199. številka. Ljubljana, v četrtek 31. avgusta. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan avefier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti pvejeman za av strijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za .Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, iti po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je t Ljubljani v Frana Kolmana hisi ^Gledališka stolba". D pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Delavsko podporno društvo v Trstu. Ako zaznamuje uže sam obstoj slovenskega delavskega društva v Trstu jako važen napredek našega naroda, tedaj je okolnost, da to društvo stoji pod pokroviteljstvom našega presvitlega cesarjevima, še veliko večjega pomena. To društvo je de-nes v t8kem položaji, da more našemu narodu, bodi si materijalno, bodi si duševno, toliko koristiti, kakor malokatero društvo na Slovenskem. Naravna stvar je, da je vspeh v prvej vrsti v rokah duševnih voditeljev ; ako so ti pametni možje in resnično ljubijo svoj narod in delavski stan, potem morejo ua-rodnej stvari in človečanstvu sploh koristiti neizmerno in z veselim srcem bodo mogli po letih v svoje največje zadoščenje spominati se začetne dobe tega društva. A tudi voditelji ne morejo vspešno delati, ako jih pri delu ne podpirajo udje sami, ako jim oni ne pridejo nasproti z zaupanjem in ne spoštujejo njih sklepov. Dostikrat se prigodi v takih društvih, da čisto slepa zavist in sumnost podirata za vsak dober napredek potrebno slogo; to se je tudi v tem društvu tu in tam godilo, a denes so odstranjene tudi te ovire, ker vsak družabnik lehko vidi dokazov vse polno za pravo delavnost in celo požrtvovalnost zdanjih načelnikov in poverjenikov društva. Dobro je, da pazijo ud)e, da se stvar tako ohrani, kakor je zdaj in velikega vspeha smo gotovi. Še 10 dnij in to društvo bode slavilo svoj največji praznik, blagoslovi svojo prekrasno zastavo in pri tem krstu zastave bode po visokej namestnici kumovala sama naša bodoča cesarica; pričalo bode temu nad 30 raznih društev, slovanskih, nemških in italijanskih, mnogo deputacij in vse po'no visoke gospode, pa gotovo neizmerna množica, iz vseh krajev, tam pri Sv. Ivanu se bodo nahajali ne samo slovanski bratje, temuč tudi pošteni Nemci in Italijani bodo skupno k nebesom povzdigovali glas, da Bog blagoslovi to slovensko društvo, da mu Bog daj, da doseže svoj človečauski in svoj etični namen. Tam pri Sv. Ivanu bode torej ne samo naroden praznik, temuč tudi prava pobratimija onih dobrih sosedov, ki hočejo mirno mej Boboj živeti in svoj patrijotizem vporabiti za blagost in srečo naše države, preljube nam Avstrije; oni si hočejo tam seči v roke z zagotovilom, da bodo drug druzoga spoštovali, vsi skupaj pa gojili ljubezen in udanost do našega vladarja. To noče biti, kakor utegnejo misliti in kvasiti nekateri, politična stvar, izliv srda-ne! praznik pri Sv. Ivanu ima vplivati v plemenitem smislu na boljše odnošaje mej nami, naš narod boče pri sv. Ivanu dokazati, da je zrel za največjo svobodo, da je plemenit in napredovalen. — Želimo torej, da bi slavnost pri Sv. Ivanu vsi prav razumeli, da bi se ta slavnost tako velikansko zvr-šila, kakor je velikansko započeta v čast delavskemu društvu in vsemu slovenskemu narodu. Zdelo se nam je potrebno, s temi kratkimi stavki navod napraviti spodaj navedenemu, resnično lepemu in v velikem slogu sestavljenemu programu, ki B6 glasi kolikor smo mogli oouvedeti, blizu tako le: Sprejem gostov. Ker je južna železnica dovolila iz Ljubljane v Trst poseben vlak, kateri odide iz Ljubljaue ob 2. uri 15 minut po polunoči, in se ustavi na vseh postajah mej Ljubljano in Trstom, ter pride v Trst ob 7. uri 40 minut (v Ljubljano tja in nazaj bode stala vožjna samo 5 gld. 38 kr. in sicer tako, da ima vsak deležnik posebnega vlaka pravico vrniti se v obroku 8 dnij z vsakim vlakom, kadar mu ljubo), ker goriški vlak dojde v Trst ob 7. uri 36 minut, vzprejmo se gostje ob 7. uri 40 minut na tržaškem kolodvoru in odidejo od tam v gostilno „Cervo d' oro". Ob 9. uri bode odhod vseh društev in drugih gostov na slavnostni prostor. — Ob 9l/a. uri bode zaporedoma sprejem domačih društev, sprejem duhovščine, slovesni spre jem Nj. eks. kuraiee-namestnice, Nj. eks namestnika in drugih dostojanstvenikov Ob 10. uri bode slovesna sv. maša, po tem blagoslovljenje zastave po načrtu, ki se priobči kasneje. Ob P/a uri bode banket v Dreherjevem salonu v bošketu. Kdor se hoče vdeležiti banketa, mora do 6. septembra poslati pod adreso del. podpornega društva 2 gld. Ob 3*/i uri napravijo najbrž nekateri Sv. Ivanski rodoljubi ljudsko veselico na slavnostnem prostoru. Ob 8. uri zvečer se začne beseda v Dreherjevem velikem salonu, v katerem ima prostor nejmanj 5000 osob. — Pri besedi bodo sodelovali: 1. Vojaška godba polka JelačiČ, 2. Hrvatsko pevsko društvo „Kolo", 3. Ljubljanski „Sokol", 4. Združeni tržaški in okoliški pevski zbor, 5. Pevski zbori iz vseh slovenskih in hrvatskih krajev, gotovo nad 300 pevcev, G. Mešani zbor tržaški in 7. Ako mogoče tudi godba veteranov goriških. Po besedi bode ples v dvoranah gostilne v bošketu in zabava (petje, godba) v Dreherjevem salonu. Drugi dan 11. s ep t. ob 8. uri bode izlet po morji v Mira mar, od tam v Lloydov arsenal in zvečer zabava pred hrvatskim paviljonom. Dozdaj je znano, da se bodo udeležila slav-nosti ta-le društva: 1. veteransko društvo v Trstu in corpore z zastavo in tfodbo, 2. društvo Frate-lanza Artigiuna in corpore z zastavo in godbo, 3. delavsko društvo nUnione operaia" iz Trsta, 4. Soc. operaia iz Fare, 5. tržaška čitalnica, 0. tržaški „So-kolu, 7. sežanska čitalnica, 8. goriška čitalnica, 9. podporno društvo goriško z zastavo in godbo, 10. postnjinska čitalnica /, zastavo, 11. delavsko društvo iz Ajdovščine z zastavo, 12. društvo „Sokol" iz Ljubljano z zastavo, 18. društvo r,Sokolu iz Zagreba z zastavo, 14. društvo „Kolou iz Zagreba z zastavo, 15. društvo „ Danica" iz Siska z zastavo, 16. društvo „Javoru iz Jaške z zastavo, 17. praški „Sokol" najbrž tudi z zastavo, 18. društvo tržaških fn kinov, 19. Prvaško pevsko društvo, 20. oko- LISTEK. Domači pogovori. XII. V poslednjem svojem pismu sem bil predložil „numerum clausum" za našo feljtonsko zadrugo, ali tisto nemškutarsko budalo, ki dopisuje v „ Deutsche Zeitung" iz Ljubljane, (naše slovensko piše zdaj za graško Tagespost) me je tako razjarilo, da odusta-jem od svojega prvotnega nasveta in odpiram sirom tisto leso, kroz katero vodi pot do izpod črte našega dnevnika. Iz 67 telegramov, kateri so prišli v Višnjo Goro pozdravljat Jurčičeve častilce, je naredilo tisto nemškutarsko budalo 67 slovenskih pisateljev, potem pa se norčuje iz tega števila, kakor da bi to kaj tako posebno nemogočega bilo. Kakor po naročilu, Bta se prikazala pretočeni teden dva nova delavca, Neslanec in Muhober, in če bo šlo to tako vspešno naprej, nas bo zares skoraj toliko skupaj, kolikor je bilo telegramov pri Jurči-čevej slavnosti iu potem se bomo kar podili drug druzega s pravimi španijolskimi feljtoni. Ime „Neslanec" mi nij čisto všeč, zato ne, ker je na ravno tistem mestu stalo, na katerem je bilo dan preje moje ime, in če človek čita dva dni zaporedoma: „Spectabilis — Neslanec", se nekako čudno zadene oko ob takem imenu. Muhober bi bilo dobro ime, nego mi se ne zdi originelno, ampak je plagiat Bolhobera, sicer pa nobeno teh dveh imen ne odgovarja resnici, ker pri nas doma pri sv. Križu na Štajerskem lovijo bolhe in jih ne berejo, tudi muh ne berejo, ampak jih podijo z muhalnikom, če preveč silijo ljudem v skledo. Po mojem mnenji bi mogel Bolhober ostati, kar je bil dozdaj, Muhober pa, ki še nij tako slaven postal kakor Bolhober, bi se še mogel prekrstiti in bi 8e mogel nazvati: „Muheljw. V križevskej fari, kjer je, kakor sem povedal, moja zibelka tekla, izgovarjajo besede po posebnih pravilih, katerih pa jaz, ker nijsem filolog, tolmačil ne bom, nego povedal bom samo nekoliko primerov : Bolha je bauha, muha je milna, kos je kaus, nos je naus, volk je vauk, mesec je miijsenc itd. Po teh pravilih bi bilo ime novemu feljtonistu MUhelj. G. Krečman Matija (Akcentober), ki išče in pobira naglase za jugoslovansko akademijo, mi je onikrat rekel, naj mu sklanjam besedo „kost" tako, kakor ljudje pri nas doma govorijo. Kdo rajši, nego jaz bi vstregel svojemu nekdanjemu profesorju, ali pri vsej dobrej volji mu tega nijsem mogel niti znal storiti, ker pri nas doma v križevskej fari še ne poznajo ne be.-ede „kost", ampak „kaust" poznajo. KriževČani vender, če ravno vedo, da jim samoglasniki, kakor so : au, iii, oa, ua, ite itd. ne delajo posebne slave, se še bahajo napram Smar-čanom , ki še boli zavlačevajo besede, pa ko je v Ro-gatci na sejmu povprašal Šmarčan Križevčana: „Ali ste vi oča tega žrebajta?" so se veselili KriževČani, da Šmarčan tako neumno govori in pravi „žrebajta" v tem, ko oče pomeni tu kakor tam gospodarja. V Šmarji imajo cerkev sv. Roka; Križevčani pravijo sv. Ruak. Ko je nek Križevčan na božjej ličanska društva z zastavami in še mnogo drugih društev in tako se imamo nadejati velikanskega obiskovanja. — Slavnost bode v lepem ali slabem vremenu, ker je uže tako preskrbljeno glede pro-Btorov. — Iz tega ae lehko razvidi, da bode stvar velikanska, ako Bog dade srečo. Nobenemu obiskovalcu ne bode žal za mali strošek, ker tukaj se bode družilo „utile dulci", ako pomislimo, da vsak lehko ogleda tudi razstavo za ceno na polovico znižano, in prav tako bodo stanovanja za obiskovalce ceneja nego za druge potnike, za kar vse je skrbel odbor. .Edinost". Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 31. avgusta. Na polji notranje naše politike vladata mir in tihota. Jedini deželni /bor iaterskl zboruje zdaj. V drugej seji so odobrili nove volitve in razni odseki dobili so vladne predloge v roke. Mej temi je tudi načrt zakona, kako ustauoviti in ustrojiti okrajna kmetijska društva z deželnim kmetijskim sovetom na čelu. — Prihodnji ponedeljek pa se sni-deta deželna ^bora bu kovinski in kranjski. Poredna usoda bo morda hotela, da bodo fakcijozni oponentje in nemškutarji našega deželnega zbora, stopivši v redutno dvorano, našteli premalo svojih „drazih glav" in morali oditi domov k svojim pena-tom. Brez političnih grehov in komedij, to se ve, vsaj zdaj prvi in — zadnji pot! Deželni predsednik koroški pl. Schmidt-Zabierovv naznanja v posebnem pismu prebivalcem dežele, da presvitli cesar dojile v Celovec v 8. dan septembia, ostane tu v 9. in 10. dan ter da v 11. dan septembra odpotuje v Beljak in Trebiž. Predseduik meni v tem pismu, da bo vsak Korošec ob tej priliki BkuŠal pokazati svojo staro ljubezen in udanost do ljubljenega, vladarja. — Presvitlega cesarja 26 let ni) bilo na koroškej zemlji. V IBiiUoviui bil je za volilni okraj su čavski te dni državnim poslancem izbran baron Piuo. Zdaj torej samo ministra baron Conrad iu grof \Velsersheimb ni j sta tudi se člana državnega zbora. Rimski „Pungolo" naznanja, da bo škof Hi i*<>**iua> er v konzistoriji v 24 dan septembra povišan v kardinala, razen njega tudi nadškof dunajski dr. Ganglbauer. V nanj«* države. lii^livsUo-liiisSv.« vojaška pogodba nij še skieuena, ker vlada v Londonu lordu Dutfe-rinu v Carigradu ničesar nij se poročila, kako da 3OOO0 mož s 60 kanoni je tamo zbranih. Vse kaže, da hoče Arabi tu počakati svojega sovražnika iu tu poskusiti z njim glavni boj. Tel-el-Kebir je dobro zatrjen, in egiptovski vojaki bodo vztrajni, tako upa diktator Arabi. In kakor je razbrati i« londonskih depeš, sam general Wolseley pripravlja se na resno bitko ter tudi meni, ako potolče Arabi pašo pri Tel-el-Kebiru, razprši se egiptovska vojska sama ob sebi in tako bode v kratkem odpravljena vsa zadeva ob Nilu. Menda angleški general le ne čaka, da dojde zadnji mož indijskega oddelka, po tem bi udarii na Tel-el-Kebir. Jeden del Indijancev je uže v Ismajliji in v malo dneh stali bodo tudi ti mej Ka.ssasinom in Mahsame. General Wolseley bode po tem zapovedoval vojski 15.000 mož, in s temi si je uže upati nad Tel-el Kebir, kjer prav za prav Arabijeva vojska nijma preveč ugodnega stališča. — V ponedeljek zvečer bil je hud boj mej Egipčani iu Angleži pri Kassasinu. Egipčani napadli so generala Graha m a z 12 kanoni in 8 batalijoni. 6rabam je imel s prva pri rokah le 5 kanonov in 3 batalijoue, potem nekaj konjikov. Ali ko mu dojde še jeden batalijon na pomoč, skoči na sovražnika, jed no brigado pa mu pošlje za hrbet. Arabi paša je bil sam na bojišči. Konjikom se nij posrečilo, vzeti sovražnikove kanone, ker so jih bili v temi poskrili, vdobili pa so vse strelivo. Angleži so izgubili jed-nega zdravnika in 7 mož; 5 Častnikov in 56 mož pa je ranjenih. Dopisi. Iz /.-Igorja na južnej železnici 30. avgusta. [Izv. dop.] V noči mej 27. in 28. t. m. jelo se je posedati desno bregovje vode Medije na nasprotnem kraji, kakor zadnjič, in sicer tako močno, da je strugo potoka Medije zaožilo za tri metre ter je nastala nevarnost, da kako deževje v kratkem uniči po za d ne j katastrofi preloženo okrajno cesto. Videli smo tudi komisijo tu iu nadejali se, da nas vrli gosp. okrajni glavar Gril tudi zdauje zadrege kmalu reši, kakor gre v prvej vrsti le njemu hvala, da se je zadnjič zasuta okrajna cesta tako hitro preložila. Culi smo nadalje, da se je v ponedeljek zvečer po prvem ogledu odposlal telegram na deželni odbor kranjski, da pošlje kot višja instanca cestnega odbora svojega inženirja semkaj. Došel pa je drugi dan odgovor, da sta oba ljubljanska inženirja zelo vprežena, ker imata s predelovanjem gledališča iu redute za deželnozborsko zasedanje toliko posla, da se ne moreta ganiti z doma. Čuditi se je pač tacemu čudnemu odgovoru. Gleda- lišče bilo je uže tudi pri zadnjej katastrofi izgovor !* ™"Je; J*2ZS?iJ J5Aaf®Jt An?l,elki: ?8£L«5?n?|t»n gospodov, katerim je več mar za zabavo, nego za take elementarne dogodke, ki nam utegnejo po- odsvetujejo skleniti to pogodbo, predno je Kajira v angleških rokah. Po tem bi bila pogodba se ve da nIlias post Homer um u. V Albaniji ne poznajo nobenega gospodarja več. Očitno se upirajo proti turškej vladi in celo orožju se ne umaknejo. Kristijanom se godi slabo. V Skutari je prišlo uže tako daleč, da je bil angleški konzul moran, s svojo družino preseliti se v Cetinje. Nič več nij varno; pri belem dnevi in javno na ulicah plenijo ter morijo moh&medaui. Albanci hodijo celo na mejo Črne Gore in nadlegujejo tu prebivalce. Najbrž prišla je v Albanijo ta iskra iz Egipta. Iz Egipta: Arabijeva vojska drži se še vedno dobro v Tel-el-Kebiru in bojda jako močna, blizu končati ne samo nas živež, ampak tudi kako človeško življenje Da bi se zaradi malega gledališču prizidanega kurnika, inženir niti iz Ljubljane ganiti ne mogel, to je vender uže preveč. Gospod Dežman naj bi v tacih slučajih kaj storil in to hitro, ne pa samo hodil ogledovat škodo, ali pa tako neumestno odgovarjal telegramom cestnega odbora. Postopanja deželnega odbora si kar tolmačiti ne moremo, "ne vemo, zakaj nam ti gospodje kar na ravnost odrekajo pomoč. poti k sv. Itoku stresel slive v Sonarji, ga je baba mej soboj Šmarčani in Križevčani zarad jezika, za- kregala in je rekla: „Ti nijsi sv. Rauka raumar, ti si sv. Rauka pies!" Kako veselje so imeli Križevčani, da v Šmarji govorijo Rauk mesto Ruak, nij mogoče opisati, pol leta so se smijali temu; beseda raumar je pa dobra bik in pies tudi, ker pri sv. Križi ravno tako govorijo. Pa pustimo to tilologijo, v katero sem se de nes nehote zaplel, bi se še mogel zameriti komu doma in to bi me bolelo; sicer si morejo in smejo po mojem prepričanji Šmarčani in Križevčani roke podati in se pomiriti mej soboj radi jezične različnosti, saj se Čisto dobro razumejo, če se snidejo pri čafii rujnega in si zapojo unanimiter: „Tam na aunem sviijti Ne bo več vina v klajii, V kliijti, j a v kliijti Tam le 8iiša bo!" Čeravno jo Šmarčan nekako bolj na „svajti in klajtitt potegne, se vender pri sliši zopet najdeta oba, in nij mi znano, da bi ae bili kedaj skregali rad deklet se pač tudi tukaj mej fanti zgodi včasih kaj gorenjsko-kranjskega, in tudi stepli so se uže parkrat, še ko sem jaz doma bil in pa g. Mihael Žolgar, ali zdaj so se tisti ljudje uže umirili, ker so mej tem stari postali, pa so se v marsičem spremenili, samo v jeziku se še nijso spremenili Šmarčani čisto nič, Križevčani so se pa uže naučili toliko nemščine, da po letu, ko je na Slatini zaslužka, govorijo nemški in tudi nemško pridigo uže razumejo na pol, če je res, kar sem zvedel, da se pridiguje včasih po nemški pri sv. Križi, česar pa zdaj še ne verujem, a ko bi verjel kaj tacega, ne b nikomur povedal, ber bi me bilo preveč sram. Ko letno vreme poide in zima nastopi, pozabijo Križevčani nemški in zopet govore slovenski po starej navadi, tudi v cerkvi nij več slišati nemške besede; sicer ne vem, kdo bi jo poslušal po zimi ko je niti po leti ne razumejo domači ljudje, tujcev pa nij, da bi hodili po z»mi v cerkev poslušat nem ščiuo. Spectab ilis Domače stvari. — (Iz Bovca) se nam piäe 28. t. m.: Cesar bode potoval po soškej dolini k razstavi v Trst. Dne 11. septembra bode prenočil v Bovci, pri narodnem poätarji in predsedniku čitalnice, g. Alojziju Zorču. Delajo se uže velikanske priprave za slovesen sprejem. — (Vojaške spremembe. ) Piše nam prijatelj našega lista: Iz prav gotovega vira vam poročam, da pride naš domači polk baron Kuhn št. 17 v dveh oddelkih, namreč 13. in 14. septembra, z Dunaja v Ljubljano. Drugi batalijon našega polka, ki se postavi na takozvani „erhöhten Friedensstand", kompanija 1O0 mož, pride v garnizijo v Koper. Peti zdaj v Ljubljani bivajoči batalijon, gre 13. septembra v Pulj, kjer ae bode iz njega in 35. lovskega ba-talijona sestavil novi 97. pešpolk. Ùetrti bataljon pa ostane tu v Ljubljani. 2G. pešpolk veliki knez Mihael odide 12. septembra iz Ljubljane ua Ogersko v svoj naborni okraj Gran ia Komorn. — (eolsko leto 1882/83) na c. kr. izobra-ževališči za učitelje in učiteljice v Ljubljani prične 16. septembra. Vpisuje se 13., 14. in 15. septembra popoludne v pisarnici ravnateljstva. — (Zemljepis za prvi razred srednjih šol.) Spisal in založil Janez Jesenko. Cena 45 kr. V Ljubljani 1882. Natisnila „Narodna Tiskarna". S to 116 stranij obsezajočo knjigo je neumorno delavni gosp. profesor Jesenko zopet po* polnil nedostatek učuih knjig za zemljepisno-zgo-dovinsko stroko, za katero nam je on vse spisal, česar je bilo potrebno za nižje razrede naših srednjih šol. „Obcne zgodovine" I. del, ki je uže pošel, izdal bode v kratkem in pripravljeno ima uže tudi občno zgodovino za višje razrede srednjih šol. Izdal jo bode, kadar se pokaže potreba. — ( „Lju bi jausk ega Zvona") ravnokar izišli 9. zvezek ima naslednjo vsebino: Goräzd : Ma- dona. Balada.--b—; Vihar. Pesen. — Dr. Fr. Detela: Malo življenje. Poves^ (Dalje). — Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega II. — S. Rutar : Slovenski Faust. — Dr. I. Tavčar: Tiberius Pan-nonicus. (Konec). — J. Trdina: Bajke iu povesti o Gorjancih. — Krilan: Najljubša želja. Pesen. — —b —: Knjiga življenja. Pesen.--b—: Pri križi. Pesen. — Janko Kersnik: Luterski ljudje. Povest. (Dalje). — J. Jesenko: Zemeljski potresi. (Konec). — A. OTatrik : Pesen Slovenca v Amerikancih. — —r—: Zbirka slovenskih pregovorov iz leta 1592. — A Bezeusek : Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarskej. — L.: Langus in Preširen. — L : Marsikateri romar gre v Rim v Kompostêlje. — Slovenski glasnik. —(„Hrvatske Vile") osmi vezek donaša slike: Victor Hugo, Mir, Most v Mostam, Beranice na Limu, Desdemona, Samson in Delila, Domače nošnje za gospe in deco in fotografični svetlotisek „Izvirni greh14, po sliki Karla Cignania, kot prilogo. V tekstu pa: Nadaljevanje romana „Primorcia, pesen „Wir", Jacques Damour (Napisal Emil Zola, prevel Evgen Matic), Malici, D vie, tri o modernoj Rusiji. Kurje oko in Listak. Oblika in vsebina kakor vsikdar izborna. — (Banka „S lavi j a") razpošilja ravnokar „Kratek izpisek iz računskih sklepov in iz (opravil-skega poročila za trinajsto upravno leto 1881", iz katerega je razvidno jednakomerno in veleugodno napredovanje tega zavoda. Vse po večini jako varno v vrednostnih papirjih, posojilnicah in na zemljiščih naloženo premoženje znaša 4,912.082 gld. 22 kr., tedaj skoraj pet milijonov. V vseh zavarovalnih oddelkih se je število členov izdatno pomnožilo in samo LV. oddelek (ogenj) broji 150.590 členov z zavarovanim kapitalom 129,667.484 gld. V podedovanjska društva vpisanih je 19.458 osob, na slučaj smrti zavarovanih 21.556 členov. „Slavija" se sme s ponosom ozirati na svojo 13 letno delovanje, nij ga društva, ki bi bilo v tako kratkem času napredovalo tako sijajno. — (Popravek.) Pri tiskarskem sestavljanji XII. feljtona »Potovanje križem domovine" zgodila se je pomota. Za besedami : „ Navdušenost, čuj, poje rajsko pesen . . ima priti: »Glej, kar 8e pred mojim zavzetim duhom polagoma dviguje1*, do besed: „Der Spruch aller gläubiger Thoren worden", za katerimi še le sledi: „Iz tega mojega premišljevanja me vzdrarai ..." do besed: „Eile freudig zum Vereiu", s Čemer članek končuje. Telegrami Slo venskemu Narodu": Dana] 31. avgusta. („Wiener Zeituug".) Cesarskim patentom sklicuje se deželni zbor češki, gorenje-avstrijski, dolenje-avstrijski, sol-nograški, koroški, moravski, šleski in predarl-ski v 26. dan septembra. London 31. avgusta. Wolseley poroča: Sovražnik utrjuje se ne daleč od Kassasina. Aleksandri ja 31. avgusta, škotska "brigada odpotuje denes v Ismailijo. Budimpešta 31. avgusta. Resultat glavnih pridelkov Ogerske po ministerskih po datkih: 37,144.497 meterskih centov pšenice, 15,537.860 rži in soršice, 12,982.911 ječmena, 651.861 ogršice, 9,328.324 ovsa in pire. V teh številkah pridelki Hrvatske in Slavonije nijso vračunjeni. Po odbitji domačega použitka, ostane za izvažanje superplus: 15,450.000 meterskih centov pšenice in 7,750.000 rži in soršice. Okolisna razstava v Sevnici dne 14. septembra 1.1. v smislu §.21 postave od 9. januvarja 1882 zastran zboljševanja govedorejstva, oziroma v smislu §. izpeljavnega ukaza, od deželnega zbora štajerskega dne 17. maja 1882, k tej postavi izdanega. D rža v ne premije: Za krave: premija po 40 gld. = 40 gld. „ 80 „ mm 80 . L 20 „ = 60 „ Za mladino: 1 premija po 25 gol. = 1 n n 20 „ = 6 n n 15 „ = 8 premij 130 „ 25 gld. 20 „ 90 „ ter bili neštevilnokrat izzivani in s cvetlicami obsuti. zmej koncertnih točk, v katerih so umetniki razka-ovali eminentno izvežbanost in fin okus, dopadala je posebno Itossinijeva arija „Una voce poco fau, lendlova arija iz opere BLejla" in pesen „Zadanie ziewczynyw, stavljeua poVladislavu Zelenskim. Po-jak« so češke pevce jako prisrčno vzprijeli, sploh pa t/ehi in Poljaki ne zamude nobene prilike, se spoznavati in utrjevati vzajemno zvezo, kakor na političnem tako na socijalnem polji. (Zavarovanje proti toči) nij bilo še nikdar tako mnogobrojno, kakor v tekočem letu. Zavarovalnice dobile so veliko premij, škode pa so bile razmerno male. Jedino v Českej prouzročila je toča veliko škode, druge dežele pa so malo prizadete. * ( S u e š k i kanal.) Dohodki društva sueškega kanala znpšali so meseca julija 4,500.000 frankov, edaj za 50.000 frankov več, nego v jednakem času ansfcega leta. V prvih sedmih mesecih je letos pre plulo skozi kanal 1969 ladij, ki so piačale 36 V« milijona frankov. Lani v istem času bilo je dohodkov le 29 milijonov frankov, leta 1880. pa samo 1373 ladij in 24 milijonov frankov. Te številke kažejo, kako rase promet, ž njim p«, dohodki in važnost sueškega prekopa, da tedaj Angleži dobro znajo, zakaj se poganjajo tako energično in brezobzirno. (Nova pasminn k on j.) Ruski major Spo latgov pripeljal je nedavno iz Merva turkomanske konje, katerim je ime Argamako iu so zdaj v kon-jišnicah carskih v Petrogradu. Ti konji i/mej vseh živalij najbolj podobni antilopom, vratove imajo gladke, brez griv, velike glave, dolg in visok hrbet noge močne, rep dolg pa skoro gol. Ti konji pre-trpe neizrečeno veliko; ogrejejo se še le tedai, tudi dražiti nijso mogli. Na to oglasi se navzočni zastopnik erara kot licitant »n ponudi za vse vkupe jeden krajcar, ker nij nihče obljubil več, dobil je erar za jeden krajcar zemljo, vredno 4000 gl. „Drava" ki priobčuje to vest, pravi, da taki slučaji tam doli nijso nič nenavadnega. Poslano. Gospodični G. Nigrin-ovej v spomin. Vseh, ki naklonjeni ao Ti, Je žalost se lotila, Zadnjih vest začuvai dnij, Da bos nas zapustila. Na krasnem odru mnogokrat Izboruo si igrala, In vene in plosek tam bogat Hvaležnost jo dajala. V Beli Grad se zdaj podaš, Na dvorno gh dalisčc, Da tudi tam častilce 'maš, Dokaz, da so Te išče. Na dolgem potu naj To Liog Povsod dobroti ji v vodi, Da Ti odideš krog in km;; Nesreči, osodi! A k' Tebi tamo dobro gre, Nas bode vselilo, VeU _ 1 n — n 2 „ — „ 2 2 2 1 1 2 1 2 '„ - 1 T) - 1 ■ - 1 „ - 1 n - 2 „ - 1 n - - n 40 2 „ - 1 n - 1 . — 60 30 f>0 88 80 GO 80 20 se najdražje smodke p d * tem pošlo p, j q\ jož čeme kateremu je ljudstvo dalo .t me rQu en'.s p pe <;. Matej Ferčej. 20 50 20 80 to je: »pipa kraljnv". (Statistika o p r i r a s t k n • n o n o m ji n i sanji prebivals Sao društvo v Pa- rizu izdalo je poroi- lo, te i razvidno gi- banje prebivalstva od I. 1865 dn 1. 1876. Temu poročilu povzamemo i is Inje razi o: Na looo juiij umrlo se je porodilo ... 44 1 <1. prof. Sehroy v Gelovci nabral Srbija . Nemčija Avstrija Italija . apanjska Angleška Belgija . Švedska Francoska 39 9 38-7 371 35-7 355 321 30-4 257 jih 304 27 4 316 301 31-2 222 253 19 4 242 Prirastek 13 7 12'5 7 1 7 0 45 133 66 110 15 (Hiša in 32 oralov zemlje za — jeden kraicar.) Zadruga Ivoševič v Habjanov-cih, občine 15 >vac bila je eraru dolžna 200 gld. davka in ker nij mogla plačati tega zaostanka, prosil je erar za eksekutivno dražbo njenega imetka, obstoječaga iz hiše in 32 oralov zemlje v vrednosti 4000 gld. K dražbi prišlo je več kmetov, ki so nameravali kupiti zemljo, a ker nijso mogli položiti , predpisane varščine (v^dium), znašajoče 200 gold. Časopis ..Kres" . . . (1. Andr. Finspieler,prof. (i. Lambert Kinspioler, kancelar..... ÍÍ. Alijančie, korar . . Osom gospodov po 1 gld. Štirje gospodje po 50 kr. (I. Kouiel - Sočebranski, stotnik 10 gld. 3 „ n 3 . 8 „ 2 . kr. Vkupe Vkupe 30 „ — . . 1D> gld. 78 kr. Spomenik nagrobni je veljal..... 83 gld. GO kr. Spominska plošča........♦ 8„— „ Postavljanje, olepšavanje itd..... H « r)(> » Vkupe . . . 100 gld. 10 kr. Prepejjevanje in zidarsko delo plačal je gorjauHki župan g. J. Zuiner. Dohodki............1JS gld. 78 kr. Stroški......100 „ 10 m ostane torej . . PJ gld. «8 kr. kateri se nalože v hranilnici kot popravljalni zaklad za spomenik, in hranilniCna knjižica odda se č. g. župniku. Vsem blagim darovatcljem srčna hvala! V Gorjah, v 26. dan avgusta 1882. Jakob Žumer, Janko Žirovnik, župan. nadučitelj. Umrli so t IJiibljaiil: 24. avgusta: Dr. Rihard Lah, c. kr. avskultant in reservni častnik, 25 let, Sv. Florijana ulice St. 7. za kron. j etiko. 25. avgusta: Ivan Ravnikar, c. kr. deželno sodnije svetovalca sin, R tednov, Breg it. 18, za akultniin kataroui v črevesu. — Jakob Jereb, erkostavec, 41 let, Karlovska cesta St. 2, za kron. plučno turberkulozo. — Janez Velka-vrh, delavčev Bin, 20 mesecev, Poljanska cesta št. 18 za jedko. 26. avgusta: Julius Kozjek, deželnega računovodstva ingrosista sin, 14 dni, Sv. Petra cesta št., 52, za božjastjo. — Jožef Japelj, hifini posestnik, 73 let, Črna vas št. 30, za otrpnenja črev. 28. avgusta: Janez Kadivec, prodajalec usnja, 60 let, Slonove ulice št. 36, za plučnim odemon. — Anton Rome, delavčev sin, 16 mes., Karolinška cesta Št. 1. — Anton Mahorčič, mestni ubožec, 72 let, Karlovska cesta št. 7. — Marija Reder, mokarjeva hči, 7 ted, Pred škofijo št. 17. za božjastjo. — Marija Pražek, delavčeva hči, 29 dni. Sv. Petra cesta Št. 62, za oslabljenjem. 29. avgusta: Franc Kanoni, delavčev sin, 11 mes., Kurja vas št. 15, za difteritis. — Jera Breskvar, gostija, 78 let, Krakovske ulice Št. 25. 30. avgusta: Amalija Jelene, učiteljeva žena, 29 let, Sv. Petra cesta št. 21, za jetiko. V dezelnej bolnici: 23. avgusta: Neža Armič, gostija, 60 let, za oslabljen j a moči. — Alojzija Kvas, dninarica, 45 let, za kron. jetiko. 24. avgusta: Jera Doles, dninarica, 43 let, za vne-tico možganske kožice. — Marija Žagar, delavka 50 let. — . I m i i .Mi lir lir, gostač, 68 let, za vodenico. 25. avgusta: Karolina Hočevar, delavka v tkalnej tovarni, 20 let, za jetiko. 26. avgusta: Franc Skerl, kajžarjev sin, 2 let, za vodenico v glavi. 27. avgusta: Jakob Gams, ekonom, 55 let. — Primož Oražem, gostač, 52 let. 29. avgusta: Jurij VVeltim, gostilničar, 58 let, za vnetjem pluč. — Lorenc Piraat, dninar, 29 let, za jetiko. — Uršula Zupan, gostija, 70 let, za oslabljenjem. 30. avgusta: Anton Ilrovat, gostač, 65 let. Meteorologično poročilo. (Pregled čez pretečeni teden.) Barometer: Srednje stanje barometrovo je bilo v pretočenem tednu precej nizko in sploh za 2*86 mm. nižje, kot srednje stanje vsega leta; znašalo je namreč 732*44 mm. in je bilo vse dni podnormalno. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna je bil barometer v ponedeljek, Bredo, četrtek in petek nadnormalen, druge dni pa podnormalen. Najvišje I srednje stanje, za :r0i» mm. nad normalom, je imel ponedeljek; najnižje, za 2-21 mm. pod normalom, nedelja; razloček mej makaimom in minimom srednjega Btanja je tedaj znašal 4'27 mu. Najvišje v vsem tednu sploh, za 316 mm.' nad normalom, je stal barometer v ponedeljek zjutraj ; najnižje, za 3-17 mm. pod nornialoui, v vtorek zjutraj; razloček mej maksimoin in minimom sploh je tedaj znašal 633 mm. Največji razloček v stanji jed nega dne, za 5*55 mm., jo imel vtorek; najmanjši, za 1*52 nun., sobota. Termometer: Srednja temperatura pretečenega tedna je znašala -j- 16* 1° C. to je za 2*0° C. pod normalom, in je bila samo v Bobofo nadnormulua. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna je bila to mperatttra V sredo, četrtek, petek in soboto nudnortnaina, druge dni pa podnormalna. Najvišjo srednje stanje, za 24° 0. nad normalom, je imela sobota; najnižje, za 53" (!. pod normalom, nedelja; razloček mej maksimum in minimom srednjega stanja znaša tedaj 5-7° C. Najvišja v vsem tednu sploh, za 9 3° 0. nad normalom, jo bila temperatura v četrtek opoludne; najnižja, za fvtt0 O. pod normalom, v sredo zjuti razloček mej tuaksimom in minimum sploh je tedaj znašal 11*8U C. Največji razloček v stanji jednega dne, za ltM" C, je imel četrtek; najmanjši, za P60 C, nedelja. Vetrovi pretočenega tedna so bili precej slabotni in celo nespremenljivi. Največkrat, namreč llkrat, je b lo „hrez-vetnje", Hkrat „jugozabod", 2krat „ vzhod". Nebo je bilo vsled nizkega stanja barometrovega večinoma, namreč 16krat, »popolnem oblačno", 3krat „de-loma jasno' in „deloma oblačno", 2krat pa ,jasno". Vreme pretečenega tedna je bilo zelo nezanesljivo; razen sredo bo bili vsi dnevi deževni; palo je neprimerno veliko dežja, za 14480 umi., največ v petek, najmeuj v četrtek. XD-u-23.ajslsa, "borza dne 31. avgusta. (Izvirno telegraficno poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . • 1860 državno posojilo....... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . London . ....... Srebro ........... Napol. ........... C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke....... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke ta I. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/o...... 4.0/ „ papirna renta 5'/„..... f>" „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava reg. srečke 5°/p . . 100 gld. Zeuilj. obč. avstr. 4'/t°/o zlati zast. listi . Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije asglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . Zahvala. Brusniška srenja šteje si v svojo posebno čast, gospodu Frana Hastelea starejšemu iz Novega Mesta očitno hvalo izreči, da je deloma ubožnemu ljudstva to srenje s skupljovanjem češminove kože in jetmika z zdatno svoto zboljšal njegovo materijalno stanje, zlasti v zdanjem času, v katerem nijma ljudstvo od ni kake strani pridobiti si kake podpore, deloma pa tudi zatrl kmetijstvu zelo škodljiv češminov grm. V Brusnicah pri Novem Mestu, 21. avgusta 1882. Anton Vovko, (560) župan. 76 gld. 85 kr 77 20 95 « 35 130 75 824 » — It BIS n — ■ 118 i» 40 rt M »i 40 5 » 60 » 57 n 80 n 120 n — n 172 rt — n 95 n 20 118 75 87 70 86 70 104 B — n 114 n 50 _ 119 n 30 98 75 10H n 25 177 n B 21 » — n 121 75 n 228 * 25 Zahvala. Za vssstransko izraženo sočutje ob bridkej bolezni in smrti najinega umrlega, nepozabljivega soproga, oziroma očeta, gospoda Janeza Kadivca, za tako mnogoštevilno udeležbo pri sprevodu k zadnjemu počitku ranjcega, za krasne vence, katero so položi i na grob ranjcega prijatelji in znanci, izrekata uajiskrenejšo zahvalo (669) ostali žalujoči. jlini dijaki in deklice vzprejmo so za prihodnje šolsko leto v stanovanje in hrano na jjinslt«'j eettti št. 10>, na desno. (668—1) Knjigi „Russland seit Aufhebung der Leibeigensehaft" von Dr. Fr. J. Celestin, str. 388, (537—4> znižana je prvotna cena 4 na 2 glI. I rn li o «•/..> , v J i«-i mu pa prirejevatelj Rudolf Ntalil, emer. lekarnar. S poŠto se menj kot 2 flacona ne pošilja. Tujci: 31. avgusta. Pri Slonu: Neiunaicr z Dunaja. — Kupnik, Ilelfforich iz Trsta. — Pri Malici : Sehonbauer iz Gradca. — liecker z Dunaja. — Pri avstrijskem «-e sariji: Murnik iz Celovca. — Lemer z Dunaja. lom najboljše vrste v steklenicah po 1100 gramov gld. 1 io po 400 gramov 40 kr. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—7) NAJBOLJŠI LE HOUBLON Franccsk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! jn Pravi je ta papir za cigareto bhuio u i[g tedaj, če ima vsak list znamko LE ' l(č) HOUBLON in vsak karton nosi \s varstveno znamko in signaturo. //c,|c,\» Pi-u)>'- tin Brevet_ JAWLCY & K^NRY, al.oinigc Fabrikanten, PARIS seuls Fabricants brevetés dos Marques : Uttfffuauaim Blanc on M.il» ■ Couleur Maïs ' ''»i.'tlé nuihMAC\Wc Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Tovarna za peči in glinaste zdelke ANT0N-a JELOfJNIK-a, (prej Fran Legat), v I ^jvil^ljaiii. Trnovski j>ristan. št. 4, priporoča slavnemu občinstvu svojo od najprostejšili