KATOLJSK CERKVEN LIST ..Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 srld. 00 kr, z;i pol leta 2 gl. 40 kr., za ¿etert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gJ , za ¿ertet ieta 1 gl.; ak«> zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej. Tečaj XXXVI. V Ljubljani, 23. susca 1883. List 12. Leseni križ. (Nekaj za pirhe.) V Kolinu na Nemškem živela je pred nekaj leti sirota po imenu Katarina. Očeta je zgubila predno ga je poznala, mater pa, ko je imela 8 let. Njeni sorodniki bili so sicer dobri, pa revni ljudje in so imeli tudi mnogo lastnih otrok. Zaradi tega niso mogli siroti pomagati. Neko nedeljo proti večeru gre ubožica v stolno cerkev, pred altarjem Matere Božje prav pobožno moli in vsa v solzah prosi Mater usmiljenja, naj jo ona sprejme v svoje varstvo ter pomaga, da dobi kje kako službo. — V molitev zatopljena zapazi ptuj gospo, ktera se ji bliža. Bila je pa ta gospa bogata vdova, ki je imela svojo graščino 4 ure od mesta Kolina. Pride tudi do Katarinke in ji pravi: Moje dete! Ti si zelo žalostna, kaj ti je, zakaj tako globoko zdihuješ? Moj Bog! odgovori deklica, kako naj ne bom žalostna? Pred osmimi dnevi pokopali so mi preljubo mater, očeta pa še poznala nisem! Tako nesrečna in zapuščena ne vem, kam naj se obernem. Zato sem prosila Mater nebeško, naj me ona sprejme v zavetje in mi pripomore do kacega zaslužka. „Tvoja molitev je uslišana", pravi na to dobra gospa; „pojdi z menoj, ti bom jaz odslej mati".— Gospa je res vzela ubogo dete na svoj grad, dala jo je podučiti v vsih ženskih opravilih, ker ljubila je Katarinko kakor svoje lastno dete. Katarinka pa je 3kušala do-brotnici v vsem vstreči ter je pridno vbogala. Zavoljo velike milosti, v kteri je bila uboga deklica pri svoji dobrotnici, pa se ni prevzela, kakor se to na svetu kaj rado zgodi. Marveč bila je po svoji ponižnosti in krotkosti vsem vaškim dekletom v izgled, in vsak, kdor jo je poznal, jo je posebno cenil. — Tako je živela 14 let pri svoji dobrotnici, ktera je skerbela za-njo, kakor lastna mati za svojega otroka. Zato ni noben dan pozabila moliti za svojo dobrotnico in Boga zahvaliti za to, da jo je izročil tako skerbni materi. Ker pa je sreča opoteča in je ni sreče brez nesreče, prišla je tudi za to dobro deklico velika nesreča. Njena dobrot-nica zboli nevarno in je dolgo bolna. Katarinka ji streže neprenehoma, po noči in po dnevi je pri postelji svoje druge matere. Streže ji, kakor zamore le otrok streči svoji materi. Zato je bolna gospa mnogokrat rekla: Moj otrok, ti veliko storiš zavoljo mene. Moj lasten otrok ne bi mogel bolj za-me skerbeti. Ljubezen se sicer ne da poplačati, toda spomnila sem se te vendar v svoji oporoki tako, da boš po moji smerti pošteno preskerb-ljena. Katarinka se je milo zjokala, ko je te besede čula, ter je prosila svojo dobrotnico, naj ne govori več o smerti. Gospa pa je rekla: Ne jokaj, dobro dete! smert ni tako grozovita, kakor se zdi; ona je prijateljica, ki nas iz telesne ječe, v kteri kopernimo. oprosti ter nam odpre vrata v vse lepše življenje. — Glej, danes je ravno velika nedelja, ko je Kristus, naš Zveličar, od smerti vstal. Kako krasno je bilo njegovo telo, veličastno kakor solnce! Ta Jezus bo tudi moje telo obudil. Tam se bove zopet snidli. In če boš pobožno živela in čistost ohra-nija, videla te bom gotovo zopet pri njem, in skupaj bove brez ločitve. Res. nekaj dni potem umerje dobrotljiva gospa. In ko so odperli njeno oporoko, bilo je brati: da zapusti Katarinki, ktero je za svojo sprejela, štiri tisoč goldinarjev, kteri so bili naloženi pri nekem kupcu v mestu Kolinu, in razun tega naj si zbere izmed dragocenosti in lepotičja, kar hoče in kar ji najbolj dopade. — Kako so zavidali sorodniki ranjce gospe srečno Ketarinko, kakor svoje dni bratje Jožefovi svojega brata! Ncsamo-pridua Katarinka pa si ni zbrala pri razdelitvi dražčic ne zlatih perstanov, ne drage zavratnice, ne dragocenih biserov, ampak lesen križec, kterega je njena dobrotnica v bolezni iu na smertni postelji v rokah deržala, prav pobožno poljubovala in s solzami ljubezni močila. To mi je najdražji spomin, rekla je dedičem, kteri so se ji zaradi tega posmehovali. Ta križ spominjal me bo na zadnje opomine, ktere so m,i dajali moja dobrotnica. ko so jim že ustnice bledele. Če bom nanj zaupala, ki visi na križu, ne bom nikdar brez tolažbe in pomoči. V zadnji uri ne tolažijo ne biseri ne dragi kameni, ampak edino le On. ki je na križu. Po smerti svoje dobrotnice postala je Katariuka žena pridnega in poštenega vertuarja, s kterim sta prav srečno živela 5 let. Nekega dne pa se pripeti, da je vertnar, ko je obrezoval drevje, prav nesrečno z drevesa padel, ter si pri tem zlomil desno roko. Ker mu je pa niso dobro vravnali, ni se mu več toliko zacelila, da bi jo mogel še kedaj rabiti. Tedaj ni mogel več delati, zapustiti je moral službo in tako je bil brez zaslužka. — Na poštev tistih 4000 goldinarjev pa, ktere sta imela pri kupcu naložene, kupila sta si zdaj v vasi majhno hišico, ter si napravila malo prodajalnico. Da bi si za-mogla blaga nakupiti, izposodila sta si pri bogatem kmetu v vasi tisoč goldinarjev. Ob tem sta tedaj živela. Toda nesreča ni nikdar vgnana, pravi star pregovor. Tudi ta zakonska zadel je hud udarec in prestati sta imela silno težko poskušnjo. Kupec, pri kterem sta imela naloženih 4000 goldiuarjev, prišel je na boben, in Katarinka zgubila je vso dediščino do zadnjega vinarja. Ko je kmet to zvedel, prišel je kakor besen v hišo, zmerjal in klel ter napovedal, da mu morata do velike noči posojeni denar verniti. sicer jima bo dal prodati hišo, hišno opravo in vse blago, kar ga imata. Katarinka žalosti ni vedela, kaj bi počela; tuge in bridkosti ji hoče serce počiti, ker ni ga imela prijatelja na zemlji, h kteremu bi se bila zatekla. Veliki teden se je približeval, in skerb iu žalost prihaja vedno večji; pomoči pa le ni, dasiravno je z žalostnim možem in z otroci vedno k Bogu za pomoč klicala in molila. Velike sobote popoldne, ko so vsi šli v cerkev k vstajenju, Katarinka sama mora za varhinjo pri malih otrocih doma ostati. Vse duri pozapre, vzame v roke leseni križec, kterega si je bila v spomin po svoji dobrotnici izvolila, ter začne tako-ic moliti: Moj nebeški Zveličar! v k-;ko veliki potrebi sem; pa ni mi za me, ampak za otročiče. ktere si mi dal. Serce mi poka; pa ne za-me, za svoje otroke te prosim. Oče! ako je mogoče, vzemi ta grenek kelih terpljenja od HK-ne. — Za tem je nekoliko utihnila: čez malo časa pa se začne zopet ihteti iu k Iiogu klicati: Oh! jok iu stok mojih otrok mi bo .-erco presuuil. Ti moj Zveličar, ki si se s križa ozerl milostno na svojo Mater, Ti. ki si jo razveselil po svojem vstajenji, o/.ri se tu li na-me revno grešuo mater in dodeli, da bo današnji dan vstajenja tudi za-me dan veselja. — Ko je to odmolila. zdi se ji. kakor bi se ji bil težek kamen odvalil od serca. Vstane prav vesela in h«»če leseni križec zopet obesiti ua njegovo mesto. Pri tem pa ie zapazila, da se je na zadnji strani križca odlu>t'ii Ko-čck lesa iu na tla padel. Vsled mnogih solz in gorkil» rok. v kterih je križec deržala. je namreč lim odjenjal. Stopi tedaj k oknu ter pogleda, kako bi košček lesa zopet nazaj priterdila. Toda glej! iz križca zasveti prav svitai žarek. In ko je bolj natanko si pogledala. zapazi, da ie v lesenem križu znotraj mali križe« z zelo imenitnimi in redkimi dragimi kamni in z zlatom okovan. Kako se je pri tem pogledu njen žalostni obraz veselja spremenil, ni mogoče popisati. O od smer t i vstali lzveličar! zakliče. ti si mojo molitev zopet kar na mestu ush^u. sprejmi milostljivo te moje solze veselja v zahvalo! — Lahko si mislite, kako veseli so bili ua vse to mož iu že veči nekteri otroci, ko so prišli vsi žalostni iu pobiti od vstajenja, in so slišali. kako milostno jih je Bog uslišal. Vsi so pokleknili na Kolena ter se zahvalili dobremu Bogu. Z zlatom so plačali pri kmetu dolg iu še jim je denara po verhu ostalo, ki so ga hranili za potrebe; leseni križec pa so si ohrauili kot dragocen spomin, otrokom in otrok otrokom, da se še v poznih letih spominjajo velike dobrote, ktero jim je bil Bog v največji sili skazal. Moli pa pošteno živi, dobri Bog Rešil v hudih stiskah te bo iz nadlog. Cvetica iz verta sv. Tomaža Akvinskega. (V s/tnmin o njegovem tjodn.) Ta praznik, kterega je sv. kat. Cerkev obhajala 7. t. ni., je posebne lmenitnosti za ves kat. svet. Kajti ta dan se spominja sv. Cerkev enega svojih uajvečih sinov (ki je bil rojen 1. 1224. ali po drugih 1. 122G ua gradu Koccasicca iz starodavue grofovske rodoviue Ak- vinov v Kalabriji), spominja se najslavnišega redovnika iz družine sv. Dominika zraven pa velikanskega duha, ki se zaradi nenavadne razs vitij eno sti zares lahko imenuje „solnce" v sv. kat. Cerkvi. Dne 7. marcija 1. 1274 nekoliko trenotkov pred solnčnim vzhodom je otemnelo to svetilo; otemnelo je solnce, ktero je Bog bil postavil na obok svoje Cerkve, da bi razlivalo žarke svoje nebeške luči med širni svet — tisto jutro namreč je umeri sv. Tomaž Akvinski. Pri njegovi smerti, kakor piše star zgodovinar, se je svet tako stresel, kakor da bi se solnce ob jasnem dnevu hotelo pogrezniti v svetovnem prostoru. Po vsej pravici so Tomaža Akvinskega primerjali že njegovi verstniki solncu, in dandanes se še primerja tej naj veči luči na nebu; zato slikajo njegovo podobo navadno s solncem na persih. Bil je pa tudi sv. Tomaž vedno, je in bode solnčna luč v kat. Cerkvi, če prav je telesno ta luč že pred 6 stoletji izginila iz pred oči sveta. Sv. Tomaža Akvinskega so njegovi verstniki imenovali tudi vesoljnega in angeljskega učenika (doetor universalis, augelicus), papež Pij V pa so ga oklicali 1. 1567 za učenika sv. Cerkve (doetor Ecclesiae). In kaj so sedanji sv. Oče storili z oziroui na orjaško učenost in svetost sv. Tomaža A.? Vsemu učenemu svetu je znana slavna okrožnica „Aeterui Patris" od 4. avg. 1. 1S7D, v kteri dokazujejo, kako potrebno je, da oživi po vseh kat. šolah modroslovje iu bogoslovje v duhu iu po načelih sv. Tomaža A. V naslednjem letu so pa v dan obletnice, ko je bila ta okrožnica izdana, ta velevažni čin svojega apostoljskega delovanja venčali s tem, da so angeljskega učenika v posebni okrožnici razglasili za patrona vseh učilišč, akademij, licej. sploh vseh katol. šol. Omenjeno je bilo, kolike važnosti je praznik sv. Tamaža A. za vesoljno Cerkev. Toda posebnega pomena je še za naučno mladino, in to z ozirom na učenost in na pobožnost; kajti sv. Tomaž A. nam je zapustil v vseh strokah vednosti neizmerne zaklade; iz njegovega sv. življenja odseva visoka svetost in globoka učenost. Zato je rekel o njem papež Janez XXII: ..Kolikor je spisal sostavkov, toliko je storil čudežev'4. V pouižuosti. čistosti iu svetosti je teklo življenje an-geljskemu učeniku, zajemal je vso svojo učenost tako rekoč iz zakramenta presv. K. Telesa: in ravno goreča ljubezen do Jezusa ga j|e pjrignala do ver-hunca modrosti. Zraven tega se je skerbno ogibal vsake priložnosti, ki bi mu utegnila duha motiti, ali učenje ovirati. V tem oziru nam je zapustil angeljski učenik prelep spominek, ki v H» opominih kaže, kako je treba ravnati tistemu, ki hrepeni po modrosti iu učenosti. Ta spominek je pismo, ktero je pisal uo-viucu bratu Janezu ua vprašanje, kako se mu je treba učiti. Prevod tega pisma, ktero nam ob enem kaže, kako se je naj večji školastik sam učil, podajamo danes vsem naučnim mladeničem; naj žive po navodih ali sami za-se, vsakter bo v tem navodu našel dosti primernih naukov za svoje okoliščine. Omenjeno pisemce se glasi tako-Je:*) *) Sv. Tomaža A. pisava je prekrasna, pisal je v krepkih in jedernatih stavkih Pri tein mu je treba prav malo besedi, da izrazi veliko globokih misli. Zato se tudi včaeih težje umeva. To velja posebno tudi o tem pisemcu. Zaradi tega smo pridejali pri večini stavkov pomen v okl-pih po navodu Dominikauca J. N.izarija, ki je sv. Tomaža ueuiner-Ijiva dela z opazkami pojasnil. Ta učeni redovnik je umeri 25. sušca 1631 v Bononiji. Opazke za to pismo je starček pri 75 letih »pisal. Gl. Fr. Thomas Ksser: D. Thoinae Arjuinatis raonita et preces. Vicnnae 1882. Ker si me vprašal, v Kristusu predragi mi Janez, kako se ti je treba učiti, da si pridobiš zaklad znanja, podajam ti na to taki-le svet: glej, da se boš deržal v početku malih potokov, ne pa precej podal se na morje, ker od lažjega se mera k težjemu prehajati. (Glej, da se ne boš koj s početkom s težkimi vprašanji pečal, temveč se jim po stopinjah bližal; znanje, ktero si za-moreš pridobiti o naj bolj prostih resnicah, te bode polagoma privedlo do znanja naj globočjih resnic.) To je tedaj moj opomin, in tebi navod. Ne prenagli se v govorjenji, pravim ti, in počasno stopaj v razgovarjalnico. (Lahko se človek v govorjenji pregreši, in vsakter greh, posebno pa smertni, ovira učenje že navadnih ved; koliko težje bo pa tak človek premišljeval o božjih resnicah. Razgovarjalnica — locu-torium — je soba, v kteri je kedo o kakem predmetu učil, o kterem se je potem cela šola razgovarjala.) Vari čistost vesti. Pogoste molitve ne opuščaj. Samotna iz-bica naj ti bo zelo priljubljena, če hočeš, da boš vpeljan v vinski hram. (Prim. sv. Tomaža prelepe besede v njegovem delu: de modo confitendi et puritate con-scientiae: „Cella quasi coelum tibi sit, qua coelica cernas. Hie legaš, hie ore*, meditens, erimina plangas". Pax est in cella, 1'oris autem plurima bella. — (Nebeški ženin ti bode razodel svoje skrivnosti, ko boš sam ž njim občeval.) Vsem se skazuj ljubeznjivega. (Sv. pisatelj ne misli tu, da bi moral mladeneč pri vseh svojih verstnikih iskati prijateljstva, da bi bil z V8acim prav domač, temveč opominja le. da učni mladenič naj skuša s pametnimi besedami, lepimi dejanji, dostojnim obnašanjem in odločno značajnostjo kazati se po vnanjem tacega, da bo ljub in spoštovanja vreden vsacemu, ki ž njim živi, naj si je ktere verste koli. Da ga pa nekteri po značaji od njega različni ne ljubijo, temveč sovražijo ali tudi z zbadljivimi besedami, sum-ničenjem, zasmehovanjem, obrekovanjem ali zaničevanjem zasledujejo: to v prejšnjem stavku izrečenemu pravilu ne oporeka. Kakor namreč sličnost kreposti in značaja navadno stvarja prijateljstvo (kar pravi sv. Tomaž), tako je tudi nesličnoet in nasprotje med pregreški in krepostmi vir čertenju in sovraštvu.) Ne povprašuj preradovedno o dejanjih druzih. Človek se namreč pri tem v svojih mislih raztrese, kar gotovo učenja ne pospešuje.) Nikomur se ne delaj preveč prijaznega, ker prevelika prijaznost rodi zaničevanje in je povod, da se učenje zanemarja. (Zaničevanje sicer vter-juje ponižnost v človeku in množi zasluženje; toda če se preveč odkritega, preveč domačega, preveč prijaznega delamo komu, nam utegne to škodovati na dobrem imenu.) Saj že v Pridig. (41, 15.) se čita: „Skerb imej za dobro ime". Dobro ime pa ne more nikomur koristiti, ako ne zaradi dobrega mnenja povzetega iz dobrega imena. Dobro mnenje pa se zgubi po vsacem nerednem dejanji, torej tudi po preveliki prijaznosti. Tako se tedaj poprešnje spoštovanje take osebe zmanjša zavoljo spoznanja slabih lastnosti dotične osebe, ktere je sama po svoji preveliki prijaznosti razodela.) V besede in dejanja posvetnih ljudi se nikar ne vtikaj. Izletov se nad vse ogibaj. (Umevaj: nepotrebnih.) Ne opuščaj, da bi ne hodil po potih svetnikov in vzornikov. (Pre-mišlievaje življenje svetnikov in dobrih ljudi skušaj, da boš njihov izgled posnemal, kolikor mogoče.) Ne glej, od koga kaj slišiš, temveč vtisni si v spomin, kar kdo uobrega reče. (Ako te podučuje kdo, ki nima ravno obče znane učenosti, ali, če je n. pr. mlajši od tebe, ali ubog, brez telesne lepote, če ni bogato oblečen; ne zaničuj in zametuj zavoljo tega njegovega poduka, temveč premisli natanko, kaj je dotični izrekel, in ako vidiš, da je pravo govoril, ohrani si to v spominu.) Skerbi, da boš to, kar čitaš in, kar slišiš, razumel. O dvomljivih rečeh poz vedi gotovost. (Pazi, da spoznaš ne le temelj dotične resnice, temveč tudi posledice. To p& se zamore le s tem, če se človek uči po gotovem logičnem (umoslovnem) redu, in iz tacih virov, ki mu resnico popolnoma odkrijejo, vse dvome pa odstranijo. In kar boš mogel, shrani skerbno v orožnici svojega duha, kakor da bi hotel posodo napolniti. (Pripomočki k temu po besedah sv. Tomaža, ki jih na drugem kraji našteva, so: 1) skerbi, da spraviš to. kar si hočeš ohraniti, v gotov red; 2) to izsleduj s svoj i ui umom globoko in pazno; 3) premišljaj pogostokrat o tem po versti; 4) na pamet se uči od početka. K temu bi se lahko še pridejalo, da naj se študira s svinčnikom v roci, t. j', naj se vselej poglavitni obseg in posebno dobre misli zapišejo. Kar je tako vzvišenega, da presega tvojo zmožnost, ne izsleduj. (Tu svari sv. učenik pred raci-jonalizmom. Izsledovanje in učenje se mora namreč opirati na božje razodenje, in to naj se potem skuša tudi kot človeškemu razumu primerno dokazati.) Če boš po teh stopinjah hodil, boš donašal obilno cveta in sadu v vinogradu Gospoda Sabaoth, dokler boš živel. Ako se bodeš tega deržal, boš zamogel to doseči, po čemer hrepeniš. Da si mi zdrav! — Glejte, to je zlatoperesna cvetlica iz bogato okin-čanega verta sv. Tomaža A. Preljuba naučna mladina! To cvetlico ti podajam v spomin godu tega svetnika. Glej, da ti nikedar ne zvene, ne usahne; njena prijetna vonjava naj te vedno spodbuja, da se zvesto derži vodilnih naukov angeljskega učenika sv. Tomaža Akvin-skega. B. Velika noc. ..Per crucem ad lucem." I. Terpljenje. O Golgota, o hrib terpljenja, Dogodbe grozne tužni kraj! Na tebi Gospodar življenja Boruje s smer tj o se sedaj. V zemljo vsajen je križ visoki, Na njem Mesija je pripét; 'z neštetih ran kervi potoki Izmivajo vesoljni svet. Mu venča tem je sence, čelo; Pribiti udje so na lés; Je lice sveto obledelo, Ugaša mili svit očes. O Jezus, kaj Te je nagnilo Da stopil v jasli si iz nebés? O Jezus, kaj Te je ganilo, Da se pribiti daš na lés? Ljubezen Te je pripeljala Neskončna iz raja na zemljo; Ljubezen grehe je oprala, — Svet odkupila je s kervjo. Smert iz ljubezni terdo skalo Majala je: — al ti sercé, O človek, merzlo bo ostalo? Al terši si od skale té? — IL Vstajenje. Veselja dan, o dan vstajenja, Ti kažeš nam spet grob odpert; Zmagalec britkega terpljenja Odperl je grob, premagal smert. Njegova moč zemljo pretresa, In sterla groba je zapah; Vojakom žar slepi očesa, Junak omamljen pada v prah. O zmagi tej pekel trepeče, Zgubila smert je britko moč; Odpert od zdaj nam kraj je sreče, Zdaj ni več grozna groba noč. Kot Jezusa, bo smert objela, Zakril bo temni grob tud' nas; Pa prišla doba bo vesela, Tud' nam vstajenja pride čas. Vesel pa bode dan vstajenja In srečen, bratje, tudi nam, Ak nosimo zdaj Križ terpljenja Na Golgoto za Jezusam. Velika noč, o dan vstajenja, Ti ključ si nam nebeških vrat, Zastava boljšega življenja, Pozdravljen bodi tisočkrat! Janez Bile. Petere želje ljubezni. Ljubim Te, piesladki Jezus! ljubim Tebe čez vse. Ljubezen sladka! večni raj! Da želja se mi spolni zdaj: Bi dvignil z zemeljskih nižav Tje do nebeških se višav; Besede te bi vžgane ble. Na firmament zapisane. Vse s čerkami orjaškimi, V daljavo krog leskečimi. Odsvitale dab' se z morja Po dnevu; s sinjega neba Po noči, naj zvezdni obod Jih kazal daleč bi povsou; Da njih lepote vsaki čas Iz bistrih vod odseva kras; Z ogujeno žarko lučijo, Z ljubezni krepke vso močjo Ljubezen ta da oživi V njem, ki se svit mu zažari, In vsak da za-Te ves goreč, Ljubezni svete plameneč, Od sladke pšice bi zadet Zaklical s serca glasno-vnet: Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Da priti danes bi mi b'lo V vse kraje, rož'ce kjer cveto, Na polje, v log, cveteči vert, Na pisan travnik razprostert, Vonjavo svojo kjer ljubo V daljavo zračno dihajo: Ob cesti širni na dolgost. Na vsaki prostor v širokost Bi pisal za cvetlicami, Za bistrimi vodicami. Na pések droben, zelen tlak: Da ljubim, sladki Te Zaklad! In zdaj če pride trop otrók, Pa vidi ta ljubezni lok, Ko terga cvetke v šopiče; In čez široko če poljé Mladenič pride, deklica, Ki čisto serce še ima, Cvetlice tergat urnih rók, Pa vidi ta ljubezni lok; In pride žena, mož spored Čez zlato polje križem svet; In pride starček snežnih lás, Pa vidi tega pisa kras, Ce vidi vsak cvetlični lok, Se zakopan v pomen globok Oberne zopet svojo pot: Ne znal bi sreče kam ne kod, Če naposled iz ust, o raj! Jim zadoni besed teh slaj: Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Prestrašno rjove oroslan Preljute jeze v hrib in plan; Pečine grozno pad hrumi, Ko s silo z verha se dervi; Se hujše v zračji grom bobni; Če šviga blisk, oblaK verši: O da imel teh silni glas, Bi v sercu jaz sedanji čas! Visoko šel bi na goró, Pod milo višnjevo nebó; In tam bi rjul ko močni lev, Da s hriba v hrib bi šel odmev, In klical bi v široki svet V vsako kočo, hišo vnet, V kraljéve dvore vse lepé: Gorjé! o ljudstvo ti, gorjé! Če ljubit' Jezusa ne znaš, — Veselje v grehu le imaš! Tak neprestano lé in lé Razlégal bi se moj gorjé, Dokler z vsakih pers bi glas Ljubezni se ne čul med nas: Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Da bil bi drobna ptičica, Medenoglasna pevčica, Da pesmi čarodejne pel, Bi za-Te s tém vse serca vjél; Ki vnéle vsako bi sercé, Kot pšica ojstra v živce gre, Bi vžigale z ljubeznijo, Da \se vse Tvoje bi bilo; čez gore doli ferfolél, Bi pesem sladko vedno pél : Ljubezen Bog je, sladki raj — Sercé, sercé Mu človek daj! Ne néhal peti bi tako Njim, ki čez morje plavajo, Gredo čez hrib zelen in plan, — Za vsaki narod vsaki stan, Veljakom v slavi, ki sedé, Al v šumi divje še živš; O Jezus! kak bi bil zavzét, Če videl zmagan ves bi svet, Če serca vse ljubile bi Le Tebe, Jezus ljubljeni! Kdo da mi radosti le-te, Kdo spolni serčne mi želji? — Vesel bi zletel do neba, Na zmage svete gledal tla, • In radosten kako bi pel, Če klical vsakdo bi vesel: Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! O Jezus, daj mi ojster meč, Da ž njim hitim na boj goreč, Za Tč, Preljubi moj! v napad Za Tč do svetih zmag grem rad. Človeška serca bom lovil, Globoko v serca meč sadil, — V ta serca, ki ne ljubijo, Moj Bog! Te radost angeljsko; Ki za posvetno le gor6 Ljubezen, in za grešno vse. In slepe serca bi vedril, Do dna svoj meč jim zakadil, Ki polne strašnih hudobij, 50 dušnih samo nemarnij; Ki vsako uro dan in noč, Ah! svetu, satanu v pomoč Kovarijo zlobnost, gorje, Presladki Jezus, zoper Te! Zato, daj Jezus, ojster meč, Da ž njim hitim za Te plamteč, Za Te, Preljubi moj! grem rad, Za Te do srečnih zmag v napad. Ne bom prej, Jezus, miroval, Da bode vsakdo ranjen zval: Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Jaz revež! — ta ljubezni tir Me goni, vžiga zmir in zmir; Al reven sam sein le červič, Brez Tebe ne premorem nič; Očesa moj ga Ti svetlost In duše moje vsa sladkost! Ne morem zmagati sveta, Da se v ljubezni Tebi vda! Na nebu na vse zvezdice, Po zemlji na vse rožice Zapisal bi prav serčno rad, Kako Te ljubim, muj Zaklad! Mi manjka groma silen zvok; Al močne burje jok in stok; Ni dano mi, da sladko pel, Bi za-Te vsako serce vnel. Ni dan mi meč, ki šel v napad Za Te do srečnih zmag bi rad. Pa nekaj še, Gospod, imam: Serce, ž njim ljubit' Te imam, Zveličar moj! očesi dve, Ki vir solzic bogatih ste. Se sercem svojim ljubim Te, Prelivam gorke solzice. Ker Jezus, mesto ljubljevan, 51 z grehom žaljen dan na dan! O daj! prej smertno da zaspim, Solzeč v ljubezni zgovorim: Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Se sercem svojim ljubim Te, Z očes prelivam solzice, Ker ne, da bi Te ljubil bil, Sem tolikrat hudo grešil. O daj! naj, dokler tu živim, Besede sladke govorim: Ljubim Te, presladki Jezus! ljubim Tebe čez vse! Ljubim, — ljubim — Te! S. M. Bonavent. S. Ogled po Slovenskem in dopisi. „Oljska gora" v Ljubljani. (Dalje.) Štirdesetdanski post gre h koncu, Oljska gora pa, kakor una zraven Jeruzalema, tudi nova v Ljubljani, dalje ostane. Toraj se tudi Jezusove bridkosti na Oljski gori ne morejo zastarati. Zato naj le še dalje sledi nekoliko tega premišljevanja po razodenjih Katarine Emerih. Jamo okrog Zveličarja, pravi, je videla vso napolnjeno z groznimi podobami, gostili so se tam vsi grehi, vse hudobije, vse pregrehe, vse terpinčenja, vse nehvaležno s ti ljudi, ki so Sinu Božjega po njegovi človeški natori strahovito stiskale. Potem pa siuertne strahote, človeške natore boječuost pred velikostjo terpljenja, ki je potrebno za spravo človeštva. To je Njegovo človeško natoro tako stiskalo in pretresalo, da se je opotekal, roke sklepal. Bridkostui pot Ga je oblival. Derhtal je, tresel se je. Ves je bil v obraz prepaden. Nekako o poli enajstih po noči je grozovitno zdelan s težavo prišel k aposteljuom, ki so bili tudi sami od strahu in skušnjav vsi trudni pospali. Zbudil jih je z očitanjem: „Siuiou, ali spiš. Tedaj niste mogli ne eno uro z meuoj čuti V-4 Bil je tako zdelan in spremeujen, da bi Ga ne bili poznali, ako bi ne bil z navadnim, njim dobro znanim sijanjem obdajan. Janez Ga je prašal: „Učenik, kaj Ti je? Ali naj druge učence pokličem, ali naj bežimo V*4 Gospod je odgovoril: „Ako bi tudi še enkrat tri in trideset let živel, učil iu oziravljal, bi to ne bilo dosti, storiti to, kar mi je do jutri spolniii. Ne kliči osmerih!-4 Povedal je tudi zakaj da ne. Ker uainreč bi ne bili zmožni tega preuesti, v skušnjavo bi prišli jn omahovali. „Vi pa", je pristavil, „ste videli Sinu Človekovega v Njegovem spremenjeuji, vidite Ga toraj v Njegovem otem-njenji in popolnem zapušenji. Toda čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo: duh je voljan, pa meso je slabo." Govoril je silno užaljen še več, iu bil je pri njih nekako četert ure. Jezus se nato v zmeraj veči žalosti poda v duplino nazaj: aposteljni pa so za njim roke stegovali, se jokali, bridkostuo prašali: „Kaj je to V kaj se z Njim godi? Ves, jezapušeu!" (Pač so se spolnovale prerokovane besede: „Pastirja bora udaril, iu ovce čede se bodo razkropile".) Aposteljni so zagernjeni na glavi začeli moliti v silni žalosti; potem pa zopet pospali. Drugi osmeri aposteljni pa, ki so bili ostali pri vhodu, niso spali; Jezusova bridkost pri vsih pogovorih ta večer jih je delala silo ne-pokojne, potikali so se po Oljski guri, da bi se po kacih kotih poskrili. Marija je bila od zadnje večerje odšla z drugimi ženami v Marija-Markovo hišo, v velikih skerbeh pa je pozneje s prijatlicami prišla pred mesto, da bi kaj zve-dila o Jezusu. Ondi so k nji prišli Lazar, Nikodem. Jožef Arimatejic in nekteri sorodniki iz llebroua. Ti so skušali Marijo tolažit, ker opraševali so eni pri farizejih, če je kaka nevarnost za Gospoda; pa niso nič slišali. Rekli so tudi, da tako blizo pred praznikom pač ne bodo Gospoda napadli. Niso namreč nič vedili o Iškar-jotovem izdajstvu; Marija pa jim je povedala, kako je bil Iškarjot zbegan poslednje dni, kako je bil obednico zadnje večerje zapustil, in gotovo da je odšel zarad izdajstva. Tudi je pravila, kako ga je velikrat svarila, da je sin pogube. Svete žene so se nato vernile v Marija-Markovo hišo. Jezus se je bil vernil v duplino in je z nezmerno ponižnostjo molil k nebeškemu Očetu. Nova vojska je šla memo Njegove duše. Pristopili so angeli in razgrinjali so pred njegovo dušo nalogo in obseg zadostivnega terpljenja v veliki versti prikazen. Pokazali so vso lepoto človekovo kakor podobo Božjo pred grehom; kazali so pa tudi vso človekovo ostudnost in pogreznjenost po grehu. Kazali so, kako vsak greh izhaja iz pervotnega greha, pa kolik grozen je pomen in bistvo vsega grešnega poželenja, kako strašno greh zdela vse dušne moči in oskruni vsega človeka. (Naj le kdo sam opazuje grozno spačenost in razdjanje človeka, kteri je začel grehu služiti!) Kazali so pa tudi angeli bistvo in pomen vsih kazen in muk, ki so grešnemu poželenju vštric. Katarina še obširniše piše, kaj vse je Zveličar za zado-stovauje na-Se jemal, in pravi, da noben jezik ne more izreči, kolike strahove in bolečine je čutila duša Jezusova vsled teh podob zadostovavnega terpljenja. V Sarajevu, 15. sušca. Dolgo časa Vam nisem pisal. Zato moram danes nekoliko novic od nas priob-čiti. — Ne vem, sem li omenil kterikrat ali ne. da (tako zvani) „pravoslavni" zmir odločnije in splošnije imenujejo sami sebe „srbiu. Govori se le o „srbski cerkvi", o „srbskem jeziku14; „srb" ali „pravoslavni" (hriščanin, viah), to je isto. Vera se je z narodnostjo v jedno zlila, zato je razkol med katolici in njimi jako širok in viden. Pa tudi za Avstrijo mnogi niso odveč vneti, kar se iz marsikterih dejanj pokaže. V Sarajevu se njihova „cerkva" vterjuje; skerbi se za boljo vpravo in bolji poduk njihovih duhovnov. Me-tropolit ima sedaj svoje četiri savjetnike: dva sta iz Bosne, dva iz Slavonije. Pripravljajo se, da se zida semenišče njihovo. V ta namen je vlada dala nad 300.000 gld.: prevzvišeni baron Nikoli i je poklonil 500 gld. za kapelico semeniško, a preosvešteui gospodin metropolita daroval je lepo zemljišče, ki je uro daleč od Sarajeva ob reki Bosni in blizo železnice. V Sarajevu samem dobila je velika cerkev njihova lepo uro, to je perva javna ura, ki po naše kaže. Turci imajo dve javni uri v visocih stolpih, a kažejo čas in bijejo ure po njihovem štetji. V Sarajevu se naseljuje zmirom več avstro-ogrskih judov. Od nekdaj so tukaj španijolski judje. Nosijo se povsem po bosanki, govore hervatski in svoj španijolski jezik. Novi naseljenci ž njimi niso v uikakovi zvezi. Imajo svojo sinagogo in svoje predstojništvo. Predstojnik je Lowy, bogat pivarnar; perovodja Weiss, ki se je zarad ženitbe pojudil. Naj bogateji pa, mislim, je Javor; on je nakupil veliko število hiš Sarajevskih; stanarina mu nosi toliko, da more vsak mesec nekaj novih nakupiti. Pravijo, da je to dobro znamenje glede napredka in zboljšanja in varnosti gmotnega stanja. Pa tudi katoličani počasi napredujemo. Le škoda, da nas je malo in da smo naj siromašniji. Kar jih pride iz Avstrije, se le prerado pokaže, da pogosto niso ( uosti vredni. Kadar je kak kerst ali ženitba, ali pogreb, >-zvem za nje.*) Pa rojenih Sarajevčanov je kaj malo. Iz Hercegovine in Dalmacije so se sem naselili, po največ so sedaj drugi ali tretji rod tukaj^ Da bi Vi videli, kakova so njihova stanovanja! Čudim se. da morejo živeti. Pa so jim tudi otroci dosti slabotni, *) Sfj so tudi v Lj. taki nezarobljenci, da se pri svojem Dovem duhovnem pastirji ee ne oglasi ne, ko pridejo v dubovnijo, dasiravuo je to dolžnost. Vr. stergani in bledi. Najlepši, zdravi, živi in rudeči otroc so turški. Letos jih je za kozami veliko pomerlo. Usmiljene sestre se pripravljajo zidati novo, veče in vgodnije poslopje od sedanjega. Prostor so kupile vlani. Sedaj se jim ponuja še ena hiša z vertom tik vlani kupljenega prostora. Mislim, da se bodo mogle pogoditi. Jako so dobre in marljive. Narod jih imenuje „bele sestre. (Konec nasl.) Iz Adrijanopola, 14. sušca 1883. (Poterdilo. Ondotne zadeve.) Dvoje poslednje pisanje sem prejel---- Denar je dolgo časa ležal na pošti v Carigradu zarad nekih nenavadnih okolišin; k temu pa še moja boleh-nost; naprej le gre, pa počasi.*) Zdaj pa vsi z naj veči priserčnostjo naznanjamo zahvalo za sto osem in štirdeset (148) poslanih gld. a. v. in želimo prav srečne in blage velikonočne praznike! Ne le samo zarad svojega razdjanega zdravja, ampak tudi zarad okolišin, ki niso brez tehtnosti, bom zapustil misijon prej ko moč. (Ne mara je kako povišanje v nastopu; pa ta gospod sam od sebe nikoli noče kaj dobrega povedati. Vr.) V mojo tolažbo je misijon v polnem napredovanji. Celo sv. Oče sami so za našo šolsko napravo vstanovili 6 vstanov po 500 frankov, to se pravi, za zderževanje šesterih učencev. (Nov dokaz, kako se sv. Oče Leon XIII pečajo za Slovene.) Dobri izgled Njih Svetosti je našel že posnemavcev. Po gorečnosti in ljubezni častitih gg. duhovnov iz ljubljanske škofije si je misijon kupil znatno zemljiše, ktero se je preteklo leto „nolens volens" moralo skoro za polovico razširiti; zakaj sicer bi si bili turški be-govci iz bulgarske knežije v precejšnem številu nakupili te zemljiša, ki so zamotano z našim posestvom staknjene; v tem primerljeji pa bi se prava nesreča bila naredila našim kmetom in za nas neprijetnosti in pravde. Na moje mesto (kot predstojnik očetov vstajenja Kristusovega v Adrijauopolu) pride pater, ki v Ljubljani ni čisto neznan, namreč, veliki oskerbnik (general-prokurator) Valerijau Prsedoski. Zdaj je že v Parizu; od tam pride na Dunaj, kjer se imava sniti, se pogovoriti in za misijon kaj storiti. — Oziroma na tiskarno se sme reči, da posledujič je zdaj vender že pričela delati. Pri Turkih se pravi „javaš"**) počasi. Pismeno dovoljenje od ministerstva iz Carigrada imamo že davno, ali od todne vlade ga še nimamo v rokah. — Moj katekizem so sprejeli v cenzuri. V tem tiskamo jutrauje in večerne molitve za našo hišo. Dovoljenje iuinistersko nam daje pravico, samo šolske in cerkvene knjige na svitlo dajati.) Z „javaš-em" pa se bode vender dospela do namena oziroma na perijodišk list (časnik). Moj namen je, precej po drugem velikonočnem prazniku skoz Sofijo odriniti na Dunaj. Na popot-vanji v Rim bodem zaupljivo imel radost, da se vidimo. I\ Tomaž Brseska, superijor redovnikov vstajenja J. Kr. Gorica. Zgubili smo tedaj zopet enega naših slavnih rojakov na visoki stopinji. Ta zguba, dasiravuo so bili blagi ranjki Je v visoki starosti, je Slovence močno pretresla. Sej kdor koli je ranjcega bolj na tanko poznal, je vedil povedati o njih priljudnosti, postavno^ti in bla-goserčnosti. Kakoi^ so bil^ sploh gostoljubni, so še po-sebno^bili veseli in dobre volje, kadar je kak rojak iz Kranjskega jih prišel obiskat. w Bilf so ranjki do zadnjega tako terdni, da so vse *) Poslanje je šlo od tod 13. pros. t. 1., nekaj kot razne misijonske railošnje, nekaj za intencije. Vr. **) Ne mara bodemo to besedico skoraj čitali v kakih slov. listih za slovensko, kakor n. pr. ,,baš" in še kake druge ,,ciganke'*. svoje glavne opravila sami zverševali. Poslednje veliko djauje je bilo še pred kratkim posvečevanje novega Poreškega škofa prečast. gosp. Al. Zorna. O najzadojih dnevih to-le naznaDujejo: Teden pred smertjo so se čutili prevzvišeni nekako trudni in so ostali nekaj dni v postelji, potem je bilo zopet vse navadno. V četertek (ko so potlej v soboto umerli) so podpisali še predložene liste. V petek niso vstali, hrano so navadno še vživali. Popoldne jim je besedo zaperlo; bili pa so še pri zavednosti, in podelili so jim sv. poslednje olje. Zjutraj o poli petih so svojo dušo mirno Bogu izročili. Tek življenja je bil ob kratkem ta-le: Rojeni so bili 28. listop. v Radolici na Gorenjskem, šolali so se v Ljubljani; mašnik posvečeni 23. kim. 1821; potem se učili za dr. sv. pisma v Avguštineju^na. Dunaju ; kratkeu naslednjem pastirovanji/^so^ postali "ffrdfesor^ verne v ljubljanskem semenišu, naslednjič duhovski gabernijalui svetovalec v Terstu. potem dvorni svetovalec pri naučnem miuisterstvu na Dunaju. — 18. listop. 1854: so bili imenovani nadškof v Gorici in posvečeni v Ljubljani po ranjc. škofu Aut. Alojz. Wolfu 3 mal. serp. 1885, potem ko so bili 23. sušca poprej od papeža poterjeni. Dan po posvečenji so prejeli „pallium", znamnje nadškofovske oblasti; 24. mal. pa so jeli zverševati .svojo < blast v Gorici. L. 18G3 so postali tajni svetovalec presvitl. cesarja; 1869 dobili veliki križ sv. Leopolda. 1^71 so obhajali 501etnico svojega mašuištva, i. 1880 škofovstva 251etuico. Posebno znamenito djanje njihovo je vstanovljenje mladenškega semeuiša v Gorici z imenom „Andrejevišče" 1. 1858. Pokopani so bili v torek. 20 t m. Vodili so velikanski sprevod premilostni Teržaški prenuil. gosp. škof (Ir. Janez Glavina. Med drugimi velikimi gospodi je bil pričujoč tudi ljubljanski predsednik pl. gosp. Andrej__Winkler, Gg. kanonika pl. lienr. Pavkar in Aut. Urbas sta iz Ljubljane zastopala duhovsko stran. Silovito množice ljudstva iz vsih stanov so bile pričujoče. Bog daj preblagcmu gospodu nadškofu večni mir! Listek za raznoterosti. t Pervostolni kapitel goriški naznanja z žalostnim sercem v svojem in vse nadškofijske duhovščin^ imenu, da so prečastiti in občeljub-l.kni visi pastir, Nj. Prevzvišenost Gospod dr. Andrej Gollmayer, knez-nad*kof (/oriši:/ in pere obalni/:, c. /:. tajni scetooalec, veliki križnik Leopolde cega revne vaje za čast. .duhovstvo. Obhajale so se v dvorani nadškofove palače. Ravnatelj pri redovnicah sv. Migdaleuc ua Josi-povcu je postal podarcidijakon. g. Jos. Šavor; dosedanji vodnik g. Al. Boroša dobi zopet službo v na Iškofiji. Z Ledin, 12. sušca. S preserčno zahvalo v imenu pogorelcev na Gorah poterjujem, da sem zopet prejel po preč. vreduištvu „Zg. Danice" nabranih milodarov i»2 gl. 70 kr. za pogoriša pri sv. Magdaleni, ter jih bom nemudoma meti poškodovance vestno razdelil. Naj liog vsim miloserčniin dobrotnikom stoterno poverue! Prelepa hvala za trud in skerb pri nabiranji in dopošiljevanji tudi Vam! Jau. Demšir, župnik. Iz (Jorice, 20. sušca. Pogreb prevzvišenega knezo-nadškofa Andreja Golmajer-ja bil je v torek v Gorici prav slovesen. Pokopal ga je mil. ¿ osp. Glavitn škof teržaški. Vdeležba duhovščine velika pri vse u slabem vremenu. Ces. namestnik iz Ljuoljaue Winkler, in druge oblastnijc zastopane. Iz Solnograda, 7. sušca. (Poterdilo.) Hvaležno po-terjam, da sem po čast. vreduištvu „Zgodnje Danice" iz Ljubljane za naj potrebniši misijone v Kini prejel 43 gl. denara. Za vodstvo brat. v razširj. sv. vere: P. Edmund Ilajr.r, O. S. B. Žalosten iu vesel prizor iz nove francoski« s;»le iii- tolišk casiiiii iuesta Blois-a pripoveduje, da >e je v neki novi šoli, kjer je predkedaj šolska s ost ra jako vspesuo podučevala, zdaj pa novodobna učiteljica nadaljuje, raznel tak-le boj med učenkami in učiteljico: Učiteljica napove branje iz šolske knjige Pavla Berta (ki je v Rimu prepovedana). Vse učenke odločno nasprotujejo, rekoč, da nikakor nočejo brati prepovedanih bukev. — „Kdo pa vaui prepoveduje te bukve V" pravi učiteljica. — „Naša \estu, odvcrtie neka deklica. — „Pa vaša vest vam ukazuje, «la vijugajte svojo učiteljico*", povzame novodobna odgojiteljica. Nato odgovori druga, posebno modra deklica: „Pripravljena seui vas vbogati v vsem drugem; toda če mi kaj zoper božjo voljo zapovedujete, ne bom storila". Učiteljica poskuša ua novo. pa zastonj; mala armada se derži hrabro. „Že dobro", prične nejevoljna učiteljica, „če nočete brati, boste pa poslušale*. — „Gospa", odgovorijo deklice, „iz slabih bukev poslušati branje je ravno tako prepovedano, kakor brati". Vendar učiteljica prične brati. Brati je bilo lahko, ali vsiliti poslušan je V ... Vse deklice si z obema rokama tiščijo ušesa; \kljub temu učiteljica le bere, in otroci se delajo šiloma gluhi njenemu glasu. Tako se péha celo uro brez vspeha, ter vidi, da tako no pojde, in odneha. Drugi dan in naslednje dneve ni srečniša. Premagana po tolikem nasprotji, pravi, da bo naročila druge bukve. In res, nekaj dni pozneje jim ponuja Gréville-ovo knjigo. Vse deklice se spet berž oglasijo, da tudi ta knjiga je tako prepovedana, kakor prejšnja, — da je ne bodo ne brale, ne poslušale. In učiteljica, po skušnji izučena, noče pričenjati nadaljne vojske, otročičem obljubi preskerbeti drugo knjigo. Že se vidi, da možata beseda vnetih škofov francoskih kaže dober sad. Po mnozih krajih se tudi oglašajo starši zoper brezverske šole. Rnderkarji pod raznimi imeni strašijo prebivalstvo, in zlasti velikane, po Laškem. Francoskem, Ruskem. Tu pa tam se z^odi kaka grozovitost po teh obsedenih ljudeh. Zato. pravijo, se razne vlade dogovarjajo, kako bi skupno zatirale to hudo razsajanje; toda previdni so že dostikrat povedali, da vse bo le malo pomagalo, dokler je papež jetnik, dokler se Cerkvi z raznimi postavami, zlasti šolskimi, roke vežejo. — Dobro znamnje je tudi._da je mnogo preganjani Mermillod zdaj postal Lozanski in Genevski škof ua Švicarskem. To se je moglo zgoditi le po zedinjenji švicarske zvezne vlade s sv. Očetom, in to kaže, da se tudi v Švici stanje na boljše obrača, kakor na Ruskem, in tako se moč prekucuhov manjša. (Le genevski (Genf) kalvinarji se neki branijo za škofa spoznati Mermilloda.) Bratoyske zadeve. Koledar za prihodnji teden :| 2tj. sušca. Velikonočni ponedeljek. S. Emanuvel. — 27. S. Janez puš. — 28. S. Marija Egipčanka. — 29. S. Ciril dijak. — 30. S. Kvirin. — 31. S. Baibina. — 1. mal. travna. Rela nedelja ali perva po vel. noči. S. Hugon. V molitev priporočeni: Deklica bolna, ki želi na priprošnje Ij. Gospe presv. Serca, sv. Jožefa in sv. Antona Padv. pomoči v nekterih zadevah, posebno da bi imela priložnost bolj pogosto in vredno prejemati ss. zakramente. — Neka družina se prav živo priporočuje Naši ljubi Gospej presv. Serca, sv. Jožefu, sv. Frančišku Ksaveriju in sv. Antonu Padv. v telesnih stiskah in nadlogah za rešenje in pomoč. Usliš. se naznani. — Mati priporoča svojega sina Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu za darove sv. Duha. da bi bil v dobrem stanoviten in zvest delavec v vinogradu Gospodovim. — Mati in hči, da bi jima ljubi Rog iz Jezusovega Serca, na priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca, sv. Jožefa in sv. Frančiška Indijanskega pomagal iz prav velike in silne zadrege in stiske, v kteri ni nobene druge pomoči pričakovati. Zahvala se po „Zgod. Danici" naznani. — Deklica prav živo priporočena v bratovsko molitev, da bi jo ljubi Bog na priprošnjo naše ljube Gospe presv. Serca, sv. Jožefa in angeljskega mladenča sv. Alojzija rešil iz grešne priložnosti., s ktere je nobena človeška pomoč ne more rešiti. Ce bode prošnja uslišana, se zahvala po „Zg. Danici" naznani". — Žena priporočuje terdo-vratnega moža za spreobernjenje. — Žena priporočuje svojega že delj časa hudo bolnega moža za zdravje — Zahvala: Po priporočilu k N. Ij. G. sem bila popolnoma obvarovana velike nevarnosti, ktere sem se bala; zato bodi tisučkrat češena N. Ij. G. presv. Serca! Marija Klemens. Razgled po svetu. Francoski*. Pisma Italijanov, v Parizu bivajočih, zelo mračno popisujejo ondotne okolišine. Premnoge tuje družine zapuščajo Pariz. Kakošno oliko imajo pogani! Deset novih misijonarjev pojde te dni iz Pariza v Indijo in Kino. Preden odidejo, se obhaja še slovesna maša kakor za slovo. — V neki sobi tistega vstava, kjer se odgojujejo misijonarji za tuje dežele, je videti več spominov zade/ajočih dotične misijone. Med drugimi je videti z živimi kine-škimi barvami naslikana podoba, ki kaže mučeništvo škofa Barie-ja, apostoljskega vikarija v Tonkinu, obglavljenega 1. 1862. Mučenec je odgaljen do pasa; na strani mu je rabelj, ki derži okervavljeno sabljo. Dvanajstkrat je zamahnil, preden je končal nesrečnega škofa. — Druge podobe kažejo zadavljenje. Na Kitajskem se to mučenje verši z neslišano neusmiljenostjo. Mučenca položijo na plahto in ga razpnejo, potem mu denejo ver7 okrog vrata in trije vojaki stoje zraven njega in nategujejo po „taktu". Gospod Venard je bil tako umorjen. Podoba ga kaže ležečega na štorji, ktera je pregernjena z njegovim oltarnim pregrinjalom; štirje rabeljni mu režejo meso z života kos za kosom, začenši pri perstih na rokah in nogah. Ko mu porežejo vse ude (rabeljni se s tem mučenjem mudijo po tri ure), Kitajci slednjič raztergajo truplo na 4 strani, eden mu izterga serce in ga žre, med tem ko drugi ližejo kline svojih sabelj. — To strahoto naj prevdarjajo tisti psevdo-liberalni divjaki, kterim je vse eno vera. ali pa poganstvo, — ali pa se še v pogaustvo nazaj žele! Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Č. g. župnik Anton Tavčar 5 gld. — Č. g. župnik Al. Stare 5 gld. — L. D. 20 kr. — Neimenovan 25 kr. - G. A. St. 1 gld. Za pogorelce v Košani: Z Rudnika po č. g. župn. 3 gld. — Pr. kan. g. dr. A. Čebašek 8 gld. — Č. g. Valentin Skul, župnik pri sv. Jakobu na Savi bivši kaplan v Košani 5 gld. — Pr. g. J. M. 5 gld. — C. g. župnik Anton Tavčar z Rake 10 gld. — C. g. župn. BI. Vomberger 4 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serca o Ljubljani: Fara Rova 4 gld. — Pr. p. J. M. 2 gld. — Polhov gradeč po č. g. očetu 28 gld. — Z Grada po č. g. župniku g. Razboršku 4 gld. 54 kr. — Neimenovan 1 gld. — Po č. g. Erkerji neka dobrotnica 1 gld.; neka gospdč. 2 gld. Katarina Pogačnr 3 gld. — F. L. 1 gld. Za novo kapelo sv. Jožefa v Kutezevem: Neimenovana 1 gld. Č. g. B. 1 gld. Za Božji grob v Jeruzalemu: O. g. B. 1 gld. Za sv. Očeta: Polhov gradeč po č. g. očetu Jak. Fadat-u 28 gld. — G. A. St. 2 gld. — Pr. g. J. M. 3 gld. — Fara Rova 1 gld. 50 kr. — Pr. g. J M. 3 gld. Za sveto Dedinstvo: Z Rudnika po č. g. župniku Greg. Jakliču 30 gld. — Fara Rova 1 gld. 50 kr. G. A. St. 2 gld. Za kat. rokodelce: Fara Rova 1 gld. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu. Fara Rova 1 gld. Za Bosno: Fara Rova 1 gld. 50 kr. Za južno-afrikanski misijon: Fara Rova 2 gld. Za misijone v Aziji: Fara Rova 1 gld. 50 kr. Za Amerikanski indijanski misijon: Fara Rova 1. gld. (Drugi dar. prih.) Pogovori z gg. dopisovalci. G. B. na B.: Vse vravnano. Pozdrav! — Gosp. F. G. v J.: Prav zelo razveselili; Bog daj zato prav vesele praznike in obilno srečo v vsih okolišinah! — G. v K.: Hvala in vesele praznike vsim! — Omenjeno prosimo. — Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.