GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ul. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641_906-030 
Naročnina Celoletna din 100— polletna din 50.— četrtletna din 25.—
Štev. 16 — Leto II.
Murska Sobota. 20. aprila 1950
Cena 2 din
V NEDELJO SMO PREGLEDALI
spomladanske posevke
Borba za izpolnitev plana
Letošnji plan spomladanskih posevkov je v soboškem okraju precej velik in zahteva načrtnega dela, če hočemo, da bo izpolnjen. Razen večjega plana krompirja in koruze, kakor lansko leto, se polaga tudi velika važnost industrijskim in krmnim rastlinam. Ravno tako se bomo borili za višje hektarske donose. V tem smislu so posebno aktivna KOZ in EKZ, kakor tudi državna posestva in državne ekonomije, ki so dobro pognojile zemljo, ter sejejo le priznano in kvalitetno seme. Borba za izpolnitev plana pomladanske setve se stopnjuje na vseh poljih.
Obdelali bomo vsak košček zemlje V okraju obstojajo precejšne površine ogroženih, še več pa zatajenih površin. Posebno se to nanaša na Goričke predele. Do sedaj so bili pri odkrivanju zatajenih površin doseženi že lepi uspehi. Ravno tako so že nekateri KLO-ji in frontne organizacije rešile vprašanje ogroženih površin tako, da bodo isto obdelane in zasejane. So pa tudi slučaji malomarnega odnosa do teh površin, za katere obstoja resna nevarnost, da bodo ostale neobdelane. Tako n. pr. v krajevnem odboru Šalovci, kjer so sicer ugotovili, da imajo ogrožene površine, toda niso do sedaj ničesar naredili, da bi iste obdelali in zasejali. Tukaj bodo morale frontne organizacije in krajevni odbori napeti vse sile, da se bo taka zemlja obde-
lala. Letos mora prevladati geslo: »Vsak košček zemlje bomo obdelali«.
Kaj je pokazala nedeljska kontrola Pregled spomladanske setve, ki je široko zajel skoraj vse vasi, je pokazal, da spomladanska setev uspeš— no napreduje in to še posebno v tistih vaseh, kjer vodijo akcijo množične organizacije in kjer so se na isto dobro pripravili. Tako je važno predvsem, kako so razbili plan setve na vsakega posameznika in kako je sodelovalo pri tem ljudstvo samo. N. pr. v Čepincih, Ženavljah, Doliču in še nekaterih vaseh so plan razbili na množičnih sestankih, kjer so obravnavali vsakega posameznika in njegovo zmogljivost. Tukaj so znali rešiti vprašanje ogroženih in zatajenih površin, gnojil, semena in strojev, kar je zelo važno za uspešno setev samo. Trša borba za izpolnitev plana setve je pa v onih vaseh, kjer krajevni odbori niso agilni in kjer
frontne organizacije ne sodelujejo in ne pomagajo pri spomladanski setvi. Takšne vasi so predvsem Šulinci, Radovci in še nekatere.
Dober plan — dobra setev
Nedeljska kontrola pomladanske setve je pokazala najboljše rezultate v vaseh Predanovci, Čepinci, Dolič, Kuzma, Križevci, Ženavlje, Gradišče, Prosenjakovci, Nemčavci in še v nekaterih, V teh vaseh so večinoma že zasejali najvažnejše kulture, nimajo težave z ogroženimi površinami in na splošno setev dobro, napreduje, ker vodi delo dober krajevni odbor ob pomoči Fronte. Poglejmo samo krajevni odbor Predanovec, kjer so stoodstotno zasejali že oves, krompir, sladkorno in krmno peso. Jesenske posevke so lepo pobranali. V Ženavljah so že v nedeljo v ranih urah pregledali vse posevke in ugotovili, da setev uspešno napreduje. Pridni so bili v Križevcih, kjer so pregledali setev že v soboto in potem še v nedeljo. Ugotovili so, da imajo 3.50 ha ogrožene površine, za katero so sklenili in so se množične organizacije tudi zavezale, da jo bodo obdelale. Tudi v Nemčavcih so našli 4 ha ogrožene površine, katero bodo tudi obdelali.
Predsednik, ki ni vedel, da se vrši pregled setve 	
Tak primer se je dogodil aktivistu v Vidoncih, kjer se je predsednik krajevnega odbora po večurnem iskanju prikazal ter izjavil, da on sploh ne ve, da bi se vršil kakšen pregled setve. Da to ne drži, pa dokazuje dejstvo, da so nekateri odborniki šli v kontrolo setve. Nič boljše ni bilo v Šulincih, kjer se krajevni odbor ni ničesar pogovoril, kako bodo izvedli kontrolo setve. V nedeljo so se odborniki razbežali na vse strani in je bilo za njih bolj važno vse drugo, kot pa pregled pomladanske setve. Prav taksen primer je bil v Radovcih in v Hodošu, kjer se krajevni odbor ni brigal za pregled setve v zadostni meri. Tajnik krajevnega odbora v Hodošu je pustil aktivista v pisarni, naj dela poročilo, sam pa je šel »gasit« žejo.
Lep primer sodelovanja množičnih organizacij so pokazali v Vanečih. Sodelovati samo ni hotel neki kmet,
ki je bil mnenja, da je akcija nepotrebna. Kako potrebna akcija je bila v Vanečih, je dokaz, da so pregledovalci našli 1.50 ha zatajene površine in sicer pri posestnikih Flisar Francu in Kocen Štefanu.
če analiziramo nedeljsko kontrolo spomladanske setve, lahko rečemo, da setev vkljub nekaterim pomanjkljivostim zadovoljivo teče. Ogrožene površine, katere so v večini krajevnih odborov točno evidentirane ob priliki nedeljske kontrole, bodo še pravočasno obdelane in zasejane, za kar jamčijo KLO-ji in pa množične organizacije, ki so se za te površine zavzele.
Kontrola pa je pokazala nekaj, in sicer zelo pomanjkljivo evidenco krajevnih odborov, ki imajo evidentirane zasejane površine mnogo manj, kakor je to v resnici izvršeno na terenu. Okrajno poverjeništvo za kmetijstvo je imelo na osnovi podatkov krajevnih odborov za 15 odstotkov evidentirane zasejane površine manj, kakor je pa to pokazala kontrola. Spomladanska setev bi brez dvoma še bolj napredovala, če jo v zadnjem času ne bi oviral dež, ki onemogoča delo na njivah.	Dp.
Naš najboljši dopisnik
NOVAK ANTE je tudi urednik kulturno-prosvetne rubrike. Dopisovati je pričel o juniju lanskega leta, ko je krenil pevski zbor SKUD »Štefan Kov« na avtocesto. Pisal je ne samo o
turneji po gradilišča, pisal je o mladinskih brigadah, o njihovem delu, o novem življenju na gradiliščih in v bližini; opisoval je novega človeka. Odslej je dopisoval redno o vsem, kar je videl in doživel v našem življenju ustvarjanja in dela. Ni se ustavljal samo na kulturno-prosvetnem delu, ni pisal samo s področja dela, rta katerem se po službeni dolžnosti udejstvuje, ampak je pisal o vseh problemih naše vasi, katero je spoznaval in
jo še spoznava kot dober frontni aktivist.
Tovariš Novak je vzor aktivista, vzor neutrudnega delavca na vseh področjih, kjer potrebujemo vztrajnega človeka.
V teh dneh pripravlja nastop »Pavlihovega gledališča« v Murski Soboti.
Pa se ne udeležuje priprav samo z dobrimi nasveti in idejami, ki jih je vedno poln, ampak iz svojega zapažanja na terenu in doma po pisarnah, skratka v vsem življenju skuša prikazati v humorju nepravilnosti, ki nastajajo iz lahkovernosti ali malomarnosti. Istočasno pa na preprost način prikazuje politično življenje v informbirojevskih državah. S pisanjem takšnih prizorčkov, ki so zelo uspeli, je zaposlen
 vse dneve. Poleg tega pa s pripravami nastopa, režijo in vsem ostalim, ker je potrebno za skorajšnjo otvoritev novega gledališča v sklopu SKUD »Štefan Kovač«.
Vse to delo pa ga ne ovira o dopisovanju za ljudski časopis. Sam je dejal, da mu je prav to v njegovem delu mnogo pomagalo, zato, ker vse 
kar pove in napiše, zveni pristno ljudski.
Tovariša Novaku Antonu, aktivistu-	
komunistu, našemu najboljšemu dopisniku in uredniku kulturno-prosvetne rubrike, daje uredništvo s tem skromno priznanje in zahvalo za pomoč.
65 let star ključavničarski mojster tov. Sever Aleksander iz Puconc
udarnik v Strnišču
Ob razglasitvi udarnikov v tovarni glinice in aluminija v Strnišču je bil razglašen tudi tov. Sever Aleksander, strojni ključavničarski mojster, 65 let star, doma iz Puconc. Tov. Sever je v svojem poklicu že 46 let, saj je pomočniški izpit napravil že leta 1904 v Murski Soboti. V svojih letih službovanja na Madžarskem, v Avstriji in v zadnjih letih na opekami v Puconcih, si je pridobil ogromno strokovnega znanja, katerega še sedaj z velikim veseljem in požrtvovanjem prenaša na mlajši kader. Tov. Sever bi moral biti že v zasluženem pokoju, pa je še poln elana v delu za izgradnjo socializma. Ko ga opazuješ pri delu, ne moreš verjeti, da ima že marsikatero bridkost za seboj, saj je moral mnoga leta garati in služiti mastne dobičke Hartnarjem in podobnim kapitalistom. Z veseljem pri-
poveduje, da se čuli prerojenega, ker mu je bila dana možnost, da se je lahko na stara leta vključil v kolektiv, ki gradi eno največjih tovarn — kombinat aluminija v socialistični Titovi Jugoslaviji. Ko ga kdo vpraša: »Tov. Sever, kako dolgo bo še šlo?«, se nasmeje in odgovori: »Do konca Titove petletke! Če bom pa še lahko, bom še za eno petletko podpisal delovno pogodbo.« Pravi, da na upokojitev spoh še ni mislil.
Zaradi njegove požrtvovalnosti, discipliniranosti in zalaganja pri delu si je upravičeno zaslužil naslov udarnika, saj je bil tudi na njegovem starem mesta, na opekarni v Puconcih eden od najboljših in vestnih delavcev, pa je bil tudi trikrat odlikovan z medaljo dela.
K. F.
ŽELEZNIČARJI V MURSKI SOBOTI SO PROSLAVILI SVOJ DAN
Do 29. novembra 1959 bodo izpolnili petletni plan dela
Ljudska oblast, ki skrbi za delovnega človeka, je priznala 15. april za dan železničarjev vse Jugoslavije. V spomin na revolucionarno borbo in padle žrtve v stari Jugoslaviji so delovni kolektivi železnic dostojno praznovali svoj prvi priznani dan. Vse železniške postaje v vsej državi in sleherno delovno mesto železničarjev je bilo dostojno okrašeno in dalo viden odraz ljubezni in zahvale svoji voditeljici KP in njenemu voditelju tov. Titu.
Posebno skrb pa so v tem pogledu posvetile sindikalne podružnice železničarjev od Ormoža do Murske Sobote. Ves teden so se pripravljali s podvojenim elanom dela v tekmovanju, katera postaja bo lepše okrašena. Z udarniškim delom so odpravili vse pomanjkljivosti in njihov uspeh je bil kronan s priznanjem slehernega delavnega človeka, da so res prispevali največ.
V	nedeljo 16. aprila so priredili v Murski Soboti centralno povorko, položili venec pred spomenikom zmage v spomin padlih žrtev-železničarjev, ki so v 30 letih darovali svoje življenje za boljšo bodočnost in svobodo
V	svojih govorih pred spomenikom zmage v Murski Soboti so predstavniki
OK KPS in kolektiva jasno podčrtali pot in borbo železničarjev za dosego današnjih ciljev in svobode. Pevski zbor Angel Besednjak pa je zapel žalostinko v spomin padlim žrtvam.
Železničarji Jugoslavije so se obvezali, da bodo petletni plan v celoti izvršili v štirih letih. Murskosoboški kolektiv pa je sprejel obveznost, da bo istega izpolnil do 29 novembra 1950. leta. To svojo obveznost so sporočili CP KPJ in ministru železnic FLRJ tov. Vujasinavič Todoru. Prepričani smo lahko, da bodo to obveznost tudi izpolnili, ker so pozvali na borbo tudi kolektiv železničarjev Ljutomer, Radgona, Ormož in Strnišče,
Popoldne je bilo v nabito polni dvorani Fizkulturnega doma prireditev SKUD Angel Besednjak iz Maribora, ki je pokazala, da se železničarji kljub svojemu napornemu delu mnogo bavijo s kulturnoprosvetno dejavnostjo. Prikazali so, da za pošteno delo pripada tudi pošteno razvedrilo
S svojo organizacijsko sposobnostjo so dokazali, da se lahko prištevajo med najboljše kolektive v okraju
KOZ „Premrla Vojka" v Petišovcih
je premagala prve težave
Zdaj tekmujejo pri setvi in gradijo hleve
Ko sem prišel mimo naftnih stolpov, se je pred mano vila Mura. Po cesti, ki pelje čez železniško progo, sem zavil levo in po nekaj minutah sem prišel do prvih hiš, kjer živijo Primorci, ki so pred nasiljem italijanskih fašistov morali po prvi svetovni vojni zapustiti sončno Primorsko.
Na polju med vasjo in Muro sem opazil orače; šest plugov je brazdilo črno rodovitno zemljo. Sklepal sem, da so zadružni orači, zato sem se jim hotel približati in se z njimi pomeniti o delu in življenju v zadrugi.
Tedaj sem opazil na bližnjem dvorišču moža z lopato. Zasukal jo je v roki in jo zadal na ramo. Nekam se je odpravljal. Bil je močan, srednjih let, zdrav in krepak kmečki človek.
Ko je prišel na često, sem ga zaustavil:
»Pozdravljen! Imate precej dela, ko so tako lepi pomladanski dnevi?«
»To pa, to, mnogo dela imamo na zadružnih poljih... Poleg tega pa gradimo hleve,« mi je odgovoril.
»A ste tudi zadružnik?«
»Seveda!« je prikimal ponosno. Pozneje sem zvedel, da je bil brigadir Maček Viktor, ki ga nikjer ne manjka. On vodi evidenco o delu, poleg tega pa tudi sam dela.
»Pa niso vsi vaščani člani zadruge?« sem bil radoveden, ker so mi spotoma tako rekli.
»Niso, bili pa so skoraj vsi. Veste, kako je, špekulanti poskušajo na različne načine... Pa smo jih izločili. Toda jaz moram na delo. Pozdravljeni!«
Tedaj sem mu povedal, kaj iščem njihovi 
zadrugi, zato je postal bolj zgovoren. Stopil sem z njim proti Muri, kjer so pripravljali pesek za gradnjo. Spotoma mi je pripovedoval o začetnih težavah v zadrugi. Toda takoj v začetku je pripomnil, da so jih uspešno premagali.
Obdelovalno zadrugo so ustanovili pred 9 meseči. Vstopile so skoraj vse družine, saj je vas majhna. Toda kljub temu so se kmalu po ustanovnem občnem zboru začela pojavljati nesoglasja. Do tega je prišlo zato, ker so nekateri člani pristopili v upanju, da jim bo zadruga nudila možnost za špekulacije, če se bodo polastili vodstva.
Ko špekulantskim elementom ni uspelo prodreti v vodstvo, so poskušali zadrugo razbiti in ustanoviti drugo, svojo. Tega jim niso dovoliti, ker je bilo jasno, da bi njihova zadruga bila ustanovljena iz špekulantskih namenov Zato so še naprej razbijali znotraj zadrudruge. Tako stanje je bilo treba razčistiti Posebno nujno je bilo to pred jesensko setvijo, ker se je postavi jato vprašanje, kako bo setev izvršena. Razbijači so bili proti skupni obdelavi in še razne druge posebnosti so hoteli, ki niso v skladu z zadružnimi pravili. Taka zadruga ne bi bila nobena zadruga,
ampak privatniki pod zadružno farmo. Zato tako stanje ni moglo trajati naprej.
 Pošteni zadružniki so se obrnili za pomoč na okraj na kmetijsko poverjeništvo in kmečko komisijo. Sklicali so zbor zadružnikov. Prvi večer niso mogli razčistiti. Sklicali so ga za naslednji večer. Niti takrat niso mogli nič dokončati. Tretji večer pa so pošteni zadružniki nastopili odločno:
»Dovolj je prerekanja. Mi smo za zadružno, za skupno obdelavo. Kdor je za to, naj ostane z nami, kdor je proti, pa naj izstopi.... Kdor se ne strinja z zadružnimi pravili, tistega ne maramo.«
Ta večer so zadrugo očistili. Ostalo je 20 družin, ki pa so pošteno in krepko prijele za delo. Napovedali so tekmovanje sosednjim zadrugam v jesenski setvi. Plan setve so izpolnili Zadruga je napredovala in se krepila. Sedaj v zadrugi ni več nesoglasij, ampak delajo složno kot ena družina.
Spotoma sva srečala voznike, ki so peljali pesek iz Mure.
»To je zadružni hlev,« mi je pojasnil. »Svinjake smo dozidali že jeseni, strešno opeko smo tudi dobili, manjka nam le še les za ostrešje. Sedaj pa pripravljamo pesek za goveje hleve. Tudi graditi borno začeli v kratkem, ker hočemo imeti živino skupaj. Zaenkrat jo imamo po večjih hlevih po 4 do 6 glav v enem. Zato rabimo za oskrbo živine mnogo več časa, kot bi potrebovali v skupnem hlevu.« Zadružne živine imajo 42 glav, prašičev pa redijo 31 komadov.
Prišla sva do Mure. Peska in gramoza je tamkaj dovolj. Iz vode ga mečejo na breg, potem pa nalagajo na vozove, ki ga sproti odvažajo na gradilišče. Gradilišče je oddaljeno le nekaj sto metrov, zato gre hitro, čeprav imajo malo vprežne živine. V kratkem času so navozili okrog 500 m3 tega gradbenega materiala.
»In kljub temu smo sklenili, da bomo z lastno vprežno živino opravili pomladansko setev,« je dodal ponosno. »Šest parov orje, ostali pa vozijo pesek.«
Predstavil mi je predsednika zadruge Zgrabljič Marka. Našla sva ga v Muri, kjer je z ostalimi zadružniki kopal pesek. Na brigadirjev klic je zapičil lopato v pesek in se nama približal. Po letih je zrel mož, bolj visoke vitke postave. Pri delu je priden kot vsi ostali zadružniki. Le malce prenagel je in želi, da bi vsako delo bilo čimprej gotovo Če ne gre, kakor si želi, pa nestrpno išče pomoči. Zato je vsako delo pravočasno izvršeno. Na moja radovedna vprašanja mi je odgovarjal enako kot prej brigadir.
Ozri sem se po oračih, ki so bili v bližini. Orali so s 3 pari konjev in 3 pari krav. Na moje vprašanje, če orjejo tudi s kravami, je odgovoril:
»Moramo, ker imamo konjev premalo — komaj 13 jih je — traktorja pa no-
benega. Vemo, da nam naša industrija ne more dati trenutno dovolj strojev, zato moramo uporabljati krave, ki so že iz prejšnjih časov navajene na jarem in plug. Teh imamo 4 pare, kar pri delu precej zaleže.«
Razlagal mi je, da to napovedali tekmovanje v spomladanski setvi vsem zadrugam v okraju. K tekmovanju so dodati, da bodo posejali brez traktorjev z lastno vprežno živino. Zadružniki so navdušeni za delo in tekmovanje, orjejo in voza jo do noči. Oves so že posejali, gnoj so navozili in zemljo za sajenje krompirja večinoma pripravili. Nobene nevarnosti ni, da setev ne bi pravočasno izvršili, ker so vse priprave zadovoljive. Tudi travnike so pobranali, da bo boljša in lažja košnja.
Še enkrat sem se ozrl po oračih. Vsi so orali na enem polju, vendar v gotovih razdaljah. Pojasnil je, da orjejo po normi, zato ima vsak odmerjen ko« polja Tako se najlažje ocenjuje delo posameznikov, s čimer so vsi zadovoljni. Delovna zavest zadružnikov je zadovoljiva: delajo kot prej na samostojnem gospodarstvu. Zanimajo se za vse in ugibajo, kako bi delo izboljšali.
Pri Muri sem se seznanil še z nekaterimi najboljšimi zadružniki. Spoznal sem predsednika nadzornega odbora Pahor Franca, ki je dejal: »Najhujše smo premagali... v bodoče bo že šlo, če bomo tako vztrajno nadaljevali.« —k
Zadružni dom na Kapeli
bo do  1. maja dograjen
Gradbišče zadružnega doma v radgonskem okraju, na Kapeli, se je zelo razgibalo. Iniciativo za poživitev dela so dali tamkajšnji lovci, organizirani v lovski družini Na skupnem sestanku s frontno organizacijo so sklenili. da se bodo lotili velikega in napornega dela, da bodo zadružni dom do 1. maja povsem dovršili in ga na praznik dela svečano odprli. Lovec Rauter Franc je takoj prve dni po sestanku dovedel 10 člansko delovno brigado, ki je delala dva dni. Njegovemu zgledu so sledili od časa do časa tudi drugi lovci. OLO v Radgoni je nudil brigadam pomoč v tem, da je dodelil gradbišču strokovno vodstvo in 5 člansko delovno rilo. Na pomoč je priskočila tudi uprava državnega posestva na Kapeli. Od celotnega kolektiva se je najbolj izkazala brigada iz Radenskega vrha. KLO Kapela v tej akciji ni pokazal nikakršnega razumevanja in delo teče kot bi se vršilo brez vednosti kapelskega KLO Vendar bo Fronta, skupno z lovsko družino, častno izvršila to svojo obveznost, tako da bo s prvim majem zadružni dom na Kapeli postal resnično kulturnoprosvetno žarišče pri izgradnji socializma v naši obmejni vasi.	rj.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
 Murska Sobota, 20. aprila 1950
Z letne skupščine Zveze vojnih vojaških invalidov
3000 prostovoljnih ur bodo dali za gradnjo nove mizarske delavnice
Dne 2. aprila 1950 se je v dvorani OF vršila redna letna invalidska skupščina, na kateri so bili zbrani delegati invalidi iz vsega okraja.
Na skupščini so bili zastopani organizacijski sekretar okrajnega komiteja KPS tov, Barbarič, zastopnik Jugoslovanske armade in še ostali predstavniki masovnih organizacij.
Pozdravni govor je imel organizacijski sekretar OK KPS, ki je v svojem govoru v kratkem orisal delo, ki ga je prehodila naša KPJ in pa bodoče naloge, ki še čakajo našo oblast pri veliki nalogi izgradnje socializma.
Predstavnik JA je v svojem govora prikazal ljubezen Jugoslovanske armije do invalidske organizacije in da si morajo biti — kakor v NOB — tudi danes zbližani. Kakor je nekdaj imela armija do 
invalidov čut tovarištva, tako hoče tudi danes ohraniti svojo tradicijo. 
Po končanem govoru predstavnika Jugoslovanske armade je sekretar OOZVVI Rapl Rudi  podal referat, v katerem je bilo prikazano delo invalidske organizacije v teku enega leta in bodoče naloge, ki jih mora invalidska organizacija izvršiti v okviru OF. Tovariš sekretar je v svojem govoru navedel, da so bili nanovo izvoljeni odbori v Bodoncih, Gornja Lendava, Tišina, Beltinci, Moščanci, Gornji Petrovci, Križevci, Šalovci, Rogaševci in Cankova. V okviru OF je bilo po invalidski liniji izvršenih 96 masovnih sestankov, 27 pa je bilo sestankov s krajevnimi zvezami V okviru OF Je bilo storjenih 5.466 udarniških ur, ki so jih člani invalidske organizacije izvršili pri gradnji zadružnih domov, popravljanju cest, regulaciji Mure itd. S strani okrajnega odbora Zveze VVI Murska Sobota je bilo po socialni liniji poslanih 658 prošenj za ortopedske pripomočke, polovične vožnje itd. Težki invalidi I. in II. skupine so prejeli od invalidske organizacije vsak po dve rjuhi in nekaj perila.
V preteklem letu je bilo na topliškem zdravljenju brezplačno 37 osebnih inva-
lidov, na klimatskem zdravljenju pa 3 invalidi. V letošnjem letu je bilo za topliško zdravljenje pregledanih 46 oseb-invalidov ter dva za klimatsko zdravljenje, ki bodo nastopili takoj, ko se prične sezona in se bodo zdravili na državne stroške. Invalidska organizacija namerava graditi veliko mizarsko delavnico. Člani invalidske organizacije so se zavezali, da bodo v bodoče žrtvovali 3000 udarniških ur pri gradnji nove mizarske delavnice.
Končno je sekretar prikazal delo, ki se čaka invalidsko organizacijo v sklopu vseh masovnih organizacij.
Centralnemu Komiteju KPJ v Beograd so poslali resolucijo:
Delegati Okrajne skupščine invalidov murskosoboškega okraja potrjujemo globoko vdanost našemu partijskemu vodstvu in izražamo odločno voljo, da pod vodstvom Partije in tovariša Tita nadaljujemo za nadaljnjo socialistično, izgradnjo naše domovine, za pravo demokracijo in trajen mir sveta.
Ostro obsojamo klevetniško kampanjo, ki jo proti naši državi in našemu vod-
stvu vodi Sovjetska Zveza s svojimi sateliti. Najostreje pa protestiramo proti poizkusom informbirojevskih revizionistov, da našim demokratičnim organizacijam, kakor so AFŽ, LMS, posebno pa sindikatom onemogočajo sodelovanje v mednarodnih demokratičnih forumih. Obsojamo to kampanjo zato, ker škoduje mednarodni demokratični fronti miru, demokraciji in napredku, v kateri je Jugoslavija najsigurnejši borec.
Čvrsto smo prepričani, da antimarksistična gonja Sovjetske zveze in njenih satelitov ne bo mogla zavreti naše socialistične izgradnje, naše borbe za svetovni mir in pravice malih narodov.
Okrajna skupščina poziva vse svoje člane, da še uporneje in še bolj predano vlagajo svoje sile za izgradnjo socializma v Jugoslaviji.
Naj živi slavna Komunistična Partija Jugoslavije in njen herojski komitet s tovarišem Titom na čelu.
Delegati zbrani na okrajni skupščini okraja Murska Sobota.	—R. R.
I. Zmago:
Pesem naših sejalcev
Zarja prelila je polja — ozimino bujno; njive zorane še včeraj, predvčeraj ...
Vstali smo čili in urno;
zdi se: pomlad nam se v kri je prelila.
V	svežih popevkah rastočega dneva pno se življenja oboki mogočni; misel sleherna — i radost i upi i želja našega Prvega maja so slavoloki!
Vse je v pogledih, kar srca ogreva:
zarja bodočega jutra in jeklo prekaljeno včeraj.
Mi nasmejani sejalci čez polja zdaj gremo; seme za nami pa kmalu bo vzklilo — bogato rodilo.
V	žaru večernem še v naših očeh bo gorelo
V	mraku, pozneje, ko polja zagrne že krilo noči, vsem nam zapolje po žilah uporno, prijetno,
kakor v semenih, ki klijejo v toplem objemu prsti...
V sredo, dne 29. marca t. 1., se je vršila posvetovalna seja Telovadnega društva. Te seje so se udeležili tudi fizkulturni referenti sindikalnih podružnic. Pogovor je imel namen dovesti do dobrih sklepov na podlagi pridobljenih izkušenj, da se delo na področju fizkulture in športa poglobi. V pogovoru pa je tovariš profesor Rabič, ki poučuje telovadbo, izpadel z izjavo: »Nogometaši so razpuščena banda.« Da se dožene, v koliko je ta izjava upravičena, je
potrebno dobro premotriti delo Nogometnega kluba.
Po razpustu Sindikalnega športnega društva, ki ni dosegalo svojega namena, je bil ustanovni občni zbor Nogometnega kluba »Sobota«, ki je prej sodeloval v društvu, kot samostojna sekcija in žel v delovanju lepe uspehe, saj je bil najmočnejša in naj agilnejša sekcija. Klub šteje 55 aktivnih članov in 450 podpornih. V sestavu kluba nastopajo štiri moštva in to: prvo in drugo moštvo, mladinsko ter pionirsko. Ta moštva imajo redne treninge in tudi pravila, izdana od Fizkulturne zveze Slovenije. Ker se držijo teh pravil in so se v igri izkazala za dobre, je lahko vsem jasno, da to ni razpuščena banda in da je takšna trditev nesmiselna.
Nihče ne bi polagal važnosti izjavi, če bi bila izrečena  posamezniku in z bilo čem utemeljena. Žalostno pa je, da je tovariš podal takšno izjavo pred člani Telovadnega društva, prisotnimi fizkulturnimi referenti in člani nogometnega kluba. Jasno je, da takšna neutemeljena izjava kvari ugled klubu, da je žaljiva. Tem bolj žalostno pa je, da je dal to izjavo tovariš, ki ne pozna razmer niti delovanja kluba. Vsekakor bi bilo veliko lepše, če bi imenovani pristopil v pomoč klubu in mu z delom pomagal. V tem slučaju, posebno takrat, če delo Še ne bi napredovalo, bi bil upravičen kritizirati delo istega, pa še tokrat ne na tako grob način.
Uprava NK »Sobota«.
V Bakovcih bodo  nadaljevali izobraževalni 
tečaj v okviru ljudske univerze
V nedeljo so v Bakovcih zaključili izobraževalni tečaj. Tečajniki so bili v glavnem mladinci in mladinke. Ta dan so priredili razstavo predmetov ki so jih izdelali v tečaju. Šivilje so razstavile obleke, moško in žensko perilo ter ročna dela, a kuharice razno pecivo Popoldne je bila kulturna prireditev v šoli. Zbralo se je okrog 200 ljudi. Tečajniki in tečajnice so pokazale, kaj vedo in kaj so se naučile Mladina, ki se je pod vodstvom tovariša Buzetija učila na pihalnih instrumentih, je dobro zaigrala veselo koračnico, ki je dvignila razpoloženje na prireditvi. Na koncu programa so vsi navzoči zapeli državno himno in tako se je končal svečani del proslave...
Ta tečaj je začel s 47 tečajniki in na koncu tečaja je bilo 54 tečajnikov. Kako to, da je število narastlo? Pomeni, da so v Bakovcih imeli pravo vodstvo tečaja. Tamkaj so vsi sodelovali. Vaška osnovna partijska organizacija je bila 100% vključena v tečaj. Delale so članice AFŽ, a mladina je dala veliko število tečajnikov. Razen kuhanja in šivanja so se tečajniki in tečajnice izobraževali dvakrat tedensko teoretično pod vodstvom tovariša Deškoviča Mladinci so imeli dvakrat tedensko vaje na instrumentih, torej so ves teden delali v tečaju. Za izobrazbo so porabili 214 ur. Razen tega so imeli trikrat predavanje v okviru Ljudske univerze. Ob tej priliki so se predavanja udeležili tudi ostali vaščani. Kako je bilo v tečaju in kako
mislijo o tečaju sami tečajniki, nam jasno pove vprašanje, ki so ga štirje mladinci postavili vodji tečaja. »Kaj bomo zares prenehali s tečajem?« so vprašali in ko jim je vodja tečaja rekel, je tako, so mu rekli: »Dolgo bo čakati do jeseni!« Pa so sklenili, da ne bodo prenehali. Tečajniki se bodo udeleževali do jeseni predavanj v okviru Ljudske univerze, ki jih bo organiziral OOLP. V jeseni bodo nadaljevali zopet v tečaju.
Še nekaj je, kar je poživelo ta tečaj. Predavatelji so bili tudi iz ljudstva. Kuhanje je učila mala kmetica tov. Kosova, ki je vložila veliko truda in časa, da nauči kuhati vaška dekleta, a tov. Cipotova je učila šivanje. Mladinska organizacija je skrbela za obisk.
Tako je 1ZUD »Mura« v Bakovcih izpolnilo svojo nalogo, a obenem bo v jeseni organiziralo nov tečaj. Tov. Buzeti, ki je tudi vložil veliko truda v tečaj, bo moral do jeseni zbrati vaške pevce in pevke, ker je sam dober pevec in pozna note. Saj je na tečaju učil mladince note.
Še nekaj moramo pripomniti. Tečaja bi se lahko udeležili še tisti mladinci, ki so letos izostali. Prav tako mladinke. To bo naloga mladinske organizacije. Vsekakor je mladina v Bakovcih dokazala, da se želi izobraževati in da se bo izobraževala še v bodoče in to v še večjem številu kot dosedaj. Na uspehih moramo Bakovčanom čestitati.
ZA KULTURNI DVIG
PO PREKMURSKIH VASEH
Puconci. Naša dramatska družina je v soboto in nedeljo uprizorila »Pot do zločina«. Izobraževalni tečaj, ki je nekoliko pozno začel z delom in dramatska družina sta dala pogoj za ustanovitev društva. Že je sestavljen iniciativni odbor in v kratkem bomo imeli v Puconcih svoje izobraževalno-umetniško društvo.
Vidonci. Pri nas so začeli s predpripravami za ustanovitev izobraževalnega društva. V kratkem bomo ustanovili društvo, ki bo skrbelo, da bomo v jeseni tudi v Vidoncih imeli bogato kulturno življenje katerega si želimo.
Rogaševci, Mladina, ki je bila vključena v tečaj in ostala mladina je pokrenila akcijo za ustanovitev društva. Saj imamo knjižnico in odrsko družino, a ustanoviti bomo tudi pevski zbor. Za enkrat zbiramo mladino, ki se želi udeležiti kulturnega življenja v vasi.
Ižakovci. Naša mladina, ki se je udeležila izobraževalnega tečaja, žeti ustanoviti svoje društvo v vasi, ki bo imelo nalogo, da zajame vse mladince in odrasle in jih vključi v društvo. Društva že obstojajo v sosednjih vaseh, zato ne želimo biti med zadnjimi v okraju. Za ustanovitev društva imamo ugodne pogoje, ker imamo odrsko družino, imeli smo izobraževalni tečaj in imamo svojo knjižnico.
Murski Črnci. Končno tudi pri nas oživlja naša mladina, Pripravljamo program za 1. maj. Učimo se enodejan-
ke od Nušiča, imamo deklamatorje in recitatorje. Sedaj je prilika, da si ustanovimo izobraževalno umetniško društvo, da bomo v naprej organizirali naše delo na kulturno-prosvetnem polju. Naši 
mladinci, ki so nameščeni v Murski Soboti, bodo pristopili k predpripravam za ustanovitev društva.
Gančani. Pri volitvah v Zvezno skupščino smo malo lomili v naši vasi, toda skleniti smo, da bomo ustanoviti v naši vasi izobraževalno društvo, ki bo imelo nalogo, da se naša mladina in odrasli vključijo v delo na izobrazbi našega ljudstva. Pozimi smo imeli izobraževalni tečaj, priredili smo odrsko prireditev, imamo tudi lepo knjižnico v kraju. Razen tega imamo prav dobre godbenike, od katerih je en član bil nagrajen ob priliki prireditve okrajnega festivala, pa tudi godba kot celota. To so zelo ugodni pogoji za ustanovitev društva, celo boljši, kot v ostalih vaseh okraja in če bo iniciativni odbor poživel in pospešil svoje delo, bomo še tekom meseca imeli v vasi svoje društvo.
Rakičan. Pri nas v Rakičanu je že od davnih časov bilo bogato kulturno življenje. Tudi danes je in se čudimo, da odgovorni faktorji še niso pristopili k organiziranju društva. Sicer je bilo enkrat že govora o ustanovitvi društva, toda po odhodu tovariša Smodiša v Maribor je iniciativni odbor nekoliko zaspal. Sedaj se je tov. Smodiš vrnil in bo najbrž ponovno pristopil k organizaciji društva.
OBVESTILO. Vse zamudnike obveščamo, da se registracija dvokoles za okraj Ljutomer vrši do vključno dne 30. aprila t. L in sicer vsako sredo v dopoldanskih urah na poverjeništvu za notranje zadeve, uprava N M Ljutomer.
Zakaj v Dolnji Lendavi čakajo v vrsti na kruh?
V času vojne in v prvih letih po končanj vojni so se ljudje navadili na prerivanje in čakanje pred trgovinami. Ostanki tega so se ohranili do danes, a s časom izginjajo. Zato je tem bolj čuden primer v Dolnji Lendavi, kjer ljudje čakajo v vrsti pred prodajalnami kruha. Ob pol šestih se že zbirajo pred prodajalno kruha pri podjetju Proizvodnje nafte. Čakajo, da prodajalno odprejo, potem pa še tako dolgo, da pridejo na vrste, ker 30 ali več ljudi ne more biti naenkrat postreženih.
Zakaj čakajo v vrstah na kruh in ga ne kupijo zvečer? Ali so morda potrošniki v D. Lendavi tako nezaupni, da ne zaupajo naši preskrbi s kruhom? Ali pa se vsezgodaj prodaja kruh brez kar.
Niti eno niti drugo, ampak preprosto — čeprav čudno — v D. Lendavi primanjkuje kruha,  zato ga popoldne ne morejo dobiti. Prodajalne so sicer odprte 17. ure, toda le zaradi predpisov, ker kruh prodajajo kvečjemu do 9. ali 10. ure. Potem pa ga zmanjka. Kdor ga
ne kupi v jutranjih urah, ga ne dobi. To je dnevni pojav v prvi polovici meseca. Proti koncu meseca se prodaja včasih tudi popoldne.
»Peki ne pečejo dovolj kruha zaradi te ker nimajo dovoli moke,« je pojasnjevala prodajalka. Če ne bodo pekli in prodajali dovolj kruha, bodo potrošnikom ostajale krušne nakaznice in bodo za prihodnji mesec dobili spet manj moke, kot bi je rabili za kritje potreb. Baje ne pečejo več kruha tudi zato, ker se bojijo, da ne bi mogli prodati vsega do večera, drugo jutro pa bi bil že suh. Nadalje pravijo, da potrošniki kupujejo moko, če ni kruha.
Kakor koli je, potrošnikom je treba omogočiti, da si bodo lahko kupovati kruh v prostem času in ne bodo čakati v vrsti ali pa med delom zapuščali službene mesto. Kajti to ne izvira iz pomanjkanja moke, ampak iz birokratskega poslovanja nekaterih za to odgovornih ljudi.
Viktor Širec:
Sončen dan se je razlil čez kraje, ko je Pentek prirohnel v kuhinjo. Mariška ga je boječe pogledala in se brez vzroka sklonila k vratcem peči. Vedno kadar je prišel domov, se je tako plašno zganila, saj je vedno godrnjal, kadar jo je presenetil. Ni maral, da bi posedela za trenutek.
»Šparaš se, šparaš!« je brundal. »Nas pa zanemarjaš. Na kosilo moram čakati, obleke mi ne očistiš nikdar, niti na to se ne spomniš, da je treba tudi kravam polagati in ne samo svinjam.«
Pri kosilu je bil prav tak.  Še preden se je vsedel k mizi, je jemal v roke vilice, nož ali žlico, obračal proti svetlobi in skoraj vsakokrat kaj zalučal proti njej:
»Zopet ni čisto, še vsa mast od včerajšnjega kosila se pozna na vilicah.«
Jed, katero mu je postavila na mizo, je s tekom jedel, toda ko je grabil zadnje žlice juhe ali pa pospravljal zadnje zalogaje skrbno pripravljene govedine ali svinjetine — kar je pač bilo na mizi — je pričel prigovarjati:
»Juha ti je spet preveč zavrela... Meso pa se še drži kosti; napol surovo jel Kako dolgo bom še moral ponavljati, da boš enkrat dobro pripravila jed.«
Pa Pentekova Mariška ni bila slaba gospodinja. Že iz bojazni pred večnim moževim prigovarjanjem je vsako jed kar se da dobro pripravila. Sosede so jo vedno spraševale za nasvet, kadar je bilo potrebno kaj posebnega pripraviti;
ob praznikih ali pa ob obiskih. Mariška je bila vedno boječa, že kot dekle ni nikdar ugovarjala. To ji je ostalo vse do zdaj. Včasih je komu potožila svoje nevolje ali pa se naskrivaj razjokala. Nasmejati pa se nikdar ni upala. Tudi za nasmeh je dobivala le grajo.
»Siten je, siten kot komar, toda vse ve bolje od nas,« je bilo mnenje vaščanov za Mariškinega Jančija.
Tako so mislili tudi takrat, ko so ga izvolili za predsednika krajevnega ljudskega odbora. Pred cerkvijo je ob nedeljah velikodušno dajal nasvete vsem, ki so jih od njega želeli. Srečo je imel, da je vsak nasvet bil boljši od tistega, katerega bi izmodroval kdorkoli sam. S tem so računati, ko so glasovali; posebno pa še zato, ker jim je že neštetokrat ob svojem nasvetu zvito pomežiknil:
»Ni potrebno biti prav vselej tako točen, kot se zdi po uredbi. Človek lahko pove kar tako na okroglo ali pa najde dober izgovor pa gre. Naši odborniki bi lahko to še bolj upoštevali, pa bi nam bilo, verjemite mi, mnogo boljše.«
Seveda bi prav vsem ugodili, če bi se držali člani krajevnega ljudskega odbora nasveta premožnega Penteka.
»Za svoje ljudi je treba najprej skrbeti,« je trdil. »Ko bi jaz imel v rokah to oblast, ki jo imajo zdaj oni, bi bilo vse drugače,« je ponavljal tolikokrat, da se je ljudem zdelo prav mogoče, da bi bilo res veliko boljše, kot je bilo doslej. Zato so se tudi oglasili, ko so prišli z
okraja spraševat, koga bi radi v bodoče v odbor: »Penteka!«  in so pojasnili: »Dovolj pameten je in nikdar doslej se Še ni pregrešil proti nikomur in tudi proti ljudski oblasti ne.« Vsak je sicer vedel, da je Pentek godrnjal pri oddajah in vseh mogočih obveznostih, toda to so mu šteli vedno v dobro, ker so računali s tem, da bo upošteval njihove osebne koristi
»Te pomije nimajo mesta tu,« je brcnil v kanto ob peči. »Tudi cote spadajo drugam in ne na kredenco,« je pograbil krpe in jih vrgel na mizo. »Posoda bi morala biti že davno čista,« se je ozrl na klop ob oknu.
Mariška ga je opazovala izpod čela. Pričakovala je še kaj, toda Janči se ni zmenil zanjo. Stopil je k vratom, se še enkrat obrnil proti njej in ocenjevalno pogledal po kuhinji. Zinil je, kot da bi hotel še kaj pripomniti, pa je samo zaloputnil z vrati za seboj.
 Oddahnila si je in hitela, da stori, kar ji je povedal, hkrati pa je prisluškovala korakom za zidom. Slišati je bilo, kako premika stole in uganila je, da jemlje z omare liker in pecivo, katerega je vsakokrat prinesel iz mesta, a ne zanjo. Nikdar ji še nič dobrega ni storil. Niti z besedo se ni potrudil, da bi ji vsaj enkrat v sedmih letih zakona ugodil.
»Za popoldne pospravi sobo. Mizo pogrni in pripravi šest stolov. Pa glej, da bo vsa vas vedela za to!« se je zopet oglasil skozi napol odprta vrata in jih zopet zaloputnil.
Po korakih je uganila, da se je napotil v vas. Ko Je zadnji korak po stopnicah zamrl, je olajšano vzdihnila, se obrisala
z rokavom preko čela in vsedla na zaboj za drva. Z bridkostjo je pomislila na moža in na vse svoje življenje doslej. Nikdar ni pričakovala od življenja kaj posebnega, toda vsaj malo več zadovoljstva si je le zaslužila. Včasih, ko se je Janči vrnil od koder koli nasmejan, se je v njej zganilo nekaj svetlega; upanje, da bo vsaj enkrat slišala dobro besedo od njega, zaželela si je, da bi jo grobo, toda z nežnostjo, pogladil po laseh, ali se je vsaj dotaknil. Toda nikdar se ni kaj takšnega zgodilo.
»Ta Miškecova žena pa je res zlata vredna! Takšne pečenke še nisem jedel, kot jo je ona pripravila,« se je razkomodil na divanu.
Ob takšnih prilikah si je celo pas odpel, da je bilo videti, da ni štedil s tistim, kar so mu prinesli na mizo. V njegovih besedah je bilo zaslediti kvečjemu brezbrižje ugodja in nobene graje, toda Mariško so vseeno zadele. Tako ponižano se je čutila, tako zapostavljeno, kot da bi vse žene več veljale kot ona.
Vse bi prebolela; prav vse, toda naj bi vsaj ostajal doma. Vsaj četrtino svojega prostega časa bi naj prebil pri njej. Kljub vsemu je bila navezana nanj bolj kot kdajkoli na kogarkoli. Toda niti tega ji ni privoščil. Še prej, ko ni bil predsednik krajevnega ljudskega odbora, je nekako šlo, toda poslednje dneve je vse manj doma in kadar je, je zadirčen, da ga ni za prenašati.
Oči so se ji zasvetile in na peči je sumljivo zacvrčal golaž. Skočila je, kot da bi zaslišala moževe korake in jela mešati golaž. Vnovič je potegnila z ro-
kavom preko oči in čela ter zamahnila, kot da bi hotela otresti neznosne misli...
Stari Lutar je obstal na križišču in z nepokorno roko nameščal boben, katerega je prej porinil za hrbet. Prav tako nesigumo je prijel za palčice in se omotično zazibat. Frkolini so skakali okrog njega, on pa jih je zmerjal:
»Koudiške! Nete šli kraj!«
Zabobnjaril je enakomerno in močno s komaj opaznimi presledki, kot je pač že desetletja opravljal to delo. Zenske so se ustavile ob vratih, plotovih, oknih in prisluhnile. Tudi Mariška je stopila k vratom v pričakovanju novic.
»Gnes večer ob pou osmi boude v šoli masouvni sestanek vsej članov Osvobodilne fronte...« je zateglo odmeval njegov glas.
Ko je končal, se je pijano zanihat in se obrnil proti Mariški. Svetlo brezbrižno jo je pogledal in zagrgral:
»Tvoj stari je pravo, da nej trebej nikaj rihtati. Popoudni ga nede.«
Skobacal se je počasi na kolo in v vijugah odpeljal naprej v vas. Na vseh oglih se je ustavil in »odpopeval« enolično obvestilo.
Ljudje so pričeli ugibati, kaj bo zopet zvečer? Pa so kaj kmalu uganili: Nekdo bo zopet prišel z okraja. Bratušova Etika, ki je dejala zdaj tu zdaj tam, pa če je naneslo tudi na svoji krpici zemlje, je hitela od hiše do hiše in iz same ženske brbljavosti želela vsem in vsakemu pojasniti:
»O socializmi do nan gučali. Včera sen čula v varošt, da pridejo tudi k nan.«
Murska Sobota, 20. aprila      1950
»LJUDSKI GLAS«
Pa ni ničesar »Čula«, kajti ni bila v »varoši« in ljudje je tudi niso mnogo poslušali, saj so vedeli, da je prava vaška prismoda, ki brbra vse, kar ji prvo  na jezik pride, pa čeprav Še takšno laž. Njeno vest pa so le sprejeli in jo Še naprej raznašali. Kmalu so biti vsi prepričani, da bo tako. Sicer pa — kaj bi naj govorili zvečer na sestanku? Kadarkoli je prišel aktivist v vas, so govorili o socializmu, o življenjskem standardu, o ideološkem dvigu, o demokratizaciji oblasti in o neštetih fondih in aktivnostih in še o marsičem, kar niti Janči ju ni šlo v glavo, čeprav se je včasih tudi on pobahal s temi učenostmi, ne da bi pazil na to, v kakšni zvezi izgovarja besede.

Lajči je sedel na hrastovem deblu ob hiši, ko se je pripeljal v vas aktivist. Lani, ko je šel v frontno brigado, ga je srečal na okrajnem odboru Fronte. Takrat se mu ni ljubilo v brigado, toda Janči se je spravil prav nad njega in še nekateri njegovi vrstniki, ki so v vasi tvorili prešerno fantovsko družbo in so se ne enkrat pošalili na račun mogočnega Jančija.
Zdaj se Je zadovoljno nasmehnil. Takrat, ko je prvič videl tega fanta, se mu je zazdelo, da je najmanj najmogočnejši Človek v okraju, tako košato se je gibal v pisarni. Precej časa ga je opazoval, preden se mu je upal približati in ga nagovoriti. Trdno je namreč sklenil, da ne pojde v frontno brigado samo zaradi tega, da bo nasprotoval Jančiju.
»Tovariš!« ga je poklical takrat iz kota ob vratih, kjer je obstal in mečkal kapo. Ta pa ni niti odgovoril. Videlo se je na njem, da je namerno preslišal. To
je Lajčija nekoliko razdražilo. Mislil si je: »Ravno takšen si kot jaz; bom te. že!«
»Tovariš, rad bi vedel, Če moram res v frontno brigado,« je krepko stopil proti njemu. »Jaz bi rad in vsi pri nas tako mislijo, da naj gre predsednik, ki nas sili tja, prvi v brigado, pa bomo šli vsi.«
»Mi vemo, da gradimo socializem,« se je obrnil ta proti njemu in ga samozadovoljno pogledal »Mi čutimo, da gradimo socializem, zato bomo šli v frontno brigado.«
»Seveda, seveda,« se je zmedel Lajči. »Toda to ni prav, da moramo iti mi, ki imamo dosti dela doma. Naj grejo tisti, katerih je doma preveč.«
»Šli bomo samo tisti, ki Čutimo, da zavestno gradimo socializem. Tisti pa, kateri tega ne čutijo, od socializma ne dobijo ničesar.«
Lajči je prikimaval in ni vedel, kako bi začel. Mislil je povedati, da naj gredo vsi tista, katerim predsednik tako rad ustreže v vsem, kar ga zaprosijo, vsi tisti, ki mu prinašajo vino in šunke, pa celo prašičke za to. da jim zmanjša oddajo ali pa jim izda potno dovolilnico za prevoz prašiča iz vasi, da ga lahko prodajo po »črni« ceni, kljub temu, da imajo obvezno oddajo.
Ta bledolasi fant ostrega pogleda se Je obrnil od njega in stopil v sosedno pisarno. Lajči pa ga v zadregi niti zadrževal ni. Počasi se je obrnil in odšel.
V frontni brigadi se je še večkrat spomnil njegovih besed. Včasih je precej dolgo premišljeval o njih pomenu. Prišel je do zaključka, da ta ne čuti, da gradimo socializem, saj je rekel: »Šli
bomo tisti, ki čutimo, da gradimo socializem.« Njega pa v brigadi ni belo.
Pomežiknil je zdaj, ko ga je opazil v vasi. Vprašal ga bo na sestanku, Če čuti, da zavestno gradimo socializem in kako čuti. Na tihem se je nasmehnil ob predstavi, kako je mož presenečen in ne ve odgovora. On sam namreč nikdar ni vedel, kako se da čutiti socializem. Čutil je, da je lačen ali žejen, toda socializem ni nič takšnega. Sicer je bral v časopisih, da gradijo velike tovarne in železnice, pa Še marsikaj, toda tega človek ne more čutiti.
Čutil pa je nekaj drugega. Če je prišel v mesto in se vsedel v kavarno, ga ljudje niso gledali po strani, in če je koga nagovoril, mu je mirno in prijazno odgovarjal. Pa tudi učitelj v sosedni vasi ni bil takšen, kot je bil to oni stari iz prejšnjih let. Ta je prihajal celo na mladinske sestanke, ali se vsedel med starčke in se pogovarjal z njimi dolgo in na široko o vsem, kar jih je zanimalo. Včasih je čutil, da ima kaj povedati m nihče mu ni ugovarjal, da naj ne modruje, češ da je to za gospodo. Čutil je to, da je zdaj veliko lepše, ko ni več tistih, ki so včasih tako zviška gledati na njih kmetiče. Zdelo se mu je prav, da so se mogočni kmetje, kot Kokaš, potuhnili in morajo delati kot vsi drugi ali pa pravično plačati vsem, ki so toliko pametni, pa so se pozanimali, koliko lahko zahtevajo za svoje delo.
Števan se je naslonil ob ograjo in pomežiknil Lajčiju. Oba sta se nasmehnila. Ob tem nasmehu, kakor da bi ugasla dnevna svetloba. Vse je postalo
bolj temno in izrazito. Trava pred Lajčijem je dobila žametno zeleno barvo. Nekam bolj prijetno je bilo in človek je začutil ob tem času nekaj posebnega, umirjajočega. Morda prav zato je Števan prihajal prav vsak večer k Lajčiju ob tem času in ta ga je že pričakoval. Istih misli sta se srečavala in njuni pogovori so zadevali njuna doživetja skozi ves dan. Včasih sta se lotevala celo spominov. Lajči je vedno čutil nekaj koristnega v tem. Pa tudi Števan je neštetokrat skoraj sanjavo povedal:
»Ko bi vsi bili takšni, kot sva midva ...«
S tem ni mislil hvaliti ne sebe in ne Lajčija, toda njuno prijateljstvo je le veliko pomenilo ne samo za njiju, ampak tudi za njuno okolico. Števan bi se že neštetokrat sprl s svojo Miliko, če ga Lajči ne bi umiril v njegovi ljubosumnosti.
»Veš kaj,« mu je neštetokrat dejal, »Milika je res divja deklica in ti marsikatero zagode. Če bi bil jaz na tvojem mestu, bi verjetno marsikdaj po nepotrebnem zarohnel, kot sl že tudi ti, toda s tem bi samo sebi škodil. Rada pa te le ima. Samo opazuj jo, ko se pogovarjaš z drugo, kako nemirno te pogleduje. Boljše je v jezi počakati vsaj en dan in premisliti, kaj bi ti storil v njeni koži, pa se boš unesel.«
Števan ga je često ubogal. Včasih tudi ne in takrat je vedno spoznal, da je storil nepotrebno neumnost. Pa tudi sam je marsikdaj nasvetoval Lajčiju kaj dobrega. Sam Lajči je priznaval, da če ne bi imel Števana ob sebi, bi verjetno že dolgo ne bil več v vasi. Kolikokrat je že zarohnel na domače. Mamo je
včasih spravil celo v jok, očeta pa v besnost in to samo zato, ker ni hotel ubogati; zato, ker je vedel da ni prav, da mu branijo vmešavati se v takšne zadeve, kot je gradnja zadružnega doma, organiziranje mladine v klub teh. nike. Še marsikaj podobnega je bilo in to je Lajčija grizlo.	
Težke zadeve so to,« mu je Števan vselej pritrjeval.  Toda starši so le starši. Tudi jaz imam sitnosti z njimi, pa se zdržim. Veš, kako dobro se jim zdi, če jim v šali povem kaj poučnega, oziroma kaj takšnega, kar gre meni v korist. Niti ne opazijo, da mi dovoljujejo. Malo se nasmehneš, malo jim polaskaš, pa je prav.«
Lajči se je oprijel tega načina in je uspeval. Sicer ni šlo tako kot Števanu, pa je le bilo vedno bolj vzdržno. V enem pa sta si bila le edina. Predsednika Jančija sta sovražila. Njegov nastop je ranil njuno samozavest in mladeniški ponos. Čutila sta, kot da ju želi za marsikaj prikrajšati. V odporu do njega sta mu v vsem nasprotovala in ga zasledovala na vsakem koraku. Za marsikatero nepravilnost sta izvedela in o tem načela pogovor v vasi. Včasih sta se celo oglasila na masovnih sestankih, toda pritrjeval jima ni nihče. Vsi so raje molčali. Le na samem sta slišala besede priznanja.
»Je tako, toda on ima oblast v rokah in moramo molčati. Če ne. nas zašije pri davku, pri oddajah, pri odhodu v frontne brigade in še v marsičem.«
»Z oblastjo razpolagamo mi, pa ne on,« je rentačil Lajči, pa vselej zaman.
Nadaljevanje prihodnjič.
Mladina soboškega okraja
pričakuje 1. maj
Mladinski aktivi okraja M. Sobote pregledujejo v času tekmovanje za 1. maj svoje delo in odstranjujejo napake. Vzporedno s tem širijo svoje vrste in oživljajo delo aktivov z raznimi oblikami dela organizacije. Uspehi se odražajo na vseh področjih: v kulturno-prosvetnem delu, politični-ideološki vzgoji, fizkulturi in v reševanju vseh gospodarskih problemov.
Sekretariat aktiva Cankova je na svojem sestanku preštudiral načrt dela svojega aktiva. Diskutirali so o gospodarskih problemih vasi in to največ o ogroženih površinah zemlje in o tem, kako bi njihov aktiv pomagal z delom staršem, katerih sinovi so v JA. Predlog, da bo mladina delala z udarniškim delom, bo sekretariat prenesel na aktiv, ter tako rešil pereče vprašanje delovne sile. Da bodo delo organizacije še izboljšali, pripravlja aktiv za 27. april delovno konferenco in kulturni program, kjer bodo prikazali kultumo-prosvetno dejavnost aktiva in pionirskega odreda. Potom tega dela jim bo dana možnost, da dobijo sredstva za izlet, s katerimi bodo omogočili istega siromašnim mla-
dincem. Na izlet bo šel celoten aktiv in to na morje. Aktiv kliče ha tekmovanje aktiv Rogaševci in Križevci po vseh vprašanjih dela mladinske organizacije.
Mladinski aktiv Križevci je že vse leto skrbel za razvedrilo mladine in iskal možnost da si zagotovijo sredstva, s katerimi omogočijo izlet tudi mladini, ki je siromašna. Tako si je potom kultumo-prosvetnega dela pripravil 10.000 din, kar bodo uporabili za izlet na morje celotnega aktiva.
Prav tako tudi delo naše zadružne mladine prinaša željo mladine v aktivu Ocinje, Kramarovci ir Fikšinci, da si po celoletnem delu najde oddih in razvedrilo potom mladinske organizacije. Tako so se celotni aktivi te zadružne mladine prijavili za izlet, ki jim bo omogočil ogled našega morja in Postojnske jame. Ta mladina pripravlja za 27. april delovno konferenco, na kateri bo dala pregled celotnega dela svoje organizacije.	V. L
Mladinski aktivi soboškega okraja so reševali naloge ob mobilizaciji delovne brigade pomanjkljivo
Mobilizacija mladine v Novi Beograd je zahtevala od naše mladine ogromno požrtvovalnosti. Vendar aktivi sami niso čutili dovolj potrebe po tem, da bi tudi oni s sekretariati na čelu priskočili v pomoč mladincam za prepričevanje staršev, da bi jim prikazali naloge mladinske organizacije in potrebe pri sodelovanju izgradnje socializma. Tako je bilo nešteto mladincev prepuščenih samim sebi. Ti niso vedeli, ali aktiv sploh mobilizira in so hodili na OK LMS spraševat, kara naj se prijavijo. Tu se vidi, da se-
kretariati aktivov niso v dovoljni meri razumeli pomena mobilizacije in mladino niso seznanil) s plani aktivov. Da je mladina pripravljena sodelovati pri teh akcijah, nam jasno pričajo aktivi Ocinje, Kramarovci, Fikšinci, Lončarjevci in Križevci Zato v slehernem aktivu preglejmo možnosti sodelovanja mladine in uresničujmo plane delovnih akcij. Pri tem pa razvijajmo politično delo naših aktivov, kajti le takrat bomo razumeli pomen in potrebo mladinskih delovnih brigad.	R. K.
Prejšnja sekretarja mladinskega aktiva Selo tov. Kerčmar Irma si je dovolila dati obveznost mladinskega aktiva brez vednosti mladine
Mladina Sela najostreje obsoja obveznost svoje sekretarke aktiva, ki je smatrala, da je opolnomočena sklepati, kaj naj dela mladina tega aktiva. Tako je tov. Irma izjavila, na OK LMS-u, da se je celoten mladinski aktiv prijavil na mladinsko delovno akcijo. Vendar, ko so prišli inštruktorji OK LMS v njihov aktiv, mladina o tej obveznosti ni ničesar vedela. Nastalo je vprašanje časti mladine Sela in mladina je odločno zahtevala, da gre mladinka Irma in da vsaj delno popravi 46 podlo delo. Tovarišica, je pa spričo mladine izjavila: »Če gremo vsi, grem tudi jaz.« Vedela je, da vsa mladina nima možnosti iti v brigado, saj so že v aktivu mladinci, kateri so bili že po dvakrat v mladinski brigadi, doma imajo stare starše, bolane. To je ona dobro vedela, zato si je vzela to za izgovor, in se mladini posmehovala. Mla-
dina Sela pa smatra, da je to izigravanje mladinske organizacije, kaiti ona je dobro vedela, da to ni le plan na papirju, temveč da mladinska organizacija uresničuje svoje plane z delom ne le z besedami, da brigada ni le brigada za delo, temveč da je to šola naše mladine. Ona se je vsemu temu smejala, češ saj ne bo nobenega za brigado. Mladina je to razumela. Prijavila sta se dva mladinca, kljub temu da sta še mlada. Sprašuje se pa mladina, ali je lahko v njihovem aktivu članica sekretariata še naprej takšna mladinka? Jasno je, da ne! Mi hočemo  člane sekretariata takšne, ki skupno z vsemi izvajajo naloge našega aktiva, so iskreni in čuvajo čast njihove organizacije. Zato ne morejo imeti v svojih vrstah mladinko, ki hoče izigravati in razbijati njihove vrste.	-I. O.

AFŽ radgonskega okraja se pripravlja
na Teden matere in  otroka 
Članice AFŽ radgon. okraja so na svojem posvetovanju sklenile, da bodo ob spomladanski setvi skrbele, da bo obdelan vsak košček zemlje. Sodelujejo tudi pri ustanavljanju frontnih brigad, ki bodo pomagale obdelati zemljo ogroženim sektorjem.
V kmetijskih delovnih zadrugah bodo poživele delo aktivov za izboljšanje kokošjereje. V tednu cest se bodo žene v čim večjem številu udeležile prostovoljnega dela pri popravilu cest Vršijo se že priprave za teden matere in otroka. Otroške sejme bodo izvedle žene na 6 centrih in to: v Gornji Radgoni, Slatini Radenci, Videm ob Ščavnici, v Apa-
čah, Tratah in pri Benediktu. S 1. majem se prične tekmovanje za Teden matere in otroka. To tekmovanje zajema vzgojna vprašanja, postavitev otroških igrišč, prostovoljno delo pri ureditvi igrišč in Didov, ustanovitev uslužnostnih podjetij: šivalnic, pralnic, krpalnic itd. pri KDZ, obisk pri materah z več otroki in obdaritev, pregled in popis otrok, ki so izpadli iz garantirane preskrbe, šivanje in pripravljanje igrač itd.
V času proti tuberkuloznega tedna bodo žene izvršile popis vseh tuberkuloznih bolnikov, zlasti otrok. Poskrbele bodo za kresove na predvečer praznikov 27. aprila in 1. maja.
Tudi v Dolencih deluje KUD
Kulturno umetniško društvo v Dolencih so ustanovili lansko leto. Društvo je po svojem obstoju še mlado, vendar je pokazalo v svojem delovanju že vidne rezultate, kar se že vidi po tem, da so lansko leto predstavili štiri odrske igre Priznanje za požrtvovalno delo lahko damo predvsem režiserju tov. učitelju in tudi ostalim požrtvovalnim igralcem, ki so vložili svoj trud za to. Tudi v nedeljo, dne 16. aprila 1950 so predstavili na domačem odru enodejanko »Lovorjev venec«. Igro so predstavili precej živo, kar se je videlo po navdušenju gledalcev, ki so se tudi v velikem številu udeležili. Sedaj se že zopet pripravljajo za novo igro, ki jo bodo predstavili v maju mesecu.
Tu se vidi, da je društvo pripravljeno delovati, kar je tudi velikega pomena za kulturni dvig same vasi. Sklenili so tudi, da bodo šli gostovat v druge okoliške vasi; Društvo bo si moralo pridobiti čim več članov, kar jim bo v pomoč v njihovem delovanju.	L. Š
Mesec pospeševanja komunalne dejavnosti
Na konferenci zastopnikov okrajnih poverjeništev za komunalne zadeve za Mariborsko oblast so sklenili organizirati od 1. do 31. maja »Mesec pospeševanja komunalne dejavnosti«.
Ob tej priliki so razčlenili organizacijo za uspešno izvedbo teh nalog, ki so obširne in pomembne. Osnovna naloga vseh organov komunalne dejavnosti okrajnih ljudskih odborov je v navedenem mesecu predvsem seznaniti široke ljudske množice o pomenu in cilju komunalne dejavnosti v dobi gradnje socializma.
V »Mesecu pospeševanja komunalne dejavnosti« je posvetiti vso pozornost čistoči mest in vasi. V tem pogledu je polje dejavnosti zelo obširno. Kjer je le mogoče, je prebeliti in osnažiti vsa stanovanjska in gospodarska poslopja. Podstrešja in ostale prostore je očistiti vseh nepotrebnih in gorljivih predmetov, med katerimi je tudi precej odpadnega materiala, ki ga nujno potrebuje naša industrija kot važno surovino.
Očistiti je vse pločnike, popraviti cestišča, kanale, ograje, plotove in drugo. Ta dela sicer spadajo med naloge »Tedna cest«, zato jih je treba izvesti čimpreje.
Urediti Je parke nasada, otroška igrišča, očistiti gnojnične jame, greznice, napajališča in podobno.
Izvršitev teh nalog zahteva sodelovanje in udeležbo vsega prebivalstva, kajti le v tem slučaju bodo uspehi dela zadovoljivi.	Ga.
Sindikalna podružnica Narodne banke v Gornji Radgoni je gostovala v »Nunski grabi«
Pred dvema mesecema je bila ustanovljena sindikalna podružnica Narodne banke v Gornji Radgoni. Na prvem občnem zboru so si člani zadali med drugim obveznost da bodo prirejali kulturne prireditve na podeželju.
Dne 16. aprila je kolektiv Narodne banke uprizoril v Vinogradniški zadrugi »Nunska graba« propagandno igro »Denar v nogavici«. Nastopal je tudi sindikalni pevski zbor, folklorna skupina in recitatorji GledalcLzadružniki, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, so bili s programom prav zadovoljni ter so izrazili željo, da naj jih večkrat obiščejo.
Ta lep uspeh novoustanovljene sindikalne podružnice Narodne banke v Gornji Radgoni kaže, da je kolektiv pravilno razumel svojo nalogo za povezavo mesta z vasjo.
NAROČNIKI,
poslužite se priloženih položnic in plačajte zaostalo naročnino; če pa so jo že plačali, pa Predplačajte za tekoče leto. Pomislite na to, da s tem omogočate redno izhajanje tednika, da je od tega odvisna tudi pestrost Časopisa.
V soboto popoldne je bila v kleparski delavnici Mestnega podjetja M. Sobote skromna, a pomembna slovesnost. Kolektiv je prejel prehodno zastavo Okrajnega ljudskega odbora in Z. S. J. okrajnega sveta, kot najboljše podjetje za I. tromesečje 1950. leta v okrajnem merilu.
čeprav je kolektiv v prvem mesecu bil pod planom zaradi tehničnih ovir, je napel vse sile, da je istega 31. marca dosegel z 101%.
Ne samo v dosegi plana, ampak tudi kvaliteti se je polagalo ogromno pažnje. Tekmovanje, ki ga je kolektiv napovedal v čast volitev v Zvezno skupščino, je vzpodbudilo kolektiv, da je začel izdelovati predmete, za katerimi nas potrošnik-kmet najbolj sprašuje na trgu, med katerimi so tudi čohala za govejo živino.
Največ je doprinesel k temu tov. Uršič Jože, ki je izdelal potrebno orodje. Kot predsednik sindikata v podjetju se nenehno trudi in vlaga vse napore, da je kolektiv med najboljšimi
Za dosego plana sta ogromno prispevala udarnika Frumen Štefan in Kolmanič Štefan, ter tovariši Medved Bogo, Hari Franc, Koter Alojz in Kerčmar Jožef. Težko je ugotoviti, kateri so najboljši, ker je celoten kolektiv kakor eno mravljišče. Tudi učenci v podjetju so
odlični ter je lahko podjetje ponosno, da ima v bodoče zasigurani mladi kader.
Začudeno in s ponosom je sprejel kolektiv sporočilo, da so si pridobili visoko priznanje za delo. Prejeli so tudi nagrado v znesku 5000 din. Z visoko za. vestjo in s ponosom je sprejel zastavo tov. Kolmanič, katero mu je predal tajnik OS. Kolektiv se Je obvezal, da bo tudi v bodoče napel vse sile, da še tudi v bodoče ostane v njegovi posesti.
Nagrade so prejeli tudi učenci v podjetju, ki so s svojo zavestjo in delom pomagali ostalim delavcem največ pri izvršenju plana.
Omeniti je še potrebno, da se posamezni delavci veliko ukvarjajo z izdelavo novih strojev in raznih aparatov. Na čelu teh pa sta tov. Lutar Vinko in Sever Jožef. Mestnim podjetjem sta prištedila že veliko vsoto in usposobila obrate, da niso v zastoju. Zaradi tega bo naloga MLO, da delo teh tovarišev pravilno oceni in jim kot priznanje dodeli nagrade, ki jim po zakonu pripadajo.
Z dosedanjim delom je sindikalna podružnica v podjetju dokazala, kako je kolektiv sposoben, da v najtežjih pogojih rešuje probleme in dosega uspehe, ki niso v čast samo kolektivu, ampak vsem podjetjem MLO. Njihov sloves v dobrih izdelkih je danes razširjen v vsej državi.
V naši največji ladjedelnici »3. maj« na Reki, kjer so lani zgradili prve štiri velike prekooceanske motorne ladje, so nedavno pričeli graditi nove, še večje motorne ladje. Prvo, ki bo imela ime »3. maj«, že gradijo. Njena nosilnost bo 4200 ton in brzina 17 morskih milj na uro, kar pomeni 3 morske milje več na uro, kot ladje, ki so jih doslej gradili in 300 ton nosilnosti več. Zgradili pa bodo še 3 ladje te serije.
V Zagrebu je bilo preteklo nedeljo IX. zasedanje plenuma centralne uprave sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Sekretar centralne uprave tov. Savo Medan je med ostalim poročal, da so gradbeni delavci v lanskem letu izročili domovini stanovanja za nad 90.000 delovnih ljudi. Razen tega so zgradili 3007 industrijskih objektov, 689 mostov v skupni dolžini 26,7 km in vrsto drugih objektov.
Delovni kolektiv v Rankovičevem je dal lani našim železnicam 1000 novih odprtih tovornih vagonov, letos pa bo izdelal že nad 2000 vagonov. Te dni bo izročila tovarna železnicam 50 tovornih vagonov z nosilnostjo 45 ton. To je prva serija tako velikih vagonov izdelanih v naši državi.
V Bosni in Hercegovini se je takoj po osvoboditvi pričela borba proti nepismenosti. Že leta 1945 in 1946 se je naučilo čitati in pisati skoraj 62.000 ljudi, do konca lanskega leta pa že 552.480 prebivalcev. Letos prirejajo 8.230 analfabetskih tečajev, ki jih obiskuje 47.400 oseb, Po zaključku letošnjih tečajev v mnogih krajih ne bo nepismenih.
Gradbeno montažno podjetje »Elektroprenos«, ki je v Sloveniji zgradilo že 350 km daljnovodov visoke napetosti, bo letos z zgraditvijo daljnovoda Velenje— Ljubljana za 110.000 voltov, izvršilo poslednji daljnovod po petletnem planu graditve daljnovodov v Sloveniji.
Iz vseh delov države se je zbralo v Beogradu 46 mladinskih delovnih brigad,
v katerih je nad 8000 brigadirjev, ki so že začeli z delom.
V splošni študentovski restavraciji so v preteklem tednu poskusili lupiti zelenjavo kemičnim potom. Dosegli so želo lepe uspehe. Po Štiriminutnem namakanju v sodovi raztopini so popolnoma očistili in olupili krompir. Kemično lupljenje ostale zelenjave in sadja le prineslo podobne rezultate. Kemično lupljenje sadja in zelenjave se je uporabilo pri nas tokrat prvič, a v ZSSR in ZDA je lupljenje na ta način že udomačeno.
V mariborski Predilnici in tkalnici se je razmahnil nov način tekmovanja. Uveljavile so ga mladinske brigade Imenovale so ga kar »šahovski« način. Ta način se razlikuje od Sirotanovičevega, ki zajema samo po eno brigado, v  kajti v tem načinu tekmovanja so zajete vse brigade istočasno; skoraj vsa tovarna. To je ogromnega pomena ne le za storilnost, marveč predvsem za delavsko zavest, ki se dviga ob uspehih.
V Indiji v kneževini Hajdarabad zajema gverilsko gibanje vedno večji obseg. Močan gverilski oddelek nadzoruje področje 24.000 km2 Tolenganes. Indijske oblasti organizirajo kazenske ekspedicije, da bi gverilce uničile. Proti gverilcem so poslali policijske motorozirane oddelke.
V preteklem letu je razglaženih 42 delavcev grafične industrije Jugoslavije za novatorje in racionalizatorje. Ti so s svojimi  iznajdbami prihranili državi 3 milijone 432.000 din. Poleg tega je razglašenih 817 udarnikov. Izmed teh je 445 žena.
V LR Hrvatski bodo porabili letos za zgraditev novih industrijskih stavb, stanovanjskih hiš in kmetijskih gospodarskih poslopij 5 milijard 400 milijonov dinarjev. Samo za delovne ljudi bodo letos zgradili nad milijon m2 nove stanovanjske površine.
Stran 3
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 20. aprila 1950
Vse do lanskega poletja je v Soboti in v vsem okraju agilno deloval eden izmed najboljših aktivistov, tovariš
Mele Anton
Poznajo ga v Bodoncih, kjer je bil komandir postaje Narodne milice in tudi v Cankovi, kjer je vršil enako službo. V L 1948 je bil nameščen pri upravi Narodne milice v Murski Soboti v svojstvu gasilskega referenta. Tudi na tem polju dela se je izkazal kot dober organizator in izredno požrtvovalen.
Letos 4. aprila je po neozdravljivi bolezni, katero je dobil v internaciji v Dachau, ob pol peti uri zjutraj umrl v svoji rodni vasi v Cerknici v okraju Postojna, kamor je šel teden dni prej z upanjem,	bo koristila
sprememba podnebja. Njegova želja je bila, da ga pokopljejo v domači vasi kot komunista borca za dobro svojega ljudstva Za njim žalujejo poleg znancev in sorodnikov žena in trije otročički, katere je smrt Antona zelo hudo zadela.
Iz Murske Sobote so šli na pogreb člani uprave Narodne milice in organi Narodne milice iz soboškega okraja, predstavnik Zveze borcev tov. Rapelj Rudi-Savo, za Okrajni komite KPS tov. Peče Oskar.
Masovne organizacije, službeni tovariši, znanci in sorodniki so se dostojno poslovili od Meleta Antona, ki nam bo ostal v trajnem spominu.
Avto-moto društva M. Sobota je izvedlo prvo akcijo na vasi v tem letu
Od vseh organizacij Ljudske tehnike v soboškem okraju je v zadnjem času najlepše napredovalo Avto-moto društvo. V aprilu je priredilo akcijo na vasi in to v Prosenjakovcih. V Prosenjakovcih je Člane društva pričakovala množica vaščanov. Ob 15. uri je bil v osnovni šoli sestanek, kjer je šolski upravitelj tov. Kardoš s toplim pozdravom sprejel člane društva.
Akcije v Prosenjakovcih se je udeležilo 14 članov z osebnimi in motornimi vozili. Ob tej priliki je omenil vlogo Ljudske tehnike predsednik društva tov. Zaplatič Jože, ki je govoril o pomenu in važnosti Ljudske tehnike pri dvigu gospodarstva.
Tokrat je bil postavljen v Prosenjakovcih tudi iniciativni odbor Avto-moto krožka. Ta krožek je že takrat štel 30 članov.
Po tem je bila še propagandna vožnja motoristov, ki so pokazali svojo izurjenost in pripravljenost v vožnji. Kot vse kaže, je to povoljno vplivalo na člane krožka, kajti v nedeljo bo ustanovljen v tej vasi klub Ljudske tehnike, ki bo zajemal tudi ostale panoge Ljudske tehnike in ne samo avtomobilizem in motorizem.
Izboljšanje brzojavnega aparata
Nova domača izboljšava brzojavnega aparata bo precej pripomogla, da bo pospešena oddaja radijskih brzojavk. Radiotelegrafist Anton Ramijak je v ta namen uvedel polavtomatično tastaturo. Z njo je mogoče hitreje oddajati in zanesljiveje prejemati brzojavke. Nova aparatura bo zlasti koristna v železniški službi, kjer so jo že začeli uvajati.
Z našo mrežo smo ujeli
Jubilej
»Pišta, hej Pišta! Kdaj bo pri vas miting? Me povabite, P ista? Saj si ti kulturno-prosvetni referent Mestnih podjetij o Soboti; mladine mislim.«
»Še tega ne veš! Sto let si za nami. Sto let. in še mladinec si, praviš.«
»Kaj me briga sto let nazaj ali naprej. Za miting mi povej.«
»Ti pa bi samo veseljačil, študij bomo imeli in ne veselico.«
»Škoda. Vi nič ne date na praznike, na obletnice, na tako vazne jubileje? Ste pa res nekulturni, če na takšne reči pozabljate.«
»Ti pa veš o kulturi! Ti, ki še niti v kino ne hodiš.«
»Veš, pa boš res moral nekaj organizirati! Devetindvajseti april se bližal Pohiteti moraš!«
»Misliš sedemindvajseti april! Se vidi, da niti ne veš, kakšne obletnice praznujemo.«
»Kaj misliš, da ne vem brati? Pravkar sem gledal ves stenčas pri kleparski delavnici. Na njem točno piše: devetindvajseti april tisoč devetstodevetinštirideset. Zgoraj pa: Stenčas mladinskega aktiva Mestnih podjetij. Zdaj vidiš, da je to jubilej vašega stenčasa.«
Mleko, mast in potovanje
»Ti si Jerebič Miška! Vidiš, še je tema, pa te skoraj ne bi poznal. Zadnjič sva se srečala v Mariboru na plači.«
»O, dobro jutru. Ti si Hozjanov Majči. Vidiš, tako se srečamo mi popotniki.«
»Kam pa zdaj? Zopet v Maribor?«
»Tako je, Majči. Pa ti?«
»Skupaj greva. Vidim, da nimaš ravno preveč s seboj. Boš mi pa pomagal nesti teh kup cul.«
»»Bo že nekak. Moje sicer malo izgleda, pa bo precej. Težka je kanta. Žakel mele je laže nesti.«
»Saj to te tisto. Jaz imam isto smolo. Mast sem vzel. Veš tako sem mislil. Mast dobro plačajo.«
»Kak pa je bilo pri tebi z mlekom? Si vse oddal?«
»Ne, veš, na kšeft sem računal. Rajši sem ga polagal svinjam. So bolj debele, če jim ga večkrat priliješ. Pa za mast mi je šlo.«
»Kaj pa odločbe še nisi dobil, da je namesto mleka treba oddati mast?«
»Sama sva; povem ti, da sem jo dobil. Pa kaj boš z njo?! Jaz pa vseeno mast prodam. Nekaj masti mi še ostane. Masti ne oddam! Če pa ne zvozim dobro, pa s tem denarjem, ki ga dobim za mast, plačam kazen, pa mi še nekaj ostane. Po navadi slabo vidijo. Posebno če si z odborniki dober kot jaz.«
Vlak je prisopihal. Sprevodnik je izstopil in zaklical:  »Bel... tinci!« Miška in Majči sta pobrala kante in nahrbtnike in se podvizala v vagon.
Iz telovadnice v telovadnico ali v sinagogo ali pa še kam...
Boris je srečal pred kinom »Sloga« o Ljubljani Vincija. Naredil je kisel obraz, čeprav se je razveselil srečanja.
»Slabe volje si, Boris!«
»Nič takšnega, Vinci. Vesel sem, da po enem mesecu grem v kino.«
»Kaj doma delaš, o Predanovcih?«
»Vraga v Predanovcih! Že leto in pol sem v Soboti. Nimam časa nikamor oditi. Služba me teže, služba.«
»Pa v Soboti imate kino?«
»Imeli smo ga. Veš, to je bilo tako: bilo je nekoč... Pravljica pač, ali pa če hočeš, lep spomin. Spomini so vedno lepši, čeprav smo se jezili, da je kino bil dve leti v telovadnici.«
»Kaj pa zdaj? Ali sploh ne bo kina?«
»Bo, bo, samo kdaj. Spet bomo lahko čakali in čakali. Veš kaj. Nekaj pa le imamo, da pozabimo vsaj za nekaj minut na kino. Tega niti vi nimate. Veš, kako se še temu pravi... tisto, kar se vrti, da se še tebi zavrti, če se z njim vrtiš... Ringlišpil... To ni slovenski, toda ti razumeš... Kino pa bo baje v bivši sinagogi, samo strop morajo narediti in okna
popraviti in še nekaj. Pa niti to ni sigurno. Nekaj pravijo, da bodo dali v telovadnico v fizkulturni dom. Mogoče pa bodo zidali tudi novi kino. Veš. potrpežljivi moramo biti.«
»Kaj pa bodo potem telovadci, če bo kino v fizkulturnem domu?«
»Vpisali se bodo v planinsko društvo, da bodo imeli četrtinsko vožnjo po vlakih in bodo lahko obiskovali telovadbo v Mariboru ali v Ljutomeru.«
»Kaj pa igralci SKUDa-? Kje bodo nastopali?«
»Verjetno v letnem gledališču. Pomagali si bodo pač s pomladjo Mogoče pa bodo šli nastopat v Čepince, kjer imajo v zadružnem domu lep oder. Pa bo še to najboljše.  Nekaj kamionov in nekaj sto Sobočanov bo lahko šlo z njimi in bodo tam po nastopu lahko Se pri kinopredstavi, saj bodo v Čepincih imeli v najkrajšem času tudi kino.«
Prirodopis se širi
»Kaj Mirko, ti se učiš prirodopis?! Saj to ni za šoferja.«
»Veš kaj, Peter. To je pa že res potrebno. Moramo poznati, kako trdo je katero drevo in kakšno odpornost ima konj. Mogoče bom v kratkem študiral še gradnje, da bom vedel, koliko vzdrži kateri zid.«
»Zakaj pa to?«
»Veš, v zadnjih časih so se naši šoferji že navadili voziti v drevesa, v vozove, o konje in včasih tudi v zidove. Pa se bojim, da se me oprime ta navada. Najprej si hočem biti s stvarjo na jasnem, da bom vedel ocenili učinek.«
B. S. Beltinci. Z veseljem smo prejeli Vaše pismo, v katerem nam sporočate svoje mnenje in nasvete. Na zadnji seji uredniškega odbora smo se pogovorili tudi o Vašem predlogu in kot vidite, smo ga že v tej številki upoštevali. Upamo, da boste še v nadalje sodelovali na isti način.
J. S. Ljutomer Pismo m dopis smo prejeli. Prosimo pa vas, da nam pišete več o šolstvu m istočasno sporočite, kakšno je zanimanje za časopis v vašem okraju oziroma v Vasi okolici.
A. S. Runeč. Ob Vašem pismu smo se največ časa ustavili. Zelo izčrpno ste nam prikazali mišljenje ljudstva v zvezi s tiskom in zato nas je privedlo do marsikaterih sklepov. Žal pa ne moremo dosti storiti za razširitev dopisniške mreže v ljutomerskem okraju, kajti poskušali smo že večkrat, toda vsi poskusi so se nam izjalovili Zato pa je tudi število naročnikov v tem okraju najmanjše, kot ste to sami ugotovili. Vsekakor pa bomo poskušali z načinom, katerega ste nam nasvetovali
Vse dopisnike in bralce naprošamo, da nam sporočijo svoja mnenja o časopisu, predvsem pa vse tiste, katere smo za to posebej zaprosili, kajti izkušnje so pokazale, da je le na ta način mogoče kvaliteto in vsebino izboljšati. Sami pa bomo skrbeli, da bomo v stalnem stiku z vsemi, ki nam hočejo pomagati. Vsem, ki so nam že pisali in s svojim trudom pokazali da želijo koristiti svojemu časopisu, se najlepše zahvaljujemo in prosimo še za nadaljnje sodelovanje.
Uredništvo
Pomladanski kros kolesarjev v Beltincih
Kolesarski klub »Prekmurje« v Beltincih je v nedeljo izvedel kolesarski kros. Do pol druge ure, ko se je kros pričel, se je zbrala velika množica gledalcev. Bilo jih je okrog 1300. Krosa se je udeležilo 106 kolesarjev iz vrst pionirjev, mladine in odraslih. Zbrali so se kolesarji od šestega pa vse do triinštiridesetega leta starosti,  kar lahko štejemo v uspeh kolesarskemu klubu v Beltincih, ki je znal tako na široko zajeti organizacijo krosa. Kolesarji so na tem krosu dosegli lepe rezultate, posebno nekateri izmed tistih, ki so tokrat prvič tekmovali, to so: Kavas Amalija, Glavač Agica, Prelog Anica in Vincenc Stefan. Temu krosu je prisostvoval tudi sekretar Okrajnega telovadnega odbora iz Murske Sobote;
Na krosu so bili najboljši naslednji tekmovalci:
m. pion. in pionirke (150 m):
Virag Štefan, Beltinci	—	1.
Gelt Marija, Beltinci	—	2.
Zver Jožef, Trnje	—	3.
Kavas Amalija, Beltinci	—	4.
pion i r j i (250 m):
Virag Anton, Beltinci	—	1.
Erjavec Vlado,	Beltinci	—	2.
Poredoš Jožef,	Beltinci	—	3.
pionirke (250 m):
Gelt Rozalija, Beltinci	—	1.
Glavač Agica,	Beltinci	—	2.
Horvat Agica,	Trnje	—	3.
Vlahovič Gordana in Vera —	4.
mladinke (3 km):
Zver Marija, Belt. 10 min. 30 sek. 1. Virag Marija, Belt. 10 min. 31 sek. 2. Matko Ana, Belt 10 min. 33 sek. 3.
mladinci (3 km):
Matajič Štefan, Trnje 9 min. 5 sek. 1. Virag Karel, Belt 9 min. 5 sek. 2. Erjavec Milan, Brat. 9 min. 6 sek. 3.
članice (3 km):
Zorko Ana, Brat	9 min. 50 sek. 1.
Vereš Berta, Belt.	9 min. 55 sek. 2.
Pozderec Anast., Belt 9 min. 56 sek. 
3. Prelog Anica, Belt 9 min. 57 sek. 4.
turisti do 20 leta (6 km):
Horvat Štefan, Trnje 16 min	1.
Gruškovnjak, Belt. 16 min 1 sek. 2. Gombosa Štefan 16 min. 3 sek. 3.
turisti nad 20 let (6 km):
Svatina Slavko, Belt. 14 min. 45 sek. 1. Zorko Ivan, Žiški 15 min. 27 sek. 2. Šteiner Jožef, Belt. 15 min. 29 sek. 3. Vincenc St, Vel. Pol. 15 min. 30 sek. 4.
podmladek (500 m):
Sreš Janez, Bratonci	I.
Mlinarič Stefan, Bratonci	2.
Tibaut Štefan. Trnje	3.
Tablica slovenske nogometne lige
Stanje po V. kolu:
Krim	5	5	0	0	16 2	10
Branik	5	5	0	0	23:4	10
Odred	5	4	0	1	19:7	8
Korotan	5	4	0	1	12:5	8
Kladivar	4  3      1  0   10:3    7
Proletarec	4	2	0	2	13:11	4
Nafta	4	1      2   1	9:8	4
Železničar (Mrb)	5	2      0	3	6:13	4
Gregorič	5	1       1  3	8:13	3
Železničar (Lj.)	5	1       0	4	8:16	2
Miličnik	5	0       2	3	6:16	2
Sobota	4	0       1	3	2:6	1
Proleter	3	0       1	2	3:11	1
Drava	5	0       0	5	2:22	0
Serijska izdelava elevatorjev za slamo
Kolektiv tovarne poljedelskih strojev »Zmaj« v Zemunu je začel serijsko izdelovati elevatorje za slamo. Poizkusni elevator je bil gotov za čast volitev in se je dobro obnesel, tako da bo izšla sedaj prva serija 100 elevatorjev.
Delavci tovarne završujejo dele za trierje, ki bodo že za letošnjo mlačev izročeni našemu gospodarstvu in si bo tako naše gospodarstvo pridobilo zopet dva nova stroja domače proizvodnje.
Mladina pripravlja bogat spored
V okraju Murska Sobota bo Imela mladina za 27. april skupno proslavo s frontovci. Mladinski aktivi so sklenili da bodo na predvečer obletnice ustanovitve OF prižgali kresove. Ob njih bodo priredili rajanje in si pripovedovali o delu Fronte od njene ustanovitve do danes. Prav tako pripravljajo kresove rodi za Prvi maj, za katerega se mladina posebno vestno pripravlja. Z izdelki, s katerimi bo nastopila na prvomajski paradi, bo prikazala delo svoje organizacije. Največ pozornosti bo posvetila prikazovanja izdelkov domače obrti.
Številni mladinski aktivi tekmujejo v čast Praznika dela. Nekateri so svoje obveznosti že izpolnili. Med njimi je tudi aktiv Krog, ki si je med drugim zadal obveznost, da bo do 1. maja ustanovil fizkulturni vod. Do sedaj je vključenih v vod 90% mladine aktiva. Mladinski organizaciji murskosoboške gimnazije in ekonomskega tehnikuma pripravljata akademijo za 27. april. Mladinci v Križevcih, Puconcih in Cankovi bodo organizirali izlet v Reko in Postojno.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našega očeta, starega očeta in tasta
FRANCA KOROŠCA
na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem prekrasnih vencev, upravi O M, OZKZ, gasilcem in opekarni za udeležbo, domači godbi in pevcem za žalostinke, vsem, ki ste z nami sočustvovali in izrazili svoje sožalje, najprisrčnejša hvala.
Gornja Radgona, 16. aprila 1950.
Žalujoče družine KOROŠEC
PRODAM po zmerni ceni dobro ohranjena očala, ameriške znamke, primerna za srednje slabovidne. Naslov in na vpogled v upravi lista Ljudski glas. Murska Sobota.
POZIVAMO VSE OBRTNIKE in lastnike zasebnih premoženj na masovni sestanek zaradi odmere dohodnine za gospodarsko leto 1949. Sestanek se bo vršil v dvorani Okrajnega odbora OF (prej Valijeva vila) dne 26. aprila t. l. ob 8. uri. — OLO, pav. za finance, Murska Sobota.
VSEM KMETOVALCEM MURSKE SOBOTE! Dne 21. aprila t. l. se bo pričelo cepljenje proti rdečici v Murski Soboti. Cepilo se bo vsaki dan od pol 14. ure naprej, razen ob nedeljah. Tarifa za prvo cepljenje znaša 30 din in za drugo cepljenje 15 din od komada, kar je skupno 45 din. — MLO, Murska Sobota.
OBVESTILO. Obveščamo vse kmetovalce, ki imajo planirano setev industrijskih rastlin, sončnic, bučnic ter sladkorne pese, da morajo planirano površino brezpogojno zasejati, ne glede na to, če je setveni plan podpisan ali ne. Za neizvedbo tega bo vsakdo predlagan v kaznovanje. — MLO, Murska Sobota.
PLANINSKO TURISTIČNO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI vabi vse svoje člane, da sc udeleže ustanovnega občnega zbora dne 21. aprila t. l. ob 7. uri zvečer v Fizkulturnem domu (Mladinski dom) v Murski Soboti Poleg občnega zbora se bo razpravljalo o ugodnostih, ki jih nudi društvo članom in o četrtinski vožnji po vseh jugoslovanskih železnicah. Vabljeni tudi vsi ljubitelji prirode. — Odbor planinskega turističnega društva, Murska Sobota.
Vinko Kirbus:
T KALKA
(Nadaljevanje in konec)
Prišla je zima, veter je zasipal okno s snegom, v stanovanju je bilo mrzlo. Fanika sicer ni več toliko jokala, a tudi nasmeha na njenem obrazu ni bilo več. To ni bilo več dekle, bila je ženska, ki ji je življenje pritisnilo na lica pečat resnosti, skrbi in grenkobe. Bila je sama, sosedje so se spet zaprli v svoje hiše in niso nič  več prihajali v hišo, kjer je nekoč prebivala družina Radlovih.
Zimski dnevi so si bili podobni. Zjutraj, še v temi, ko je na postajo privozil koroški vlak, je Fanika že korakala proti tkalnici, ob dveh popoldne, ko je na sireno tekstilne tovarne zamolklo odgovarjala sirena kovinske tovarne, pa se je vračala domov in njene obleke so se držale bombažne nitke.
In tako do pomladi, ko si je začela urejevati vrt. Tri jablane so ozelenele, vrt je oživel.
V začetku maja je bilo v tovarni veliko govora o novem načinu dela. Povsod je bilo opaziti velike spremembe. V obratih so nalepili dolge parole z debelimi črkami. Pred izhodom iz tovarne je stal velik načrt s krivuljami, kakor na posteljah v bolnišnici. Napovedano je bilo tekmovanje. Spreleti so ga na posvetu. Ves obrat je bil
zbran. Fanika je pozorno poslušala in skromno stala ob strani. Nihče ni z njo govoril. Fanika je mislila, da je to zaradi tega, ker so jo izključili iz mladinske organizacije. Sama pri sebi pa je sklenila, da bo delala jutri z vsemi silami. Nikomur ni povedala ničesar o svojem načrtu, a težko je čakala jutrišnjega dne.
Ko je zatulila sirena, je že bila pri svojem tkalskem stroju. Nestrpno je čakala ha začetek. Oh, kako je ropotalo tistega dne v tkalnici! Obratovodja je tekal od enega konca do drugega. Fanika pa je delala molče in na čelo so ji stopile znojne kapljice, da so ji lasje lepili k licem. Ni imela navado, da bi sama izračunavala učinek dela. in naslednjega dne, ko je stopila v tovarno, je na tisti veliki plošči, pred katero se je zbralo veliko tkalk, stalo njeno ime; lepo je bilo napisano s tiskanimi črkami: Fanika Radl in potem učinek dela. Vsi so se ustavljali in čitati imena, slišala je, kako na glas čitajo tudi njeno ime. Prevzelo jo je zadovoljstvo in veselje. Toda naenkrat se ji je zahotelo, da bi bila prva. In spet je sklenila, da bo delala z vsemi silami. Po nekaj dneh je bil spet tekmovalni dan: tokrat je dosegla zares prvo mesto. Tkalke so prihajale k njenemu stroju, jo spraševale za na-
čine dela, ona pa jim je dobrohotno in preprosto odgovarjala.
Pozvali so jo v pisarno mladinske organizacije. Ko je dobila povabilo, se je mahoma zresnila; spomnila se je lanske jeseni. Dolgo se je obotavljala in končno stopila v pisarno. Mislila je, da bo tam našla tistega ošabnega mladeniča. Toda na njegovem mestu je sedel tisti, ki je tistikrat stopil v pisarno. Ta pa je bil popolnoma drugačen. Obraz je imel bolj domač, Faniki se je zdelo, da ga pozna. Nasmehnil se ji je, stopil k njej in jo peljal v kot, kjer je poleg okrogle mize stala mehka klop z naslanjalom. Takega sprejema Fanika ni pričakovala.
»No, Fanika, spoznajva se, jaz sem predsednik mladine...« in ji je podal roko. V govoru tega novega predsednika ni bilo ošabnosti. Tudi s tujkami ni govoril, Povedal je vse tako domače, v jeziku, ki so ga govoriti vsi v tovarni. Fanika se je vedno bolj osvobajala tesnobe in mu slednjič brez strahu povedala svoje misli. Ko je govorila o svoji materi in tistih dnevih, je premagovala solze v očeh. Ta domači predsednik pa ji je položil na ramo svojo težko roko in ji nekaj tako prijaznega povedal, da so ji potem  zares prišle solze v oči. On pa se je smehljal ...
In sprejeli so jo v mladinsko organizacijo.	
Po tem se je veliko več govorilo o tkalki Faniki Radl Celo v časopisu je čitala svoje ime Eh. da bi bila še mati živa; prinesla bi ji časopis v re-
restavracijo in medtem ko bi ona čitala časopis, bi Fanika opravljala njeno delo.
Ob izpolnitvi polletnega plana se je zvečer zbral kolektiv k slavju. V veliki dvorani so bile postavljene mize, v kuhinji tovarniške menze pa so pripravljali večerjo. Vsi so bili lepo oblečeni. Fanika je za ta večer prvič oblekla boljšo obleko. Na odru pa je stala miza, pogrnjena z rdečim blagom. Prišel je predsednik sindikata. Zbrali so se in potem so veliko govorili. Med govorom je videla Fanika, kako predsednik mladine nekoga išče. In ko jo je opazil med množico, se je napotil k njej: »Fanika, veš, ti boš govorila pred kolektivom.. Saj vem, da že nikoli nisi govorila, a danes boš, povej to, kar misliš .. .« Predsednik ni poslušal ugovorov
Direktor in predsednik sindikata sta 
stopila na oder in slednji je držal v roki šop kuvert in nekaj knjižic.
»Fanika Radl,« je zaklical predsednik. Faniki je začelo razbijati srce. Nekaj časa se je obotavljala, a potem, ko je videla, da jo čakajo, se je napotila k odru. Vsi so jo gledali in ko se je vzpenjala na oder, je v dvorani zaploskalo. Faniki ni nikoli tako močno razbijalo srce. Imela je občutek kot bi ne hodila po tleh, ampak kar po zraku. Na sebi je čutila stotine pogledov. Predsednik se je smehljal in najavil: »Prosimo, naj nam Fanika kaj pove o tem. kako je dosegla takšen uspeh. « Fanika je vztrepetala. Kaj naj pove, ko še nikoli ni govorila. To-
da v dvorani so utihnili in radovedno čakali na govor. Fanika je stiskala prste, iskala primerne besede, tiste, ki jih navadno govorijo učeni ljudje, a se jih ni mogla spomniti, kar jo je še bolj spravilo v zadrego. V dvorani so začeli šepetati. Fanika se je obrnila k predsedniku sindikata, da ji priskoči na pomoč, a ta se ji je prijazno smehljal in jo vzpodbujal g pogledi.
»Veste, je začela, ... ne vem, kaj naj povem .. Nikoli še nisem govorila ... No, jaz sem član mladinske organizacije, a prej nisem bila. A glede dela, saj sem vam že povedala, kako sem prva ... Sklenila sem in potem je kar samo prišlo... Tako... jaz ne bi imela več kaj povedati, samo to: dajmo, dajmo vsi skupaj čim bolj delali, potem bo lepo...« in potem se je nasmehnila, v dvorani pa se je razlegalo navdušeno ploskanje, predsednik ji je izročil udarniško knjižico, direktor pa modro kuverto in oba sta ji stisnila roko.
Potem, ko je spet sedela v dvorani, se ji je zazdelo, da vse skupaj le sanja. V globini dvorane je zaigral delavski orkester, pari so se zavrteli, delavci in delavke, tkalci in tkalke so sedali za mize. Direktor in predsednik sindikata sta Faniko povabila k svoji mizi. tam je bil tudi Fanikin obratovodja. Videti je bilo, da je bil ponosen na svojo tkalko. Vsi so pa hoteli govoriti s Faniko; ona je bila skromno dekle Potem so pili vino. Fanika je bila srečna, vedno bolj se je smehljala, Fanika je zaživela. 
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas« Murska Sobota— Tiska Mariborska tiskarna.