GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR. - TCLIiI-ON 8T. 156 ČEKOVNI KACUN PRJ NARODNI UANiU PTUJ SibV. 64i-90323-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDt^R V B A B L JOŽE ROKOPISOV N& VRAČAMO TISKA MARIBORSKA TISKARNA §lcv. 14 — Letnik V. PTUJ, 4. aprUa 1952 Cena din 6. Kaie staliiile je jasno in načelno: svoje hočemo, tujega nočemo! Maršal Tito je v imenu jugosl ovanskih narodov na zasedan ju Zvezne skupščine ostro obsodil mešetarjenje o naših življenjskih interesih Beograd, 31, marca. Na danažnjem dopoldanskem zasedanju Ljudske skup- ščine FLRJ je govoril maršal Jugosla- vije Josip Broz-Tito. Prihod maršala so poslanci stoje pozdravili z dolgotraj- nim plpskanjem. Govor tov. Tita so če- sto prekinili z burnim in dolgotrajnim odobravanjem. Tito je v svojem govora dejal: »Tovariši in tovarišice ljudski poslan- ci! Takoj vam moram povedati, da v tej proračun.ki debati nisem imel na- mena govoriti, vendar pa so me debata v proračunski razpravi, posebno pa vprašanje odnosov med nami in Italijo, dalje protijugroslovanske demonstracije v Italiji, poskusi, da bi rešili vprašanje Trsta brez nas itd., napotili, da bom tu- di jaz pri tej debati povedal nekaj be- sed. Govorim v svojem imenu, v imenu vJade in mislim, da tudi v imenu jugo- slovanskih narodov, (Vzkliki: Tako je!« Vsi ljudski poslanci vstanejo in dolgo časa pritrjujejo). Posebno me je napotil k temu neki članek v inozemskem tisku glede Italije v katerem je rečeno, naj zavezniki pri- pravijo Tita do tega, da bo povedal, kaj misli. Jaz sem že večkrat povedal, kaj mislim, danes pa bom skušal biti čim- bolj jasen, da pozneje ničesar več ne bo treba dodati našemu mnenju o teh stva reh. PROTIJUGOSLOVANSKO GONJO SO ORGANIZIRALI NAJODGOVORNE I- gl KROGI V ITALIJI Odpor naših narodov, naših mož, na- Jih državljanov je dejansko posledica nezaslišane protijugoslovanske gonje ki je prišla v zadnjem času do viška. Pri tem ne bom rekel, tovariši, da je ta Konja spontan izraz mnenja italijanske- ga naroda. Ne, sodim, da je to umetno napravljeno, menim in izjavljam na >e»n mestn, da je ta stvar organizirana pf> najodgovornejših krogih v Italiji in zagotovo vem, da pri teh protijugoslo- vanskih akcijah, na našo srečo, ne so- deluje italijanski narod, tisti narod, ki zares lahko predstavlja svojo državo — demokratični elementi Italije, (Dolgo- trajno ploskanje). Brali ste in veste, da pri teh demonstracijah sodelujejo otro- ci, ki so jih njihovi profesorji in učite- lji nagnali naravnost iz šol na ulico. Seveda, ti otroci ne poznajo mere in vpijejo in pripovedu.iejo marsikaj, to, kar so jih naučili, in kar se sami snom- nijo. Najhujše je, da te otroke, ki še niso pokvarjeni, vodijo tisti, ki so ne le uničili Italijo, marveč tudi povzročili nesrečo v drud pa tudi v prvi svetovni Vojni, tisti, ki so nam prizadeli toliko 7j?ga, Tud? informbirojevci so se zdra- fli 8 fašisti pri tei nezaslišani gonji proti Jugoslaviji, Sodim, da ta gonja ni prišla nenadoma, sama od »»»be, marveč da je posledica celotne poHtike italijan- ske vlade od končane vojne do danes. Kdaj nam je priSla italij. vlada naproti, pa sprejela našo roko snrave. iskala, kot smo mi iskali, skunno pot. da ustva- rimo vsaj normalne odnose med našima t^ržavama ter si prizadevala po«!tonoma od^+raniti vse, kar bf uteenilo biti v pri- hodnje v škodo obeh dr5rav? Nikoli. V^ »začetku ni mogla govoriti, kpr Je ven- darle čutila, da nima moralne pravice in da še nima onore. Ceda^ie bolj na v svoii zunan.^l politiki, nosebno v odno- sih do Jugoslavije, dviga svoj elas In f^alje i^^raTti^ele dobiva svoj stari ton Eistem stare nrakse v svoi' zunan?! no- ki je dosesrel svoj vi^ek pod ita- lijanskim fa^tirmom. »o je, ko jc bil ^'Vlussolini na čelu Italije. l^AglSTirNF STRASTI POD PT^ASČ^M TAKOIMENOVANE DEMOKRACIJE Pomislite, tovariši in tovarišice, da v tej proti jugoslovanski gonji v Italiji 'iudje lahko vzklikajo Mu.ssollniju, po- jejo fašistične pesmi in mečejo najodar- leiše psovke na našo državo, da ne go- vorim o naši volski in o nas vseh. itali- janska vlada pa vse to mimo onazaje to imenuje demokracijo. Fašistične strasti Se v Italiji razvnemajo pod pla- ^fem takoimenovane demokracije. In to ^ tovariši in tovarišice. kar nas navda- s skrbjo. Trst sam na sebi ni veli- '^nsko vprašanje. Ne, Trst je samo po- ^od. Nekaj drueega se skriva za Trstom. Jdaj je bil Trst italijanski? Kdaj je pred prvo sveto\'no vojno pripadal Italijanski državi, — ne glede na to, da bilo v mestu več Italijanov — da bi 'talija sedaj imela nravico vnovič zahte- vati, da se vrne Trst k svoji matični Jeieli? Trst je pripadel Italiji kot posle- ^'ca imperialistične gostije, kot posledi- dogovarjanja imperialistov v prvi ®^etovni vojni, ko je vojna še trajala. ne samo Trst, ampak tudi mnogi ^l^gi kraji naše rodne grude so bili dro- za podkunljanje, oziroma cena ?n za udeležbo Italije na strani An- ^''te. Krivica, ki je nastala po prvi sve- vojni kot posledica nepravičnosti do naše države, plačevanja z našimi ljudmi, ta krivica se je ponovila tudi po drugi svetovni vojni. S skrbjo nas na- vdaja, da gredo zavezniki na zahodu na Hmanice italijanskim hotenjem, izsilje- vanjem italijanskih vodilnih krogov. Zavezniki popuščajo pod pritiskom fa- šističnih elementov, ki so bili vzrok svetovne katastrofe. To nas vznemirja. Prebral vam bom, tovariši, kar sem danes videl v londonskem časopisu »Economist«. Oprostite, ker vas bom malo zamudil, toda to je treba vedeti Časnik piše: ,Ker Jugoslovani držijo co- no »B« Svobodnega tržaškega ozemlja, ni nobenega logičnega razloga, zakaj ne bi sedaj Italija zasedla cone »A«'. Premislite! Napadena od italijanskih fašistov, izropana in s krvjo napo jena Jugoslavija naj bo sedaj v istem polo- žaju glede naših pravičnih zahtev in ti- stega, kar je naše. (Dolgotrajno vzklika- nje). NAJNEVARNEJŠI ELEMENT ZA NO- VO VOJNO ZARlSCE Kako pridejo do tega? Mar ni to re- habilitacija vseh zločinov, zagrešenih v drugi svetovni vojni? Tako govori eden izmed uglednih časopisov Anglije, govori London, v katerem se dogovar- jajo na naš račun, brez naše volje in brez naše udeležbe. Dalje piše: »To ji prej ni bilo dovo- ljeno, ker je bila Italija bivša sovraž- na država in ni imela dovolj moči (premislite, sedaj tarnajo, ker ni imela, dovolj moči, da bi nam ugrabila, kar smo osvobodili kot svoje!), da bi varo- vala precej nevarno mejo nasproti Ju- goslaviji. Daneš je Italija polnopravni član Atlantskega pakta in položaj se je bistveno spremenil.« Brž ko je Ita- lija videla, da bo na tej strani lahko nekaj pribarantala, je priskočila tja. Tak je bil vodilni motiv njihove poli- tike, politike vseh italijanskih odgovor- nih ljudi do danes. To jemljejo kot ne- kaj zelo pomembnega za ohranitev miru na svetu Jaz pa sodim, da je to najnevarnejši element za novo žarišče vojne nevarnosti tu v tem delu sveta.. Nato list nadaljuje: »Se več, ako bi se Velika Britanija in Amerika umak- nili iz cone A. v korist Italije, bi storili vse, kar je sedaj mogoče, da se uresniči jasna in kategorična tristranska dekla- racija Velike Britanije, ZDA in Fran- cije z dne 20. marca 1948. V tej dekla- raciji je rečeno, da se mora vse Svo- bodno tržaško ozemlje, vključno tudi cona »B«, vrniti Italiji Pomislite tova- riši, namestu da bi se sramovali tistega, kar so napravili 20. marca 1948. se tr- kajo po prsih in zvonijo z vsemi zvo- novi, češ da ima Italija pravico, da se ta deklaracija čimprej izpolni. Jaz sem že mislil, da se hočejo umakniti, da se nekako sramujejo tega, da jim je neprijetno pred očmi našega ljudstva, ker so napravili našim narodom tako neverjetno napako in tako nezaslišano krivico. Ne, s tem se ponašajo, to pa je tisto, kar nas skrbi, in še bolj nas skrbi, ker italijanski vladajoči krogi vse bolj in bolj že danes kažejo težnjo, da bi izkoristili Atlantski pakt za svoje imperialistične cilje in to predvsem proti naši državi To je tisto, kar nas skrbi. Nas skrbi, ker na Zahodu ali nočejo videti, ali pa tiho potrjujejo, da naj Atlantski pakt prav v tem konkretnem primeru predvsem omogoči Itailiji, da napravi prvi korak k novim osvajalnim cil.iem nasoroti Jugoslaviji. Glejte, to je tisto, kar nas mora skrbeti, kar po- vzroča, da postane majhno vprašanje Trsta vse večje, to pa ne po naši krivdi, temveč po krivdi i tristranske deklara- cije i današnjih italijanskih voditeljev. (Ploskanje.) Teda če bi šlo samo za Trst. Toda, ali ne čuiete. kaj danes govorijo ne samo v demonstracijah, temveč se to redno pojavi fa tudi v tisku: Trrt, Istra, Pulj, Zadar, Dalmacija, Črna gora. Zdi se, kot da Imajo Cmo goro za doto bivše Italijanske kraljice, a doto je po rimskih zakonih nekako treba dobiti. Črnogorci, vi ste postali »poročno da- rilo« za Italijo in .ie potrebno, da se to nekako popravi. (Smeh v dvorani.) To je tisto, tovariši po čemer težijo, to pa je prav tisto, kar ml Iz Izkušenj že poznamo. (Neki glas- Tudi njim je znano.) Imamo tisočletno izkušnjo s temi različnimi sosedi. Toda če mislijo, da imajo pravico do teh krajev zaradi tega. ker so jih nekdaj osvoiill D«Ktr In drugi, potem bi isto pravico imeli tudi Mongoli in Tatari, ki so tudi bili v teh krajih. Toda ne gre za to. Izkoristiti hoiejo težave, ki jih Ima naša dr/ava zaradi sovražnega delovanja Sovjetske zveze in satelitskih dr5av. Mislijo: »Sed?»i ie Jugoslavija v kleščah; dajmo, Izti^mi- mo, kar je na,iveč Tno-rA?:«« ie. df teara na 7ahodn pa vidii« Nadalje pa piše v tem listu: »VpraSa- n.fe Je aH ie mogoče Izvesti Italijansko okupacijo cone »A« brez privoljenja Rusov in ostalih podnisnikov mirovne pogodbe. PoTeg tega bi okunaclja cone »A« ne zadovoUjila popolnoma skrajne Itali.fanske nacionaliste, ki menijo, da imajo na osnovi etničnih razlogov pra- vico na cono »B«. In nadalje: »Ni mo- ----(ij^ bi sedanji položaj trajal še dlje«. Strin.iam se. da takSen poIoža,i ne sme več trajati. Toda. zakaj zahtevate rešitev tega položaja v našo škodo, za- kai hočete, da moramo biti nrav ml vedno "tisti ki plačamo ali s krvjo ali z materialnjmi sredstvi aH z našimi l.fudmi. našim ozemljem? Mislim, da je že Sas. da se s tem konča. »V nekaj preteklih mesecih — Je da- lje rečeno v tem članku — so se vodili razeovori. da hi se '•elotno vn»^53nle Trsta rešilo mimo Rusov.« Toda Jaz, menda, o priliki razgovorov z Italijo v teku zime. nisem v ničemer nonustil v coni »B«. !§e tega se man.ika! Menim, da je potrebno govoriti o coni »A«, o vsem Svobodnem ozemlju Trsta. (Dolgotraj- no ploskanje Vsi poslanci so vstali in odobravali.) ISTOVETNA POLITIKA ITALTTAN- SKIH KOMTNFORMOVCEV 11^ FAŠISTOV Tovariši in tovarišice! Ne bi vam či- tal vsega, samo še na koncu neko naj- bolj značilno, najbolj smešno in ab- surdno stvar. Oni sedaj omenjajo Itali- janske kominformovce in pravijo: »Ne glede na njegove težave bi moral mar- šal Tito malo pomisJiti na položaj, ki bi nastal, če bi popolnoma stalinistična italijanska Komunistična partija pri- hodnje leto dobila oblast.« Samo po- mislite. s čim nas straše! Toda naj tu- di oni malo pomislijo — bilo bi zelo neumno od nas, če bi Jim postavili to vprašanje — kako bi bilo njim pri du- ši, če bi mi pustili ruskim komlnfor- movcem. da bi prišli (Ploskanje in .^meh) Kakor je bilo neumno prvo, ta- ko je neumno tudi drugo takšno po- stavljanje stvari. Toda glejte, tako pi- še eden izmed najresnejših listov Kaj nas hočete strašiti z italijanskimi ko- minformovpi, za katere dobro vemo, da izgubljajo teren pod nogami, ker smo globoko prepričani, da italijansko ljud- stvo ne bi nikoli hotelo biti suženj so- vjetskih imperialističnih krogov Itali- jansko ljudstvo tega noče, S samo va- šo notranjo politiko In vašimi imperia- lističnimi tendencami podpirate itali- jansko kominformovsko zmešnjavo, ki' tam obsta,ia. Zanimivo je. kako so se vsi znašli na isti UnijL Eden izmed poslancev je ta omenil, da hofejo Rusi na naS račun izkoristiti fa položaj. Tc ie točno. Tn imajo Rusi prste vmes To je zanje odločilen položaj. Jaz jih dobro poznam. K.fer koli je mo- goče nekaj skaliti, dvigniti hrup, da bi se v kalnem ribarilo, tam so oni zraven. To je njihova tendenca. Tudi sedaj se je ruska politika nenadoma s pomočjo italijanske kominformovske partije spre- menila v nekaj, kar ima iste poglede na imperialistične zahteve proti .Tugoslaviji kakor italijanski fašisti, a po drugi stra- ni so menda za spoštovanje določb mi- rovne pogodbe glede Trsta. To je kon- tradikcija, to je politika, ki ne more biti dosledna. (Glas iz dvorane: »Stalinska politika«.) Stalinska politika ne more biti dosledna pri takih stvareh. Mi to vemo. Toda ve- mo tudi, da kljub takim mešanim poli- tičnim družbam v Italiji nas ne bo nihče spravil z naše poti. Zastonj nam oni gro- ze z italijanskimi kominformovci: Kaj bo, če De Gasperi izgubi? Ničesar ne bo! Italijanski komunisti nimajo drugačne po- litike, kakor italijanski fašisti. (Ploska- nje!) Njihova politika je skupna, eks- panzionistična. imperialistična: osvajati, (Nadaljevanje na 2. strani) Ptufčani ho protestirali proti meSetarjenju s Trstom Val ogorčenja in protesta, ki Je zad- nje dni zajel vse jugoslovanske narode ter vse poštene, pravične in miroljubne ljudi v svetu zaradi najnovejše gonje italijanskih imperialističnih krogov pro- ti mirnemu skupnemu življenju ljud- stva con A in B ter Svobodnega trža- škega ozemlja (STO) je pritegnil tudi okrog 5000 ptujskih prebivalcev v sre- do 2. aprila t. 1. zvečer na protestno zborovanje, ki je bilo pred Mestnim ljudskim odborom na Kvedrovem trgu v Ptuju. S ploskanjem, skandiranjem In vzkliki bratstvu in enotnosti jugo- slovanskih narodov, CK KPJ, tov. Titu, Trsta ne damo. Tujega nočemo, svojega ne damo itd. so potrjevali svojo so- glasnost z govorniki, funkcionarji Par- tije in Fronte, Sindikatov, LMS in Društva pravnikov in so dali duška ogorčenju nad rimskimi krogi, ki bi radi izsilili rešitev tržaškega vprašanja na osnovi tristranske deklaracije iz le- ta 1948 v korist tržaških iredentistov na škodo naših primorskih bratov in na škodo vsega tržaškega prebivalstva, da o ostalih nesramnih zahtevah na škodo Jugoslavije sploh ne govorimo. Sekretar KP KPS tov. Nunčič Stane Je zborovalcem, delavcem, nameščencem, pripadnikom JLA, dijakom in ostalim prebivalcem Ptuja med drugim dejal: »Protijugoslovanske demonstracije v Trstu in po vsej Italiji nas ne bodo spravile iz ravnotežja. Zgodovina nam potrjuje, kako so italijanski voditelji že od nekdaj uporabljali razbojniško me- todo z nožem v hrbet sosedu, ko je bil v zadregi. Vedno so bili tam, kjer je bila zmaga. Sedaj mislijo, da smo mi v takem položaju, če smo blokirani od Vzhoda in je treba sedaj iztisniti od Ju- goslavije, kar se da. Iredentistični kro- gi se skupno s fašisti in informbiro- jevci motijo, če mislijo, da imajo opra- viti s slabotno Jugoslavijo kot leta 1918 ali 1920 in z državniki starega kova. Nova Jugoslavija je izšla iz naše štiri- letne narodno-osvobodilne borbe oje- klenela, enotna in združena z napredno ureditvijo, ki vsakemu narodu prizna- va njegove pravice. Naša moč ni izra- žena saino v naši hrabri in disciplini- rani vojski, temveč je izražena v du- hoviti enotnosti naših narodov. To je tista moč, ki združuje na naših mejah sile napadalcev vzhodnih imperialistov in izdajalcev socializma. Mnogo žrtev je padlo za to, kar danes imamo. Prav zaradi tega smo sprejeli oporoko, da bomo zahtevali svoje in branili svoje proti vsakomur, ki bi se drznil napasti našo domovino, pa bodisi to in vzhoda ali zahoda. Ce bo potrebno, bomo to branili tudi s svojo oboroženo silo. Za- vezniki ne smejo pozabiti, da nastav- ljajo nož na lastno grlo tisti, ki bi ga hoteli nam zasaditi v hrbet...« Z zborovanja je bila poslana sledeča resoluciia: Tov. Edvardu Kardelju, ministru z« runanje zadeve FLRJ Beograd Prebivalstvo mesta Ptuja, zbrano na protestnem zborbvanju, se spontano pri- družuje stališču naše vlade v vprašanju naših odnosov do Italije, predvsem pa glede tržaškega vprašanja. Smo odločno protj barantanju z našim slovenskim življem in s krvjo najboljših sinov pre- pojeno primorsko zemljo. Od naših zahtev po pravični rešitvi tržaškega vprašanja ne bomo odstopili. Ne moremo pozabiti nasilja nad sloven- skim ljudstvom od 1918. do 1943. leta. Ne moremo pozabiti grobov padlih bor- cev Za svobodo, grobov očetov, mater in otrok na Rabu, Gonarsu in v drugih taboriščih. Popolnoma se strinjamo s stališčem naše vlade, ki ga je pojasnil tov, Tito na zadnjem zasedanju Ljudske skup- ščine FLRJ, Tujega nočemo, svojega ne damo! Ptuj, 3. aprila 1952. Zborovalci. Tov. Kardelju so poslali resolucijo tudi dijaki iz ptujske gimnazije z ostrim protestom, da bi vprašanje Trsta reševali imperialisti za našim hrbtom. Ogorčeni zborovalci so še pozno po govorih in končanem protestnem zbo- rovanju klicali našemu državnemu in partijskemu vodstvu in peli partizan- ske pesmi. Ob tej priliki je večina ptujskega prebivalstva zopet dokazala, da je proti umazani gonji proti Jugoslaviji in da je bilo to zborovanje odgovor Ptuja vsem, ki bi radi zopet segli po naši zemlji s svojimi umazanimi rokami, da bomo vedno znali odločno braniti to, kar je bilo plačano e krvjo v drugi svetovni vojni. V. J. Ml lieio nmm pisči immM doi? Nova pomoč države KDZ Navodila k uredbi o graditvi investi- cijskih objektov Kmečkih delavnih za- drug in o oprostitvi KDZ investicijskih dolgov predpisujejo, da mora biti te- kom letošnjega aprila opravljeno to delo. To veliko gospodarsko pomoč države KDZ je večina KDZ pozdravila in ta- koj začela pripravljati vse potrebno, da bo postopek v zved s to uredbo čimpreje končan. Ponekod pa se uprav- ni odl^ri v polni meri ne zavedajo važnosti te uredbe. Predvidevamo, da bo v teh primerih več zaprek, ki bodo delo zavirale kljub temu, da si bo to- zadevna komisija prizadevala opraviti čimbolj e in čimpreje svojo nalogo. Da ne bi prizadete KDZ zamudile roka in da ne bi celotni zadružni ko- lektiv imel po krivdi upravnega odbo- ra nepotrebnih težav, je vsekakor po- trebno, da se članstvo KDZ vsaj neko- liko seznani z ugodnostmi te uredbe. Zadruge, ki bodo oproščene plačila investicijskih dolgov, ne bodo več pla- čevale dolžnih obrokov — anuitet ban- ki. Odpadlo pa bo tudi plačevanje obresti. Plačevale bodo le odpisane žneske v posebni amortizacijski fond pri Državni banki za kreditiranje kme- tijskih zadrug, kateri bodo zadrugi vsak čas na razpolago za nabavo novih in- vesticij. Vplačila v amortizacijski sklad bodo morale plačevati tudi neoproščene zadruge. Važna ugodnost pa je še v tem, da so roki za odplačevanje amor- tizacije mnogo daljši od rokov bančnih posojil, 2e s tem je oproščenim KDZ mnogo pomagano. Glede na večmilijonske kredite, za katere so poedine zadruge zadolžene pri Državni banki za kreditiranje kmetij- skih zadrug, pomeni ta oprostitev vse- kakor veliko pomoč za gospodarsko utrditev zadruge. Ker velja uredba glede oprostitve KDZ investicijskih dolgov že od 1. januarja 1951, se Kmeč- kim delovnim zadrugam upoštevajo v ta amortizacijski sklad tudi oni zneski, ki so bili že v lanskem in letošnjem letu odplačani. Navodila predvidevajo oprostitev in- vesticijskih dolgov pri Državni banki za kreditiranje Kmetijskih zadrug za gradbene objekte, melioracije zemljišč in za dolgoletne nasade. Po teh navo- dilih bodo zadruge oproščene plačila kreditov, ki so bili uporabljeni za gra- ditev poslopij, cest, melioracije zem- ljišč in dolgoletne nasade ne glede na to, če je kreditirani objekt gotc^v ali ne. Zadruge bodo oproščene plačila kredi- tov, ki izvirajo iz bančnih in iz prora- čunskih sredstev. Končno je še treba omeniti, da bodo KDZ oproščene tudi plačila tistih dolgov, ki so nastali s prevzemom bivših ekonomij splošnih kmetijskih zadrug. Zaradi tega bodo morale zadruge pohiteti, da bodo do- segle prenos kre^ta EKZ na svoj ra- čun, sicer ne bodo oproščene plačila teh dolgov. Za vse ostale Icredlte kakor za opre- mo in živino ugodnosti po gornji ured- bi ne pridejo v poštev. Tudi Icrediti za refundacije ne pridejo v poštev, čeprav bi morda ta refundacija zajemala tudi kredite za gradbene objekte ali nasade. Oprostitev plačila dolgov bo v smislu uredbe izvršila tričlanska komisija, v kateri bo en član iz Sklada, drugi iz Državne banke, tretji pa iz zadruge, ki želi biti oproščena investicijskih dol- gov. V kolikor se zastopnik zadruge ne bi udeležil skupnega obračunavanja v komisiji, ta zadruga ne bo oproščena ^plačila investicijskega dolga. Prav tako 'ne bo oproščena zadruga, ki ne bi tega želela ali ki bi želela, da se jo oprosti plačila le enega dela dolga. Takšna za- druga bi morala zato redno letno od- plačevati dolg z obrestmi vred, odvajati pa bi morala tudi potrebne zneske v svoj amortizacijski sklad. Glede na velike koristi, ki jih bodo imele KDZ z oprostitvijo plačila inve- sticijskih dolgov, je malo verjetno, da se zadruge ža te ugodnosti ne bi pra- vočasno pobrigale. Pričakujemo, da se bodo KDZ in KZ zanimale za delo komisije ter da bodo storile vse, da ne bodo zamudile roka in oškodovale zadruge. Zveza borcev NOV v Cirkulanah je uspešno nadaljevala zbiranje in vpi- sovanje članov ter tudi zaključila to delo. Nerazumljivo je, da se nekateri niso hoteli dati vpisati, kakor da bi se česa bali. Zveza jih kljub temu ima v evidenci, ker so nekateri res veliko po- magali ne glede na življenjsko nevar- nost. Teh sicer ni mnogo, so pa le ter so v glavnem dobri državljani. Občni zbor tukajšnje zveze VVI je bil 25 marca t. 1. Prisostvoval mu je tudi sekretar okrajne zveze VVI v Ptuju tov. Pulko, ki je pojasnjeval vprašanja ne- katerih članov glede preskrbe in nado- mestila ter drugo. Strao 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, '4. aprila 1952 Nadallevanje govora maršala Tita kjer jc kaj možno. In to nam dela skrbi, a na Zahodu tega ne vidijo. Pravijo: »Nasproti Italiji moramo biti obzirni, ker je članica Atlantskega pakta, a Jugosla- vija ni. Zato mi na račun Jugoslavije lahko nekako pomirimo Italijo.« Toda mi menimo, da nihče nima pravice, da na naš račun nekoga kupuje, ker ta zahteva mnogo več, kakor lahko vi daste iz svo- jih sredstev. On zahteva naše, toda mi našega ne damo! (Tako je! — Dolgotraj- no ploskanje.) Pozneje se bom vrnil k temu, sedaj pa bi hotel malo obnoviti v vašem spominu, kako je sploh prišlo do vsega tega. Prej sem omenil: Trst je bil posledica po- godbe na račun naše države pri razpadu avstrijskega imperija in ker ta narod še ni bil državno urejen in močan, so tu najlaže nekaj odcepili. Dobro pa je, da se spomnimo, kako so se te stvari razvi- jale pozneje, ku je bila pogodba skle- njena in kakšen je bil po prvi svetovni vojni položaj v Istri. Kakšno politiko so vodili v Istri do naših ljudi, kakšna ne- zaslišana sredstva so uporabljali za de- nacionializacijo našega prebivalstva, kakšna zverinstva so delali nad našimi ljudmi. Ricinus je bilo navadno sredstvo, da ne govorimo o ubojih in dolgoletnih ječah po italijanskih zaporih itd. itd. In sedaj hočejo izkoristiti posledico take svoje raznarodovalne politike, dokler jc to še svcžt. dokler je^še nekaj malega od tistega, kar se jim je v 30 letih po- srečilo s silo vriniti ljudem. Zato hočejo plebiscit. Smo za plebiscit, toda o tem homo pozneje govorili. UMETNO. Z IMPERIALISTIČNIMI IN FASISTICNIMl SREDSTVI USTVAR- JENO VPRAŠANJE Vse to vprašanje okrog Tržaškega ozem- lja je bilo umetno ustvarjeno z imperiali- stičnimi sredstvi, s fašističnimi sredstvi, in oni nimajo pravice, da se vnovič skli- cujejo in hočejo vprašati za mnenje tiste ljudi, katerih nacionalna zavest je bila pod silo razmer popolnoma zadušena z dolgo- trajnim mučenjem na tem ozemlju. Ali pa ♦o — spet se moram vrniti k te- mu — mar lahko pozabimo, kje je bila Italija v drugi svetovni vojni? Kakšen po- vod smo dali mi, narodi Jugoslavij« za napad na našo državj, mar so bili kaki ozemeljski, nacionalni, etnični problemi, ali so bili Italijani na našem ozemlju? Niti enega človeka ni bilo nikjer. Velikanski del našega ozemlja je bil že 30 let pod nji- hovo oblastjo Zakaj so prišli k nam, kaj so hotelJ tu? Ce so oni pozabili, pa mi nismo pozabili, kaj so delali tu. Zato naj se ne čudijo, čc kdo včasih pri nas iz ogorčenja to omeni. Nam ni treba uporab- ljati istej^a tona kot ga uporabljajo oni. Naše zadržanje mora biti na višini, na- vajati moramo samo stvarnost, argumente, zgodovinska dejstva. Ne bomo jim vračali psovk. Naša moč je v dejstvih, zgodovin- skih dejstvih, naša moč je v naši pravici, naši nacionalni pravici sploh, v ozemelj- ski pravici, v vsem. Tu smo močni in tu nas ni mogoče omajati. V CEM ]E PROBLEM TRSTA DALJNO- SEŽNEJŠI. KAKOR NEKATERI MISLIJO Požigali in uničevali so po naši državi brez vsakega povoda, po svoji »zgodovin- ski« pravici iz davne preteklosti: če je bil tu Cezar, zakaj ne bi bili tudi oni, zakaj ne bi vnovič to osvojili. Bila je ena iz- med najbolj surovih imperialističnih po- litik in oni se ne sramujejo^ ponavljati da- nes ista politična gesla kot med fašizmom. V tem je problem Trsta daljnosežnejši kakor nekateri mislijo. Gre za imperiali- stične namene nasproti na?> državi. Toda mi pazimo nanj«. Tovariši, kako pa je bilo pri sklepanju mirovne pogodbe z Italijo? Slabo za nas, tovariši. Rusi nam niso hoteli pomagati, ker so gledali, da bi zase čim več prime- šetarili. Pomislite, zaradi nekega itali- janskega korpusa, ki ni napravil velike škode v Sovjetski zvezi, ker bi se ves lahko vrnil z eno železniško kompozicijo, so do- bili reparacije, mi pa ne. Mi smo dobili 16 milijonov, oni pa 300 milijonov. Dobili so bojno ladjevje in še marsikaj drugega. Na- še ladjevja je bilo uničeno od italijanskih fašističnih sil, on! pa niso izgubili niti čolna. Menda je šlo to po logiki, ker so nas imeli za ruske satelite, in ker smo mi v tej »družini«, kakor Rusi pravijo, je prav, da dobi tisti, ki je na čelu te zadruge. V tej zadrugi pa mi nikoli nismo hoteli biti. (Pritrjevanje!) NAJ SE NA ZAHODU NE ČUDIJO, CE S SVOJIM RAVNANJEM IZGUBLJAJO SIMPATIJE PRI NAŠIH NARODIH Na to mirovno pogodbo smo morali pri- voliti zato ker seveda ne moremo imeti vsega sveta proti sebi, drugič pa, ker no- čemo biti tisti element, ki ogroža mir. Krvavega srca in težke duše smo morali privoliti v to novo krivico po drugi sve- tovni vojni. Niti reparacij, niti Trsta, niti tistega, kar smo osvobodili kot naše. nismo dobili. Taka krivica nam je bila storjena. Zato pa ne home dolžili Sovjetske zveze, saj smo jo poznali, hotela se je čim bolj oko- ristiti, — pač pa ljudi na Zahodu, ki niso hoteli objektivno gledati na veliki prispe- vek Jugoslavije v borbi proti fašističnim silam. V tem je njihova krivda in tega naše ljudstvo ne more lahko pozabiti. Po- tem naj se ne čudijo, če s takim ravna- njem, ki ga povzročajo sedaj s tem, da se obešajo za rep italijanskim zahtevam, lahko polagoma izgube simpatije tudi pri naših narodih. (Pritrjevanje.) Tega ne bi rad in ne smemo dati preveč duška svo- jemu nezadovoljstvu, vendar pa jim mo- ramo povedati: ne smete tako delati, če hočete računati na nas kot činitelja miru, na činitelja, ki lahko mnogo prispeva s svojo udeležbo pri obrambi proti napadal- nosti in v miru S tem morajo računati! Mislim, tovariši in tovarišice, da mirnega srca lahko rečemo, da bo v primeru spo- pada aH napadalnosti Jugoslavija gotovo prispevala mnogo več, kot pa oni upajo, da bi na neki dtugi strani lahko prispe- vali. (Ploskanje.) Zgodovinske izkušnje jim dokazujejo, da nikoli nismo izdali in nikoli ne izdajamo svojih zaveznikov. Ko je bilo sproženo vprašanje Trsta in umika naše vojske iz Trsta, mar mislite, da je bilo to lahko za nas? Krvavečega srca smo se umaknili od ondod. Zakaj? Mar smo morali to storiti pred silo? Ne! Lahko bi se bili tam spopadli, pa nismo hoteli ogrožati miru. Lahko bi bili tam ostali, pa nismo hoteli zaradi tega, ker ne smemo biti povzročitelji za trenja, oh rožene spopade itd. Umaknili smo se, ker smo se hoteli izogniti vsakemu sporu. To- da mar mislite, da nas je Sovjetska zve- za tedaj pvdprla? Motite se, če tako mi-, slite. Danes pred tem domom, lahko izja- vim, da takrat, ku smo imeli ta težki spor, če se bomo umaknili iz Trsta, ali ne, nismo dobili nobene moralne opore od Sovjetske zveze. Dolge noči sem presedel pri telefonu in čakal, da bomo dobili vsaj kak nasvet. Pa nismo dobili nič, ker niso bili neposredno zainteresirani, čeŠ, Jugo- slovani naj delajo, kakor vedo in znajo, nakar smo se seveda umaknili. Toda ker smo se umaknili, mar smu mislili, da je to za vedno dokončno re- šeno? Ne. Mislili smo: ker je ostal lel te cone pod našo vojaško upravo, da &e bomo postopoma nekako sporazumeli, dd bo prišlo vsaj do tega, da bo imeno- van guverner, da bo vsaj znosna upra- va, dokler se ne popravi, kar je bilo v 30 letih storjeno v smeri raznarodovanja, da bodo naši ljudje, naše hrvatsko in slovensko prebivalstvo, dobili pravico do kulturnega in drugega življenja. Ker do tega ni prišlo, ^mo po tristranski de- klaraciji, ki nas je strašno presenetila, hoteli ponuditi drugo ^ešitev, da bi ae z Italijani nekako dogovorili, lilo je več predlogov, toda niti na en predlog nam italijanska vlada ni dala ugodnega odgovora. Zakaj neki ne? Zato, ker ima svoj izdelan načrt, mnogo ialjnosežnej- ši kot sta coni »A« in »B«, ker hoče trdno stati tu, da bi dalje prodirala na naša sveta socialistična tla, ki so, vedi- te, zelo vroča. Oni pa tega ne morejo razumeti. NOBENE REŠITVE BREZ NASE UDELEŽBE IN PRIVOLITVE Tudi danes ni nobene rešitve. Poteai ko so videli, da nismo klonili z duhom, ker nas z Vzhoda ogrožajo, marveč, da trdno stojimo aa svojem, so napravili splošno ofenzivo in dobili, žal oporo za- hodnih zaveznikov. Danes pred to skup- ščino pa govorimo o tem odkrito in jasno (ker je bilo tam rečeno, naj se tu- di jaz izjavim): Nobene rešitve okrog Trsta brez naše udeležbe in privolitve ne more biti. (Tako je! Vsi poslanci vstanejo in dolgo pritrjujejo). Ce bi kaj takega storili, bi -jtorili velikansko na- pako. Povem vam pred obličjem tesa visokega doma: storil} bi še težjo in ne popravljivo napako, kot je bila nesreč- na tristranska deklaracija. Morali bi spoznati, kaj bi se pozneje iz tega lahko izleglo in zavedati bi se morali tega. Lahko pripeljejo s silo italijansko voj- sko, kaj pa bo jutri, ko bomo ostali sa- mi iz oči v oči s to italijansko vojsko, z njihovimi prenapetimi imperialistični- mi apetiti? Naj mislijo malo na to, naj pazijo, kaj ustvarjajo, ali hočejo utrditi mir, hočejo, da bomo prijatelji ali ne? JAVNO VPRAŠANJE ITALIJANSKI VLADI IN D3 GASPERIJU Danes pred tem viso'^im flomom po- stavljam vprašanje italijanski vladi, De Gasperiju: Ali hočete, da bodo jugoslo- vanski narodi vaš prijatelj, aH pa bi ra- di, da si bomo nasprotniki? To hočemo razčistiti. Jaz odgovarjam v imenu vsega ljudstva: Hočemo biti prijatelji, ker je to v korist naše države in ljud- stva. Pa povejte še vi, če hočete, da bo- mo prijatelji, da bomo vedeli, s čim naj računamo. Glejte, to je tisto, kar |ih hočemo danes glasno vprašati in jim povedati. Nobene nove trgo/ine na naš račun ne bomo priznali in ne r"oremo priznati. (Vsi poslanci vstanejo in dol- go pritrjujejo). RAZUMNA REŠITEV Kaj pa mislimo, da je treba rešiti, da spe' ne bodo rekli, da nismo jasni In glasni? Nič novega ne bom fu povedal. Se naprej ostanemo pri predlogih naSe vlade, ki smo jih v zadnjem času po- udarjali, t. j.: skupna uprava, kondomi- nij, k temu pa še tisto, kar smo sedaj povedali v noti o pogojih za plebiscit, ko bodo dozoreli. To bi bila dopolnitev tegp predloga. Samo taka rešitev je ra- zumna, samo taka rešitev lahko odvrne nesrečo med nami in Italijo, ki bi bila morda nesreča tudi za ostali svet, kajti, kdo ve, kaj bi se lahko iz vsega tega iz- cimilo. Samo o taki rešitvi lahko govo- rimo. Ne more biti besede niti o kaki delitvi v coni »B« in da bi bila cona »A« zasedena. To Je tisto, na čemer trdno stojimo. Nočemo trgovine, predrago smo plačali ceno, da bi se izognili očitku, rta nočemo miru. Trst kot svobodna cona — to je žrtev, to je velika žrtev za nas. Temu smo se morali z mirovno pogodbo odpovedati. Ne moremo se pa odreči ži- vim ljudem, ne moremo se odreči naše- mu prebivalstvu, ki je tam, nikoli ne moremo privoliti v reševanje trža- škega problema, ne da bi mislili na naše prebivalstvo pod Italijo. Hočemo, da na- še prebivalstvo v Italiji govori v našem jeziku in da ima iste pravice, kot jih imajo Italiiani v naši državi. (Pritrjeva- nje). Ta živel j ne sme biti izoostavljen samovolji in terorju raznih fašističnih in kominformističnih elementov v Ita- liji Zato nam mora biti porok italijan- ska vlada in to vprašanle mora bi*.! močno utrjeno med njimi in nami. Na- še stališče je jasno in načelno: trgovme nočemo, svoje hočemo, tuje»ja nočemo. S tega mesta lahko sporočim našemu ljudstvu, naj ne bo preveč vznemirjeno Nikoli ne bomo storiH nekai kar bi bi lo proti žeMi ia_volji naših narodov, znali bomo braniti koristi naše države. (Močno in dolgotrajno odobravanje). Kako si zamišljajo poedinci iz našega okraja ljudsko demokracijo Večina delovnega ljudstva iz ptuj- skega okraja se zaveda, da so dosegli narodi Jugoslavije pri graditvi socia- lizma velike uspehe tako glede na iz- vršitev plana, industrializacijo, poseb- no pa glede na reorganizacijo gospo- darstva v smislu prehoda od admini- strativnih metod vodstva k upravljanju gospodarstva po proizvajalcih samih. Večina delovnega ljudstva se tudi za- veda, da sta zunanja politika in aktiv- nost na.še države v mednarodnem de- mokratičnem in socialističnem gibanju v zunanjem svetu' močno utrdila poli- tični položaj Jugoslavije in njen ugled. Zavedajo se tudi, da sta visoko razvita patriotična zavest narodov Jugoslavije in njihova odločnost v obrambi za ne- odvisnost in suverenost vsemu svetu zgled patriotizma in novih pobud v borbi proti vojnim hujskačem. Zave- dajo se, da je r>ostala Titova Jugosla- vija eden najmočnejših in najdosled- nejših faktorjev miru v svetu. Z uspeš- nim razkrinkavanjem vodstva VKP(b) kot največjega vojnega hujskača in iz- dajalca socializma in sovražnika vsake demokratične zamisli v svetu se vedno bolj utrjuje v svetu vera v možnost uspešnega boja za _mir in socializem. Take uspehe je "bilo mogoče doseči samo na podlagi visoke socialistične zavesti ljudskih množic Jugoslavije, ki podpirajo in sledijo izkušenemu vod- stvu CK KPJ ter tov. Titu. V tem članku bi se zadržali pri po- edincih iz našega okraja in pri njiho- vem napačnem pojmovanju in nerazu- mevanju poglabljanja socialistične de- mokracije. Po ukinitvi administrativnih metod vodstva pri upravljanju v gospodar- stvu in s sprostitvijo delovanja eko- nomskih zakonov, skratka z uvajanjem novega gospodarskega in finančnega sistema, so nekateri poedinci mislili in še mislijo, da se spuščamo na staro. Začeli so dvigati glave ter se skušajo uveljaviti na posameznih področjih* naše dejavnosti, dočim so se doslej po- tuhnjeno, prikrivali in s kakega skritega kotička delali račune brez krčmarja. Tako si razni bivši nemškutarji, ki so ostali gluhi za vsako vzgojno besedo in slepi za vse delo naših narodov, pred- stavljajo, da Je prišel čas, ko zopet lahko izzivajo z nemškutarjenjem do- ma, na ulici, v gostilnah in drugod, kri- tizirajo in ogovarjajo oblast, kar vzbu- ja pri zavednem ljudstvu močno ogor- čenje. In kaj se vidi iz pismenih vlog po- edincev, ki jih pošiljajo na vse mogoče naslove: na naslov maršala Tita, Pred- sedstvu vlade FLRJ, Predsedstvu vlade LRS itd.? Blatijo Okrajne forume in funkcionarje, sebe pa prikazujejo kot mučenike, da so bili v preteklosti žrtve lokalnega socializma in drugo. Tako je napisal Miki Franc iz Gorišnice v svoji vlogi z dne 13. febr. 1952 Predsedstvu vlade LRS — Biroju za prošnje in pri- tožbe. Vsakemu zavednemu državljanu le jasno, da imajo državljani po čl. 39 Zvezne ustave in po čl. 38 Republiške ustave pravico vlagati prošnje pri vseh organih državne oblasti in da morajo biti te prošnje, ugovori in peticije ute- meljene z resničnimi podatki, ne pa z neutemeljenimi trditvami, kot Jih Je navajal Miki, da so bili ukrepi, naper- jeni proti nJemu, samovolja nekaterih okrajnih funkcionarjev in da je Jedva prišel čas, da smo začeli hoditi po ugla- jenih poteh socializma in to tistega so- cializma, katerega uravnavajo sedaj prekaljeni državniki. Pritožnik Miki in pisec njegove vlo- ge pozabljata, kakšno stanje je bii^ najdeno po končani ljudski revoluciji ^ letih 1941—45, in da so bili administra, tivni ukrepi nujni, Če je hotela lju K I I r I \ I K :ran 3 [^a državnem posestvu v Zavreu so izvolili nov delavski svet colektiv na drž. F>osestvu v Zavrtu 25. marca 1952 izvolil nov delavski '^gt. Obsežne predpriprave so bile iz- "tjene v glavnem po zaslugi sindikal- eCa sveta ter njegovega predsednika Ijjenko Ivana. V novi delavski svet je }lo izvoljenih 24 članov, ki se bodo bo- 'li za rentabilnost proizvodnje na po- ^tvu ter za izboljšanje življenjskega ^ndarda delavcev. Udeležba je bila ^raj stoodstotna. iCo 80 bile volitve končane, je sledil ^ferat dosedanjega predsednika delav- jcega sveta tov. Pongračiča, ki je na- iioi^im prikazal lanskoletno delo, uspe- jg in neuspehe kolektiva v letu 1951. j^igosal je vse negativno, kar je kvar- vplivalo na proizvodnjo. Tov. Po- [očnik ga je dopolnil s poročilom o jelu upravnega odbora. Tov. Kotar je nato prečital pismo CK j^pj in ob zaključku pozval vse na- ^če, da je z ozirom na demokratiza- cijo, ki se uveljavlja v naii državi, uspeh in rentabilnost v proizvodnji, [grej tudi na tem posestvu odvisna od jelavskeg^ sveta ter od celotnega de- lovnega kolektiva. Nazadnje je direktor tovariš Ba- poročal o gospodarskem planu y preteklem letu. Prikazal Je vse jspehe na posestvu, prav tako tudi peuspehe. Sadjarstvo je bilo renta- Ijilno, vinogradi pa niso dali tega kar bi lahko, če bi bili bolje pognojeni, jlujno jim je potreben hlevski gnoj, jato je treba nemudoma posvetiti več pozornosti dvigu živinoreje. Kljub temu bodo likvidirali pitališče prašičev, ker se je izkazalo k«t nerentabilno. Škrop- ljenje sadnega drevja se je pokazalo kot zelo koristno. Polje je rodilo pre- cej slabo, čemur sta bila vzrok slaba letina in poplave. Ob zaključku je direktor pozval ce- loten kolektiv k discipliniranemu delu, da bo njegov učinek čim večji ter s tem tudi donos in zaslužek. •«ič. V Zavrču je odprta krajevna ambulanta V sredo 9. aprila t. 1. ob 8. uri bo od- prta v Za vrču krajevna ambulanta in bo od tega dne vsako sredo predpoldne v tej ambulanti zdravniški pregib bol- nikov. Ta nova ambulanta bo v veliko pomoč prebivalstvu Spodnjih Haloz v borbi proti boleznim. Dan zdravstva, 7. april, ki ga bodo proslavili v vseh predelih naše domovi- ne, bo v Za vrču dva dni pozneje, za oD- letnico obstoja ambulante pa se bodo v Zavrču lahko postavili z velikimi uspe- hi te nove ambulante. KJ. ECmeiijska zadruga Obrež razsiria si^ojo defa^nosi Kmetijska zadruga v Obrežu je v pre- teklem letu osredotočila svoje delova- nje v glavnem v svoji trgovini, na za- družni ekonomiji ter deloma v živino- rejskem in sadjarskem odseku. Največ- je uspehe je dosegla ekonomija, ko je kljub težavam, ki jih je imela v svojem gospodarstvu, dosegla višino delovnega dne članov v znesku 300 din. Razpolaga s precej obsežnim strojnim parkom, ki ga bo še z nakupom elektromotorja iz- popolnila ter zanj zgradila strojno lo- po. Upravni odbor pa tudi že razmišlja o nal^pu traktorja, ki bi seveda delo na dconomljl v veliki meri olajfial in pospešil. Trgovina kmetijske zadruge Obrež se je borila v preteklem letu s konkurenco poslovalnice Okrajnega magacina ter bila v tej tekmi zaradi malih sredstev, ki je z njimi razpolagala, le slab tek- movalec. Vendar ni podlegla, bilanca Izkazuje 46.000 din dobička, ki tvori, skupno z dvignjenim zneskom deležev na 500 din od člana, obratni kapital trgovske poslovalnice. Zadruga je v zadnjem času organizi- rala peko in prodajo kruha ter nakup živine, kar ji oboje donaša precejšnje dohodke. Namerava pa odpreti še go- stinski obrat. Nedavno so člani zadruge v Obrežu razpravljali o pomenu in potrebi selek- cije govoje živine pincgavske pasme, ki prevladuje v tem predelu ter temu vprašanju priznali vso veljavo. Sklenili «0 podpreti akcijo z zneskom 20.000 di- narjev ter svoj živinorejski odsek vključiti v skupen selekcijskl center za ormoški okoliš. ^ Odbor zadruge je že sklenil podariti ponesrečenim na Primorskem 2000 din, predsednik upravnega odbora tov. Ko- larič pa nagrado, ki mu jo je za lan- skoletno delo v zadrugi določil UO, v znesku 8000 din. Kmetijska zadruga v Obrežu je torej, kot je razvidno iz njenega dela, začela igrati v gospodarskem življenju svojih članov vidnejšo vlogo. Koga bo prizadel novi železniški vozni red? Na progi Pragersko-Cakovec se naha- jata dva centra, Stmiišče in Ptuj, v ka- tra se vsakodnevno z jutranjim vlakom ! glavnem iz smeri Cakovec vozi na (elo veliko število delavcev in name- čencev, poleg tega pa se z istim vlakom pozi znatno število gimnazijske mladine v Ptuj. Kako veliko število je samo de- lavcev, ki se vozijo v Strnišče, dokazuje vsakodnevno že na postaji v Središču prenapolnjen vlak, da delavci in na- meščenci ter dijaki le s težavo najdejo prostor na hodnikih in včasih celo na odbijačih, da o ostalih potnikih niti ne govorimo. Za ta vlak nastopi delno olajšanje v Ormožu, kjer se mu priklopi neprenapolnjena garnitura iz Ljutomera In v katero »prestopi« vsak dan v Or- možu del potnikov iz čakovske garni- ture. Ni naš namen razpravljati o prena- olnjenostl tega vlaka, ker je to dejstvo nano vsem železniškim uslužbencem na in na vseh postajah od Strnišča fl Cakovca, pa se do sedaj, še ničesar 1 ukrenilo, da bi vožnja na tej progi n v tem vlaku dobila vsaj nekoliko ultumo obliko. Važneje je, da so ne- ateri železniški uslužbenci zopet začeli razpravljati o nekakšni ukinitvi enega para vlakov na tej progi (kar je seveda nesmisel) odnosno o spremembi voznega reda za ta vlak še za eno uro nazaj, da ii prihajal v Ptuj že ob pol 6 uri zjutraj (mesto ob pol 7 kot do sedaj), češ da prihajajo delavci na Strnišče prepozno na delo. To je sicer mogoče res, prav tako pa je res, da je zato isti vlak za prav tako veliko število delavcev in na- meščencev, ki se vozijo na delo v Ptuj in posebno še za gimnazijsko mladino kot za vse ostale slučajne potnike za dobro uro preran. S tega vidika se torej to vprašanje ne da reševati. Najugod- nejša rešitev bi bila v uvedbi poseb- nega delavskega vlaka na progi Strni- šče oz. Pragersko — Cakovec, katerega potrebe menda ni potrebno dokazovati z ozirom na veliko število delavcev in važnost graditve tovarne v Stmišču. Za vse ostale potnike, delavce In na- meščence v Ptuju, dijike ter ostale pa bi ostal sedanji jutranji vlak, ki bi laj imel prihod v Ptuj okrog 7. ure, kar je z ozirom na vozečo se šolsko mladi*io posebno važno. Vsaka druga rešitev bi težje prizadela potnike v Strnišče ali one v Ptuj ter bi ne bila priporočljiva. Mislim, da bo Di- rekcija železnic v Ljubljani dobro upo- števala gornje pripombe ter pri sestav- ljanju novega voznega reda ustregla de- lavcem, ki se vozijo na Strnišče, kot onim, ki se vozijo v Ptuj, posebno pa ginmazajskl mladini. Dekleta r Marhovcih lo saklhicile i%ohra%evalni tečaj Izobraževalni tečaj v Markovclh pri ftuju se je pričel 31. januarja 1952. Pri- i^vilo &e je 33 tečajnic, med tečaijem i« 'o štiri odstopile zaradi nepredvidenih okoliščin. Povprečen obisk je bil 96%. '^Ostanki so bili v času snežnih žametov 'fi neugodnih vremenskih prilik, prod- nem Pa zaradi tega, ker so bila de- iz oddaljenih vasi, kot Sobetinci, ''rveaici in celo iz Spuhlje. Skupno je bilo opravljeno 83 učnih po 60 minut. Na tečaju so predavali Jakob Emeršič, krojač iz Zabovec '^'pravil je 52 učnih ur). Predaval je krojenje, šivanje, blagoznanstvo in prak- tične nasvete, kako si gospodinja lahko iz različnih kosov blaga čim ekonomič- neje izdela in popravi obleko za se, ka- kor tudi za svojo družino. Tov. Terezija Vodošek, učiteljica (izvršila 14 ur), je predavala slovenJčino. Prečitali so raz- lične odlomke iz književnih del naših naprednih pisateljev, kot so Prešeren, Cankar, Ingolič, Prežihov Voranc, Mi- ško Kranjec itd. Pri obravnavi del pa so ponovile najvažnejša pravila iz slov- nice in predvsem iz pravopisja. Tovari- šica pa je tudi pripravila s tečajnicami igro »Vrnitev«, ki so jo tečajnice upri- zorile 9- marca na proslavi Dneva žena. Tov. Oton Škender, učitelj (izvršil 8 m), je predaval iz biologije, pri čemer te je fl tečajnicami pogovoril o osnovnih bio- loških problemih, o razvojni teoriji, o dvigu hektarskega donosa, o zadružni- štvu in splošno gospodarsko^olitičnih vprašanjih, pri katerih so tečajnice prav živo posegale v razgovor. Tov. Barbara Miško, učiteljica (opravila 7 ur), je pre- davala o najnujnejših primerih prve po- moči ponesrečencem, o Izboljšanoseb- ne in socialne higiene, na katero je po- sebno opozorila deldeta kot bodoče žene, go&podinfe in matere. Tov. Ciril Kafol, ravnatelj, je opozoril tečajnice na potrebo samoizobraževanja in izpopol- nitev. Tov. Franc Žlahtič, šolski upra- vitelj, pa je skrbel za organizacijsko izvedbo izobraževalnega tečaja. Tečajnice so zaključile tečaj v nede- ljo 30. marca t 1. z okusno in bogato razstavo svojih del. Razstavile so risbe, izrezane kroje v zmanjšanem merilu in naravni velikosti ter izdelane obleke S to razstavo so dekleta pokazale, kaj vse so se naučile v tako kratkem času, pokazale Pa so tudi pot, po kateri naj bi hodila še ostala dekleta, to je pot samoizobrazbe. Da je bila razstavg res- nično kvalitetna, pa je dokaz to, da jo je obiskalo skoraj 700 ljudi £. ^red zaključkom razprave , o novih občinah !'Nadaljevanje ^s 2. strani) ) 13. Ormož: združeni KLO Hum, Leš- . Loperšice, Ormož, Pavlovci in Velika Nedelja. Podlehnik: združeni KLO Gru- «ovje — del (k. o. Gruškovje — del i j k. o. Ložina), Nova cerkev, Podleh- Rodni vrh in Sedlašek. Polenšak: združena KLO BrezovcI Polenšak. ;. Ptuj: v sedanjem sestavu brez Brstje, ki se priključi k občini /ogoznlci. p^- Rogoznic«: združeni KLO Kicar, , ^vlnci, Pacinje, Rogoznica in Spuhlja. Središče: združeni KLO Obrež, , '^^išče in Salovci. StarSe: združena KLO Sv. Mar- , ^ na D. p. in Starše. ^Tii "^»^ovska vas: Bišečkl vrh (del), ' vas in Vitomarci — del (k. o. i, ^etinci, Novinci [del] in Vitomarci). Videm pri Ptuju: združeni KLO .^j^^va vas. Majski vrh. Sela, Sv. Vid s 25 '^u.iu. Tržeč-Jurovci in Vareja. združeni KLO Gorenjski g Turški vrh in ZavrC. 2etale: v sedanjem sestavu. Močna PLZ lahko prepreči vsako nesrečo in škodo v naši državi obstoji organizacija protiletalske zaščite že skoro štiri leta. Kakor vsaka organizacija, je tudi ta v svoji početni fazi preživljala vse teža- ve, s katerimi se je morala lx)riti in končno prešla preko svojih osnovnih težav. Temelji organizacije so bili po- stavljeni s tem, da so se ustanovili po okrajih, mestih, terenih, industrijah, ustanovah itd. odbori PLZ, ki imajo na- logo in skrb za uresničenje zaščite pre- bivalstva. Tudi v našem mestu je bil leta 1949 ustanovljen mestni odbor PLZ, katerega uspeh pa ni bil zadovoljiv. Zato je bil leta 1950 izvoljen nov odbor PLZ, ki je uspešno organiziral mobilne enote PLZ in prirejal tečaje vseh vej protiletal- ske zaščite t, j. tehnične, sanitarne, ke- mijske, gasilske in varnostne. Do sedaj sta bila uspešno završena I. in II. tečaj posameznih mobilnih enot z i^^Iti in in- ternimi praktičnimi vajami ter se bo v najkrajšem času pričel III. tečaj mobil- nih enot PLZ. Koncem leta 1950 in v začetku leta 1951 so bili v Ptuju postavljeni tudi te- renski odbori PLZ. Ti odbori so takoj v početku usi>ešno delovali v povezavi z OF. Prirejali so predavanja o organiza- ciji PLZ na terenskih sestankih OF in so se pri tem delu izkazali zlasti II. Pre- šernov teren, Breg in Vičava ter nekaj ostalih terenov, od katerih je bil naj- slabši I. teren, čigar odbor, odnosno predsednik sam ni bil delaven. Tj terenski odbori so imeli pred vsem nalogo organizirati hišno PLZ, postaviti vodje hdšne PLZ in dr., katero nalogo pa sta deloma izvršila le II. teren in Vičava. • Ker pa je uspešno izvrševanje nalog hišne PLZ odvisno od pravočasno izve- denih priprav, dobrega pouka in prosto- voljnega sodelovanja vseh stanovalcev vsake hiše, je Mestni odbor PLZ ponov- no pozval vse terenske odbore PLZ, da takoj pristopijo k delu In Izvolijo, kjer je potrebno, nove terenske odbore, ki naf takoj prično s tečaji hišne PLZ. Ti tečaji se po nekaterih terenskih odborih (Vičava, II. teren, Breg) že vrši- jo in se ljudstvo teh tečajev rado in z zanimanjem udeležuje. Vendar pa so med prebivalstvom na- šega mesta še ljudje, ki se hočejo na vsak način ter za vsako ceno otresti službe hišne PLZ ter obiskovanja teh tečajev. Ti ljudje še danes kljub vsemu prepričevanju nočejo vedeti, da je na- men hišne PLZ nuditi v vojni nesreči in v miru čim večjo zaščito prebivalstvu stanovanjskih predelov, s hitro inter- vencijo rešiti poškodovane osebe, nud!ti jim prvo pomoč, lokalizirati ali pogasiti požare itd., da s tem zavarujejo sebe. svojo družino, sostanovalce ter imetje. Ti ljudje pa naj tudi vedo, da se vsak član PLZ bori proti vsem Škodljivcem in nediscipliniranim ljudem, ki skušajo zavirati delo organizacije PLZ v sabo- tažne in druge protiljudske in protidr- žavne namene. Take ljudi si Je treba zar>omniti ?e sedaj, oni P^ ^aJ vedo, da kdor drugim v nesreči noče priskočiti na pomoč, tudi sam ni vreden pomoči. Zatorej naj ne bo med nami človeka, ki je zdrav in zmožen za to službo, da bi se jI odtego- val, saj je zaščita prebivalstva splošna ljudska skrb. PeKa Naročajte PTUJSKI TEDNIK! Prvo leto ljudske univerze v Gorimici V Gorišnici Je dne 15. januarja 1952, Ljudska univerza pričela s predavanji za vse, ki se zanimajo za napredek in umno gospodarstvo, za tiste, ki streme za splošno izobrazbo in zasledujejo na- prednejše smeri našega gospodarstva, živinoreje in kmetijstva. Prvo leto naše Ljudske univerze lahko rečemo, da je bilo uspešno, saj so sluša- telji prihajali redno na predavanja, mnogo jih je bilo med njimi, ki so imeh že svoj stalen prostor in so le redko iz- ostajali od predavanj. Ker je univerza pozno pričela z delom, je odbor organiziral po dve predavanji tedensko. Redno so bila predavanja ob torkih in petkih, to pa predvsem zaradi tega, da bi do pomladi prišlo na vrs^o čim več predavanj po posameznih sek- torjih zanimanja. V obdobju 2K meseca je bilo 18 predavanj, 5 iz področja kme- tijstva, 5 iz živinoreje In 8 splošno- izobraževalnih. Ob zaključku lahko ugo- tovimo, da so bila v splošnem bolj ob- iskana predavanja iz splošno-izobraže- valnih tem. Iz tega lahko sklepamo, da se naše podeželjsko ljudstvo ne zanima samo za to, s čimer je v življenju nepo- sredno povezano, ampak ga zanima tudi vse ostalo, kar se dogaja v svetu pa bodisi iz gospodarskega, političnega ali kulturnega stališča. Čeprav je bila letošnja zima precej neugodna, saj je bila večkrat tako slaba pot, da nI bilo računati na obisk, se ie še vedno zbralo prav lepo število poslu- šalcev. Končni podatki kažejo, da je bilo vseh obiskovalcev 864 in odpade na vsako predavanje povprečno 48 poslu- šalcev. Najslabši obisk je bil 22, naj- večji pa 106 poslušalcev. Povprečno so trajala predavanja ive uri in 10 minut, vsega pa 39 ur. Od 18 predavanj je bilo 6 predavanj, ki so lih imeli predavatelji iz Ptuja, vsa ostala pa so imeli domačini. Zaradi nesigur- nosti predavateljev od zunaj smo morali biti vedno pripravljeni s predavatelji v domačem kraju. V tem pogledu je naj- več prispeval tovariš Ravter Mirko, ki ni nikoli dopustil, da bi ostal napovedan dan brez predavanja. Kaj lahko ugotovimo ob zaključku prvega leta Ljudske univerze v Goriš- nici? Predvsem to, da je tak način ljud- skega izobraževanja na vasi potreb?n, da so naši ljudje na vasi dovzetni za tak način oblikovanja samega sebe, da so predavanjem z zanimanjem sledili in živahno posegali v diskusijo in končno, da more postati Ljudska univerza stalna In trajna oblika ljudskega izobraževanja na vasi. 25. marca je bilo zadnje predavanje. Pomladansko delo na polju, ki je lelos nekoliko zaostalo, jim ne daje toliko Ja- sa, da bi lahko po celodnevnem delu prihajali na predavanja, sami pa so iz- razili željo, da ne bi prekinili v celoti z delom in bi se tudi v poletnem ča;u sestajali in to zlasti tedaj, kadar bi spodarske prilike to zahtevale. Tov. 'n2. Zoreč, ki je imel zadnje predavanie, Je obljubil, da jim je ob takih prilikah vedno na razpolago. Tako smo zaključili prvo sezono Ljudske univerze v Gorišnici s pozivom: Na svidenje v še večjem številu obisko- valcev v letošnjm zinaskem času. e-ič Rezervni oficirji, pozor! Združenje rezervnih oficirjev FLRJ, iniciativni odbor za okraj Ptuj, je iz- vršil vse postavljene mu naloge. Pred- vsem so že bili ustanovni občni zbori Združenja rezervnih oficirjev za sek- tor Ptuj, Ormož In Strnišče. Ustanovni občni zbor Okrajnega od- bora Združenja rezervnih oficirjev FLRJ za okraj Ptuj se bo vršil skupno z okrajno konferenco, ki jo sklicuje Vojni odsek na obletnico napada na Jugoslavijo dne 6. aprila 1952 v Tito- vem domu v Ptuju za 8. uro zjutraj. V Cirkulanah imaio delavno ljudsko univerzo v Cirkulanah smo imeli v nedeljo, dne 30. marca zopet uspelo predavanje Ljudske univerze. Poslušalo ga je z v^e- likim zanimanjem nad 120 ljudi, pre- daval pa je sodnik tov. Knez iz Ptuja o osnovnih načelih kazenskega zakona, ki čuva interese in pridobitve vseh de- lovnih ljudi. Po tem je govoril tajnik Vinarske za-, druge iz Ptuja In kmetijski strokovnjak tov. Bračko o obnovi vinogradov, varo- vanju sadonosnikov ter upoštevanju tehnike v našem kmetijstvu. V disku- siji, ki se je razvila po njegovem izvaja- nju In v kateri je bila naglašena potre- ba po naprednejšem gospodarjenju, Je bil izvoljen Iniciativni odbor za ustano- vitev kmetijskega tehničnega društva, ki bo Imelo nalogo povezovati teorijo s prakso v kmetijstvu ter navajati svoje članstvo In vse ljudstvo na čim večjo uporabo tehnike v kmetijstvu. Ljudska univerza v Cirkulanah ^e imela letos vrsto dobro organiziranih predavanj, kar je v glavnem zasluga upravitelja nižje gimnazije tov. Pucka Ivana, ki zna najti predavatelje ter za- gotoviti številno udeležbo na predava- njih, ki znatno širijo obzorje naših ljudi iz Haloz. v istem mesecu je bilo tudi preda- vanje tov. Korenjaka »O elektriki«, ki se bo še enkrat nadaljevalo. Na teh sestankih ljudske univerze je bila že večkrat izražena želja, da bi prišel med svoje volivce zopet enkrat ljudski poslanec, da bi nam pomagal dvigniti iz gospodarske In kulturne zaostalosti. Predvsem bi bilo treba mi- sliti na ustanovitev kakršnih koli pod- jetij, ki bi z ozirom na veliko število razpoložljive delovne sile tej nudila vsaj skromen zaslužek. Ljudje Iz Haloz so dali že večkrat tozadevne predloge, kot n. pr. odprtje premogovnika v Medribniku, opekarne ali pletame v Cirkulanah ali okolici in druge, ki so pa vsi naleteli do sedaj na gluha ušesa. Tu v Halozah smatramo, da smo z dosedanjim razumevanjem res nujnih potreb v ostalih krajih naše domovme dokazali, da smo pripravljeni potrpeti ter da zaupamo v ljudsko oblast, da bo končno tudi v naših pasivnih predelih dvignila gospodarstvo in možnosti za- služka, da bo tudi naše življenje po- stalo dostojno življenja v socialistični državi. cS Polemafia pišejo K tečaju za prvo pomoč, ki Je zavzel 55 učnih ur in smo ga 19. marca zaklju- čili z izpiti 35 tečajnikov, pripadata ču- di odrska prireditev in nastop pevskega zbora, ki sta vzklila iz vrst resnih mla- dih ljudi. Tečaj in kulturno-prosvetno delo, ki se je razvijalo vzporedno z nJim, sta bila preizkusni kamen, ob ka- terem so odleteli vsi robovi. Pokazali so se resni mladinci in mladinke, katere so pritegnile z učno snovjo napolnjene 'ire. Vsi neresni, lahki slušatelji so že po par predavanjih izostali. Niso se jim pač i-c- polnile plehke želje po družbi in praz- nih razgovorih in ni jim ugajalo res- nično učenje. Izluščilo se je jedro naše delovne mladine, ki želi izobrazbe in se ne boji žrtev za njo. Z zadoščenjem ugotavljamo, da -.mo z igro dne 30. marca pripravili doma- činom resnično lep in bogat nedeljski popoldan. »Rodna gruda«, katero je ni- satelj označil kot va.ško zgodbo v treh dejanjih, je .globoko zamislila naše star- še in vrstnike. Leon, zadnji preosta'.i otrok ovdovele matere, ki je študiral v mestu, je našel pot nazaj domov, k zem- lji. Rodna gruda, kjer so živeli in ga- rali kmetiški sosedje, katerim je kazal pot k umnejšemu zadružnemu gospodar- stvu, mu je dala tudi nevesto-domačin- ko Vsi Igralci, ki se vrstijo ob osrednji Leonovi postavi, so vloge prav dobro- pogodili. Popolna tišina, ki je bila med celotno predstavo, je dovolj glasno po- udarjala. V presledkih med dejanji se je pred- stavil mladi pevski zbor s tremi lepo ubranimi in do zadnje potankosti na- študiranimi pesmimi. Po prireditvi je izostalo tisto običajno popivanje, ki je vedno Izsesavalo bla- gajno. Igralci so ob odru povečerj^ili vsak svoj obrok in se popolnoma trez- ni z veselo pesmijo razšli. Ker so mnogi hvaležni gledalci izra- zili željo, da bi celotno predstavo radi še enkrat videli, in ker jo zaradi pre- majhnega prostora more gledati le malo število gledalcev, jo bomo 6. aprila po- novili. Dohodek je namenjen za naba- vo opremljene omare za prvo pomoč. Izdatek za kaj takega ni majhen in po- vsem človekoljubno bi bilo, če bi tudi krajevna gasilska četa z znatnim pri- spevkom pomagala. Toda žal imamo slabe izkušnje z njo Skoral neverjetno Je slišati, da se prav gasilci, katerim je znanje prve pomoči osnovna potreba, niso udeleževali tečaja. To še od ial<^č ni dovolj, če 1lh -e na tečaju zastopala le ena sama deklica. Levji delež pri organizaciji in uspeš- nem poteku tečaja in prireditve nosi družina Kosec s Polenšaka. Iz hiše, ki je bila brez glasne samohvale že od le- ta 1942 tesno povezana s partizanskim gibanjem, so zlasti ljudje, ki se danes požrtvovalno trudijo za dvig domačega kraja. -n. Razglas Pozivamo vse davkoplačevalce (kme- te, obrtnike in druge), da dostavijo davčne knjižice najpozneje do 15. 4. 1952 v pisarno MLO, soba št. 8, zaradi vpisa predpisa akontacije za drugo če- trtletje 1952. Akontacija zapade v plačilo z dnem 15. aprila 1952. Kdor predpisane akontacije ne bo 00- ravnal v predpisanem roku, mu bodo zaračunane zamudne obresti, dol^ujoči znesek pa izterjan prisilnim pctom. Davčna komisija MLO Ptuj. IZ KOZMINC (Dopis objavljamo brez komentarja.) V naših Kozmincih nimamo nobene sreče z nobeno akcijo ter ne vemo, če je temu vzrok naša zaostalost ali je vzrok kje drugje. V naši zadrugi smo doživeli veliko prevaro ter bi sedaj niti ne imeli trgovine. Če bi KZ Zetale ne "inrla v našem kraju svoje podružnico. Poslovalnica je na križpotju ceste Kra- pina—Rogatec, nanjo pa Je navezan obširen teren, da ima poslovodja od^ zore do mraka trgovino polno ljudi. Najbolj nas pa je začudilo, ko smo zvedeli, da bo s prvim aprilom ukinje- na naša pomožna pošta, ki smo jo imeli v našem kraju dobrih 40 let. Do sedaj je ta posel opravljala tajnica KLO, po- prej pa okrog 12 let dolgo dobo nek vojni invalid. Mesto te pomožne pošte je obljubljen pismonoša. Tu v Kozmincih mislimo, da bo ta stal veliko več, kakor so bili dosedanji stroški, ko je dobivala tajni- ca le nagrado v znesku 400 din me- sečno, pošto pa nam je vsak dan pri- peljal avtobus 2etale—Ptuj ter smo to- rej bili vsak dan povezani s svetom. Bojimo se, da pismonoša na tem ob- sežnem rajonu ne bo mogel raznositi vse pošte. Ljudstvo je mnenja, da bi nam poštna uprava naj pustila pomož- no pošto ter jo poveril =1 vojnemu inva- lidu kakor je to bilo prej. B. F. Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK* Ptuf, 4. aprila 1952 /čai^ i/sc lidic i/uh> sfitM/iia... Stmiški nogometaši so zgubili žogo Nogometaš: »Pišta, kako si le mogel zgubiti naso žogo?€ Pišta: »To pa res ni težko. Težko je le dobiti žogo nazaj.c Nogometaš: »Ali že veš, kdo jo je na- šel?« Pišta: »Ja, to vem; ne vem pa, kako bi se najditeljici oddolžil, da bi mi žogo vrnila.« Nogometaš: »Povabi jo na nogometno tekmo, pa bo videla, da nam je žoga potrebna.« Lovci nosijo stare klobuke Ivan: »Kaj /to pomeni, da nosi več možakarjev v Ptuju nove lovske klo- buke?« Franc: »To pomeni, da niso lovci. Ptujske lovce pač lahko spoznaš po sta- rih klobukih.« Pomenek na trgu Mica: »Kaj misliš, zakaj se še na tern zidu vedno vidi napis: »Raifeisenkasse«, ko pa že tega davno ni vec.j Neža: »Veš, v prihodnjih šestih letih bo zbledel tudi ta napis, potem pa se bo izpod njega pokazal prvi napis: »Po- sojilnica«. Znajdljivi potnik — Potnik taksiju: Koliko stane vož- nja na postajo? — Šofer: 100 dinarjev, gospodi — In za prtljago? — Se ne plača. — Prav dobro! Vzemite te štiri kovčke in me počakajte pred postajo! TSiismo iz Blatne vasi 2e jeseni, ko so gasilci čistili okolico začetega doma, je predsednik našega krajevnega ljudskega odbora zapove- dal, da so odvisno ilovnato zemljo od- ložili kar v cestni jarek tn na obe stra- ni ob njem. Tako je ob naši poglavitni cesti sredi vasi zrasel kup rjave zem- lje, ki se je udobno razlezel. Na desni je pokril pot z mehkim blatom, na levi pa se je naslonil ob leseni plot sosed- njega vrta. No, to je bilo že jeseni... Zima je ta kup porabila v njene športne namene. Z mrazom in snegom ga je spremenila v pravo smučarsko skakalnico. Ce si se podrsal na sever, si se znašel na trdem ledu Golobove mlake, če si se pa popeljal na južno stran, si štrbunknil kar na sredo kleti v nedograjenem gasilskem domu. Res svojevrsten cilj! Jeseni in pozimi vse odpustimo, kar zadeva kup razlezle ilovnate gmote na cesti vrh Polenšaka. Ljubi pomladi pa ne moremo prizanestl. Z mehkimi in toplimi rokami ga je prijazno božala, da se je do dna razmehčal. Sedaj še bolj leze na vse konce in kraje in va- ščani ga na čevljih raznašamo širom sveta. Nepotrpežljivi smo postali, ker nočemo dobiti priimka, da smo doma iz Blatne vasi. Svojo cesto vrh hriba ho- čemo imeti tako snažno, kakršna je bi- la do te nakaze. Zato trdno pričakuje- mo, da bo predsednik Bec Martin, ki je povzročil to neugodnost, spremenil svoje mišljenje in bo ilovnatemu ku- pu določil primernejši prostor. —a. Bol lubeidcsrlu! Približujejo se topli dnevi in s tem čas, ko se bomo spoprijeli s sovražni- kom naših iglastih gozdov — z luba- darjem. Lanskoletne elementarne nesreče, ne- vihte, toča ter letošnji sneg so naredile v gozdovih neprecenljivo škodo. 2e itak izpraznjeni gozdovi so v nevarnosti zaradi polomljenih in poškodovanih dreves ter nereda v gozdovih, ki je na- stal v zadnjem času. V takem stanju ima najlepše pogoje za svoj razvoj naj- nevarnejši škodljivec gozdov — že omenjeni labudar. Da bi se že obstoječa škoda ne pove- čala, je potrebno odstraniti vsa poško- dovana in polomljena drevesa, hlode iglavcev pa brezpogojno olupiti ter sploh narediti v gozdu red. Škodljivca pa se je treba lotiti še z druge strani. Nastaviti mu je treba po- sebna lovna drevesa ter lovne kupe, s katerimi lahko lubadarjev napad pre- strežemo ter tako obvarujemo ostala zdrava drevesa. Okrajni logarji bodo dajali potrebne nasvete ter vršili opa- zovanja nad življenjem lubadarja, tega najhujšega sovražnika naših iglavcev. Nesreča nikdar ne počiva Galun Rafaelu iz Cermožiš je pri ce- panju drv zletel kos lesa v glavo »er mu prebil lobanjo, da je kmalu tem v bolnišnici umrl. ★ Amuš Terezija iz Ptuja je bila 25. marca v sporu z možem poškodovana po glavi, da se je zatekla po zdravniško pomoč v bolnišnico. ★ Z voza je padla pri nalaganju slame v Dornavi Cucek Albina ter si poškodo- vala roko v rami. Pri padcu sj je poškodoval levo ramo Mere Stanko iz Podlehnika. * Bajgot Nada iz Vičave Je padla ter si poškodovala desno koleno. Pri podiranju dreves si je zlomil desno nogo pod kolenom Cernel Leon iz Vitomarc. Potočnik Jera iz Jalovca 63, KLO Ma- kole, ie bila 28. marca* t. 1. s kolom po- škodovana po glavi. Po lastnih naved- bah jo je poškodoval mož. Ljudska univerza v Ptuju je priredila predavanje o glasbi V petek, dne 28. marca, je Ljudska univerza v Ptuju priredila XI. redno predavanje »O dojemanju glasbe«. Pre- daval je tovariš Hasl Drago, ki je naj- prej orisal glasbeno razvojno pot vse do danes. Glasba spremlja človeka že od davnih dob. V pradavnini, ko človek že ni poz- nal glasbil, je skušal ix)snemati glasove iz narave. Prisluhnil je skrivnostnim šepetom dreves, žuborenju vode in raz- sajanju neviht. Čustvo, ki ga človek pri tem zaznava in dojema, raste. Kadar doseže vrhunec, se mora sprostiti. Glasba je izraz bogatih čustvenih valovanj. Sleherna glasba je v vezi z neko druž- beno formo. V preteklosti je imela glas- ba aristokratski značaj, pozneje je dobi- la demokratskega. Razvijala se je iz primitivnih oblik k vedno bolj po- polnim. V srednjem veku, ko je vsa znanost in umetnost slonela na sholastiki, ima glasba izključno verski značaj. Uveljavi se enostranska koralna glasba, ki je kot taka služila edino cerkvenim namenom. Pomen srednjeveške kulture in imiet- nosti ter književnosti ni velik z ozirom na to, ker je preveč -enostranski in za- metuje človeka kot takega, realni svet in družbeno stvarnost. V času, ko je v Evropi propadala moč fevdalizma in začela naraščati sila meščanstva in ko se je pojavila v ne- katerih deželah nova filozofska struja humanizem in renesansa, se je glasba docela izpremenila. Ce je srednjeveška glasba enotonska, je glasba te dobe več- tonska. Koralna glasba preneha ter na- stopi prosvetna glasba. Največji sklada- telji te dobe so Bach, Haydn, Standl, Mozart. Baročna glasba je prenatrpana z naj- različnejšimi tonskimi okraski, ki neka- ko zatemnjujejo lepoto celote. Opere, ki so se začele razvijati, so značilne po dol- goveznih tonskih pasažah. Prve so na- stale v Benečiji, Neaplju ini v Franciji Največji in najslavnejši komponist ope- re je Italijan Verdi. Glasbila tega časa so citre, psolterij, klavirčembalo (predhodnik današnjega klavirja), v'oIa. flavta, špinet in orgije. Obdobje romantike, ki daje prednost čustvom, se močno čuti tudi v glasbi. Glasba se v tej dobi odraža v fantastič- nih nerealnih oblikah. Za časa procvita absolutne monarhije v Franciji, pa tudi kasneje, dobi glasba Izredno barvitost tonov in od tod tudi njeno razkošje in sijaj. In danes? Predavatelj je dejal, da je značilnost današnjega časa velik vzpon lahke glasbe. V zvezi s predavanjem Je bil izveden tudi glasbeni program, ki so ga izvedli: Luževič, Cehovin, Srolova, Stud. Mislimo, da je vodstvo ptujske Ljud- ske imiverze s tem predavanjem in spo- redom ustreglo mnogim delovnim lju- dem, ki so prav s področja glasbe že dalje časa pogrešali tovrstne javne ma- nifestacije. F. V. Mekai o proH^ema^ilci ptujskega muzeia v zadnjih številkah »Ptujskega ted- nika« smo čltatelje vodili skozi neka- tere reprezentančne prostore kulturno- zgodovinske zbirke na gradu. V tej številki pa jih želim na kratko sezna- niti z razmerami v samih zbirkah, z delovnim načrtom muzejske uprave za bližnjo prihodnost in tudi s težavami, ki jih ima pri tem. Izredno visoka številka obiskovalcev muzejskih zbirk, nad 39.000 v preteklem letu, nam govori o živahnem zanimanju ljudi za naše muzejske zbirke. Pove nam tudi, da je nujno misliti na nji- hovo nadaljnjo iapopolnitev in še bolje razširitev. 1. maja tega leta bo minilo tri leta, odkar so bili preurejeni pro- stori starih zbirk in skupaj z novimi predani naši javnosti. Med nove zbirke štejemo kulturnozgodovinsko na gradu in predzgodovlnsko ter staroslovansko v isti zgradbL Poleg tega smo takrat razširili rimsko zbirko v prostore no- vega lapldarlja. V juliju bo slavila enoletni jubilej svojega obstoja stalna razstava NOB v pritličju gradu. Med- tem so še vedno ostali neurejeni pro- stori v II. nadstropju In žal obiskovalci zaman sprašujejo, kdaj si jih bodo že mogli ogledati. Na kratko si oglejmo, kakšni so de- lovni načrti uprave in Muzejskega dru- štva za izpopolnitev in razširitev zbirk, ki bi jih ob zagotovljenih finančnih sredstvih mogli z lahkoto izvesti. Podajmo se najprej na grad! Kot smo že omenili, čakajo v II. nadstropjti izredno lepi prostori, ki bi se kakor nalašč mogli urediti za nove zbirke. Uprava je v njih prvotno nameravala organizirati prikaz zgodovinskega raz- voja Ptuja na sličen način, kot je to uredil Mariborski pokrajinski muzej za mesto Maribor in etnografsko zbirko. Ker pa med tem ni našla primernih prostorov za galerijo slik, ki je zaradi bogatega, sedaj vskladiščenega gradiva naravnost nujna, bo le-ta našla v tem nadstropju v južnem traktu lepe, svetle in za svoje namene primerne prostore. Galerija bo v osmih sobah obsegala slikarsko umetnost od gotike do naj- novejše dobe. Zdi se, da Je uresničitev tega načrta še skoraj najbliže izvedbi, kajti prostore je treba samo še pre- pleskatl. (Strop v zadnji sobi smo namreč že popravili). Pomoč pri ure- ditvi sta obljubili tudi Narodna in Mo- dema galerija v Ljubljani, ki se ži- vahno zanimata za njo. — Meščansko kulturo, za katero ima muzej prav tako dovolj gradiva, bi prikazali v treh pro- storih severnega trakta, ki so zaradi slabe razsvetljave s severne strani sicer manj primerni, toda s sredstvi bi jih mogli prav tako lepo opremiti in predati javnosti. Ce se bo upravi posre- čilo zagotoviti kredita 100.000 din, — toliko bi približno znašali stroške po- polne ureditve prostorov in razstave —, bomo II. nadstropje mogli odpreti ob- iskovalcem že v tem letu. Tudi razstava NOB bi se mogla za- radi obilice gradiva posebno arhivalij in drugih dokumentov, razširiti v pro- stor, ki služi doslej za muzejsko skla- dišče. Treba bi bilo le prebiti steno, zidove prepleskati in napraviti lesena tla, in razstava, ki je posebno važna za naše mesto, bi pridobila lep prostor, v katerem bi našlo dostojno mesto gra- divo, ki smo ga že nabrali ali ki ga Se bomo pridobili. Tretje prašanje, ki ga je uprava že temeljito obravnavala, nekajkrat celo na pobudo samih obiskovalcev, je ar- heološka zbirka, ki ima sicer dva raz- stavna prostora. Od teh pa je stari lapl- darij tako natrpan s kamnitimi najd- bami. da ne odgovarja niti estetskim, niti znanstvenim principom, pa tudi ne okusu preorostega obiskovalca, ki se v labirintu kamnov komaj znajde, eks- ponatov ne razume, ker bi prostor nujno potreboval, ponazoril in tako odprl oeledovalcu tiste strani antike, ki mu doslej ravno zaradi tega niso razumljive in zaradi česar kmalu za- pusti hladne prostore ter se raje poda na srad. ki ie zani bolj priieten in do- stopen. — Arheološka zbirka bi se mogla lepo razširiti v I. nadstropje, treba bi bilo le končno rešiti izselitev mizarske delavnice. S tem bi končno odstranili nevarnost statičnosti nekda- nje dominikanske cerkve, sam drago- cai kulturnozgodovinski spomenik pre- dali muzejskim namenom, obenem pa pridobili prostor za muzejsko skladišče, posebno pa bi tako razstavili kopico dragocenih drobnih rimskih predmetov, ki sedaj zaradi pomanjkanja razstav- nega prostora ležijo v skladišču. II. nadstropje dominikanske cjerkve, ki ga je lansko leto Izpraznila meha- nična tkalnica, je uprava z Muzejskim društvom določila za etnografsko zbir- ko. Res je, kar se večkrat upravičeno poudarja, da začetki ptujskega muzeja temeljijo na arheoloških najdbah in da je bil naš muzej predvsem arheološki muzej. Toda bogastvo In množica dru- gih spomenikov, posebno narodopisnih, nam' dajejo vse možnosti, da se z razu- mevanjem in materialnimi sredstvi razvije v kompleksni muzej, v katerem morajo najti svoje mesto tudi spome- niki naše ljudske, kmečke kulture, ki se še nahajajo po naših vaseh, v obliki duhovne kulture pa še živijo med na- šimi ljudmi na i>odeželju. — Zavedati se moramo in ponovno poudariti na tem mestu, da so le ti skoraj najbolj ogroženi in da jim zaradi naglih go- spodarskih sprememb in sociallzadje našega podeželja grozi najhitrejši pro- pad. Ce jih ne rešimo letos ali prihod- nje leto, ali jih moremo pozneje sploh še ohraniti bodočim pokolenjem? Adap- tacija prostora sicer res ne bi bila ma- lenkostna, toda z njo bi muzej prido- bil tako važno etnografsko zbirko, ki je vsaj zaenkrat ne more namestiti nikjer drugje. To so v glavnem načrti za razširitev zbirk. Kdor pozna nekoliko podrobneje stanje v teh prostorih, ve, da ne bi blll niti tako težko uresničljivi. Treba bi bilo pač nekoliko višjih denarnih sred- stev, kot pa jih upravičeno zmore OLO Ptuj odobriti muzejskemu proračunu, posebno v času najstrožje štednje. Ali bi se nam posrečilo poiskati kake druge vire sredstev, ki bi ptujski muze} pre- uredila v vzorno urejeno kultumo- znanstveno in še bolje kulturnopro- svetno ustanovo, ki bi tako v polni meri mogla sodelovati pri preobrazbi in pre- vzgoji naših ljudi? Zdi se mi, da se premalo zavedamo tega poslanstva na- ših muzejev in tega, da bi bil Ptuj brez svojih pomembnih spomenikov in zgodovinskih zanimivosti mrtev, in da tudi le-ti zaradi obiskov tujcev dopri- našajo našemu gostinstvu in turizmu, posebno v poletnem času, del dohod- kov. Ne bi bilo napačno, če bi nekoliko pretresli tudi to vprašanje, kajti bo- gastvo kulturnozgodovinskih spomeni- kov v novih družbeno-ekonomskih po- gojih ni več le stvar ali last posamez- nikov ali določene plasti, temveč last nas vseh. S tem pa je še mnogo večja naša dolžnost, da jih ščitimo in da se zanimamo neprestano za prospeh takih Ustanov, kakor so ravno naši muzeji. Tudi oni niso nič manj pomembni ka- kor naša proizvajalna sredstva, saj nas bogastvo njihovih zbirk duhovno bogati in dviga. -s- Nove knjige Kaj je novega na knjižni polici pri podružnici Državne založbe Slovenije v Ptuju? Lev N.Tolstoj: Vojna in mir I. in II. del. Klasje št. 29 (Sosedov sin). V. Petrovič: Prepelica v roki. Snow: Rdeča zvezda nad Kitajsko. Reed: Deset dni, ki so pretresli svet. Mala knjižnica št. 51 (Joseph Conrad: Mladost). Bunc: Slovarček tujk. Ponovno smo dobili: Verdonik: Prikrojevanje moških oblek. Gospodinjski nasveti: Derganc: Prva pomoč. Haldane: Marksistična filozofija in zna- nost. Aib. Struna: Avtomobil (druga dopol- njena izdaja). Šolske knjige: Zgodovina za osnovne šole. Sprejemamo naročnike za Prešernovo knjižnico za leto 19.53. Mestni kino Ptuj bo predvajal od 11. do 21. aprila 1952 sledeče filme: od 11. do 14. aprila angleSkl film: »ANA K.\RENIN'A« od 15. do 17. aprila ameriški film: »ZAKLAD SIERRE MADRE« od 18. do 21. aprila ameriški film: »NORČIJE V OPERI« Uprava Kina Ptuj sporoča, da bodo odslej mladinske kino predstave samo za nove filme ob ponedeljkih popoldne ob 2. uri. Za reprizne filme ne bo mla- dinskih predstav. Uprava Ktaa Ptuj. Nastop ptujskega »Veselega teatra«, ki ga ni bilo Zaman so v četrtek, dne 27. marca, zvečer ob 8. uri čakali številni ljudje z vstopnicami in brez njih pred prosvetno dvorano v Središču, da bo prišel nekdo ter odprl dvorano, da bi lahko priso- stvovali s tako številnimi, živobarvnimi plakati najavljeno gostoljubnost ptuj- skega »Veselega teatra«. Ob osmih, ko je bil že čas za začetek »smeha in razv^rila«, je prišel nekdo pred dvorano ter povedal, da »so bili tu, pa so se odpeljali nazaj« In na mnoga glasna in nema vprašanja ni nikdo ve- del pravega odgovora. »Ce nameravajo nas Središčane imeti za norca«, je nek- do rekel, »bodo prihodnjič prišli jsa- stonj, ker jih nihče ne bo prišel poslu- šat«. Marsikaka pikra je padla na ra- čun ptujskega gl^ališča, ki vendar ni- ma s ptujskim takozvanim »Veselim teatrom« ničesar sltupnega. Rojstva, poroke in smrti v marcu 1952 Mat. okoliš Ptujska gora Rojstva: 3 fantki in 2 deklici. Kmečka družina Egartner iz Stoperc je dobila dvojčki — Danico in Mileno. Poroke: Hertiš Kari, krojaški pomoč- nik iz Brega pri Majšperku št. 20, in Krivec Ana, tovarniška delavka iz Brega pri Majšperku. Smrti: Zunkovič Antonija roj. Peršuh Iz Zupečje vasi št. 53, Planine Marija roj. Krivec z Brega pri Majšperku št. 13, Sagadin Martin iz Sesterž št. 23 in Kodrič Sebastijan iz Sveče št. 14. * Matični okoliš Velika Nedelja: Rojstva: 1 deček in 3 deklice. Nove družine: Vesenjak Ivan, Trnov- ski pristan 12, Ljubljana In Munda An- tonija, Bresnica 51. Umrli so: Zvegla Rozalija roj. Janže- kovič, Bresnica; Krabonja Veronika rol. Korpar, Mihovci; Grmič Jakob, Drakšl; Skvorc Otillja roj. Meško, Mihovci; Nemec Danica, Mihovci; Lajh Martin, Sodind; Lah Katarina, Ključarovci. ★ Matični okoliš Vid: Bigec Julijana iz Zg. Pristave št. 5a je rodila sina r^ne 6. 3. 1952; Lozinšek Marija Iz Sel št. 12 je rodila sina 6. 3. 1952. Poročila sta se Lozinšek Blaž iz Gor- ce (1921) in Ivančič Elizabeta (1910) iz Varej. Umrli: Rožman Marija roj. Strasser (1899) iz Pobrežja št. 8, Ovčar Franc (1950) iz Vida št. 26. Cene na ptujskem trgu v sredo 2. apr. 1952 za kg, liter ali kom. Privatniki: Čebula 60 do 70, čebulčak 80 do 100, česen 100 do 120, fižol 30 do 40, hren 50, jabolka 45 do 50, jajca 6 do 7, krompir 12 do 14, korenje 30 do 40, koruza 20, kaša ajdova 90, kaša prosena 50, moka ržena 30, moka koruzna 25, moka ajdova 40, moka enotna 45, moka bela 90, motovileč -00, maslo surovo 350 do 400, mleko 20, orehi 100, olje bučno 300, paprika suha 500, peteršilj 40, pesa rdeča 20, perutnina kom 300 do 400, proso 30, pori 30, pšenica 40, regrat 100, repa kisla 14, redkev 15, radič 100, rž 30, solata endivija 50, smetana 100 io 120, sir 60 do 80, špinača 50, zdrob ko- ruzni 35, zelje kislo 20, zelje v glavah 30, zaseka 200. Ekonomija MLO Ptuj: kaša ječmena 50, kaša prosena 48, koruzni zdrob 30, jajca kom 6, pori 24, česen 60, črna red- kev 10, med'250. Trg. podjetje Rožnik: fižol 38 do 45, kaša ječmena 50, kaša prosena 50, kaša ajdova 95, mešanica za kure 18, čebula 55, čebulček 130, rdeča pesa 20, zelje kislo 20 peteršilj 15, česen 60. Š?ORT ŽELEZNIČAR II. (Maribor) : DRAVA (Ptuj) 2:1 (1:0) Svojo prvo prijateljsko nogometno tekmo je ptujska Drava izgubila z mi- nimalnim rezultatom. Neuspeha pa ne opravičuje dejstvo, da je igrala z Ma- riborčani. Prvi polčas je potekel približno ena- kovredno, vendar so imeli Železničar«! več od igre, saj so dosegli vodstvo že v 21. minuti. V drugem polčasu je bila igra brez vsakršnega smisla, samo na- bijanje žoge z ene polovice igrišča na drugo. Dravi je sicer uspelo, da ie re- zultat izenačila, vendar so boljši Mari- borčani odločili tekmo v svojo korist. Sodnik Arbes je sodil z manjšimi na- pakami zaradi močnega vetra. V predtekmi je moral stmiški Alumi- nij kloniti pred odlično razpoloženemu moštvu ptujske Garnizije. Po boljši igri in tudi disciplini so vojaki zasluženo zmagali z rezultatom 3:1 (1:1). S. P. 27. marca t. 1. je bila v Ptuju od- igrana nogometna tekma med 4. in 5. razredom gimnazije. Zmagali so bor- beni četrtošolci z rezultatom 2:0. Naj- bolji na tertnu je bil Arsenovič na levem beku. M. I. »Preiskava, gnojenje in apnenje zemlje« Kateri kmetovalec si ne želi bon tega pridelka? Toda, če hoče to dosS mora poznati predvsem zemljo, n^ lastnosti In potrebe. Zato pa mora ^ ml j o opazovati in proučevati, toda k ko? ^ Ing. Tandk nas v prvem delu goj^, knjige seznanja s tem, kako jemljeJ zemlji vzorce in kako načrtno kontrw no gnojimo. Ing. Volk nato razlaga rJ lične načine gnojenja, a ing. Kranj^ izkušnjami pri apnenju zemlje. 64 strj ni obsegajoča knjiga je polna pouč^ tabel in grafikonov ter stane samo ^ dinarjev. (O ostalih zanimivejših kmetijsu strokovnih knjigah bomo «pregovofi| več prihodnjič.) POZOH! 29. KOLO DRŽAVNE LOTERljj BO 2REBANO 18. IN 23. APRIL^ Vsaka srečka igra dvakrat. Po novem načinu žrebanja zadei^ garantirano vsaka četrta srečka, V marcu je bilo v Ptuju izplačanih za več kot pol milijona din. Srečka številka 52817 Je zadela 5o tisoč dinarjev. Srečke dobite v vseh trafikah x , Ptuju. Državno posestvo Zavrč še Ima n razpolago sledeče sorte selekclonlrans cepičev: laški rizling, šipon, renski rij ling, beli burgundec, ranina, zeleni »i;, vanec, rumeni muškat, bela klevu Portugalka in kavčina. Na razpolaj so tudi trsne cepljenke sorte: La rizling, ranina in šipon ter cca 60.( kom. ključev ameriške podlage Ribai Portalis. Prireditev esperantistov v Ptuju Ob uspešno končanem tečaju prirej Esperantsko dmštvo v Ptuju v soboti dne 5. aprila 1952 ob 20. uri pri »Belec križu« zabavni večer z godbo in plesos Vmes zanimive točke. Vsi prijazni vabljeni! Jžfvna zahvala! Podpisani se zahvaljujem primarlj int. oddelka ptujske bolnišnice tov. di Piskemiku in njegovim ožjim sodelav cem za zdravniško pomoč v težki in y hrbtni bolezni, prav tako pa medic. « strama tov. Mariji in Angeli za skrte nego in postrežbo. lllllliillllillllllillliH Poziv! ' Lastnike predmetov, ki so v komisl ski trgovini »PRESKRBE« v Ptiuu, SI« venski trg, pozivamo, naj jih dvignei najpozneje do 30. aprila 1952 zarai likvidacije te trgovine. Predmete, ki jih lastniki do 30. apri 1952 ne bodo dvignili, bomo prodali korist socialnega fonda. Uprava »PRESKRBE« Pt« llliillililllllllllllllllllllllllll SADJARJI, POZOR! Uprava državnega posestva v Podl^ niku razpolaga z večjo količino sadni drevesc srednjedebelne vzgoje. Cen ugodna: I. vrsta 80 din, II. vrsta 60 dii Pohitite z naročili! POZOR! Kupujemo litrske likersi steklenice, posebno naše originali (oglate) po najugodnejših dnevnih < nah. »PETOVIA« — alkoholna indust: v Ptuju. Mali oglasi ZAHVALA. Predsedniku KLO Slo^ nja vas se zahvaljujem, da je od«^ pil od tožbe zaradi moje žaljive i jave. — Metličar Ivan, Slovenja va POZIVAM ZNANO OSEBO, ki je na« volneno ruto v marcu od želczD škega mosta v Ptuju do mizarja B bcmika na Bregu, da jo vme v upr' vi lista. Preklic, Preklicujem žaljivke, ki sern ) izrekla o Merver Karlu kot neresni^ ter Se mu zahvaljujem, da je odsto! od tožbe. Svenšek Matilda. Preklic. Preklicujem in obžalujem kar sem žaljivega govorila o Sprah Geri ter se ji zahvaljujem, je odstopila od tožbe. Cebek Katari' Draženci _ Prodam električni kmečki mlin v ^ brem stanju s kamni premera 60 C Naslov v upravi. PRODAM KORUZNICO. Cena poj govoru. Brez Anton, Tibolci 2, p. " škanjci. NJIVO dam v najem v Grajeni. Na«^ v upravi. - ^ PRODAM modemi 5-cevni RAI^ znamke »Kapsch«. Na tratah 8. Popravljalnica nogavic — A. Prel* Ptuj, Cankarjeva 2, se je preselil^ Prešernovo ulico 7 (bivša slaščičarn