Poštnina plačana v gotovini
Maribor, četrtek 5. julija 1934
MARIBORSKI
Stev, 149 Letfi VIII. (XV.) Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 lahaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri / Velja meaečno prejemar v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek MJutra*' v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409
99
JUTRA
99
Odstavek bolnega poglavja
Naša industrija in naš narodni organizem
Naša država je po ogromni večini čisto ali pretežno agrarnega značaja; njena industrija, posebno večja, šele nastaja. Bolj, oziroma najbolj industrijska je med vsemi našimi pokrajinami skoraj samo Slovenija. Naša industrija je nastala pretežno že za časa bivše Avstrije iz rudniških, veleposestniških ter obrtnih podlag, in to skoraj izključno iz tujih,
v	prvi vrsti nemških rok ter njihovega kapitala. Zaradi tega je tudi lahko razumljivo, da z našim narodom ni bila povezana tako, kakor so industrije drugih dežel z njihovim ljudstvom. Ponekod, zlasti v Mariboru, Celju. Ptuju in po ostalih manjših mestih bivše Štajerske, je zasledovala pred vojno naša industrija celo nam nasprotne ali naravnost sovražne cilje. Dobro poznamo še dolgo vrsto primerov, ko je bila ta industrija v službi ponemčevanja slovenskih mest, krajev in ljudi, širiteljica, pospe-ševateliica ter vzdrževateliica nemčur-stva ter preko njega nastajajočega nemštva, Domača, zares narodna industrija je bila napram tej tuje usmerjeni v manjšin? in skoraj brez moči.
Šele osvobojenje je onemogočilo tujemu delu naše industrije direktno misijo germaniziranja, dočim indirektno vsaj v nekaterih primerih še vse do danes ni bilo mogoče zatreti. Še vedno se dogaja, da morajo tudi slovenski uradniki inna-'^čenci zaradi tujcev, ki niti v šestnaj-s h h letih niso čutili potrebe, da bi se naličili jezika naroda in države, v kateri imajo svojo donosno eksistenco, uradovati ali govoriti v tujem jeziku. Kjer pa tega ni (izjeme so zelo redke), podpira ta industrija tuji duh vsaj s svojim pasivnim, indiferentnim zadržanjem. Samo tako moremo tudi razumeti, da se v vrstah delavstva ogromne večine naših industrijskih podjetij šestnajstletni obstoj Jugoslavije v jezikovnem oziru skoraj prav nič ne pozna, in kdor posluša pri nas po ulicah, gostilnah in drugod nem-škutarenje, mora ugotoviti, da se ga poslužujejo po veliki večini prav industrijski delavci in člani njihovih rodbin, dasi so skoraj brez vsake izjeme vsi rojeni v slovenskih krajih ali vsaj iz slovenskih družin. V tem oziru celo šola ne zaleže mnogo, ker uniči njeno delo — t o v a r-n a!
Nikakor nočemo trditi, vsaj splošno ne. da naša industrija namenoma pospešuje ali vzdržuje to stanje, je pa rani odgovorna zaradi svoje pasivnosti in indiferentnosti,^ zaradi svoje popolne izločenosti iz našega narodnega organizma. Ni
pa to edina slaba posledica te izločenosti, navesti bi mogli Še dolgo vrsto drugih, a naj zaenkrat omenimo samo kulturne. Pri vsakem drugem narodu je nje gova industrija močna, če ne najmočnejša opora kulturnega snovanja. Industrij-ci so meceni umetnosti in znanosti, v njih in njihovih dobro plačanih vodilnih nameščencih imajo gledališča stalne o-biskovalce, abonente najboljših mest, slikarji in kiparji imajo svoje odjemalce, pisatelji in znanstveniki svoje kupce, listi vseh vrst svoje velike inserate itd. Pa tudi mimo tega žrtvuje tam industrija velike vsote za splošne kulturne namene. Naj omenimo samo italijansko, francosko, angleško in nemško, kjer so razne kulturne ustanove velikega splošnega namena nastale od naklonjenosti domače industrije in se često z njo tudi vzdržujejo. Pri nas vsega tega ni! Naša našemu narodnemu organizmu docela odtujena industrija ne čuti nobene zveze z nami in zato nima ne smisla ne čuta za naše kulturno, umetniško, znanstveno življenje. Omejuje se kakor mrtva mašina brez duha zgolj na svojo produkcijo in odprodajo in ne čuti niti potrebe, da bi o g 1 a š a 1 a v naših listih. Od ducata mariborske tekstil ne industrije n. pr„ še noben naš list v vseh letih obstoja ni dobil niti enega in-serata, da javnost doma niti ne ve, koliko in kakšne tekstilne tovarne imamo!
Če misli naša industrija, da je tako popolnoma odtujeno razmerje med njo in našim narodom ter njegovim nacionalnim in kulturnim snovanjem zdravo in koristno, se gotovo silovito moti. Nikakor namreč ni vseeno, kakšno stališče zavzema naša narodna javnost in kako misli o naši industriji. Če bi se ta industrija čutila povezano z našim narodom in javnostjo, potem bi tudi narod in javnost čutila potrebo stati s svojim mišljenjem za svojo industrijo in često bi taka podpora tudi industriji veliko koristila. Dokler pa se izolira, se ne sme čuditi, če v javnosti ne najde one podpore, ki bi jo v nasprotnem primeru zaslužila kot veleva ž na panoga narodnega gospodarstva. Dogaja se celo narobe, da jo javnost gleda sovražno in vidi v ujej sebi nasprotujoči tuji organizem. Zato, da se prične tudi tu prepotrebna likvidacija dosedanjega položaja, smo tudi napisali te besede! Želimo samo, da ne bi o-stale brez odziva in ne bi jih tisti, katerim so namenjene, prezirljivo in z nerazumevanjem bagatelizirali!
-r.
Krvava bilka v Kaznilnici
Kaznjenci Lakner, Pančur in Lombar so si skušali z orožjem v roki priboriti pot v svobodo — Lakner in Pančur sta pobila do smrti paznika P ETER! N A
MARIBOR, 5. julija. Včeraj popoldne okrog 16. ure je desetnik Ivan Pe-terin, ki je bil poveljnik samotnega od-
in Lombarja pa so pazniki zaprli v celice in ju vklenili v težke verige. Nezavestnega paznika Ivana Petri-
delka, nadziral celice, v katerih pre- j na so prepeljali takoj v mariborsko
f!onec narodnega socializma
HITLER POPOLNOMA ODVISEN OD HINDENBURGA IN GENERALOV. PA-pEN OSTANE. NOVA POROČILA.
BERLIN, 5. julija. Vsi znaki kažejo, da postaja sedaj Hitler vedno bolj odvisen od generalov in od predsednika Hindenburga, ki so mu generali neomajno vdani. To se je pokazalo prav posebno pri Papenovi zadevi. Hitler je pripravil Papena, da je odstopil in je njegova vlada demisijo podkancelarja takoj spre-jela, toda Hindenburg je ni sprejel in je poklical Hitlerja takoj na raport. Ob tej priliki je izjavil, da zahteva brezpogojno, da Papen ostane na svojem mestu, ker
v	nasprotnem primeru Hindenburg sam odstopi in prepusti Hitlerju odgovornost za posledice. Hitler se je pod težo te grožnje moral vdati in nastalo je nemogoče razmerje, da ho Papen. ki je bil sam zapleten v zaroto, še nadalje Hitlerjev namestnik v vladi. Po izgubi svo-
jih čet je Hitler docela brez moči in narodnega socializma v dosedanjem pomenu je konec.
PARIZ, 5. julija. Člani razpuščene mo-nakovske Avstrijske^ legije, ki so pribežali v Francijo zatrjujejo, da bodo pristaši ubitega Rbhma in Schleicherja nadaljevali boj proti Hitlerju. Organizirali so se v tajni odbor.
BERLIN, 5. julija. Žena ustreljenega voditelja SA v Berlinu in na Rraiuieu-burškem, Karla Ernsta se je usmrtila. Bila je šele nekaj mesecev poročena, v Oroll Lichterfeldu je pa bil včeraj ustreljen iz svetovne vojne znani slavni letalec Gor/,. Po vesteh iz Monakovega so bili aretirani še trije ministri, med njimi tudi prometni minister Ribenbach.
sedevajo večletno in dosmrtno težko ječo zloglasni morilci, roparji in tato-
vi	Ivan Lakner, Stanko Pančur in Jože Lombar. Nič hudega sluteč, je šel počasnih korakov po hodniku v drugem nadstropju kaznilnice, ko sta se j nenadoma pojavila pred njim kaznjenec Ivan Lakner in Stanko Pančur. Ni se še mogel prav zavedeti, ko je že zavihtel l.Skner nad njim roko, v kateri ie drža! v brisačo zavit kamen in ga udaril z njim s tako silo po glavi, da se je paznik takoj nezavesten zgru dil na tla in obležal v mlaki krvi. Na smrtno nevarno ranjenega Petrina sta nato planila oba arestanta in mu odvzela ključe ter sabljo. Pančur je stekel takoj k celici, v kateri je bil zaprt Jože Lombar in z njim odkle nil vrata, tako, da je bi! tudi Lombar osvobojen.
Ropot in bolesten krik smrtnoranje-nega paznika Petrina je pa slišal pr-
vi	narednik France Butoln v svojo pisarno. Takoj se je podal na kraj od koder je prihajal ropot, kjer se mu je nudil grozen prizor. Na tleh je ležal v smrtnih vzdihljajih paznik, po hodniku pa so begali trije kaznjenci. Med tem je pritekel v drugo nadstropje še paznik Jurca, ki je tudi slišal ropot. Med paznikoma Jurco in Butolnom ter kaznjenci se je razvila srdita bitka. Lakner se je branil s Petrinovo sabljo, ostala dva, Pančur in Lombar, pa z vsemi svojimi telesnimi močmi. Šele po daljšem naporu se je posrečilo paznikoma razorožiti Laknerja ter obvladati Pančurja in Lombarja. Ko je Lakner uvidel, da je bitka izgubljena, je odprl okno in skočil iz drugega nadstropja na tla, kjer je obležal z razbito glavo na cementu. Pančurja
bolnico, kjer so ga zdravniki operirali, toda vsa pomoč je bila zaman. Petrin je danes zjutraj ob pol 4. uri podlegel hudim poškodbam. Kaznjenca Ivana Laknerja pa ie vzel v oskrbo kaznil-niški zdravnik g. dr. Jurečko, ki mu je nudil prvo pomoč. Lakner je vkljub hujši poškodbi na glavi, prišel kmalu k zavesti in se danes že bolje počuti.
Verjetno je, da so kaznjenci Ivan Lakner, Stanko Pančur in Jože Lombar skupno na nekak način izdelali načrt, kako bodo pobegnili iz kaznilnice. Bi! je to že peti poizkus Ivana Laknerja, da ie nameraval pobegniti. Ivan Lakner je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen na 20 let težke ječe zaradi zverinskega umora župnika Fr. Kušeria v Mengšu. Stanka Pančurja, ki je Laknerjev rojak, je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo lani v decein bru na deset let težke ječe zaradi raznih tatvin in ropov. Jože JLombar pa je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen na dosmrtno ječo, ker je na zverinski način umoril Bosanca Šmejla Vojniloviča. Vsi trije so bili zelo slabo zapisani pri kaznilniški upravi, ker so se vselej in povsod obnašali zelo brutalno.
Pokojni desetnik Ivan Petrin, ki ie padel kot žrtev svojega poklica, je bil eden najboljših paznikov, in star 48 let. Po rodu je bil iz Štandreža pri Gorici ter je že več let vršil težavno in odgovorno službo za temnimi zidovi mariborske moške kaznilnice. Zaradi njegovega odkritega značaja so ga radi imeli vsi predstojniki, visoko cenili in spoštovali pa so ga tudi vsi njegovi tovariši in znanci. Zapušča globoko užaloščeno ženo in štiri otroke. Pokopali ga bodo v soboto ob
16.	uri na magdalenskem pokopališču.
Obup trboveljskih rudarjev
TRBOVLJE, 5. julija. V trboveljskih revirjih traja dalje gladovna stavka rudarjev, ki so v rovih brez hrane in pijače. Prva skupina je brez hrane in vode že 60, druga 52, tretja pa 44 ur. Doslej se je onesvestilo že 6 rudarjev, ki so jih spravili v bolnišnico. Davi se je v Ljubljani pričela seja uprave TPD. ki ob času poročila še traja. Uprava doslej noče ugoditi rudarjem, da bi preklicala redukcijo mezd. Razne nacionalne organizacije so poslale v Beograd deputacijo, da intervenira za stavkuioče rudarje.
Narodna skupSčina
BEOGRAD, 5. julija. Narodna skupščina je sprejela včeraj zakon o izpremembi volilnih imenikov za mestne občine in pričela razpravo o zakonu o muzejih, katerega je izročila odseku. Danes je pa pričela razpravo o zakonu o mestnih občinah.
FINANČNI SPORAZUM.
LONDON, 5. julija. Reuter poroča, da bo finančni sporazum med Anglijo in Nemčijo podpisan danes popoldne oh 5. uri.
UTRJEVANJE DARDANEL.
RIM, 5. julija. Agencija »Oriente« poroča iz Carigrada, da je turška vlada ukrenila že vse potrebno, za zagotovilo varnosti Dardanel. Vsi te ukrepi so vojaškega značaja. Za oborožitev Dardanel je določen kredit nad 12 milijonov turških lir. Za časa utrjevanja Dardanel bodo vsi kraji okrog Galipolja in Dardanel evakuirani ter se bodo morali v prvi vrsti odstraniti vsi tujci, med njimi Zidi in taki turški državljani, ki niso mohamedanske vere. Dardanele bodo proglašene za vojaški pas.
TRIJE NOVI ATENTATI.
DUNAJ, 5. julija. Včeraj je eksplodirala bomba v sodni palači na Dunaju, druga bomba v Inomostu, tretja pa v nekem kraju na severnem Štajerskem. Eksplozija v sodni palači je bila silna. Zidovi in hodniki so hudo poškodovani. To so bili vsi atentati, ki so bili izvršeni tekom včerajšnjega dneva v Avstriji.
nobenega pakta.
LONDON, 5. julija. Službeni krogi izjavljajo, da ni točna vest, da bo francoski zunanji minister Barthou obiskal London zaradi sklenitve formalne angleško francoske zveze.
Dnevne vesti
Kresovanje na Stolnem hribu se je sinoči razvilo v lepo narodno prireditev. Točno ob 21. liri se je zbralo okrog kresa kakih 200 Meljčanov in Krčevinarjev, samih domačinov, med njimi pevski »bor Lune« in 10 godbenikov poštnih uslužbencev. Nad našim Mariborom, ki je pre lestno blestel v morju električnih luči so zadonele jugoslovanske budnice iz grl navdušenih »Lunašev«, vmes pa je svirala sodba narodne koračnice. Slavje je povzdignilo še nekaj možnarjev in raket. Šolski upravitelj g. Cvetko je prisotnim v poljudnem govoru opisal življenje in zasluge naših slovanskih apostolov, solunskih bratov sv. Cirila in sv. Metoda, končno pa se je zahvalil rodbini Loher-tovi, ki je pripravila letos že četrtičkres, prav tako »Luni« in poštnim godbenikom, ki so s svojim sodelovanjem omogočili lepo narodno manifestacijo. Z vidnim zadovoljstvom so se razhajali udeleženci, med katerimi je bilo tudi znatno število šolskih otrok. Malo nižje na pobočju hriba pa je zažgala kres gospa Pavla Za-gažnova, posestnica vile pod Stolnim hribom. Kres je gorel tudi na Piramidi, okrog katerega pa se je zbralo precej Mariborčanov in se je njih pesem razlegala v lepo poletno noč.
Varnostne odredbe za kopalce. Z ozirom na naredbo predstojništva mestne policije v Mariboru prepoveduje mestna občina mariborska kopanje v Dravi, ker j« Drava v Mariboru kakor tudi v okolici povsod nevarna in je doslej zahtevala že nčšteto žrtev. Kopalci se smejo kopati le v kopališču na Mariborskem otoku. Osta la kopališča ob Dravi pa smejo uporabljati le kot solnčna kopališča s prhami brez kopanja v Dravi, ki tudi iz zdravstvenih razlogov z ozirom na to, da se stekajo v Dravo številni cestni kanali, ni priporočljiva.
Novi stolni kanonik. Za stolnega kanonika pri lavantinskem kapitlju je imenovan dosedanji ptujski prošt g. dr. Ivan Žagar.
Novi mašniki. V nedeljo 8. trn. bo v tukajšnji stolnici podelil lavantinski vladika g. dr. I\an Tomažič 14 bogoslovcem mašniško posvečevanje.
Promoviran je bil na ljubljanski univerzi za doktorja filozofije g. Milan Grošelj, profesor na državni klasični gimnaziji v Mariboru. Čestitamo!
Iz društvenega življenja. Pevsko društvo »Jadran« in društvo »Nanos« sta se preselili v svoje nove prostore v gradit na Grajskem trgu.
Beograjski akademiki v .Mariboru. Aka demik: beograjske univerze, člani zgodo vinskega društva, so včeraj prispeli pod vodstvom svojega profesorja v Maribor in si ogledali naše zanimivosti. Ravnatelj študijske knjižnice g. Glaser jim je razkazal knjižnico, banovinski arhivar g. prof. Baš pa muzej in ostalo.
Teniški igralci vsi v Rimske toplice!
Ker je preteklo nedeljo deževalo, bo izlet v Rimske toplice v nedeljo 8. trn. Odhod ob pol 6, uri zjutraj z Grajskega trga. Vabljeni vs: člani teniškega odseka SSK Maribora ter prijatelji belega športa sploh. Prijave sprejema še do petka o-poldne g. Radovan Šepec, Grajski trg 2.
Zbor malih harmonikarjev ISSK Maribora na turneji. Danes zjutraj so se odpeljali mali harmonikarji ISSK Maribora na naš sinji Jadran, kjer bodo priredil; po jadranski obali več koncertov in se predstavili z našo lepo slovensko pesmijo bratom na jugu. Drevi bodo nastopili tudi v Zagrebu.
Najbolj zanemarjena pot na mestnem področju je nedvomno prehod iz Koroščeve ulice v Gosposvetsko, tani za starim pokopališčem in športnimi prostori. Na tem mestu ponovno apeliramo na Olepševalno društvo in občino, naj napravita konec temu nedostatku. Razni tuji športniki. ki prihajajo iz vseli strani k nam, dobijo čudne pojme o naši snagi. Zjutraj namreč večkrat nimaš kam stopiti, ker je na poti posajenih polno znanih cvetk. Iz koniodnosti pa stanovalci Koroščeve ceste odlagajo tu tudi smeti, da si prihranijo pot do pravega smetišča. Pa tudi mestna občina odlaga na tej poti kostanjeve store. Pot bi bila nujno potrebna porjavila in razsvetljave, da ne bo v s" o meščanom in tulcem.
Izpiti na Legatovem enoletnem trgovskem tečaju. Na Legatovem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru so bili v času od 13. do 28. junija pred posebno izpraševaikto komisijo končni izpiti. Izpit so napravile z odličnim nspelrom: Adela Bohmova in Marjeta Jakhelova, obe iz Maribora, ter Filomena Krambergerjeva od Sv. Lenarda v Slov. goricah; s prav dobrim uspehom: Marija Dogenikova iz Ruš, Dragica Janžekovičeva iz Studencev pri Mariboru, Marija Kukovičevain Marjeta Siničeva obe s Pobrežja, Herta Uranova iz Maribora in Ivanka Weisso-va iz Rač; z dobrim uspehom: Viljem Grudšrajber iz Sevnice, Franc Kuhar iz Rankovcev, Hermina Konečnikova. Inge Paldučeva, Lojzka Pristavčeva, Marica Sevškova in Nada Zagorska vse iz Maribora. Dve kandidatki imata ponavljalni izpit, padel pa ni nobeden.
Slovensko obrtno društvo vabi vse obrtništvo, trgovstvo, industrijo in vso javnost k prireditvi za onemogle obrtnike in obrtnice, ki bo 8. julija 1934 na letnem telovadišču Sokolskega društva I Magdalensko predmestje. Obenem vas vabimo, da opustite na ta dan vse izlete in obiske vinotočev, ker dobro domačo kapljico boste dobili na naši prireditvi in pri tem še pomagali onemoglemu obrtniku, da dobi za Božič skorjico kruha. Ker bo na ta dan splošna perlustra-cija socialno zavednega obrtništva, upamo, da naša statistika ne bo izpadla ne-povoljno. Pomagajte onemoglemu obrtniku! Do svidenja 8. julija 1934 na veseličnem prostoru, telovadišče Sokolskega društva I., magdalensko predmestje. — Odbor.
Maribor ho dobil nove asfaltne robnike. Na zadnji seji je mariborski občinski svet sprejel predlog mestnega gradbenega urada, po katerem se bodo na novo asfaltirali robniki na Aleksandrovi cesti od Cankarjeve ulice do mestne meje v Košakih. Med hišnimi posestniki in lastniki parcel ter mestno občino je bil dosežen zadevni sporazum, tako, da bodo k asfaltiranju prispevali del stroškov tudi posestniki Ob tem delu Aleksandrove ceste. Včeraj so pričeli delavci odstranje vati stare robnike in pripravljati betonsko podlago za asfalt. Asfaltna dela bodo do jeseni gotova in bo dobil Maribor v tem delu mesta povsem drugo lice.
Otvoritev tretjega tabora skavtov drav ske župe. V nedeljo S. tm. bo ob 10. uri v Bistrici pr Limbušu svečana otvoritev 3 tabora skavtov dravske župe. Tabor se vrši v proslavo 10-letnice obstoja skavtskega stega v Mariboru in je prevzel pokroviteljstvo nad njim minister za telesno vzgojo g. dr. Angjejinovič, ki bo na ta dan prispel v Maribor in osebno prisostvoval svečani otvoritvi. Opozarjamo meščane, da bodo v soboto vozili v Limbuš z Glavnega trga mestni avtobusi, in sicer ob 9. in 15. uri na taborišče. ob 11.30 in 12.15 pa nazai. Tudi bo v soboto zvečer v taborišču velika taborna zabava.
Kie smo? Meseca junija je sin pok. Jakoba Košiča v Krčevini, Srnčeva ul. 1, raz-deljeval sledeče, v gotici tiskano obvestilo: >Med. Univ. Dr. Herman Koschitz gestattet sich mitzuteilen, daB seine Pro-motion zum Doktor der gesamten Hcil-kimde ain Freitag, dem 25. Mai im Se-natssaale der Franzens-Universitat statt-gefunden hat. Graz, im Mai 1934. Elisa-bethstraUe 63. — Maribor, Tomšičeva 19. — Umestno bo, da ohranimo v Jugoslaviji to obvestilo v trajnem spominu, ker take smelosti zmožnega smatramo samo člana »Sitdmarke« in »Alemanije«, nikakor pa ne jugoslovanskega državljana s pristnim slovenskim priimkom. Vemo pa še več!
Prijave državnih upokojencev za prejemanje draginjskih doklad. Finančna direkcija v Ljubljani objavlja:	Finančno
ministrstvo je izdalo pod št. 700 II. 16. junija odločbo, da bodo morali državni u-pokojenci (upokojenko), vdove in sirote državnih uslužbencev v bodoče zaradi kontrole predlagati finančnim direkcijam predpisane prijave za prejemanje draginj skih doklad samo enkrat na leto, in sicer vsako leto v začetku oktobra, V aprilu I ne bo več treba predlagat: teh prijav.
Žitna kava ADRIA.
= zdravje!
Kupujte jo!
Autokarski izlet »Putnika« na Gtoss-glocknef. Putnik priredi z novim udobnim avtokarom 8., 9. in 10. julija (nedelja, ponedeljek, torek) izlet na Veliki Klek (Grossglockner). in sicer: 1. dan: Maribor - Dravograd - Celovec - Vrbsko jezero - Spittal a/Drau - Oberdrauburg -Dolsach - Iselsberg (prenočevanje). 2. dan: Iselsberg - Heiligcnblut - Glockner-haus - Heiligenblut - Winklern - Ober Vellacli - Spittal. 3. dan: Spittal - Seebo-den - Millstadt - Osojsko jezero - Beljak -Blaško jezero - Sv. Peter - Borovlje -Galicija - Jeriše - Žitara ves - Dobrla ves-Kiopinjsko jezero « Pliberk - Prevalje -Guštanj - Dravograd - Maribor. Vozna cena vštevši avstrijski vizum in mitnino pa Grossglockner 350 Din za osebo. — Čimprejšnje prijave pri »Putniku«, Maribor. Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
»Putnikovi« izleti z avtokarom v nedeljo 8. julija. Izlet na Vrbsko jezero in v Celovec. Odhod ob 5. uri, povratek ob približno -3, uri. Cena vožnje z avstr, vizumom 135 Din. Tridneven izlet na Veliki klek (GroBglockner). Odhod v nedeljo, povratek v torek. Cena vožnje, avstr, vizuma in mitnine na GroGglock-ner 350 Din po osehi. Čimprejšnje prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Pri nagujenju k maščobi, protinu, slad-kosečnost: izboljšuje naravna »Franz Jo-sefova« grenčica delovanje želodca in
črevesa in trajno pospeši prebavo.
Mariborski teden
»Putnikov« avtobusni iziet v Mežico 15. julija 1^34. Dne 15. julija bo v Možici svečana otvoritev kopališča na prostem, katerega je zgradila tamkajšnja agilna podružnica Slovenskega planinskega društva »Peca«. Naprava bo sestojala iz dveh bazenov, enega za odrasle, drugega za otroke, bufeta in ličnih kabin. Ob tej priliki priredi »Putnik« izlet v Mežico 7. avtobusi. Udeleženci izleta bodo imeli priliko občudovati divjeromantiČno Dravsko in Mežiško dolino, katere zapira proti jugu Uršlja gora in kralj Matjaževa Peca. Pot vodi med drugim poleg znamenitih jeklarn grofa Thtirnskega. ki so ene izmed vodilnih v Evropi. Na-daljhe informacije in prijave pri »Put-niku«, Maribor, Aleksandrova cesta -35, tel. int. 21-22.
Občinski odbor R. K. v Krčcvini-Koša-kih priredi 15. julija ob 15. uri v gostilni Glavič v Košakih ljudsko veselico z godbo, petjem »Lune«, kegljanjem •n streljanjem za lepe dobitke ter razno drugo zabavo. Čisti dohodek je namenjen za obleko in obuvalo uboge šolske dece.
Občina Pesnica pri Mariboru razpisuje mesto občinskega delovodje. Opozarjamo •brezposelne inteligente, da se za mesto zanimajo. Je v neposredni bližini Maribora. Točnejši podatki se dobe na občini Pesnica. Prošnje je treba vložiti do 15. julija 1934.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 17.8 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 9.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18 stopinjah 743, reduciran na ničlo pa 738.1; relativna vlaga 55; vreme je jasno in tiho.
Radio Ljubljana. Spored za petek 6. tm. Ob 12.15: Florent Šmidt: »La tragedi dc Salome«; 12.45: poročila; 13: čas, šramel-kvartet v reproducirani glasbi; 18: radio-orkester; 18.30: izleti za nedeljo; 19: radio-orkester; 19.30: predavanje o potrobi skavtizma; 20: prenos iz Zagreba; 22: Čas. poročila, lahka glasba.
Grajski kino. Do vključno petka krasen velefilm »Sveta prešestnica«. Od sobote dalje sijajna muzikalna veseloigra »Bil nekoč je muzikus«. Glavne vloge igrajo Szoke Szakall, Viktor de Ko\va. Ralph Artur Roberts, Ernest Verebes in Tihi de Berlinger.
Kino Union. Od četrtka dalje izborna veseloigra, polna smeha in zabave »Lju-bavne pripovedke« z Villyjem Fritschem Rosy Barsonijevo, Doroteo Wieckovoin Harryjem Halnioni. hilm sijajne glasbe in plesa!
od 4. do 15. avgusta 1934
Vabilo za naše vinogradnike. V okviru letošnjega Mariborskega tedna bo med drugim tudi poskušnja štajerskih vin. Uprava MT vljudno vabi vse vinogradnike k udeležbi s prošnjo, naj prispevajo vzorce svojih najboljših vin, od vsake vrste vsaj po 15 steklenic. Ker ie naše vinogradništvo na visoki stopnji in ker je kakovost štajerskih viti izredna, se bodo naši vinogradniki s svojimi pridelki najdostojuejše predstavili vsem tisočem, ki bodo obiskali tudi letošnji Mariborski teden. Vinogradniki naj najkesneje do 20. julija sp o roč e upravi, kaj in koliko nameravajo razstaviti.
Znižana vožnja za Mariborski teden. Za Mariborski teden bo znižana vožnia na železnici in parnikih, znižani pa bodo tudi vizumi za tuje obiskovalce Mariborskega tedna.
Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljenju črevesja. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	________________________ .
Mariborski teden razpisuje oddajo sledečih šotorov na svojem veseličnem pro štoru: 2 gostilniška šotora in 1 kavarniški. Pogoji so na vpogled pri Združenju gostilniških podjetij za mesto Maribor. Vetrinjska 11 I. Nadalje 1 šotor za prodajo delikatesnih izdelkov, pogoji so na vpogled v pisarni Mariborskega tedna, Aleksandrova c. 35. Pismene ponudbe se imajo oddati v zapečateni kuverti do naj kasneje 12. julija 1934 v pisarni Mariborskega tedna, Aleksandrova cesta 35 (Putnik).
Izlet k Seniorjevemu domu se vrši ob lepem vremenu to nedeljo. Avtobus do Ribnice in nazaj 50 Din. Prijavo prejšnjega tedna še veljajo. — Nove prijave: Strašnik. Gregorčičeva 6, telefon 20-38.
Tragična smrt. Predvčerajšnjim zjutraj se je železniški delavec Adolf Ornik, stanujoč v Ipavčevi ulici v Krčevini, podal na delo. Ker ga še pozno zvečer ni bilo domov, ga je šla iskat njegova žena. Iskala ga je tudi na Pragerskem, kjer je bil uslužben. toda zaman. Ornik je bil zadnje dni precej potrt in je žena mislila, ker ga ni našla na Pragerskem, da naj-brže popiva v mariborskih gostilnah-Zato ga je tudi včeraj dopoldne iskala vsepovsod. Medtem pa so našli ljudje Ornika obešenega na nekem drevesu v Grajskem gozdu nad Tremi ribniki. Ko so hoteli sporočiti orožniki žalostno vest njegovi ženi, ie niso našli.doma. ker je se vedno vsa zbegana iskala svojega mo^-Truplo so sneli z drevesa in ga pripeljali z mrtvaškim vozom na pokopališče na Pobrežju. Nesrečnež jc bil star 35 let in zapušča ženo ter enega nepreskrbljenega otroka. V pismu, k: ga ie zapustil, prosi ženo odpuščanja, ne navaja pa pravega vzroka, kaj ga je pognalo v tako tragično smrt.
H krvavemu fantovskemu pretepu v Pečkah pri Makolah, ki je o njem poročal med vestmi torkov »Večernik> smo doztiali naslednje podrobnosti:	Fantje,
27-letni Peter Kropeč, 20-letni Lenart Jn-rečko in njegov 25-letni brat Ivan so bili
v Makolah na veselici. Brata Jurečko sta bila že precej vinjena, ko sta zahtevala od Kropca, da plača še poslednji liter vina, ki sta ga ta naročila. Kropeč je to odklonil, češ, da so trije litri, ki jih je plačal, zadosti. Brata sta zato okrog 23. ure odšla in se spotoma /govorila, da svojega »prijatelja« napadeta. Počakala sta ga v tiavi blizu hiše. Ko se jc ta poslovil od zaročenke, ki jo je spremljal, sta oba navalila nanj. Eden ga je prijel za roke od zadaj, drugi pa. je navalil nanj z nožem. Kmalu so bili vsi trije na tleli sredi ceste v mlaki krvi. Iz tega tepeža je odnesel Kropeč 12 ran, Lenart Jurečko 2, brat pa 4. Vse tri so še isto noč prepeljali K poljčanskemii zdravniku. Prva dva s a morala v bolnišnico, tretji pa sc zdravi domači oskrbi. Tako je nesrečna P>.,ac zonet povzročila krvonrelitie.
V	M 9 ri b n r ,1. tfnp * VIT 1934.
ifUSS ..	giv,^-»5M3
Pomen in namen skavtizma
K župnemu taboru
Pod pokroviteljstvom ministra g■ dr. Angjelinoviča bodo imeli skavti v bližnjih dneh tam pod zelenim Pohorjem ob šum-ni Bravi pri Bistrici svoj župni tabor, na katerega bo prihitelo mlado in »staro« z vseh strani Slovenije. Prišli pa bodo tudi skavti iz ostalih predelov naše domovine ter iz češke. Poljske, Avstrije itd. Pj bodo zavriskala mlada srca v bratskem objemu, da bo odmevalo po zelenih gajih in bo zaorila skavtska pesem o miru.
Ne bo menda odveč, če izve ob tej priliki javnost, kaj misli in kaj je zapisal o skavtih naš priznani pedagog in znanstvo ni k dr. Stanko Gogala, ki pravi v svoji knjigi O pedagoških vrednotah mladinskega gibanja« sledeče:
•Vzgojna posebnost in vrednost organizacije izvira iz pedagoškega načela, da vzgaja odgovornost sama. To načelo je Baden-Powell v organizaciji tudi praktično dosledno izvedel. Naložil je članom in posameznim funkcionarjem toliko odgovornosti. da izvršitev teh odgovornih dejanj nujno vpliva na njihov, telesni in tudi duševno-duhovni razvoj. Poleg odgovornosti pa vsebuje skavtizcm še sledeče vrednote: 1. avtoritativnost, ki se kaže v tem. da se mladina sama podredi ukazom, volji in odločitvam svojih funkcionarjev, in da naloženo ali pa tudi samo občuteno dolžnost izvrši brez mrmranja in z dobro voljo. 2. Velik poudarek solidarnosti, ki se kaže praktično v teni, da mora skavt vsakomur v sili in potrebi pomagati ter, da se pri tem prav nič ne ozira na narodnost, vero in socialno pozicijo dotičnega, dalje, da nrora vsak skavt izvršiti sleherni dan vsaj eno dobro delo in končno v tem, da so si izbrali za svoj pozdrav »Bodi pripravljen!«, ali pa »Vedno pripravljen!«. 3. Skavtizcm podpira s svojim prirodnim in enostavnim načinom življenja pri svojih članih bistroumnost, iznajdljivost, ročnost in ljubezen do dela. Vzbuja in neti pa tudi ljubezen do prirode in do prirodnega življenja. 4. Skavtizem je svetovna organizacija tudi v tem smislu, da se more prilagoditi posebnostim vsakega naroda in da ne izključuje iz svoje organizacije no-bcnega naroda, marveč vzbuja v svojih članih ljubezen do človeka in do vseli pripadnikov najrazličnejših narodov. 5. Zadnja in mogoče največja vrednost te organizacijo pa je v {Cnli ja je propaga-tonca svetovnega miru in pacifizma in, da. ustvarja med svojimi člani, ki so pripadniki različnih narodov, tako medsebojno razpoloženje, ki izključuje vsako vojno nevarnost.
v Bistrici pri Limbušu
Poleg teh vodilnih idej pa poskuša doseči skavtizem s svojimi zunanjimi oblikami in s svojim načinom življenja še sledeče vrednote: telesno zdravje in odpornost, poštenost, živahnost, pristno veselje, samozatajevanje. podreditev, viteštvo, pristnost, smisel za romantičnost (ogenj, obleka, obredi), smisel za petje in glasbo ter za narodne plese, odkritosrčnost, popolno abstinenco, smisel za religioznost (molitev), zunanjo čistost, smisel za red, sposobnot opazovanja ljudi in okolice, pravilnost sklepanja, poznanje življenja živali in rastlin, izdržljivost. srčno
kulturo,- finost, takt. velikodušnost, vljudnost, častnost, zvestobo, pogum, zaupanje v Boga, hvaležnost itd. itd. V splošnem moremo reči, da je skavtizem uvidel, da je edini izhod iz današnjega nevzdržnega stanja ta, da vzgoji čimveč značajev in osebnosti, in da si je izbral zato svojo posebno zunanjo obliko, ki ustreza duševni strukturi mladine in skuša potom nje tudi vzgajati svoje člane.«
Tako meni o skavtizmu ta naš vzgojni delavec. Vi vsi pa, ki ste željni vsaj deloma spoznati skavtizem in imate smisel za organizacijo, čije temelji so zdravi, pridite pogledat, kakšno je skavtsko dejanje in nehanje, skoncentrirano v tabornem življenju zato: Na veselo svidenje tam pri Bistrici!
Vozne olajšave za železničarje
Novi pravilnik o brezplačni vožnji na državnih železnicah za osebje državnih prometnih ustanov, ki je stopil v veljavo 1. julija, priznava namesto ukinjenih režijskih kart naslednje vozne olajšave aktivnim in upokojenim železničarjem ter njih svojcem:
1. Železničarji in člani njihovih rodbin dobe mimo prejšnjih treh brezplačnih kart še tri nove brezplačne karte za zasebna potovanja, skupno torej 6 brezplačnih kart na loto.
2. Čl. 13. pravilnika določa, da sme prometni minister aktivnim nameščencem in članom njihovih rodbin dovoliti v posebno nujnih posameznih primerih tudi večje število brezplačnih voznih kart.
3. Prometni minister sme v izjemnih primerih dovoliti brezplačno vožnjo tudi tistim prometnim uslužbencem, ki nimajo, pravice do brezplačne vožnje ter spremljevalcem bolnih nameščencev ali bolnih članov njihovih rodbin.
4. Otroci aktivnih nameščencev, ki stanujejo pri njih in obiskujejo redno šolo izven kraja njihovega stanovanja, naj-dalje 20 km, dobe stalne 'brezplačne karte za progo do kraja, kjer hodijo v šolo. Zborovalci oblastnih zborov, bolniških fondov in delegati na občni zbor teh fondov in za oblastni občni zbor pokojninskega fonda dobe brezplačne karte do kraja službovanja pa do mesta, kjer se občni »bor, oziroma seja vrši in nazaj.
5. Regulirani nameščenci državnih prometnih ustanov in člani njihovih rodbin imajo za privatna potovanja po železnicah v državni eksploataciji 50% popust od redne tarife, to je aktivni regulirani železničarji in člani njihovih rodbin imajo na železnici polovično vožnjo za neomejeno število voženj.
Sokolsko
Lep nastop Sokola Loče
V	nedeljo je imelo sokolsko društvo Loče prav lep nastop. Iz mrtvila, ki je zavladalo v društvu lansko leto se je povzpelo s tem nastopom do upoštevanja vredne viš;ne. Požrtvovalno, tamošnje u-čiteljstvo, pred vsem njega marljivi vaditelji, bratje in sestre, načelnica Ulejeva, Pirjevčeva, Davidova z bratom starosto in načelnikom Solarjem na čelu, zasluži za svoje vztrajno in nesebično sokolsko delo poleg drugih sodelavcev vso čast in priznanje.
Dež. ki je neusmiljeno lil vso soboto in še v nedeljo dopoldne, bi prireditev sko-ro preprečil. Res da so imel" za ta primer vrli Ločani vse pripravljeno v šolskih razredih, vendar bi bila prireditev tu močno ovirana. Vsem se je zato zjasnilo lice, ko je proti poldnevu prisijalo solnce in se je siva, gosta mrena na nebu umaknila vedri modrini. Mrzlično je za-vrvelo na šolskem prostoru. Od vseh strani dravinjske doline so pričeli prihajati Sokoli in Sokolice in letno telovadišče za šolo, prej namočeno, je kmalu spet o-živelo v pestrih sokolskih barvah.
Ko je pritekla dcca vedrih lic s svojo otvoritveno točko na dan. je bil prostor okrog telovadišča že prav lepo zaseden. Deca je izvajala najprej predpisane vaje za tem pa zaigrala in zapela Lavrcučičc-vo: »Krojaček, junaček na svetu najlepše živi...« Srčkane so bile nato vaje ženske dece z obroči v državnih barvah, nakar so naraščajniki strumno in skladno izvajali nelahko sestavo »Naprej«. Potem so prikorakali kosci in grabljice s šopki na klobukih in druge z nazaj zavezanimi rutami: s kosami in grabljami so izvedli svoje vaje ob prepevanju tako učinkovito, da so zadovoljile slehernega, tako pre
PrJ>§to kmetsko dušo kot razvajenejšega. meščana. Zase, vsega občudovanja vredna točka, je bila govoreči zbor: -Mi srno čuvarji«, slavospev na naše sinje morje, kjer je nastopilo 40 Sokoličic in toliko Sokoličev, slednji z mornarskimi čepicami na glavi in buzdovani v rokah. Žaklju' čil: pa so pester nastop člani in članice, 40 po številu.
Deci. na katero polaga gornje društvo posebno važnost — kar je povsem pravilno, saj je to naš rod bodočnosti, ki ga čakajo še velike naloge — je potem spregovoril starosta br. 'Solar. Želel je, naj bi tu sčasoma nastala sokolska trdnjavica, ki bo kljubovala vsem nasprotnikom; pozival starše k sodelavnosti in zaključil z »Zdravo!« klici na kralja in sok. starešino kraljeviča Petra, nakar je vrla domača godba intonirala »Bože pravde«. Za njim je še spregovoril šolski nadzornik br. Gselman, ki je naslovil poseben pozdrav mladini, ki bo nekdaj vodila našo domovino in jo s svojo vztrajnostjo privedla tako daleč, da bo vzrasla v mogočno državo do brezkončnih mej...
Prireditve so se v lepem številu udeležili tudi zlasti Konjičani s svojim starosto bratom dr. Mejakom na čelu. Kakor zadnjič v Konjicah, tako smo spet tu ponovno občutili, da bo zapustil njegov odhod v vseh sokolskih somišljenikih in njegovih sodelavcih globoko vrzel. Lepa je bila tudi udeležba iz Poljčan in drugod. Da je tudi prosta zabava uspela, gre zasluga neutrudljivim delavcem v šatorih in upajmo, da je društvo z njih pomočjo doseglo poleg moralnega tudi zadovoljiv gmoten uspeh.	Ki.
Uradne ure Sokola Matice. V poletnem času so uradne ure le ob četrtkih od 18. do 19.30 v društveni pisarni v Narodnem domu, na kar opozarja društveni tajnik vse matično članstvo. Zdravo!
Drevo lastnik.
V	ameriškem Athensu rase v okolici
hrast, ki je ograjen z močnim zidom, v katerega je vzidana plošča z napisom: »Iz prevelike ljubezni do drevesa in v želji, da rase in da je zaščiteno na vse
čase, mu poklanjam 8 kvadratnih metrov zemlje. Jackon.« Tudi je dal Jaokon drevesu izstaviti lastninsko listino, tako, da je košček zemlje, na katerem rase, lastnik samo. Jackon se je strastno zaljubil
v hrast in ga je misel, da bi ga kdo posekal in da bi moral umreti, silno pekla. Ko pa sc je čez nekaj let po njegovi smrti pojavil pod hrastom davčni ekse-kutor, ker ni nikdo plačeval zemljiškega davka, je v mogočnih vrhovih hrasta tako zašumelo, da je eksekutor prestrašen pobegnil.
Plf KI. in drugorodcl
(Dalje.)
(Pa glavfe iz hoj ti naše manjšine v cerkvi in molitvi v luči
In skofie iz Zadra, Poreča in Trsta prav gotovo ne postavljajo po duhovni-jah italijanskih duhovnikov namesto slovanskih, kakor hitro se posamezna mesta izpraznijo in jim je mogoče to zanie-ma.vo storiti brez velikega škandala, z namenom, da bi sv. očetu ponagajali, in tudi ne delajo proti volji Piia XI.. ko poskušajo, kjer je to le mogoče, postaviti italijanščino kot jezik pouka in pridigo-vanja.
Ob koncu leta 19.30. je že trideset du-hovnij, ki so bile preje opravljane po slovanskih duhovnikih, prešlo v roke italijanskih duhovnikov. In reški škof dopušča, da ima madžarska kolonija na Reki, ki šteje nekaj sto oseb, pridigo v svojem materinskem jeziku, prepoveduje pa v mestnih cerkvah rabo slovenščine in hrvaščine, čeprav je na Reki 15 do 20 tisoč Slovanov.
Da bi pospešil »italianizacijo« kmetskega prebivalstva (in prav gotovo ne brez vednosti in proti volj1. Pija XI.), je kapucinski red leta 1930. namestil v samostanu v Sv. Križu pri Ajdovščini celo trumo italijanskih bratov namesto slovenskih, ki so bili poslani onkraj mejo, v-Jugoslavijo. Fašistično časopisje hval: te »izvrstne italijanske vernike«, ki da ima-io polno zaslug za »zdravo narodno propagando (tako »Corricre della Sera« z dne 27. februarja 1931). V noči na 26. februarja 1931 so v vrtu in na hodniku samostana eksplodirale tri, sicer prav nič nevarne bombe, tla dokažejo patrom, ka-
Primarju za pravice našega /etika v — italijanskega komentarja)
ko »hvaležni« so Slovenci za njihovo »zdravo« propagando. Slovenski duhovniki, v kolikor jih še niso nadomestili italijanski, vztrajajo kakor pač morejo in se upirajo pritisku škofov in prepotenci fašistov. Jeseni leta 1929 je bil duhovnik Karol Jesih obsojen na eno leto konfina-cije, češ da je v svoji cerkvi v slovenskih Krkavciih dal odstraniti raz podobe križevega pota italijanske napise, ki so jih fašisti samovoljno prelepili preko slovenskih.^ Januarja 1931. so župnika Simona Fruliča :z duhovnije pri Pazinu ovadili sodni oblasti, češ, da je razdeljeval kmetom publikacije Družbe sv. Mohorja, »nasprotne nacionalnemu redu v državi«. Zakrivil pa je še hujši prestopek: omenjeni Frulič je bil eden izmed redkih, da, celo edini v Istri, ki je nalašč postavljal pri podpisu župnijskih spisov hrvatski akcent na zadnjo črko svojega priimka.« (Tako poroča »Corrierc Padano« z dno 27. februarja 1931.) V marcu 1931sta bila župnik Leopold Jurca iz Treviža pri Pazinu in njegov cerkovnik obsojena mi kazen 100 lir, češ, da sta razdeljevala kmetom slovanske publikacije in »istega zločinstva« je bil obdolžen župnik Josip Gortan iz neke fare pri Pazinu, (luko poroča i»La Stani pa« z dne 5. marca 1931.) »Pred metne publikacije, tako so to pojasnili fašistični časopisi, niso samo verskega značaja: so med njimi tudi povsem laične, ki v nedolžni obliki abecednikov, pripovednih spisov, kmetskih koledarjev vsebujejo strup proti narodnemu jeziku in
proti italijanskim šolam in vzbujajo hr-vatske separatistične težnje.« (Tako poroča »Corriere della Sera« z dne 7. aprila 1931.)
Znano je, da sta se Pij XI. in Mussolini hitro po podpisu pogodbe izza februarja 1929 sporekla in prvemu sporazumu izza februarja 1929 je moral slediti najprej drug: sporazum izza septembra 19,30 in potem še tretji izza septembra 1931. Tekom polemik v letu 1931. so fašistični časopisi živahno poudarjali protiitalijansko delavnost slovanske duhovščine in so obtoževali Vatikan, da noče poseči vmes. Tako je n. pr. pisal »Corriere della Sera« z dne 7. aprila 1931 tole: »Ti služabniki božji mislijo, da jim poleg izvrševanja njihove duhovne službe pritiče še neka posebna dodatna misija, da smejo namreč skrbeti v njim zaupani čredi ovčic za strogo ohranitev rasne skupnosti. V mejah velike katoliške nacije, nacije, ki ima pod svojo gostoljubno streho papeža iti ki je z njim sklenila konkordat, razvija duhovščina Julijske Benečije izven-duhovniško delavnost, ki je v nasprotju z državnimi zakoni. Nekateri duhovniki še nadalje molijo v slovenščini in čitajo evangelij v slovenščini. Duhovnik je po zakonu obvezan poučevati katekizem v šolali: pri nas pa ni dopusten pouk v nobenem drugem jeziku razen v italijanščini. Kako pa postopa večina teh duhovnikov? Zbirajo otroke v cerkvi :n zakristiji na poseben dodaten pouk: in tu senc poučujejo samo vere v slovenščini, ampak imajo kar majhne kurze slovenskega jezika in razdeljujejo celo abecednike in slovnice. Tu naletite na duhovnika, ki svojim otrokom prepoveduje, da 'bi ga po-
zdravljali po rimsko, tam spet naletite na drugega, ki prepoveduje otrokom vstop v cerkev v uniformah »ballile« ali »mladih Italijank«. Pa naletite spet na tretjega, ki namenoma določi verske obrede v cerkvi izven občinskega središča, zato da ima ljudstvo vzrok, da se vzdrži patri-otične slave na občini. In končno naletite na četrtega, ki dan po tržaškem procesu zbere svoje vernike, da prisostvujejo maši za duše štirih nedolžnih: ko ga orožniški »marešalo« vpraša, kdo so ti štirje nedolžni, mu župnik ne da nikakega pojasnila, češ, da takih pojasnil ni dolžan dajati. Kdo more trditi, da spada med povsem duhovna opravila božjega služabnika: razdeljevanje slovenskih časopisov, skrita zbirka naročnin na iste in sploh široko in neprestano ra zši rje vanje publikacij v jeziku, ki ni italijanski?«
»H Giornale d’Italia« z dne 11. aprila 1931 poudarja:
Iz objektivne in skrbne preiskave pro-izliaja vsa protinacionalna akcija slovanskega duhovništva v Julijski Benečiji. Ta sistematična akcija, vodena s posebno vztrajnostjo, se razvija vedno v okviru cerkve, s pridigami, s pevskimi zbori, s predavanji in razširjanjem slovanskih publikacij med kmeti. Medtem ko so mladeniške organizacije, ustvarjene od fašistične stranke vzdolž julijske meje, bile prikrojene fašističnemu duhu, slovanski duhovniki v zakristijah in v podeželskih župnijah, varni pred vsako kontrolo, izvršujejo sistematične protiitalijanske akcije nad nevednimi otroki. Celo v občinah, kjer je prebivalstvo najmanj do polovice italijansko radi vojakov, uradnikov, učiteljev in železničarjev, se vrše službe božje in pridige v slovanskem jeziku.
Stran 4.
Mariborski »Večer n Ik« Jutra
V	Mariboru, dne 5. VII. 193.
MARIJ SKALAN:	96
Roman iz prazgodovine človeštva.
^Naposled se je zgostil mrak skrivališča v skoraj črno noč. Savadagak je stopil na krov, razdelil delo in dal ukaz za odhod. Vojščaki so osvobodili galejo iz ovijalk in jo porinili na odprto gladino. Tam je bilo nekoliko svetlejše, veter je pričel pojemati im izpod neba so se vsule prve kaplje dežja.
Počasi, skrajno previdno je plula az-teška galeja proti ustju rokava, proti mogočni Kali. Ko je zavozila vanjo, je bila noč že tako črna, da ni bilo mogoče videti niti dober seženj dalje in dež je lil kakor iz škafa. Toda Azteki se zanj niso zmenili. Opravljali so vestno dalje svoje delo, spravili galejo v glavni tok na sredini in pospeševali z vesli hitrost, da je plula dalje tako naglo, kakor začarana temna pošast. Na veletoku ni bilo nikjer nobene luči, ki bi oznanjala bližino ladij. Vsenaokoli je bila neprodirna deževna noč. Vse, kar je bilo živega, se je zateklo v varna zaklonišča in zadremalo.
Savadagak je sedel na krovu in nadziral delo svojih ljudi. Za ploho se ni menil, saj je vedel, da je taka noč za beg najugodnejša. Ves moker in nekoliko tudi premražen je mislil nenavadno ostro
in naglo. Snoval je načrt za nadaljnje potovanje, mislil na Semisiris, svojo dalj-njo domovino im dekle, ki se je vozilo z njim v podkrovju s princeso princes in svojo sestro. Srce sveta je zapuščal z lahkim srcem, v njem ni zapustil ničesar, kar bi ga vleklo nazaj. Edino semi-sirsko dragocenost je vozil s seboj.
Galeja je plula enakomerno in brez nezgod; enkrat samkrat je v temi zavozila k bregu in trčila vanj, toda vojščaki so jo takoj zopet spravili na sredino veletoka.
Tudi v podkrovju je bilo vse v najlepšem redu. Princesa Evalasta je spala v svojem za silo udobno urejenem prostoru in sanjala o čudnih dogodivščinah zadnjih dni. V teh sanjah se ji je pomešalo vse v čudno mešanico ljudi, živali in krajev, pa tudi ti so se spreminjali in menjavali svoje uloge. Upa in Ista sta izmenoma bedeli poleg Buramaka, ki je spal nenavadno mirno in globoko. Spanje, ki ni .bilo več mrzlično, marveč zdravo in okrepljajoče, ga je popolnoma vračalo življenju, trgalo ga iz objema smrti, ki je še nekaj ur poprej stala ob njegovem ležišču z nabrušeno koso in
čakala trenutka, ko mu prereže rahlo nit, ki ga je še spajala s svetom tostranstva.
Okoli polnoči je priplula ubežniška galeja do večjega mesta, ki se je stiskalo k desnemu obrežju. Svetloba bakelj stražarjev mogočnega obzidja je kljub dežju risala v temino rahle obrise visokih terasnih hiš, veletoka pa ni razsvetljevala. Savadagak je opazil pod obrežnim obzidjem nekaj galej in čolnov, zato je ukazal veslačem, naj ladjo zadržujejo. Obenem je obrnil krmilo tako, da je zapustila sredino veletoka in krenila k levemu obrežju, nad katerim so se sklanjale vitke palme in šumele v gostem dežju. Srce mu je utripalo nemirno, oči pa so zrle ostro v noč, uprte prot: pristanišču. Pripravil je skrivnostno orožje, ki mu ga je izročila Arikdinila, in čakal, če bo galejo kdo opazil in se ji približal.
Bilo ni nikogar; mesto je spalo in stražarji na obzidju niso mogli skozi deževno temo opaziti ubežniškega broda, ki je polzel, držeč se nasprotnega brega, dalje po veletoku v neprodirno noč. Obrežno mesto je kmalu izginilo za Azteki. Veslači so zopet krepkeje uprli vesla v vodo. Galeja se je pomaknila nazaj na sredino in nadaljevala svojo enakomerno pot.
Tako se je polagoma nagibala noč proti jutru, katerega ubežniki niso smeli pričakati na odprti gladini. Dež še vedno ni prenehal in iz veletoka se je dvigala meg-
la, ki je postajala prosojna kakor gosta 'koprena. Savadagak je usmeril galejo najprej k desnemu bregu, da bi poiskal primerno skrivališče, v katerem bi prebili dan, a našel ga ni. Obrežje je bilo golo, nikjer ni raslo nobeno drevo in še grmovje je bilo redko in nizko. Treba je bilo usmeriti ladjo na drugo stran, k levemu bregu. Savadagakove oči so prodirale meglo in iskale, a skrivališča tudi tam niso našle. Morali so pluti dalje in izkoristiti dež in meglo, dasi se je jutro naglo nagibalo k dnevu.
Tako je plula galeja še morda dobro uro, preden je zasledila izliv manjšega pritoka, ki sicer tudi ni bil obraščen z drevjem, a bi le utegnil.nuditi za silo varno skrivališče. Galeja je krenila v pritok in plula počasi proti toku, ki ni bil močan. Bregovi so se dvigali, reka je postajala ožja in se je naposled stisnila pod strme pečine, obrasle z gostim drevjem in ovijalkami. Krone dreves so se sklanjale nad strugo, dokler je niso čisto pokrile, da je bila podobna zelenemu predoru, zaradi dežja in megle skoraj čisto mračnemu. Galeja si je s težavo utirala pot, kajti ponekod so visela napol podrta dreve-vesa skoraj čisto nad samo gladino, naposled ji je pa zaprl nadaljnjo pot še visok slap. Od dežja umazana voda je padala z velikim šumom v širok tolmun in se divje penila.
(Se bo nadaljevalo.)
Soort
Poziv veslačem. Mariborski veslaški klub mora v najkrajšem času zaključiti uvrstitev posameznih tekmovalnih skupin za I. mednarodno veslaško tekmo dne 5. avgusta ob priliki Mariborskega tedna in izdati tiskani tekmovalni red. Zato poziva vse veslače-tekmovalce, da se nemudoma prijavijo v športni trgovini g. B. Divjaka, Maribor, Glavni trg, ker se na naknadne prijave ne bo mogoče več ozirati. Doslej se je priglasilo že nad 80 veslačev-tekmovalcev, kar je za Maribor pač lepo število.
Klub kolesarjev in motociklistov »Peruti« priredi v soboto 7. trn. nočni izlet v Pesnico k Ferku, kjer bo razdelitev daril zadnje kolesarske dirke Maribor -Sv. Lenart. Zbirališče ob 20. na Trgu svobode. V nedeljo 8. t. m. se »Perun« udeleži svečanosti pevskega društva »Ruše« v Rušah. Zbirališče na Kralja Petra trgu ob 13.30. Vabimo vse člane in članice ter prijatelje kluba, da se izleta in svečanosti v čimvečjem številu udeleže.
SK Svoboda :SK Dobrna. V nedeljo 8. tm. bo prvič gostovala v Mariboru enaj-storica SK Dobrne ter odigrala proti SK Svobodi prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v podzvezno ligo. Tekma bo na igrišču SK Svobode in se bo pričela ob
17.	Druga kvalifikacijska tekma med obema nasprotnikoma bo prihodnjo nedeljo v Trbovljah.
Medmestni teniški turnir Zagreb-Gra-dec-Ljubljana-Maribor. Teniški odsek ISSK Maribora pripravlja tudi letos veliki medmestni teniški turnir, na katerem bodo sodelovali zastopniki Zagreba, Gradca, Ljubljane in Maribora. Turnir bo v dneh 14. in 15. julija, in sicer na teniških igriščih ISSK Maribora. Moštvo vsa kega mesta bo odigralo po 6 iger, skupno torej 36.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se ne bo spremenilo! Na zadnji seji upravnega odbora JNS se je v glavnem razpravljalo o vprašanju odigra nja državnega prvenstva. Po dolgi debati je ostal odbor na stališču, da je treba do popoldne reorganizacije JNSa strogo varovati dosedanja pravila in zaključek zadnjega občnega zbora, to so, odrejeni termini za prvenstvene tekme po grupah. Tako se bodo kvalifikacijske tek me po grupah za prvenstvo Jugoslavije pričele že 15. julija. Člani uprave JNS iz Ljubljane, Milan Ribar je imenoval za svojega zastopnika v Beogradu inž. B. Wolfa, dr. Lapajne pa kapetana Vizjaka.
Diplomati.
?az>ilak med diplomatom in damo je :cejšnja. če pravi diplomat »mogoče«, sli s tem »ne«, če pa pravi dama »moče«. trusli s teni »da*.
Ptuj
Omejitve kopanja na prostem. Mestni občinski svet je na svoji zadnji seji odredil, da je kopanje na prostem v območju mestne občine dovoljeno le v mestnem kopališču. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali v smislu zakona o notranji upravi. Obenem opozarja mestno načelstvo, da mora biti kopalna obleka v mestnem kopališču dostojna in da se bo v nasprotnem primeru prizadetim osebam zabranila uporaba kopališča.
Tatvina koles. Izpred gostilne »Juden-nacl« je bilo ukradeno moško dvokolo, last Franca Zavca, sina gostilničarja v Krčevini, vredno 800 Din. Nadalje je neznan tat odpeljal kolo odvetniškemu uradniku Juriju Selmajerju, ko ga je pustil za trenutek pred trgovino Tomaža Breznika. Kolo je vredno 1200 Din.
Požar. Posestniku Alojzu Krajncu v Skorišnjaku, občina Veliki Okič v Halozah, je zgorela moderna stiskalnica do tal s poslopjem vred. Škoda znaša 5000 Din. Na kak način je požar nastal, še sicer ni ugotovljeno, zdi se pa, da je bil podtaknjen. Oseba, ki je osumljena, da je zanetila požar, je aretirana in izročena sodišču.
Uradne ure v odvetniških pisarnah za
čas od 1. juhja do 15. avgusta t. 1. so od pol S. ure do 13. ure (1. ure pop.).
Nezgoda. Peter Gabrovec, 8-letni sin posestnika iz Paradiža v Halozah si je po nesreči s srpom prerezal glavno žilo na levi nogi in bi izkrvavel, da ga niso pravočasno spravili v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in mu rešili življenje.
V	zapore mariborskega okrožnega so. dišča so eskortirali v torek 3. t. m. Nikola Dekanoviča, ki je — kakor smo poročali — vlomil v stanovanje starinarja Adama Novaka in mu odnesel zlatnine, vredne 10.000 Din, in 800 Din gotovine. Možakar pa ima še druge zločine pa vesti, kajti zahtevalo ga je tudi okrožno sodišče na Sušaku brzojavnim potom. Zaenkrat pa bodo morali že počakati, dokler prebrisanca ne odpravijo v Mariboru.
Pajek sviloprejec
Na Madagaskarju živi velik pajek, he-laba po imenu, ki prede svilo, boljšo od naše sviloprejke. Ima pa to posebnost, da mu je treba vleči svilene niti iz zadka. Prebivalci Madagaskarja goje hela-be v velikih množinah na poseben način. Zapro jih v posamezne predalčke, ker bi se drugače poklali med seboj. S prstom je potrebno dregniti pajka v zadek in povleči iz njega hit, ki jo navijajo v klop-čiče. Zato itnajo posebne priprave, da se klopčič vrti in se tekoča svilena nit navija. Vsak pajek naprede v enem mesecu približno 12.000 metrov svilene niti.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš preljubi soprog, oziroma oče, sin itd., gospod
Ivan Pelerin
višji kaznilniški paznik
dne 5. julija 1934 ob 3.15. uri preminul kot žrtev svojega težkega poklica.
Pogreb nepozabnega pokojnika se se bo vršil v soboto, dne 7. julija 1934 ob 15 uri iz mrtvašnice javne bolnice na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 9. julija 1934 ob 7. uri v župni cerkvi pri sv Magdaleni.
Maribor, Gorica, dne 5. julija 1934.
2753	Žalujoči	ostali.
Mali o
Ramo
V	PETEK
se bodo prodajale pa Glavnem trgu (stojnica) sveže morske ribe, velike sardele, skuše (skombri).	2746
PIJTE ZDRAVILNO VINO!
Črnina z otoka Visa, čez ulico cenejše, toči Povodnik, Rotovški trg 8. Istotam dobite dnevno sveže morske ribe, pripravljene na razne načine! 2744
IŠČEMO HRANILNE
ŠNJIŽfČE
Mestne hranilnice Maribor ali Ljubljana za polno ulačiio, oziroma zavarovanje na prvem mestu in obročno odplačilo Ponudbe pod »ŠveobČa kreditna zadruga« na upravo lista.	2679
Stanovanje
STANOVANJA
dve- in trisobna, oddam. Maribor, Smetanova ul. 59. 2740
DVOSOBNO STANOVANJE
s kuhinjo in vrtom na Tržaški cesti oddam takoj solidni stranki. Vprašati v pisarni na Aleksandrovi cesti 10.	2716
Soomnite se CMD
Službo dobi
trorr.
UČENKO
za šivanje perila sprejmem, event. s hrano. Rupnik Slovenska ul. 15.	2743
SPREJMEM NATAKARICO.
Naslov v upravi »Večerni-ka«.	2748
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam takoj poceni enemu ali dvema gospodoma z vso oskrbo. Pristaniška 2, zraven Vodnikovega trga.	2752
Prodam
DOBROIDOČO GOSTILNO
prodam v Mariboru. Potreben kapital 30.000 Din. Vzamem tudi knjižice. Naslov v upravi lista.	2745
nova hiša
s 5 staovanji na Teznem za 180.000 Din na prodaj. Vprašati v gostilni Pulko. Tezno. 2741
Lokal
LOKAL
s skladiščem ter stanovanjc s sobo in kuhinjo oddam s 1. avgustom 19,34 na Koroški cesti 21, Maribor. Vprašati dopoldne, Slomškov trg li/l, vrata 5.	2742
LEP LOKAL
na ulico, dvoriščni prostor, za delavnico ali skladišče ip stanovanje oddam v najem. Slovenska ul. 26/1.	2733
Aleksandrovo
OTOK KRK NAJLEPSE KOPALIŠČE GORNJEGA
JADRANA
HOTEL VII .A LUCIJA
TIK OB MORJU - PENSION DIN 55— DO DIN 65'-. PRVOVRSTNA POSTREŽBA — ZAHTEVAJTE PROSPEKTE - UGODNE PAVŠALNE CENE - NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNIČAR
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
Vabilo na redni letni občni zbor »Ljudske samopomoči**
registrovane pomožne blagajne v Mariboru, ki bo v nedeljo, dne 15. julija 1934 ob 10. uri dopoldne v Mali dvorani Narodnega doraa, potom izvoljenih delegatov.
&DBVni FBlll *' P°zclrav in poročilo načelnika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo članov nadzorstva.
5. Absolutorij blagajniškemu vodstvu.
6. Volitev načelnika;, odbornikov, nadzorstva.
7- Sprememba pravil:
a) zvišanje starostne rtreje,
b) doba delegatov,
c) zavarovanje za doto.
8- Slučajnosti in nasveti.
Glasom § 9, točka 10, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih delegatov, ako prvi nt sklepčen.
Opomba: Po § 9, točka 15, blagajniških pravil sme vsak član staviti občnemu zboru predloge, katere pa mora 8 dni pred občnim zborom javiti pismeno načelstvu. Tak član se sme udeležiti tudi občnega zbora in tam svoj predlog ustmeno utemeljevati.	2739
tr~ "s ".tsit
predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVO.l REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.	'	'*