Z83. StrolHn,
f IMIni, f prt* 10. decembra
XLVI1I. leto.
celo i c to naprej pol leta m četrt leta m m mesec -
.Slovenski Narod* velja v Lfcblfanl
i dom dostavljen: ▼ apravništvu prejeman:
• 3> E
K 24 —
celo leto naprej pol leta m četrt leta . na mesec _
K 22-— • H'-. 5-50 . 190
Dopfsf na] se frankiraja Rokopisi se ne vračajo. v atatftvo: SaaOoTa ulica it. 5 (v prlfllčju levo,) telaloc it 34.
labarfa nsk slan svafter tsvfcantii nedelfe ia preafka.
Inserati veljajo: pete ros topna petit vasta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri vrfjih msercijah po dogovora.
Uptavniitvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, to je administrativne stvari.
itavilk* velja tO vinar] ev. ——
Na pismena naročila brez
istodobni ^ Ua*jncaetM
vposlatve naročnine se ne ozira, telefon šL 89.
•Slovenski Narod* velja po poaH:
za Avstro-Ogrsko; « za Hcmčljprz
. K 25-—
celo leto skupaj naprej pol leta m m četrt leta „ „ na mesec  * m
13-—
6-50 2-30
celo leto naprej   \ - • . K 30*
za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej • « m « X 35*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* VprnvnUtvo (spodaj, dvorišče levo), Knaftova nlica št 5, telelon £185»
Bitka s Crnogorci pri Beranah
BOJI PRI  PLEVLJU. — ČRNO-GORSKO LEVO KRILO PRI BERANAH SE JE MORALO UMAKNITI. — BOJI PRI PEČI.
Dunaj, 9. decembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Na višinah Jugo - vzhodno od Plevlja smo razpršili črnogorske čete.
V obmejni pokrajini, severno od Beran, smo prisilili levo črnogorsko krilo, da se je umaknilo. Tudi boji proti desnemu sovražnemu kriiu potekajo ugodno. Na vrhovih, zapadno od Peči, smo pognali nazaj srbske zadnje čete. Število včeraj vjetih: 2 častnika in kakih 1000 mož*
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fini.
•o •
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolm, 9. decembra. (Kor. ur.) \VoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 9. decembra. "*"
Balkansko bojišče.
Boli južno Plevlja in pri Peči se uspešno nadaljujejo.
Bolgarske čete so zasedle Dja-fcovo, Debar, Strugo in Ohrid. Boji ob Vardarju uspešno napredujejo. Vrhovno armadno vodstvo.
ČRNOGORSKO URADNO POROČILO.
6. decembra. Dne 5. decembra je napadel sovražnik naše pred-straže pri čelebiću in v smeri Plev-Ije; s trdnovratnim odporom so se naši slabi oddelki celi dan držali in se nato umaknili na glavne obrambne pozicije. Z ozirom na splošni položaj smo morali izprazniti okraj" Dja-kovo. Na ostalih frontah nobene spremembe. Dne 6. decembra sta priletela   dva   avstrijska aeroplana
rad Celin je ter sta vrgla 8 bomb. Škoda je le neznatna. Ena bomba je padla na tenis-igrišče angleškega poslaništva, druga na kraj vrta pri francoskem poslaništvu, kjer je razbila nekaj šip. Kralj Nikolaj se je podal takoj v obe poslaništvi, da obišče angleškega in francoskega poslanika.
6. decembra. Zjutraj 4. decembra je bombardiralo avstro-ogr-sko brodovje. sestoječe iz ene kri-žarke in 7 torpednih ms9cev, Sv. Ivan Meduans'd. Dva narnika. med njima eden italijanski, sta se potopila, takisto 10 Črnogorskih jadernic z živežem. Na obali blizu Bojane je bil uničen francoski podmorski eoln. moštvo pa vjeto.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
6. decembra. O r i j e n t s k a armada: Tekom popoldneva 5. decembra, so Bolgari ljuto napadli naše mostišče pri Demirkapu ob Vardarju. Napad je bil popolnoma odbit. Donoldne 6. decembra je vladal na ce-i-fronti mir. - -      - »
POLOŽAJ NA BALKANSKEM BOJIŠČU.
Iz vojaških krogov poročajo: Črnogorci se branijo severno Beran v močno utrjenih pozicijah; njihove sprednje postojanke, ki se nahajajo blizu meje, so že v rokah naših čet. Boi za glavne pozicije dobro napreduje, zlasti ker se je posrečilo neki naši koloni, pregnati ob cesti iz Peči v Plavo srbske zadnje čete, tako da se nahaja ta kolona sedaj za hrbtom črnogorskih pozicij. Operacije v tem ozemlju so sicer jnko težavne: visoke gore. na katerih Je?; debel sneg in neobičajno huda zima, ovirajo boje. — V Makedoniji so odrezali Bolgari z naglo osvojitvijo Resne, Ohrida in Struge, srbskim četam pot na ^rško ozemlie. Nnoad bolgarskih čet na fronti Demirlapu - Ra-brovo dobro napreduje. Francozi se še vedno umikajo.
Črnogorslja armada.
Švicarski listf poročajo: Črnogorska armada štele približno 42.000 inož. Njene izgube znašajo na dan do 2000 mož.
Umikanje Srbov na Drač.
Iz Soluna javljajo: Štiri srbske divizije skušajo doseči Drač, kjer jih čakajo angleški parniki, da jih prepeljejo v Solun, odkoder odidejo Srbi na francosko - angleško makedonsko fronto.
Beda srbskih beguncev. »Secolo« priobčuje strašne podrobnosti o bedi, ki vlada med srbskimi begunci. Ceste v Albanijo so polne ACtiskih in otroških trupel. Dve tretjini beguncev pogineta vsled naporov in lakote. Odigravajo se nepopisno žalostni prizori.
Buol? pod nemško upravo. Tz Aten pon^njo: Upravo v Bi-toliu so prevzeli Nemci.
Umikanje Francozov in Angležev v M^kcdonij*. Iz Aten poročajo: Francozi in Angleži nadaljujejo svoje umikanje proti grški meji. Bolgarska ofenziva je naperjena predvsem proti železniškemu mostu pri Sirumici. kjer je edini prehod čez tam zelo deroči Vardar.
F ranedži so n»sstrelfli most pri Demirkapu.
Milan, 9. decembra. (Kor. urad.) »Secolo« javlja iz Soluna: Francozi so spravili ves svoj vojni materijal iz kolodvora Strumica in iz defileja Demirkapu ter so razdejali most pri Demirkapu in tamkajšnji kolodvor. Ranjence so spravili Francozi iz Ojevgjelov v Solun.
I<?e sta Mackensen in GaftVftz?
Podpolkovnik Rotisset se v »Petit Parisienu« jako vznemirja, da ni o Galhvitzu in Mackensenu nič več slišati. Morda marširata že skupno z Bolgari proti vardarski fronti. Posebno je paziti na poročila, da korakajo avstrijske in nemške čete v Bolgarijo, ker je mogoče, da nameravajo napasti iz dolin zapadno gorovja Rodone Francoze v hrbet. Ali smo dovolj močni, da vzdržimo tak dvojni napad? vprašuje Rouset in odgovarja: Zal, da je to zelo negotovo.
Francoske tolažbe.
»Ternps« objavlja uvodnik, v katerem skuša dokazati, da se ekspedi-cijska armada ne nahaja v tako veliki nevarnosti. Rusi so pripravljeni in lahko vsak trenotek udarijo. Srbske čete lahko pričnejo z novimi operacijami, kar je odvisno le od zaveznikov. Italija ima velike vojaške rezerve ter more poslati močne sile v najkrajšem času v Albanijo. Francozi in Angleži bodo torej na svoji makedonski fronti le nekaj tednov sami izpostavljeni navalom sovražnikov. Ti pa ne morejo združiti proti njim vseh svojih sil, kajti boriti se morajo z velikimi težkočami. Treba je torej potrpežljivosti in vztrajnosti. Zavezniki Soluna ne bodo zapustili, temveč se bodo sovražniku postavili v bran. Vojni svet četverozveze je določil vsa za to potrebna sredstva.
Četverozvezni  vojni  svet o balkanski ekspediciji.
Iz Ženeve poročajo: Clemen-ceau in več drugih članov francoskega vojnega odseka odobrava Kitche-nerjev predlog, ki ga je utemeljeval v vojnem svetu v Calaisu ter obsega popolno opustitev balkanskega podvzetja, zato pa ojačenje obrambe Sueškega prekopa.
Iz Haaga: V pariškem vojnem svetu so se pojavila velika nasprot-stva glede balkanskega vprašanja. Končno je bilo sklenjeno, omejiti5 se na Solun in okolico ter za enkrat ustaviti vsako ofenzivo.
Iz Stockholma: »Times« poročajo, da so v važnem posvetovanju sklenili voditelji, merodajne osebe, da puste pod vsakim pogojem čete četverozveze v Solunu.
Četverozvezne čete v Albaniji.
»Baseler Nachrichten« javljajo: Iz Barija odhajajo neprestano transporti italijanskih čer v Santi Qua-ranta, kjer so se baje tudi že izkrcali francoski in angleški oddelki.
Ruski napad na Bolgarsko.
Švicarski listi poročajo iz Petro-grada: Petrogradski gubernator knez Obolenskij prevzame zborno povelj-ništvo ter ga nadomesti Kuropatkin, ker se zdi, da je ruska vlada opustila namen napasti Bolgarsko.
Grška m ietrazveza.
VELEPOMEMBNE IZJAVE KRALJA KONSTANTINA.
London, 8. decembra. (Kor. ur.) Reuter. V razgovoru s poročevalcem ameriške »Associated Press«, je kralj Konstantin na vprašanje, ali je Nemčija garantirala posestno stanje Grške, odgovoril: Seveda, tudi četverozveza je to storila. Nemčija je dala garancijo za sebe in za svoje zaveznike. Poročevalec je'še vprašal, kaj bi Grška storila, ako bi pričela četverozveza z nasilnimi ukrepi. Kralj je odgovoril: Poslali bomo celemu svetu protest proti kršenju naših s u v e r e n s k i h pravic in upirali se bomo nasilnostim do največje skrajnosti.
MED GRŠKO IN ENTENTO PRIDE VENDAR DO SPORAZUMA?
Atene, S. decembra. (Kor. urad.) Agence Havas: Minister Rhalis bo konferiral z generalom Sarrailom o podrobnostih položaja. Nato se bodo vršila pogajanja med grškimi in če-tverozveznimi vojaškimi delegati. — Podučeni krogi so prepričani, da se bo dosegel zadovoljiv rezultat.
Solun, 8. decembra. (Kor. urad.) Reuter: Dva častnika grškega generalnega štaba sta dospela iz Aten. da uredita z arip.eškimi ;n francoskimi vojaškimi oblastmi podrobnosti pogodbe med Grško in Četverozvezo.
Resen položaj v Atenah.
Iz Aten poročajo: Politični položaj v Atenah je resen. Kriza se je poostrila. Grška vlada ie zaprla pristanišče Kavalo. Tz Italiie ne prihaiajo več nobene ladje v grška pristanišča. Pogajanja med grško vlado in četverozvezo se še nadaljujejo. Ententa vztraja pri vseh svojih zahtevah, grška vlada pa označuje te propozicije za nesprejemljive.
Lvonski »Progres« poroča: Me-rodajni krogi četverozveze se znova bavijo z vprašanjem balkanske ekspedicije. Ni izključeno, da pridejo do sklepa, opustiti vso svojo akcijo.
LISTEK.
IS SIO! PISTI PDBIIL
Kngleški spisal M. Mc. Donnell B o d k i n.
(Dalje.)
»Ali bi ga radi obvarovali te nesreče?« me je vprašala gospa Caruthova.
»Za vsako ceno! Še svojo dušo bi žrtvovala — a kaj, ko ni nobene pomoči.«
»Jaz pa vem, kako bi se dalo pomagati. Otroka je treba zamenjati.«
»Ne, ne, ne!« sem jaz zaklicala. *Tega ne dopustim na noben način.«
»Poslušajte me,« je ukazala gospa Caruthova tako odločno, da se še ugovarjati nisem upala. »Moj sin je krasen in zdrav deček; več je vreden, kakor sto takih potvorov, kakoršen je Vaš otrok. Če zamenjava otroke, boste imeli Vi dobiček. Dojila bom še dalje vašega sinka, in če ga ohranim pri življenju, ga lahko pozneje nazaj vzamete. Le pa umrje — oh, nikar se tako ne zgražajte, saj smrt ni kdove kaj in zdravnik vas je tudi že pripravil na to, da bo vaš otrok umrl — če torej vaš sin umrje, ni treba očetu ničesar povedati in
ostal mu bo zdrav, krepak in lep dedič in ostalo tudi celo premoženje.«
»Nisem se mogla upirati,« je vzdihuje pripovedovala gospa Ayl-merjeva. Gospa Caruthova je bila tako močna in zdrava, jaz pa tako slaba in bolna, da sem se komaj še držala. To je edino, kar me mere vsaj nekoliko opravičiti. Samo da obvarujem svojega moža velikih bolesti in velike izgube, sem privolila v to, da zamenja gospa Caruthova otroka; dala sem ji mnogo denarja in zlatnine in prisegla mi je, da bo z mojim otrokom ravnala tako, kakor bi bil njen. Vsled razburjenja se mi je bolezen še poslabšala. Vsa iz uma sem bila in sem cele dni jokala, da mi sin umrje. Pri meni je bila pobožna katoliška strežnica, Kiti Sullivan. doma z Irskega, ki je zame požrtvovalno skrbela in zaeno glasno molila za zdravje mojega otroka. Ta strežnica je na večer onega pogovora z gospo Caruthovo odšla, iz službe in do prihoda nove strežnice Je te posle prevzela gospa Caruthova sama. Ponoči je prišla v sobo in videla sem, da je izpod ogrinjala nekaj položila na posteljico mojega otroka. Zamižala sem. da bi ne videla zamenjave otrok. Slišala sem potem, kako se je gospa Caruthova plazila iz sobe in slišala otročje ve-kanje. Zdelo se mi je, kakor da me kliče moj sin, naj ga rešim, toda jaz nisem imela toliko moči, da bi se bila
le ganila; na smrt sem bila slaba in smrti sem se bala.«
»Ko sem se zopet zavedala, je bil dan. Reva nisem niti slutila, da je od onega večera do tega dne potekel cel mesec. V sobi sta bila zdravnik in moj mož.
»Za vašo soprogo ni zdaj nobene nevarnosti več,« je govoril zdravnik. »Sicer sem bil pa vedno prepričan, da polagoma že ozdravi. Toda pravo čudo je, da deček ni umrl, nego postai tako zdrav in krepak.«
»Prinesli so mi otroka. Tako svež, zdrav in lep je bil, da me je že pogled na njega vso poživel. In — pomislite, Dora! — tekom tistega meseca, ko sem bila brez zavesti, sem tudi popolnoma pozabila peklenski načrt gospe Caruthove in niti na misel mi ni prišlo, da držim na rokah zamenjano dete, tujega otroka. Mislila sem, da pritiskam lastnega otroka na srce. Kaka budalost je pač trditev, da mati svojega otroka že instinktivno spozna. Ne, jaz nisem otroka poznala in oklenila sem se otroka tiste grde Caruthove z vso ljubeznijo. Ko se mi je sčasoma povrnil spomin, sem seveda tudi spoznala, pri čem da sem, da nimam svojega otroka, nego da velja sin gospe Caruthove za mojega sina. Toda moje brezmejne ljubezni do tega otroka tudi to spoznanje ni ne zmanjšalo, ne ohladilo.«
»Povedalo se mi je, da je gospa
Caruthova nenadoma in brez sledu izginila iz vasi. A glej, po preteku dveh let se je vrnila in je pripeljala seboj malega dečka — mojega in Roderikovega sina, postavnega dediča veleposestva Dunscombe, ki sem ga jaz sama pripravila ob njegove pravice.
Lahko si je misliti, kako sem nesrečna od tega dne. Kaka mati sem! Najhuje pa je še to, da se ne morem ločiti od dečka, ki ni moj sin, da ljubim ravno tega tujega dečka, do-čim je moj lastni sin mojemu srcu popolnoma tuj. Gospa Caruthova je seveda s tem jako zadovoljna. Od časa do časa sem ji dajala nekaj denarja in drugega ni zahtevala ničesar. Toda — kaj se je še zgodilo. Deček, moj deček, sad mojega telesa, je zašel v slabo družbo in na slaba pota. Caruthova mi je prišla danes povedat, da so dečka zasačili pri tatvini in ga zaprli. In rekla mi je, naj posreduje moj mož kot pravi oče nesrečnega dečka, da bo izpuščen iz zapora, sicer da vse razkrije. Ah, ni je pod božjim solncem matere, ki bi zaslužila tako zaničevanje kakor jaz. Prosim vas, Dora, svetujte mi, kaj naj storim. Prosim vas, pomagajte mi!«
»Najbolje bi bilo, da sami raz: krijete vse,« je menila Dora Myrl.
»Ne morem, ne upam se! Kaj bi storil moj mož, če bi zvedel, da sem pustila otroka zamenjati in da je njegov sin zaradi tatvine v zaporu. Še
ustrelil bi se. Vem. da je nadvse grdo in grešno, da svojega otroka ne maram in da sem vso ljubezen, kar sem je zmožna, posvetila drugemu otroku, a to so provzročile razmere in to se ne da premeniti. Če boste jutri videli Arhibalda, boste razumeli moja čustva in me boste samo pomi-1 ovali in ne le obsojali.*
Naslednji dan se je na lovskem vozu pripeljal pred dvorec kodrolas deček, krepak in vesel dijak. Planil je z voza in zdirjal po stopnjicah — čez trenotek ga je že gospa Avlmer-jeva pritiskala na svoje srce m ga vroče poljubljala.
»Pomisli, mamica,« Je vzkliknil deček, po končanem pozdravljenju in po prvih vprašanjih in odgovorih, »skoro bi bil svojo »srečo« izgubil. Tako se mi je mudilo k tebi, da je pri izhodu s kolodvora obvisela moja verižica ob neki stvari in se je »sreča« odtrgala. A našel sem jo vendar. Prosim, mamica, spravi jo za toliko časa. da jo bom mogel zopet na verižico prikleniti.«
Pri teh besedah je položil na omaro srebrno svetinjico.
»Shranila jo bom,« je odgovorila gospa Avlmerjeva. »A ti pojdi zdaj le v svojo sobo in se preobleči.«
Čim je bil deček zapustil sobo, je postal obraz gospe Aylmerjeve zopet ves bled; vsa veselost je izginila iz njega in oči so proseče gledale Doro. Ta pa pogleda ni hotela razumeti. (Konec prihodnjič.}
Diference med Francijo in Anglijo radi Grške.
Preko Lugana poročajo: Med Francijo in Anglijo so izbruhnile diference radi postopanja proti Grški. Francoski državniki zahtevajo nasilne korake, Angleži se pa temu pro-tivijo.
Bolgarija in Grška.
Iz Sofije poročajo: Bolgarska vlada je predlagala atenskemu kabinetu, da se določi tudi ob srbsko-grški meji, zlasti južno Bitolja, nevtralni pas, ki naj prepreči vse incidente med bolgarskim in grškim vojaštvom. Kakor znano, je določen tak nevtralni pas tudi ob grško - bolgarski meji.
Nepoboljšljivi Venizelos.
Pariški »Figaro« priobčuje razgovor z Venizelosom, ki je dejal: Po 50 letih svobodnega ustavnega življenja, tekom katerega je grški narod vresničil mnogo svojih narodnih ide-jalov, je postala grška ustava le kos papirja. Na Grškem imamo sedaj vlado, ki je mogoča le v državah z absolutističnimi vladarji. Nove volitve, katerih se liberalni poslanci deloma sploh ne morejo udeležiti, ker se nahajajo pod orožjem, bodo le grda komedija, ki se narodu studi in pri katerih liberalna stranka ne mo-fe sodelovati. Naša stranka se jih torej ne bo udeležila. Vladi prepuščamo vso odgovornost za spremembo političnega kurza in za vse katastrofe, ki bodo iz tega nastale. Po končani zunanji krizi bo posegla liberalna stranka zopet v boj, ako obseg ka-tatsrofe sploh ne omaje naše vero v rfcdccnost helenizma.
Položaj v Romuniji.
Glasilo znanega prijatelja centralnih držav Petra Carpa »Molda-
va« izraža svoje nezadovoljstvo nad neiskreno politiko ministrskega predsednika Bratiana. Ta politika ni resna, ni možata in ni iskrena. Centralnim državam sicer ne škoduje, pač pa koristi četverozvezt Ako trdijo vladni listi, da je Bratianu rešil Romunijo, je treba odgovoriti, da ie Bratianu bodočnost Romunije kompromitiral. — General Crainceanu, glavni urednik »Universula«, ki je še nedavno poudarjal, da mora Romunija brez odloga udariti na Avstrijo, priobčuje uvodnik, v katerem izvaja, da je intervencija Romunije za dolgo odložena. — Posebna romunska komisija, ki se je mudila v Petrogradu, je izposlovala od ruske vlade izredne ugodnosti za transport municije iz Francije in Anglije čez Rusijo v Romunijo. Municija bo prihajala po novi ruski železnici čez pristanišče Kola. Prve večje pošiljatve začnejo pa še le koncem decembra. — Romunski listi javljajo, da bo romunska vlada zmanjšala plače državnih uradnikov za 30%. — Angleži so ustanovili v Bukarešti posebno brzojavno agenturo, »da bo poročevalska služba med Londonom in Bukarešto tem boljša«. Agentura se nahaja pod kontrolo angleškega poslanika. — Izvozna komisija finančnega ministrstva je dovolila izvoz 1000 vagonov žita v Turčijo.
Romunski ministrski svet.
Iz Bukarešte, 9. decembra: Romunski ministrski svet je imel dolgo posvetovanje o korakih, s katerimi naj bi se brezuspešila vedno ostrejša akcija parlamentarne opozicije. Ministri so se posvetovali tudi o zahtevah agrarnih krogov glede izvoza žita.
Uspeh naših čet pri Tolminu.
BREZUSPEŠNI ITALIJANSKI NAPADI. — NAŠ USPEH PRI TOLMINU. — NA   JUŽNEM TIROLSKEM.
Dunaj, 9. decembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Brezuspešni napadi Italijanov proti posameznim odsekom naše fronte na Goriškem trajajo. Take napade smo odbili pri Oslavju ob hribu Sv. Mihaela in pri Sv. Martinu.
Pri Dolju, severo - zapadno od Tolmina so naše čete izboljšale svoje pozicije s tem, da so zavzele kos sovražnega Jarka.
Na južnem Tirolskem je obstreljevala italijanska artiljerija posamezne pozicije v naših utrjenih prostorih pri Lardaru in Rivl.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hof er, fml.
NOV USPEH NAŠIH PODMORSKIH ČOLNOV.
Dunaj, 9. decembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Dogodki na morju.
Eden naših podmorskih čolnov je dne 7. decembra dopoldne v zalivu Drina zasegel albansko motorsko jademico, na kateri se Je nahajalo 30 srbskih vojaških beguncev s puškami, 4 topovi in municijo ter Jo spravil v Kotor.
Brodovno poveljstvo.
OB SOŠKI FRONTI.
Že štiri dni napadajo Italijani zopet ljuto goriški odsek po besneči artiljerijski pripravi. Vendar pa boji niso tako hudi kakor pretekli teden. V tolminskem odseku so vzele naše čete sovražniku kos fronte, kar je velikega taktičnega in moraličnega pomena. K Soči je pozval Cadorna, kakor se vidi iz švicarskih poročil, čete z druge fronte in ob Soči doslej se boreče so odšle drugam. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo sovražnik nadaljeval z napadi in morda v kratkem zopet udari z veliko močjo na našo fronto, ker zbornica nestrpno pričakuje, da bi vendar že enkrat prispelo z bojišča kako ugodno poročilo. No, mi smo mirni, zbornica
pa naj pričakuje, pričakovala bo zaman.
ITALIJANSKO   URADNO POROČILO.
Rim, 6. decembra. Na vsej fronti kljub neugodnim vremenskim razmeram artiljerijska delavnost. Naša artiljerija je razbila sovražna bivališča v Volajskem ozemlju na Koroškem in razpršila sovražne oddelke v Se-baški dolini. Sovražna artiljerija je obstreljevala Paularo v visoki dolini Chiarza kakor tudi Tržič, vzročila je nekaj škode. Sovražni oddelki so poskusili v varstvu megle vdreti v nekatere odseke naših črt. Bili so po-vsodi odbiti in zapodeni v beg v odseku pri Globnem ob srednji Soči s protinapadom. Hitri in drzni napadi naše infanterije so nam prinesli nekaj uspehov na Krasu.
Rim, 7. decembra. Intenzivna artiljerijska akcija, zlasti v Judikari-jah, v dolini Conceo in v Kamiji. Naša infanterija je vplenila s svojo delavnostjo na Kraški planoti vojnega materijala, med tem je en plinarnik, dva metalca bomb, puške in municijo.
Novo grupiranje italijanskih čet Curih, 9. decembra.  Listi poročajo iz Milena: Za italijansko fronto se je pričelo novo veliko grupiranje čet.
Vse pod orožjem.
»Baseler Anzeiger« poroča: Italija je poklicala sedaj zadnje formacije svojih vojaških obvezancev pod orožje. Italijanska armada šteje sedaj moštva en milijon in pol, da bi se to število še povečalo, skoro ni mogoče.
Kaj bo spomladi 1916?
»Corriere dela sera« gleda s strahom v bodočnost glede na vedno slabši vojni položaj. V nekem Članku sicer upa na velike ruske in francoske priprave, ki se imajo uveljaviti končno v veliki ofenzivi spomladi 1916, obenem pa ga navdaja strah, ko premotriva sijajne priprave Nemčije ob ruski fronti. In fronta ob Soči?
Vojne izgube italijanskega trgovskega brodovja.
Iz Milana poročajo: Od početka vojne manjka 72 italijanskih trgovskih parnikov; nobenega poročila ni o njihovi eksistenci.
ZAPADNO B0JISCE.
POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI.
Berolin, 9. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 9. decembra.
Zapadno bojišče.
Živahni artiljerijski boji na raznih točkah fronte, zlast! v Flandriji |n v okolici višine 193 se ver o-vzhodno od Sonalna. Južno od Bapaume
smo prisilili francosko letalo* da se Je spustilo na tla. Piloti so vjeti. Vrhovno armadno vodstvo.
*
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
6. decembra popoldne. Zadnjemu poročilu ni ničesar dostaviti.
6. decembra zvečer. Čez dan precej živahno artiljerijsko delovanje v Artoisu okrog Loosa in
Soncheza, med Sommo in Oiso, kjer so zadele naše baterije vlake v Fayu in obstreljevale čete, ki so izpremi-njale za* fronto pri Hatincourtu in Lancourtu svoje pozicije. V Cham-pagni tudi silen topovski ogenj od St. Sonpleta do Massigesa in v Ar-gonih v Hante Chevauchjeju.
7. decembra popoldne. Tekom noči precej živahen topovski boj v Champagni in krajevni boj za neko našo eksponirano pozicijo južno od Saint Soupleta.
7. decembra zvečer. V Belgiji je obstreljevala naša artiljerija skupaj z belgijsko artiljerijo neko sovražno napravo v okolici Het Saša; napravo smo popolnoma razdjali, dve municijski skladišči sta zleteli v zrak. V Artoisu je bil artiljerijski boj čez dan zopet zelo silen. Hud topovski ogenj na obeh straneh v okolici Givenchvja in severno od Bois-en-Hache, kjer se je vršil tudi boj s težkimi bombami. V odseku ob cesti v Lille je naša artiljerija uspešno obstreljevala sovražne jarke. Iz okolice Garonne poročajo o patruljskih bojih, pri čemer smo imeli mi prednost V Champagni traja boj za posest eksponiranega strelskega jarka. Južno od Saint-Soupleta so imeli naši protinapadi uspeh, da smo velik del izgubljenega jarka zopet osvojili. Neki drug krajevni napad manjšega pomena se je izvršil vzhodno pri Sou-
amu.
Belgijsko poročilo.
6. decembra. Na belgijski fronti nobenega infanterijskega boja. Naše baterije so večkrat uspešno obstreljevale skupine nemških vojakov, zlasti pri Choorbachu in Woumnu. Nemška artiljerija je popoldne nekoliko delovala, borili smo se uspešno proti njej.
7. decembra. Naše baterije obstreljujejo uspešno sovražne skupine severno in jugovzhodno od Dix-
| muidna ter nemške strelske jarke ! okoli VVoumna v odgovoru na to, da vporablja sovražnik granate, ki pro-vzročajo solzenje. V odseku Steen-straete deluje naša artiljerija skupaj s francoskimi baterijami pri razdejanju sovražnih del. Gotovi znaki dovoljujejo sklepati, da dela poplava v okolici Ysere sovražnim četam velike težkoče; ogroženi od vode, so zapustili mnogo eksponiranih pozicij.
Potopljena angleška parnika.
London, 9. decembra. (Kor. ur.) Lloyd poroča: Angleška parnika »Veria« in »Goulantia« sta bila potopljena.
Vrhovno poveljnl^tvo četverozveznih čet.
Iz Stockholma poročajo, da je bilo sklenjeno, ustanoviti enotno vrhovno poveljništvo vseh četverozveznih čet. v katerem bi bili za Rusijo veliki knez Nikolaj Nikolajevič, za Francosko Joffre, za Anglijo French in za Italijo Porro.
Admiral Rusin v Parizu.
Admiral Rusin, šef ruskega mornariškega štaba, je dospel dne 8. decembra zvečer z 8 častniki v Pariz.
Joffrejev pomočnik.
»Petit Parisien« poroča: General Castelnau je bil imenovan za pomočnika vrhovnega poveljnika francoskih armad Joffra, zlasti v vodstvu operacij na severovzhodni fronti.
Tudi Anglija zah+eva vrhovnega poveljnika.
V »Daily Telegraphu« zahteva vojaški sotrudnik, da imenuje tudi Anglija vrhovnega poveljnika vseh čet. French je podvzetje v Sredozemskem morju skoz in skoz obsojal. List se končno pritožuje, da je tako malo za tako mesto zmožnih častnikov.
Črni Francozi.
Iz Ženeve: V francoskem senatu je sklenil vojni odsek predlagati vladi ustanovitev druge armade v Zapadni Afriki.
Anglija  pred  brambno dolžnostjo.
Iz Londona poročajo, da je lord Derby izjavil, da se termin za prostovoljno rekrutiranje, ki poteče v soboto, ne bo podaljšal.
Anglija in mirovno vprašanje.
London, 9. decembra. (Kor. ur.) V zbornici je zahteval Snowden (delavska stranka) od Asquitha, da naj obljubi, da se ne bo odklonil noben predlog za mirovna pogajanja, ki bi ga stavila kaka nevtralna država ali katerikoli sovražnik, in bi obsegala zahtevo po opustitvi zavzetih pokrajin, ne da bi se za to vprašal parlament
Asquith je odgovoril, da so Anglija, Francoska, Italija, Japonska in Rusija sklenile, da ne bo nobena država sklepala posebnega miru. Če bodo stavile sovražne vlade direktno ali s posredovanjem nevtralnih vlad resne mirovne predloge, se bodo zavezniške vlade najprej posvetovale. Ce se zgodi, da se bodo stavili mirovni predlogi,
bo vladi na tem, da se parlament kakor hitro mogoče obvesti.
Nemška Vzhodna Afrika,
Reuter poroča iz Capetowna: V parlamentu je izjavil Botha, da seveda ne obstoja namen, polastiti se Nemške Vzhodne Afrike, pač pa bodo pri končni odločitvi vprašali tudi južno - afriško Unijo.
Kitajska   hoče   pristopiti četvero-zvezi?
»Frankfurter Ztg.« poroča iz Rusije baje preko Charbina* da se namerava Kitajska pridružiti četve-rozvezi. Zaradi te govorice je podal angleški poslanik v Tokiju izjavo, da Anglija ne namerava skleniti s Kitajsko kake zveze, ne da bi se poprej dogovorila z zavezniško Japonsko.
Vojna z Rusijo.
POLOŽAJ NA RUSKEM BOJIŠČU.
Dunaj, 9. decembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ho fer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 9. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 9. decembra.
Vzhodno bojišče.
Izvzemši posamezne boje med patruljami, ni ničesar poročati.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
6. decembra. V okolici Dvin-ska so obstreljevali Nemci včeraj ponoči 4 ure brezuspešno s težko artiljerijo nase jarke na fronti Bors-kaja in zapadni Dvini (3 kilometre severo - vzhodno od Iluksta) tja do Iluksta. Naš artiljerijski ogenj je zadržal sovražni napad južno od Rafa-lovke ob Stiru proti pokopališču pri vasi Kolodzijeje. Na drugih frontah in v Kavkaziji nobene izpremembe.
7. decembra. V okolici kraja Krijevo, kakih 80 km jugovzhodno od Vilne. smo zbili neko sovražno letalo ter vjeli letalce. V okolici vasi Janovke, 9 km severovzhodno Bu-čaca (v Galiciji), je poskusil sovraž-
TURŠKA VOJNA.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
Carigrad, 8. decembra. (Kor. u.) Poročilo »Agence tel. Milli«. Glavni stan poroča: Fronta v Iraku: Naše čete energično ogrožajo sovražnika, ki brani Kut - el - Amaro. Nekaj sovražnih kolon, ki so poskusile zbežati, je imelo velike izgube. Vplenili smo 300 natovorjenih vel-blodov. Naše eksponirane kolone, ki so s krili prodrle do Sejk Saada, vznemirjajo umikajočega se sovražnika — Dardanelska fron-ta: Pri Anaforti je naša artiljerija uspešno obstreljevala sovražne baterije in transportne ladje v zalivu Savli ter jim prizadejala izgube. Transportne ladje so bile prisiljene, da so se umaknile. Pri Ari Bumuju je razdejala dne 6. decembra naša artiljerija del za sovražne rezerve določenih stanovališč. Dne 7. decembra je razdejala neka mina, ki smo jo zažgali na desnem krilu, dve sovražni mini. Pri Sedil Baru je prisilila dne 7. decembra naša artiljerija neki sovražni monitor in 2 križarki, ki sta bombardirali Pala Mutlik, in neko sovražno križarko ter monitor, ki sta bombardirala Kaial Tepe, da sta se odstranila. — Fronta v Kavkaziji: Boji patrulj.
Francosko poročilo izored Dardanel.
6. decembra. Pri ekspedicij-^ki armadi ob Dardanelah sta 4. decembra obe artiljeriji živahno delovali. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne delavce ob izlivu Keres-visdere. Naši letalci so metali mnogo bomb na neko turško taborišče.
Anglija se že bofl za Egipt
»Central News« poročajo: Angleška vlada je zaprosila v interesu skupne zmage države četverozveze za aktivno sodelovanje pri obrambi Egipta.
Senusi zavzeli Tripolitan'jo.
Car grad, 8. decembra. (Kor. u.) Kakor izvedo listi iz zaupanja vred-nnga vira, so zasedli Senusi in domačini, ki so dobro organizirani, ves vilajet Tripolitanijo. Svoj glavni stan so postavili v Sukel Dešumi, poldrugo uro od mesta Tripolis ter so vdrli v Kasa Syrt. V bojih pri tem kraju so izgubili Italijani 6000 mrtvih ter so pustili v rokah domačinov vse svoje orožje in municijo. Sejk Senusov je nedavno obiskal Sollon.
V Arabiji.
Iz Carigrada poročajo o zmagovitih bojih turških čet med Lahadi-jem in Adenom, ki so se vršili od julija do oktobra.    Turki prodirajo v
nik pod zaščito silnega artiljerijsice-ga ognja prodreti proti vzhodu, vrgli pa smo ga nazaj na Pjelavo. Enako brezuspešni so bili poskusi, napasti nase čete v okolici vasi Jaslovjec in Pausovka, 15 km jugovzhodno od Bučaca. Vzhodno od jezera Svetina, južno od Vilje in v okolici vasi Ceb-rova, 15 km severozapadno od Tar-nopola, uspešno delovanje naših po-izvedovalcev. Z drugih odsekov fronte ni ničesar poročati.
Car na fronti.
Iz Carskega Sela poročajo, da je car Nikolaj s prestolonaslednikom odpotoval k armadi.
Rusija in poljsko vprašanje.
Iz Stockholma: Sedaj, ko se nahaja vsa Poljska v posesti Nemčije in Avstro-Ogrske. se kaže ruska vlada Poljakom naklonjeno. Vladi blizu stoječa moskovska »Gazzeta« prinaša dopis, v katerem pravi, da je pričakovati samostojnega poljskega kraljestva s personalno unijo z Rusijo. Ce bo ta reforma izvedena, se bo priznal poljski jezik kot državni jezik.
Kronstatski   mornariški laboratorij uničen.
»LokaJanzeiger« poroča preko Stockholma. da je bil kronstatski mornariški laboratorij vsled proti-vojaškega atentata skoraj popolnoma razdejan. Ko so popoldne zapustili kemiki laboratorij in so tam delali samo delavci, je eksplodiral neki oksigenski naboj ter ubil 22 delavcev, 30 pa težko ranil.
smeri na Aden rn na kraj Šejk Otman.
Iz Perziie.
Preko Carigrada: Odredba pozicijske vlade določa likvidacijo cesarske perzijske banke in istočasno ustanovitev nove državne banke, ki naj prevzame delokrog cesarske banke. Banka, ki naj se zatvori, je stala pod angleško kontrolo, kar se sedanji perzijski vladi ne zdi več v skladu z interesi in neodvisnostjo dežele.
Perzijsko vprašanje v angleški zbonvci m drugo.
Poslanec Bellairs je vprašal v zbornici, ali so se nevtralne države Angliji zahvalile, da je očistila morje nemških min ter tako omogočila trgovski promet med Ameriko in Evropo brez nevarnosti za življenje. — Državni tajnik Grey je odgovoril, da vlada ni dobila takega priznanja.
Unionist Stewards je vprašal, ali se Anglija ne bo maščevala zaradi aretacije angleškega konzula v Širasu s strani Nemcev s tem, da bo zasedla nemško koncesijsko ozemlje v kitajskih pristaniščih in aretirala nemške konzule na Kitajskem, da se preprečijo zarote proti angleškim interesom. — Grey je odgovoril, da pač ne prezira nevarnosti, stvari pa ni mogoče tako enostavno rešiti.
Na vprašanje o zadnjih dogodkih v Perziji je odgovoril Grey, da ti dokazujejo, da ne gre perzijskega orož-ništva zanemarjati. Res je, da sta se do sedaj samo Širas in Hamadan uprla vladi in tudi upa, da se bo perzijska vlada pošteno trudila, napraviti zopet red, kar je že poskusila v Ha-madanu. Ruske čete niso vkorakale v Teheran- Perzijski vladi se je sporočilo, da se bo to zgodilo samo v slučaju, če bi bilo treba ščititi življenje in imetje zaveznikov. Med tem se stori vse proti upornemu orožništvu.
Državni tajnik za Indijo je izjavil, da so znašale angleške izgube pri Ktesifonu 643 mrtvih, 3330 ranjenih in 594 pogrešanih. Glasom zadnjih poročil so znašale skupne izgube pri ufhikanju manj, kakor 300 mož. Cham-berlain je v toplih besedah hvalil nastop čet
Angleški poraz pri Ktesifonu.
Lordprezident tajnega sveta, lord Crewe, se je izrazil o porazu pri Ktesifonu: Podvzetje je bilo skrbno pripravljeno že mesece. Hitro zavzetje Bagdada bi bU velik vojaški in politični dogodek. Naloga pa se je izkazala za težavnejšo, kakor se je prvotno domnevalo, zlasti ker je imel sovražnik mnogo več čet in mnogo artiljerije. Lord Svdenham je izjavil, da je bil vzrok poraza ta, da je poveljnik podcenjeval silo sovražnika. Zato se
je zgodilo, kar se je zadnji čas že tolikokrat pripetilo. Govornik je končno pripomnil, da pač razume politične, ne pa vojaških vzrokov za podvzetje v tej oddaljenosti iu na tem temelju.
Poroča se nadalje, da je bilo pri Ktesifonu ubitih ali ranjenih 23 angleških polkovnikov. Lista sega šele do 24. novembra. Uradni seznam omenja tudi več vjetih letalskih častnikov. Zatrjuje se, da je bil tudi general Townsend ranjen in da že leži v lazaretu v Basorahu.
Amerika in Nemčija.
Zedinjene države zahtevajo odpokli-canje nemškega vojaškega in mornariškega atašeja.
Berolin, 9. decembra. (Kor. ur.) Zedinjene države so izrekle željo, da naj Nemčija odpokliče vojaškega in mornariškega atašeja pri nemškem veleposlaništvu v Washingtomi. Ker podrobnosti o razlogih želje ameri-fke vlade še ni, še ni dana možnost, presoditi, kateri vzroki so bili za ameriško vlado merodajnu da je storila ta korak.
Nemški državni zbor.
Državni kancelar o vojni in miru.
V včerajšnji seji nemškega drž. zbora je imel državni kancelar Beth-mann - Holhveg velik govor, ki ga že z ozirom na prostor ne moremo drugače priobčiti, kakor v ekscerptu.
Državni kancelar je najprej pojasnil, kako se je Četverozveza trudila, pridobiti Bolgarijo in pri tem še Srbiji ni prizanašala. Bolgarske zahteve glede Makedonije so bile po zadnji balkanski vojni znatno oškodovane. Rusija je tedaj pustila Bolgarijo na cedilu, ker Je potrebovala Srbijo za predsilo proti Avstriji. Danes vihrajo bolgarske zastave v deželi, ki jo je po balkanski vojni izgubila. Srbija se je zanašala na Greve-va zagotovila, a zdaj je srbska armada večjidel uničena. Drugič se je ta mali narod žrtvoval za zapadno silo. Z zmago v Srbiji je postala Donava svobodna in je dosežena zveza s Turčijo. Dardanele stoje trdnejše kakor kdaj in pri Bagdadu so Angleži doživeli občuten poraz. Odprta pot v bližnji Orijent, pomeni mejnik v zgodovini te vojne. Kar so naši nasprotniki vojaško in politično na Balkanu izgubili, to poskušajo poravnati z nasilno politiko proti nevtralnim državam. Zda! je na vrsti Grška, ki pa hoče ohraniti svojo nevtralnost. Stvar še ni pojasnjena.
Po obračunu z Angleško, kateri je državni kancelar očital, da se na njeno povelje nadaljuje vojna, in po pojasnitvi vojnega položaja obeh centralnih držav, je državni kancelar odločno zavrnil trditve, da je Nemčija izstradana in da prosi za mir, poudarjajoč, da se bodo morali sovražniki vkloniti in da bo Nemčija nadafievaJa vojno, da izpolni, kar je potrebno za prihodnjost Nemčije.
Na razpravo je potem prišel socijalno - demokratični predlog glede mirovnih pogajanj. Utemeljeval ga je poslanec Scheidemann, ki je z ozirom na vojni položaj, poudarjal, da Nemčija kot zmagovalka lahko govori o miru. ker tega ne more nihče tolmačiti kot slabost v sedanji voini, ▼ katero je zanletena skoro vsa Evropa, ie izključeno, da bi bilo mogoče katero skuoino spraviti na kolena. O kakem odstopu Alzacije in Lota-rmzve nece Nemčija ničesar slišati. Angleški načrt, izstradati Nemčijo, se je ponesrečil in sovražniki tudi nimalo nič upanja na kake vojaške uspehe. Govornik je v imenu avstrijsko - nemške sociialne demokracije izjavi?, da le s stranko v Nemčiji edina tako glede obrambe domovine kakor <?lede volje za mir. Nemci lahko rečejo, da žele mir. ker so dosti močni Jn odločni, da vojno tudi na-cfaljuiejo.
Državni kancelar fe na to inter-Delacijo obširno odgovoril. Rekel 3e, da fe Nemčna dosega velikanske usoehe in da le Angleška ogrožena na svoji najobčutneišf točki. Sovražnik! bi biti moralj že spoznati, da 5e ierr? zame izručena. A položaj bi se za Nemčilo !e poslabšal, če bi sama prišla z mirovnimi predlogami. An-erle.ži ?o rekli, da bi nndalTevali vojno če treba tudi 20 let. To jih Je pač že minulo, a effl nffhove voine ie ostal. Med mirovnimi pogoji imenujejo povrnitev Alzacije in Lotaringije. umčenip nrnskeea militarizma, pre-errarrie Turkov iz F.vrope, ustanovitev velike Srbne z Bosno, odston levega brppra Rene in vseh nemških koTomj. Ravno taki glasovi done iz francoskega časopisja. Govori v an-gla^Vi nerski zbornici niso imeb' od-mevsr ^*cer ie pa odločilno stališče so^TP^ii'h vlad. Asonith je javno r>o-veda?. da imaio se vedno iste cilie, Sazonov. Viviani in Sn^nđ so opetovano izjavili,  da ne odlože orožja,
dokler ni nemški militarizem poražen. Briand hoče obnoviti Belgijo in Srbijo in vzeti Alzacijo in Lotaringi-jo. Sazonov je označil pridobitev Carigrada kot vojni cilj. Vsa upanja slone na tem, da bo Nemčija izstradana. A ozemlje, ki sega od Arrasa do Mezopotamije, se ne da gospodarsko potlačiti. A tudi vojaštva ne bo zmanjkalo. Če pridejo sovražniki z mirovnimi predlogi, je Nemčija pripravljena, o njih razpravljati in zato odklanja odgovornost za nadaljevanje vojne. Ne na zapadu in ne na vzhodu pa ne smejo imeti sovražniki več vrat za vpad v Nemčijo.
V imenu kat stranke je izjavil dr. Spahn, da se morajo pri sklepu miru varovati vojaški, gospodarski, finan-cijalni in politični interesi Nemčije z vsemi sredstvi, tudi s pridobitvijo novih ozemelj.
Govorila sta še dva socijalna demokrata, nakar je bila razprava zaključena.
Ogrski državni zbor.
Pri nadaljevanju razprave o proračunskem provizoriju je grof Serenvi grajal gospodarsko politiko, ki je prov-zročila sedanjo draginjo, izrekel upanje, da se po vojni med državami, ki stoje na strani Avstrije in Nemčije ustanovi gospodarski blok in zahteval, naj se ustanovi vodna pot, ki bo Donavo skoz dolini Morava in Vardar vezala s Solunom. Poslanec Giesswein je po-vdarjal, da nam daje naša sila zavest, da se miru ni treba bati. Sovražniki naj sprevidijo, da z dalnjim prelivanjem krvi ne bodo ničesar opravili. Slovaški poslanec Juriga je zahteval splošno in enako volilno pravico tudi za ženske in za slovaški jezik take pravice kakor jih ima poljski v okupiranem ozemlju. Grof Apponvi je rekel, da je treba izjaviti, da ne nadaljujemo vojne iz ambicije ali ker smo pijani uspehov ampak, da smo pripravljeni skleniti mir, če uvidijo sovražniki, da je uresničenje njihovih načrtov izključeno. Pogoj miru pa mora biti, da neba vsak ruski vpliv na Balkan, da Poljaki ne ostanejo podvrženi Rusiji in da se naš teritorij strategično in politično zagotovi. Grof Pejacsevich je označil uredbo drž. grba za gravaminozno za Hrvatsko in formuliral dotične zahteve. Ministrski predsednik grof Tisza je na to pojasnil organizacijo okupiranih ozemelj, poudarjajoč, da spadajo okupirana srbska ozemlja v interesno sfero Ogrsko.
M iz rtorffl tel
Davčne olajšave za kra;e po volni prizadete. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo glede raznih davčnih olajšav v krajih, po vojni prizadetih. V primorskih deželah se prištevajo med take kraje: poknežena grofija Goriško-Gradiščanska, Trst z okolico*, politični okraj Pula in mestna občina Rovinj v Istri, politični okraj Kotor v Dalmaciji. V prvo skupino spadajo one občine, v katerih je vsled vojnih operacij, zavzetja po sovražniku in evakuiranja nastala taka škoda na dohodkih iz zemljišč, poslopij in obrtnih, industrijskih, trgovskih in drugih obratov, da je prizadet večji ali jako znaten del dohodninskih objektov. Druga skupina obsega druge občine ozemlja, prizadetega po vojni. Zp vojne dogodke je smatrati samo one, ki so nastopili po 28. juliju 1914. Odpisa-valo se bode na hišnonajemninskem davku, na zemljiškem, na splošnem obrtnem, rentnem in dohodninskem davku. Normirajo se tudi olajšave pri davčnih eksekucijah in pri izterjevanju zaostalih obresti in zastankov.
Občinski zastop v Vodnjanu raz-puščen. Občinski zastop v Vodnjanu v Istri je razpuščen. Za gerenta je imenovan ravnatelj deželne kmetijske šole dr. R. Steiner.
Urad podgorskega županstva se
je preselil iz Gorice v Rihemberg in posluje v hiši št. 8 vsak torek in petek od 8. zjutraj do opoldne. To se daje na znanje beguncem iz podgorske občine.
Za istrske begunce. Deželni odbor istrski v Poreču je sklenil, naj gresta dr. Zuccon in marki Polesini obiskat istrske begunce na Morav-skem. da se poučita o njihovem položaju. Neka občina v Istri je sklenila, da pošlje k beguncem enega poslanca.
Dnevne vesti.
— Mackensen pri našem cesar*
ju. Dne 6. decembra se je mudil vrhovni poveljnik zavezniških balkanskih armad, generalfeldmaršal von Mackensen, na Dunaju ter se je v posebni avdijenci zahvalil cesarju za podeljene mu briljante k vojaškemu zaslužnemu križu.
— Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: nared-
nik 17. pešpolka Josip Jaklič, okr. stražmojster bos.-herc. orožniškega zbora Marko Leskova r, računski podčastnik 1. trenske divizije Josip Krištof, narednik pri poljski bolnici 6./3. Alojzij Ivančič, korporal 4. domobranskega pešpolka Peter Gradišnik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: korporal Franc Brodnjak 7. topničarskega polka, narednik Anton Zadkovič, Štefan Vuga, Franc L u kan, Anton Topli k ar, Alojzij Z o r n i k, narednik Rudolf V a -lenčič, četovodja H. S en i ca, Rudolf Lenarčič, Franc L u n k a, Peter Pir i h, Josip Brence, Lu-dovik Komelj, Anton Dobrila, četovodja Leopold Sušič, poddesetnik Franc M i lovec, Alojzij Čer-n e, Anton S e p i č, Josip Krbav-čič, infanteristi: Josip Velič, Štefan S u ligo j, Franc Seljak, Franc V o 1 i č, Andrej Š o r 1 i, Peter Hvala, Andrej Bergin'c. Josip K a š č a, Anton Komec, K. Križan ič, Ivan Petelin, Franc S k 6 č i r, Ivan T r n o v e c, Valentin D e v j a k, Ferdinand P e r k o n, Josip 2 e r j a 1, narednik Josip M a v -r i č, korporali: Franc V i v o d a, Jakob Srebot, Alfonz P a 1 i k, Franc J e k i č, Josip T o m š, Anton B a -d a 1 i č, Ivan Tratnik, Matija K o-fol, Ferdinand Zlobec, Andrej Lavrenčič in oficirski slugi: Andrej L e g i s a in Josip S k o č i r, vsi pri pešpolku št. 97.
— Iz Maribora. Kadet Frančišek K r i ž a n i č domobranskega polka, je bil odlikovan s srebrno kolajno 2. vrste. Dne 23. septembra je pokazal Italijanom »prleškega vraga« ter jih s par možmi pošteno premikastil. Koncem oktobra je bil ranjen ter se nahaja tukaj v bolnici.
— Na italijanski fronti se nahajajoči črnovojniki voščijo vsem čitateljem »Slovenskega Naroda«, vsem svojcem, znancem m prijateljem vesele božične praznike: F. K u š t r i n, R a k o v e c, četovodja, F. T u š e k, S t r p u i k, desetnik, Ivan Mrak, št. 8, poddesetnik Jernej S i m č i č, Postojna, poddesetnik Ivan Koren, Kobarid, prostak Josip G r b e c, Bevčarij, prostak, An. Vender-m i n, Kojsko, prostak Franc Godec, Bohinjska Bistrica.
— Iz Pulia. Vsem bralcem »Slovenskega Naroda« pošiljajo srčne pozdrave z modre Adrije Slovenci: And. Kosmač, Iv. Čergol, M. Šilar. M. Savn i k, Alojzij Gaberšek, Iv. Toraažič, top-ničarji; Ant. Čehoyin, Josip P1 e s n i č a r, poddesetnika; Marko Šetinc, Feliks Berginec, Iv. O v s e c, Ivan Z a h a r, desetniki.
— Iz ruskega vjetništva se ie
zglasil Lovrenc Cimperman iz Novega Vodmata, ki se je pogrešal že 16 mesecev. Njegovi domači so bili v veliki žalosti in so mislili, da ga že krije gališka zemlja. Zdaj je pa kar naenkrat prišla od njega dopisnica. Piše, da je v ruskem vjetni-štvu v Sibiriji, ter pošilja pozdrave na vse prijatelje in znance.
— Za oslepele vojake. Deželni odbor je prejel za nameravani deželni zavod za slepe vojake nadaljne darove: Leo Bencina v Starem trgu pri Rakeku, zbirka gostov 6 kron; Frančiška Mohorič v Gradcu 10 K -f 20 K; č. g. P. Švigelj, župnik v Movražu - Buzet, Istra, 20 K; A. Spende, c. kr. sodni višji oficijal v Litiji. 217 kron 23 vin. kot tretjino čistega dobička dobrodelnega koncerta litijskih društev; Neža Kos v New Yorku, po prodajalni kat. tisk. društva, 20 K; dež. posl. K. Škulj v Dol. vasi, zbirko 40 K; c. kr. davčni urad na Vrhniki zbirko 100 K; P. Majdič, Janše - Mengeš, 100 kron; upravništvo »Slovenskega Naroda« iz listove zbirke 20 K 4- 7 K 80 vin.; Štefan Klun, posestnik v Ljubljani, 20 K. — Bog plačaj!
— Več gospodičen iz trgovskih krogov se je odločilo, darovati svojim kolegom v bojni Črti vsaka po svoji moči novoletno darilo. Malemu odboru se povabijo tem potom tudi druge cenjfene koleginje, kajti dolžnost naša je, pomagati onim, ki se za nas bore, med tem ko zastopamo me v kolikor toliko njih prejšnja mesta. Prosimo tudi gg. trgovce, kdor ima prazen prostor, da bi ga dal na razpolago za nabiranje blaga. Denarne pošiljatve sprejema in izkazuje upravništvo »Slovenskega Naroda«. Poživljamo obenem rodbine naših trgovskih pomočnikov, da nam javijo imena svojcev, ki se nahajajo na bojišču. Naslovi za priglasitev naj se pošljejo: ooštni predal št. 129.
— Darilo. Gospoda nadporočnik Josip pl. Troyer in poročnik Adolf Valenta sta darovala od biljard-par-tije v kazini »Rdečemu križu« J60 K.
— Konferenca hrvatskega bana s hrvatskimi delegati v Budimpešti. V torek se je vršila v Budimpešti konferenca hrvatskih delegatov na skupnem državnem zboru z banom Skerleczom o raznih političnih vprašanjih. Med delegati (ki pripadajo j
vsi hrvatsko - srbski koaliciji) in banom je prišlo do popolnega sporazuma. Zvečer se je vršila skupna večerja, kateri je prisostvoval tudi ban Skerlecz. Isti dan popoldne je kon-ferirala deputacija hrvatskih delegatov, v kateri so se nahajali dr. Me-dakovič. Babic - Gjalski, dr. Ante Pinterović, dr. Ivan Lorkovič, A. Mihalovič in Vinko Krišković ter član magnatske zbornice grof Kul-mer, z ministrskim predsednikom grofom Tiszo o vprašanju skupnega grba.
— Zaseženo premoženje. Praški uradni list razglaša: C. kr. deželno kot kazensko sodišče je v kazenski pri c. kr. domobranskem divizijskem sodišču na Dunaju pendentni zadevi proti dr. Karlu Kramaru, državnemu poslancu in tovarnarju, radi zločina veleizdaje po § 58 c) in 59 b) ter radi zločina proti vojni sili države po § 327 voj. kaz. zak. odredilo konfiskacijo vsega, v Avstriji se nahajajo-čega premičnega in nepremičnega obdolženčevega premoženja. — Drugi razglas se tiče konfiskacije premoženja državnega poslanca in odvetnika dr. Alojzija Rašina radi istih zločinov; tretji razglas odreja konfiskacijo premoženja Vincenca Čer-vinke. uredniškega tajnika »Narodnih Listov« radi zločina špijonaže po § 321 voj. kaz. zak.
— Za nemškega konzularnega agenta v Ljubljani je bil dne 15. novembra 1915 imenovan tukajšnji trgovec gosp. Oton W i n d e i s.
^— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od gospe Pavle dr. Kersnikove, ravnateljeve soproge v Ljubljani, 20 K, mesto venca na krsto umrlemu gosp. L. Pintarju. — Rodbina Turkova iz Šmihela pri Novem mestu je nakazala družbi 12 K, mesto venca v vojni padlemu sinu Antonu Turku. — Iskrena hvala!
— Ponarejanje živil. C. kr. pravosodno ministrstvo je na prošnjo c. in kr. poveljstva j. z. fronte izdalo na vsa civilna kazenska sodišča ukaz. s katerim se tem sodiščem naroča, da naj najbližnjemu vojaškemu ali etapnemu štacijskemu poveljstvu naznanijo vse pravomoćne obsodbe radi ponarejanja živil in sicer tudi takrat, če se ponarejanje ni kaznovalo kot prestopek zakona o živilih, ampak kot goljufija, dalje vse pravnomočne obsodbe radi izdelovanja in razpečavanja zdravju škodljivih živil. Na podlagi tega ukaza je zaukazalo c. in kr. poveljstvo j. z. fronte naslednje: 1. Vojaška in etapna stacijska poveljstva v območju vojaških poveljstev Gradec in Ino-most je pozvati, da od civilnih kazenskih sodnij naznanjene obsodbe sporočijo tistemu vojaškemu poveljstvu, kjer imajo svoj sedež. 2. Ta vojaška poveljstva morajo tistim osebam, v katerih gospodarstvu se je storil ta pregrešek, takoj odtegniti kot delavne moči prideljene vjetnike. 3. Vojaška poveljstva morajo na ta način zaznane primere ponarejanja živil izdelovanja in razpečavanja zdravju škodljivih živil, naznaniti vodilnim etapnim poveljstvom svojega območja. To poveljstvo — kakor tudi vsa druga vojaška poveljstva in vojaški zavodi ne smejo več izročiti obsojenim osebam dobav*za vojaštvo ter tudi ne nakupovati pri takih osebah. Vojaške osebe, iz takih gospodarstev, ki so iz rodbinskih ozirov na dopustu, se morajo takoj vpo-klicati.
— Poraba ovsa. Ker ovsa v zmi-slu cesarske naredbe z dne 21. junija 1915, drž. zak. št. 167, ni smatrati za krušno žito, zato je nedopustno ga mleti ter rabiti za prehrano. Lastnikom poljedelskih podjetij puščene množine doma pridelanega ovsa se smejo torej le na ta način porabiti, da se po odbitku semenskega ovsa porabijo za živinsko krmo. Dopustna izmera ovsa za krmo (1 kg za konja na dan) je urejena z ministrsko naredbo z dne 11. maja 1915 drž. zak. št. 116, oziroma z dne 21. julija 1915, drž. zak. št. 203. Ves preostali oves, tudi oni, ki je sicer za porabo dovoljen, toda ne povsem porabljen, se mora v zmislu § 6. zadnje navedene naredbe ponuditi v nakup vojno-žitnemu uradu. Ko se zadosti potrebščinam vojne uprave ter žitnim industrijskim podjetjem, se mora še preostali oves v zmislu § 1. ministrske naredbe z dne 11. avgusta 1915, drž. zak. št. 282, oddati centrali za krmilo.
— Zagoneten interniranec. Pri
graški policiji imajo interniranega okoli 27 let starega neznanega človeka, katerega bodo, kadar se dožene njegovo domovmstvo, poslali domov. Pravi, da se piše Anton NI-d o m a (seveda ne, ker je zaprt), da je doma iz Ljubljane ter da je bil že v vojski. Na nogi in na hrbtu se mu poznajo še rane od krogel j, ki jih je baje dobil v bitki. Ne ve pa niti za stotnijo, ne za polk, pri katerem je služil. Oblast se trudi, da bi za zagonetnega Nidoma dognala vse potreb- I
no ter ga potem poslala domov, če ga namreč ne čaka kaj drugega — a se ji dosedaj še ni posrečilo. Komur bi bilo o čudnem možakarju kaj več znanega, bi bilo umestno, da to sporoči graški policiji. Vse kaže, da ima Nidoma svoj pravi dom nekje na Slovenskem.
— Poštne vesti. Za poštne asistente so imenovani: Robert 01 i f -č i č v Ljubljani 1, Ivan Kristan v Gorici 4 in Matej B a c h i a v Trstu. — Premeščeni so: poštni asistent Ivan T a v z e s v Ljubljani k pošti št. 2, Fran Petek iz Trsta v Ljubljano; poštni oficijant Julij G i a -c i c h iz Opatije v Št. Peter na Krasu in Ferdo Gaspari iz Št. Petra v Opatijo. — Imenovana je za poštno oficijantinjo v Ilirski Bistrici aspi-rantinja Alojzija H r o v a t. — Vpo-kojen je poštni ekspedijent Avgust F a b i a n i v Štanjelu na Krasu.
— Iz ljudskošolske službe. Ab-solvirana učiteljska kandidatinja Hermina D i e t z je imenovana za suplentinjo na šoli na Uncu; nadalje sta imenovani za suplentinji Antonija A ž m a n v Bušeči vasi in Friderika L u ž a r v Mokronogu.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 28. novembra do 4. decembra se je rodilo 15 otrok, 1 je bil mrtvorojen, umrlo je 51 oseb. med njimi 14 domačinov. Za jetiko sta umrla 2, 1 je bil tujec. Poleg te ta umrla dva vojaka za le-garjem in eden za grižo. Infekcijoznc bolezni: Tifuz: 2 domačina, 1 tujec in 277 vojakov, koze 2 domačina, 1 vojak; griža: 107 vojakov; kolera: 1 vojak, vratica: 2 domačina, 1 tujec; egiptovska očesna bolezen: 22 vojakov; otrpnenje tilnika: 1 vojak.
— Novi zemljevidi. Pozor sveta se obrača vse bolj na tiste pokrajine in dežele, kjer je mogoče Veliko Britanijo zadeti v živo. Boji v Mezopotamiji in v Perziji, velike borbe za dohod v Carigrad, silni napori Angležev za ohranitev nadvlade v Egiptu, vse to priča, da se tam doli pripravljajo velike odločitve. Znana tvrdka Freytag & Berndt na Dunaju je pravočasno preskrbela za izvrstne zemljevide teh dežela. Zemljevid Perzije in Afganitana velja 90 v. zemljevid Egipta, Palestine in Arabije 90 v, zeinljivid Dardanel pa 90 vin. s poštnino vred. Naslov tvrd-ke: G. Frevtag 6n Berndt, Dunaj, VII., Schottenfeldgasse 62.
Zvita tatica. K trgovki Ivani Baš v Dolnicah pri Št. Vidu ie prišla neka 301etna ženska kupit sladkor in je prosila v trgovini navzočo 151etno Bašino hčerko, naj ji zmenja 20vi-narske komade z novci lOvinarskimi. Pri tej manipulaciji pa je pobrala neznanka 100 K v deset in dvajset-kronskih bankovcih in izginila. 2 njo je bil neki desetletni deček.
Prepovedan semen]. Kamniško okrajno glavarstvo je zaradi kuge-slinovke prepovedalo živinski semenj, ki bi se moral vršiti v Mengšu dne 13. decembra in sicer za vse vrste živali. Kramarski semenj je pa ta dan dovoljen.
V Idriji je umrl preteklo nedeljo po dolgem bolehanju Leopold Al i č, rudar in občinski svetovalec, star 40 let. Pobrala ga je proletarska bolezen — jetika. Bil je pristaš soci-jalnodemokratične stranke in od te tudi izvoljen v občinski zastop. V tem Je deloval z vnemo in vztrajnostjo dolgo let. Bil je preudaren, razumen mož, konciljantnega, odkritega značaja in izredne inteligence — eden najboljših med svojimi tovariši-ru-darji. Užival je splošno priljubljenost in zaupanje tudi med pristaši naše stranke. Somišljeniki so mu poverjali važna mesta v svojih organizacijah. Na javnih shodih je večkrat fungiral kot predsednik, poročevalec ali debater. Škoda vrlega moža! Od preprostega rudarja se je s silo bistrega duha pospel do uglednih javnih funkcij. Blag mu bodi spomin!
Umrl Je v Mariboru 191etni enoletni prostovoljec Karel baron Mac-chio, sin prvega sekcijskega načelnika v zunanjem ministrstvu barona Macchia.
Leitersberg-Krčevine pri Mariboru. Po velikodušnih podporah nam je bilo že nekaj let mogoče priskrbeti revnim otrokom naše šole gorko juho m kruh v zimskih mesecih. Pomožni odbor je sklenil tudi letos nadaljevati človekoljubno delo, ki je sedaj potrebnejše kakor le kdaj. A nemogoče je brez dobrohotne, vsestranske pomoči. Z ozirom na mno-i govrstna pobiranja v prid vojne oskrbe si pa odbor ne upa obračati se v posebnih prošnjah do naših dobrotnikov, ampak si dovoli le tem potom nujno prositi, naj plemenita srca ne zabijo naših lačnih, prezeba-jočih otročičev, ki sredi zimskega mraza nimajo niti najpotrebnejšega,, mnogokrat nrti košček kruha. Blagohotne darove sprejema baronica Twickl v Krčevinah — Burg Meier-hof — in krajni šolski svet L«Uers-berg-Krčevine.
Srečo v ljubezni je imel leta 1881. v Mariboru rojen Ferdinand Ingolitsch, oficijant pri pošti v Celovcu. Živel je tako razsipno, da je začetkom vojne z Italijo bil osumljen, da je morda vohun. Ta sum se je pač izkazal kot neutemeljen, pač pa je sodna preiskava dognala, da je Ingolitsch že več let živel na stroške lahkovernih žensk. Imel je srečo v ljubezni. Kar po več ljubezenskih razmer je imel naenkrat. Seznanjal se je potom ženitvenih ponudb z ženskami, ki bi se rade omožile in jih potem izrabil kolikor je pač mogel. Ena mu je dala 300 K, druga 1000 K, tretja 1440 K, četrta 1500 K, ena 4000 kron, Avgusta S., Strežnica v Ljubljani, 830 K, neka hišina z Dunaja celo 17.205 K. Vsega skupaj se je dognalo, da je prisleparil 32.435 kron. Najbolj oškodovana dunajska hišina je pri obravnavi rekla, da bi mu bila dala denar, tudi če bi ji ne bil obljubil zakona in tudi če bi bil hnel še z več drugimi ženskami obenem razmerje. Ingolitsch je bil obsojen na 2 in pol leta ječe.
Umrl le včeraj v Gradcu slavni avstrijski kriminalist, vseučiliški profesor dr. Hans Gross, 68 let star.
Zaprli so v Gradcu 301etno Angelo Breznik, rojeno v Šoštanju, pristojno v Loko pri Laškem trgu. Ta Angela je šele letos odsedela dve leti ječe, a je od tedaj, kar je prišla na svobodo, izvršila že nad 50 vlomov v Gradcu in v okolici.
Kino »Ideal«. Danes posebni večer z izbranim sporedom. Glavno točko tvori trodejanska drama »Rdeči karneval«. Zanimiva od začetka do konca, je pravtako tehnično kakor po snovi izborna. Glavne vloge so v najboljših rokah in fudi oprema nam kaže veščo roko režiserja. — »Hanlca, vrni se!« Velika sezijska veseloigra v 3 dejanjih. V glavnih vlogah priljubljena Hani Weise in pa znani komik Oskar Sabo. Po snovi detektivska komedija, se razvije v najveselejŠo filmsko burko, kar jih je kdaj kinematografija ustvarila. Ta spored nI primeren za mladino in se bo predvajal samo danes v kino »Ideal«. — Jutri, v soboto, nedeljo in ponedeljek »Senca moža«. Detektivska senzacija v 3 dejanjih s Stuart VVebbsom (Ernst Rei-cher) v glavni vlogi.
Mm stvcri
* Carjev telesni zdravnik umrl.
V Petrogradu je umrl telesni zdravnik carske rodbine profesor dr. Rauchfuss v starosti 80. let. Profesor Rauchfuss je bil od leta 1876. zdravnik ruskega dvora.
* Nova plovna črta Benetke-Gradež. Kakor poroča »Secolo«, je bila otvorjena v navzočnosti Turin-skega grofa nova plovna črta Benet-ke-Gradež, ki bo najbrže dobro služila italijanskim četam ob Soči glede preskrbe z živili in municijo.
* Strašna gostija. Na neki romunski gostiji v ogrskem okraju Marmaroš Siget, katere se je udeležilo 150 oseb, so pili gostje metilni alkohol. 63 oseb, med njimi ženin in nevesta, je umrlo. 18 se ji še bori s smrtjo.
* Nemška posest v Rusiji. Ruski poljedelski minister je predložil ministrskemu svetu popravek zakona o odkupu nemškega posestva v Rusiji, glasom katerega sme vojaška uprava v dvomljivih slučajih posestva kratkomalo zapleniti.
* Častno odlikovanje princezinje Gizele Bavarske. Cesar je podelil princezinji Gizeli Bavarski v priznanje posebnih zaslug za vojaško sanitetno oskrbovanje v vojni častni znak prvega razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo.
* Zima v vzhodnem morju. Iz Kodanja poročajo po angleških poročilih, da vse kaže, da bo led preprečil akcijo angleških podmorskih čolnov v Vzhodnem morju in Botniškem zalivu. Severna pristanišča Botni-škega zaliva so že zaprta z ledom.
* Požar v genovskem pristanišču. Požar v genovskem pristanišču je uničil 20 železniških vagonov, 3 velika skladišča z volno, lesom, petrolejem in stearinom v vrednosti več milijonov. Za pogašenje požara, katerega vzrok ni pojasnjen, je bilo potrebno več tisoč vojakov.
* Žrtve blazne matere. V Dorflu na Nižjem Avstrijskem je 43Ietna posestnica Ana Schiitzenhofer zblaznela. Predno so jo mogli odpraviti v bolnišnico, je umorila sedem svojih otrok s tem, da jim je z navadnim nožem prerezala vratove, potem pa še samo sebe ustrelila.
* Vjet angleški poslanec. Iz Londona poročajo: Poslanec kapitan Wilson je bil na nekem angleškem parniku vjet od častnika nekega av-stro-ogrskega podmorskega čolna. Wilson je hotel prinesti pisma iz vzhodnega Sredozemskega morja v London. Tiskovni urad dostavlja, da vplenjena pisma niso bila važna. ...
♦ Varstvo proti podmorskim čolnom. Newyorška poročila, ki prihajajo preko Bazla, pravijo, da bosta veliki vojni ladji št. 43 in 44, ki ju sedaj stavijo, opremljeni s popolnoma novim varnostnim sredstvom proti napadom podmorskih čolnov. Kako se bo to zgodilo, je stroga tajnost. Ladjedelnice straži 3000 mornariških vojakov.
* Izgube ladij v drugem četrtletju 1915. Iz Amsterdama: Glasom poročila Llovda, se je v drugem četrtletju 1915 potopilo vsega skupaj 317 ladij (244 parnikov in 73 jadrnic). Največ, tudi procentualno, je izgubila Anglija, in sicer 165 ladij z 237.975 tonami ali 1*78% ladij in 1*22% ton. Nato prideta Nizozemska in Zedinjene države z 10 ladjami (1'24%) in 32 ladjami (1*24%) in 14.162 (093%) in 26.978 tonami (0*77%). Norveška je izgubila 115% ladij in 1-48% ton. — Najmanj je izgubila Nemčija, namreč 0*09% ladij in 0*06% ton.
* D' Annunzijev hotelski račun.
D* Annunzio je protestiral proti trditvi, da je bil v Genovi kot gost mesta v družbi dam. »Avanti« pa konstatira, da je moralo mesto Genova za štiri dni, katere je bival d' Annunzio v Genovi, hotelski račun dveh tisoč lir plačati. Ko je mestna uprava rekla, da se jej zdi račun previsok, je odgovoril hotelje, da v računu so tudi stroški dveh d* Annunzijevih spremljevalk. »Agenzia Nazionale« izjavlja, da ste bili spremljivalki dve v visoki aristokraciji znani dami, neka italijanska grofica in neka Rusinja.
• Upor v Šangaju. Reuter poroča, da je prišlo dne 5. decembra na križarki Čao - ho do upora. Križarka je streljala na arzena!. Ostale, v pristanišču se nahajajoče križarke ladje niso izpustile iz oči, niso se pa upale streljati, ker so se bale, da bi poškodovale evropske naselbine. Tudi na kopnem je izvršil oddelek upornikov, ki je imel tudi topove, napad na ar-zenal, bi! pa Je pregnan. Glasom brzojavke iz Pekinga z dne 6. decembra, vlada v Šangaju zopet mir. Druga poročila pravijo, da so križarke streljale na čao - ho ter poškodovale evropske naselbine. Zatrjuje se nadalje, da Je bilo mesto Nanking proglašeno za neodvisno.
* Življenje v Solunu. »Corriere della Sera« priobčuje opis življenja v Solunu, iz katerega posnemamo: Mesto, ki je zadnja leta postajalo vedno bolj grško, ima zopet internacijonal-ni značaj. V pristanišču gospodujejo Angleži, na obali Francozi. Železnice prevažajo četverozvezne transporte. Angleži so zaprli pristanišče z minami in celo grške vojne ladje se morejo približati Solunu le v angleškem spremstvu. Mesto je obdano od francoskih m angleških taborišč, katerih šotori se razprostirajo, kakor daleč sega oko. Toda Angleži in Francozi čutijo, da se ne nahajajo med prijatelji. Grški častniki smatrajo njihovo navzočnost za poniževalno ter so jim sovražni. V Solunu in ob srbski meji so koncentrirane grške čete. Ob bolgarski meji ima le Kavala večjo posadko, ker se Grki boje, da se bodo Angleži tudi tam izkrcali. Ljadstvo je Francozom prijazno, Angleže pa črti. V mestu krožijo neprestano razne divje govorice. Neprestano vlada veliko razburjenje.
* Maščevanje mllijonarjeve žene.
Gospa Ana Stimson, nekje v Kaliforniji, je žena večkratnega milijonarja in je ž njim že petindvajset let poročena. Njen mož, ki so ga njegove kupčije pogostoma klicale v San Francisko, je tam spoznal izredno lepo, a ne preveč krepostno plesalko Virginijo Gay. Milijonar Stimson se je zaljubil v plesalko Gay in izdal zanjo ogromne vsote denarja. Stim-sonova žena je bila v strahu, da zapravi njen mož kdove še koliko denarja. To jo je napotilo, da je možu ukradla za več kakor milijon dolarjev vrednostnih papirjev in jih spravila na varno. Stimson je proti ženi poklical na pomoč sodišče, a to je le
v mali meri ugodilo njegovi želji. Sodišče je namreč odločilo, da gospa Stimson vrednostnih papirjev ne sme prodati, odbilo pa je Stimsonovo zahtevo, naj mu žena vrne papirje, češ, da se je bati, da bi Stimson s svojo plesalko vse zapravil.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. decembra: Mato Krivic, pešec; Niko Radmann, pešec; Karel Reiter, pešec; vsi trije v rezervni bolnišnici v Marijanišču.
Dne 7. decembra: Ana Šivic, mestna uboga, 78 let, Hradeckega vas 26. — Marton Takacs, honved; Istvan Tarcal, honved; Stanislav Josip Pokora, pešec; vsi trije v rezervni bolnišnici v Marijanišču.
Dne 8. decembra: Gustav Papa. sin učitelja, 33 let. v hiralnici, Ra-deckega cesta št. 9. — Waldemar Frever, saperski poročnik, v rezervni bolnišnic? v Marijanišču. — Krsto StrpČevič, narednik, v rezervni bolnišnici v Ljudskem domu.
Današnji list obsegi 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Kdo
Izmed prijateljev učttelfstva bi hotel posoditi v hudi stiski se aahafajočenra učitelja 200 K (dvesto kron)? Hvaležnost do groba! Izguba izključena, ker lahko dobrotnik sam dvigne pri c. kr. davkariji mesečno 30 K, del njegove plače, za stroške, obresti in mesečne obroke. Eventuelno tudi 50 K. Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga. Naslov pove upravništvo .Slovensk- Naroda". 3312
Pristen dober
se dobi pri s
L SEBEHIKO V Spod. JBM.
Povečane slibe
do naravne velikost?, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 4192
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod y fjnbljani, Kolodvorska nI. 34 a.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje povodom prebritke izgube našega dobrega očeta, starega očeta in strica, gospoda
Leopolda Svetica
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku izrekamo tem potom čast duhovščini, blag. gosp. dr. Cervenvju, cen j. gg. uradnikom in učiteljem, spoštovanim tržanom, sorodnikom, prijateljem in sploh vsem udeležencem pogreba našo iskreno zahvalo.
Cerknica pri Rakeku, dne 10. decembra 1915.
3308 Žalujoči ostali.
SANATORIUM • EMONA
ZA- NOTOANJEJN. KIRURG iČlNE-SOLE2NL »f   »tr-rr "PORODNIŠNICA. F LUUBLUANA' KOMENSKEGA ULICA- 4
&7BRMK:mmjf)K FR DERGANC
Pritlično hišo
9 Rožni dolini štev. 107 pri Ljubljani, se proda iz proste roke.
V hiši je gostilna in trafika. Poizve se pri lastniku Alojzija Cehu.
3310
ls£e mesta vzgofltelilce. — Sprejme tudi mesto strojepiske. Ponudbe se prosi pod „Vrt-narlea 3310" na uprav. .Slovensk. Naroda8.
Krompir, fižol, zajci, srne In živila sploh
se kupujejo.
Ponudbe na Poštni predal 266, Trst.
3328
enca
s primerno šolsko izobrazbo in
sotrudnika
za takojšnji  ali tudi poznejši vstop.
Ivan Ravnikar, Celje.
3300
deset vagonov kostanjevega okroglega
sa
proti takojšnjemu odvzetju.
Josip Osolin, Laški trg.
500 Kron!
Vam plačam, ako Vaša korja očesa, bradavice, obtisčancl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rla balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki E 2*50, 6 lončkov K 4.50. Hemenv, Rosice (Kaasa) I Postiaoh 12 22, Ogrsko. 2.-84
Blapalnilarka
se sprejme takoj. ~W
Ponudbe pod „Tako] 3301" na upr.
»Slov. Naroda«. 3301
C. kr. vojaško oskrbovalno skladišče v fjubljan?
=====  prodaja =====
vinsko posodo
po K 10-— hektoliter. 3?87
Reflektautje naj se oglasijo neposredno v skladišča na SollL
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
309
Ceniki zastonj in franko.
Proti nalezenju
se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. Škrla tinka, ošpice koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato
rabite
4179
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiši. Najprimernejše razkužilo sedanjosti je po preiskavah zavodov prof. Lafflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, Pfeifferja, Vertuna, Pertika, Vasa itd. nesporno
LVSOFORM
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 ¥• Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmi-vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lysoformovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsega Lvsoform in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Eomad stana K 1'20.
Lysoform s poprovo meto
je močno antiseptična astna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter robe beli in konservira. Tudi pri katari h v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono SO vinarjev in se dobiva v vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desiniek-Cija« pošlje na zeljo gratis in franko kemik HUBMAMN, referent Lvsotorm-werke Dunaj. XX.. f etrascbgasse 4-
041^198481
76
22