Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS metecno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeUska Izdala celolemo v Jugo-»lovili SO Din, za Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsle mali oglasi po 150 In 2 D,več|l oglasi nad 43 mm vUUne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri veiiem O naročilu popusi Izide ob 4 z|utraj razen pondel)Ka In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjev! ulici šl. 6:111 Rokopisi se ne vračafo, nelranHtrana pisma se ne apre/emafo Uredništva telefon it. 2040, upravnlštva št. 232» va te vKopltar/evt ul. Al. 6 Čekovni t: Cfublfana štev. 10.6X0 ln 10.34° serate. Sa rafevo št. 756.5, Zagreb Uprava j račun: su Inaerale. Sarafevošt.7SS3, Zagt šl. 39.011, Vraga ln Dunof št. 24.707 kaj nam prinese Ženeva? Kakor vedno do sedaj je bilo tudi to pot težišče politike v Ženevi ne toliko v vprašanjih, ki so bila formalno stavljena na dnevni red kot pa v sestankih vodilnih zunanjih politikov, ki so se ravno ob tem zasedanju posebno podčrtavali. Že ob otvoritvi smo zapisali, da gre jugoslovanska zunanja politika na novo pot, da se poskuša v Evropi z novo razpredelbo moči in da si moramo biti o tem položaju na jasnem. Glavni poudarek smo dali sestankom Marinkovič-Briand-Chamber-lain-Stresemann in ev. še s Scialoio in potek dogodkov nam je začrtano pot potrdil. Zlasti še izid monoštrske afere in romunsko-madjar-eko agrarno vprašanje. Če bi ue šlo za nove kombinacije, bi nam bil izid nerazumljiv. Monoštrska afera se ni končala tako kot 60 pričakovali takoj po dogodku v krogih malo antante. Vsaka izmed držav male antente 6e je po svoje orijentirala, ogledala si hitro možnosti, ki so bile praktično sprično lastne zunanje politike na razpolago. In dočim je imela Češkoslovaška vprte svoje oči le na to točko, je morala spraviti naša država monoštrske strojnice v sklad z Italijo prav tako kot Albanijo in Francijo; Romuniji zopet pa je šlo za kredit države pri velesilah in še za glavuejše — optantsko-agrarno vprašanje njenih madjarskih posestev. K temu je pristopil nov faktor — Stresemann; Na Nemčiji in obratno pa je jugoslovanski in romunski Interes čisto nekaj drugega kot češkoslovaški in kaka do podrobnosti enotna politika male antante je bila toliko kot izključena. Monošter bo zdihoval še v nekaj procesih, da bo kot ponarejevalna afera brez zmagovalcev in premaganih tiho izdihnil. Hujši se uam zdi izid romunsko-madjar-ekegn spora radi agrarne reforme v Romuniji. Stvar je veliko bolj načelne važnosti kot Monošter, ker posega v novodobno družabno in socijalno pojmovanje. Vodilna nit je nacionalnost in socijalnost. Eden najtežjih socialnih problemov avstro-ogrske dedščine pa je brez dvoma agrarna reforma, zlasti tam, kjer so stoletja izmozgavali ljudstvo madjarski fev-dali, pri nas v Vojvodini, v ČSR na Slovaškem in v Romuniji v vsem zapadnem delu države. Tuji publicisti, med njimi Hermanu \Vendel, so videli glavni znak volje do življenja na-sledstvenih držav v tem, da so šle brez nadaljnjega do agrarne reforme in jo tudi v praksi izvedle. Da to madjarskitn magnatom ni bilo všeč, je bilo jasno; da se ua to jezo države niso mogle, ne smele ozirati, je bilo tudi jasno. Če bi se začele rušiti te ustanove, zlasti še, če pomislimo, da podpirajo madjarsko politiko Italija, ki je Sturzov in socialističen osnutek agrarne reforme v Italiji zaprla v miznico, Anglija s konservativno vlado angleškega agrarnega plemstva in deloma Poljska, bi šlo za zistem gospodarskega življenja sploh, bi prišla za Romunijo na vrsto Češkoslovaška, ki ima že sedaj polno tožb pri raznih razsodiščih ravno radi agrarne reforme; in morda tudi kraji v naši državi. Radi tega moramo s simpatijami spremljati krčevit odpor romunske vlade, ki hoče vprašan.,e obdržati za notranje-romunsko. Kajti praktično gre za le zato: Ali je zadeva mednarodna kot trdijo Madjari in spada pred razsodišče, ali pa je Ie romunska in spada izključilo pod notranji splošni zakon o agrarni reformi, kot to trdi romunska vlada. In če naj bi nadalje morala romunska vlada plačati ogromno odškodnino, bi pomenil ta denar za državo, ki se ima neprestano boriti s finančnimi težkočami, udarec, ki se ne da zlepa preboleti. Romunski narod, brez ozira na vlado in opozicijo, je soglasno ua strani Titulesca in tudi ta pojav je znak neomajne volje, da hočejo uasledstvene države svobodno živeti. Ostala poročila iz Ženevi dajo vedeti, da gre tiha, a zavratna borba med dvema svetovoma tistih, ki hočejo ua podlagi obstoječega posestnega stanja graditi evropsko družbo in tistih, ki iščejo novih zdražb in si želijo starih časov. Značilen je poudarek uašega delegata, da Jugoslavija ne zahteva nič več in nič man j kot da se sklene srednjeevropski Locarno, da jo puste države pri miru. Zdi se, da od italijanske strani ni pravilnega odmeva. Marinkovič se še ni sestal z italijanskim delegatom Scialoio, naš rimski poslanik Rakič je s pogajanji na mrtvi točki in tudi o Beaumar-chais-u, francoskem poslaniku na Kvirinalu, je vedno manj pozitivnih poročil. Ali hoče Mussolini napeti lok do najvišje možnosti, da reši stranko iu fašizem? Ali čuti, da mora Vsa Romunija protestira Romunija ne sprejme odločitve v Pariz, 12. marca. (Tel. »Slov.«) »Petit Parisiou« poroča h Ženeve, da je madjarsko popustljivost pri poravnavi monoštrske afere pripisovati odločnemu vplivu nemške delegacije in osebni intervenciji nemškega državnega tajnika v. Schuberta pri grofu Apponyiju in generalu Tanczosu. Sauorwein poroča v »Ma-tinu«, tla mu je Tituiescu izjavil, da bukareška vlada ne bo sprejela ženevskega kompromisa v optantskem vprašanju, vsaj pa tako dolgo ne, dokler bo on romunski zunanji minister. Dobil je pritrdilne brzojavke iz vse države, ki se izjavljajo za odklonitev odločitve Sveta Društva narodov. Romunska manifestacija za Titulesku v Bukarešt, 12. marca. (Tel. »Slov.«) Obnašanje Titulesca pred Svetom Društva narodov odobravajo vsi romunski listi, ki so začudeni, da je Svet sedaj odločil v protislovju s septem-berskim sklepom. »Currentul zahteva po odločitvi Sveta Društva narodov, da se romunska zunanja politika posebno napram Franciji revidira. Listi opozicije zahtevajo, da vlada radi svojega neuspeha v optantskem vprašanju odstopi in napovedujejo protestne manifestacije proti odločitvi Sveta Društva narodov. Naro-dnekmetska stranka je za 18. t. m. sklicala velik protestni shod v Bukareštu, ki se na izrecno željo regentskega sveta ni prepovedal, dasi se je ministrski predsednik Bratianu v ministrskem svetu, kateremu so prisostvovali vojaški, policijski in orožniški komandanti, že posvetoval o ukrepih za ta dan. Romunska vlada solidarna s Tituiescu v Bukarešt, 12. marca. (Tel. »Slov.«) Na današnji popoldanski seji narodne skupščine se jc prečitala deklaracija vladne večine, v kateri se izjavlja, da skupščina odobrava izjave Titulesca pred Svetom Društva narodov o optantskem vprašanju in da se priključuje njegovemu sklepu, da se romunski vladi stavljeni predlogi odklonijo. V resoluciji se naglasa, da se suverenost države ne sine spravljati v nevarnost in da se skupščina v obrambo interesov Romunije postavlja na stran svojega zunanjega ministra. Poslanec Magyaru je v imenu narodnokmetske stranke prečital izjavo, ki pravi, da je provizorična odločitev Sveta Društva narodov za Romunijo nepravična Narodna skupščina te odločitve ne more sprejeti. Stranka se čuti dolžno, ugotoviti odgovornost vlade, ki je s svojo notranjo politiko povzročila tako težek preokret v mednarodnem javnem mnenju na škodo romunskega naroda in države. Narodno-kmetska stranka zahteva novo vlado, ki bi izšla iz svobodnih volitev in zagotovila uspeh v optantskem vprašanju in v drugih eksistenčnih vprašanjih države. Narodnokmetska stranka se zahvaljuje Tituiescu, ki je s svojim postopanjem v Ženevi zastopal interese svoje države, izreka pa vladi nezaupnico. Danes je Tituiescu poslal Maniu in Ava-rescu iz Ženeve brzojavke, s katerimi je prosil, da bi se tudi oni s kako akcijo izjavili za solidarne v optantskem vprašanju. Averescu je odgovoril, da je že oddal izjavo v tem smislu-Maniu je častital Tituiescu za njegov nastop v Ženevi, poudaril pa je, da mora njegova stranka zahtevati odstop vlade, da se izvršijo nove volitve in da se na podlagi teh novih volitev more sestaviti nova vlada. Marinkovič-Stresemann-ChambeHain v Ženeva, 12. marca. (Tel. »Slov.«) Dr. Stresemann, ki je včeraj odpotoval v Berlin, jo prod odhodom imel še razgovor г dr. Marinko-vičem. Razgovori se bodo bržkone kinalu nadaljevali v Berlinu. Komite trojice, ki ga je imenoval Svet Društva narodov za preiskavo monoštrske afere, se bo v najkrajšem času sestal v Parizu, da bo sklepal o odpošiljatvi izvedencev Društva narodov na Madjarsko. Ko se bodo ti vrnili, bo komite trojice nekako koncem aprila sestavil svoje poročilo za junijsko zasedanje Sveta Društva narodov. Dalekosežnega političnega pomena je bil razgovor dr. Marinkoviča s Chainbeiiainoni, v katerem sta razpravljala o vseh balkanskih vprašanjih skupno s tekočimi italijansko-jugo-slovanskimi pogajanji vred. V razgovoru z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom sc je baje Chamberlain izjavil tudi o nevarnostih macedonskega gibanja. Angleški glas v Monoštru v London, 12. marca. (Tel. »Slov.«) r Daily Telegraph« poroča iz Ženeve, da je poslednji razvoj monoštrske afere in madjarsko optant-sko vprašanje postavilo odnošaje francoske vlade napram mali antanti na trdo poskušnjo. Briandu se odkrito očita, da je malo nntanto žrtvoval višjim razlogom skupne politike s Chamberlainom in Stresemannom. S francoske strani se odgovarja na to, da so se vse tri vlade male antante v monoštrski aferi od začetka do konca obnašale zelo nerodno. Stresemann v Berlinu v Berlin 12. marca (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Stresemann bo danes poročal ministrskemu svetu o zasedanju Sveta Društva narodov. V diplomatskih krogih se smatra, da so Stresseinanovi razgovori s Titulescom na Rivieri in v Ženevi ustvarili že dalekosežno podlago za nadaljnja gospodarsko-politična pogajanja. Litvinov v Ženevi v Ženeva, 12. marca. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulcscu bo radi obolelosti ostal še nekoliko dni v Ženevi. Ali bo potem nadaljeval svojo nameravano pot v London, ni gotovo. V njegovi okolici se domneva, da se bo peljal direktno v Berlin radi nadaljevanja nemško-romunskih pogajanj, da sc bo potem čimprej vrnil v Bukarešt. Nemška dclegacija je danes popoldne z dr. Stresemannom na čelu zapustila Ženevo. Sestanek Stresamanna z Litvinovom menda nc bo več mogoč, ker Litvinov danes zvečer zapusti Berlin in pride v Ženevo jutri popoldne. Tudi sedaj ga spremlja Lunačarski, iz Moskve pa dobi dva izvedenca Bugačeva, kot mornariškega pa višjega uradnika v mornariškem ministrstvu Origorijova. Turčija sodeluje pri razorožitvi v Carigrad, 12. marca. (Tel. »Slov.«) Turški ministrski svet je danes zvečer sklenil, da sprejme povabilo za ženevsko razorožilveno konferenco. Zunanji minister Tevfik Ruždi odpotuje nocoj iz Angore. Volna v Arabiji v London, 12. marca. (Tel. »Slov.«) Kolo-nijalni minister Amery je danes izjavil v poslanski zbornici, da o Vahabitih ni prejel nobenih nadaljnjih vesti. Angleške čete dosedaj še niso bile poslane v Perzijski zaliv. Na vprašanje, ali je angleška vlada v direktni zvezi z Ibn Saudom, je izjavil, da jc angleška vlada po agentih Ibn Sauda v Kairu v zvezi s kraljem Hcdžasa. V poslanski zbornici je izjavil kolonijalni minister Ameruv, da je Ibn Saud prejel od 1917 do 1923 skupno 543.000 funtov angleške ladi notranjih težav dvigati ljudski glas z zunanjepolitičnim imperializmom? Četudi ubije končno samega sebe? Vzporedno nas zanima ljubosumna tekma med Francijo in Anglijo za nemško prijateljstvo. Ne dvomimo, da bo tudi vnaprej ohranil Briand Nemčijo zase in da se je vez med nami in Nemčijo po ponovnih sestankih Marinkoviča in Stresemanna še poglobila; vsaj izključeno ni, da ob italijanski Irdovratnosti plane v svet nova politična zveza francosko-germanskega svela z nami kot tretjim v vezništvu. Naša zunanja politika gre že za tem ciljem. Da je Bolgarija dobila posojilo, je dejstvo, ki se ne omejuje samo na bolgarske meje. Ne premočen, a tudi ne preslab ne sme biti sosed. To velja tudi za nas, ko gledamo na Bolgarijo. Če bo Bolgarija uporabila denai kot je določen, za povzdigo gospodarstva in odpravo brezposelnosti, bo z dvigom ljudskega blagostanja padel tudi precejšen odstotek nezadovoljnosti, ki svojo jezn ua podlagi napačne postavke izliva ua nas. » \ // v /, Dr. Avgust Zaleski, poljski zunanji minister. V Ženevi se mu je pripetila težka nesreča, ker sta trčila dva avtomobila. Zaleski leži v bolnici. pomoči, in sicer za usluge, ki jih je storil Angliji v vojni proti Turčiji. Samostojna arabska država? v London, 12. marca. (Tel. »Slov.«) Kakor se čuje, namerava vlada dati Ibn Saudu letno odpravnino 100.000 funtov in dovoliti ustanovitev arabske države pod angleškim protekto-ratom. Francija presanja komuniste v Pariš, 12. marca. (Tel. -Slov.«) V senatu se jc danes razpravljala interpelacija senatorja Calmcsa, ki zahteva od vlade pojasnilo, kaj namerava ukreniti za zatiranje revolucionarnih in komunističnih pokretov. Notranji minister Sarraux je najprej razpravljal o komunističnih idejah in se izjavil za svobodo misli, komunisti v armadi in v kolonijah pa odkrito propagirajo upor, da bi na razvalinah zapada ustvarili velik ruski imperij. »Moskva komandira, francoski komunisti pa ubogajo«, jc vzkliknil Sar-raux z odobravanjem senatorjev. To sc ne sme nadaljevati brez kazni. Zato jc vlada energično uporabljala zakon. Dosedaj je bilo izrečenih 182 razsodb, 250 obravnav pa je še v teku. Od avgusta 1926 je bilo izgnanih 13.000 inozemcev, največ komunistov. Francoska komunistična stranka nazaduje. Število plačujočih članov s« je od 72.000 zmanjšalo na 56.000. Izfd volitev v senat je isti kot v seim v Varšava, 12. marca (Tel. »Slov.«) Včerajšnje volitve v senat, katerih se je udeležilo povprečno 50 odst. volilcev, so pokazale sličeu rezultat, kakor volitve v sejni. Vladni blok bc od 111 mandatov dobil okroglo tretjino (dosedaj je znanih 24), manjšinski blok je dosegel ravno tak uspeli, kakor pri sejmskih volitvah. Tudi socijalisti bodo sedaj namesto dosedanjih 7 dobili 12 mandatov, dočim bosta oba desničarska bloka namesto dosedanjih 65 dobila samo 22 sedežev. Najslabše je šlo komunistom, ki radi višje starostne meje, katera je določena na 30 let, dobijo najbrže samo en mandat, ostali mandati pa se razdelijo na manjše skupine. Vlada bo morala v senatu in v sejmu sodelovati z eno ali drugo stranko opozicije, da bo dobila večino. Glasom končnoveljavnih številk je pri volitvah v senat dobil vladni blok 50 mandatov, oba desničarska bloka skupaj 18, manjšinski blok 19, socijalisti 11 in obe skupil/ malih kmetov skupaj 6 mandatov. Svehla bo res odstopil v Praga, 12. inarca (Tel »Slov.«) Več čeških listov potrjuje vest, da bo ministrski predsednik Švehla iz zdravstvenih ozirov odstopil. Med kandidati za naslednika se sedaj imenuje tudi brambni minister L'držal. Bolezen ministrskega predsednika na srcu in ledvicah se je komplicirala, Švehla bo najbrže moral za več mesecev ali za eno leto iti na dopust na jug. Radi njegovega eventuelnega odstopa, ki pa sedaj ni aktualen, povzročena rekonstrukcija kabineta menda nikakor nc bo zadela sedanje koalicije- v Praga, 12. marca. (Tel. Slov.«) Z dobro poučene strani doznava vaš dopisnik, da se za slučaj demisije ministrskega predsednika Švehlc označujeta kot najodličnejša kandidata za to mesto bivši justični minister in predsednik državnega agrarnega urada dr. Vin-hornktj in predsednik poslanske zbornice Moli-petr. cjradi, šole, bolnice, lastniki dvoran, delnvuic in zasebniki naročajo ORIGINAL LUTZ A. & E Skabernfc Ljubljana PATENT LCOE! DOSRE SOLIDNE 8majln.t oklep 3fcd ro lccxrrtr\i MALO GOTilVA. DOLGA PRIJETNA GORKOTA Zaloga: INŽ.CUJZSUI UubljanaSlška.Jernojiva 5 (dvo. Jto pod ColovsUo ceito PROSPEKTI DOMAČA PRIZNANJA Ravno tam »astopslvo za male VoiShove turbi« ne il, for.ieuc elektromotor Je. Telefon 3252. Največja izbira češkega in angleškega sukna. ^Speclrur?" d cS- Inž. Kopisia, Oubskjf in Krstir tvornica ogledal in brušenega stekle Ljubljana Vin Medvedova ulica 3JS, telefon 243 Zagreb. Beograd. Osijek. Središaiica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašiusko steklo d—t mm. ogledala, brušeua v vseb velikostih iu oblikah. kakor tudi brušeue prozorne šipe. izbočeue plošče, vsteklevanje v med Fina navadua ogledala K Belo platno ...... Din 8, V, 10, 12 Gradi za spodnje hlače . * 12, 14, 16, 20 Platno za rjuhe, 150 cm . » 22, 26, 28, 32 Platno za kapuc. 180 eni . » 28, 32, 40, 45 Daraast za posteljnino . , > 28, 32, 46, 50 Namizni prti (komadi . . » 40. 48, 50, 60 Gradi za madrace ... » 30, 36, 44, 52 Cefirji in oksforti .... » 10, 12, 14. 20 Tiskovine (druki) .... » 10. 12. 15. 16 Delain etamin...... 10, 12, 14, 16 Volneni delain.....» 18. 28, 38. 48 Ševijot v vseh barvah . . » 35, 45, 60, 68 Volneni popliu ..... » 45. 50. 58 60 Modno blago za ženske . » 20, 24, 28, 35 Blago za plašče, kostume . » 80. 95, 110. 120 Razne svile za obleke . , » 36, 45, 60, 68 Creppe de Chin ..... 68, 98, 120 Težka taft svila .... - 88. 120 Surova svila ..... » 26, 28, 32. 40 Svilene rute .....v 40, 50, 120, 145 Naglavne rute.....» 5, 10, 12, 18 Jugoslovansko sukno . . » 24, 36, 50, 72 Češki karagarni .... » 65, 120, 140, 160 Angleško sukno .... * 200. 220, 280, 300 Modne hlače.....» 100, 130. 180, 230 Lister za suknje .... » 40, 60, 98, 160 Štruk«........• 60, 70, 95, 170 Baržun in fustiun .... » 30, 36, 40, 60 Hlačevina ......* 12, 28, 36, 48 Tirolski loden.....» 120 zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koče, odeje, konjske plahte, voščeno platno, slamnjače, srajce, nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najcenejše samo pri 1ФПШМ - manufahtupna trgovina -. I пПП MARIBOR, Glavni trq št. 17. Vzorcev se ne razpošilja ! 2 leti kredita Vseh vrst stroji za mizarje in kolarie posamezuo in v celoti z ali brez montir. motorja Poinojarmeniki Welkcr Werhe I. WachsReview of Reviews«, London. Predigra k suetouni vojni Pni učinek evropske krize, ki jo je izzvala proglasitev bolgarske neodvisnosti in avstro -ogrske aneksije Bosne in Hercegovine 5. in 5. oktobra 1908, je imel praktičen cilj, izolirati Avstrijo v Evropi. Rusija, Anglija in Francija so bile vznevoljene, da nc rečemo razkačene nad lahkomišljenostjo in hinavstvom, s katerim je avstrijski zunanji minister baron von Aerenthal skupno s knezom Ferdinandom v Bolgariji vrgel Balkan v zmedo ter vodil dvostransko vojno proti prestižu nove Turčije v trenotku, ko je obstojalo odkritosrčno upanje, da bodo Mla-doturki v otomanskem cesarstvu ustvarili liberalni in konstitucionalni vladni sistem. Nemčija je bila neprijetno prizadeta, ker ji ni hotel Aerenthal izkazati ožjega zaupanja, in nemški cesar se je čutil osebno užaljenega, ker je bil o nameravanih izpremembah obveščen pozneje kot predsednik francoske repubilke, kakor tudi, ker je avstro-ogrska politika navidezno spravljala v nevarnost njegove najljubše načrte: doseči gospodstvo nad črto do Carigrada in bližnjega vzhoda. Čeprav je soglašal s svojim kanclerjem knezom Bulowoin, da ne more Nemčija ničesar storiti proti aneksiji, sta se cesar in knez le malo navduševala za Aerenthalovo delo, tako da sta se napram njemu več tednov zadržala sovražno. Razburjenje po vseh državah V Italiji, ki je bila tedaj še v zvezi z Avstro-Ogrsko, je bilo razburjenje proti Aerenthalu še močnejše kot v Nemčiji. Čeprav je Aerenthal italijanskega zunanjega ministra Tittonija v splošnih obrisih o tem obvestil, kaj se namerava in čeprav je ruski zunanji minister Izvolski obvestil o svojem sporazumu z Aerenthalom tako Tittonija kakor italijanskega kralja, je bilo javno mnenje v Italiji proti aneksiji sovražno, prav tako kot v Rusiji, Veliki Britaniji in Franciji. V Srbiji pa, katere želje, da se Bosna in Hercegovina nekega dne priključita s svojimi srbskimi ui hrvatskimi prebivalci k njenemu ozemlju, so 6e zdele radi aneksije preprečene, je rastlo na-sprotstvo proti Avstro-Ogrski do nekega, rekel bi intenzivnega sovraštva. Avstrijsko-srbsko razmerje jc bilo tako napeto, da se je pričakovala vsak dan zasedba glavnega mesta Belgrada avstro-ogrskih četah in srbska vlada bi bila, „ot mi je pozneje zagotavljal srbski zunanji minister, vrgla brez dvoma svoje čete v Bosno in Hercegovino, da bi podžgala upor proti Avstriji, če bi bila srbska armada ob začetku anek-sijske krize na vojno tako pripravljena, kot je bila ob njenem koncu. Razburjenje v Turčiji je bilo manj intenzivno kot v Srbiji, toda v marsikaterem pogledu učinkovitejše in namernejše. Mladoturški komite je razglasil takoj bojkot avstro-ogrskemu blagu in je praktično prekinil zveze z avstro-ogrsko trgovino do pomladi 1909. Aerenthal se brani Tako se je znašel Aerenthal nepričakovano obdan od cele čete javnih in tajnih sovražnikov. Sicer je z neko gotovo plavzibilnostjo in prav slabe volje utemeljeval, da radi aneksije ni Turčija ničesar drugega zgubila kot namišljeno suverenost nad dvema provincama, nad katerima že davno ni več vladala in je bila Turčija za to navidezno izgubo bogato oškodovana s tem, da je Avstrija odpoklicala avstro-ogrske divizije iz Sandžaka in Novega Pazarja, je moral vendar proti svoji volji priznati, da mora svoje stališče do gotove meje popraviti in da mora Avstrija poskusiti legalizirati naslov do posestnega stanja obeh priključenih provinc na ta način, da dobi turško pritrditev aneksije. Do tega koraka ga ni pripravilo samo sovraštvo Anglije, Francije in Rusije, ampak tudi nevarnost turško-srbske zveze, bojkota avstro-ogrskih ladij in blaga v turških pristaniščih in zadržanje Italije, ki je preprečila, da se ni mogla poslati iz Jadranskega morja nobena avstro-ogrska bojna i ladja v varstvo avstro-ogrske trgovine- Raditega je Aerenthal ob velikem razočaranju zavrgel svojo prvotno zahtevo, da mora najprvo pren^ liati turški bojkot, predno se lahko začne z di-plomatičnimi pogajanji. 26. februarja 1909 je obljubil plačati turški vladi odškodnino v znesku 2,500.000 turških funtov, nominalno kot odškodnino za verska posestva v Bosni in Hercegovini, dejansko pa to kot odškodnino za aneksijo. Nadalje se je Avstro-ogrska država izrecno odpovedala vsem pravicam v Sandžaku in Novem Pazarju, privolila k zvišanju turških carin za 11 odstotkov do 15 odstotkov ter obljubila podporo pri turških zahtevah, da se bodo turške kapitulacije nadomestile s splošnimi določbami mednarodnega prava. Tako je moral Aerenthal, predno je bila še kriza končana, prenesti občutna ponižanja- To pa ni bila edina koncesija, katero je moral še pred koncem aneksijske krize dati. Na pritisk Rusije in Italije, je moral izjaviti svoje soglasje, da se člen 29. berlinske pogodbe tako spremeni, da odpade pravica Avstrije, varovati črnogorske vode, in da se da luka Bar na razpolago bojnim ladjam vseh narodov. Njegov upor proti navedenim privolitvam je bil zmanjšan morda tudi vsled tega, ker je upal, da bo na ta način Črna gora manj dostopna srbskim vplivom in bolj naklonjena avstrijski politiki, ki je šla za tem, da uniči Srbijo in jugoslovansko gibanje. Vsaka taka kriza je spravljala jugoslovansko gibanje dnevno bolj v ospredje in upanje, da bo nasprot-stvo brez sovražnosti med Avstro-Ogrsko in Srbijo popustilo, je bilo vedno manjše. Strogo tajno je Avstro-Ogrska mobilizirala večino svoje armade, preplavila Bosno in Hercegovino s svojimi četami in osredotočila na Hrvaškem, v Slavoniji in v južni Madjarski svoje vojaške sile. Rusija je od svoje strani poslala na severno avstrijsko mejo nekaj stotisoč čet, ki so bile pripravljene vpasti v Galicijo in Madjarsko, če bi izbruhnila vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Četudi so se vse te oborožitve izvedle tajno in so prevažali avstro-ogrske čete ponoči mimo Dunaja, se je njihov učinek dobro čutil v diplo-matičnein ozračju. Cisto polacroma je rastla napetost do neznosnosti in zdelo se je, da more vsak trenutek izbruhniti evropski požar. Vojna se ie odložila. Evropska konfrerenca Takoj po proglasitvi bolgarske neodvisnosti in priključitvi Bosne in Hercegovine je poskušal zunanji minister Izvolki odbiti Aerentha-love udarce s tem, da je zahteval sklicanje evropske konference, ki bi se ukvarjala z novim položajem in spremenila berlinsko pogodbo. Misel na konferenco sta podpirale Anglija in Francija, četudi Anglija ni rada videla, da se načno vprašanja kot prevoz ruskih vojnih ladij preko Bospora in Dardanel v času, ko se je nov režim v Turčiji bojeval za obstoj. Aerenthal se je konferenci protivil s podporo Nemčije, ki je bila v lastnem interesu prisiljena pomagati Aerenthalu, razen, če bi se program konference natančno določil že vnaprej, tako da bi njena delavnost obstojala le v zabeleženju gotovih dejstev. O teh točkah so se nadaljevala diplomatska pogajanja med 1908 in 1909. Rusija ni hotela sprejeti Aerenthalovih pridržkov. Aerenthal sam pa je predlogom za konferenco skrbno pripravljal ovire. ViHemove orioombe... Kakšne občutke je imel nemški cesar, o tem se lahko poučimo iz njegovih pripomb, katere je pisal na rob brzojavk. Pod predlog Izvol-skega je napisal pripombo: Užaljeno častihlepje vrtoglavega lisjaka. Odnošaji med obema ministroma Aerenthalom in Izvolskim so postajali neke vrste osebna razkačenost, ki je bila z ozirom na položaj zelo nevarna. Izvolski je čutil, da če bo moral kapitulirati pred Aerenthalom, ne bo mogel preživeti tretjega poraza kot mini- Maksim Gorki v šoli* (Odlomek iz knjige spominov »Med tujimi ljudmi:, 1922.) Jeseni so me dali v šolo. Prišel sem tja v maminih čevljih, v suknji, katero smo skro-jili iz obleke stare matere. Hlače sem moral nositi nazunaj, saj nisem imel škornjev. Vse to je postalo na mah predmet splošnega zasmehovanja. Zavolj rumene srajce so mi nadeli priimek »kaznjenec^.1 Z dečki sem se sicer kmalu pobotal, a učitelj in pop me nista marala. Učitelj je bil plešast, rumen, iz nosa mu je vedno tekla kri. Prišel je v razred z _ zamašenim nosom, se vsedel k mizi in no-sljavo izpraševal učence. Venomer je nepričakovano sredi besede obnmlknil, potegnil vato iz nosa, jo ogledoval in zmajal z glavo. Imel je plosk, bakren, kisel obraz z zelenkastimi, zakajenimi gubami. Popolnoma odvečne svinčene oči so posebno kazile ta obraz. Tako neprijetno so obvisele na meni, da sem nehote vedno dvignil roko ter si obrisal neviden klej na licih. Par dni sem sedel pri prvem oddelku na sprednji klopi skoro poleg učiteljeve mize; to je bilo neznosno. Zdelo se je, da nikogar ni videl razen mene. Neprenehoma je nosljal: Pesko-ov, kdaj že boš oblekel drugo srajco!« Peskoo-ov. ne vozi nog po tleh! Peskov, že zopet nisi obrisal čevljev, cela mlakuža je na tle-eh! * Prinašamo to izredno lepo črtico v spomin na 35 letnico pisateljevanja Gorkega (glej oddelek ?,Za duha ln srce: na 6. straniI). Ta črtica, v kateri pisatelj tnko očarljivo opisuje osebo škofa HriMnfa, kakor bi jo podobno znal sumo globoko-vernl Ljeskov. je tembolj značilna, ker Oorki kot socialni demokrat in inaterijalist po programu krščanskemu verstvu ni naklonjen. 1 Kaznjenci so na hrbtu nosili sramotno znamenje rumeno barve. 3 Pnrvu* «aica nadomešča pri ruski uoši Kuku io. Vračal sem mu na divjaški način milo za drago. Dobil sem nekoč polovico lubenice, jo izdolbel in navezal na vrvici ua utež, ki je odpirala vrata v temačni veži. Ko so se vrata odprla, je zlezla lubenica navzgor, čim pa je učitelj zaprl vrala, se mu je spustila lubenica kakor kučma naravnost na plešo. Sluga me je ta dan odpeljal z učiteljevim pismom domov, pa sem plačal lo šalo z lastno kožo. Drugikrat sem mu nasul v miznico tobaka, ki ga je vohala stara mama. Učitelj je tako kihal, da je moral zapustiti razred. Poslal je namesto sebe svojega zeta častnika, ki nas je pustil peti vse skupaj »Bože, carja hrank in »Ah, prostost ti moja zlatar.5 Onim ki so slabo peli, je delil udarce z ravnilom po glavah: znal je posebno glasno in smešno lopniti z ravnilom, bolelo pa ni nič. Katehet, lep in mlad, bujnokodrast pop, me ni maral, ker nisem imel »Zgodbe Svetega pisma stare iu nove zaveze« in sem oponašal njegov način govorjenja. Če je vstopil v razred, mi je redno stavil vprašanje: — Peskov, si prinesel knjigo ali ne? Da, knjigo? Odgovarjal sem: — Ne. Nisem prinesel. Da. — Kaj, da? — Ne. — No, pa pojdi domov! Da, domov. Kajti te nimam namena učiti. Da. Nimam namena. To me ni posebno bolelo. Sel sem ven in sem se potikal do konca šolskega časa po umazanih predmestnih ulicah in opazoval nijh hrupno življenje. Učil sem se srednje, a kljub temu so mi kmalu rekli, da me bodo spodili iz šole radi nedostojnega vedenja. To mi je grozilo z velikimi neprijetnostmi in postal sem hudo za- 3 Zahvalna pesem osvobojenih kmetov Mriu Aleksandru 11 do odpravi tlake 1е!н 1 ■ ster v ruskem zunanjem ministrstvu in bi rad zabrisal spomin na dvojno Aerenthalovo prevaro v zadevi železniške koncesije v Sandžaku in proglasitve bosanske aneksije. Nasprotno pa si je Aerenthal postavil nalogo, poraziti in strmoglaviti Izvolskega. Bil je trdno odločen na noben način ne dopustiti, da bi Rusija veljala za variha Srbije. Najbrže ni vedel ali si vsaj ni bil na jasnem, da Rusiji ni bilo nič ležeče np jugoslovanskem gibanju kot takem, ker je vsebovalo Hrvate in Slovence, ki so katoliki, pravtako kot Srbe, ki so pravoslavni. Rusija se je interesirala le za Srbijo kot pravoslavno balkansko državo. Aerenthal je bil odločen, da vzame Rusiji ta mandat in iz njega izvirajoč prestiž. Čeprav je proti svoji volji dal Turčiji in Črni gori koncesije, je bil neupogljiv pri koncesijah Srbiji ali Rušili zaradi Srbije. Res je, da Srbija ni mogla predložiti javnih pritožb. S tem, da je aneksija napravila konec sanjam o priključitvi obeh bosanskih provinc k Srbiji, pa se ta sen ni mogel prikazati kot moralni činitelj razen v duhu sovražnosti proti Avstriji in Ogrski. Razentega je zastopal Aerenthal stališče, da bi ga kakršnokoli, četudi posredno priznanje srbskih zahtev na katerekoli vrste odškodnino pri njegovem končnem cilju in njega izvedbi zelo slabilo. To je priznal sam, in sicer v decembru 1908 nemškemu zunanjemu ministru. Treba je bilo razpršiti vso mrežo srbskega revolucijonarnega gibanja. Nemčiia oborožena do zob Izvolski je na tajni seji dume 8. in 9. marca 1909 podal izjavo, da je Nemčija povsem pripravljena sodelovati na svetovni vojni, ki bo nastala, če bo Avstro-Ogrska zasedla Srbijo, ker je Nemčija popolnoma oborožena in po njegovem mnenju bi taka vojna nudila dejansko priložnost za uničenje slovanstva. 18. marca je poročal nemški poslanik v Petrogradu nemškemu kanclerju knezu Biilowu, da je bilo v Rusiji mnogo govora o vojni in da zmaguje prepričanje, da mora avstrijsko-srbski spor privesti do oboroženega spopada. V Rusiji da ni sledu o kakem bojnem razpoloženju; nasprotno, da se da ugotoviti preje strah pred vojno, zadržanje Nemčije pa, da vzbuja veliko nemira, ker !'o imajo na sumu, da hoče izkoristiti slabost Misije in jo kaznovati, ker gre skupno z Anglijo, ter tako delati za nemške interese na bližnjem vzhodu. Izvolski, pristavlja nemški poslanik, mu je dejal, da se Avstro-Ogrska ne bi tako obnašala kot se dejansko, in ne bi pripravljala mobilizacije štirih armij na ruski meji, če bi ne stala za njo Nemčija- Poslanik je odgovoril, da je mnogo ljudi v Rusiji prepričanih, da bo javno mnenje Rusijo prisililo posredovati za Srbijo, če bo izbruhnila avstrijsko-srbska vojska, in je torej naravno, da sc Avstro-Ogrska pripravlja. Tako je prišlo do zelo kritičnega položaja. 11. marca je avstro-ogrski poslanik v Petrogradu zahteval, da Izvolski posvari Srbijo, da je bilo priznanje bosansko-hercegovske aneksije od njegove strani z ozirom na sklenjeno avstro-ogrsko-turško pogodbo potrebno, ker bo sicer, tako je zagrozil, minister Aerenthal objavil korespondenco,, v kateri Izvolski soglaša z aneksijo. Razburjen po tej grožnji je Izvolski zauka-zal ruskemu poslaniku v Berlinu, naj prosi Вп-lowa, da uveljavi nemški vpliv na Dunaju in se objava te korespondence prepreči. Izvolski je dobro vedel, da bi objava te korespondence povzročila ravno v tem trenutku težek izbruh ruskega mnenja proti njemu in bi bil uspeh ta, da bi sam sfrčal v zrak. Na Dunaju je bil,kot se spominjam v času, ko se je stavilo vprašanje o objavi te korespondence, ki naj bi se izvršila v kratkem času, vtis ta, da države objavljajo tajno korespondenco tedaj, če stojijo neposredno pred vojno. Knez Biilov je posredovanje obljubil, če se bo Rusija obvezala resno pozvati Srbijo, naj čuva mir. V nasprotnem slučaju bo Nemčija pustila, da Avstrija koraka naprej. BOlov je tudi omenil, da se da najti izhod, Če vse države naznanijo Avstro-Ogrski svoje soglasje pri aneksiji, zlasti radi tega, ker jo je sprejela tudi Turčija. Biilovv je ta predlog ponovil še v posebnem brzojavu na nemškega poslanika v Petrogradu in poslal Aerenthalu prepis brzojavke. mišljen. A dobil sem pomoč — v šolo se je nepričakovano pripeljal na obisk škof Hrisanf. Ko se je vsedel, majhen in v široki obleki, k mizi, si je malo zavihal rokave, da oprosti roke, in je rekel: — No, pogovorimo se, deca moja. V razredu je postalo na mah veselo in toplo, zadišalo je po nečem prijetnem. Po mnogih drugih je poklical k mizi tudi mene in me resno vprašal: — No in ti — koliko let imaš? Samo-o? Ti pa si dolg, prijatelj, kaj? Najbrž si stal vedno na dežju, kaj? Položil je na mizo drobno suho roko z dolgimi ostrimi nohti, pograbil s prsti svojo redko bradico, mi uprl v obraz dobre oči in dejal: — No, pa mi povej, kaj ti je všeč iz zgodeb svetega pisma? Ko sem mu rekel, da nimam knjige in se ne učim veronauka, je popravil svoj me-niški klobuk in vprašal: — No, kako pa to? Tega se vendar mora človek učiti I Mogoče pa znaš karkoli sam ali si kaj čul? Psalme poznaš, praviš? To je lepo!1 Pa še molitve? No, torej vidiš! Pn še življenje svetnikov poznaš? V verzih?3 O, ti pa veliko veš, prijatelj. Prikazal se je naš pop, upehan in rdeč. Škof ga je blagoslovil, a ko je začel pop pripovedovali o meni, je škof dvignil roko in rekel: — Dovolite zn trenutek ... No pa mi povej o Alekseju, božjem človeku?8 -— Prav jo to, prijatelj, kaj? — mi je rekel, ko sem se zataknil, ker sem pozabil ' Psalmi so bili v stari Rusiji prva učna knjiga po abecedi, in tudi Oorki se je tako uril pri svojem dedu. 3 Deček so je naučil ljudskih nabožnih pesmi pri stari materi. " Priljubljen,- ljudska povest o kraljeviču, ki odide v puščavo. Avstrija zasotavlia Nemčiji, da je ubosliiva Medtem je avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand dal nemškemu cesarju potom nemškega poslaništva na Dunaju vedeti, da je Avstrija Nemčiji absolutno udana. Franc Ferdinand je zanikal, da bi Avstrija delala na vojno. Priznal pa je, da se bo vojna dala težko preprečiti. Naslednjega dne, 18. marca, je sporočil cesar Viljem potom nemškega poslanika na Dunaju cesarju Francu Jožefu, da je zadovoljen nad tem, da se je položaj povečini razčistil; pri tem je mislil na možnost avstrijsko -ruske vojne. Francu Jožefu pa prepušča svobodno presojo položaja, ko bo konec njegovega potrpljenja napram Srbiji. Zelo interesantna poteza, če jo primerjamo s tistim čudnim dvomom, ki je vladal dolgo časa nad tem, kakšno stališče bo zavzela Nemčija napram avstro-ogrskemu ultimatu Srbiji v juliju 1914. Anglija posreduje Radi tega koraka je 18. marca posredovala Velika Britanija s predlogom, da se pozove Srbija, naj da jamstvo, da ne bo podvzela nikakih korakov, ki bi mogli posredno, bodisi neposredno povzročiti nemire na avstro - ogrskem ozemlju, in da bo ugodila vsem obvezam prijateljstva in dobrega sosedstva. Aerenthaia ta predlog ni zadovoljil. Radi tega ga je odklonil tudi Biilow. Nemčija, je dejal, dela malo bolj točno. Aerenthal je hotel si pridobiti čas, da uniči Srbijo, potem ko je dobil zagotovilo, da Rusija radi Srbije ne bo posredovala. 19. marca je sporočil Nemčiji, da če bo Srbija ali Anglija odklonila sprejeti tako izjavo, kot bi jo predložili Avstro-Ogrska in Nemčija, ne bo uničil srbske neodvisnosti ali se dotaknil njene krajevne celovitosti, ampak po srbskem porazu zahteval vojno odškodnino v višini 20 milijonov funtov šterlingov in zasedel Belgrad in ga držal toliko časa, dokler ne bi bila plačana odškodnina. Aerenthal pristavlja v tem poročilu, da je zavrgel svojo prejšnjo misel, razdeliti Srbijo med Avstro-Ogrsko. Bolgarijo in Romunijo, ker bi ta korak zbudil v Evropi preveč razburjenja. Tudi bi ne bilo z ozirom na notranji položaj Avstrije izvršljivo vključiti vso Srbijo v Avstro-Ogrsko monarhijo. Naravno, pravi Aerenthal dalje, bi po porazu Srbije postalo pereče srbsko dinastično vprašanje. Vztraja pa na tem, "da bi, četudi bi končno Srbija postala republika, vztrajal na plačilu 20 milijonov funtov šterlingov odškodnine; odškodnina bi se plačevala v kolikor mogoče majhnih obrokih, zato da bi sc avstrijski pritisk v Srbiji t.ai dalje uveljavljal Svoje namere, vsaj kar se Nemčije tiče, je Aehrenthal potemtakem jasno razkril. Vse zaman - Vojna Drugi migljaj je bil dati v brzojavu z dne 21 .marca, katerega je poslalo nemško zunanje ministrstvo nemškemu poslaniku na Dunaju. V tem se poroča, da je Aerenthal spremenjeni angleški predlog za srbsko deklaracijo gladko odbil, ker ni hotel prekiniti pogajanj, marveč kazati dobre namene in tako spopolniti čas do konca meseca- To so bile lastne besede Aeren-thalove. — Mir med Avstro-Ogrsko in Rusijo, med Nemčijo in Rusijo, med Nemčijo in Francijo je bil odvisen od vsakega bodočega avstrijsko-srbskega spopada. Vojna je bila v vsakem letu bližja, kakor hitro so se ostrile razmere med Dunajem in Belgradom, kar sc je večkrat zgodilo, dokler ni končno umor nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu 28. junija 1914 dal Avstro-Ogrski priliko, "začeti s kazenskimi operacijami, katerih ni mogla izvesti spomladi 1 1909. Rusija se je sedaj brezpogojno uprla nemškemu pritisku in v Evropi je zagorela velika vojna, potem ko je predigra šla skoro po istih potih kot v marcu I. 1909. To je tudi razlog, zakaj sem smatral, ko sem tiste dni preživel na Dunaju, bosansko aneksijsko krizo za pravo predigro k svetovni vojni. Anglo-American N. S. Copyright. nek verz. — No zdaj pa še kaj?... O kralju Davidu, praviš? Seveda bom poslušal, pa še kako rad! Videl sem, da me res posluša in so mu pesmi všeč. Dolgo me je spraševal, potem pa •se je nenadno ustavil in je hitro vprašal: — Po psalmih, praviš, da si se učil? Kdo pa te je učil? Ali je dober ta tvoj ded? Hud je, praviš. Glej ga no! Ali mu li hudo nagajaš? Bil sem v zadregi, a sem vendar rekel — da! Učitelj in pop sta nmogobesedno potrdila moje priznanje. Škof ju je poslušal s povešenimi očmi, potem pa je vzdihnil iu rekel: — Si čul? Take slvari pripovedujejo o tebi! No, stopi bližje! Položil mi jo na glavo roko, ki je dišala po cipresnem molku, in je vprašal: — Zakaj počenjaš take reči? — Hudo dolgočasno je v šoli. — Dolgčas? No, prijatelj, to pa menda ne bo res. Ce bi ti bilo dolgčas, potem bi bil li slab dijak, in vendar pravita učitelja, da se dobro učiš. To pomeni, da bo vmes kaka druga stvar. Dobil je iz nedrij malo knjižico in je zapisal: — Peskov Aleksej. Tako. Veš kaj, bratec, nekoliko so že boš moral brzdati, nikar preveč ne razgrajaj! Nekoliko boš žo smel preveč pa ne smeš, sicer se te bodo naveli-čali ljudje. To je že vedno tako. Ali ni re« olroci ? Veliko glnsov je veselo odgovorilo, vsi skupaj: — Res! —Vi vsi najbrž le malo razgrajate? Dečki so se muzali in odgovarjali: — Ne! Mi tudi veliko nagajamo! So . preveč! Škof se je naslonil ua stol, me stisnil 4. Velikonja: Problemi naše obče uprave I. Dnalistično naziranje o nalogi naše, predvsem pa notranje uprave. Spričo zanimanja za probleme naše uprave sedaj, ko imamo Slovenci notranjega ministra in ko pričakuje vsa država nekaj odrešilnega od nas Slovencev v njeni reformi, si dovoljujem zabeležiti par misli kot človek, ki stvar gleda v neposredni bližini. O nalogah naše (predvsem notranje) uprave si marsikdo še ni na jasnem. Čemu naj služi pravzaprav upravni aparat v državi? V naših merodajnih krogih se to vprašanje še ni tako razčistilo, da bi se moglo orijentirati tudi javno življenje. Tudi če se pojavi zakon, kakor je zakon o obči upravi, se ta ne izvaja v svojih posledicah v naslednjih zakonih niti v uredbah m tako trpi vsa naša uprava nad razdvojenostjo, ki državi in javnosti ni v prid. Treba si je enkrat postaviti vprašanje, ali je funkcija naše obče (predvsem pa notranje uprave zgolj policijska funkcija t. j- samo skrb za javni mir in red odnosno ali ni dolžnost uprave, da pospešuje tudi javni blagor ter se peča n. pr. z gospodarskimi problemi države. Iz glasov, ki jih slišimo, se zdi, da je med tema dvema naziranjema stalno nihanje, pri katerem prevladuje policijsko-varstveni element na jugu naše države ter vedno bolj ponehuje proti seve-rozapadu. Sedanji notranji minister dr. Korošec je v svoji nastopni izjavi poudaril drugo nalogo, zahtevajoč med drugim, naj bo upravni uradnik prijatelj ljudstva. S tem je označena smer, da se ima izvajati zakon o obči upravi v polnem obsegu. Nezaupanje do uprave v bivši Srbiji ni od danes, temveč korenini v takrat opravičljivih zgodovinskih razlogih, zato je tembolj pozdraviti ta preokret v oficijelni miselnosti vladnih činiteljev. Kajti, kar je bilo opravičljivo pred 50 leti v bivših srbskih krajih, ko predvsem ni bilo mogoče preskrbeti kvalificiranih upravnih organov, v dnevih državnih univerz in pa visoke evropske kulture ni več na mestu. Narod ima pravico zahtevati od državne uprave, da mu ni samo policaj, temveč brezplačni svetovalec v vseh mogočih dnevnih vprašanji^ Narod rabi čim manj policajev, toda tem več nesebičnih, moralno visoko stoječih in izobraženih upravnikov, ki se zavedajo, da je od njih odvisno toliko in toliko koristi posameznika in javnosti, ljudi, ki stoje v narodu z inicijativnim delom, ljudi, ki nikoli ne pozabijo, da so kljub morebitnemu temu ali onemu strankarskemu prepričanju služabniki celokupnoeti. * Vprašanje, ki se še ni dokončno rešilo, a se padi kulturnega in gospodarskega napredka v državi čimprej mora rešiti, se glasi: »Ali policija ali gospodarsko-kulturni pijo-nir?« Severo-zapadna in srednja Evropa se je že odločila in dejstva govore, da ne v škodo javnosti. 2. Ozkosrčna centralizacija naše uprave. Dva momenta tako ostro očrtujeta značaj naše uprave: nezaupljivost in želja po oblasti. Po zakonu o obči upravi in zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih bi morala ministrstva pustiti sreskim poglavarjem in velikim županom odločujočo oblast in sicer sreskim poglavarjem v prvi instanci, velikim županom v drugi instanci- Toda to načelo se ne drži. Neredko ministrstvo odloča v prvi in poslednji instanci preko vseh teh zakonith predpisov. V večini zakonskih načrtov in novih zakonih se krči pristojnost sres-kih poglavarjev na minimum, vedno bolj postajajo sreski poglavarji samo orožniška poveljstva. Ministrstva hočejo imeti upravni aparat do mi-nucijoznosti v svojih rokah in zaraditega zastaja delo, zaraditega so potrebne intervencije v centrali, zaraditega so narodni poslanci obremenjeni s posredovanji, zaraditega je marsikatera rešitev radi potnih in drugih stroškov tako draga. Ker pa ljudje, ki v centrali stvari rešujejo, ne poznajo krajevnih prilik, nimajo in ne morejo imeti inicijative. Ves upravni aparat deluje kakor mrzel stroj mimo in preko ljudskih potreb. Če bi imeli še tako sposobno upravno uradništvo, se mora ta način uprave spremeniti v zgolj policijsko varstveni aparat, ki mora po svojem bistvu moriti gospodarski razvoj dežele. Ce bi se izvedla decentralizacija uprave po zakonu o obči upravi, bi z ozirom na kontrolo oblastne samouprave morala samoposebi iz državnih uradov izginiti korupcija, kjer je. Sam za svojo osebo sem sicer prepričan, da glavni vir korupcije ni iskati med uradništvom, temveč drugje in da če kdaj kateri uradnik vzame kakšen groš nepravilno in protizakonito, da je kdo drugi odnesel levji del. Toda, če bi ministrstva ne odločala v vsaki stvari, temveč rajši strogo nadzirala poslovanje podrejenih organov, bi se podrejeni organi pač čuvali nekorektnih dejanj. Pri organih ministrstva bi izginil osebni interes za tako ali tako rešitev te ali one stvari, ker bi eami ne mogli zaraditi, podrejeni organi bi pa prav v strogem nadzorstvu našli hrbtenico za svoje zakonito in objektivno poslovanje. Tako pa vpliva glas o korupcijskih aferah v ministrstvih demoralizujoče na bedno podrejeno uradništvo pri velikih županih in okrajnih glavarjih, ustvarja зе nevarna psihoza, ki ji mora podleči še tako močan značaj. Drugo vprašanje je torej: »Ali ozka centralizacija uprave ali njena decentralizacija?« Tudi v tem pogledu nas Evropa zelo nazorno učil Nooi zakon o bankah na| zaščiti vlagatelje Povečanje kazenske odgovornosti za vodstva bank - V kratkem dobimo nov zakon o bankah - Naša trgovinska politika - Razprava o proračunih ministra za trgovino in za socialno politiko Po kratki debati je bil proračun trgovinskega ministrstva sprejet. Nato je skupščina prešla na razpravo o proručunu ministrstva za soc. politiko Minister za socialno politiko je v svojem ekspozeju izvajal, da se predloženi proračun za 1. 1928-29 ne razlikuje mnogo od lanskega. Glavna razlika je v tem, da sc je vsota za plačevanje redne invalidnine in državnih do-klad v znesku 275,000.000 Din vstavila v oddelek IL proračuna, ki spada pod finančno ministrstvo. Postavke za odkup invalidnine so premajhne. Zato se bo morala najti drugačna ureditev. V drugem polletju 1927 se je izdalo I,500 000 Din podpor za brezposelne. Sredstva za podpiranje brezposelnih so bila v tem letu znatno večja in so odgovarjala številu brezposelnih, katerih je bilo med kvalificiranim delavstvom 35.000, med nekvalificiranim pa 200.000. Ministrstvo jc izvrševalo kontrolo nad osiguranjem služb. L. 1927. so inšpekcije dela zavarovale 137.000 delavcev. V naši državi je zaposlenih 12.000 inozemskih delavcev. Od teh ima 900 stalno dovoljenje, ker so prišli v državo pred 14. julijem 1922. Ostali imajo začasno dovoljenje. Njihovo število se stalno manjša. Z žalostjo ugotavlja, da se je preteklo leto izselilo 21.976 naših ljudi. Ta pojav moramo pripisati gospodarskim razmeram, ki so vladale do zadnjega leta. V latinsko Ameriko jih je šlo II.231, v anglo-saksonsko pa 10.745. — Glede državne statistike pravi, da so sredstva zanjo na žalost vedno manjša. Letos znaša kredit 3,954.944 Din nasproti 6,000.000 za 1924-25. Državna statistika se mora boriti s težavami. Njeno delo je vendarle precejšnje. Izdelala je popis prebivalstva in izdala drugo knjigo popisa domače živine. V tisku je prvi zvezek demografskih rezultatov popisa prebivalstva. Pripravlja se knjiga o kriminalni statistiki. — Po sprejetju zakona o vrhovni upravi se bo začelo z reorganizacijo državne statistike s posebnim zakonom. Nato je bil proračun po kratki debati sprejet. Na vrsto bi bil moral priti proračun ministrstva za izenačenje zakonov. Predsednik dr. Perič je obvestil skupščino, da se je v finančnem zakonu črtal kredit za to ministrstvo in vpraša skupščino, če s tem soglaša. Skupščina se je izjavila za. S tem se je ukinilo to ministrstvo. Nato je prišel na vrsto proračun rezervnih kreditov. Ker se ni nihče javil k besedi, je bil proračun sprejet brez debate. Nato je prišel v razpravo proračun dohodkov. K besedi se je oglasil samo zemljoradnik Voja L a z i č. Nato je skupščina sprejela tudi ta proračun. Ob 11 zvečer se je skupščinska seja zaključila in sklicala prihodnja za jutri dopoldne. Na dnevni red prideta proračuna ministrstva za agrarno reformo in proračun zunanjega ministrstva. Na ta način bi bila proračunska debata razen o finančnem zakonu končana. Izravnava proračuna k Belgrad, 12. marca. (Tel. »Slov.«) Finančni minister dr. Bogdan Markovič je danes poslal predsedniku narodne skupščine dr. Nin-ku Periču pismo, v katerem mu je obrazložil ukrepe, ki jih on predlaga za uravnavanje proračunskega primanjkljaja. V uvodu pravi, da so se pri sestavi proračuna letos vse postavke dohodkov vzele mnogo nižje kakor lansko leto, tako da je skupna vsota dohodkov mnogo manjša kakor lani. To se je storilo radi tega, ker so bili dohodki v pivih mesecih proračunskega leta 1927-2S, ko se je proračun sestavljal, radi slabe konjunkture manjši. Potem pa so se / jeseni in pozimi popravili, 'дко da se je vzpostavilo popolno ravnotežje- Iz celotnega pregleda dohodkov je razvidno, da se naš finančni položaj boljša. Nato minister podaja podroben pregled dohodkov po posameznih skupinah in ugotavlja, da so določeni dohodki v proračunu za leto 1928-29 bili iz omenjenih razlogov prenizko postavljeni. Dohodke pri monopolu, tobaku, vžigalicah, cigaretah, soli je treba ceniti višje Zato narodni skupščini predlaga, da se za pokritje primanjkljaja 184,176.647 Din dohodki takole zvišajo: Monopolska uprava, oddelek I. Monopol tobaka po odbitku procentov, se poviša za 52 milijonov 700 tisoč Din. Oddelek II. Monopol soli po odbitku odstotkov poveča za 53,316.638 Din. Oddelek IV. Monopol vžigalic se poveča na 7,000.000 Din. Oddelek V. Monopol cigaretnega papirja po odbitku odstotkov za 6 milijonov 160000 Din. Skupno povišanje dohodkov 119.176.638 Din. Carine in agio, oddelek XII. postavka 1. Carina na uvoz se poviša za 5 milijonov 226.19 Din. Oddelek XII. postavka 2, carina na izvoz se poviša za 500.000 Din. Oddelek XII. postavka 7. se zaokroži na 5000 Din. Vsega 63,009-000 Din. Manjši dohodki: Oddelek XXXI. postavka 4. prispevki mestnih občin za •stroške državne policije 2,000.000 Din. Celotni k Belgrad, 12. marca. (Tel. >Slov.<) Narodna skupščina je popoldne ob 4 imela sejo. Najpreje je prišel v razpravo nujni predlog KDK, v katerem se zahteva, da narodna skupščina izvoli odbor 21 članov, ki naj tekom enega meseca preišče in narodni skupščini predlaga potrebne ukrepe za popolno osiguranje in izplačilo vlog naših izseljencev pri Prvi srbski zemljoradniški banki v Belgradu ter Banki i štedionici na Sušaku. Nadalje se v predlogu vlada poziva, da pri tej priliki predloži zakonski načrt o zaščiti vlagateljev in kontroli bank in odgovornosti upravnih organov delniških družb. K temu predlogu so govorili sam. dem. Kosanovič, radičevec Pavle Radič, sam. dem. Krizman in zemljoradnik Voja Lazič. Trgovinski minister dr. Spaho jo v odgovoru izvajal, da ne more sprejeti prvega dela predloga, ker so pravosodne oblasti prisiljene, storiti korake ob stečajih posameznikov kakor družb proti tistim, ki so se pregrešili zoper zakon in spravili v nevarnost denar, ki so ga jim vlagatelji zaupali. (Odobravanje na desnici.) Ravno danes je dobil odgovor od ministra za pravosodje, da je dal v tem oziru svojim organom drugačna navodila glede bank, ki so predmet razprave. Če bodo vsa sodišča v takih slučajih po teh navodilih postopala, bo manj konkurzov in manj denarja bo prišlo v nevarnost. Glede drugega dela predloga izjavlja, da je takoj začel izdelovati zakon o bankah, čim je prevzel trgovinski resor. Ta zakon bo zadostil vsem zahtevani, ki jih stavljajo predlagatelji. Načrt je že gotov in sc bo v najkrajšem času predložil narodni skupščini. (Odobravanje na desnici.) S tem zakonom sc bo dala vlagateljem največja zaščita- Uvedla se bo kontrola nad bankami ter se Vo povečala kazenska in materialna odgovornost tistih organov bank. katerim vlagatelji zaupajo svoj denar. Iz teh razlogov minister misli, da ni treba sprejeti nujnosti predloga. (Odobravanje na desnici.) Nato je skupščina prešla na razpravo o proračunu trgovinskega ministrstva Trgovinski minister dr. Spaho je v svojem ekspozeju naglasil, da se v naši trgovinski politiki kakor tudi v delovanju trgovinskega ministrstva niso v poslednjem času pripetili nobeni važnejši dogodki. Ratificirale so se trgovinske pogodbe z Nemčijo, Anglijo in Belgijo. Trgovinsko pogodbo smo sklenili z Grčijo. S to pogodbo se je posebno zasigural našim južnim krajem izvoz kmetijskih pridelkov v Grčijo. Pogodba se bo v najkrajšem času predložila skupščini v potrditev. Pri tej priliki bo imela skupščina priliko, seznaniti se s podrobnostmi te pogodbe. Pogajanja z Avstrijo za revizijo trgovinske pogodbe so v teku. Revizijo te pogodbe je predlagala Avstrija. Na predlog smo pristali. Trudili smo se, da vse pretirane zahteve Avstrije odbijemo. V tem pogledu naš položaj ni lahek, ker vse industrijske države, kamor gredo naši kmetijski pridelki, v zadnjem času vodijo takšno gospodarsko politiko, ki otežkočuje naš izvoz. Tako Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška in Švica, ki vodijo v poslednjem času precej agrarno zaščitno politiko. Zato smo prisiljeni, vztrajati pri precej visokih carinskih postavkah za industrijske izdelke. Če se pri nas slišijo pritožbe proti previsokim industrijskim carinam, moram naglasiti, da je večina visokih carin v našem carinskem tarifu radi tega, da omogočimo izvoz naših kmetijskih produktov v industrijske države- Storili so se koraki za sklenitev trgovinske pogodbe s Španijo in Turčijo. S Španijo radi izvoza lesa, s Turčijo pa iz istega razloga, kakor z Grčijo, da omogočimo izvoz naših pridelkov, posebno iz južnih krajev in da najdemo tržišča za našo mlado industrijo. Vsak čas se bodo pričela trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Nadejam se, da bomo v najkrajšem času spopolnili sistem naših trgovinskih pogodb in da bodo s tem izginile številne carine, ki so še danes v našem carinskem tarifu. Glede delniških družb, deuafnih zavodov, bank in kreditnih ustanov sem imel že preje priliko, ob predlogu o Prvi srbski zemljoradniški banki omeniti, da se nahaja v trgovinskem ministrstvu izdelan zakon o bankah, ki bo popolnoma zaščitil vlagatelje in povečal kazensko in materialno odgovornost vseh, katerim se zaupa tuji denar- Trgovinsko ministrstvo stalno nadzoruje vse delniške družbe, posebno pa denarne zavode. Metode pa, ki se v teh zavodih uporabljajo, so tako komplicirane in tako nesodobne, da je to nadziranje zelo težavno. Nato govori o Državni hipotekami banki in ustanovitvi njenih podružnic v Zagrebu in v Ljubljani. Navaja, da jc bila ustanovitev bančne podružnice v Ljubljani sprejeta z nerazumljivim nezaupanjem. Državna hipotekama bnn-ka ni ustanovila svoje podružnice zato, da bi ljudstvo Izkoriščala, ampak da ga podpira. Pričakuje, da bodo ravno v Slovcni" vsi objektivni ljudje njeno delo visoko cenili. povišani dohodki bodo znašali 184,176.647 Din. Toliko znaša deficit Finančni zakon v ministrskem svetu k Belgrad, 12. marca. (Tel. >Slov.c) Ml« niš trsk i svet je imel včeraj dopoldne In popoldne seje, na katerih je obravnaval aman-demente za finančni zakon. Obravnaval je dosedanja določila finančnega zakona, kakor tudi nove amandemente. Kraljeva družina v Belgradu k Belgrad, 12. marca. (Tel. >Slov.<) Nj. V. kralj se je snoči vrnil iz Topole v Belgrad, Danes dopoldne se je vrnila iz Bukarešte NJ V. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom, kraljevičem Tomislavom, knezom Pavlom in princezinjo Elizabeto. Nove manifestacije češkoslovaške - jugoslovanske vzajemnosti k Belgrad, 12. marca. (Tel. >Slov.<) Predsednik češkoslovaške delegacije za zbližanJG in poglobitev kulturnih in gospodarskih zvez z Jugoslavijo dr. Uhlif se je po večdnevnem bivanju v Belgradu, kjer je pripravil vse za sestanek obeh delegacij v Dubrovniku, ob po! 12. vrnil v Prago. Uhlif je ob priliki svojega bivanja v Belgradu prišel v stik s tukajšnjimi znanstvenimi krogi in jih povabil, da se udeleže odkritja spomenika velikemu francoskemu zgodovinarju Denisu, kateremu bodo postavili spomenik v Pragi. 26. do 28. oktobra letos se vrši v Pragi manifestacijski kongres slovanskih politikov in znanstvenikov. Dr. Uhlif se je radi tega razgovarjal tudi z zastopniki akademije znanosti in vseučilišča o udeležbi na tem kongresu. Po dogovoru z vse-učiliškim profesorjem dr. Radonjičem, se bodo tudi jugoslovanski znanstveniki udeležili tega kongresa. Slovenci v Italiji Umrl je č. gPospišil Frane, župnik v Manah. V nedeljo ga je zadela kap med sv. mašo. — Duhovniške vrste se vedno bolj redčijo, naraščaja ni. Hud udarec je zadala slovenski Istri fašistov-ska vlada z izgonom duhovnikov, ki jim je bilo zavrnjeno državljanstvo. V Birkinih, kjer je pred italijansko okupacijo službovalo 11 duhovnikov, eo dnnee le še štirje. Božji služabniki in harpije. Pod senzacionalnim naslovom »Absurdnosti, samovoljnosti in nasilja na meji. — Italijanski duhovnik zloetavljen v Jugoslaviji« čitamo v »Popolu di Trieste« dolge poročilo o incidentu, ki se tudi po Popolovem zatrdilu omeji na naslednje: S privoljenjem feškega in senjskega škofa zahaja italijanski duhovnik Ma-riottini preko meje k italijanskim družinam v.Drenovi, ki je pripadla Jugoslaviji. Ciraničarji obtožujejo Mariottinija, da med Italijani v Drenovi propagandna proti Jugoslaviji. Ko se je nekega dne Mariottini vračal v Italijo, mu je graničar, ki je stal na straži, vzel prehodnico in jo raztrgal. »Popolo« sam jKiroča, da so jugoslovanska oblastva izvršila preiskavo in »da niso dala prav granl-čarju.» Toda fašistovskemu listu ni to zadosti in zahteva glavo graničarskega kapetana v Jelenjah ter piše: »Treba je odstraniti tega izzivalca. Žalitev italijanskega državljana in služabnika božjega še enkrat dokazuje čisto policijsko miselnost avstro-ogrskega tipa, s katero so navdahnjeni jugoslovanski fankucijonarji. — To so torej »absurdnosti, samovoljnosti in nasilja na meji in zlostav-ljanja italijanskega duhovnika.« Jasno je, da smo mi proti vsakemu tudi najmanjšemu nepotrebnemu šikaniranju naših kakor tudi tujih državljanov na meji in hvalevredno je, da so naša obfaatva ukreuila že vse potrebno glede lega incidenta. Toda dovoljeno naj nam bo vprašanje, ali je prav »Popolo di Trieste« poklican, tla s tako odločnostjo protestira proti tako strašnim »nasiljem« in se zavzema za »služabnike božje«? Zakaj se ta list nikdar ne zavzame za katoliške duhovnike nn Primorskem? AH niso tudi ti »služabniki božji«? Ko sc fašisti 1. 1021. odvedli v avtomobilu č. g. Mila-noviča iz Kringe in ga pretepli, ko so fašisti istega leta zgrabili g. Crvarja, župnika v Zrenju, g« metali »za šalo-: na tovorni avtomobil in nazaj na tla, češ da nalagajo vročo moke, ga potem' obdržali zaprtega dva meseca ii) venomer vpili pred njegovo celico: »Treba je umoriti lega duhovnika prasca!«, ko so fašisti 1. 1026. v Kršnu zvabili ponoči ua cesto č. g. Ilovisa, čeS naj gre prevideval, in ga v cerkveni obleki do krvi pretepli --takrat se »Popolo di Trieste-: ni zavzel za katoliške duhovnike, ampak je grozodejce še ščuval proti »rjovečim volkovom«! In kdo jo moralno odgovoren za krkavske dogodke, nko ne »Popolo«? Ali ni prav ta list še te dni nazval »harpije« slovanske duhovnike, ki so vendar duhovniki katoliške cerkve? Seveda je treha razlikovati med »služabniki božjimi« in »harpijami«, kakor bolje nese. C. g. Andreja Oabrovška, kaplana v Rojanu pri Trstu, so oblastva pozvala, naj tekom tega meseca zapusti Italijo. G. Gabrovšek je prosil za italijansko državljanstvo, a mu je Italijanska vlada prošnjo zavrnila. — V četrtek se je poslovil od svojih prijateljev o. g. J. Soklič, župni upravitelj v Klancu, ki mora zapustiti Italijo. Slovanskim duhovnikom v Italiji se napovedujejo nova preganjanja. Te dni mora zapustili Primorsko pet mladih delavnih slovenskih duhovnikov; župniku v Toma ju jo bil prepovedan vstop v šolo; župniku na Proseku je bilo ukazano, da poučuje veronauk v italijanščini; g. Vidavu, župne-mu upravitelju v Cerah, groza italijansko časopisje, ker noče poučevati otrok v italijanskem jo-zlku; v Krkavclh je imel jiodestat pred zbranim ljudstvom hujskaški govor proti »lažnjlvim pastirjem* in -Piccolo« je priobčil zaporedoma dva napada proti goriškemu nadškofu mone. Sedeju. Uradno glasilo fašistovske stranke opozarja, »da bo fašistovska akcija proti slovenskim duhovnikom »Intranslgentna ln neodjenljivnt, v »Piccolu« zopet čitamo, da je treba »strogo revidirati« položaj slovenske duhovščine. Vsa ta znamenja napovedujejo novo preganjanje naših duhovnikov na Primorskem. Vsa akcija gre za tem, da se slovenski duhovniki prisilijo poučevati veronauk v italijanskem jeziku. Položaj je torej isti kakor na Južnem Tirolskem. Slovenskogn duhovnika čakajo še bridke ure. Krepi ga še edino zavest, da trpi zn pravično stvnr in da ima za seboi katoličane vsega sveta. ci, pri čemer Je nekdo sunil hlapca Vincenca Udovča z nožem v hrbet in v rame ter mu prizadejal težje poškodbe. Ranjenega hlapca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico, dočim je bil napadalec aretiran. 0 Vlom. Pred božičnimi prazniki 1. 1927. je nekdo vlomil v stanovauje Frančiške Pir-man na Dolenjski cesti št. 7 ter pokradel več različnih predmetov in nekaj zlatnine. Dne 10. t. m. pa je neznani vlomilec zopet hotel vlomiti v isto stanovanje, pa se mu je zlomil v ključavnici vitrih, nakar je moral z dolgim nosom oditi. O Pleskarjevo maščevanje, Pleskar P. v Spodnji Šiški je zelo hud na vse stražnike. Baje so ga nekajkrat že zašili za znatne globe in odtod njegova jeza nanje. Ko je v soboto popoldne belil novo hišo, je prišel mimo ravno oni stražnik, ki ga P. ne mara. P. je hitro izrabil priliko in zamahnil s čopičem po zraku, na stražnikovi kapuci so se zableščali beli madeži. Ker je šel sneg in je bil stražnik pokrit s kapuco, je šele kasneje opazil, kaj mu je P. napravil. P. se je sicer izgovarjal, da ni nalašč švrknil po zraku, vendar mu tega ne bodo verjeli. Kakor on in morda še bolj pa bo obžaloval svojo nevljudnost njegov prijatelj neki študent, ki je pozneje prav surovo ozmerjal stražnika. 0 Poziv. Dotična dama, ki je pri meni naročila posteljno prevleko in namizni prt za mesec april 1926, se prosi, da pošlje po naročeno delo tekom 14 dni, sicer ne odgovarjam za naročene predmete. — Avgust Pavle, tapetnik. © Kristofič-Bučar: Bluze, otroške oblekel MztrfJb&r □ Veliki župan g. dr. Franc Schaubach se je vrnil iz Belgrada in zopet sprejema. □ Popravek k poročilu o tatvini na železnici. V zadnji številki našega lista smo poročali o tatvini, ki se je zgodila na koroškem kolodvoru v Mariboru. Ker smo tam imenovali tvrdko »Kovina«, moramo popraviti in preklicati njeno soudeležbo. Tvrdka »Kovina« je bila pomotoma zamenjana z Biihlovo livarno. Vse dotične stvari so se dobile pri preiskavi livarne Biihl, medtem ko pri tvrdki »Kovina< Neomejena varnost! ANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI Knafljeva ulica šl. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena 1. 1820) zdaj last Ljubljanske oblasti, katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom štatuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din 50,000.000-—. Prireditve ln društvene vesli Ljubljana. Pogrebna bratovščina sv. Jožefa ima svoj letni občni zbor dne 19. inarca t. 1. ob petih popoldne v hiši ua Kongresnem trgu št. 2. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Clarii, ki že več let niso pla, čali letnih prispevkov po 10 Din, se opozarjajo, da to store čimpreje, ker sicer izgubijo brezpogojno pravico do pogreba. Letne prispevke po 10 Din plačujejo vsi člani brez izj.eme. Odbor. Predavanje is vrtnarstva. Člani podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani se obveščajo, da bo v torek 18. t. m. ob dvajsetih zopet predavanje. Predavala bo g. dr. Piskemikova o zanimivi temi »Paraziti in saprofiti«, in sicer v dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu. — Goetje dobrodošli. — Tajnik. Strokovno društvo tobačnih upokojenk in upokojencev v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 29. t. m. ob pol 3 popoldne v Aloj-zijevišču na Poljanski cesti z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse člane in članice pa tudi tiste, ki so z članarino zaostali, ali bili zbegani ali prevarani od kakega drugega društva, da se občnega zbora sigurno in točno udeleže. — Odbor. Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov, Ljubljana, javlja, da se vrši vajeniška preizkušnja v petek 30. marca. Prošnje je poelati do 24. marca 192«. — Odbor. Maribor. Katoliško izobraževalno društvo v Melju priredi v nedeljo 18. marca popoldne ob 5 v Zadružni banki predavanje o gospodarskih in moralnih posledicah delomržnosti. Po predavanju pa bo petde-janska veseloigra »Dva tička«. Ostali kraji. Na Breznici se vprizori 18., 19. in 26. marca ter 1. aprila ob pol 4. uri popoldne »P.isijon« v 14 slikah. Krasne nove kulise je za . Pasijon« naslikal V. Skružny, slikarski mojster narodnega gledališču v Ljubljani. »ploh ni bilo nikake preiskave. Ker nočemo delali nikomur nikakšne kviviee, prosimo tvrdko »Kovina*, da nam to pomoto oprosti. □ Dve žrtvi tuberkuloze. V mariborski splošni bolnici je umrl na tuberkulozi gospod dr. Franc Srardu, star 56 let. Rajni je bil že nekaj let zdravnik v Marenburgu, zadnji čas je služboval v Črni na Koroškem. Pogreb bo danes ob treh popoldne iz bolnice na Pobrežje. — Jetiki je podlegla komaj 20 letna zasebnica Verena Valenščak, ki je bila pokopana v pon-deljek popoldne. □ Novo kopališče ob Dravi. Pogajanja za prodajo Schmiederjevega posestva nad brvjo so uspela. Občina bo začela graditi novo dravsko kopališče, kakor hitro bo dopuščalo vreme. □ Občni zbor ribiškega društva. Zadnjo soboto zvečer se je vršil pri Gambrinu občni zbor ribiškega društva. Mesto dosedanjega predsednika g. prof. Pribila je bil izvoljen za predsednika g. prof. Cotič. Potrjen je bil ves dosedanji odbor. □ Mariborska policija je izvršila od sobote do pondeljka 7 aretacij in to 2 osebi radi poskusa tatvine, 2 radi beračenja, eno radi tajne prostitucije, eno radi goljufije in eno radi pretepa. Radi manjših prestopkov mestno policijskega reda je bilo prijavljenih 24 slučajev. Celje -©■ Finžgarjev »Divji lovec-r v mestnem gledališču. V četrtek 8. in v nedeljo 11. marca je mestno gledališče po doljšetn, skoro že neumljivem odmoru vprizorilo v režiji in inscenaciji ravnatelia Bratine Finžgarjevo narodno igro »Divji lovecc. Takoj moramo pribiti, da se ie repriza neprimerno bolje posrečila kot premijera in da smo pri reprizi dobili že »Divjega lovca«, kakor smo si ga v naših razmerah žeieii. Menda ga ni slovenskega originalnega dramskega dela, ki bi se moglo ponašati s toliko popularnostjo kot baš »Divji lovec*. Ravno to dejstvo pa stavi i na režijo i inscenacijo i akcijo posameznih igralcev prav posebne zahteve. Tekom neštetih vprizori te v se je na naših odrih izobličil nekak tipični in v formi podajanja določeni »Divji lovecc. Režiser, ki s lo historično ustvarjeno formo prelomi, se izpostavi nevarnosti, da mu očitajo »polomijo«. Neiioliko tega se je pripetilo Bratini. V zdravi in upravičeni zavesli, da tradicijonalnost ustvarjajočenm teaterskemu geniju ne more postavljali meja, je dal »Divjega lovca« na svojevrsten način, ki se je zlasti očitoval v sceni: fiksen nevtralni okvir, ki noj bi povdarjal kmetski milje in dihal v vse scene misel kmetske preprostosti, a tudi svežosti in odločnosti. Zamisel je dobra, tehnično pa je bil ta okvir vendar le premonumentalno zgrajen. V ta okvir se je slabo podala igra. ki je vse preveč skušala posnemati, kot pa resnično igrati. Zato je mestoma preburno kričanje in preživahna, a nesmotrena zunanja akcija zmaličila naravno rast dejanja. Več povdarka bi bilo treba dati drami, ki ji je iorišče razgibana duša, kot pa narodni igri, ki se vse preveč rada izgubi v formalnostih. — V konceptu vloge najenotnejši in najdoslednejši ie bil rilitar g. Pfeiferja, ki ga je zlasti odlikovala odlična maska. Sončeva je brez dvoma velik talent. V njej pa še vse kipi, izrazna skala je še malo-obsežna in rada jo mahne preko okvira. Posveča naj mnogo pažnje modulaci ji glasu in z avtokritiko naj se sprijazni. Ko je pri reprizi odpravila nekatere očitane ji napake, je bila kar dobra Majda. Skoro isto velja za Verderberjevega Janeza. Zdel se je napram svoji živahni okolici premrtev in slaboten, v nekaterih scenah (z Majdo v gostilni in na počivališču) pa preburen v čustvovanju. Priznanja je vredna kreacija Gašperja, v kateri je šegula pokazal doslej nam še neznano rutino. Pohvaliti ga je treba tudi kot vodjo petja ki je bilo tokrat vzorno. Poleg omenjenih so imponirali kovač in njegova žena, Tine, krčmar, zlasti pa Perčev Tonček. — Vprizoritev »Divjega lovca« je brez dvoma kulturen dogodek, katerega pa smo vsled dolžnega spoštovanja napram žrtvam, ki jih igralski zbor za lepoto dramske umelnosti doprinaša, dolžni gledati 7. drugimi očmi, kot pa gledamo delo visoko sub-vencijoniranih gledališč in ustvarjanje poklicnih igralcev. Dramlje. Prošlo nedeljo smo imeli pri nas poldnevni prosvetno-politični tečaj, ki ga je vodil tajnik SLS iz Celja g. Peršuh. Kljub mrazu, snežnemu metežu in burji se je po rani sv. maši zbralo v prostorih sedaj prazne kapianije lepo število mož-somišljenikov, ki so z napeto pozornostjo sledili poljudnemu razmišljanju o potrebi strumne politične organizacije. Še lepša je bila udeležba po pozni sv. maši, ko je bilo predavanje posvečeno našim fantom in dekletom. oblačil lastnega izdelka nudi lončka JOS. КШШН, МиђЦача Tržič Na praznik sv. Jožefa se vrši velika telovadna akademija tržiškega Orla ob 8. uri zvečer v Našem domu z zelo peslrim sporedom. Srečke za II. stadionsko loterijo so v Tržiču na razpolago še do praznika sv. Jožefa v trgovini I. del. konzumnega društva v Tržiču. — Žrebanje se vrši nepreklicno na praznik, dne 25. marca. — Zatorej ne zamudite te prilike, in ne odrekajte se sreči, ki se vam ponuja. Novo mesto Podružnica Jadranske Straže se je ustanovila v soboto 10. marca 1928 v Novem mestu. Na ustanovnem občnem zboru sta govorila: učitelj Pirnat ; o namenu in ciljih Jadranske Straže, prof. dr. Val. Roiič o pomenu Jadranskega morja za našo državo. Izvolil se je mestni in nadzorni odbor. Članov je takoj pristopilo 260. V odboru so zastopano vse slranke. Občni zbor je počastil med drugimi tudi gosp. okr. glavar dr. Kaki, obl. poslanec dr. Cesnik, gimnazijski ravnatelj Maselj, mestni župan in drugi. Novomeščani so s svojim nastopom pokazali veliko zanimanje za svobodo našegn morja. Danes, ko Italija vsepovsod okrog nas spletkari, bi bilo nujno potrebno, da bi se po celi Sloveniji ustanovilo podružnice Jadranske Straže. "Pev&faa szvesza CjuMiana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nocoj imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. * * * 0 Smrtna kosa. Včeraj je preminul po dolgi bolezni višji sodni svetnik g. Josip Potrato Pogreb bo v sredo popoldne iz hiše žalosti Stari trg 21. Ura pogreba se bo še naznanila. O Francosko predavanje, namenjeno profesorjem francoščine. V torek, 13. t. m. ob 9 zvečer bo predaval profesor Matin v fran-eosko-slovanskem klubu o naučnih pripomočkih za pouk v francoščini. Razkazoval bo najnovejše pedagoške knjige: slovnice, čitanke, tekste z in brez komentarjev, knjige o francoščini itd. O I. meščanska šola na Prnlah je zopet letos v soboto 10. in v nedeljo U. t. m. priredila lepo vspelo glasbeno akademijo. Glasbeni napredek od lanskega leta je velik. Orkester se je upal spraviti že na dela iz oper in na druge precej težke skladbe. Zlasti ljubko je petje deškega zbora. V soboto so akademijo počastili s svojo navzočnostjo g. župan dr. Puc, oblastni nadzornik v p. g. Wester, šentjakobski župnik g. Barle in precej druge gospode. Delo svojih fantov so pa prišli gledat obakrat tudi očetje in matere. Tako je prav! Šola naj da učencem delo, tako plemenito delo, kot je glasba. Potem ne bo treba učencem iskati razvedrila zunaj šole, kjer pač razvedrilo dobi, katero je pa premnogo-krat vprav dvomljive vrednosti. Starši naj se brigajo za šolo. Takale vprizoritev jim krasno pokaže, koliko zmorejo njihovi sinovi, če so v pravih rokah. In na tej šoli so učenci v pravih rokah! Tudi učni uspehi bi bili boljši, ako bi tudi starši poprijeli. Torej lotimo sel G. strok, učitelju Repovšu na lepih vspebih naše čestitke! Na željo premnogih se bo aka demija ponovila na praznik sv. Jožefa, v ponedeljek ob pol 11 dop. O Z nožem v hrbet. V nedeljo popoldne po se stepli v nekem ljubljanskem hlevu blap- Cjublfansko gledališče DRAMA. Začelck ob 8 »večer. Torek, 13. marca: Zaprto. Sreda, 14. marca: CYRANO DE BERGERAC. Red B. Četrtek, 15. marca: NEDELJSKI ODDIH. Re>d A. Petek, 16. marca: ŠKOLJKA. Gostovanje šentjakobskega odra. Izven. Sobota, 17. marca: DANES BODO TIČI. Ljudska predstava pri izredno zniž. cenah. Izven. Nedelja, 18. marca ob 15. uri: PEPELKA. Zadnjikrat v sezoni pri izredno zniž. cenah. Izven. Ob 20. uri: SESTRIČNA IZ VARŠAVE. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 irečer. Torek, 13. marca: MARTA. Red D. Sreda, 14. marca: Zaprto. Četrtek, 15. marca: FIDELIO. Red B. Petek, 16. marca: ZMAGOVALKA OCEANA. Red D. Sobota, 17. marca: M A DAME BUTTERFLY. Red C. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Nedelja, 18. marca ob 15. uri: MARTA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. — Ob pol 20. uri: POLJSKA KRI. Opereta. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Pasijon v ljubljanski drami. Ljubljanska drama pripravlja pasijonsko igro pod naslovom 1NRI. (Življenje našega Žveličarja.) Jeruzalemske dogodke, kakor so se vršili v velikonočnih dneh 1. 33. po Kr., sta napisala za prireditev na odru P. dr. R. Tominec Iz reda očetov frančiškanov in pa član ljubljanske drame g. Edvard Gregorin. Režija to pasijonske igre je v rokah prof. Šesta. Prva vprizoritev bode v nedeljo dne 25. marca ob treh popoldne. Mariborsko gledališče Torek, 13. marca ob 20. uri: DVA BREGOVA. Ab. B. Premijera. Mariborsko gostovanje »Burgtheatra« se vrši definitivno v torek dne 20. marca. Vprizori so Schfinherrjev »Weibsteufel« v prvovrstni zasedbi Burgtheatra, enako kakor v Zagrebu in Ljubljani. Priporoča sc rezerviranje sedežev čimprej, a naj-dalje do četrtka dne 15. marca. Naše dijaštvo Shod akademske Marjaneke kongregncije sc vrši d a nos ob 8 v frančiškanski-marjanski kapelici. Odbor. Poizvedovanja Pozabil se je v ponedeljek 5. marca zavitek rnznogn blaga v dopoldanskem vlaku od postajo Roteče-Gorcnja vas do Ljubiiane. Kdor ga jo našel ali kaj ve o njem, naj sporoči proli nagradi lastnici i Amaliji Jumnik, vas Dol št. 6, pošta Medvode. Pesmarice — VII. letnik — so doile in sc dobe v pisarni P. Z. (Miklošičeva 5), v Jugoslovanski Bukvnrni in v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Zborovodje, sezite po njih! Skladbe za drainalski prlznr »Mali• so še na razpolago v Pevski Zvezi (Miklošičeva 5) in pa v Tiskarni Mohorjeve družbo v Celju. vibsnikwsreč6 Vsebina 2. številke. (Izide 15. marca.) Izkaz žrebanja III. razreda državne razr. loterija 2rebauje zastavnic držav, hipot. banke kralj. SH3 2% premijske srečke kneževine Srbije iz 1. 1881 Žrebanje 4'/«% komunal, zadolžnic Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Žrebanje 6% komunalnih zadolžnic Prve hrvatskr štedionice v Zagrebu. Posojilo mesla Zadra iz leta 1911. Čehoslovaške državne gradbeno srečke. Srečke italijanskega rdečega križa iz I. 1885. Turške srečke iz 1. 1870 glaseče se na Fr. 400'-s 4°/o zastavnice Peštansko-madjarske komerc. banke. 4'/j°/o zastavnice Pešlansko-madjar. komerc. banke. 71/a°/u zastavnice madj. eskompt. in menjal, banke. Brezobrest. premij, obligacije rnadjar. hipot. banke Naše domače dobrodelne in razredne loterije. Odgovori uredništva. — Dobave in licitacije. Ogledni izvod brezplačno I Naročnina za eno leto 60 Din, za pol lela 30 Din. za četrt leta 20 Din. Pisma in denarne nakaznice na upravo „Vjesrtik Sreče" v Zagrebu, Preradovičev trg 5. — Telefon 1-88. Xu tičitelf&ivo Napredovali sa v 1. skupino II. kategorije: Ana Goli, učiteljica v Gornjem gradu; Vida Dimnik-Kersnik, učiteljica v Mariboru; Roza Voglar-Knez, učiteljica v Celju. — V 2. skupino II. kategorije: Anton Stet'anciosa, šolski upravitelj v Donačld gori (Šmarje); Avgust Lulik, učitelj v Ribnici (Kočevje); Julija Bantan, učiteljica v Mačkovcih (Murska Sobota); Marija Deškovič, učiteljica v Bakovcih (Murska Sobota); Ana Zabukovič-Zarnik, učiteljica v Celju. — V 3. skupino II. kategorije: Milena Groznik-Karba, učiteljica v Hrastniku (Laško). — V 4. skupino II. kategorije: Silva Perhavec, učiteljica v Grosupljem (Ljubljana okol.); Metod Šker-janc, učitelj v Grižali (Celje). — Stalnost je priznana: Ivanki Polrato, učileijici v Krtini (Kamnik); Angeli Svetic, učiteljici v Toplicah pri Zagorju. — V državno službo so sprejeti: Jadviga Smolnikar v Pečice (Šmarje); Ana Sekula v Zidani ir.ost; Ciril Konečnik v Lajtersberg - Krčevino; Vladko Zej v Mursko Soboto; Štefan Kaiser v Makole. — Joža Prusnik je premeščen nn novoolvorjeno enorazred-nico Globodol; Josip Pirnat je premeščen v Čadreže (Krško). SK Ilirija, nogometna sekcija. — Trening za I. skupino v torek in petek ob 18.15 v Kolizeju, zn II. skupino v sredo ob istem času. — V sredo ob 18.30 v »Evropi« važen, strogo obvezen sestanek I moštva. — Opozarjajo se igralci na objavo v članski knjigi v »Evropi:. — Načelnik. SK Jadran. Danes zvečer ob 20 seja upravnega odbora v Narodni kavarni. II. zimska olimpijadn in naravne lepote Švice v skioptičnih slikah. Zelo zanimivo bo predavanje, ki ga priredi JZSS o zgornji temi v četrtek 22. t. m. v Ljubljani. Predavatelj, znan športnik gosp. Anto Gnidovec bo podal pregledno sliko o razvoju zimskih športov in nastopu zimskih športnikov na olimpijadi s primerjavo naših sporlnikov in našega nastopa na tej olimpijadi. Značilne tienotke iz tekem in olimpijskih svečanosti bo pokazal s slikami, katerih bo skoro 100. Obenem bo opisal par najlepših tur po Engadinu, zimskem raju Švice. Vabimo vse zimske športnike in priiatelle zimskih športov, da prisostvujejo temu interesantnemu predavanju. NOGOMET. Uirija-.Ilermes 2:1 (1:1). Navzlic zelo slnbcmu vremenu sta Ilirija in Ilermes v nedeljo odigrala svojo pomladansko prvenstveno tekmo. Ilermesovo jjjoštvo je podalo tudi proti Iliriji pričakovano dobro igro ter predstavlja letos brez vsakega dvomu boljšo enajstorico kot preteklo jesen, ko se v prvenstvenih tekmah ni mogla prav uevljaviti. Posebno srečen dan je imela v nedeljo Ilermesova ožja obramba Burja-Sernec-Klančnik. Dober utis je napravil tudi Forward, ki pa je bil prepuščen precej sain sebi, ker so se omejili halti skoro samo na obrambo. Vigranost moštva je dobra in tudi v tehničnem pogledu je moštvo od lani pridobilo. — Ilirija je za enkrat Se daleč od svoje povprečne lanske forme. Posamezniki, lako Pleš ter cel napad razen Omana, so ostali vsaj v tej tekmi marsikaj na dolgu. Solidno igro sta pokazala pravzaprav poleg Omana samo še Lado in Verovšek. Več kol dve tretjini igre se je nahajala Ilirija v polju Hermesa in pred njegovim golom, toda sebična, nesmotrena igra napadalcev (levo krilo! I) ter splošno prepočasno oddajanje žoge je omogočilo Ilermesovi obrambi vedno znova, da se je pravočasno strnila pred svojim golom in preprečila Iliriji večji uspeli. — Prvi gol je dosegel Hermes. To prednost je potem dolgo branil. Šele malo pred polčasom je Ilirija izravnala. V drugem polčasu je Ilirija popolnoma prevladala, vendar je šele v 41. minuti dosegla zmagonosni gol. Tekmo je vodil s. s. Betetto, ki je na željo kapetanov obeh moštev v zadnjem hipu vskočil na mesto delegiranega sodnika Sehnellerja. šišenški »drukerji«, ki itak niso na glasu posebno korektne publike, so tokrat sami sebe prekosili ter opeto-vano na neopravičljiv način skušali motiti igro. Fro-stota te publike je našla kolikor toliko odmeva žal tudi pri nekaterih igralcih. Mnogo je bilo zopet glasnega prerekanja med soigralci obeh moštev, tudi Ilirije. V moralnem oziru tekma torej ni uspela; uvrstimo jo lahko med tekme, radi kakršnih trpi nogomet lahito mnogo škode. Primorje:Slavija 3:0. Druga nedeljska prvenstvena tekma v Ljubljani se ni vršila, ker se jo Slavija branila nastopiti v slabem vremenu. Pa tekmovalnem pravilniku se ji bo štela tekma najbrže kot izgubljona z 0:3. V Mariboru in Ptuju se napovedane tekmo radi snega niso vršile. V Belgradu je zmagal Soko nad Belgr. univerz, SKom s 7:1. Prvenstvene tekme I. razreda so s tem v Belgradu že zaključene V Zagrebu se je odigralo drugo prvenstveno kolo. Gradjanski je porazil l)erby z 12:0; Derby je nastopil s slabim, nekompletnim moštvom. 1IAŠK je igral z Viktorijo 3:1. V lludimpeili je gostoval Belgr. SK, ki jo utrpel hud poraz 0:5; njegov nasprotnik je bil madžarski prvak Ferenczvaroei TC. Važno prvenstveno tekmo sta igrala Hungaria in Ujpest, dva kandidata za letošnje madžarsko prvenstvo; rezultat 0:0. V Pragi je Sparta v prvenstvu izgubila proti Viktoriji Žižkov še eno točko; igrala je г njo samo neodločeno 0:0. Dunajski rezultati: Austria:Slovan 5:5, Admi-ra:Sporlklub 3:1, Rapid:Vienna 7:2, BAC:lIertha 7:6. Vse tekme so se odigrale v slabem vremenu 1Г J\a / / aj/e novega KOLEDAR. Torek, 13. marca. Teodora, Kristina, Ev-frazija, Rozina, Roderik. Jutri: Matilda. Novosadska vremenska napoved za 18. marca: Oblačno. Ponekod dež, zlasti na Primorju, v Sloveniji in Južni Srbiji. Ponekod eneg. Veter bo postal slabotnejši. Na vzhodu bo burja. Na Primorju široko. Na vzhodu bo padla temperatura, na zapadu ne bo znatnih sprememb. Dunajska vremenska napoved za 13. marec: Sneženje bo ponehalo, polagoma se bo razvedrilo. Mraz, vzhodni vetrovi. Vreme v Belgradu 12. marca: Burja s hitrostjo 16—20 m v sekundi. Temperatura — 5 in plus 5. ZGODOVINSKI DNEVI. 13. marca: 1711. je umrl francoski pisatelj Nikolaj Boileau-Despreaux. — 1719. je umrl izumitelj porcelana J. Fr. Boettgern. — 1825. se je rodil niediciuec, najditelj triliina, Friderik Zenker. — 1832 se je rodil slovenski pisatelj Josip Mam. — 1848 je na Dunaju Izbruhnila revolucija, ki je znana pod imenom marčna revolucija. * Zmaga SLS v Ribnici. Preteklo nedeljo so se vršile v Ribnici na Dolenjskem ponovne občinske volitve. Izid je sledeči: SLS 280 glasov (15 odbornikov), SDS 124 glasov (6 odbornikov), SKS 75 (4 odb.). Pri zadnjih volitvah je bila lista SLS razveljavljena in >Slov. Narode je takrat z debelimi črkami oznanjal svetu, da je stara »klerikalna trdnjava« padla v »napredne« roke. Radovedni smo, kaj bo ata Narod napisal sedaj. ic f Superior Valentin Eržen. Včeraj je bil v Radečah položen k večnemu počitku blftgopokojni superior misijonarjev Valentin Er/. n. Klii'b neugodnemu vremenu \e o dhi- telo od blizu in daleč 21 duhovnikov, med njimi mil. opat rajhenburškega samostana, lz Ljubljane gosp. kanonik J. 8ušnik, vrhniški dekan J. Kete in drugi, ter velika množica namiljenih sester ter domačinov, ki flo spre- k sebi ln rekel tako začudeno, da »o ee ta-emejall vei — še učitelj in pop: — Čudna reč, prijateljčki, Se jaz sem bil v vaši starosti prav tak velik nepridiprav! odkod to pride, prijateljčki? Otroci bo se smejali. Skof jim Je stavil vprašanja, jih spretno zapletal v pogovor, tako da je moral vsak ugovarjati drugemu, in tem vedno dvignil splošno veselje. Kon-o pa je vstal in rekel: — Lepo je pri vas, razgrajači, a je že Bas, da se odpeljem. Dvignil je roko, tako da mu je zlezel iiroki rokav na pleča in nas je blagoslovil ter na široko prekrižal: — V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha blagoslavljam vsako vaše dobro početje! Z Bogom! Vsi so zakričali: — Z Bogom, vladika! Zopet pridite! Kimal nam je s vojim meniskim klobukom ln pravil: — Bom, bom prišel I Pripeljal vam bom knjige! Rekel Je učitelju, ko je splaval v svoji dolgi črni obleki ven iz razreda: — Pošljite jih za danes domov!1 Mene je peljal škof za roko v vežo in mi rekel tiho, nad menoj sklonjen: — Tak se daj brzdati, saj se boš? Saj razumem, zakaj vse to počenjaš! No pa z Bogom, bratec I Bil sem hudo razburjen, neko posebno čuvstvo mi je vrelo v srcu. 8e potem, ko je poslal učitelj vse sošolce domov, mene pa zadržal in mi pričel govoriti, da zdaj moram biti priden in tih kakor miš, še takrat sem ga rad in pazno poslušal. Pop Je prijazno mrmral, med tem ko je oblačil kožuh: — Od danes moraš biti pri mojih urah navzoč! Da. Moral. Toda — da boš sedel mirno I Da. Mirno. ' 8tara Škofova, oz k. gubernatorjeva pravica v nekdanji Rusiji. mili pokojnika na njegovi zadnji poti. Po slovesni črni sv. maši, ki jo je opravil gosp. vi-zitator misijonarjev Leopold Šmid, je blagoslovil truplo in vodil pogrebne svečanosti gosp. kanonik J. Sušnik. Nobenega oko ni ostalo suho, ko so pred pričetkom žalnega sprevoda in ob odprtem grobu zapele usmiljene sestre pokojnemu v slovo ganljive ža-lostinke. — Začasno je bilo truplo pokojnega superiorja položeno v rodbinsko grobnico graščaka Gutmansthala na mestnem pokopališču v Radečah. Naj blagi duhovnik in misijonar, ki je neutrudljivo in goreče delal le za božjo čast in dušni blagor bližnjega, prejme zasluženo plačilo pri svojem Bogu, vsem nam pa, ki smo ga poznali, bo ostal v trajnem spominu! k Lep uspeh. Za ljubljansko oblast je vlada prvotno določila podporo za kraje, ki so trpeli vsled suše in ujm v znesku 500.000 dinarjev. Oblastni odbor ljubljanske oblasti pa je posredoval pri ministru dr. Korošcu, kateremu se je posrečilo dobiti zvišanje podpore za en milijon dinarjev, tako da znaša celotna podpora za ljubljansko oblast 1,500.000 dinarjev. k Ljubljanski oblastni odbor je na svoji sinočnji seji sklenil pristopiti k DruštvU za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada v Ljubljani kot pokrovitelj z zneskom 50.000 dinarjev. •k Nove šole. V Št. Vidu nad Ljubljano se otvori s šolskim letom 1928-29 meščanska šola. — V Mrzli vasi, okraj Krško, se je ustanovila trirazredna osnovna šola. — Osnovna šola v Dragatušu se razširi v pet-razrednico. k Nova okrožna zdravnika. Dr. Peler B u 1 j a n je dobil mesto okrožnega zdravnika v Grosupljem, dr. Ciril K o m a t a r pa mesto okrožnega zdravnika v Lukovici. k Za gerenta Mestne hranilnice v Kočevju je imenovan namesto dosedanjega ge-renta g. dr. Štefana Rajka g. Avgust Bercieri, ki je preteklo soboto prevzel svoje posle. k Rente železničarjev. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je s 1. januarjem 1928 ustavil izplačevanje rent železniškim uslužbencem. Na intervencijo bivšega ministra za socialno politiko dr. G o s a r j a se je zadeva uredila tako, da izplačuje rente do 31. marca 1928 še Osrednji urad za zavarovanje delavcev, od 1. aprila 1928 dalje prevzame definttivno izplačilo rent ministrstvo za promet. Misijonar o. Vtselko kovač, ki je nedavno umrl na Kitajskem. * Vprašanje T. P. Družbi. Pri Trboveljski premogokopni družbi je vpeljan 8 dnevni počitek na 14 dni. Ta odredba bi pomenila, da je preveč premoga nakopanega in da je premalo odjemalcev. Tvrdke v LJubljani se pa nasprotno pritožujejo, da ne dobijo premoga z izgovorom, da ga ni na zalogi. Tukaj nekaj ni v redu. Rudarji morajo toraj praznovati. To je težak udarec. Poleg tega so pa še fiikane. Uprava je namreč določila, da ne sme rudar v dnevih, ko praznuje, opravljati nikakega drugega dela., n. pr., če razume slučajno zidarsko delo, da bi pobelil sosedu hišo. Čudno je tako postopanje in ga ne razumemo. k Smrtna kosa. V Cerkljah ob Krki je umrl 8. t. m. ugledni trgovec in gostilničar Franc R a č i č. Bil je svojčas občinski odbornik in tri leta predsednik krajnega šolskega sveta. Vedno je bil zvest pristaš SLS. Ob začetku svetovne vojne ga je zadel mrtvoud na desno stran. k Usposobljenostni izpiti za osn. in njim sorodne šole se prično pred komisijo na drž. moškem učiteljišču v Mariboru v pomladanskem roku 1928 v sredo, dne 11. aprila 1928. Prošnje mora dobiti predsednik po uradni poti najkasneje do dne 31. marca 1928. O pripustil ne bodo dobili prosilci(ke) posebnih obvestil, razen če bi bil pripust v kakem slučaju odklonjen. Pripuščeni kamlidati(nje) naj se javijo v torek, dne 10. aprila 1928, ob desetih dopoldne v pisarni ravnatelja drž. moškega učiteljišča v Mariboru. k Tistim, ki službe iščejo. Zadnje čase prihaja čudno veliko slovenskih deklet v Bel- grad iskat službe. Ne da bi se prej Informirale, si službo zagotovile in svoj prihod javile — pridejo kar na slepo srečo s sila zmotnim upanjem: Belgrad je velik, se bo že kaj našlo! Stvar je pa taka: Nekatera dekleta se kar zadovoljijo s službo, ki jo ponudi — kak agent na kolodvoru. Samo, da se zasluži, pa magari kot »Madchen fiir alles« v kaki bez-irici ali pri gazdi, čigar žena je slučajno odsotna ... — Druge so bolj previdne in se pridejo posvetovat v naš župnijski urad, ali k Slovenkam, ki so že dalj času v Belgradu. Ako dekle ni dobra kuharica, vajena parketa in razen srbohrvaščine vešča vsaj nemščine, se redko posreči, preskrbeti ji primerno mesto. Par dni iščejo zavetja pri raznih znankah, prosijo podpore in najboljše, kar moremo storiti, je, da ji z združenimi močmi zložimo skupaj denarja za vozni listek — nazaj v domovino! — In še to-le: Je na žalost par slovenskih deklet, ki so v Belgradu služile, potem pa bile primorane v — porodnišnico. In še par takih, ki so se sicer »znale obvarovati — toda njih obrazi jih razodevajo... Redi teh izgubljenih slovenska dekleta ne uživajo v Belgradu tistega zaupanja kakor svoje dni. — So še drugi razlogi — a ti naj zadostujejo kot prošnje gg. dušnim pastirjem, da s prižnice oznanijo: Mladina, nikar v Belgrad iskat službe! — T. W. k Graditev katoliške katedrale v Belgradu. Belgrajski župan dr. Kunmnudi je včeraj sprejel belgrajskega nadškofa dr. Ro-diča, podpredsednika državnega sveta dr. Tu-gomirja Alaupoviča, predsednika društva za graditev katoliške katedrale v Belgradu dr. Mataušeka in župnika Wagnerja. Dr. Kuma-nudiju je deputacija izročila vlogo, v kateri zahteva, da se končnoveljavno uredi vprašanje določitve mesta, kjer se bo gradila bodoča katoliška katedrala v Belgradu. Zupan dr. Kumanudi je odgovoril deputaciji, da bo proučil vprašanje in da bo dal končnoveljavni odgovor, ko bo dobil potrebna obvestila. V vlogi se zahteva, da se zgradi katoliška katedrala na oglu Sarajevske in Nemanjinine ulice, ali pa na takozvanem Kaleniča guvnu. k Tekstilna industrija v Sloveniji. Na nedeljski 3. strani, ki je obravnavala tekstilno industrijo v Sloveniji, je bilo pomotoma navedeno, da spada »Tekstilana«, tovarna suk-ua v Kočevju, v koncern »Zadružne gospodarske banke«. Pri »Tekstilank »Zadružna gospodarska banka« ni udeležena. Nadalje je pomotoma izostala tvornica Hutter ln drug iz Maribora-Melje, ki zaposluje ca 830 delavcev ter izdeluje najrazličnejše tekstilije. k Dvignjen sekvester. Iz Osijeka poročajo: Ministrstvo pravde je izdalo odredbo, da se dvigne sekvester nad imetjem grofa Al-dringena. To imetje obstoji iz Redfalaškega dvorca, ki je bil prej last grofa Pejačeviča. k Od doma je pobegnil 18 letni deček Ivan Habič. Je srednje postave, a za svoja leta jako močan. Oblečen je v sivo zimsko suknjo, kratke hlače, na glavi ima rjavo športno Čepico. Od doma je odšel z drugim dečkom, ki je večji od njega v torek 6. t m. Kdor bi kaj vedel o dečkih, naj obvesti bližnjo policijsko ali orožniško postajo. k Orkan. V nedeljo zvečer je divjal nad Novim Sadom velik orkan, ki je napravil mnogo škode. Porušenih je mnogo dimnikov ter je vihar odnesel več streh. V okolici je porušenih mnogo brzojavnih drogov. m B s * л WM * i < 3 ■-'<:« Si i ■■шш Шкж^' i-ш Mihael Breučič, novi ptujski župan. •k Bankir v Subotici poneveril milijone. V Subotici je vzbudil ogromno senzacijo beg bankirja Aleksandra Spartalja, ki je poneveril za približno 5 milijonov dinarjev deponiranega denarja in obveznic vojne škode. Bankir je izginil že pred kakimi tremi tedni iz Subotice, vendar pa tega ni nihče opazil, ker se je Spartalj večkral nahajal na daljših potovanjih. Šele neki časnikar je opozoril policijo na to in izrazil sum, da bi Špartalj utegnil odnesti s seboj zaupani mu denar. Ko je še subotiški zdravnik dr. Danilo Markovič prijavil policiji, da je Špartalj poneveril najbrže njegov denar v znesku 1,150.000 Din, je policija izdala za njim tiralico. Carinskemu uradniku Vladi Gjorgjeviču je Špartalj poneveril 800.000 Din. Špartalja so videli še dan poprej, predno je bila izdana za njim tiralica, v nekem belgrajskem zabavišču. — Snoči smo dobili iz Belgrada telefonsko poročilo, da jo Spartalj v nedeljo popoldne Izvršil samouinor v Zeniuuu v hotelu »Zentral«. počesto bolehajo na vnetju vTata. Ker večinoma ne morejo grgrati, dajte jim fanflavin pastile ki ne motijo želodca in katere otroci vsled dobrega okusa radi jemljejo. Panflavin pastile so učinkovito obrambno sredstvo in jih priporočajo prvi strokovnjaki pri prehladu in nalezljivih boleznih. Ranjenega so prenesli v zemunsko bolnico, kjer je v ponedeljek podlegel dobljenim ranam. ■k Samoumor časnikarja. V noči na ponedeljek je izvršil samoumor časnikar dr. Jean Chamorel, dopisnik »Tempsa«. Radi svojih rodbinskih zvez je bil pokojnik znan v vseh odličnih belgrajskih krogih. Bil je zet znanega belgrajskega finančnika in bogataša Raše Miloševiča ter svak bivšega zunanjega ministra dr. Momčila Ninčiča, ki je poročil Miloševičevo hčerko. Cliamarel se je bavil s trgovskimi posli večjega obsega. Kakor izgleda, je imel pri špekulacijah velike zgube, ki so ga tnko potrle, da je sklenil izvršiti samoumor. Pokojni je bil star 33 let in doma lz Lausanne v Švici. Po vojni je prišel v Belgrad. Zapušča ž.eno in dva otroka. k Razbojniški napad s sekire. Lanske leto je prodal trgovski potnik Gradjevineke banke v Belgradu Josip Gluhak eno srečko neki kmetici v Novoseljanih pri Bjelovaru. Pred dnevi se je Gluhak vrnil v to vas prodajat srečke. Ko je šel po neki samotni poti, je skočil pred njega neki mladenič s sekiro v roki ln zaklical: »Stoj, ne gani se! Denar aH življenje!« Še predno se je Gluhak znašel, mu je napadalec že iztrgal usujato torbico ln pobegnil. Gluhak je napad prijavil orožniSkl postaji, ki je hitro uvedla preiskavo iij kmalu našla napadalca. Ugotovilo se je, da^ bfl to nihče drugi, kot Dušan Momčilovič, sin one ■ženske, kateri je Gluhak lansko letd prodal srečko za 03 Din. Pri zaslišanju je Momčilovič izjavil, da je Gluhaka radi tega napadel, ker ni kupljena srečka ničesar zadela. k Razburljiv prizor v sodni dvorani. Včeraj dopoldne se je v Zagrebu nadaljevala razprava proti Alumoviču in njegovim tovarišem, ki so izvršili več ropov v železniških vagonih. Ker pa so nekateri sodni svetniki, ki so vodili razpravo od početka, oboleli, se Je razprava odgodila za dalj časa. Obtoženec Alumovič je zato skočil z obtožne klopi in si z verigo prerezal svojo roko. Izjavil je, da se rajši ubije, kakor da bi se imela razprava zavlačevati. Razprava se je začela že pred 10 meseci. k Inozemske in ameriške zadeve — dr, Ivan čeme, gospodarska pisarna v Ljub ljani, Miklošičeva 6. Cene zmerne. * Pri saprtjn, pehanju, bolečinah v boku, bolečinah ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna Franz-Joeef grenčica izdatno izpraznjenje črev in osvoboditev tesnobnih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Jose!« vodo z izbor-nim uspehom tudi pri zdravljenju trakulje. Dobiva ee v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. k Sadno drevje; pritlikave marelice, čreSnje, jabolka, Prunus triloba, lepotično grmičje, divjo trto, vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne, nudim za spomladansko saditev. Naprava in negovanje privatnih vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar in drevesničar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. Vsi bi radi zadeli... Po cesti beli proti novi vili Ljubljančanov se vsipljejo krdela, čigava srečka bode jo zadela, potegnjena is žare po skrivnostni silit[ Ksi bi se radi v vilo preselili, ie muhasta bi sreča to hotela, a enega edino bo zadela, že sklepi njeni so tako sklenili... Kedo mejaš bo doktorja Antona, vprašujejo ljudje se brez prestanka, in kdo bo sosed novega Stadiona. Le komur pameti resnične manjka, z modrostjo bode rekel kvariugana, da le denarju stavljena je zanka. 903iJtt akcija (Konec.) Kje v bodoče vzeti denar? Očita se ini, da mestna občina pri bodočih izplačilih ne bo vedela kje vzeti denar. Neki večji zavod — mestno knjigovodstvo zanj ve — je obljubil vzeti obligacij za 3,000.000 Din. a ponudil, da vzame obligacij celo za 5,000.000 Din, ako mestna občina vzame še nadaljnjih 5,000.000 Din po 8% — Neka akcijska družba je naznanila, da subskribira 1,000.000 Din. Teh denarjev nisem dvignil, ker iih nisem še.potreboval, kadar se jih bo potrebovalo, sq jih lahko dvigne itd. Treba je pač agitacije od zavoda do zavoda, od obrtnika do obrtnika, od trgovca do trgovca, z eno besedo od moža do inoža, pri čemer ne bi prezrl pri nas in od nas dobro živečih inozcmcov. Лко Rodelujejo mali in najmanjši, ni manjša do'žnost kapitala, da sodeluje?! Z vztrajnim, vsesplošnim propagandnim delom, tudi v časopisju, se doseže, če nc vse, pa mnogo. Pristavil bi le sanio eno še, da se od stavbnih stroškov plača po sklenjenih pogodbah 5 do 10% v stanovanjskih obligacijah. In posrečilo se mi je, da sem tudi pri drugih plačilih, ki jih ima občina vsako leto ogromno, dosegel del plačila v obligacijah. Kakor rečeno, truditi se je bilo treba in truditi se bo treba. Od kar sem zapustil mestni magistrat, nisem še čul o kaki propagandi za o res dobrotvorno posojilo, kajti neutemeljenih kritik mojega gospodarstva ne morem istovetiti s propagando za posojilo. Nas je bila petorica, vsi smo se trudili. Občinski svet jih pa šteje 40 od ljudstva za delo in prospeh Ljubljane izvoljenih mož iz vseh slojev in vseh političnih strank z zaslombo vsega ljubljanskega časopisja. Koliko lažje jim bo delo Priznani pa, da je bilo v prvem času izdatkov lažje, ker je tudi občina suDskribirala z razpoložljivimi fondi. Tega ne bi mogla storiti ako bi bilo posojilo združeno s srečkanjem. To omenjam radi tega, ker sem nekoč 4tal predlog za loterijsko posojilo. Obresti. Očita se mi nadalje, da bi bilo posojilo že davno podpisano, da se je izdalo z 8 ali pa s 6% in istočasno ugodnim emisijskim kurzom. Verjamem! Toda ni Ii prav, da sem dosegel vsaj za velik del posojila ugodnejšo obrest? Zakai bi proč metal prihranek-, ki nride v korist akciji in občini. Kar se dobi kapitala po 6%. dobro je, ostanek bo pač moral biti proti zadolžitvi obligacij dražji, morda do 8%. Kakor pa že gori dokazano: za kritje iz amortizacijskega fonda je skrblieno za vsak slučaj! Vpraša se nadalje: Ali bi bilo prav, da občina po nenotrebnem — glede do sedaj plačanega to drži — dvig« obrestno mero na 7 in celo na 8%, ko pa ilaieio hranilnice že samo po 5% za vloge? Ali bi dobil kar tako izlahka dovoljenje za 7 ali 8%ne obligacije, ki bi bile konkurenčni vrednostni papir z dyžavnim vrednostnim papirjem? To vprašanje je dovolj-.Kočljivo! Očita se mi nadalje, da se ni zidalo praktično in Sfed'jivo. Načrte in proračune je izdelal mestni gradbeni urad po svojih dolgoletnih izkušnjah. Vile za artilerijsko kasarno so zgrajene po tipah, drugod znanih in priznanih. Palača delavske zbornice se gradi po načrlu, s to zbornico dogovorjenem. Zasilne hišice v Koleziji so iste, kakor nne za Bežigradom. Kompleks poslopij z več vhodi in vežami na Poljanski cesti in Poljanskem nasipu ni kasarna, ker bi sicer bila vsaka z več hišami sklenjeno zidana ulica tudi kasarna. Kar se tiče poglobitve in okrepitve temeljev na Poljanskem nasipu, moram izjavljati, da bi bila vsaka laka prenaredba sedanjega stanja po izjavah odličnih stavbnih strokovnjakov ne samo nepotrebna, temveč tudi stabilnosti stavbe škodljiva ali celo opasna. Nisem se odločil preje, nego sem dobil popolno vero v pravilnost zgradbe take, kakor je. Ugovor, da se z ogromnim kapitalom ne bo zgradilo toliko, kakor je bilo pričakovati, je pripisati temu, da se v palači delavske zbornice gradi mnogo obsežnih poslovnih prostorov in obsežnejša stanovanja, nekaj celo 4 sobnih. Kake točne j še stati- stike o tem, kakih stanovanj bo največ primanjkovalo, nima ne magistrat ne stanovanjsko sodišče. Zanesti se moram na verjetnost, da pridejo v stisko najbolj oni, ki so ves čas in do konca stanovanjskega zakona bili zaščiteni in to so državni uradniki, ki večinoma stanujejo v večsobnih stanovanjih. — Pred vojno je v Ljubljani prevladovalo število dve-sobnih stanovanj in celo trisobnih je bilo več nego enosobnih. Ako bo primanjkovalo še enosobnih stanovanj, si je lažje pomagati, nego če bi bila situacija narobe; kajti enosobna stanovanja se z zgradbo zasilnih hišic najhitreje preskrbe. Prepozno? Očitek, da sem začel graditi kasno, je istotako malo utemeljen. Prva prošnja, menda iz februarja 1927, se je v ministrstvu založila. Ko sem dobil rešitev na ponovljeno prošnjo, sem pa takoj in postopoma začel graditi. Da ni bilo ugovorov, bi se vsa akcija tudi pospešila in to tako gotovo, kakor bi se jx>spešila s tem, da je stala vsa javnost za menoj. Drznem se celo trditi, da bi začel svoj stanovanjski program vršiti preje, ako bi prišel preje na to odgovorno mesto. Očitalo se mi je nabavo sušilnih strojev za hiše, češ, da sem jih naročil, ker sem prekasno začel graditi. Ti stroji se porabljajo v vsakem letnem času, vsaj v Nemčiji tako, ki je vzor ekonomičnega gospodarstva. Pri nas, kjer je mnogo megle in vlage, se bodo ti stroji tem uspešneje uporabljali in prav v kratkem izplačali. Še kratek odgovor na očitek, zakaj da sem tako zgodaj oddal več stanovanj v palači Delavske zbornice. Oddal sem jih skoraj samim odpovedan-cem za maj, to pa zato, da so si mogli pri svojih dosedanjih hišnih gospodarjih, ki bi sicer dotična stanovanja oddali že februarja za majski termin kakim drugim strankam, pravočasno zasigurati stanovanja vsaj do avgusta. Večina teh pa je podpisala večje vsote posojila, nekateri pa so si celo izposodili denar, da so mogli podpisati in plačati obligacije. Л1аг naj bi jih pustil na cedilu?! Očitajo se mi napravljeni dolgovi. Prvotno zatrjevanih 60,000.000 Din se je brez mojega sodelovanja stajalo na 48,000.000 Din, in na ta dolg hočem odgovoriti. Obligacijsko posojilo je seveda dolg in omenjam tukaj še samo to, da je dolg sklenjen na 15 let, ne morda na 50 let, kar je v prilog Ljubljani, ki bo prej ali slej morala iskati kako večje inozemsko posojilo za hidro-elekfrično napravo, regulacijo Ljubljanice itd. Ta dolg je, ne glede na protivrednost, zasiguran z več kot zadostno amortizacijo. Ta dolg odleti v 15 letih sam od sebe ter omogoči Ljubljani še celo vsakoletni znatni prebitek. Z letošnjim prebitkom — ako ne morda z upravičeno zvišanimi najemninami v starih mestnih hišah — se je zamoglo znižati visoke najemnine v novi hiši na Ahacljevi cesti. Ta dolg je celo dobičkanosen, če tudi bi se proračun prekoračil za 8 do 10%. Kajti dejansko bo znašala letna anuiteta za 6 odstotno obrcslovanje in amortizacijo tudi v slučaju prekoračenja proračuna za 10%, le 3 milijone 60.000 Din, ker Delavska zbornica po sklenjeni pogodbi ne bo zahtevala dejanskega izplačila ne obresti ne izžrebanih obligacij za od n;e posredovani kapital, ki se obrestuje samo po 4%. To bi za-mogla revizijska komisija menda tudi ugotoviti. — Pa kdo bi ini zameril to prekoračenje saj je gerent-ski svet s stavbo na Ahacljevi cesti, l K oeš F F l i < £ £3 I a> N tO O) < S* N O KI ft> —■ to sr O C ? I F (D и ce 5 £. S 8 s« K e- 3 P N| Л Ml 'Л N O b s-s sr6-2. c f "g o iT) b ® "5' s 0ГЧ S e ? i o to 5 2* <8 O g F £ < » 8 sr B B N ojS 5 ' F fT GO < e tt (P tt M< TO crq w i to ""S' 2. o£.J n » o< D I " fot? N O" I! •• s > s £ 3 S 3 8 » n ^ Z tr- n> P V ^ fT 111=111= T- Gospodarstvo Izvoz v januariu 1928 V mesecu januarju t. L smo izvolili Iz naie države 311.488 ton v vrednosti 480.3 milj. Din (v dtcembru lani '287.538 ton za 528.6 milj. Din; po količini torej za 6% več, po vrednosti pa 23% manj; v januarju lani 314.512 ton za 483.8 milj. dinarjev). V januarju letos smo večino predmetov izva-lali v manjših količinah kakor v decembru 1027. Glavui predmeti izvoza so bili (v milij. Din; v oklepajih podatki za december 1027): stavbni les 81 (63.6), prašiči 41.2 (67.4), sveže meso 26.7 (46.2). goveda 26.5 ( 85.2), baker 25 (20.6), jajca 11.4 (26.9), hmelj 10.8 (11.0), hrast, pragovi 9.6, kale. cianainid 8.8 (10.0), drobnica 8.4 (13.8), cement 7.6 (12.8), drva 6.0 (10.1), suhe slivo 6.9 (19.1) itd. Izvoz kaže torej popolnoma sezijsko nazadovanje, ki je opaziti vsako leto od decembra na januar. Poleg tega pa letos ne izvažamo od lanskega pridelka koruze. Napredoval pa je izvoz stavbnega lesa, hrastovih pragov ш bakra. V ilustracijo navajamo šc sledeče podatke: tis. ton milj. Din 354 533.4 315 483.8 288 528.6 312 430.3 povpr. 1927 jan. 1927 dec. 1927 jan. 1028 Občni ibori: Zadružna gospodarska banka dne 27. marca ob 11 v posvetovalnici (bilanca 1927); do-poln. volitev uprave, vol. nadz.); Elektrarna bkofja Loka in okolica, d. d., 31, marca v mestni dvorani škofjeloški ob pol 12 (bilanca 1927); Posojilnica in hranilnica za apaško dolino v Apačah (gostilna K. Ftlrst) 25. marca ob 10 (bilanca; vol. uprave in nadz.; izprememba pravil). Dohodki od neposrednih davkov so znašali od 1. aprila do 31. dec. 1927 1388 milj. Din (proračun 1279.7 milj, Din). Хоте železnice. Od leta 1919. pa do danes se je Zgradilo v naši državi 1057 km novih železnic: 787 Dormalnotirnih, 110 76 cm in 160 60 cm. Naš vozni park. Iz ekspozeja železniškega ministra posnemamo, da imajo naše državne železnice 2100 lokomotiv za normalni tir, 533 za tir 76 cm in 204 za tir 60 cm, skupaj 2837, od teh uporabnih 1750; potniških vagonov za normalni tir je 4727, za 76 cm tir 862, za 60 cm 72, skupaj 5661; tovornih vagonov pa je: normalni tir 48.067, 76 cm 9169, 60 cm 604, skupaj 57.804; uporabnih osebnih in tovornih 51.500. Delež pokvarjenih vozil znaša torej eodaj samo 19.7% (oktobra 1026 30.2%, 1 dec. 1025 85.5% in marca 1.910 36.3%. /veza bank v Belgradu ima svoj občni zbor dne 25. marca ob 10. __ Promet somboreke boric je znašal lani: 23.77o ton pšenice, 120 ton rži, 2445 ječmena. 60.310 koruze, 4830 ovsa, 105 prosa, 970 fižola. 25.950 ton krompirja, 2855 ton moke, 4630 ton otrobov itd. Lombard agramv pri Poštni hranilnici. Poštna hranilnica daje v smislu odločbe njenega nadzorstvenega svetu z dne 6. t. m. pri lombardiranju 4% obveznic za likvidacijo agrarnih odnošajev ia Bosno iu Hercegovino na vsako obveznico 40 Din posojila. Olajšave udeleinikom Ljubljanskega vele-•ejma (od 2.—11. jnnija 1928) v pomorskem pro-nietu. Jadranska plovitba d. d. Sušak je dovolila udeležencem obeh letošnjih sejmskih prireditev v juniju iu septembru vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno enega razreda uižje. Za prevoz razstavnega blaga pa plačajo 50% popusta v dovozu in odvozu. Pri tej družbi velja ugodnost za odhod v Ljubljano od 15. maja do 11. junija. Za povratek pa od 2. do 15. junija, ozir. od 25. avg. do 10. sept. in od 1. do 15. sept. Rečna plovitba SHS pa 25%. Dubrovačka parobrodska plovitba A. D. je tudi dovolila 50% popust na vožnji z vsemi njenimi parniki. Tu velja ugodnost od 20. maja do 20. junija ozir. od 20. avg. do 20. sept. v obe smeri. Koncentracija v francoski paroplovbi. Kakor poročajo iz Pariza, sta sklenili francoski paroplov. ni družbi: Compagnie generale Transatlantique (največja družba) in Chargeurs Reunis (tretja družba) delovno skupnost pod imenom »Uuion francaise d'armements«. Obe družbi pa obdržita popolno samostojnost. C. G. T. ima brodovja 676.000 bruto reg. ton. C. R. p« 361 .POO ton, skupno 90% vsega brodovja. Mednarodni vinržm velesejm т Milanu. Italijanski konzularni zastopniki v naši državi so pooblaščeni izdajati brezplačna viza za obiskovalce milanskega sejma. Legitimacije se dobe pri za-etopniku sejma v Zagrebu: tvrdka Brada Našim-heni. Samostanska 1, ali ista tvrdka v Belgradu, Kralja Petra ul. 65. Svetovna produkcija aluminija je po ameriških statistikah znašala lani 200.890 ton (1926 199.700 ton); največ: Unija 71.425 ton (1926 67.000) Nemčija 31.250 (20.600), Kanada 26.785 (18.410), Norveška 20.535 (22.035). Francija 19.610 (21.040), Švica 19.640 (22040), Anglija 7150 (7300), Avstrija 2680 (2960) in Italija 1758. Za 1928 je prnčakovati nadaljnje povišanje produkcije v Ameriki in Italiji. Dobave. Ravn. drž. železnic, v Ljubljani sprejema do 20. marca 1.1. ponudbe glede dobave 10.500 svitkov brzojavnih trakov. (Prometno-trgovski odsek.) — Ravn. drl. rud, podjetij v Sarajevu sprejema do 20. mnrca ponudbe glede dobave semen od smreke, maccsna in jesena. — Drž. rudnik v Brer.t »prejema do 23. marca ponudbe glede dobave 500 kg bencina iu 2500 kg tračnih žebljev; do 28. marca pa glede dobave >Roulo« balat jermena. — Drž. rudnik v Velenju sprejema do 3. aprila ponudbe glede dobave 1 elektromotorja. — Natančnejši podatki v Zbornici za TOI v Ljubljana na vpogled. — Dne 3. aprila ee bo vršila pri ravn. drž. železnic v Ljubljani ofert. licitacija glede dobave 2000 k« desederola. (Predmetni pogoji so na vpogled pri občem oddelku tega ravnateljstva.) K« tipskem velesejmu vzbuja posebno pozor-noet stara znamka Mercedes-Benz. Vozove te znamke pozna celi svet in je težko o njih napisati kaj novega. Zelo zanimiv je 5 t chaseis s 70 KS, motor na surovo olje, ki je motor bodočnosti. Popolno nov je 1% t ehcssis s 55 KS, 6 cll. motor z regulatorjem. Glede konstrukcije so vil Mercedes-vozovt mojstrsko delo. Zelo elegantna sta oba velika omnibusa. — Tudi Krupp-Essen Je zelo dobro zastopan s svojimi tovornimi vozovi. Ime Krupp je porok za material in najboljše delo. KraRna sta oba otnnibusn za 27 in 30 oseb. Por.ornoet vzbujajo dalje voz za mo-bilije, voz za škropljenje cest, ravnotako 4 t. voz na treh oseh, idealni avto za Blf.ba pota. Vse Kruppo-ve tipe so konstruirane na najboli dovršen način ln se grade po serijah. — Znan« avlo-tovnrna Han-§a-bloyd A. G., Bremen, gradi dobre 1Ц t. tovorne уодов za naglo vožnjo, ki su v Nemčiji zelo priljub- ljeni, ker so brzi, zanesljivi in zelo trpežni in izročilo prikladni za slabe ceste. V Lipekem je razstavljenih več te vrste vozov ter en chassls, na katerih je opažati mnogo izboljšav. Hansa-Lloydov voz je najboljše kakovostno delo ter cenejši kot ameriški. Amerika gradi sicer cenene lahke, male oeeb-ne vozove, dražja pa je s svojimi velikimi osebnimi avto in tovornimi vozovi, — Continental, Hanno-ver, je razstavila tehniške predmete in v avto-dvo-rani je mnogo voz z obroči znamke Conti. Sijajno so se obnesli >Continentak veliki zračni obroči. — Obžalovati je, da ni razstavila svojih izdelkov tovarna šivalnih strojev Haid & Neu v Karlsruhe. TI lepi in dobri stroji so vzbujali izredno veliko zanimanje na zadnjem milanskem velesejmu. Tisk se je izražal o njih zelo pohvalno. Zastopstva teh izdelkov so med najboljšimi in najbolj iskanimi. Nemška industrija si polagoma zopet osvaja svetovni trg. — V vseh parfumerijah ee nam nudi n. pr. >4711« Eau de Cologne, kreme in mila. Ceni jih pred vsem dom boljših krogov, pa tudi v športnih krogih je priljubljena >4711« Eau de Cologne kot izborno osvežilo. Horsta Dne 12. marca 1928. DENAR. Devizni kurzi so bili danes večinoma malo višji kakor v petek: Curih, Newyork in Amsterdam pa so ostali neizpremenjeni. Privatno blago je bilo v devizi Trst, ki je bila zaključena po 300.50 in 300.55, ter deloma v devizi Berlin; vso ostalo potrebo, ki je bila zlasti znatna v devizah: Curih, London in Praga, pa je krila Narodna banka. Poleg v tabeli navedenih kurzov je notiral Bruselj 791.65— 794.65 (srednji 793.15). Devizni tečaji na ljubljanski borzi 12. marca 1928. tntree Maksim Gorki ' 14. t. m. praznuje Gorki svoj 59. rojstni dan ter obenem 35 letnico literarnega delovania. povpraš pon. srednji sr. 9. III. Amsterdam 22s6.— 2292'- 2289.— Berlin 1358.— 1361.- 1359.50 1559.75 Budimpešta — 99f95 _ _ Curih 1093-50 1096-50 1095'— 1095'- Dunaj 800-— 803.- 801.50 801-10 London 277.14 277'94 277.54 277'52 Newyork 56.77 56-97 55*87 56.87 Pariz — 223-82 _ i —- Praga 168-20 169'- 168-60 i 168.JS Trst 299'54 301-54 30 t .54 1 Zagreb. Berlin 135S—1861, Curih 1093.50-1096.50, Dunaj 799.60—802.60. London 377.14— 277.94, Newyork 56.77 —56.97, Pariz 222.82—224.82, Praga 168.20-160, Trst 200.64—301.65. Belgrad. Berlin 1S58—1361, Budimpešta 993.4 —.996.4, Curih 1003.50-1096.50, Dunaj 799.60-802.60, London 277.14—277.04, Ne\vyork 56.77-56.97, Pariz 222.82-224.82. Praga 168.20-169, Trst 299.65—301.65. Curih. Belgrad 9.135, Borim 124.14, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.13, London 25.345, Ne\vyork 519.35, Pariz 20.435. Pragu 15.39, Trst 27.44, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 87.20. Trst. Belgrad 33.28-33.31, Curih 363.50-365.50, Dunaj 263.75—269.75, London 92.32—92.36, Newyork 18.90—18.91, Pariz 74.30—74.40. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49375. Kodanj 190.30. London 34.66, Milan 37.52, Ne\vyork 710.20, Pariz 27.9475, Varšava 79.64. Valute: lira 37.5S, dinar 12.42. Praga. Devize: Liru 178.45, Belgrad 59.35, Pariz 132.75, London 164.60, Newyork 3S.75. Dinar: Ncvyork 175.87, Berlin 7.36, London 277.40. VREDNOSTNI PAPIRJI. Slaba tendenca za vojno škodo se nadaljuje tudi ta teden. Žc v petek je bil v Belgradu registriran kurz -132 in v Zagrebu je danes padla na 436—437 (v petek 439— 440). Špekulacija, ki je dvignila kurz tako visoko, nc računa več na stalnost tako visokega kurza, zlasti ker je obrestovanje pri kurzu 135 komaj 5.8%, obrestna mera za vezane vloge pa je pri nas 7%. Zato je mnogo posestnikov ta papir realiziralo pri teh zelo visokih kurzih, kar naravno zopet tlači kurz. Ljubljana. Celjska 164 den.. Ljublj. kred. 135 den., Kred. zavod 155 den.. Vevče 135 den., Kranj ind. 310 den., Ruše 265—280, Stavbna 5« den.. ŠeŠir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 00.25—91. agrari 57 —58, vojna odškodnina .136-487, marc 437 - 439, april 440—143, dec. 465-468, Hipo 65, Jugo 96.25, Praštediona 800—802 (brez kupona), Ljublj. kred. 185, Šečerana 505—515, Drava 520 den., Slavonija 18—14, Trbovlje 507.50—520, Vevče 140-150. Belgrad. Narodna banka 6050, vojna odškodnl-na 439. 435, uit. marc 441.50, 487, uit. april 442.50, 440.50, uit. maj 447, Brodar. društvo 520, Zemaljska banka 48, Prometna banka 2530, 7% invest. posojilo 91-91.25, agrari 57-58. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 79.85, Hipo 7.90, Alpine 41.25, Leykam 10.25, Trbovlje 64. Kranjska industr. 30, Gutraann 27. BLAGO. Ljubljana. L e s: Deske smreka-jelka 24 mm monte fko vag. meja 4 vag. po -180; zaklj. 4 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78-79 kg 2% baska 382.50-385, slav. 378.50-380, moka Og vag. bi., plač. po prejemu, fko Ljubljana 530—535, oves baški zdrav rešetan 300, koruza času primei-no suha prompt kval. gar. 292.50—295, marc 297.50 -300, april 302.50—305, maj pop suha 307.50— 310, činkvantin 305—312.50; ajda zdrava rešetana suha 295; zaklj. 2 vag. moke. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bač. in gor. ban. 380—385, srem. 335-340, rž bač. 310-315, ječmen bač. 206-305, mac. '240—245. o ve* bač., ban, srem. 250—260, koruza bač. 247—252.50, marc-april 255-260. april-maj 257.50—262.50, bela 255—260, ban. 247.50— 252.50, par. Vršac 250—255, marc-april 255—260, srem. 247.50—252, par. Indjlja 250—255, marc-april 255—260, moka 0 g in gg 465—475, št. 2 4-15-4j5, št. 5 426-435, šl. 6 370- 380, Št. 7 800-310, št. 8 220-280, otrobi bač., ban 207.50—215. Promet: 1 v. pšenice, 44 vag. koruze, 4 vag. moke. Budimpešta (Icmiinska borza), 12. marca. Tendenca čvrsta. Pšenico marc 32.56, 32.65, zaključek 32.62—32.64, maj 33.2-1, 33.48, zaklj. 33.46-33.48, okt. 30.54, 30.76, zaklj. 80.71-30.76, rž marc 3t.5<5, 31.150, zaklj. 81.50-31.52, maj 31.72, 31.78, zaklj. 3t.74-31.78, okt. 26.10,26.38, zaklj. 20.38--26.40, koruza maj 20.00-26.08, zaklj. 26.08-^-27, julij 27.41, 27.50, zaklj. 2f7.54—27.50. Aleksej Maksimovič Peškov si je izbral pomembno literarno ime (gorjki je v ruščini »grenek«), ki je v zvezi z vsebino njegovih spisov. L. 1869. v Nižnjem Novgorodu rojeni pisatelj je užival Življenjsko grenkobo od najnežnejše mladosti. Kolera mu je pobrala očeta-tapetnika, ko je bil sin 4 leta star. Pet let pozneje je umrla na i jetiki še mati. Kot 9 leten deček si je pričel Gork! služiti kruh imed tujimi ljudmi« (tako je naslovil tudi svoje spomine) in malokateri pisatelj je doživel ■»toliko krivic in razžalenj, toliko težkih dni«. Prehodil je peš vso Rusijo, bil čevljarček, slikar, kuharski pomočnik, vrtnar, krošnjar, težak na Volgi, pisar in je končno poslal pisatelj, dn zabeleži v umetniških slikah svoje pestre doživljaje in opazovanja. Naučen od deda brati in pisati po psalterju in življenju svetnikov, je že kot učenec, na ladji začel prebirati dobre pisatelje. Veliki talent brez šole zrastlega mladeniča pa je odkril slavni Korolenko, ki je objavil v svoji reviji prvo povest Gorkega: Čelkaš. Odtedaj je Gorki, zapustivši težko klateško življenje, stopil v krog ruskih pisateljev in hitro dosegel priznanje med svojimi rojaki. Široki svet, ki je dotedaj občudoval Čehova, predstavitelja umirajoče napredne inteligence, ki je nad boljšo bodočnostjo Rusije obupala, je kmalu obrnil svoje zanimanje ua umetnika iz narodnih nižin, ki je v ljudsko bedo, propast in grenkobo z bojevitim optimizmom risal konture svetlejših dni. Od delavca se je povzpel do častnega akademika ruske Akademije znanosti, iz zatohlih kleti, kjer je preživel svojo mladost, je prišel v Ameriko, Italijo in Pariz. Njegov uspeh je v zvezi z njegovim težkim življenjem, nazori in — koraki bližajoče se revolucije. Kajti v njegovih spisih se sliši nagonsko, čisto naturuo hrepenenje po novi, elpSi bodočnosti, ki ga občuti velikansko zapuščeno rusko ljudstvo. Zato ga ne moremo ne poslušati, četudi bi ne pripadali njegovi politični veroizpovedi, ki je marksizem, v svojevrstni ruski obleki seveda. Ta marksistična programatika je sicer slabo vplivala na umetniško vrednost nekaterih njegovih del (n. pr. v revolucijskega romana »Mati«), vendar ni njegovega umetniškega ustvarjanja nikoli docela prerastla Se razume, da je Gorki zaradi tega bil od carizma preganjan; sedel je v petro-pavlovski ječi in bi bil svojo socialistično pro-pagundistično delavnost ob prvi revoluciji 1. 1905. i kmalu plačal s svojo glavo, da se ni potegnila zanj cela Evropa. Ob svetovni vojni je bil Gorki eden izmed tistih redkih junakov, ki so glasno protestirali zoper to »človeško klanje«. Njegova velika pravicoljubnost pa je bila vzrok, da je boljševiška revolucija, ki je neusmiljeno pometla s tolikim slabim tudi toliko dragocenega, šla mimo njega. Obsojal .je boljševiški krvavi toror in, ker je ljubil kulturo, tudi o/.kosrčno cenzuro sovjetov, dokler niso ustavili sovjeti njegovega lista. Končno pa je prestopil tudi Gorki formalno h komunistom. Vedno je povzdigoval osebne nadpovprečno lastnosti ia je pozdravil Ljenina (o katerem je tudi spisal spomine) v prepričanju, da bo za vselej odpravil staro >leno. nemarno in neusmiljeno« rusko življenje, kajti Gorki ima zaradi svoje ljubezni do ruskega ljudstva zelo ostro oko za njegove velike napake. V zadnji knjigi >0 ruskih kmetih« (Berlin, 1922) jih slika kot rojene anarhiste .sovražnike države in strašne materialiste. Zanika tudi, da bi imel ruski kmet posebno versko čuvstvo, ker je pustil onečastiti in oropati najbolj spoštovane samostane, medtem ko je branil z orožjem vsak pud žita. Naj je prava ta neiprosna sodba, ali pa je resnica mogoče bolj mnogostran-ska, vsekakor je Gorki pozdravil sedanjo katastrofo, ker upa, da bo razčistila pot svobodnemu in nevsmiljenemu novemu pokolenju, ki bo šele ustvarilo pravo človeka dostojno življenje. Seveda nima ta neizprosen individualizem nič splošnega s komunizmom kot naukom, a za sedaj gresta obo poti skupaj. Pravijo, da bo prevzel Gorki, ki se vrne sedaj iz Italije, kamor se je šel že leta 1921. zdravit, nazaj v Rusijo, visoko službo prosvetnega komisarja, Proletarska filozofija ni vedno ugodno vplivala na umetniško prislnost Gorkega, toda njegovi spisi so — z izjemo nekaterih posebno mrkih — prožeti z vero v »veselo, bodro bodočnost... nadarjenega ruskega naroda, ki mu ne bo končno treba beračiti v svoji izredno bogati domovini«, kadar se bodo končali neusmiljeni udarci golgot-skega zgodovinskega razvoja. Spomini Gorkega so njegova najboljša knjiga, polni izrazitih, pestrih postav, spisani v klenem in duhovitem ljudskem jeziku. Nobeden izmed sedanjih ruskih pisateljev ni tako naroden v svojih izrazih, pregovorih in slanih šalah kakor ta rinternacionalistr. V »Spominih na Leva Tolstega« je posvečeno celo poglavje ljubosumnosti ščinkavca, ki tvori po Gor-kem najbolj značilno osebno potezo tega — sicer nedolžnega drobnega ptiča. Pisatelj, ki se zna a tako ljubeznijo poglobiti v naravo, jo rojen umetnik. Želimo, da dobimo končno slovenski prevod vsaj dveh njegovih knjig spominov: »Detstvo-(01 roška leta) in »V Ijudjalu (Med tujimi ljudmi). Slovenska glasba Koncert žele/ničarskega društva >Slogac. Snoči, 12. t. m. je priredilo železničarsko glasbeno društvo »Sloga« vokalno-instrumciitalcii koncert pod vodstvom g. H. Svetla. Na programu so bile skladbe I. B. Foersterja, E. Asemana, E. Adamiča, S. Santla in Vil. Novaka. Absolutno nov program za uas, zelo težak in umetnostno visoko stoječ. Vsa čast zboru, ki si kaj upa in kaj žrtvuje za nas! Imarao večje in starejše zbore, ki več veljajo, pa se manj žrtvujejo za stvar kakor ao ae snoč) naši železničarji. Čast jim, čast teinu idealizmul Foersterjevi »Štirje junaki« so zmerno impresionistično delo z orkestrom, ki zadeto nakazuje občutje z ritmom in barvo. Novejše, bolj sveže, pe-strejše so bile Novakove ter zboreke skladbe z orkestrom, zlasti »Naprej« in »V boj« sta dva bisera Zbor, posebno moški (šibki tenorji) ni bil vedno kos orkestru, mešani se je pa z zvočnimi soprani (Foerster) bolje uveljavil. Od mešanih zborov st« bila zlasti zanimiva Oseman s komplicirano harmoniko in Adamičevi Dve kiti, izrazito polifonska skladba moderne smeri. Šantlova Pri zibeli je preprosta stvar liričnega sentimenta. Čast zborovi korajži in dirigentovemu idealizmu, vendar naj se popolnijo tenorji, goji tonska zvočnost, zatro barve in ubero glasovi v homogeno enotnost. Z orkestrom je v Unionski dvorani težko spremljati zbor; ta bi moral biti še večji za delo z orkestrom. Morda je bilo tudi malo premalr skušenj z orkestrom. — G. Svetel se trudi za pre čuteno lirično podajanje, pri čemer je v interpre taci j t inteligenten umetnik, žal da tempi često pre več raztegne v dolžino (raztrganoet Foersterja! Sicer pa, čast pogumu! v. Štiristolefniea smrti Albreehta Diirerja Dne 6. aprila t. 1. bo preteklo 400 let, odkai je umrl eden največjih nemških umetnikov Al breeht Diirer. Ob tej priliki sc bodo vršile v Niirn-bergu velike internacionalne slavnosti. Kot uvoE1 Debate«- se! je branil z dobrimi argumenti, opozarjajoč zlasti na dolžnost vestnosti katoliškega časopisja nasproti po dobuiin pojavom. < Knjige in revije Roman u božjem kraljestvu. Anglež Hut-ch in s on, nokatoličan, je napisal krasen roman »Razširjajoče se kraljestvo«, ki .je pod naslovom vDas \vaebsende Reich« izšel v nemškem prevodu v založbi Dreimasken, MUnchen 1928, 6.50 M. Katoliška kritika hvali ta roman kot mojstrsko dele in .mogočen izraz religioznega hrepenenja naše dobe, .lasi mu je s cerkvenega stališča v tej ali oni stvari nekoliko oporekati. Die Ostkirche, Sonderheft der Viertelsjahr-sclinf; Una Sancta (izdajata Arseniev in Martin), Stuttgart, Verlag Frommann, 3 M., 128 strani, bo zlasti zanimalo one, ki se bavijo z vzhodnim vprašanjem. r _ Bcnedclto Crore je izdal novo delo o zgodovini Italije »La Storia d'Italia dal 1871. al 1915.< Izd. Loterza, Bari, 1928). Knjiga se je v petnajstih dnevih razprodala v 5Г00 izvodih in izide že v drugi povečani izdaji. V tej knjigi izpoveduje Cro-ce duhovno pojmovanje zgodovine, v nasprotju a ideologijo fašizma. Izredni uspeh ujegove knjige dokazuje, da fašizem italijanskega naroda duhovne ni mogel ш ne more zadovoljiti. Spominska knjiga prof. dr. Josipa Hrunšinida. Te dui izide kol XV. zvezek nove serije »Vjesni-ka hrv. arheološkoga društva« spominska knjiga v proslavo sedemdesetletnice rojstva prof. dr. Briin snuda. Stane 200 Din. Na prodaj je samo 300 izvodov, m še od teh jih gre mnogo v inozemstvo. Naroči a sprejema urednik dr. Viktor Hofiler, arheološki muzej. Zagreb. Schonerc Zukuiift, 11. marca 1928, ima zopet zelo aktualno vsebino. Zlasti se bo odobraval protest zoper mulatsko nago-plesavko Joiefino Baker, ki ne nuja nobene umetnosti, ampak goli barbarizem, pa dobiva 100.000 šilingo gaže na mesce, dočim milijoni stradajo". Dušne pastirje bo zelo in-teresiral tudi članek P. Reinerta S. I.: Problem zopetne pridobitve delavske mladino za katoliško versko življenje. - Priporočamo tudi voditeljem našega krščanskega delavskega pokreta in »Kro kove mladine«. Dns Neu« Reich, 20. zvezek, izdajatelj dr. Schoepfer, 1yrolia, Dunaj, ima zanimiv članek: aer Katholik als Kapitalistischcr Unternehmer. Drobiž Orientalski institut т Pragi je v začetku t. m, pričel delovati kot samostojna in samoupravna Institucija, katere namen je. >da proučuje kulturne in gospodarske prilike današnjega Orienta, da od-gaja strokovnjake in da ustvarja ter krepi kulturne m gospodarske zveze Češkoslovaške z zemljami Orienta«. ' Zopetna otvoritev nemške umetnostne akademije v Rimu. Za ravnatelja nemške umetnostne akademije v Vlila Massi.mo v Rimu jo imenovan prof. Uerbert Gericke, dosedanji referent v pruskem ministrstvu za vere. Novo mesto bo nastopil » 1. aprilom t. I. Zavod bo je otvoril malo pred vojno. L. 1910. je nemško-švicarski arhitekt ZUr-cher v krasnem vrtu Vlile Massimo zgradil delavnice in stanovanja zn umetnike. L. 1918 so sc ateljeji začeli uporabljati. V vojni je Italija zavod zasegla in ga spremenila v bolnišnico. Sedaj pa ga jo ital. vlada vrnila in že v najkrajšem času bo mogel zavod sprejeli prve nemške umetnike pod svojo etroho. Tako bodo imeli sedaj Nemci v Rimu žo 6 institutov: Institut nemške znanosti, pruski historični in arheološki institut, Gfirresovo družbo, um. zgodovinsko biblioteko Herlziana in um. akademijo^