itev. 29. V Ljubljani, v sredo, dne 5. februarja 1908. Leto xxxui. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta za četrt leta za en mesec 13-650 220 V upravniStvu: /a celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ „ 11-20 za fetrt leta „ „ 5 60 za en mesec „ „ 1-90 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez - dvorISJe nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih notkah stane enostopna garmondvrsla £ 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. "J^* Današnja Številka obsega 6 strani. "H Narejena in resnična Kriza. Dunaj, 3. svečana. Razmere med ministrskim predsednikom in krščanskosocialno stranko so bile že jako napete. Vzroka sta bila: razmere na graški univerzi, koder so krščansko-misleči dijaki brez vsakega varstva, in pa zavlačevanje »novega« ministrstva. Vršili so se zadnje dni mnogi razgovori, katerih uspeh je, da je avstrijska kriza za sedaj poravnana. Zanimivo pa je, da je bila preteča kriza umetno narejena. Dogodki na graški univerzi so v tesni zvezi z dogodki v parlamentu. Sedanja naučna uprava nikakor ne ugaja krščanskim socialcem; nemški liberalci pa se čutijo nezadovoljne nekako pod kontrolo krščanskih socialcev. Drugi, še nevarnejši povod za krizo, je bilo nameravano »novo« ministrstvo. Dr. Gessmann je bil že davno imenovan za ministra, a še nima pravega naslova, niti urada. Dr. Gessmann je nekak »minister in partibus infidelium«, kar vzbuja veliko nejevoljo v krščansko socialnih krogih. Znano je, da se je dr. Lueger skoraj do zadnjega trenotka upiral pogodbi z Ogri s stališča dunajskega mesta. Stranka se je končno udala, ko sta dva njena člana vstopila v promet. Toda zdi se krščanskim so-bialcein, da se baronu Becku ne mudi z »novim« ministrstvom. Ta napetost pa se je polegla. Vzrok, da se je stvar zavlekla, je edino le zahteva nemških liberalcev, da se ministrstvo ustanovi s posebnim zakonom; krščanski socialci pa žele, da vlada sama ustanovi novi urad z naredbo. Jedro vprašanja pa je, katero območje dobi dr. Gessmann. Socialni demokratje mu ne zaupajo delavskih, nemški liberalci pa ne obrtnih in industrijskih vprašanj. In ta nasprotja so gotovi krogi hoteli tirati do ministrske krize, ki pa je poravnana. Resnična in resna pa je kriza v ogrskem ministrstvu, četudi jo prikrivajo vladni listi. Povod krizi je nameravano zvišanje častniških plač. Brez komentara pojasnim to vprašanje, ker mnenja o zvišanju vojaških plač niso edina in soglasna. Že lani so nekateri poslanci v zbornici, v prvi vrsti Steiner in tovariši, predlagali, naj se zvišajo plače častnikom ter dnine moštvu, ob enem pa izboljša tudi hrana. Ti predlogi so dobili v zbornici večino glasov. V smislu tega sklepa hoče sedaj, skoraj gotovo že danes, poslanec Schraffl v imenu krščanskih socialcev v vojnem odseku avstrijske delegacije predlagati: 1. Za draginjske doklade častnikom v stalni armadi in mornarici se za I. 1908 dovoli 6 milijonov kron; 2. za zvišanje dnin in izboljšanje hrane moštvu se dovoli za 1. 1908 5 milijonov kron. Ta svota naj se porazdeli med Avstrijo in Ogrsko po kvotnem ključu. Ta predlog je očividno naperjen proti znanim zahtevam ogrske delegacije, oziroma proti mogočim koncesijam mažar-skemu molohu. Da bode stvar jasna, naj omenim: Dne 28. oktobra 1903 je znana devetorica bivše in preminolu liberalne mažarske stranke sestavila pogoje za zvišanje vojaških novincev. Ti pogoji so bili: Dveletna vojaška služba, mažarske zastave, reforma vojaškega kazenskega postopanja, premestitev ogrskih polkov in častnikov iz Avstrije na Ogrsko, širši delokrog mažarskega honvednega ministra, mažarske vojaške šole in razne druge jezikovne koncesije. Ko pa je nastopila nova, koalicijska vlada, obvezala se je kroni za pogodbo in volivno reformo; vojaška vprašanja pa so sploh izključena iz dogovora. Sedaj pa, ko želč krona in drugi krogi, da se častnikom zvišajo plače, odgovarjajo mažarski politiki, da dovolijo potrebni prispevek le proti novim narodnim koncesijam. M;i' žarska večina se je izrekla v svoji mega-lomaniji proti resoluciji svojega tovariša Okoliczanyja, ki bi bila poravnala sporno vprašanje. Avstrijska delegacija pa tudi noče peta lizati Barabasu in ovsenemu baronu Ugronu ter je zavrgla resolucijo, da nasvetuje označeni predlog, s katerim je zadovoljen tudi baron Beck. Sedaj so v največji zagati mažarski ministri, ki so upali, da bodo iz avstrijskih potrpežljivih hlodov tesali nove mažarske narodne ma-like. Radovedni smo, kdo se bode smejal zadnji. Preprečen nepatf na srbskega Kralja Ptfr<*. Iz Bukarešte se piše: List »Dimine-atza« objavlja: Meseca oktobra lani je bila obveščena belgrajska policija, da se pripravlja v Bukareštu napad na srbskega kralja Petra. Belgrajska policija je molčala in se pripravila, da prime zarotnike. Ne da bi obvestili policije v Bukareštu, so poizvedovali po svojem zaupniku, če se nahajajo v Bukareštu Italijan Bonas Luigi, Črnogorec Marko Boskovič in Rus Kazimir Kar\vinsky. Srbski zaupnik je izvedel, da stanuje Bonas Luigi v Galacu in pride večkrat v Bukarešt, kjer se shajata v hotelu »Bristol« s Karwinskem. Imata veliko denarja in živita zelo razkošno. Zaupnik se je podal v Belgrad, kjer so mu naznanili, da nameravajo zarotniki izvesti napad 13. oktobra. Belgrajski policijski pretekt Tekovič, njegov tajnik Geor-gevič in agenta Pečič in Ivanovič so odpotovali takoj v Bukarešt, da nadzorujejo zarotnike. Ker je obiskal takrat Rumunijo veliki knez Vladimir, ni tiho delovanje bel-grajske policije v Rumuniji vzbudilo ni-kake pozornosti. Vsak zarotnik je bil opazovan po policistu. Bonas Luigi je >ušcl 9. oktobra v Belgrad. Nastanil se je v »Grand Hotelu«. Kazimir Kar\vinsky je stanoval v hotelu »de Pariš«, Boskovič je pa moral kaj slutiti, ker ni došel v Belgrad, pač pa brzojavil Bonasu, da naj se varuje. Policija je udrla v Bonasovo stanovanje v njegovi nenavzočnosti in je našla tam dve bombi. Zarotnika so nato prijeli v »Hotelu de Pariš«. Sodno razpravo proti zarotnikama so izvedli popolnoma tajno in ju pred dobrim tednom v Belgradu usmrtili. List se končno sklicuje na poročila belgrajskih listov, da sta bila obešena neki Karwinsky in pa Srb Bonas Luigi. Ha smrt obsojeni portariurskl generali Vojno sodišče v Peterburgu je obsodilo na smrt generale Steslja, Focka in Reissa. Smirnov je obsojen na 10 let težke 5eče. Pričakuje se, da bo car obsojence1 pomilostil. SMRTNI OBSODBI ZA STOLIPINA IN VELIKEGA KNEZA NIKOLAJEV1ČA. Revolucijska stranka ruska jc zopet dostavila Stolipinu in velikemu knezu Ni-kolajeviču smrtni obsodbi. Uoliino gibanje. Soc. demokratje v okraju Idrija - Vipava so postavili kmetski skupini svojega kandidata v osebi Ivana Mlinarja, zasebnega uradnika v Ljubljani. Učiteljica kandidatinia za deželni zbor. Iz Prage poročajo, da bodo češke državnopravne stranke kandidirale v okraju Časlava za češki deželni zbor učiteljico Pelinko v Časlavi. Kandidatinja ie priredila že več shodov. Državni zbor. Dunaj, 4. svečana. Mažari v zadregi. Včeraj sta v vojnem odseku avstrijske delegacije, kakor sem že sporočil, grof Latour in Schraffl, predložila svoja nasveta, za zvišanje plač častnikom in moštvu. Ta predloga sta mažarske politike spravila v največjo zadrego. Ogrskim častnikom ne morejo odmeriti tega, kar jim nudi avstrijska delegacija. To social-nopolitično in gospodarsko vprašanje pa bi radi' Mažari po svoji stari navadi izrabili za svoje politične in narodne namene. Mažari se izgovarjajo, da se morajo v smislu dogovora s krono odložiti vsa vojaška vprašanja do časa, ko bode na Ogrskem izvršena volivna reforma. Ako pa se preje izloči iz množine vojaških vprašanj le eno, zahtevajo Mažari že znane koncesije ali vsaj znaten del. Sedaj pa so na razpotju. Ali morajo glasovati za zvišanje vojaških stroškov brez koncesij, ali pa odkloniti oba predloga avstrijske delegacije, in nakopati si nevo-l.io vojaških krogov. In sicer predlaga grof Latour: Med izredne stroške za 1. 1908 naj se ustavi 6,350.000 kron. Ta znesek naj se porabi za zvišanje plač častnikom iu vojaškim uradnikom. Ob enem grof Latour nasvetuje resolucijo, naj sn imenovani znesek bodoče leto ustavi med redne stroške. Poslanec Schraffl pa predlaga: 1. Za I. 1908 naj se častnikom dovoli izredna draginjska doklada v skupnem znesku šest milijonov 300.000 kron. 2. Za izboljšanje hrane moštvu in zvišanje dnine a 5 h naj se za letos dovoli 5,000.000 kron. LISTEK. Dllomontl kralja Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. .1. M. (Dalje.) Stari mož ni nič kaj prijazno sprejel tega nasveta. Zdel se je celo razžaljen. »Ne, ne!« je hitro vzkliknil, »moje stare oči so videle sedaj dovolj. To so v resnici čarovniki. Pripeljimo jih h kralju. Kdor pa še želi nadaljnih dokazov, naj gre in se postavi na skalo, da bode čarobna cev govorila ž njim.« Kakor 011 so tudi vsi ostali urno izjavili, da nočejo na skalo. »Nikar ne trosite svojega čara na ubogih naših telesih,« je rekel eden, »mi smo zadovoljni. Vsi čarovniki našega ljudstva ne morejo storiti kaj takega.« »Tako je,« je rekel starec, kakor da bi se mu kamen odvalil od srca, »brez vsakega dvoma jc tako. Poslušajte, otroci zvezd, otroci svitlcga očesa in premičnih zob, ki razširjate grom in ubijate od daleč, laz sem Infadoos, sin Kafe, nekdanjega kralja kukuanskega ljudstva. Ta mladenič je Skragga.« »Ki me je skoro pobil,« je mrmral Good. »Skragga, sin T\vale, velikega kralja. — Twale, ki je mož tisočerih žena, glavar in najvišji gospod Kukuancev, lastnik velike ceste, strah svojih sovražnikov, učenik črnili umetnij, poveljnik sto tisoč vojšca-kov, Tvvala, Enooki, Črni, Grozni.« »Tako,« sem dejal oblastveno, »pelji nas torej k Twa!i. Mi ne govorimo z nizkim ljudstvom in podložniki.« »Prav imate, gospodje; peljati vas hočemo tja, toda pot jc dolga. Mi smo tu na lovu tri dni hoda od kraljevega mesta. Imejte nekoliko potrpljenja in mi vas popeljemo tja.« »Dobro je tako,« sem rekel brezskrbno, »ves čas leži pred nami. kajti mi ne umrjemo. Mi smo pripravljeni, vodi nas. Toda Infadoos, in ti, Skragga, pazita! Ni-kari ne kovati nobenih naklepov, nikari si izmišljati hudobij, kajti predno jih bodo izmislili vaši slabi možgani, bomo mi vedeli in se maščevali. Luč prozornega očesa onega tam z golimi nogami in pol poraščenim obrazom vas uniči in pojde skozi celo deželo: njegovi izginjajoči zobje se bodo zajedli v vas ter vas požrli, vas, vaše žene in vaše otroke; čarobne cevi bodo na ves glas govorile z vami ter vas naredile kakor sita. Varujte se!« Ta imeniten nagovor ni izgrešil svojega namena, in bilo jc tudi komaj potreba, tako zelo so bili naši prijatelji že prepričani o naših močeh. Starec se je globoko priklonil in za-mrmral besedo: »Koom! Koom!« s katero so pozdravljali svojega kralja, kakor sem zvedel pozneje, kakor»Bayete!« pri Zulih, in se obrnil ter nagovoril svoje tovariše. Takoj so pograbili naše stvari, da bi jih nosili z nami, razun pušk, katerih se na noben način niso hoteli dotakniti. Vzeli so celo Goodovo obleko, ki jc ležala lepo zložena poleg njega, kakor se čitatelj more spominjati. On pa je naenkrat planil proti njim in nastal je glasen prepir. »Nikari se naj jih ne dotakne gospod s prozornim očesom in izginjajočimi zobmi,« je rekel starec. »Njegovi sužnji bodo nosili vse stvari.« »Vendar jaz jih hočem obleči!« je rjovel Good razburjeno. Umbopa je prestavil njegove besede. »Ne, moj gospod,« je rekel Infadoos,« ali hoče moj gospod skriti svoje krasne bele noge (akoravno jc bil Good precej zagorelega obraza, je imel vseeno zelo belo kožo) očem svojih služabnikov? Ali smo razžalili svojega gospoda, ker hoče kaj takega storiti?« Počil sem skoro smeha pri teh besedah, medtem pa je eden izmed njih vzel obleko in odšel z njo dalje. »Preklicano!« je rjovel Good. »ta črni lopov je odnesel moje hlače!« »Čujte, Good,« je rekel Sir Henry, »v tej deželi ste sc pokazali v tej zunanjosti in sedaj morate tako ostati. Ne bo dobro, ako oblečete hlače. Odslej morate živeti v srajci, s parom čevljev na nogah in z monokljem na očesu.« »Da,« sem rekel jaz, »in z brado na eni strani obraza in ne na drugi. Ako pre-inenite eno teh stvari, bodo mislili, da smo sleparji. Zelo žal mi je. toda v resnici morate tako storiti. Ako začno kaj sumiti o nas, naše življenje ne bo vredno počenega groša.« »Ali v resnici tako mislite?« je rekel Good žalostno. »Gotovo, prav zares. Vaše ,krasne bele noge' in vaš monokelj so sedaj ponos naše družbe, in kakor pravi Sir Henry, vi morate ostati taki. Bodite hvaležni, da imate čevlje in da je zrak gorak.« Good je vzdihnil in ni ničesar več iz-pregovoril, vendar pa je potreboval štirinajst dni, da se jc privadil svoje nove noše. VIII. poglavje. Prihod v deželo Kukuancev. Ves ta popoldan smo hodili po krasni cesti, ki se jc vila v severozapadni smeri. Infadoos in Skragga sta hodila z nami, njihovi tovariši pa so korakali kakih sto korakov pred nami. Oba predloga torej soglašata v bistvu in bodeta tudi obveljala v avstrijski delegaciji. Ta dogodek je v Pesti ined politiki vzbudil nenavadno senzacijo. Mažari so namreč pričakovali, da delegacija sklene le nedolžno resolucijo, ki jo more vlada položiti na polico ali na led. Na polici obleži, na ledu pa zmrzne, kakor uči izkušnja. Na ta lep način so se Mažari hoteli izmotati iz zagate. Sedaj pa jih je osobito Latourjev predlog razburil tako, da kriče o provokaciji, ki se mora odkloniti z vso odločnostjo. Košutovcem so se v tem vprašanju sedaj pridružili tudi člani Ati-drassyjeve ustavne stranke. Resno prete, da odložč mandate ali pa se ne udeleže skupne seje obeh delegacij, v kateri bi se rešilo preporno vprašanje. Sedaj se trudita obe vladi, da zgradita zlat most kompromisa. Poljedelski odsek. Danes je v poljedelskem odseku socialni demokrat Resel poročal o predlogu glede na draginjo živil ter predlagal, naj se odpre meja živini, žitu in drugim živilom iz Srbije, Bolgarije, Rutnunije in Rusije. Temu predlogu so se odločno uprli razni poslanci, med njimi tudi slovenska zastopnika Povše in Roškar. Prvi je s številkami dokazal, da se jc v zadnjih treh letih pomnožilo število goveje živine, padle so zadnje mesece cene živine, toda meso obče ni prav nič ceneje. Iz tega se mora sklepati, da živinorejci niso krivi draginje, ampak prekupci. Poslanec Roškar pa je dokazal s podatki, da dandanes tudi živinorejec dela brez plačila, ker izkupilo za živino ne pokrije vseli stroškov, truda iu skrbi. To vprašanje bode zopet napravilo mnogo hrupa. Vlada bode namreč sklenila trgovsko pogodbo s Srbijo. In po tej pogodbi bodo smeli Srbi proti gotovim pogojem uvažati meso v našo državo. Večina agrarcev pa se upira tej koncesiji. Vlada se trudi že sedaj, da dobi večino za pogodbo. Proračunski odsek je danes dopoldne odobril vse postavke za cesarski dvor, kabinetno pisarno, drž. sodišče, ministrski svet in upravno sodišče. Po stari navadi so se vrstili razni »stvarni popravki«. Poslanec Stanek je grajal nemškega ministia Peško ter proti socialnemu demokratu Nemcu zagovarjal češkega ministra Praška. Socialni demokrat Nemec je opetovano napadal ministra Praška. Dr. Diamand je Poljakom očital sebičnost, odgovarjal mu je dr. Glabin-ski. Obveljale so resolucije: Ellenbogen, da se uradnikom v kor. pisarni izboljšajo plače; Walcher, da vlada predloži natančen račun stroškov za kor. pisarne: Stanek. da vlada iz praktičnih ozirov varuje jezikovno ravnopravnost pri upravnem sodišču; d'Elvert, da se pomnoži število referentov pri upravnem sodišču; dr. Conci, da so pri najvišjem sodišču zastopane vse narodnosti. Odklonjene pa so bile resolucije: Seitz, da se črta dispozicijski zaklad; Ma-lik in Seitz, da vlada odseku predloži organizacijski načrt novega ministrstva, Popoldne je poslanec Žitnik poročal o stroških in dohodkih soli. Poročilo objavimo v prihodnji številki. Žitnik in Walcher sta nastopila za znižanje cen navadne in živinske soli. Wal-cher zahteva, da se določi cena jedilni »Infadoos,« sem dejal navsezadnje, •kedo je naredil to cesto?« »Zgradili so jo, gospod, v starodavnih časih, nikdo ne ve kako ali kedaj, niti modra žena Gagool, ki živi že več rodov. Mi nismo dovolj stari, da bi se spominjali njene gradnje. Sedaj ne zna nikdo zidati takih cest, vendar kralj ne pusti, da bi rastla trava na njej.« »Čegava pa so pisanja na stenah jam, skozi katere smo šli po cesti?« sem vprašal in jaz sem imel v mislih one najbrž egipčanske rezbarije, ki smo jih videli. »Gospod, roke, ki so zgradile cesto, so naredile ona čudovita pisanja. Ni nam znano, kdo jih je napisal.« »Kedaj je prišlo kukuansko ljudstvo v to deželo?« »Gospod, moje ljudstvo je prišlo kakor vihar pred deset tisočkrat deset tisoči mesecev iz velikih dežela, ki leže tamkaj,« in pokazal je proti severu. »Niso mogli potovati dalje, tako pravijo stari glasovi naših očetov, ki so prišli do nas, in tako pravi tudi modra žena Gagool, ki zna izvohati čarodejce, zaradi velikih gora, ki obvladujejo deželo.« in pokazal je na s snegom pokrite vrhove. «Dežela je bila vrhu tega rodovitna in radi tega so se tukaj naselili in postali močni in mogočni, in sedaj nas je kakor peska v morju, in kadar pokliče soli z 12 in najvišje s 14 v, in živinski soli s 4 v za kg. Finančni minister Korytowski svari, da naj ne povišajo državnih izdatkov. DELEGAC1JSKO ZASEDANJE. Avstrijski delegacijski odsek zunanjih zadev. Po izjavi glede na ogorčenje vsled umora portugalskega kralja in prestolonaslednika (glej včerajšnja »Slovenčeva« brzojavna poročila), se nadaljuje razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Faj-dutti naglasa, da je italijansko prebivalstvo lojalno. Udržal nastopi odločno proti poljski politiki Prusov. Schreiner zagovarja Prusc. Kramar sc sklicuje na bagdad-ško železnico, ki poincnja največjo poli-tiško in gospodarsko nevarnost za Avstrijo. Bacquehem naglasa z ozirom na srbsko trgovinsko pogodbo, da so pogodbe brez koncesij nemogoče. Grof VVodzicki govori o izgonu avstrijskih državljanov iz Nemčije. Želi, da pojasni zunanji minister pojem, državi sovražni, in prosi, naj zunanji minister nastopi proti 1.1, m. uveljavljenem odloku pruske vlade proti poljskim delavcem. Zunanji minister izjavi, da po-menja izraz »državi sovražne osebe« anarhiste. Odsek odobri proračun zunanjega ministrstva. Armadni odsek avstrijske delegacije nadaljuje posvetovanje o armadnem ordinariju. Hofmaun-VVellenhof priznava potrebo, da se zvišajo dohodki častnikov osobito nadporoč-nikom in stotnikom. Zboljšati se morajo tudi plače moštvu. Nasproti mažarskim grožnjam je potrebna sloga avstrijske delegacije. Govori proti grdemu ravnanju z vojaki in za dveletno vojaško službeno dobo ter zahteva reformo vojaškega kazenskega prava. Potrebno je, da odškodujejo potrebne rodbine rezervistov in domobrancev. Socialni demokrat Schuhmeier pravi, da se zavzema socialna demokracija za oboroženje ljudstva. Želi olajšav pri vojaški službi. Schraffl se poteguje za povišanje plač moštvu in častnikom. Ogrski armadni odsek je odobril poročilo o armadi. DELAVSKO MINISTRSTVO. Ministrstvo se je posvetovalo 3. t. m. o ustanovitvi delavskega ministrstva. Fiedler jc že dovolil, da prevzame delavsko ministrstvo vodne zadeve, naučni minister Marchet pa noče odstopiti obrtnih zavodov. Danes nadaljujejo posvetovanja. Delavsko ministrstvo ustanove, ko odobri zbornica dotično predlogo. Govori se že o ministrski krizi in da postane ministrski predsednik princ Alojzij Liechtenstein. Razpravlja se tudi o načrtu, da bi razdelili sedanje naučno ministrstvo. Bogočastne zadeve bi opravljalo posebno ministrstvo, javni pouk in lepe umetnosti pa tudi posebno ministrstvo. Po poročilih z Dunaja o ustanovitvi novega ministrstva se vrše razprave uspešno. VOJAŠKE ZADEVE. Bivši načelnik generalnega štaba Beck je izjavil, da ni nikdar nasprotoval Maža-rom in je izpolnil njihove zahteve, če niso nasprotovale skupni armadi. Sodi, da Mažari opuste svoje stališče nasproti povišanju častniških plač. Razgovarjal sc jc z Weckerlom in Jekeltallusvjem in je dobil vtis, da zdaj stvari niso ugodne. A upa, da kralj Twala svoje polke, pokrijejo njihova peresa ravnino tako daleč, kolikor le more seči oko.« »In ako je dežela obdana z gorami, s kom se potem bojujete?« »Ne, gospod, dežela je tamkaj odprta,« in zopet je pokazal proti severu, »in včasih se vsujejo nad nas cele vojske iz dežele, ki je ne poznamo in mi jih pobijemo. Tretji del človeškega življenja je, kar smo imeli poslednjo vojsko. Na tisoče naših je padlo, vendar smo uničili vse, ki so prišli, da nas pojedo. Od tedaj ni bilo nobene vojske več.« »Vaši vojaki se morajo naveličati počivati na svojih kopjih.« »Gospod, še eno vojsko smo imeli, takoj potem, ko smo uničili one, ki so nas napadli, vendar jc bila domača vojska, pes je grizcl psa.« »Kako je bilo to?« »Gospod, kralj, inoj polbrat, je imel brata istega rojstva in iste matere. Ni naša navada, da pustimo dvojčke živeti, sla-bejši mora vedno umreti. Toda kraljeva mati jc skrila najslabejše dete, ki je bilo poslednje rojeno, kajti srce jo je bolelo, in ta otrok je sedanji naš kralj Twala. Jaz j sem njegov mlajši brat druge žene.« »No, in?« (Dalje prihodnjič.) ogrski delegati nc zaostanejo za avstrijskimi. Izdati nameravajo nove predpise o kvalifikacijskih listih. Izpremembe so precejšnje. PROTI ZUNANJEMU MINISTRU AERENTHALU. V seji ogr. zbor. 4. t. m. utemeljuje di-sident interpelacijo Barta glede na Aeren-tlialova izvajanja v prorač. odseku avstrijske delegacije 31. m. m. Pravi, da obtožuje ministra, ki je trdil, da pomenja pogodba ožjo državno zvezo. Predlaga interpelacijo na ministrskega predsednika, kako hoče preprečiti ogrska vlada, da Aerenthal svoje naziranje, želje in smotre nc spravlja v nasprotje s stremljenjem ogrskega naroda in vlade in preprečuje priprave za gospo-darsko samostojnost Ogrske. Zbornica je zelo odobravala Bartova izvajanja. Ogrski delegati nameravajo nastopiti ostro proti Aerenthalu v delegacijskem zasedanju. Ostro hočejo kritikovati Aeren-thalovo stališče, ki po njihovem mnenuj nasprotuje jiogodbeni postavi. VVeckerlu se do zdaj še ni posrečilo, da prepreči nameravano akciio ogrskih strank proti Aerenthalu, ker zahtevajo ogrski delegati, da prekliče Aerenthal grajano izjavo. Aerenthal bo imel v ogrski delegaciji zelo težavno stališče. V Budimpešti se govori, da namerava Aerenthal odstopiti. CESAR VILJEM PROTI PROTIPOLJSKI POSTAVI V V pruski gosposki zbornici je, kakor znano, Biilo\vov razlastivni zakon proti Poljakom, naletel na velik odpor. Prusko veleplemstvo se boji, da ne bi vlada, ako se načelo nedotakljivosti zasebne lasti podere, jela razlastivni zakon, ki jc sedaj naperjen samo proti Poljakom, izvajati pozneje tudi proti drugim neljubim ji stanovom. Konečno pa se gosposka zbornica pomišlja sankcionirati zakon, ki ga vsa Evropa obsoja kot brutalno nasilstvo. Odkar jc kardinal Kopp, osebni prijatelj cesarjev, v gosposki zbornici dvignil slovesno svoj glas proti krivičnemu razlastivne-mu zakonu, je upadel pogum Biilo\vu in njegovim oprodam. Gosposka zbornica jc izročila zakon posebnemu odseku in če ga bo sprejela, ga bo izdatno izpremeniia. Seveda, če bi gosposkozbornični člani ne bili tako zelo vladni, bi razlastivni zakon odklonili a limine. Proti temu zakonu sta v gosjioski zbornici glasovala celo von Krocher, predsednik pruskega deželnega poslanskega zbora in grof Thiele-NVinck-Icr, posebni ljubljenec cesarjev. Iz Bero-lina dohaja tudi 3. t. m. sledeča vest: Cesar Viljem je za prihodnjo nedeljo zapove-dal dvornemu pridigarju, ki je obenem »Summus episeopus« za prusko luteransko cerkev, da mora za snov svoji dvorni pridigi izbrati rek v 2. Mos. 12. 49: »Ena postava veljaj za domačine in za t u i c e, ki med vami prebiva-j o«. Ko se je pridigar po ovinkih ponižno informiral, v katerem smislu želi presvitli vladar, da se govori o tej snovi, se mu jc odgovorilo, da naj se drži duha svetega pisma, ki vc.lja tudi na dvoru. Velika zadrega jc nastala zato med dvornimi krogi, zlasti, ker je cesar k pridigi komandiral »vse prusko državno ministrstvo«. Koliko je na tej vesti resnice, ni še moč kontrolirati. Verojetna je zelo, ker se mora cesar Viljem II. kot pruski kralj dobro premisliti, predno sankcionira postavo, ki očito krši slovesne obljube njegovih prednikov Poljakom. Gotovo je tudi to, da sta na nemške vladne kroge zelo vplivala govora Glombinskega in Kramara v avstrijski delegaciji. Nemški cesar si gotovo nc želi, da bi sc omajala vsled Biilo\ve protipoljske politike trozveza. Sicer pa — bomo videli. SRBSKI VOJNI MINISTER Putnik je podal ostavko. Vlada si je sicer prizadevala, da ga pregovori, naj tega ne stori, .n brezuspešno. RUSIJA. Položaj v Odesi. V nesrečni Odesi je imenovan novi generalni gubernator, generalmajor Tolmačev. Izdal jc že več povelj glede na varnost oseb in imetja. Hišni gospodarji morajo jamčiti za tiste osebe, katere vzamejo v stanovanja. Policaji morajo revolver imeti vedno za strel pripravljen in na atentatorje streljati takoj itd. Vzlic temu uprizarjajo člani »Zveze pravih ruskih ljudi« manjše pogrome. Napadajo mirne ljudi kar na cesti ali pa uderejo v to ali ono gostilno in pretepo goste. StoIypln. Vesti o demisiji Stolypinovi so prezgodnje. Tajiti se pa ne da, da je njegov položaj vsled izjemnih postav in vsled nezmernih zahtev skrajne reakcionarne des-i niče v dumi zelo neugoden in kočljiv. Zaradi pogroma v Kijevu so obsodili 17 oseb v lahke kazni, 54 so jih pa oprostili. Sodišče prosi, da naj pomiloste obsojence. — V Carsko Selo jc došel pruski princ Henrik. Car in finski deželni zbor. Car je glede na deklaracijo finskega deželnega zbora o vplačevanju finskega zaklada državnemu zakladu za leti 1906 in 1907 lastnoročno zapisal: Glede na deklaracijo finskega deželnega zbora na moj poziv opozarjam deželni zbor, da imam razpolagalno pravico o sredstvih države in miličnega zaklada izključno sam in sodim, da mnenje deželnega zbora ni v soglasju s postavo. Ukažem, da sc plača 20 milijonov mark državnemu zakladnemu uradu in sicer 16,400.000 mark iz miličnega zaklada. 3,600.000 mark pa iz tekočih davkov. RUSKA DUMA. V ruski dumi so se Poljaki končno ločili od kadetov ter sc združili z oktobristi. Proti gradnji novih bojnih ladij bodo v dumi glasovali progresisti. Glasovati hočejo samo za gradnjo ladij, zlasti torpedov, ki so potrebni za obrambo obali. Prihranek naj se porabi za vojsko na kopnem. SVOBODNA ŠOLA V ITALIJI? R i m , 3. februarja. Ministrski svet od 2. t. m. je baje glede na verouk po ljudskih šolah sklenil sledeče: V reglema-ju za ljudske šole odpade rubrika »Podeljevanje verskega poduka.« Občinam je pri-puščeno podeljevati verski poduk po posebnih učiteljih. Koder je večina občinskih svetovavcev proti verouku, se ta podeli na stroške očetov rodbin; v tem slučaju je občina obvezana dati na razpolago primerne lokale. OB TURŠKO-PERZIJSKI MEJI. Perila paša je zasedel 26. januarja s šestimi pehotnimi polki, 2000 do 3000 kurdskimi jezdeci in s šestimi topovi Savžbu-lak. Princ Forman je došel v Nravdzal v turškem varstvu. Poročal je perzijski vladi, da so dezertirali Sarbazi s puškami. POGREB KARDINALA RICHARDA. Pariz, 3. februarja. Nad 100.000 oseb je spremilo truplo kardinala Richar-da, ki ga je francoska vlada neprestano preganjala, k večnemu počitku. Črni maši je prisostvovalo pet kardinalov in 46 škofov. Francoska vlada in predsednik seveda nista bila zastopana, pač pa poslaniki Nemčije. Španske in Avstrije, ki so prišli osebno. Dnevne novice. -j- Na veliki boben udarja zdaj »Na-r rod« v tistem duhamornem tonu, ki odlikuje njega zadnje »deželnozborske« članke. Pogreva nemikavno izmišljotino, da so »klerikalci zvezani z Nemci in vlado« in da je vsled tega liberalna stranka na Kranjskem »ne le nositeljica svobodomiselnih načel, marveč pred vsem predstavi-teljica slovenske narodne ideje«. To si drzne pisati glasilo stranke, koje načelnik je na eni strani tako svobodomiseln, da je na Dunaju krščansko - socialni program podpisal, na drugi pa tako naroden, da se blesti njega ime na pisanem kontraktu s kranjskimi Nemci in si tega nikoli ni upal vtajiti! Nato vabi »Narod« učitelje in uradnike, češ, »poznamo naše napredno urad-ništvo in učiteljstvo do dobra, zato smo uverjeni, da se ta klerikalna nakana ne bo posrečila«. »Narod« apelira na samostojno in svobodno mišljenje teh dveh stanov. Toda v drugem članku »K položaju na Goriškem« zmerja »Narod« v isti številki napredno učiteljstvo na Goriškem, ki tako samostojno misli, da je iz liberalne stranke prestopilo v agrarno. Tako psuje »Narod« liberalne učitelje: »Najžalostnejšo vlogo igra tu naše napredno učiteljstvo, ki je kar v celoti prestopilo k agrarcem . . . Učiteljstvo pa je umazalo pred vsem mislečim svetom svoje ime, svoj ugled ter padlo na glas barantačev, ki gredo tje, kjer jim več ponudijo.« Tako spoštuje kranjska liberalna stranka svobodno prepričanje liberalnih učiteljev, da jim očita to, kar se po navadi očita tistim nesrečnim bitjem, ki se prodajajo največ ponujajoče-mu! Potem se »Narod« dobrika uradni-štvu in njega svobodoljubnemu prepričanju. Še tri dni pa ni preteklo, ko je dr. Tavčar brzojavno pozval Becka, naj urad-ništvu prepove najprimitivnejšo politično svobodo jiasivne volilne pravice! Uradnik ne sme kandidirati, to geslo se je izdalo v nedeljo na shodu liberalnih zaupnikov! — Zdaj pa se liberalna stranka ponuja iu dobrika kakor nesrečnice ob temnih vogalih ulic svobodoljubju tistih, ki jih je pripravljena zatajiti in opsovati, kakor hitro si upajo misliti in delati samostojno. Da s tako stranko noben pošten človek ne more imeti opravka, je jasno. + »Kmetska zveza« za dekanijo Žužemberk. Za žužeinberško dekanijo je potrdila c. kr. vlada pravila za »Kmetsko zvezo«, ki se bode kmalu oživela. Namen društvu je, da se ljudstvo potom predavanj, čitanjem dobrih časnikov in knjig izobražuje, da so volilci vedno v tesni zvezi s svojimi poslanci in se v važnih zadevah po odboru nanje obračajo. Torej pozor, volivci, udeležite se polnoštevilno ustanovnega shoda! + Slovenci v Zagrebu so imeli dne 3. t. m. shod v svrho organizacije. Prečitala so se društvena pravila ter naložilo začasnemu tajniku, da doseže odobrenje istih od strani vlade. Predsednikom je izvoljen gospod Fran Samsa. + Volitev župana v Zagrebu je razpisana za 8. t. m. ob 10. uri predpoldne. Ako bi dr. Amruš ne hotel sprejeti županske časti, bo večina kandidirala višjega inženirja Stanislavljeviča. + Proti zatiranju hrvaščine v Dalmaciji. Zadrski »Narodni List« brani krepko pravice hrvaščine proti finančnemu ravnateljstvu. List zahteva, naj finančni ravnatelj dvorni svetnik Hočevar pojasni, na temelju katerega zakona bi imela italijanščina veljati v Dalmaciji kot edini uradni jezik. Finančne oblasti imajo uradovati hrvaški ravno tako, kakor namestništvo, upravne in sodne oblasti ter pošte, kajti 99 odsotkov prebivalstva so Hrvati. »N. L.« zahteva, da se že naznanijo načela uvedbe hrvaškega uradnega jezika, kar je bil vladni zastopnik v deželnem zboru obljubil do novega leta. List poziva poslanca pl. Vukoviča, da vloži v državnem zboru interpelacijo o zatiranju hrvaščine v Dalmaciji. — Zvončki. Velecenjena prijateljica našega lista nam je poslala iz Vrbovega pri Ilirski Bistrici zvončke, ki so se razcveteli v okolici. — Iz Mekinj se nam poroča: Tu se je klatil agent-slepar, ponujajoč razno kmečko orodje: mlatilnicc, gepeljne itd. Oslepa-ril je več posestnikov za znatne svote. Ženska pogorela. Iz Kronberga poročajo, da je prejšnji teden tam zgorela neka žena, po imenu Katarina Bone. Na ognjišču se je vnela obleka, ko je ogenj podtikala. Predno je prišla do škafa, jo je plamen omamil, padla je na tla in zgorela popolnoma. Opoldne je še nesla kosilo možu in svaku. Ob štirih pa je prišel svak domov in jo našel vso ožgano — mrtvo. - Udaniki in čuvaji c. kr. moške kaznilnice v Oradiški, so sklenili napraviti dne 8. t. m. javno plesno veselico, koji dobiček je namenjen ondotnemu društvu za izpuščene kaznjence. Kaznjenci kaznilnice so večinoma Kranjci. Komite odposlal je veliko povabil, in dosedaj prislečih miloda-rov presega vsoto 350 kron. Ker se veselica vrši v prid blagega namena, naproša se čislano občinstvo, naj ta blagodejni namen blagohotno podpira. — Izgubljen lovski pes se nahaja pri Antonu Kernica v Škofji Loki št. 121. —- Slabi časi v Ameriki. Iz Sheboygan Wis piše rojak: Kakor povsod, gre tudi tukaj z delom bolj slaba. Večina tovarn je skrajšala delavni čas na 8 ur in nekaj delavcev odslovila. Prejšnja leta je bilo lažje delo dobiti kot sedaj. Zatorej svetujem rojakom, da ne hodijo semkaj za delom, dokler sc časi ne izboljšajo. — V mestnem svetu goriškem so v sobotni seji ropotali proti temu, da se postavijo osrednje železniške delavnice v Ljubljano in ne v Gorico, kakor je bilo že obljubljeno. Toda pravočasno se niso brigali laški gospodje za to reč, najbrže tudi radi tega ne, ker se bojiio vsakega dohoda tujih ljudi. Strah, da bi se zrušila »italiani-ta« Gorice, narekava modrim laškim možem gospodarsko škodovati Gorici, topotanje po mestnem svetu je bila le komedija. — Predsedoval je podžupan Bom-big, župana in državnega poslanca dr. Ma-ranija ni bilo v sejo. — Umrl je v Gorici Samuel Jona, znani lastnik menjalnice in tobakarne v Ra-štelu. Star je bil 70 let. — Ker je zažgal mažarsko zastavo, je bil delavec Samardži.ia od sodišča na Reki obsojen v 45 dni zapora in 100 K odškodnine. — Morilec kočijažev. Iz poznejših vesti o aretaciji Avguština Semoliča izhaja, da je isti imel pri sebi delavsko knjižico, glasečo se na ime brata Rudolfa, in da je bil v isti popravil rojstno leto 1888 v 1880. Baš to ponarejanje je bila njegova nesreča. Kajti policijski uradnik ga je že hotel izpustiti, ker ni bilo zadostnega povoda, da bi ga pridržal v zaporu, kar zapazi korekturo v delavski knjižici. Sedaj je imel razloga dovolj, da ga pridrži, kajti taka poprava je ponarejanje javnih listin. — italijanske oblastnije izroče Semoliča Avstriji. Diplomatiška pot v to svrho jc dolga. Zahtevo, da se Semoliča izroči, ima staviti preiskovalni sodnik v Tržiču, potom prizivnega sodnega dvora v Trstu, pri pravosodnem ministrstvu na Dunaju. To pošlje spis avstro-ogrskemu poslaništvu v Rimu, ki ga predloži italijanskemu ministrstvu za pravosodje; od tod gre zahteva na »ipelni dvor v Benetkah, ki ima končno odločiti. Trajalo bo torej precej časa, predno bo Semolič v domovini. Tribuna! v Vidmu pa je izjavil, da dovoli pred izročitvijo zločinca, da se istega predstavi pričam, ako bi to naše sodne oblasti zahtevale. — Semolič si jc zadnji hip izmislil novo pravljico. On da se je peljal s Fur-lanom. kar naenkrat pa je neznan lopov iz zasede dvakrat ustrelil na voz; Semolič se je tako prestrašil, da je padel z voza in zbežal, šel domov, dobil od matere šest kron ter zginil čez mejo, — »da bi ne imel nepotrebnih sitnosti«! — Slabo iznajdeno! — Smrt čudaka. Iz Senožeč se nam poroča: Tukaj je nagloma umrl po Vipavi dobro znani bivši dacar Anton Hrovatin po domače Toncov. Dan za dnevom je posedal v neki tukajšnji gostilni. Tako je sedel tudi sinoči v kuhinji poleg štedilnika ter čakal večerje, ki se je zanj pripravljala. Nenadoma se zvrne, pade na tla, baje zadet od mrtvouda. Bil je v par minutah mrtev. Pil je veliko, pet do šest litrov na dan, in zraven tudi žganje. Denarja je imel vedno dovolj in splošno se sodi, da je zapustil še nekaj tisočakov, ki pa nihče ne ve zanje, ker jc pokojnik imel svoj denar baje skrit v gozdu, kamor je, ako je bilo treba, neopažen zahajal. Star je bil 67 let, služil je vojake ter se je udeležil vojske na Laškem. Pripovedoval je najraje o laških mestih, zlasti o Milanu in Veroni. Ko je pa pripovedoval o generalu Benedeku, se je solzil in glasno' ihtel. Mož jc bil opazovalec ter imel o svetu čudne, lastne nazore. Grob njegove matere je kropil z vinom, za kar je porabil vsakikrat en liter vina. Častil je zlasti solnce in je ob zatonu pred istega skrivaj pokleknil. Dal je tudi za sv. maše in pravil, da, ako se bo čutil slabega, bo klical duhovnika, da ga previdi, a revež ni utegnil. Ker mož ni štedil pri pijači, je štedil na obleki, posebno na obutku. Večkrat si je črevlje s staro vrečo ovil, da ni podplatev trgal. Bil je pravi čudak. Naj v miru počiva! — Na otrpnenju tilnika je umrl v bližini Miškolca tovarniški delavec Josip Grazarkovič po groznih mukah, ki so trajale 24 ur. Nezgode pri delu. Jakob Kirn, delavec v Lloydovem arzenalu v Trstu si je zlomil nogo. — Peter Vatovec iz Cezarjev pri Dekanih jc postavljal vrata v svoji hiši. Vrata so mu padla na desno nogo ter jo zlomila. — Oba so sprejeli v bolnišnico v Trstu. UUDijansKe nouice. lj »Ljubljana« ima v četrtek, dne 6. t. m. ob pol 9. uri v »Unionu« v dvorani »Slovenske krščansko-socialne zveze« vele-važno pevsko vajo. Pričel bom s komadi, ki spadajo v koncertni repertoir, poleg tega se ima vršiti za daljni, hitri in uspešni razvoj »Ljubljane« pomenljiv razgovor! Vsi pevci na krov! Čas je drag, a misija »Ljubljane« vzvišena. Pevovod.ia. lj »Slov. izobraževalno društvo v Vodmatu« priredi v soboto dne 7. t. m. ob osmi uri zvečer v gostilni gospoda Je-leniča (pri Majarončku) na Stari poti svojo predpustno veselico s plesom. Pred-pustna veselica bo tako prirejena, da bodo imeli tudi neplesalci dovolj vesele in prijetne zabave. Somišljeniki in somišljenice, na svidenje torej v soboto zvečer »pri »Majarončku.« lj Deželni predsednik g. Teodor baron Schwarz se je odpeljal na Dunaj. lj Vodovod skozi Šiško v Ljubljano. Deželna vlada je potrdila projekt o drugem vodovodnem omrežju skozi Spodnjo Šiško v Ljubljano in je mestni občini že dala dovoljenje. lj Umrl je danes dopoldne v Ljubljani dobroznani in priljubljeni vratar predilnice g. Fran Pavšek v 84. letu starosti. V predilnici je služboval 50 let. Pogreb bo v petek ob pol 5. uri popoldne. N. v m. p.! lj Prepovedan je vhod civilnemu občinstvu v novo pehotno vojašnico 27. pešpolka. Vse rodbine onejj stanujočih morajo imeti izkaznice, drugi pa, ki prihajajo v vojašnico po opravkih, se morajo javiti pri inšpekcijskem častniku. Tako je ukrenil novi polkovnik. lj Umrla je v hiralnici zasebnica Ivana Kaschmelhumer, stara 59 let. lj Hud prisiljenec. V soboto je bil od-gonskemu sprevodniku oddan v Celju 30-letni Henrik Tegelmann iz Ponikve ob južni železnici, kateri je imel biti oddan v prisilno delavnico v Messendorfu pri Gradcu. Do Spielfelda je bil fant miren. Ko je pa na spielfeldski postaji zagledal nekega gostilničarja, kateri ga je svoj čas ovadil zaradi nekega kaznjivega dejanja in bil vsled tega obsojen na dva meseca ieče. je Tegelmann postal tako divji, da je začel razbijati in hotel skočiti iz kupeja. Skočil je v kupejski klozet in ko sta ga odgonska sprevodnika potegnila nazaj, postal je še bolj divji, se iztrgal sprevodnikoma in skočil nazaj v klozet, kjer je razbil več šip. Divjega prisiljenca so potem ukrotili trije orožniki, ki so se slučajno peljali v sosednjem vozu. Tegelmanna so oddali v Gradcu v bolnišnico na opazovalni oddelek. lj Na mestnem drsališču pod Tivolijem svirala bode jutri, dne 6. t. m. od 3. do 5. popoldne ljubljanska društvena godba. lj Tatvini. V Kolodvorskih ulicah št. 26 je bilo ukradenih Tereziji Dolenčevi iz izložbenega okna 140 različnih razglednic v vrednosti 8 K 40 vin. Na Tržaški cesti št. 33 je bilo ukradeno iz zaklenjenega kov-čega več spodnjega perila Frančiški Krz-nar.ievi s črkama F. K. — V zadnjem slučaju je tat znan. lj Karambol. Ko je danes dopoldne pripeljal hlapec Franc Ocvirk po Frančiškanskih ulicah z vozom, je pripeljal iz Miklošičeve ceste prevozniški hlapec Jožef Li-par, kateri je zadel z vozom v Ocvirkove-ga tako, da jc oje tega predrlo Liparjevo kočijo in se zlomilo. Oba imata po 10 kron škode. lj Za kruhom. Včeraj se jc odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev in 12 Hrvatov; nazaj je pa prišlo 400 Hrvatov, med njimi tudi nekaj Slovencev. Razne stvari. Železniška nesreča v Italiji. — Štirinajst ranjencev. Iz tira je skočil osebni vlak pri postaji San Gregorio. Prekucnilo sc je več voz. Velika večina potnikov se je rešila na prosto. Ranjenih je 14 oseb. Most se je deloma porušil. Zastrupila dvoje otrok in sebe. Zakonska Sonaillard v Parizu sta se ločila. Žena je vzela seboj svoja dva sinčka. Dobila je mesto na pošti in se slabo preživela. Ker sta otroka bolehala, je žena zanemarjala službo, vsled česar so jo suspendirali. Nesrečnica je izgubila popolnoma glavo in se ji je zmedlo. Položila je sinčka v posteljo in jima dala piti iz ka-vine skledice strup. Otroka sta bila na mestu mrtva. Mati je izpila nato ostanek in se zgrudila mrtva na tla. Enajststo žena pogrešajo. V Novem Jerseju so nedavno dobili truplo neke neznane ženske. Trudu policije sc je posrečilo dognati identiteto pogrešane ženske. To ogromno delo policije pa je obenem dognalo, da pogrešajo v New-Yorku, Bostonu, Filadelfiji in Ne\vasku enajststo žensk. V nobeni deželi na svetu se ne more tako brez sledu izginiti kot v Ameriki. Guvernantka umorila svojo učenko. V Varšavi je ponoči ustrelila guvernantka svojo 171etno učenko, hčerko trgovca Safanova, ker je bila nanjo ljubosumna. Guvernantka se je zagledala v ženina svoje učenke. Zgodbe srbske igralke. Lepotica Mipero, belgrajska igralka, je imela nastopiti v Valjevu daljšo vrsto gledaliških predstav po notranjosti Srbije. Pred Valjevim, na samoti, napadejo njen voz hajduci ter jo odvedejo v gore. Tam ji naznanijo, da jo takoj zopet izpuste, ako se odpove igranju v notranjosti kraljevstva ter se povrne vsaj za eno leto zopet v Belgrad. Igralka hoče doznati razlog te čudne zahteve. Hajduci molče. Tako jc bila vjeta tri dni in tri noči. Četrti dan se prikaže na pozorišču lep mladenič, ki ga jc ujetnica poznala z belgrajskih zabavišč. Brez dolgih uvodov ji prizna, da je on najel hajdu-ce, da mu jo privedejo nazaj v prestolnico, ker da brez nje ne more gledati svetlega solnca, roditelii pa ne dovolijo, da bi njih edinec združil svojo usodo z usodo igralke. Naj torej v njegovi bližini počaka, da postane junak polnoleten, potem pa na pir! Lepotica se je nesrečnega mladeniča usmilila in se še tisto uro z njim odpeljala v Belgrad, kjer čaka parček polnoletnosti in poroke. Se non č vero . . . Štajerske nouice. š Socijalen kurz se bo vršil od 10. do 1.3. februarja v prostorih gospoda Lorenca Rudl-na (podomače Petrič), gostilničarja v Starem trgu tik Slov. gradca. Začetek je 10. t. m. ob 9. uri predpoldan. Ukaželjni mladeniči in možje pridite v obilnem številu. š Imenovan je za stolnega kanonika v Mariboru profesor č. g. dr. Franc Fetiš. š Za častnega kanonika lavantinskega kapitelja jc imenovan č. g. župnik Anton Schlandcr. š V vlaku je zblaznel na odgonu se nahajajoči kaznjenec Dagclmann. Hotel je v vlaku udariti gostilničarja Kollerja. Ukrotili so ga le s težavo. š Velika goljufija v škodo Južne železnice. Dne 5. t. m. se je nadaljevala pred celjskimi porotniki obravnava proti Schon-thonerju, Engelbrechtu in Pohleju radi goljufije. Stvar, ki ji je predmet ta razprava, se je vršila takole: Asistent juž. železnice Schonthoner je vedel, da ima zagrebški trgovec Zabovnik prejeti od južne železnice za železniške prage svoto 41.230 kron. Nagovori! je bivšega železniškega uradnika Karla Engelbrechta, da si nabavi posetnice na ime dr. Kari Friedmann in pa pisemske pole in zavitke s tvrko Martin Zabovnik, Zagreb. Sam je vzel iz urada izvirni račun na 41.230 K ter ponaredil podpis Zabovni-kov na dopisu južni železnici, katero navidezni Zabovnik pooblašča, da izplača navedeno terjatev ne njemu samemu, marveč dr. Friedntanu v Laškem trgu. To pismo je dal Engelbrecht v Zagrebu na pošto. Južna železnica je nato naložila po-stajenačelniku v Laškem trgu Lairu, da gornjo svoto dr. Friedmanu izplača. Engelbrecht se je nastanil kot dr. Friedman v gostilni Henke v Laškem trgu ter dobival od Schonthonerja priporočena pisma in denar na naslov dr. Friedman. Ni se torej čuditi, da mu je pošta izročila tudi priporočeno pismo južne železnice, s katerim mu pri blagajni na postaji nakazuje omenjeno svoto. Tudi postajenačelniku je bilo pismo južne železnice dovolj dokaza ter je svoto izplačl mirne vesti dr. Friedmanu-Engel-breehtu. Poslednji je malo pokrokal v Laškem trgu in v Celju ter se peljal v Vo-slau, kjer mu je odvzel Schonthoner denar, pustivši mu obljubljeno nagrado 2000 kron in 1000 kron za pomočnika pri goljufiji, uradnega slugo Friderika^ Polile. Engelbrecht se je odpeljal proti Švici, a je v Inomostu v veselem razpoloženju pozabil v. hotelu, kjer je prenočil, 1500 kron — pod posteljo. Hišna je našla denar ter ga izročila policiji. Med vožnjo proti meji opazi Engelbrecht zgubo, brzojavi v hotel ter se v obmejni postaji Buchs obrne. V Inomostu pa ga zadene usoda. Ker ni mogel dokazati, odkod tolika svota, so ga zaprli. — Med tem sta na Dunaju Schonthoner in Polile imela polne roke dela, da ni dobil Zabovnik pravočasno obvestila, da so njegovo terjatev izplačali v Laškem trgu; srečno sta zakrila in uničila dotični spis. Tudi sta poslala Zabovniku ponarejen dopis južne železnice, da mu ista izplača terjatev šele čez osem dni. Zabovnik pa je bil že brzojavno vprašal južno železnico, kako to, da še ni poravnan njegov račun; železnica je odgovorila, on zopet — in tako je prišla goljufija na dan. Zaprli so tudi Schonthonerja in Pohleja. —-Pri obravnavi je predlagal zagovornik dr. Hofmokl, da se preišče duševno stanje En-gelbrechtovo; pritegnila sta se razpravi dva zvedenca-zdravnika. Drugi predlog braniteljstva, da se razprava otlgodi, je sodni dvor odklonil. Engelbrecht priznava vso krivdo ter opisuje dogodek, kakor obtožnica. Schonthoner in Polile vse tajita ter zavračata krivdo na neko tretjo osebo. Razprava bo trajala dva dni; zaslišanih bo 33 prič. O izidu sporočimo. Zaslišanje prič ne nudi zanimivega. Predstojniki Schonthonerjevi pojasnjujejo, kakšna uradna pota je romal vprašavni spis. Polile trdi, da je storil le, kar mu je šef ukazal. Schonthoner imenuje vse trditve Engelbrechtove dobro naučeno laž. Kriveč da je asistent Krompass. Nato reče Engelbrecht: Jutri bo lepo vreme. Schonthoner bo z lažmi prerezal vse oblake z neba. Le lepo mirno, Jurček! Ne taji, da sva midva načrt izkuhala. — Obravnava se nadaljuje. š Zarodi se je g. Josip Vrečer, veleposestnik v Vojniku, z gospodično Pepico Kožuhovo iz Škofje vasi. š Umri je v Mariboru vpokojeni poslovodja Gruberjeve tovarne usnjar g. Štefan Repar. — Umrl je v Mariboru hišni posestnik gospod Jakob Jcmay, star 69 let. š Ribnica (Štaj.). Dne 19. januarja je imelo tukajšnje bralno društvo sejo, pri kateri se je pokazal precejšnji prebitek od veselice. — Knjižnica jc novo urejena ter nekaj knjig novo vezanih. Želeti bi bilo, da bi se marljivo čitalo ter ne nasprotovalo že dolgo obstoječemu društvu, katero stoji odločno na verski podlagi. š Iz Št. Petra. Resolucija, sklenjena 26. t. m., glede nemške šole v Leitersber-gu-Karčovini, se nanaša na krajni šolski svet v Leitersbergu, ne pa okrajni šolski svet, ki je vso zadevo že odstopil deželnemu šolskemu svetu, ki bo govoril zadnjo besedo. Ako štajerski Slovenci nismo že brezpravna raja. morajo nasprotniki po-goreti. KoroSKe nouice. k Cesar !e imenoval častnim kanonikom krškega stolnega kapitelja: vIč. g. dekana in glavnega mestnega župnika v Celovcu: Henrika Angerer in dekana g. Erancisci v Grafendorfu. k Pri internacionalnem drsanju na ledu dne 1. in 2. februarja na Vrbskem jezeru je bil prvi: Moric Oholm iz Stock-lioltna, drugi: Oskar Mathisen iz Helsings-forsa, tretji: Tomaž Bohrer iz Celovca. Prvi je torej najhitrejši drsalec cele Evrope na ledu. Pri tekmovanju za Avstrijo je bil prvi: Tomaž Bohrer. Telefonsko in brzojavno poročili'. NEMŠKI KANDIDAT ZA KOČEVSKI OKRAJ. Kočevje, 5. februarja. Nemškonacio-nalni kandidat za kočevski kmečki okraj je Hans Jonke. VIHAREN SHOD JESTVINARJEV V TRSTU. Trst, 5. februarja. Včeraj popoldne je bil shod zadruge jestvinarjev za sprejetje novega zadružnega pravilnika v smislu novega obrtnega reda. Slovenski zadružniki so se udeležili v veliki množini, a so ostali vseeno v častni manjšini. Ker predsedstvo ni ustreglo nobeni njihovi zahtevi in jih ni pustilo govoriti slovenski, pričeli so obstrukcijo ter naskočili mizo predsednika, ki je moral po velikem ropotu shod zaključiti. MORILEC KOClJAŽEV. Trst, 5. februarja. Kočijaž Rudolf, ki je videl morilca Vidalovega, je bil v Vidmu ter si ogledal Semoliča. Rudol trdi odločno, da Semolič ni morilec Vidalov. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 5. februarja. Nemški odsek de-vetorice se je danes bavil z najnovejšimi jezikovnimi odredbami. Danes popoldne se bo bavil z delavskim ministrstvom. V nemških krogih je velika napetost proti krščanskim socialcem. POSLANEC KOROŠEC ZA ZNIŽANJE CENE SOLI. Dunaj, 5. februarja. Poslancc Korošec v proračunskem odseku protestira proti mnenju vlade, češ, da so resolucije stavljene le zaradi lepšega ter izjavi, da agrarni poslanci ne l)odo prej odnehali, dokler sc ne zniža cena živinski in domači soli. Obdavčenje soli je protisocialno obdavčenje, proti kateremu treba protesti- rati. Diamand povdarja isto. Bcer zahteva, da s.e zakonito uredč delavske in plačilne razmere solinskih delavcev. Finančni minister Koryto\vski sc sklicuje na svojo včerajšnjo izjavo, povdarjajoč, da država glede na znižanje davkov ne more odnehati željam poslancev. PO UMORU PORTUGALSKEGA KRALJA IN PRESTOLONASLEDNIKA. Novi kralj nevarno ranjen? Lizbona, 5. februarja. Čtije se, da je rana novega kralja nevarnejša, kot se je pa prvotno mislilo. Pomiloščenja. Lizbona, 5. februarja. Prvo delo novega kralja bodo številna pomiloščenja. Novi ministrski predsednik bo dovolil izhajati vsem listom, katere je Franco suspendiral. Novi portugalski vojni minister umorjen? Madrid, 5. februarja. Iz Lizbone prihaja vest, da so zarotniki novega portugalskega ministra danes umorili. Potrjena ta vest še ni. Ob truplih umorjenih. Lizbona, 5. februarja. Današnjo noč sta prečuli kraljica Amalija in kraljica Marija Pia ob truplih umorjenega kralja in prestolonaslednika. Priprave, da polože žrtvi na mrtvaški oder v kapelici kraljeve palače, so končane. Sožalnice. London, 5. februarja. Angleška spodnja zbornica je soglasno sprejela sožalnico nad strašnim dogodkom v Lizboni. Peterburg, 5. februarja. Vsled žalostnega dogodka v portugalski kraljevi rodbini je na ruskem dvoru določeno štiriin-dvajsetdnevno žalovanje. Vojaštvo se je uprlo. Madrid, 5. februarja. Od vojašnice 16. infaterijskega polka se je včeraj čulo močno streljanje, istotako od vojašnice artilerijskega polka. Cuje se, da sta se oba pol-' ka branila nastopiti službo. Kraljica dolži Franca, da je kriv umora. Lizbona, 5. februarja. Novi kralj je hotel ohraniti Franca v službi, a temu se je uprla kraljica Amalija in stara mati njegova Marija Pia. Ko je stopil Franco k mrtvaškemu odru kraljevemu, vstala je kraljica Amalija, pokazala s prstom na mrtvega kralja in zaklicala Francu: »Glejte svoje delo!* Franco je prebledel in zapustil sobo. Italija odpošlje nove ladje pred Lizbono? Rim, 5. februarja. Vladni krogi ne izključujejo možnosti, da odpošlje Italija nekaj bojnih ladij pred Lizbono, ako bi bila kraljica Amalija v nevarnosti. Položaj na Portugalskem. Rim, 5. februarja. »Giornale d'Italia« poroča, da je armada zvesta dinastiji. Don Miguel ne misli na to, da bi se polastil krone, sicer pa bi cesar Franc .Jožef gotovo posegel vmes, ako bi don Miguel hotel porabiti sedanjo zmedo na Portugalskem sebi v prid. Vodja republičanov Bernardino Machado obsoja umor. SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK RANJEN. Belgrad, 5. februarja. Srbski prestolonaslednik se jc pri basanju puške obstrelil V nogo, od druge strani se pa zatrjuje, da jc bil ranjen od neke druge osebe. ŽITNE CENE Budimpešta 5. februarja. Pšenica za april.......12 13 Pšenica za oktober......10 44 Rž za april.........1014 Koruza za maj........6 89 Oves za april........8 09 Efektiv: 40 višje. Meteorologi&no poročilo. Vidina n. morjem S06'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm Posebni portuglški odposlanec v Londonu. London, 5. februarja. Danes je dospel semkaj posebni portugiški odposlanec So-veral, da informira angleško vlado natanč- : a Cm op. loranja Stanje barometra * mm Temperatura po Celzija Vetrorl Neb* a ji m p* 4 9. iveč 736 1 37 sr. svzh. jasno no o razmerah. 7. zjutr. 39 3 -o 2 sr. svzh. megla oo Nove volitve. 2. pop 41 2 -02 P m. , jasno Madrid, 5. februarja. Nove volitve za parlament so razpisane na 5. april. Liberalno časopisje o novem ministrstvu ne sodi povoljno. Nova varianta o umoru. Pariz, 5. februarja. Večerni listi poročajo o umoru kralja in prestolonaslednika sledeče: Kralj in prestolonaslednik sta, ko sta bila napadena, na napadalca streljala iz samokresov. Glavni napadalec je, naslonjen na neki steber, streljal na kraljico. Nato je princ Manuel štirikrat ustrelil med napadalce, in razvilo bi se bilo pravo klanje, ako ne bi bil neki vojak 16. kolonialne pehote prijel glavnega napadalca za vrat. Ta sc je branil, toda poročnik Fi-gucira ga jc vsekal s sabljo po glavi. Napadalec je ranil poročnika in vojaka, konečno pa ga jc ustrelil neki policaj. Tiskovna svoboda. Lizbona, 5. februarja. Nova vlada je dovolila, da izidejo zopet konfiskovani listi. NOVE TURŠKE ŽELEZNICE. Carigrad, 5. februarja. Sultan je izdal irade o pripravljalnih delili za sandžaško železnico. Potrtega srca naznanjamo, da nam je naša predraga soproga, srčnodobra mati, tašča in stara mati, gospa Katarina Jerman roj. Pristov v starosti 79 let danes umrla, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb bode v petek 7. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti št. 2, Obrežna steza (Sv. Petra cesta) na pokopališče k sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 5. februarja 1908. Ivan Jerman sin. Ivan Jerman soprog. Antonija Novak roj. Jerman hči. Stanko in Leo Novak vnuka. Fran Novak zet. 302 Srednja včerajšnja temo. - 2 2>, norm. 1 31 Priporočilo. Tesarski mojster g. franc Martinec v Ljubljani, dovršil je svoja dela pri mojih dveh novozgrajenih hišah ob Domobranski cesti v popolno mojo zadovoljnost Prijetna dolžnost mi je, imenovanega slavnemu občinstvu v vsakem oziru najtopleje priporočati. 249 2-2 Josip Flere, posestnik ob Domobranski cesti št. 1. 50 do 60 litrov mleka se odda vsak dan. — Naslov pove upravništvo »Slovenca". 216 3—3 Pekarija s prodajalno in stanovanjem se da v najem. Vprašanja na g. Frana Bizjaka c.kr. paznika v Idriji. 198 6-4 IVAN PENGOV DOdobaT, izdelavatelj oltarjev Itd. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano 2795 52—9 podoHnrsKo delounico umrlega g. And. Rovšeka* Kolodvorske ulice Stev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom loietnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. Pozor I Čitajl pozor 1 Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenic? 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od 4 272(5 P. Jurišiča, lekarnarja v psKracu štev. 65 (Slavonija). Podnuinios s v Spljetu. s 0«f,t»t6k«i jjl»wniOii( , » K U.OOO.COC. » » Ljubijansia kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 411 o ________-_________ ____,_____ _____-__________ r 12 O obrestim. Vloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s ter- 5°|0. - Rentni davek od »log na knjižice plača banka sama. ' Pll(ilv*u£miQ4IK s w Celovcu« s t ftflcetfcrtoitit fonsS > ■> i « JC 900.004$. 1 * Po umoru portugalski Rrolln fn prestolonasledniku. Resnica o Portugalski. Strokovnjak, ki temeljito pozna Portugalsko in nje razmere, poroča o ondot-nem položaju in vzrokih umora sledeče: Dve stranki sta odločali o usodi Portugalske: regcnerfadores (konservativci)/^ in progressistas (haprednjaki). Razlikovali' sta se samo v tem, da ko je bila ena na vladi, druga ni imela nič govoriti, sicer pa je ostal sistem isti: če so regeneradorci bili v ministrstvu, so bili njihovi pristaši pri polnih jaslih, in narobe. Od nekdaj sta se te dve stranki redno menjavali v vladi. Medtem pa so postajale finance vedno slabše in deficit vedno večji. Rajni kralj CarlOs je zato poizkusil vladati brez teh dveli strank, kar je presenetilo vse politike. Vlade si na Portugalskem nihče ne more misliti brez izmenjave med regeneradorci in progresisti; za vlado pa, ki bi napravila red v financah in jela štediti z denarjem, ni ne prva ne druga stranka. Kralj je poveril vlado nestrankarju, energičnemu loao Franco, ki je uvedel dikta-torstvo. Listi, ki ne poznajo razmer, se zgražajo nad diktaturo. V resnici pa je vsaka vlada na Portugalskem vladala več ali manj časa z diktaturo, bodisi regeneradorci, bodisi progresisti. Franco je zmanjšal s pametno upravo deficit od 30 milijonov frankov na 10. Povišal je sicer civilno listo, pomisliti pa je treba, da je portugalski kralj imel najmanjšo civilno listo med vladarji, manj celo kot saški kralj. Franco pa je obenem odpravil grdo razvado, da so se zasebni računi kraljevi poravnavali brez parlamenta od posameznih ministrstev. Nasprotni stranki, ki jih je Franco potisnil v ozadje in razpustil obe-dve zbornici, da dobi zase drugo večino, so seveda hujskali vedno k opoziciji nagnjene Portugalce pod pretvezo republičan-skega svobodoljubja. Kraj Carlos je umorjen, — da se ni proglasila republika, temu je samo to vzrok, da je armada še precej disciplinirana in da je kmečko prebivalstvo odločno mo-narhistično. Novi kralj Manuel je odpustil Franca in zopet pozval k vladi pristaše regeneradovcev in progresistov ter na ta način za hip pomiril politične strasti. Poznavavci razmer pa sodijo, da ni storil prav in da je rajni kralj bil dalekovidnejši. Nemški listi poročajo, da je Franco odpuščen na iniciativo Angleške, ki nesrečni položaj Portugalske vedno uporablja v svoje samopašne namene. Očividčevo poročilo o umoru. Neki očividec poroča v »Kolnische Zeitung« o umoru: »Šel sem za vozom in videl, kako je skočil neki lepo oblečen mož za kraljevskim vozoth in ustrelil kralja v hrbet. Kraljica zaupije in udari s šopkom po malem možu, ki pa nadalje strelja. Kralj se prime z obema rokama za glavo in se nagne na stran. Pokrivajo ga potoki krvi. Prestolonaslednik je tudi poizkusil se ubraniti morilcu, a je padel zadet po dveh strelih v glavo in v prsi. Neki velik mož s črno brado stopi iz množice in strelja iz karabinca. Poročnik Figuera prekolje s sabljo glavo prvemu napadalcu. Vse je bilo delo nekaj trenutkov. Nadaljni streli ranijo infanta Manuela. Množica se razkropi. Infant Alfonso pridirja v avtomobilu z revolverjem v roki. Kraljeva kočija se odpelje v arsenal.« Zadnji kraljevi trenutki. Kralj odpre oči, kakor da nekaj išče. Vpraša z negotovim glasom po kraljici. Nekdo iz spremstva odgovori: »Kraljica živi!« Kralj nato umrje, pet minut za njim umrje tudi prestolonaslednik. Kraljica strašno razburjena pošlje po duhovnika, a bilo je že prepozno. Mrliča pokrijejo s portugalsko zastavo. Morilci. Morilci pripadajo zvezi »Pravno varstvo«, ki je imela namen, da brani pravice onih, ki imajo pravico do državne preskrbe. Shajale so se pa pozneje osebe, ki niso skrivale svojih pravih namenov. Takozvani trije kraljevi morilci nimajo ničesar opraviti z umorom. Zaprti so namreč neki člani italijanskega orkestra, neki elegantni mož, ki ogorčeno naglaša svojo nedolžnost in pa neki časnikar, ki se je po poklicu nahajal na kolodvoru. V Madridu trdijo, da so imeli morivci sokrivce pri policiji. Nadalje trde španski uradni krogi, da so povzročili napad portugalski pre-kucuhi, da odstranijo vladarsko rodbino. Podkupili so morivce, ki so imeli pri sebi približno 2000 kron zlata. Delati so morali v sporazumu s policisti, ker je nemogoče drugače, da bi bili prišli tako blizu kraljevemu vozu. Oblasti so zaprle več poli- cistov, ki so se nahajali ob napadu v bližini. Takoj po napadu se je vnel boj med rojalisti in prekucuhi. Ranjenih je bilo več palačnih uradnikov. V Madrid došli begunci trde, da sta se dva kraljeva morilca usmrtila. Londonski detektivi v Lizboni. Iz Londona je došlo v Lizbono osem spretnih detektivov, ki imajo nalogo, da odkrijejo vso zaroto, kakor tudi nadalnje načrte revolucionarjev za odstranitev bra-ganške vladarske rodbine. Umorjenca so preoblekli, ko so ju mazilih. Na srebrnih svečnikih gore voščene sveče. Častniki stražijo mrliča, ki ležita v krasnih z zlatom okrašenih krstah. Vladna poslopja in zabavišča ostanejo zaprta devet dni. Kraljica Amalija je malone celi čas pri svojem mrtvem možu in sinu. Lici umor-jencev sta mirni. V sobi je oltar, na katerem se čita od časa do časa sv. maša. Pogreb bo v soboto dopoldne z vsem sijajem. Nemškega cesarja zastopa pri pogrebu princ Friderik Leopold, italijanskega kralja pa grof Turinski. Grozilna pisma. V kraljevi palači so uvedli strogo nadzorovalno službo. Kljub temu so našli v kraljevi in kraljični sobi grozilna pisma. Boje se, da vprizore revolucionarji požare pri aristokraciji. Za brezposelne in za ženske. Kraljica baje skliče izven parlamentarno komisijo, ki naj izdela načrt za važna dela, pri katerih bi dobili posla brezposelni delavci, katerih je veliko v Lizboni Oportu in drugih mestih. Franco. V senatovi seji je izjavil Franco, ki pač še ni slutil, da bo tako kmalu odpuščen, sledeče: Ko si izprošam pooblastila, da napravim red, vem, da se izpostavljam zahrbtnemu napadu. Hočem pa mi namenjeni čas hitro uporabiti, da oprostim deželo kakih 300 nemirnih oseb. Senat je sklenil, da uvede proti bivšemu ministrskemu predsedniku Francu preiskavo. Franco se je v ponedeljek skril, in ne vedo kje da se nahaja. Poučen je bil o nameravanem napadu na kraljevo rodbino in je odredil obširne varnostne naredbe. Mislil pa ni, da izvedejo napad na kratki poti do kraljeve palače. Novo ministrstvo. Novo ministrstvo je sklenilo, da opusti vsa nasilstva in da razveljavi protiustavne dekrete, po katerih se je omejila osebna, kakor tudi svoboda tiska in besede. Nastopati hoče spravljivo. Justično ministrstvo so namenili demokratuAlpoi-nu, a mož je pobegnil v avtomobilu s Par-tugalskega. Francova stranka ni zastopana v novi vladi., Novo ministrstvo so končno sestavili sledeče: Ministrsko predsedstvo in notranje zadeve: Ferreira do Atnaral; pravosodje: Campos Henriquez; mornarica: Avguste Castillo; zunanje zadeve: Venceslav Lima; vojna: Sebastijan Telles; finance: Espregueira; javna dela: Calvet Magalhaes. Amaral. Magalhaes in Castillo so neodvisni; Henriquez in Lima pripadata stranki obnoviteljev; Telles in Fspregueira sta naprednjaka. Napredni dissidenti. Odbor naprednih dissidentov je sklenil izjavo, da obžaluje napad in da hoče podpirati novo vlado pod pogojem, da dobe svobodo in pravico politični jetniki in da odpravijo vse diktatorske odredbe. Položaj na Portugalskem. V Lizboni je vse mirno. Mesto kaže navadno lice. Le kavarne zapirajo že ob 10. zvečer. Po noči patrulirajo močne vojaške patrulje. Kraljevo palačo straži vojaštvo. Vojno ministrstvo dementira vsa poročila o revoluciji v Oportu. Vojaštvo in oblasti so ostale zveste. Angleška in Portugalska. Angleški kralj Edvard in angleška vlada sta izjavila, da store vse, kar želi portugalska vlada, da preprečijo padec sedanje vladarske rodbine. Merodajne so zato osebne zveze in sorodstvo obeh vladarskih rodbin. Ko bi proglasili na Portugalskem republiko, bi se ustaško gibanje preneslo v Španijo. Kralj Edvard in angleška vlada je že svojčas svetovala kralju Karolu, da naj odpusti Franca. Na Portugalskem so ogorčeni, ker odpošlje Angleška na Portugalsko vojne ladje. Pravijo, da to bolj škoduje, kakor revolucija. Sožalje inozemstva. V italijanski zbornici naznani predsednik, da je izjavil sožalje zbornice portugalski vladarski rodbini in portugalske- mu narodu. Republikanec Chesa govori, da je zatrto portugalsko ljudsko zastopstvo. Giolliti protestira proti vmešavanju v notranje zadeve tuje države. V rimskem občinskem svetu se je spominjal župan Nathan lizbonskega umora, ko ga prekine republičan Alhata, ki pravi, da usoda portugalske kraljeve rodbine ni bila nezakrivljena. Zupan hitro prekine govornika in vzame besedo soc. demokratu della Tesi. Ruska duma je soglasno izjavila svoje sožalje portugalski vladi. Seje se niso udeležili socialni demokrati iu člani delavske skupine. Rusko-ameriška zveza. je baje gotova stvar. Tako izjavlja neki ruski diplomat v »Birž. Vjedomosti«. Po takem bi tvorila Francoska—Rusija— Amerika ravnotežje proti angleško—japonski zvezi. Bolna nevarnost? Iz Tokia brzojavljajo, da je japonski finančni minister odgovoril na vprašanje, proti komu se Japonska sedaj oborožuje, sledeče: Mi nismo proti nobenemu posameznemu narodu, pač pa se oborožujemo proti vednim slučajnostim v Tihem oceanu, kjer iina Japonska dolge svoje obale. Znani sotrudnih »Novega Vremena«, Menčikov obravnava na podlagi dveh pisem, ki prihajata baje iz dobro informiranih virov, o vojni nevarnosti, ki vnovič preti Rusiji od strani Japonske. Japonska se baje marljivo oborožuje; njena armada je zdaj skoro še enkrat tolika, kot je bila za časa zadnje vojske. Vojna nevarnost pa preti po Mcnčikovem mnenju Rusiji tudi od Turčije. Ta namreč pod vplivom Nemčije hoče Rusijo, ki si pridobiva v Perziji vedno več vpliva, odrezati še pravočasno od perzijskega zaliva. Turki mobilizirajo v Aziii polke, zlasti kavkaške, ki so oboroženi z najmodernejšimi topovi. Odda se v nojem s I. majem 1908 v hiši št. 4 na Emonski oesti zo prevozniški obrr pripravno stanovanj obstoječe iz sobe. kuhinje, konjskega hleva, kolnice in dveh shramb za seno. Natančneje se izve pri hišnici 300 3—1 pomnile se na začetne črke »Prwo kranjske tovarne testenin«, ko zahte-' vate pašto, makarone itd., ter vzemite le one z napisom »Pekatete«. Te so izborne! a H01 2—1 Žnideršič & Valenčič Ilirska Bistrica Pozor Amerikanci! Prostovoljno se proda 245 (3 h itn u bližini Ljubljane. llllIN y ^V^V g 'i V hiši se nahaja gostilna, prodajalna in trafika. Cena 17.000 kron. Naslov se izve pri upravi »Slovenca". C. kr. oblastveno potrjeno i* 10 ucilisce za Krojno risanj9 branja vfesifi Ljubljano, Stari trs it. 28. 3 Dobi se tudi kroj po životni meri. e b 2727 10—9 Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odrtra-pr-hlja (luskin) na gla-vi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. lekarnar v Pakraou Naslov je: P. Jurišifi, ________. _______ št. 65. CSlavonija). Denar še pošlje~naprej aH s poštnim povzetjem. Prodasta se v Kamniku. Prva obstoji iz dveh lepih stanovanj, ima veliko dvorišče in nekaj gospodarskega poslopja ter je vse v najboljšem stanu, primerna za kako obrt ali trgovino. Druf;a obstoji iz enega večjega stanovanja, gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta in vrta za zelenjavo, primerno za kakega penzijonista. Prodasta se obe hiši skupno ali pa tudi vsaka posebej, pod zelo ugodnimi pogoji. Natančneje se poizve pri Antonu Svctic-u v Kamniku št. 88. 195 4 Iz proste dana pritlična roke se proda novozi 280 3—1 hiša s 5 sobami in vsemi pritiklinami v Rožni dolini št. 178. Več se izve ravnotam. T Cerkveno opravo i„ • m s IVO F 70 8 ■ | V 1 t električna svetila priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu Leopold Tratnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27. Vodim velika zaloga — Postrežba točna i m za m Pohištvo spolnemledilne sobe m m k m m m, m Hi m | medrno, sUidno domače delo, ima g :::::: ceno naprodaj: :::: ggg FERDO PRIMOŽIČ* mizar, mojster, i Ljubljana, HIIMeue ulice 5. i 8* 299 — 1 j!! mmmmmBmmmmmw/m 3 3 Proda se iz proste roke takoj hiša na Gorenjskem, v kateri se nahaja dobro vpeljana prodajalna in žganjetoč. — Dnevni promet 60—80 kron. Naslov lastnice pove iz prijaznosti uprava „Slovenca\ 2^6 -2 Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd. 2164 25 Drag, Heger urar, juvelir in graver. Osiek I. Kapucinska ul.4, (Slavon.) m Zdravniške priporočeno mm pivo z varstveno znamko sv. Stefann. 1 Prav prijetna osvežilna pijača, obenem preizkušeno zdravilo proti nervoznosti, malokrvnosti, želodčnim in pljučnim boleznim, pomanjkanju spanja, pomanjkanju slasti itd itd. Kdor naroči 12 steklenic, jih dobi franko na dom. 102 8-8 Glavni zastopnik in glavna lafrornar PlffHI I dvorni dobavitelj :: :: zaloga za Kranjsko: :: :: ICRdllldl T ICLVLl,. ¥ Ljubljani. iM&SKfc Oton Fettich=Frankheim Gospodski in damski frizer. —™ Kongresni trg 19. ~— Damski salon za pranje las; z najnovejšim nzrakosušilnim" aparatom v 8. minutah osušeni lasje. Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe. 2782 19-1-2 Postrežba tudi v hišo. Veliki izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin. Parfumerija in mila iz prvih tovarn. Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del Kupuje po najvišji ceni zmedene in odstrižene lase. titaA- C. in kr. dvorni založnik In pape^vv uvo 1 >.uložnik lekarnar Plccoll, Izpito Dunajska cest« (lekarna pri anqelju) --^r opetov»n<< odlikovan. iT-iBoroi1« nastopne preizkušene 'zrielkp• 100O 6?—7 A n tirrVi Pnmon" najboljše, bolečino ga- ,Aiitirrn eumon sefe sredstvo prot, trganju In podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h. Salmijakove pastile.gS: pavost in kašelj, razkrajajo sliz. 1 škatljica stane 20 h, U škatljic stane 2 kroni. > ■^olo^notrk vir«r> vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede In slabotne iu."/ otrokei |ahko p^bavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavjj s 3 steklenicami K 6 6J franko zaboj in poštnina. Tinlrtnra .'i4k» lip«, Ceika SMut«, Cn?»"«fe" Tinb«tgv «0011 j Ho»t H)1» >'U»*. lit^T" ta Llber«*. M»nj*(nio* n* Dan*;« I. V.llltllt M, II. Tabtrilimti HI Uetargiu« T (r.jj.1 Meno««**), Iti Lt- vtngaii« n, IV Wl»t*a»r 11 v Sch8nbrinnir.tr««, nr. TI »■■»•■Muaj, i wollselie i o •><••. lastit*! K 30,000.000. ^M«.-' S 8 Sno «>00 mr nakup in prodaja »Mh vr»t mnt, dritnvnlh papirjev, »kci), prioritet, «aat»vnic, artčk, deviz, valut In denar)« ** '/jamcitjava in eskomptiranp firiUebanlb tf oblieid) nr«Čk in kuponot 13127939