine pod skušenim vodstvom Zveznega načelnika staroste ljubljanskega Sokola, očeta slovenskega sokolstva, brata dr. Viktorja Murnika. V vrsti so bili bratje Bukovnik, Mal-ner, Porenta, ŠtibU, Vidmar, Thaler in Miklavo, torej tekmovalci iz mednarodne tekme lanskega vsesokolskega zleta v Pragi in drugih tekem slovanskega sokolstva. S svojim nastopom so dosegli višek priznanja, izpeljava vaj je bila neprekosljiva.
Ljubljanska vrsta bi bila nastopila še na drogu, a dež, ki se je jel usipati vedno gostejše, je preprečil ta namen. Na drogu bi bila ta vrsta Šele pokazala, kaj zna.
S tem je bilo telovadbe konec. Gmotno se sicer ni dosegel pričakovan uspeh, moralen uspeh je bil pa tak, da boljši biti ni mogel. Tak moralen uspeh želimo vsakemu drugemu druŠt vu ob lepem vremenu! Slabo vreme ni nič vplivalo na sokolsko delo v Kranju.
Telovadbo so prišli gledat tudi čuki. Upamo, da so se naučili marsikaj koristnega in zdravega.
Vsled dežja, ki je z novo silo lil, se v „Zvezdi" nameravana veselica ni mogla tam vršiti, ampak se je občinstvo zbralo v sokolovi telovadnici. Da je bil sicer obširni prostor premajhen, se nikakor ni čuditi, kajti prišlo je na zlet mnogo občinstva iz vseh gorenjskih krajev zlasti mest, pa tudi iz Ljubljane in drugod. Pri veselici je sodelovala celjska narodna godba, okrepčila željnim gostom so pa stregle vrle kranjske gospe in gospodične pod načelstvom gdč. Karle Sajoviceve. Načelnica za prodajanje šampanjca je bila gospa Maj-dičeva, za jestvine gdč. Karla Sajovičeva, za vino ga Valenči-čeva in gdč. Nuša Sajovičeva, za pivo ga. Kokaljeva in ga. For-mandlova, za piškote ga. Pirčeva, v kavarni ga. Se dej e v a, Šopki in razglednice so se pa prodajali pod načelstvom gdč. Anice Sajoviceve. Dame so bile okrašene s pentljami, kokardami in cvetlicami v laseh. Narodne noše so bile slikovite.
Kmalu se je v dvorani razvilo najneprisiljenejše veselje kot sploh na sokolskih prireditvah. Vesele pesmi so se pele vsevprek, Čuli so se pa tudi govori polni navdušenja. Br. J. Sa-jovio starosta Kranj. Sokola, seje zahvalil vsem Sokolom in občinstvu za udeležbo in izražal upanje, da pridejo na vse prihodnje sokolske prireditve po Gorenjskem. Brat dr. Kušar je poudarjal potrebo skupnega sokolskega delovanja. Potem ga ni, ki bi nas premagal. Slovensko zemljo hočemo braniti do zadnje kaplje krvi, niti pedi je ne sme priti tujcu v roke. Brat Engelbert Gangl je kot zastopnik delavskega mesta Idrije želel, da prodre sokolska ideja v zadnjo kmečko kočo. Že pri zibeli se začni sokolska vzgoja! Vesel je, da je narodno ženstvo v službi sokolstva. Našo slovensko mladino, zlasti žensko, moramo navdušiti za sokolske ideje. Gospodarji hočemo biti na svoji zemlji. Naj Živi naša mladina! Ako je ona naša, niso izgrešena pota Slovencev! Živahno odobravanje je sledilo vsem trem govorom.
Prekmalu je prišel Čas odhoda zunanjih Sokolov. Težko se je bilo ločiti od prijaznih gostiteljic in gostiteljev, obljubili pa smo, da, ko pridemo prihodnjič na sokolski zlet v Kranj, pripeljemo seboj vse one, ki so zdaj zaradi slabega vremena ostali doma. Nam ni nič žal, da smo se udeležili zleta, akoravno nas je pralo tudi ob odhodu iz Kranja kot za stavo. Med udeleženci slavnosti smo opazili med drugim deželna poslanca dr. Trillerja, Cirila Piroa. Dež. posl. Gangl je bil v kroju.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. avgusta. — Po voden j na ljubljanskem Barju. Vsled silnega deževja poslednjih dni je ljubljansko Barje popolnoma preplavljeno ter je uničen Bar-janom ves pridelek, kolikor ga je poprejšnja suša še pustila. Ker so vsled teh letošnjih katastrofalnih nezgod prebivalci Barja gospodarsko silno oškodovani in po večini popolno-
ma uničeni, je dolžnost vseh poklicanih faktorjev, da jim izdatno priskočijo na pomoč. Gospod državni poslanec Ivan Hribar odposlal je takoj danes, ko se je včeraj, v nedeljo osebno prepričal o obsegu povodu j i na Barju sledečo brzojavko: »Njegovi ekscelenci ministrskemu predsedniku baronu Becku na Dunaju. Vsled večdnevnih silnih nalivov je od včerajšnjega dne ljubljansko Barje popolnoma preplavljeno, tako, da so uničeni vsi poljski pridelki. Ker so prebivalci izgubili vsled prejšnje neprimerne suše vso košnjo in ves žitni pridelek, bode izdatna državna pomoč neizogibno potrebna, na kar si dovoljujem opozoriti Vašo eksee-lenco. Državni poslanec ljubljanski, Ivan Hribar.« — Sličen brzojav odposlal se je tudi gospodu poljedelskemu ministru dr. Ebenhochu.
— Kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Kakor se nam poroča iz Prage, se je dosedaj priglasilo s Češkega, Poljskega in Ruskega 60 časnikarjev in drugih uglednih oseb, da se udeleže kongresa v Ljubljani. Ker poteče rok za priglasitev šele 20. t. m., je gotovo, da bo udeležba na kongresu s strani Cehov, Poljakov in Rusov še veliko večja. Ker se Jugoslovanov - Hrvatov, Srbov in Bolgarov, katerim so bila vabila na kongres poslana šele pred kratkim, udeleži shoda najmanj toliko število, se je nadejati, da bo ljubljanski kongres tako številno po-sečen, kakor doslej še nobeden. Sploh bo kongres stal pod avspic i jami praške slovanske konference, ker se bo na kongresu razpravljalo tudi o vprašanjih, ki so bile predmet posvetovanj na omenjeni konferenci. K temu še pripomnimo, da je sklical g. dr. Vratislav C e r n y na dan 8. septembra t. 1. v Ljubljano tudi konferenco zastopnikov slovanskih turistovskih društev. Na tej konferenci se ima osnovati zveza vseh slovanskih planinskih društev.
— Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda je določena na dan 13. septembra t. 1. v Ptuju. Poživljamo vse podružnice, da skliče j o nemudoma občne zbore, volijo odbor in imenujejo delegate, kateri jih bodo zastopali ob glavni skupščini. Ako kaka podružnica tega ne stori o pravem času, ne bode zastopana na občnem zboru. Nahajajo se tudi podružnice, ki sicer vzorno delujejo in družbo gmotno podpirajo, ne morejo pa se odločiti, da bi imele občni zbor in volile odbor. Prosimo točnosti tudi s te strani, da moremo izkazati javnosti družbeno stanje. Prosimo tudi, da se naznani vodstvu število podružničnih članov: pokroviteljev, usta-novnikov, letnikov in podpornikov. Cim večja jasnost in točnost iz podružnic, tem večja iz nase centrale.
— Iz uredništva. Dan na dan nam dostavlja pošta cele gomile pisem in dopisnic. Vmes je prav mnogo takih, ki so nezadostno frankira-ni, ali pa sploh nimajo znamk. Zgodi se včasih, da nam v takem pismu res kdo kaj važnega piše, še večkrat pa, da so v teh pismih čisto brezpomembne stvari. Bodi torej novic povedano, da uredništvo nezadostno i'rank i -ranih pisem ne sprejema. Navadno pride namreč »energično« pisano vprašanje, zakaj te ali one stvari nismo sprejeli, mi pa nimamo ne časa ne volje odgovarjati na taka pisma. Sploh je vprašanje, zakaj se ta ali oni dopis ali listek ni priobčil popolnoma nepotrebno, ker je vzrok vedno eden in isti: rokopis ni bil poraben. Kar je dobro, resnično, zanimivo in se strinja z vodilnimi načeli lista ter prihaja od popolnoma verodostojnih oseb, se itak vse sprejme. Kar pa ne ustreza, gre pač v koš. Tudi na zahtevan j a, naj kak rokopis vrnemo, se ne moremo ozirati. Rokopisi se vsi uničujejo, sprejeti in nesprejeti. Tako je navada po celem svetu, ker bi drugače uredništva sploh ne mogla izhajati, in ta navada se mora udomačiti tudi pri nas in mora enkrat konec biti tem primitivnim razmeram, ki vladajo pri nas.
— Zveza slovanskega učitelj-stva na Avstrijskem je bila ustanovljena v sredo, dne 12. t. m. Z vzklikom so bili izvoljeni v odbor: Jo*ip C e r n y, starosta »Zemskega listfed-nega spolka učitelskega« v Pragi, za predsednika, Matija H a j n y , učitelj v Jankovicih na Moravskem, za tajnika, Stanislav Nowak, ljud-skošolski učitelj v Krakovu, za I. podpredsednika, Mihajlo S o z a n j -s k i , učitelj v Jaseniciji Silni pri Drohobiču, za II. podpredsednika in Adolf Schuster, učitelj v Bojanovi, za blagajnika. Člani odbora .so: Engelbert Gangl, deželni poslanec in urednik »Učiteljskega Tovariša« v Idriji, Dragotin Pribil, okrajni šolski nadzornik na otoku Krku, Vjekoslav Marinković, profesor v Splitu, B. Herasimo-v i č , učitelj iz Bukovine, V. B i e -r o n s k i, učitelj iz Galicije in M. Gebauerjeva, učiteljica v Kro-znerižu,
— Okrajna bolniška blagajna na Vrhniki. Volitev odbornikov se je
vršila 9. t. m. Zmagali so klerikalci sicer z neznatno večino, a zmagali so vsled brezznačajnosti nekega človeka v Borovnici, ki je bil doslej velik liberalec. S tem možem bo treba temeljito obračunati.
— Katoliška morala. Pred kratkim je v Leipzig-Stotteritz izšla nova izdaja brošure »Moraltheologie«, katero je bil na latinskem jeziku svoje dni pisal sloviti in sveti Alfonz Liguorski. Ali, čuda velikega! Od sa-škeda pravdnika je bila brošura zaplenjena, pa ne morda radi sovraštva do katoliškega moralista, ampak radi nesramne vsebine. Pravdni k je rekel, da se na nemškem jeziku pač ne sme prodajati takih nesramnosti. No, da, kak Boccaccio se sme tiskati, ali ta svetemu Alfonzu niti do prs ne sega.
— Iz poštne službe. Za poštarja v Spod. Dravogradu je imenovan poštni oficijant v Mariboru Lud. Florenini. Službo poštne odpra-viteljice pri novoustanovljeni pošti v Dobovi je dobila poštna ofici-jantinja v Brežicah Marija Vad-n a 1.
— Sprememba pri finančni pro-kuraturi v Celovcu. Finančni proku-rator v Celovcu, dvorni svetnik dr. M. vitez S t i b r a 1 je šel v pokoj ter dobil pri tej priliki komturni križ Franc Joževega reda. Za naslednika je imenovan višji finančni svetnik dr. Frid. Fossel p 1. A r -thenfels.
Jubilejna  slavnost ognjega-scev. Vse prireditve preteklih dveh praznikov je motil ali pa oelo preprečil dež Tudi ljubljanski ognjegasoi so imeli nesrečo, da se nameravana prireditev deloma ni vršila, kar se pa je, se je moralo vse zelo omejiti. Na slavnost so pričakovali do 1000 ognje-gascev, prišlo jih je pa le 229. V soboto zvečer je bU koncert v meščanski pivnici v notranjih prostorih. Včeraj dopoldne ob  10. je bila v društvenih prostorih v Mestnem domu maša, ki jo je bral g. dr Opeka. Udeležila  sta se je  dvorni svetnik grof Chorinsky in grof g. Kunigl kot zastopnika dež.  vlade,  bil je navzoč župan g. Hribar, načelnik zveze kranjskih ognjegasoev g Doberlet ter društvena zdravnika gg. dr. Gregorič in dr. Zajca. Izmed gasitnih društev so bila navzoča:  ljubljansko  (60 mož), tobačna tovarna  (22),   Pirniče (14), St. Vid (14), Stara Loka (19), Žabnica (8), Mengeš (10), Sredoja vas (2), Bohinjska  Bistrioa (12), Vižmarje (3), Štepanja vas (19), Moste (18) in Bizovik (18). Po končani maši, pri kateri se je streljalo z Grada, so defilirala društva pod vodstvom podnačel-nika ljubljanskega gasilnega društva g. Josipa  Turka  pred omenjenimi gospodi. Večina ognjegasoev je šla nato na zajtrkovalni koncert v meščansko pivnico. Ob 12. je šla deputacija ljubljanskega rešilnega in izobraževalnega   društva  in   sioer gg. Strioel, Turk in dr. Gregorič k dež. vladi, kjer so izrazili svojo vdanost napram cesarju in prosili, naj se sporoči ta njih izjava kabinetni pisarni. Ob polu 2. popoldne je bil v gornji mali dvorani h~tela „Union" slavnostni banket, katerega se je udeležil odbor ljubljanskega gasilnega društva, župan g. Ivan Hribar, načelnik zveze kranjskih ognjegasoev Doberlet, društvena zdravnika ter načelniki zunanjih ognjegasnih društev. Sodelovala je pri banketu vojaška godba. Kot na* čelnik ljubljanskega gasilnega društva je napil g. Stri cel cesarju in pozval udeležence, da so zaklicali trikratni „Slava" cesarju.  Istočasno so zagrmeli streli z Grada. Ko je bil ofici-jalni del banketa končan, je napil g. Turk kot podnačelnik društva Doberletu, ki je  osivel pri gasilnem društvu in ki je vedno zastopal moderne ideje. G. Strioel je napil g. Ravkeharju iz Bohinjske Bistrice in želel, da bi vsa gasilna društva imela tako vztrajnega načelnika, ki se ni ustrašil nobenega vremena, ampak prišel s svojo četo v takem vremenu iz take daljave. G. Doberlet se je zahvalil za Turkovo napitnioo in pripovedoval marsikaj iz svojega življenja, kako je bil že od mladosti vnet za gasilna društva Napi j o vsem .kranjskim gasilnim društvom kot svojim otrokom. G. Turk je napil Časopisju, ki ima dandanes toliko moč. Zahvalil se mu je za dosedanjo podporo in želel Še v prihodnje take. G. Lavtižar je kot zastopnik okoliških gasilnih društev Čas ti tal prirediteljem, ki se niso strašili ne dela ne stroškov, da dostojno proslave cesarjev jubilej, in napil ljubljanskemu gasilnemu društvu zlasti pa njegovemu neustrašenemu načelniku g. Striolu. G. Strioel se je zahvalil vodji zdravniškega oddelka g. gr. Gregoriču in njega namestniku g. dr. Zajcu, ki se žrtvujeta pri vsakem požaru. Z željo, naj bi bila še nadalje tako naklonjena društvu, jima je napil. G. Turk je napil vsem načelnikom gasilnih društev, ki so se udeležila slavnosti. G. dr. Gregorič je poudarjal vzorno disciplino in vzajemnost moštva in prosil načelnika, naj sporoči temu, da so se udeleženoi  banketa  spominjali njih
vzornega delovanja, ker le s njimi se da vršiti tako človekoljubna naloga, kot jo imajo gasilna društva. Napil je moštvu. G. Andlovec je kot tajnik ljubljanskega gasilnega društva izrekal načelniku g. Striolju zahvalo za delo in trud v celem letu ter blagajniku g. Barletu, ki mu je šel na roko pri delu za veselico iu tombolo. Istotako se je zahvalil vsem odbornikom in vsem napil. G. Rav-hekar je poudarjal svoje srčno nag-nenje do gasilnega društva in želel, da bi bila povsod županstva na strani gasilnih društev, ki sioer životarijo, če nimajo gmotne podpore. Napije zlasti ljubljanskemu županu in vsem županom po deželi, ki podpirajo gasilska društva. G. Doberlet je dejal, da bo treba delatit sudi na to, da bodo zavarovalnioe dajale po 4% zavarovalnine proti požaru ognjegasnim društvom, ki delajo pravzaprav zanje. Deželni glavar je govorniku obljubil, da bo to izvedel. Potem bi se raz delilo med kranjska društva 34 000 K vsako leto. S tem je bilo konec govorov. Banket je bil izvrstno prirejen. — Tombola in veselica, ki se nista mogli vršiti, bosta v nedeljo ob isti uri v celem obs egu na istem prostoru. Ker ima gasilno društvo velikanske stroške, je želeti, da mu priskoči na pomoč občinstvo in obišče v nedeljo tombolo in veselioa v kar največjem številu.
Krasne Trubarjeve  slike v
barvni avtopiji (dolge 45 cm) široke pa 30 cm) bodo gotove do 4. septembra. Za izvršitev teh slik je tvrdka, ki je prevzela reprodukoijo, rabila štiri mesece, kar izpričuje, da bodo slike res umetniško delo. Prednaročila na slike, ki bodo okras vsakemu salonu, sprejema „Društvo slovenskih časnikarjev in knji-ževnikov" v Ljubljani. Vsaka po-samna slika bo stala približno 2 K, torej tako malo, da si jo lahko nabavi vsak še tako reven narodniak! Slovenci, sezite po tej sliki!
Pripravljalni odbor za sprejem slovanskih časnikarjev ima danes, v ponedeljek 17. t. m. sejo v areni „Narodnoga domau ob 8. zveč.
Načelnik mestnega stavbnega urada v Monakovem Kari Pevc, rodom Slovenec iz Dolskega pod Ljubljano je umrl v Monakovem koncem prejšnjega meseca.
Železnica Trebnje - Št. Jani. Zoper predrzno žaljenje slovenske narodnosti, storjeno s tem, da je vodstvo te železnice na kolodvorih postavilo na prvo mesto nemško ime postaje, je vložilo protest tudi županstvo občine Tržišče.
Spet slovenska posest. — Iz Celja se nam piše: Enonadstropno hišo v Studenčnih ulicah, doslej v nemških rokah kupil je Slovenec, železnični uradnik g. Pabst.
Iz Šaleške doline na slovenskem Štajerskem se nam piše: Naši klerikalci nameravajo v Velenju ali pa v bližini tega trga ustanoviti svoj „Katoliški domu. Največ se trudi v to znani župnik Fr. C i z e j, katerega je vaš list nedavno na prav pregnan-ten način prezentiral slovenski javnosti. Cizej, Skaza e tutti quanti, ljudje, ki paktirajo z nemčurji ter izdajajo narodno našo reč, pa govore o ogrevanju za narodne vzore, o gospodarskem izobraževanju itd. Vse nič drugega, ko zgolj humbug in osebna dobičkarija!
Poročil se jO v Komendi 17. t. m. nadučitelj gosp. Rudolf Zorč iz Predoselj z gospico Katrico Šter-cin iz Kaplje vasi. Čestitamo!
Gasilno društvo v Starem trgu pri Kakekn priredi povodom cesarjeve 601etnice in 201etnice društva dne 23. avgusta t. 1. na vrtu g. Petscheta — ob neugodnem vremenu pa v prostorih veselico.
»Belokranjski Sokol" v Metliki priredi v nedeljo 23. avgusta 1908 izlet v Črnomelj. Izlet se vrši ob vsakem vremenu.
Nesrečna smrt. D obrniški župan je kupil pretočeni teden od Ča-taškega župnika Henrika Povšeta 12 veder vina Dne 12. t. m. sta prišla ponj dva mlada fanta in se ga pri župniku pošteno nasrkala. Drvila sta z vso silo navzdol, ne meneč se za veliko nevarnosl, ki jima preti po strmih klancih. Spredaj je sedel 171etni vulgo „Drugačev" iz Šahovoa pri Dobrničah. Nasproti vasi Zagorica je skušal voz z zavoro ustaviti, pri tem je pa tako nesrečno padel pod voz, da mu je šlo kolo čez u na in mu glavo strahovito razmesarilo. Seveda je obležal na mestu mrtev, na kar so ga na pomoč došli odnesli v mrtvašnico. Njegov tovariš je odletel v stran in se le neznatno ranil. Župan Cigan ima prav občutno škodo, ker se je voz prevrnil, razbila 2 soda in izteklo do 400 1 vina. Nesrečno mesto naj bo v svarilo in resen opomin vsem tistim, ki imajo opraviti s vožnjo med Čateiom in Vel. Loko, gospodarji naj pa pošiljajo po vino po treznih pametnih poslih.
Smrt v boja s bikom Janez Zupančič, pojestnik, dona blizu Višnje gore, je na sejmu prodal bika. Med potjo proti kolodvoru se ustavi
pred gostilno g. Omahna, da bi spil pol litra vina. Nespametneži so začeli bika s palicami dražiti in ko stopi na to gospodar iz krčme, se zakadi vanj, dasi je bil vedno nenavadno krotek, da so ga otroci gonili na vodo. Zdelal ga je strahovito. Iz ust mu je bruhala kri, na hrbtu mu je stri vse kosti, na to ga pa nataknil na roge in ga vrgel daleč nazaj od sebe. Prepeljali so ga v bolnišnico v Rudolfovem, kjer je izdihnil v nekaj dneh v strašnih bolečinah. Bik ie postajal vedno bol divji. V vagonu se je odtrgal in napadel svoje tovariše, ko se je pa pripeljal na Koroško, jo je popihal iz vagona med ljudi, a njegovi podivjanosti so napravile svinčene krogle s Šestimi streljaj i konec. Zupančič je zapustil ženo in 11 otrok.
Ludovik Goli a f. V Novem mestu je umrl v starosti 64 let g. dvorni svetnik Ludovik Golia. Pokojnik je bil veleugleden sodnik, ki je užival splono zaupanje v vseh krogih prebivalstva. Služboval je večinoma po Dolenjskem, najdlje v Novem mestu. Bodi blagemu možu, ki je bil vedno zvest narodnjak, z emljioa lahka in prijazen spomin.
Tolovajski napad na učenca. Pretekh teden so napadli v Sangradu 12letnega učenca Bolharja iz Ljubljane fantje Žargaj, Močnik in Sleme, prave pristne klerikalne cvetke. Zvabili so ga v gozd, da mu bodo nekaj podarili in ko so prišli tja, so ga vrgli ob tla, dva sta ga držala za obraz, Sleme, mežnarjev sin mu je prerezal z nožem srajco in ga zabodel v desno stran prsi. Napadalo! so naznanjeni sodišču in bo 21. t. m. v Kranju obravnava. Želeti je, da jih sodišče občutno kaznuje te sirovine. Zakaj „ SI o venec", ki ima tako točne vesti iz Sangrada, ni poročal nič o tem napadu?
Hude Obsodbe. V ormoškem okraju je v revirju nemškega vite škega reda ob hrvaški meji šlo ponoči veČkmečkih fantov in mladih posestnikov lovit fazane. Mariborsko sodišče je vse ovadene Obsodilo na več mesečno ječo, in sicer so dobili: Anton Senioa 10 mesecev, A n t o n Rižnar 8 mesecev, Al. Senioa 7 mesecev, Vinc. Leben 6 mesecev, Al. M ur še c 4 mesece, Fr. Fistra-veo 3 mesece, Fr. Dona j 4 mesece itd. Ako bi bili fantje ubili par ljudi, bi tudi ne bili hujše obsojeni.
Umorstvo v Vodnjanu. Minolo nedeljo je v Vodojanu neki Širne Banković radi navadnega prepira z nožem sunil v srce Mateja Vrtačiča, ki je bil takoj mrtev. Oba sta doma iz vodnjanske okoiioe. VrtaČić, ki je star 35 let, je zapustil ženo in troje malih otrok. Ubojica ima 26 let in se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu v Vodnjanu.
Ilirsko - bistriško telovadna drafttvO ,,Sokol11 izkazuje k zadnjemu blagajničnemu ostanku fonda za društveno zastavo koncem marca 1908 v znesku 70 K B7 v, še sledeče nabrane vsote (in sioer od 1. aprila do 15. avgusta): Podpora Henrika Franka sinovi v Zagrebu 6 K, brat blagagaj-nik nabral pri odborovi seji dne 22. maja 9 K 60 v, g. Pepe Brinšek, darilo po bratu tajniku 2 K 40 v, brat Josip Adam, obljubljen prispevek 10 K, brat tajnik nabral na izletu v Zagorje 23 K 43 v, torej skupaj nabranih prispevkov 122 kron. „Na zdar".
Pot iz Dobrave čez Potoče na Žirovnico je slabo markirana, vsled Česar pota nevešči izletniki dostikrat zaidejo. Posebno primanjkuje na razpotju kažipotov. Istotako je ograja ob jako strmi stezi na bregovih Save lelo v slabem stanju in je poprava iste nujno potrebna. V letošnji sezoni se čujejo dan na dan od izletnikov te pritožbe, zaradi tega se opozarja S. P. D , da odpravi te nedostatke.
Knrz za risanje na ljudskih in meščanskih Šolah po modernih metodah se otvori dne 20 t. m. ob 8 v risalnici o. kr. tukajšnega učiteljišča.
Vit k Je povozil vojaški voz,
Na prelazu čez železnico na Tržaški oesti v Mariboru je brzovlak zgrabil voz, na katerem je vozil neki husar vojaški materijal. Vlak je vrgel voz na stran, daje obležal en konj mrtev, vojak pa si je dvakrat zlomil roko, čuvaj je pozabil zatvornioe zapreti.
V Gojačah v ajdovskem okraju na Goričkom so zmagali pri občinskih volitvah dne 14. t. m. napred-njaki v II. in III. razredu. Do sedaj je bil na čelu občine klerikalni upra -vitelj, ki je zavlačeval volitve od meseca do meseca, tako da je morala napraviti komaj politična oblast koneo dosedanji samovladi.
Zopet regnikolo umoril Slovenca. SnoČi je v gostilni „Adolf v ulioi Sv. Katerine v Trstu nastal prepir med nekaterimi gosti radi dogodkov včerajšnjega dne. Gostje so se potem prepirali še na ulioi pred gostilno, in tu je bil Slovenec Kari Tiršt, 34letni slikar, doma iz Trsta, zaboden v trebuh. Prenesli so ga v bolniŠnioo, kjer so zdravniki konsta-
tirali, da je rana, smrtno nevarna. Ki liou mesta so našli dolgo, od k umazano bodalo. Sum leti na neke regnikola iz Romagne, ki ga očivid dobro poznajo. Policija mu je za p( tami. Firšt najbrž ne bo preživel d našnjega dne.
Lepe praznike nam je napra Jupiter Pluvius. Že v petek pono je začelo deževati, potem je pa ljj tudi cel dan v soboto. V sobo ponoči pa je začelo grmeti in treska da je bilo joj. Lilo je, kakor iz škafi in hipoma je naraščalo vodovje, fl. Tržaški cesti je voda tekla čez ces in jo je prišlo v sobe na mitni toliko, da so jo morali s črepalnic ven spraviti. Tudi na Barju je bili močno narastla, a ni še povodnji Tudi po drug h cestah jo je bil mnogo, ker jo niso mogli tako nagi kanali vsesavati. Istotako je napra vila v Šiški mnogo neprilik in baje pritekla ponekod iz hriba ?i hleve. Ker je tndi včeraj cel daj deževalo, so imeli vsled tega gostil ničarji po okolici mnogo škode, koče po hribih pa so stale prazne. Promet po železnicah je bil kljub temu veli! kanski. Izletniki, božjepotniki itd. so' se vseeno peljali na vse strani in so se morali dolgočasiti po gostilnah ij kavarnah, mesto da bi uživali svež zrak. Kljub temu, da imamo v Ljub. ljani dovolj hotelov, so v soboto ponoči tujci blodili od hotela do hotela in iskali prenočišča. Po nekod so celo posli odstopili svoje postelje da so ustregli tujcem. Danes, ko je že vse na svojem delu, je vreme lepo.
Cirkus bratje Villand na Mi.
klošiČevi cesti je imel v soboto zve« čer otvoritveno predstavo, ki je sicer nekoliko trpela vsled neprestanega deževja, a je bila vendar Še precej obiskana. Spored se je v splošnem izvajal dobro, le nekatere točke niso prišle povsem do veljave. Točke, ki so se izvajale res dobro iu elegantno so bile naslednje: Sestri Kolbeck telovadkiuje na drogu, dresura4 lisastih žre bce v, trijeZanetj, dresura čete medvedov — prav, fino izvedeno —, Les Medinis znani viseči zvezdi, (ljubka deklica in čvrst dečko) sta izborno balanci-rala na prostostoječi lestvi, dresura 8 konj, res občudovanja vredna, Michele in S a n d r o z vratolomnimi saltomortale na biciklu. Bebasti Avgust je izboren skakač in eleganten humorist. Brata Villand sta svoj nastop mačka in mačke sioer lepo a prepočasi izvedla, zato ni imel pravega uspeha. Cirkus ima lastno, dobro godbo, ki je svirala tudi slovanske skladbe, n. pr. „Sokolsko koračnico", nLepa naša domovina" itd. Obisk tega cirkusa se izplača.
Cirkus Villand nam naznanja, da so včerajšnje predstave odpadle samo z oziroin na slavno občinstvo, ker so bile tla prevlažna; sicer bi se bile navz'ic slabemu vremenu lahko vršile. Danes velika predstava.
„Društvena godba ljubljanska1' koncertuje jutri pri večerni predstavi „The Elite Biograf" na vrtu hotela pri nMaliČuu. Začetek ob 8. zvečer.
Iz popotne torbe. Piše so nam: Kakor večni popotnik potujem križem naše lepe domovine iu imam priliko videti sicer marsikaj veselega, še več pa ne veselega. Zlasti me bolo sramotni narodni grehi, ki jih je videti vse polno. Naj jih nekaj pribijeni, Občinske deske so še vedno dvojezične, seveda samo na Kranjskom, Primorci imajo izključno samo slovenske občinske table. V Parjah na Pivki imajo občinsko tablo z minskim besedilom: Gemeinde: Sagurie. In vendar imamo na Pivki le eno. in sicer jako narodno Zagorje! V Hitili j ah imajo Gmeinde: Kilenbik, (Kilo vče!), v Vremah: Gemeinde: Dn-ter-Urem (Vreme!!). Kje je pač tu nas narodni ponosi! Prizadete občine — in teh je večina na Kranjskom — skrbite, da se ta velikanski madež izbriše za vedno! V Kobaridu prodajajo pulfer (smodnik), v Postojni se najbolje je »zur Krone«, v Kozini imajo »Malen za žito«, ravno v tem makra (mlinu) stoji že druga tabla z napisom: »Pozor pred pesani«! V poljanski dolini nad Škof jo Loko imajo »K. K. Tabak - Suh - Verlair • Zalagatelj ne potrebuje za poljanske možake slovenskega napisa. Žalostno! Južna železnica je alovenski napis nad straniščem v Opčinah, ki je bil v klasični slovenščini pisan, namreč: »Sakret« pred nekaj časom odstranila, sedaj imajo na novi postaji »Signore in Signori«. Južna železni; ca voza kakih 6 kilometrov po Ogrski zemlji z Beke proti Sv. Petru. Zato imajo pa tudi Ogri (ali ni to ironija!) vozno pošto z Keke do Sv. Petra v svojih rokah. Poštni pečat v ambu-lanci se pa glasi doslovno: Mag. Kir. Posta Fiume-Sz. Peter-Kozott. In našim občinam niti na misel ne pride, da bi proti temu protestirale! Ali ni dovolj velik škandal, da še danes nimajo postaje: Šapijane, Jurdan m Opatija-Matulje »slovenskih oziroma hrvaških napisov?   Čudimo se sicer
zavednim Kastavceni, da proti tej fcriviei ne protestirajo. Županstva: Jelsane, Klana in Kastav, kje ste!! V Divači imajo poštni pečat: Divača Balmhof. In vendar bi tega nikoli ne veroval! — Med trdimi Ciči imajo pošto: Vodice im Kiistenlande in Gross Mune. Škandal! Tudi Nabre-žinci imajo Bahnhofpost! V Sežani, kjer kar mrgoli domačinov Italijanov, imajo »Capo-Stazioneta« in Sale d' aspeto! L-č-a.
Telefon napravljajo iz Trsta v Opatijo, odnosno do Reke. Sedaj je delo končano do Materije. Podgrad dobi svojo telefonsko govornico. Svetovali bi Bistrifanom in Trnovcem, liaj bi se za telefon zavzeli pri poštni direkciji v Trstu. Iz Podgrada do Bistrice bi zveza jako, jako malo stala.
Sprejem učencev v kmetijsko golo na Grmu, Novo šolsko leto se prične na kranjski kmetijski šoli na Grmu z mesecem novembrom t. 1. Prošnje za sprejem, ki morajo biti lastnoročno pisane in kolkovane s kolkom 1 K, je poslati vodstvu do 5. septembra t. 1. Za sinove kranjskih posestnikov je razpisanih pet deželnih štipendij. Učenci z ustanovami imajo hrano in stanovanje brezplačno v zavodu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju. Prošnji za sprejem proti plačilo je pridejati obvezno pi--smo (reverz) staršev oziroma varuha, da plačajo vse stroške. (Opomba uredništva: V prihodnje ne bomo takih in enakih notic nič več priobče-vali. Take stvari spadajo med inse-rate).
Samomor. Snoči okoli 10. je skočil vpokojeni davkar g. Edmund Soklič, rojen 24. septembra 1860 v Metliki in pristojen na Vrhniko, skozi okno II. nadstropja na Turjaškem trgu št. 1 ter mrtev obležal na tleh. Na lice došli policijski zdravnik g. dr. Illner je odredil, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Nesrečnež je storil ta čin v blaznosti Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Bil je jako priljubljen človek in dober narodnjak.
Žrtev alkohola. Delavka Helena Škrjančeva se ga je bila v soboto zvečer tako nalezla, da je nezavestna obležala na Dolenjski cesti in so jo morali naložiti na dvokolnico in odpeljali pod streho. Med vožnjo je hotela skočiti z vozička, a je pri tem padla in se na glavi tako poškodovala, da so jo morali na zdravnikovo odredbo prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Nesreča. Ko se je snoči z božje poti z Brezja vračal 791etni Ivan Vais iz Sapa pri Šmarji in na postaji Šmarje - Sap šel iz kupeja, je padel od vlak in mu je kolo polomilo obe nogi. Težko poškodovanega so prepeljali v deželno bolnišnico.
Z nožem je zabodel v levo stran vratu včeraj v Javorju pri Litiji neki fant topničarja Kuhlja, ko sta se bila v gostilni nekaj sprla. Kuhlja so prepeljali v garnizijsko bolnišnico.
Cesarska zastava plapola danes na križu vrhu zvonika pri Sv. Jakoba. Razobesil jo je znani tesar in plezalec po zvonikih Šusteršič.
Zamenjana je bila včeraj nekje temna dobra pelerina. Zamenjalec dobi svojo nazaj pri brivskem mojstru g. Petrovčiču v Gradišču št. 3.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo v Badgastein 16 Hrvatov, 21 se jih je povrnilo iz Beljaka na I*eko,'l2 iz Št. Petra, 8 pa iz Kočevja v Zagreb.
Izgubljeno in najdeno. Antonija Košar jeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 10 K denarja. — Strojevodja g. Ivan Klemene je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. — Stražnik Fran Vrečar je našel denarnico z manjšo vsoto denarja.— Nadkomisarjeva soproga ga. Nina Kleinova je našla žensko ročno torbico z manjšo vsoto denarja. — Časnikar g. Nobert Lakner je našel srebrn, pozlačen uhan. Neki gospod je izgubil denarnico s srednjo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika in rdeč - bel trak. — Služkinja Elizabeta Wolfova je našla kratko verižico.
Drobne novice.
— Umrl Je na Nemškem sloveči filozof in pedagog profesor Friderik Paul s en.
— ZATOČI 8e jutri nadvojvodinja Gabrijela, hči nadvojvodinje [izabele, z bavarskim princem Jurijem.
— PralU mostni svet za cesarjevi Jubilej, V proslavo cesarje vega 60 letnega vladanja je sklenil praški mestni svet darovati za izpopolnitev otroške bolnišnice 250.000 Kf za ustanovitev jubilejnega preskrbo-vališča 500.000 K za zgradbo jubilejne rokodelske nadaljevalne šole 100.000 K.
— 6 oseb le obsodilo aa vojno sodišče v Varšavi.
— Brat perzijskega iafca laa
08 Saltaaeh je postal turški podanik.
— Neverjetna sirovost. Neka
deklica iz Berolina, ki hodi z umetnimi nogami, se je šla v bližnji gozd sprehajat, kar jo je tako utrudilo, da je zaspala. Med tem so prišli trije fantje ter so ji vseli umetne noge iu zbežali. Deklica je štiri dni in noči zaman klicala na pomoč, a ko so jo našli, bila je tako oslabljena, da najbrže umrje.
Telefonsko in brzojavna porodio.
^Slavec" v Pragi.
Praga, 15. avgusta. „Slaveo" navdušeno sprejet ob prihodu v Prago. Na kolodvoru zbrana velikanska množica občinstva, ki živahno pozdravlja izletnike. Pozdravljali so tajnik slovanskega kluba Forman, podpredsednik „Hlahola" Richter, v imenu razstavnega odbora Naohaček, tajnik zveze čeških pevskih društev Turaček. Za vse navdušene pozdrave se je zahvalil predsednik „Slavoau Dražil. „ Slavca" so nato povsod navdušeno pozdravljali.
Parlamentarna komisija češkega
kluba.
Praga, 17. avgusta. Parlamentarna komisija češkega kluba je imela danes pod predsedstvom poslanca L" držala sejo, v kateri je razpravljala o raznih aktualnih političnih vprašanjih in o stališču Čeških poslancev napram vladi. Danes popoldne imajo Češki poslanci konferenoo na Dunaju, na katero sta povabljena tudi oba Češka ministra dr. Fiedler in Prašek.
nJugoslovenski  klub" v Belgradu.
Belgrad 17. avgusta. Vest nemških listov, da je vlada razpustila „Jugoslovenski klub", kateremu podtika vohun Gjorgje Nastič v svoji brošuri „Finale" revolucionarne, proti Avstriji naperjene tendence, je popolnoma izmišljena. Srbska vlada nima nobenega povoda postopati proti imenovanemu klubu' ki nima nobenega drugega smotra, kakor pospeševati zbiižanje jugoslovanskih narodov in skrbeti zato, da se Jugoslovani med sabo Čim najbolj spoznajo.
»Veleizdajalci« radi ustanovitve srbske sokolske zveze.
Zagreb, 17. avgusta. Priziv zagovornikov radi »veleizdaje« osumljenih Srbov Ervačanin in Živković proti preiskovalnemu zaporu je sodišče odbilo. V odloku se naglasa, da se je iz zaslišanja dognalo, da so se osumljenci res udeležili revolucionarnega gibanja, da so dopisovali z voditelji tega gibanja v Belgradu, da so razširjali spise velikosrbske vsebine, razširjali srbsko trobojnico med ljudstvom ter bili med ustanovitelji srbske sokolske zveze, ki je notorično propagatorica velikosrbske ideje. Vsa ta fakta baje jasno izpričujejo, da so v zaporu se nahajajoči osumljenci res krivi zločina veleizdaje. Z ozirom na to, pravi sodišče, je tudi preiskovalni zapor docela upravičen.
Ovacije vohunu Nastiću.
Zagreb, 17. avgusta. Včeraj je imela Frankova stranka shod, na katerem so razni govorniki imeli ostre govore proti velikosrbski propagandi. Po shodu so zborovale i šli pred »Srbsko banko«, kjer so burno demonstrirali in klicali: Abzug Srbi, ven ž njimi iz Hrvaške!« Na to so odkorakali pred hotel »Avstrijski cesar«, kjer stanuje znani špion Nastič. Priredili so mu navdušeno ova-cijo kličoč: »Živio Nastič, doli s Srbi.« Nastič je prišel na balkon in se zahvalil za prirejeno mu ovacijo. Iz Ilice so deinonstrantje odšli pred stanovanje dr. Franka ter mu takisto priredili ovacije. Policija je demonstracije mirno trpela. Po mestu se te demonstracije živahno komentirajo. Vsi pošteni krogi so si edini v tem, da sta si vohun Nastič in dr. Frank vredna bratca.
Svila za neveste
od 85 kr do gld. 11 35 meter v vseh barvah. Franko in ze ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbira vzorcev se po§lje 8 prvo poŠto. Tovarn* mm svil« Henneberff, Ziirlch. 3 90- 6
Bratje Villand
Danes, ponedeljek, 11 aut.
velika gala
predstava.
Predproduja vstopile v Jeiariovl trafiki.
narodnjaki! Prfspmite za Trniarlev spomeniki_
HetuNtosKno porodio.
Vtttu mmd morj.m 10«. Sradajl araftni tlak 711 9 mm.
i	Cas opaao-▼auja	Stanje barometra	Vt 11	Vatro*!	Neb«
14	9. zv.	734 6	142	si. svzh.	oblačno
15. 0	7. Z]. 2. pop.	7332 733 l	12-9 16 3	slab Jug si. vzh.	dež -
	9. zv.	7321	153	sr. jvzh.	nevihta
16 *	7. zj. 2 pop.	730-9 7315	131 120	brezvetr. sl. svzh.	oblačno dež
Srednja temperatura petkova 139° norm 19 0'; od sobote 14*8, norm. 189J Padavina v 24 urah 2-6 mm in 124 0 mm.
2858
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga in mati, ozir. hči, seatra in svakinja, gospa
Josipina Vrtovec
roj. podkrajšek
po dolgi, mučni bolezni, previđena s svetotajstvi, mirno preminula.
Pogreb ljubljene raj niče bo v ponedeljek 17. avgusta, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Wolfove ulice št. 12 na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, 15. avgusta 1908.
Žalujoči ostali.
to
ce
Potrtega srca naznanjamo s tem bridko vest, da je nas iskreno ljubljeni soprog in dobri oče ter brat, gospod
Edmund Soklič
c. kr. davčni upravitelj v p.
po dolgem, mukepolnem trpljenju 16. t. m. ob pol 10. uri ponoči v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo 18. t. m. ob 6. zvečer y mrtvašnici pri Sv. Krištofu blagoslovili, nato pa na pokopališču pri Sv. Križu položili k večnemu počitku.
Svete zadušne maše se bodo služile v več cerkvah.
Ljubljana, 17. avgusta 1908.
Julija S okli 6 roj Piš, soproga. — Vida, Boris, Ernest in Julij, otroci. — Josip Soklič, brat.
iaLifemlelJamsml
Zahvala.
2863
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti mojega ljubljenega brata, gospoda
dr. ^fotona firh
zdravnik v Škof j i Loki
se v imenu vseh sorodnikov vsem znancem in prijateljem, zlasti pa še čč. duhovščini, gg. uradnikom, slavni Čitalnici in slav. gasilnemu društvu, ki so se v mnogobrojnem številu udeležili pogreba, prisrčno zahvaljujem.
V Škofji Loki, 13. avgusta 1908. Marija Majer roj. Arko.
Sprejme se takoj
učenec
v trgovino z mešanim blagom pri F. Verstovšku v Cerknici. 28U-2
1
m pekarskim ©rodLJaaao.
aa odda v najem a L septembrom ■a Rimski cesti it 1 v LinblJanL
Poizve se pri posestniku istotam, I. nad. 2842—2
Prodajalko in —Nasnjničorba
ec sprejme v trgovino s m tkanim blagom pri 2887—2
Oton Romani t Ibfevljiti.
stanovanje
s eno sobo, kuhinjo in pritiklinami ia take| ali sa november. 2866-1
Naslov pove uprav. ,S1. Naroda".
Zadnji teden.
Začetek točno ob pala 9. zvečer.
The fjreateat Bio-Tbeater ol tke
WOrld. 2852
Danes, lljutri, 18. augusta
velika
predstavo
u Lattermannovem drevoredu
Vsake tri dni nov spored.
Izvleček Iz sporeda:
Gradnja železnice. Od železne rude pa do 120 km hitrosti. Dolgost 1000 m. Največja privlačnost sezije. — Umetniške točke iz Bio-Variete: i. Boksarja Jhles in Antonio. 2. Imitator. <V barvah.) 3. Carovni salon. — Drvar in izloženo date. — Psi tihotapci. Prizor iz francosko-španske meje. Izborno kolorirano. — Vesele vsako vrsta osti. — Ratllns skrinjica za nakit (V barvah). Velika opremna igra po Pariški operi v 30 prekrasno koloriranih prizorih.
Začetek ob poln 9. zvečer. — Ob nedeljah In praznikih tudi popoldne ob 4. uri.
Cene: Loža za 4 osebe S K; fotelj 160 K; I. prostor 1*20 K; II. prostor 80 vin.; III. prostor 80 v.; IV. prostor 40 v.
L Geni
ravnatelj.
H. Gavrič
poslovodja.
Kdar hoče varno, mirno in hitro
1 ■ L,    potovati, naj sa
■    Anlrlllil °brne   na od
1    /II  lil  Ml ¥isoke  Ga kr< *    u deželna vlade
potrjenega slavnega zastopnika:
?r. Seunig,
LJubljana, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani": 2343-7
Kaiserin Aug. Victoria, nosi 25.000 ton
Amerika...... 24.000 „
President Lincoln  . „ 20.000 „
President Grant   . „ 20.000
Vožnja LJubljana - Hamburg
traja s nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo l1 o dni, ter ima potnik pravico paraba brzovlakov po celi
Črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
M
t
i
♦ t •
i i i * i + i
i
M
44 ♦ 4 4 4 4 4 41
4 4
e
4
4 4 4 4
4 4 4 « 4 4 4 4 M
Pozor 1
Pozor!
Kovana ,Leon'
V LJubljani m 33
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
oso noč odprto.
Na
raspolago je najnovejši biljard in električni klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Lio In Faii Pogačnik.
Eapija aa dobro ohranjeni
od špirita« vina«
žganja in i dragih užitnih tekočin. Ponudbe pod „sodi" na uprav. ,81ov. Naroda". 2854—1
amiajps|v av *
sodi
Trpsti »ili
dobro izurjen manufakturist, spreten prodajalec, soliden, se sprejme v manufakturno trgovino pri Vinka Šketu v ilirski Bistrici na Notranjskem« 2846—1
Trgovski pomočnik in učenec
80 f prejmeta v trgovino s mešanim in manufakturnim blagom pri Frana Repičn v Ajdovščini. 2848
Spreten agent
80 išče  za  Kranjsko  proti visoki proviziji. 2849—1 Ponudbe   pod   ,,8 gest1 poste restante glavna pošta, LJubljana.
Mirna stranka tiče
stanovanje
z 2—3 sobami za takoj ali pa za november. 2790-3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Mesto
blagajn ičarke
v mestu želi premeniti službujoča gospica. 2859 1
Ponudbe le za mesto Ljubljana pod „blagajnfčarka" na upravništvo „Slov. Naroda".
3 prodajalke
ne Čez 30 let s t ar p, Sprejme tržaška
trgovina z delikatesami in preka-Jenim mesom za 15. september.
Ponudnioe te stroke imajo prednost.
Ponudbe z navedbo plače in s sliko naj se pošljejo poŠta! predal št, 425, glavna pašta Trst   2857 i
Išče se
ali izvežban
ođ?. uradnik: - strojepisec.
Vstop 15. septembra. Plača in dragi pogoji pa dogovora.
Ponudbe pod   M15.  sept." na
upravništvo tega lista. 2824-2
Stanovanje
V L nadstropja, obstoječe iz ene velike sobe, kuhinje in s pritiklinami, se odda takoj ali za november na Dunajski cesti št 69. — Bavnotam se tekoj odda meblirana
mesečna soba
s eno ali pa dvema posteljama. — Naprodaj Je tudi dobro ohranjeno
kolo
„Styria" s prostim teken. 2855-1
Ženitna ponudba.
Želim je sejnaniti j gospodično Q trgovske ali gostilniške hiše, ^a-mor bi imel priložnost je priženiti. Star jem 30 let, trgovsko vobrajen, j večjo vsoto lastno prihranjenega denarja^ pošten in soliden. Veselje bi imel v kakem prometnem Kraju na dejeli. ^ 286l
Tajnost 5« jamči. Jamo resne ponudbe in s pravim naslovom do konca avgusta pod „Jrtčna bodoč-nost Jt 30" poste restante Gorica.
^228
51
41
01383649
popolnoma zmožen železninske stroke,
fm sprejme takoj pri J. Eraiuvicu, alec, Štajersko 2819-3
Trsovci z lesom!
Za lesao trgovino prikladen prastar ab LJnblJanlel a a >dda
j ako poceni. 2853—1 Več se poizve pri lastniku M. Kolirjn v LJnbLanl, Prod Pralaami štev. 23.
^BBSBBBBBBsnBBBBB^
Kompanjon
eotrudnlk z nekaj tloo6 kron gotovina, ali sloer kredita zmožen ee Išče za dobro upeljano trgovsko podjetje v LJubljani.
NatanČnejfia pojasnila daje obČilni zavod B. Kamenska v Ljubljani, Sv. Petra cesta 62a. 2826—2
v Ljubljani
2807-3
daje v najem.
Več pove gospa Ana Anilč V LJubljani, na Poljanski cesti 74.
1*5* £1
št 242 „na Loki11 v Novem mestu le naprodaj.
Stoji pod novo žensko bolnioo, tik bodoče Belokranjske železnice. Ugodna prilika za gos ilno ali vino« trice. 2839—2
Natančneje se izve pri lastnici Alojziji Scbmuck, preje vdov. Pin-tar v Sodrailci pri Ribnici.
—— Prava istnjanska -
vin
Zaradi preo bile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej
belo vino litar po 26 vit?, fini teran  „   „ 21 „
Ceniki in vzorci brezplačno na zahtev anj e. 2828 -2
Cantina sociale cooperativa
Dve hiši
na glavnem trgu v Spodnji Šiški, zraven cerkve, sta takoj naprodaj.
V hišah, ki se dobro obrestujeta, se nahaja več stanovanj. Proda 80 tudi
že parcelirani stavbni
prostor
za 30 lepih hiš. 2598-9
Kupci naj se obračajo pismeno na Jas. Seidla v Spodnji Šiški
V nedeljo 23. avgusta 1.1.
ob 11. dopoldne
se bode prodala na prostovoljni Javni dražbi
velika nova vila
v Rudolfovem
ležeča ob ljubljanski cesti, oddaljena pot minut od novomeškega kolodvora. Vila je pripravna tudi za gostilno, ima štiri separirana stanovanja, katerih vsako obsega štiri lepe sebe, veliko kuhinjo s shrambo, dve kleti in v vsakem delu vile ena ko-pališčna soba. Prodala se bode skupno sli pa tudi na dva dela, ker je tako zidana. Kupci si lahko ogledajo vilo sami in dobe natančnejša pojasnila pri posestniku g. Alfonzu Minissi* aiJUj stavbnemu podjetniku v Ru-dollovem- Izklicna cena cele vile je 70.000 kron. Dražba se vrši na licu mesta. 2792—4
2716     Glavna zaloga v lekarni 9
UD. pl. Trnk6czyja v LJubljani.
6
e
i
i
t
#
c
i
■
m
e
Primarius
dr. 0. Cregorič
1L. j ubijana
Rronsbo ustna voda
EUODIH
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode. Cen« 2 krenL j
9
8 trn
»
S
#
# 0
S ■
i. Ji
» E
9
Glavna zaloga ▼ lekarni
Ob. pl. Tmk6czy]a v Ljubljani.
Zdravilišče Toplice fcTSL
oa Kranjskem, Dolenjske železnice postaja Straža-Toollce.
Topel vrelec 38° C, pitno in kopalne zdravljenje. Izrednega nčinka za protln, reomaUzem, techtaa, oevralgljo, kotne In senske bolezni. Veliki kopalni baslnl, oddelfene in manovnate kopeli. Udobno opravljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdovi ta okolica. Dobre in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka nprava.        1506 12
4
A
>ti
e
e &
n t
m
e i
aa postrežba X
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
2800-3
Josip Škerlj
špediter. Kongresni trg It 18.
Telefon štev. 262.
I
r
9
9 9
b
9
1
Razglas.
2851—1
C. kr. tobačna tavama v Linbljanl razpisuje v svrho dobave potrebnih
desk, stebrov, obročev, koksa in
premoga
za leto 1909 oziroma za leto 1910
konkurenčno razpravo*
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K — s pobotnico vadija, ki znaša 10% od zaslužka za leto 1909, vloženega pri kaki c. kr. blagajni, morajo se doposlati podpisani c. kr. tobačni tovarni najkasneje
do 30. auvgusta 1908 do 11. ure dopoldne.
Na vnanji strani ovitka mora biti nap; s „Ponudba za dobavo......
k Stev. 3334/08.
Za leto 1909 potrebovale se bodo sledeče množine: 100 kosov 4 m dolgih 63 mm debelih in 316 mm širokih mecesnovih podbojev
500 160 200 600 300
15
53 40 33 26 019
n 316 „
. 316 „
» 316 „
. 316 d
,015 „
mehkih
desk.
n n n
„      hrastovih pragov
10 m3 robato obsekanih podlog različnih obsežnosti, 160.000 kosov leskovih majhnih obročev 2l/2 mm dolgih v butarah po 100 kosov,
800 kosov bukovih sodov a 2 hI, 200     „     hrastovih   „    a 1 n 700 metrskih stoto v koksa in 25 000      „ „ premoga
Množine potrebne za letD 1910, ki bodo primeroma iste kakor za leto 1909, naznanile se bodo evet. ponudniku pred koncem leta 1909.
O zahtevani kakovosti potrebščin, roku za dobavo itd. pouče priloženi spe c. dobavni pogoji in morajo ponudniki v ponudbi izročno opomniti, da se ž njimi strinjajo.
Vsakemu ponudniku je prosto staviti ponudbo aa eno ali dve leti. Cene se morajo navesti v ponudbi posebej za enoletno, ozir. dveletno dobavo in se morajo napisati s številkami in besedami. .
Ponudbe, katere se nanašajo na ponudbe drugih, kakor tudi konkre-tualne ponudbe niso dopustne.
V ostalem pa veljajo za te dobave splošni pogoji pogodb za dobavo gospodarskih potrebščin opr. št. 6363 is leta 1899, katere se lahko v podpisani c. kr. tobačni tovarni med navadnimi uradnimi urami vpogledajo in se moraj i ponudniki v ponudbi izraziti, da se ž njimi strinjajo.
O vloženih ponudbah odločuje o. kr. glavno ravnateljsto tobačne uprave na Dunaju, katero ima tudi pravico oddati dobavo posameznih potrebščin ločeno za eno ali dve leti.
Vsak ponudnik se zaveže s tem, da vloži ponudbo, vstrajati pri svoji ponudbi do odločitve o. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave in se s tem odpovedati določbam § 862. o. d. z., dalje Členov 318 in 819 trgovinskega zakona, glede časa, v katerem naj se mu naznani o odločitvi njegove ponudbe.
Na ponudbe, katere ne bodo odgovarjale preje omenjenim pogojem v popolnem obsegu in katere se prepozno vlože, sa ne bode oziralo.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dne 10. avgusta 1908.
Generalno agenturo
* Moroftko in ev. del BWs*J«0**»il en odda večja zavarovalnica a
i? in ev. del J U     odda večja zavarovalnica za
ziTllesJe, rente In otroško zavarovale energičnemu in za ta posel pripravnemu
gospod«. Ugodna uredba in nizke premije ter podpora ravnateljstva v vsakem oziru zagotavljajo prid-emu ponudniku sijajne uspehe, zlasti, ker je družba že več let vrlo dobro uvedena in ima velik inkaso. Kavcije 10.000 K. Nastop 1. oktobra 1908. — Samo natančne ponudbe s popisom življenja in z v številkah navedenim uspehom, o čemer se zagotavlja vsestranska molčečnost, pod šifro ,.W. T. S14" na naslov Rudolf Mosae na Dunaju, 1, SeUerstfltte 2. 2847—1
J*   IlojUoUJe ftilrno dvojno otežano 5
I pivo prazdroj in crno pivo
I        (Bockbler) iz meščanske Budejevlške pivovarne se toči
I v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
^   -vrček 20 VJn» vrček ^
\ Za vsako ceno prodajam P
še do 31. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
InjlešKo skladišče oMek"
O. BERNATOVIĆ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
s
Pama pralnica in lihinica
(z notornim obratom)
C J. Bnmann g UnblimiL
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje In likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto Istega tedna al pa se posije venkaj.
Mn se lako mule. Zmerne cene. Perua katarom
O«*, kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznoga reda.
Veljaven od dne Odnod la L|a\sl|BJM ini. isLi 5a50 z|ntra|. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž. Trst, c ar. drž. žeU Beljak čez Po-drožčico, Ceovec, Prago. 7*07 zjutraj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje.
9- 26 predpeldne. Osebni vlak v smeri: Htsenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
11-38 are Opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žel., Trs drž. aeL, Beljak, (Čez Pod.ožčico) Celovec
1- OO »opoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-45 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel„ Beljak, (Čez Pod ožčlco) Celovec, Praga.
7-IO * veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, ttudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zvooor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10- 40 penooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. sel- Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Is Llnbljana drž. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvooor. Osebni vlak v Kamnik 10-50 penedl. Osebni vlak v Kamnik. (Sama
c#0 nedeljah in praznikih.)
1. maja 1908. leta.
»obod ¥ Mablfano Ja*. isLi
6-56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka (»t. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stra> • Toplic, Rtidolfovega, Grosuplje.
n-22 predpoldne. Osebni vlak iz Pragi. Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrož^r** in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča.
2 32 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočev. Straže Toplic, Rudoifovega, Grosuplja.
3-06 popoldne. Osebni vlak iz  Bel jat -3 juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka \'c Podrožčicc) OoHce drž. žeU trsta drl, žel. Jesenic, Tržiča
6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Pras«, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) jesenic
8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straž« -Toplic, Rudoifovega* Grosuplja.
8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui> žel- Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. asi« Jesenic, Tržiča.
n-50 ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trm drž. Žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Lfnbliano dri. kolodvori
O-46 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika. IO 5© prodpoldno. Osebni vlak iz Kamnika 6-IO zveoor. Osebni vlak iz Kamnika. 959 penedl. Osebni vlak iz Kamni za. (Skdg ob nedeljah In praznikih
(Odhodi in priaodl to označeni v srsdn^ ovropelake&2 času.)
fl. kr. ravnateljstvo MAvais žsissnie v Trste.
podružnico v spiietn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnica o ceiooco.
MBobI. fylmwB*AeBam K I^MtMO. IMtar|8V8 BltOO ŠtOV. 2. RsosrvsJ  n»am«ft M SO
== sprejema vloge na knjldbioo in Bt tokoAi vtiun ter jih obrestuje od dno vloge po
ILO
4
O
Kupuj** ln pvodoijm nodnoaitns) psmpigjsv veoh vyet po knlaatnem fcngara
Izdajatelj im odgovorni Hrednlk Baato P as teilesiisk.
Lastnina im tisk »Narodne tiskarne«.