Razne vesti. 351
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. novembra 1913.
— (Osebne vesti.) Imenovani so: dvorni svetnik vrhovnega in kasacijskega dvora dr. Kari Zwiedinek pl. Siidenhorst und Schidlo za senatnega predsednika vrhovnega in kasacijskega dvora a d per -sonam; okrajni sodnik dr. Leopold Jerovšek v Gorici za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Cerknem; sodnik dr. Marij Qua-ranttoto v Rovinju za namestnika državnega pravdnika istotam. — Premeščena sta: notarja Fran Strafella iz Rogatca v Ptuj, dr. Robert Baumgartner iz Rožka v Rogatec. — Otvorila sta odvetniški pisarni: dr. Josip Ažman v Ljubljani, dr. Anton Prus v Konjicah. — Premestiti se namerava iz Celja v Kočevje: odvetnik dr. Walter Riebl. — Vpoko-jeni so stalno na lastno prošnjo: dež. sodna svetnika in sodna predstojnika z naslovom in značajem višjega sodnega svetnika Aleksander Ravnihar v Litiji
352 Razne vesti
in dr. Ivan Ki a dva v Kamnil<u, dež. sodni svetnik Jožef Potrato v Ljubljani. — Umrl je odvetnik dr. Fran Golf v Kočevju.
— (Zakon o zabrambi in zatiranju prenosnih bolezni ) Dne 25. aprila je stopil v veljavo zakon z dne 14. aprila 1913, štev. 67 drž. zak., o zabrambi in zatiranju prenosnih bolezni. Povzročil ga je menda strah pred nalezljivimi bolezni, ki so se z balkanskih bojišč širile proti severozapadu in so prestopile tudi meje naše monarhije. Odkar je bila z državnim zakonom urejena" javna zdravstvena služba, je mmilo 43 let, da smo dobili času primeren zakon, ki ima namen varovati prebivalstvo pred prenosnimi bolezni. Interesantno je, da je bilo glede živine prej, namreč že pred 33 leti zakonito urejeno odvračanje in zatiranje nalezljivih bolezni.
Novi zakon našteva 17 vrst bolezni, ki se morajo oblastvom naznanjali, daje pa oblastvom tudi možnost, da ob posebnih okolnostih tudi za bolezni, ki niso v zakonu izrecno navedene, ukazoma ustanovi dolžnost naznanila. Določeno je pobrobno, katere osebe so dolžne podajati naznanila. Oblastveni ukrepi za zabrambo in zatiranje bolezni so raznovrstni in nekateri globoko posegajo v osebno svobodo in gospodarstvo posameznika, n. pr.: odločitev bolnikov, omejitev glede rabe vode in glede prometa z živili, zapiranje stanovanj, naredbe zoper zbiranje ljudi, posebni zglaševalni predpisi, nadzorovanje določnih oseb, prepoved krošnjarstva, omejitev obrata ali zapiranje obrtnih podjetij, izpraznjevanje stanovanj in mnogovrstne prometne omejitve. Bremena, ki jih povzroča odvračanje in zatiranje prenosnih bolezni, so naložena državi, občinam in posameznikom. Pohvaliti je zlasti materialno skrb zakona za tiste osebe, ki sodelujejo pri zatiranju prenosnih bolezni; ako taka oseba, zdravnik ali strežnik, postane nesposobna za poklic ali umre, dobi ona oziroma njeni svojci v zakonu vnaprej določene pokojninske in preskrbninske užitke. Rekurzi zoper odredbe na podlagi tega zakona ali izvršitvenih ukazov nimajo odložive moči; izjeme so dopustne samo glede izvrševanja kazenskih razsodb. Opozoriti bi bilo končno, da so s § 48. tega zakona razveljavljeni §§ 393 do vštevši 397 kazenskega zakona z dne 27. maja 1852, št. 117 drž. zak., in patent z dne 21. maja 1805, št. 731 z. p. z. Namesto razveljavljenih paragrafov dobi kazenski zakon nov § 393 z nastopnim besedilom: „Kdor kaj stori ali opusti, o čemer more spoznati (§ 335), da je to v stanu povzročiti razširjanje prenosne bolezni in s tem nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje zaradi prestopka z denarjem od deset do tisoč kron ali z zaporom od treh dni do treh mesecev in, ako je iz dejanja nastala težka telesna poškodba ali smrt človeka, po § 335. k. z. Ako se stori dejanje v posebno nevarnih ra?merah, je uporabljati kazni §§ 337 in 432 k. z. /. S.
.Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva .Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za pol
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26 oz. 22.